Spoštovani!

S predsednikom Komisije za nadzor javnih financ sva se dogovorila za skupno sejo odbora in komisije, na kateri se bomo seznanili z letnima poročiloma Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2018.

Najprej pa dajem besedo podpredsedniku Komisije za nadzor javnih financ gospodu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Drage kolegice, kolegi, vsi prisotni lep pozdrav!

Najprej bom prebral pooblastila tistih, ki se niso mogli udeležiti in ki jih bodo nadomeščali: gospoda Janeza Janša nadomešča Alenka Jeraj, gospoda Zvonka Černača nadomešča mag. Marko Pogačnik in poslanca Jerneja Vrtovca nadomešča Blaž Pavlin.

Mislim, da bo sodelovanje potekalo tako kot je potrebno. Vidim tukaj nekaj lepih dam, nekaj pametnih gospodov. Upam, da bo zadeva tekla tako kot mora iti. Sedaj pa predajam besedo nazaj gospodu Pečku. Prosim.

Hvala lepa. Tudi sam upam in sem prepričan, da bo tako.

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, začenjam 59. redno sejo Odbora za zadeve Evropske unije! Obveščam vas, da so na sejo povabljeni gospod Samo Jereb, član Evropskega računskega sodišča, gospod Tomaž Vesel predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije, kabinet predsednika Vlade, kjer so se opravičili, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zunanje zadeve, Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Računsko sodišče Republike Slovenije ter poslanke in poslanci iz Evropskega parlamenta Republike Slovenije. Vse navzoče še enkrat prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku do 12 ure včeraj s predsednikom nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – SEZNANITEV Z LETNIMA POROČILOMA EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA ZA PRORAČUNSKO LETO 2018.

Gradivo za razpravo, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje je naslednje: Letni poročili Evropskega Računskega sodišča za proračunsko leto 2018, gradivo: Na kratko o reviziji EU ter izpis Power Point predstavitve, ki jo bo danes podal gospod Samo Jereb. V skladu s 7. členom protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega k pogodbi o Evropski uniji, pogodbi o delovanju Evropske unije ter pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo Računsko sodišče pošlje letno poročilo v vednost nacionalnim parlamentom sočasno kot tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Tudi na ta način naj bi bili nacionalni parlamenti bolj udeleženi pri dejavnostih in nadzoru inštitucij Evropske unije.

Za uvodno predstavitev letnega poročila dajem besedo gospodu Samu Jerebu, članu Evropskega Računskega sodišča. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim tudi v mojem imenu in hvala za priložnost, da lahko na kratko predstavim letni poročili za leto 2018 in potem odgovorim na vsa vaša vprašanja, ki jih boste imeli.

Poraba Evropske unije v letu 2018 je znašala 1 % bruto nacionalnega dohodka oziroma 2,2 % vse javne porabe v Evropi v višini 157 milijard evrov, vendar je naša revizijska populacija znašala zgolj 120 milijard evrov, ker določenih plačil, ki so izplačana v obliki predujmov ali umestnih plačil ne revidiramo dokler niso zaključeni postopki preveritve porabe teh sredstev s strani članic oziroma Evropske komisije.

V strukturi naše revizijske populacije vidite, da naravni viri, to se pravi neposredna plačila kmetom in pa sredstva za razvoj podeželja predstavlja še vedno skoraj polovico evropskega proračuna. Razlika v primerjavi z lanskim letom in pa na koheziji v letu 2017 smo revidirali zgolj 8 milijard porabe v proračunu za kohezijo. V letu 2018 se je ta poraba v naši revizijski populaciji dvignila na 23,6 milijard.

Če naredimo primerjavo med odhodki evropskega proračuna in pa našo revizijsko populacijo je največja razlika ravno pri koheziji, kjer je način financiranja takšen, da se najprej izplačujejo predujmi, potem vmesna plačila in šele, ko pride do končnih plačil, ki jih potrdi Evropska komisija v letu 2018 za obdobje julij 2016 do junij 2017 to pride v našo revizijsko populacijo, tako da pri koheziji vidite, da je bilo v resnici 54 milijard izplačil iz evropskega proračuna. Mi smo revidirali 23,6 milijarde.

Če predstavim naše glavne ugotovitve. Glede računovodskih izkazov smo tako kot že vrsto let doslej izrekli pozitivno mnenje. Računovodski izkazi so zanesljivi. Pri tem pa opozarjamo, da ni upoštevan morebitni vpliv brexit pri sestavi zaključnega računa Evropske unije, ker zaenkrat še ni znano kakšen bo dogovor med Veliko Britanijo in Evropsko unijo oziroma ali bo do brexit sploh prišlo in teh vplivov še ni bilo mogoče upoštevati oceniti pri sestavi računovodskih izkazov.

Z vidika prihodkov smo ravno tako potrdili, da so prihodki zakoniti in pravilni. V tem delu morda velja omeniti podatek, da je Slovenija kot taka z vidika vplačil v evropski proračun najboljša oziroma najmanj tvegana država članica, ker ima odprte samo tri zadeve, pri katerih je še potrebno razčistiti kolikšna je ustrezna višina teh vplačil, medtem ko imajo ostale države bistveno več odprtih primerov, na primer Nizozemska več kot 60.

Kar se tiče odhodkov iz evropskega proračuna, smo že tretje leto zapored izrekli mnenje s pridržkom, pri čemer je skupna stopnja nepravilnosti znašala 2,6 %, kar je približno enako kot na ravni leta 2017. Pri tem pa še vedno obstajajo razlike med dvema vrstama odhodkov; pri odhodkih, ki se izplačujejo na podlagi določenih pravic upravnih odhodkih in pa določenih relativno enostavnih programov kot je Erasmus. Odhodki ne predstavljajo pomembne oziroma nepravilnosti ne predstavljajo pomembnih nepravilnosti. Medtem pa v drugem delu odhodkov, kjer se izplačujejo sredstva na podlagi uveljavljanja upravičenih stroškov, pa ta stopnja napake še vedno ostaja 4,5 % in v tem delu izrekamo pridržek na izplačila iz evropskega proračuna.

Če si pogledamo stopnje nepravilnosti po posameznih področjih, lahko vidimo določena odstopanja v primerjavi s preteklimi leti, pa vendarle je treba te stopnje nepravilnosti nekoliko pojasniti. Na področju konkurenčnosti za rast in delovna mesta se je stopnja nepravilnosti res zmanjšala iz 4,2 % na 2 %. Pa vendarle obstaja pomembna razlika med programi, tako kot so CEF, Erasmus, ITR in ostali, kjer nismo ugotavljali nobenih pomembnih nepravilnosti in pa programom Obzorje 2020, ki je namenjen raziskavam, kjer pa stopnja nepravilnosti vztraja nad 4 % in še vedno prihaja do vrste nepravilnosti v zvezi z uveljavljanjem stroškov dela, tako neposrednih stroškov dela kot posrednih stroškov dela. Posebna napaka, ki se pojavlja, je pa povezana tudi z uveljavljanjem stroškov amortizacije laboratorijske opreme pomembnejših vrednosti. Na ekonomski, socialni in teritorialni koheziji vidite, da se je stopnja nepravilnosti povišala s 3 % na 5 %, kar je približno na ravni leta 2016. Eden izmed pomembnih razlogov za tako povišanje stopnje nepravilnosti je seveda to, kar sem omenil na začetku. Kohezija se je začela nekoliko bolj pospešeno odvijati kot v letu 2017. Naša populacija namesto 8 milijard, in od teh 8 milijard v letu 2017 je bilo pol odhodkov povezanih z obdobjem 2007-2013 in se je povišala na 23 milijard in pojavljajo se nazaj vse nepravilnosti povezane z javnimi naročili in pa nepravilnosti povezane z državnimi pomočmi. Tako da ta stopnja nepravilnosti na področju kohezije v bistvu prihaja nazaj kot zelo pomemben delež nepravilnosti v celotni porabi Evropske unije in v prihodnje se verjetno ne bo prav hitro zmanjšala, če države članice ne bodo poostrile kontrol na tem področju.

Pri naravnih virih je situacija podobna kot v letu 2017. Ni pomembnih napak pri neposrednih plačilih kmetov, ker so se tam kontrole s pomočjo določenih tehnoloških rešitev zelo poostrile. Še vedno pa obstaja več kot 4 % nepravilnost pri izplačevanju sredstev za razvoj podeželja.

Na upravnem delu pa tako kot vrsto let doslej nismo ugotavljali pomembnih napak.

Kot že omenjeno, kot si pogledamo, katere vrste nepravilnosti smo ugotavljali, je še vedno največji delež povezan z uveljavljanjem stroškov, ki niso upravičeni in pa neizpolnjevanje kmetijsko-okoljsko podnebnih obveznosti. Druga pomembna vrsta napak so neupravičeni projekti. Tukaj gre predvsem za sredstva, ki so namenjena malim in srednjim podjetjem, pa se v resnici dodeluje podjetjem, ki ne izpolnjujejo teh pogojev. Kot vidite so se vrnile napake povezane z javnimi naročili in pa državnimi pomočmi. Nekoliko večje pa so tudi napake komisije in posredniških organov ter druge administrativne napake. S to zadnjo vrsto napak je ugotovljena tudi ena napaka v Republiki Sloveniji. Pregledali smo 13 primerov za leto 2018, 7 na področju kohezije, 5 na področju konkurenčnosti in enega na področju naravnih virov. Ugotovili smo zgolj eno manjšo nepravilnost, kjer je Zavod za zaposlovanje prepozno začel postopek povračila sredstev pri izplačilu sredstev podjetjem za zaposlovanje mladih med 19 in 26 letom, kjer je pogoj, da se ta pogodbeni odnos z zaposlenimi odvija vsaj 15 mesecev in je bil predčasno prekinjen in zaradi tega je treba del sredstev vrniti. Zahtevki za povračilo teh sredstev niso bili poslani podjetjem pred tem, ko je Urad za nadzor proračuna začel z svojo revizijo.

Kar se tiče prevzetih obveznosti. Evropska unija je prevzela obveznosti v razpoložljivi višini 160 milijard in tudi plačila so znašala 142 milijard, kar je 98 % odobritev. Posledično zaradi te razlike so se še povečale obveznosti evropskega proračuna, ki sedaj znaša že 281 milijard evrov, skoraj dva evropska proračuna in se bodo po ocenah tako Evropske komisije kot Evropskega Računskega sodišča povečevale do leta 2023, ko bodo znašale okoli 313 milijard evrov.

Kar se tiče samega črpanja sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Poraba teh sredstev se je na evropski ravni pospešila. Državne članice so črpale v letu 2018 bistveno več sredstev kot leto poprej, pa kljub temu obstajajo razlike med posameznimi državami članicami. Nekatere države niso izkoristile vsega načrtovanega črpanja in so morale zaradi tega vračati v proračun 8,1 milijardo evrov, zaradi tega, ker so prej dobile izplačane predujme za porabo sredstev v letu 2018. Evropska komisija je teh 8 milijard evrov sicer uspela porabiti tako, da jih je namenila državam, ki pa hitreje črpajo evropska sredstva od načrtovanega, tako da z vidika evropskega proračuna tukaj ni prišlo do zamud pri porabi sredstev. Je pa res, da sredstva, ki niso bila porabljena v preteklih letih in se lahko prenašajo v naslednja obdobja in bi se poraba lahko povečala nad 142 milijard evrov pa niso bila izkoriščena. Zaradi tega obstaja neko tveganje, da tiste države članice, ki bodo zamujale z izplačili sredstev iz evropskega proračuna in bodo zahtevke pošiljale po letu 2020, se lahko ponovno tako kot je bilo v prejšnji perspektivi, srečajo z likvidnostnimi težavami, ko evropski proračun ne bo imel zadosti sredstev za izplačilo vseh zahtevkov v posameznem letu.

Če si pogledamo kakšen je položaj Slovenije. Če je bila lansko leto Slovenija peta najslabša, je v letu 2018 šesta najslabša država članica po odstotku črpanja teh sredstev. Vidite, da je tudi ena izmed držav članic, kjer je razlika po petih letih večletnega finančnega okvira največja v primerjavi z obdobjem 2007-2013. Takrat je bila Slovenija po petih letih že na 37 % porabe, v letu 2018 je bila Slovenija na 24,2 % uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kar je 3 % točke manj kot je povprečje Evropske unije.

Nekoliko bolj pozitiven je podatek glede prevzetih obveznosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kjer ima Slovenija 1,8 milijarde evrov prevzetih obveznosti, ki jih bo pa potrebno porabiti v naslednjih treh letih.

Če si pogledamo še podatke iz prejšnje in sedanje perspektive, ki so končali v naši revizijski populaciji. Za programsko obdobje 2007-2013 je Slovenija uspela zaključiti vse tri operativne programe iz prejšnjega obdobja in pridobiti v proračun še zadnjih 205 milijonov evrov. Pri tem pa velja morda podati še informacijo, da konec leta 2018 kar četrtina operativnih programov iz tega obdobja še ni zaključena na evropski ravni, tako da je Slovenija tudi v vidiku ena izmed hitrejših držav članic,kar se tiče prejšnjega obdobja.

Kar se tiče obdobja 2014-2020 je morda zanimiv predvsem podatek koliko napak in v katerih državah se odkrivajo. V Sloveniji je bila, kot rečeno, odkrita ena napaka. To je tisti podatek v kvadratku zgoraj. Problematične pa so v tej vidiku Portugalska, Poljska in Grčija, kjer se ugotavlja, kot rečeno, veliko nepravilnosti povezanih z javnim naročanjem in pa predvsem s pravili državnih pomoči.

Eno izmed opozoril, ki ga Evropsko Računsko sodišče še daje je povezano z jamstvu. Sistem financiranja projektov na evropski ravni se vedno bolj premika v način zagotavljanja jamstev za najemanje posojil tako v evropskem skladu za strateške naložbe kot v evropskem skladu za trajnostni razvoj. Teh jamstev je bilo konec leta 2018 že 92 milijard, kar predstavlja povečano tveganje za evropski proračun in mi smo priporočili Evropski komisiji, da sklad za rezervacije združi za vse projekte oziroma za vse sklade, kjer se uporabljajo jamstva.

Morda za zaključek še podatek o smotrnosti uporabe evropskega proračuna. Glede na to, da poraba relativno zamuja v primerjavi z načrtovanim, je bilo pričakovano, da bomo ugotovili, da kazalniki smotrnosti, ki se uporabljajo za proračun Evropske unije ne kažejo vedno dobrega dejanskega napredka, predvsem pa, da napredek pri tistih kazalnikih, kjer se lahko meri, predstavlja zgolj zmerni napredek. Skratka nekih posebnih dosežkov v obdobju 2014-2020 na evropski ravni zaenkrat še ni zaznati.

Problem na katerega opozarjamo že vrsto let, je pa to, da kazalniki za merjenje smotrnosti niso ustrezno izbrani, da Evropska komisija za vrsto teh kazalnikov sploh nima razpoložljivih podatkov in da tudi določeni programi imajo premalo ambiciozno določene cilje in so cilji doseženi še preden se je poraba praktično začela.

Tu velja omeniti še to, da je bila Slovenija edina država, ki je v letu 2018 še ni vzpostavila sistema spremljanja smotrnosti izvajanja programov in to uspela zagotoviti šele v letu 2019.

Morda za zaključek samo še podatek o evropskih razvojnih skladih. Za evropske razvojne sklade smo tako kot v preteklih letih izrekli pozitivno mnenje glede računovodskih izkazov in pa prihodkov in pa negativno mnenje glede odhodkov evropskih razvojnih skladov, saj stopnja napake presega 5 % in je bila tudi tu povezana z neupoštevanji pravil javnega naročanja, predvsem pa z neupravičenimi odhodki in s tem, da ni bilo dokazilo na nastalih odhodkih.

S tem bi zaključil predstavitev in raje odgovoril na vaša vprašanja. Najlepša hvala.

Hvala lepa, gospod Jereb. Sedaj pa dajem besedo, seveda če želijo tudi predstavniki ministrstev oziroma Vlade. Želi kdo besedo? (Ne.) Želi morda besedo predstavnik Računskega sodišča Republike Slovenije?

Izvolite. Prosim, da se predstavite.

(Zoran Mladenovič, Vrhovni državni revizor, Računsko sodišče.)

Računsko sodišče lahko ugotovi v tem trenutku, da so naše ugotovitve precej skladne oziroma popolnoma skladne z ugotovitvami Evropskega računskega sodišča. Vsekakor je tematika hitrosti črpanja evropskih sredstev ena izmed tematik, ki jih Računsko sodišče zasleduje kot visoko stopnjo prioritete. Glede sicer tega, da je naš program dela zaupen, ne morem govoriti o programu dela za naslednje leto. Lahko pa vam zagotovim, da je prav problematika črpanja evropskih sredstev ena tistih, ki bo vsekakor zelo pomembno vplivala na sestavo programa dela Računskega sodišča v naslednjem letu. Pravzaprav toliko v tem trenutku.

Hvala.

Hvala lepa, gospod Mladenovič. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora in komisije. Želi kdo besedo? Prosim, izvolite.

Gospod Šircelj, imate besedo.

Hvala lepa.

Eno vprašanje za Evropsko računsko sodišče. Ali pregleduje pravilnost in smotrnost Evropske centralne banke in če ja kakšen je napredek glede na tisto, kar je bilo povedano pred enim letom ob tem poročilu? Če ne pa tudi kakšno je nazadovanje glede na tisto leto?

Hvala lepa, gospod Šircelj. Želi besedo še kdo? (Ne.) Potem pa dajem besedo kar gospodu Samu Jerebu.

Izvolite.

Najlepša hvala za vprašanje.

Glede Evropske centralne banke, kot veste je Evropsko računsko sodišče izvedlo revizijo v letu 2016 in revizijo v letu 2018. V obeh primerih smo se srečali kar s precejšnjimi težavami pri pridobivanju dokumentacije, zato smo med drugim opozorili tudi zakonodajalca pri evropski ravni, da je potrebno bodisi spremeniti pravila ali pa Evropski centralni banki podati pojasnila obstoječih pravil, da je dolžna predložiti dokumentacijo Evropskemu računskemu sodišču in napredek, ki je zaenkrat dosežen je ta, da smo pred štirinajstimi oziroma tremi tedni podpisali tako imenovan Memorandum of Understanding, sporazum z Evropsko centralno banko, po katerih se je zavezala, da nam bo predložila dokumentacijo v naslednjih revizijah, ki jih bomo izvajali. Ali bo ta sporazum uspešno uveljavljen tudi v praksi, bomo videli šele v naslednjem letu, ko bomo odprli novo revizijo Evropske centralne banke in bomo poskušali pridobiti dokumentacijo in takrat bomo videli ali ta sporazum odgovarja oziroma ustrezno naslavlja problem pridobivanja dokumentacije s strani Evropske centralne banke. Tako da vam bom morda lahko v naslednjem letu kaj več povedal o tem ali je Evropska centralna banka sedaj bolj pripravljena sodelovati z nami in nam predlagati dokumentacijo.

Hvala.