Lepo pozdravljeni vsi prisotni, članice in člani pododbora, odbora, poslanke in poslanci!

Vsi vabljeni, res lepo pozdravljeni na 5.redni seji pododbora za spremljanje romske tematike. Obveščam vas, da je zadržana poslanka Bojana Muršič, tako da žal danes ne bo z nami. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red.

Tako da bi prišli kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA in edino POLOŽAJ ROMSKE SKUPNOSTI IN ISKANJE REŠITEV ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA ROMSKEGA IN PREOSTALEGA PREBIVALSTVA.

Z dnevnim redom ste dobili tudi seznam vabljenih, tako da veste, da nas je danes kar precej in bom prosila za vašo kooperativnost, in da smo predvsem eksaktni, in da seveda poskušamo skupaj pripeljati to sejo čim bolj uspešno do konca.

Predem pa uvodoma dam besedo predstavnikom ministrstva, bi se rada zahvalila strokovni sodelavki Ani Komac, ki nam res v tem pododboru zelo veliko pomaga in dejansko pripomore k temu, da smo v kratkem času od kar je ta pododbor ustanovljen, naredili že kar nekaj dela in verjamem, da tudi v prihodnje bomo še uspešnejši naprej.

Danes je naš namen predvsem to, da iščemo rešitve. Konkretne rešitve, zato smo povabili tudi različna ministrstva. Namreč v pododboru smo do sedaj prišli do ugotovitev, da so nekako temeljne ali pa temeljni problemi na področju izobraževanja, na področju sociale, na področju okolja in pa varnosti. To so nekako štirje segmenti, ker vidimo, da je največ problemov. Seveda smo povabili tudi ministrstvo za finance. Žal danes ni nikogar z nami, ker veliko je pa odvisno od denarja in pa seveda predstavnike Urada za narodnosti, ki nekako naj bi bdelo nad položajem romske skupnosti in pa reševanjem problemov. Tako da, glede na to, da se pojavlja največ problemov ravno na teh štirih področjih, smo povabili predstavnike ministrstva zato, da nam povedo kje pravzaprav smo oziroma ali pripravljajo kakšne konkretne rešitve za izboljšanje položaja. Namreč mi imamo nacionalno strategijo. Prva je veljala do 2017. Praktično 2017. je bila nova in v bistvu se ugotavlja, da so problemi podobni, če ne enaki. In da se stvari zelo počasi spreminjajo. Mi v pododboru ugotavljamo, da je stanje na terenu slabše, da se ponekod stvari sicer urejajo, ampak ponekod pa je situacija bistveno slabša kot je bila pred leti, in da se nekateri problemi so tudi še na obzorju in je samo vprašanje časa kdaj se bomo z njimi soočali. Zato bi bilo zelo dobro, da tudi glede tega zremo tudi v prihodnost in poskušamo zadeve reševati tako, da bomo na koncu rekli ne samo, da smo stvari rešili, ampak smo tudi preprečili kakšne nezaželene, bi rekla, dejavnike, ki se lahko v tem pogledu uresničijo.

Tako da, jaz bi kar, za začetek, dala besedo državnemu sekretarju Ministrstva za notranje zadeve, mag. Sandiju Čurinu, da nam mogoče malo oriše njihov vidik, se pravi tega, kako so soočeni, seznanjeni z problematiko. Vemo, da trenutno največ težav je na Dolenjskem, seveda pa, tudi drugod vidimo, da prihaja do nekaterih problemov, tako da, prosim za vaš vidik in pa predvsem, kaj mogoče vi vidite kot največji problem in kje bi mogli morda tudi kaj spremenit.

Hvala lepa.

Hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke, poslanci, vsi prisotni.

Zdaj bom nekako na kratko povzel, nekje videnje, predvsem s področja varnosti, pa mogoče potem v nadaljevanju, v kolikor bo potreba, bo tudi še kolega s policije, ki je nekako zadolžen za to problematiko in jo podrobneje tudi spremlja, mogoče me dopolnil ali pa, na podlagi morebitne razprave tudi podal dodatna pojasnila.

Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialne zadeve, živi v Sloveniji najmanj 11 tisoč 794 pripadnikov romske skupnosti. Pri tem je uvodoma treba poudariti, da policija ne zbira podatkov o storilcih prekrških ali pa kaznivih dejanjih, glede na njihovo narodnost, versko ali pa etično ali kako drugo osebno okoliščino in zaradi tega tudi nima policija podatkov o tem, koliko, recimo deviantnih ravnanj so osumljeni ali pa izvršili pripadniki romske skupnosti. Varnostna situacija v okoljih, kjer so romska naselja, je izredno kompleksna. Varnostni vidik problema je praviloma posledica nezadovoljstva, večinskega ali pa manjšinskega prebivalstva, zaradi zmanjšanja kvalitete življenja v okoljih ali posegih v lastnino.

Najpogostejši vzroki nezadovoljstva so spori glede zemljišča, sprememb prostorskih načrtov, posegov v lastnino, spremembe kvalitete življenja v romskih naseljih ali vpliv romskega načina življenja na okoliške prebivalce. Policija je pri svojem delu na teh območjih z romskimi naselji, ki po vsebini in številu izstopajo, najpogosteje obravnavala predvsem kršitve javnega reda in miru, med družinske spore, uporabo strelnega orožja ob, recimo, najrazličnejših oblikah praznovanja, begi oziroma odhodi otrok in mladoletnic od doma, v druga naselja, porast nasilja v družini, posojanje denarja za oderuške obresti in izkoriščanje socialno šibkih, različne oblike ustrahovanj in izsiljevanj, pojavov lažnivih klicev, problematike uživanja in preprodaje prepovedanih drog v romskih naseljih, problematika črnih gradenj in uzurpacije zemljišča, okoljevarstvena problematika, predvsem z vidika kurjenja ovojev električnih vodnikov, ter drugih najrazličnejših odpadkov, problematika potepuških živali, predvsem nelastniških in zapuščenih psov predstavljajo na nek način nevarnost za zdravje prebivalcev v teh območjih, neobiskovanje šolskega pouka, nelegalno preseljevanje, težave predvsem pri prijavljanju sprememb bivališč na pristojnih upravnih enotah. To so nekje ključne, bi rekel, te kršitve, ki so bile najpogosteje tudi obravnavane s strani policije.

Seveda, policijske uprave imajo na podlagi spremljanja in ocenjevanja varnostnih dogodkov za izvajanje nalog v varnost obremenjenih ali pa policijskih okoliških, izdelane načrte za delo. V sami policiji pa ocenjujejo, da je zavarovanje življenja, osebne varnosti in pa premoženja ljudi izvajanje policijskega dela v skupnosti izredno uspešen model policijske dejavnosti, ki dosega boljše rezultate pri odpravi vseh varnostno problemskih situacij v lokalnih skupnostih. Smo policijsko delo v romskih skupnostih zahteva poseben pristop in veliko prilagodljivosti raznim posebnostim. Policisti se v vsakem večjem nezadovoljstvu skupine državljanov ne glede na etično poreklo udeležijo sklicanih sej oziroma sestankov, posvetov v lokalnem okolju, občinskih sosvetov ali pa drugih delovnih teles in pojasnjujejo, svetujejo, učijo in razčiščujejo dileme povezane z varnostno situacijo v okolju. Pri tem opažajo nezainteresiranost posameznih lokalnih skupnostih po okrepljenem delovanju posvetovalnih teles, ki imajo pozitivne učinke tako na občutek varnosti kot pa učinkovitejše reševanje problemov. Ključna je na tem področju preventiva. Policija je zato za preprečevanje protipravnih dejanj nevarnost obremenjenih območij izvaja najrazličnejše oblike in pa metode preventivnih aktivnostih osveščanja opozarjanja in svetovanja, ki so usmerjena v fizične osebe in pa tudi ostale subjekte. V samem nacionalnem programu ukrepov za Rome za obdobje 2017-2021 in v letnem načrtu dela policije so opredeljeni tudi trije ukrepi policije pri delu romskih skupnostih, in sicer usposabljanja za delo policistov v romskih skupnostnih, usposabljanje javnih uslužbencev, ki so v okviru svojih pristojnosti srečujejo s pripadniki romske skupnosti in pa izvajanje policijskega dela v sami romski skupnosti. Tudi predlogi najbolj varnostno obremenjenih policijskih uprav s samo obravnavo problematike gredo v smeri predvsem izboljšanje učinkovitosti kaznovalne politike, primernejše socializacije otrok in pa mladostnikov, pri tem bi izpostavil tudi razne oblike ozaveščanja, ki so mogoče zelo segmentirane, ampak tudi naslavljajo predvsem področja dela ali pa odklonske aktivnosti, mogoče tudi pripadnikov v okviru romske skupnosti, pri tem lahko izpostavim tudi sodelovanje z ostalimi vladnimi službami oziroma resorji tudi s prej omenjenim koordinacijskim uradom za narodnosti kot koordinacijskim telesom, tudi ko gre za usposabljanje oziroma ozaveščanje otrok v osnovnih in pa srednjih šolah, kjer je prisotnost tudi romske populacije, predvsem ozaveščanje v smislu najsi bo trgovine z ljudmi, najsi bo dogovorjenih porok in pa tistih tematik, ki so po neki strokovni oceni lahko pereče in pa v tem kontekstu dobrodošle tudi za tovrstne oblike ozaveščanja te populacije in pa seveda to so izvaja tudi v okviru ali z sodelovanjem različnih nevladnih organizacij, projektno tako da se te različne oblike problemov naslavljajo tudi že pri samih otrocih, kot rečeno v osnovnih šolah, kjer je prisotnost romskih otrok izrazitejše kot pa na nekaterih drugih območjih. S tem, ko omenjam samo problematiko v kateri smeri jo naslavljamo, poleg seveda omenjene izboljšane učinkovitosti kaznovalne politike in pa primernejšo socializacijo otrok in mladostnikov je tukaj še transparentnost delitve socialnih transferjev in pa zagotovitev njihove namenske porabe in pa intenzivnejša in pa učinkovitejša politika urejanja statusov zemljišč na katerih stojijo posamezni romski objekti ali pa romska naselja. Skratka, kot rečeno, to je zelo na kratko, en povzetek tega kar Ministrstvo za notranje zadeve oziroma pretežni del policija na samem terenu zaznava kako se s temi zadevami sooča. In pa tudi izpostavljamo tisto kar je iz našega vidika mogoče najbolj pereče in kar na nek način mogoče velja še dodatno urediti. Toliko za enkrat uvodoma.

Hvala.

Najlepša hvala.

Bi morda želel tudi predstavnik policije, Manuel Vesel kaj dodati?

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Ja, tako kot je že gospod državni sekretar omenil, zaznavamo obilo nekih problemskih situacij pri našem delu na terenu. Vsekakor si pa zelo prizadevamo za nek pospešen ali pa za dialog z različnimi deležniki. Omenjeno je že bilo, da policija deluje izrazito preventivno, pa vendar opažamo na posameznih območjih različne problemske situacije, ki bistveno poslabšujejo občutek varnosti ljudi. Seveda je tukaj nevarnost posploševanja, ampak posamezni problem, ki so, so pa evidentni in jih tudi mi obravnavamo.

Omenil bi tukaj tudi sodelovanje s civilnimi iniciativami, ki prepoznavajo določene težave, tudi nas opozarjajo na probleme iz posameznih okolij. To so vse stri civilne iniciative na dolenjskem s stopnjo sile v Kočevju recimo, Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike Novo mesto in pa vaša skupnost Mihovica, ki dnevno tudi naslavlja določene problem. Tukaj smo odzivni tudi. Pomembne je ta dialog, ki ga ima policija z vsemi deležniki, pomeni tudi s posameznimi lokalnimi skupnostmi. Tukaj moram tudi pohvaliti, recimo občine, ki so prisotne na Dolenjskem, Novo mesto, Kočevje in ostale pa tudi v Prekmurju, kjer je teh težav manj. Vendar opažamo, da tam kjer je ta dialog resnično usmerjen, da posvetovalna telesa recimo delujejo, problemi posameznih, kot je bilo že rečeno, so izraziti, ampak tam kjer se dejansko lahko usedemo skupaj za mizo in te probleme skupaj več deležniško poskušamo odpraviti, tam je tudi rezultat boljši. To pomeni, mogoče en apel, da težave, ki jih ljudje, institucija izpostavljajo, so prisotne. Mi smo svoje tudi evidentirali in mogoče tudi to, da se ta vloga okrepi še bolj kot se je do zdaj. Mogoče na kakšno konkretno vprašanje tudi. Izvajamo res res res en kup en spekter aktivnosti tudi iz ukrepov v nacionalnem programu, usposabljamo policiste, da policisti boljše delajo v sami romski skupnosti. Kot je rečeno, ta usposabljanja so že od leta 2009, pomeni 10 let že potekajo za javne uslužbence od leta 2014, tudi za različne nivoje, centri za socialno delo, šole, zdravstveni domovi, FURS, itn. Moram povedati tudi, da je sodelovanje policije z romsko skupnostjo tukaj zelo dobro. Imeli smo že peti sestanek recimo z romskimi svetniki na Dolenjskem, ker tudi na ta način poskušamo nek del odgovornosti in informacij si izmenjati in tudi, prvi posvet je bil v Prekmurju, tako da, prevencija kot je državni sekretar omenil, dosega rezultate, če je usmerjena tudi v vzroke za probleme. Tako, da vsekakor pa zdaj v tem obdobju je bilo res žal nekaj dogodkov. Saj pravim, ne smemo posploševati, ampak so evidentni, ki so poslabšali nek občutek varnosti na Dolenjskem. Toliko mogoče, potem pa še kaj več.

Hvala.

Najlepša hvala.

Zdaj bi pa dala kar besedo naprej Alešu Prijonu, državnemu sekretarju Ministrstva za okolje in prostor. Tako da, kar izvolite, še mogoče malo orišite vaš vidik soočenja.

Hvala.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Iz stališča Ministrstva za okolje in prostor bi mogoče povedal, da se je ministrstvo že leta 2006, med prvimi resorji vključilo v celovito reševanje bivanjske problematike romske skupnosti. To je bila takrat ta primer družine Strojan. Z ustanovitvijo strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij, to je bilo potem naslednje leto, 2007, in ta skupina je sistematično pristopila k identifikaciji, analizi, implementaciji primerov dobre prakse. MOP je sodeloval z Uradom Republike Slovenije za narodnosti, Filozofsko fakulteto, oddelka za / nerazumljivo/ in pričeli smo z izvajanjem različnih aktivnosti za osveščanje lokalne skupnosti na območjih z romsko populacijo v pomenu sobivanje v prostoru. Poseben poudarek je bil dan aktivnostim, povezanim s pripravo novih prostorskih aktov občin, občinskih prostorskih načrtov, v katerih so bila enakovredna z ostalimi naselji, opredeljena tudi romska naselja. In, zdaj, v preteklih parih letih smo imel tudi medresorsko delovno skupino, ki se je intenzivno ukvarjala z problemom romskih naselij, predvsem v smislu ureditve, komunalne ureditve in legalizacije teh romskih naselij. Na ministrstvu seveda potekajo določene dejavnosti, ki jih bomo izvajali tudi naprej, v sklopu teh ukrepov iz NPUR 2017—2021.

To so mogoče štiri take naloge - ključna priprava priporočil za občine, kjer živijo Romi, druga naloga; priprava predlogov rešitev za izboljšanje bivalnih razmer Romov, tretja; uporaba podatkov romskih naselij in četrta; spodbujanje občin, da evidentirano obstoječa romska naselja komunalno opremljajo. Zdaj, mogoče bi tukaj dodal samo to, da je bilo ministrstvo v bistvu zelo uspešno pri tem projektu legalizacije romskih naselij in izvajanje komunalnega opremljanja teh romskih naselij.

Vzpostavili smo delo z občinami. Veliko občin je k temu pristopilo, vse seveda ne, ampak nekatere občine so bile tukaj zelo, zelo aktivne, tako da je prišlo do kar nekaj, hm, teh, legalizacij romskih naselij, do komunalnega opremljanja romskih naselij. Vedeti moramo, seveda, da v Sloveniji so situacije zelo različne, da recimo v Prekmurju se romsko naselje praktično sploh ne razlikuje od ostalih naselij, niti po zgledu, niti po komunalni opremljenosti, niti po urejenosti, je to popolnoma enako, medtem ko na Dolenjski je pa par večjih problemov. Zdaj, tisto, kar je za nas pomembno, je to, da ugotavljamo da, tista romska naselja, ki so, v smislu tudi občinskih prostorskih aktov urejena, da so recimo legalna, da je, hm, kajne, je do njih bila tudi pripeljana komunalna infrastruktura in teh romskih naselij je, zdaj, podatki, zadnji podatki, ki jih imamo od 83 romskih naselij, je takih urejenih več kot polovica in v teh urejenih romskih naseljih je tudi procent, recimo komunalne opreme, zelo visok, kajne.

To pomeni, prebivalci teh romskih naselij, ki so priključeni na javni vodovod, jih je 91 %, na javno kanalizacijo 41 in na električni priključek 73. To pomeni, to je neka statistika, ki nič ne odstopa od ostalih naselij v Sloveniji. Tista romska naselja, ki so pa neurejena, to pomeni, da so črna romska naselja, je pa tam bistveno slabša statistika – na javni vodovod je priključenih 45 procentov prebivalcev, na kanalizacijo nihče in na električni priključek 20.

Zdaj za tiste, mogoče je pomembno, samo še to bi rad dodal no da, naša izkušnja je sledeča, da pri tej akciji je bilo naše ministrstvo, ki je bilo nekako nosilec / nerazumljivo/ medresorske delovne skupine, zelo uspešno, ker smo, kot sem rekel, z veliko občinami vzpostavili dobro sodelovanje, občine so tudi s pomočjo ministrstva, romska naselja legalizirala, v smislu prostorskih aktov, jih tudi komunalno opremila in, tukaj se je pa seveda pojavil nek, v nekaterih, nek drug problem, na katerega pa mi dejansko nimamo vpliva, kajne?

Pojavil se je problem, da recimo, je komunalna infrastruktura potegnjena do romskega naselja, potem se jo pa ne da naprej razpeljat. Ne da se je pa razpeljat predvsem zaradi nekih – kako bi rekel – nekih, ali, bi zdaj temu rekli kriminalnih skupin znotraj teh naselij, ki v bistvu ustrahujejo in izsiljujejo ostale pripadnike, da jim recimo ne pustijo priključek na komunalno infrastrukturo, ker jim priključitev preko svojega objekta zaračunajo recimo, petkrat dražje, kot bi bil priključek na javno elektriko. Tako da to so neki problemi, na katere dejansko, Ministrstvo za okolje nima nobenega vpliva. To so dejansko prav naloge za druge službe.

Potem, opažamo tudi problem, da recimo, klasičen način, recimo, legalizacije teh romskih naselij bi bil, da ko se jih komunalno opremi, da se jih tudi preda v last tem Romom, ki na teh parcelah živijo. Zdaj, ali so to občinska zemljišča ali so državna, kakorkoli, vendar tukaj zaznavamo problem, da je veliko ali pa kar večina teh Romov, zelo zadolženih pri teh spet istih kriminalnih združbah in v bistvu, če jim ti pokloniš ta zemljišča, potem nisi naredil nič. Tako da, tukaj so neke, pred nami, neke naloge, ki se dejansko res tičejo drugih resorjev oziroma, skupnega dela večih resorjev, ampak, nosilec bi moral biti nekdo, ki tukaj ima nekaj vzvodov, da lahko prelomi to – kako bi rekel – to blokado, no.

Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše videnje.

Zdaj bi pa mogoče predala besedo kar predstavniku Ministrstva za pravosodje, gospodu Petru Pavlinu, sekretarju v direktoratu za kaznovalno pravo in človekove pravice. Zakaj smo jih povabili? Menimo, da je to varnostno vprašanje. Kot tudi okoljska problematika, vse ostale tudi zelo vezane s pravosodjem in se nam je zdelo pomembno tudi ta vidik, da se oriše in najde mogoče tudi kakšne rešitve v zvezi s tem, da bi se lahko izboljšali potem položaji tudi na drugih področjih.

Hvala, gospa predsedujoča. Pozdravljeni poslanci in poslanke in ostali udeležbi in predstavniki ministrstev in vlade. Ministrstvo za pravosodje je pristojno za recimo temu pravosodno zakonodajo in urejanje delovanj pravosodnih organov, ampak preden bi šel v to, bi mogoče na kratko predstavil kolikšno je naše sodelovanje na področju reševanja pravic in obveznosti romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Primarno imamo že dolgo časa dokaj dobro sodelovanje z Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti in tudi si še vedno prizadevamo in si bomo prizadevali, ko bo nastala možnost, da bi se sprejela prva novela Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji in potem seveda tudi nadgradila, ker vemo, da je potrebno iti evolucijsko in ni možno vsega rešiti na enkrat. To je ta prvi del. Potem glede določenega vprašanja, ki ga je omenil državni sekretar z Ministrstva za notranje zadeve, gospod Čurin, da ko preučujejo recimo temu kršitve represivne zakonodaje ali pa varnostne incidente, ne zbirajo podatkov o narodni pripadnosti. Ker smo pač kot Ministrstvo za pravosodje pristojni tudi za varstvo osebnih podatkov, bi čisto na kratko povedal, da pri takih situacijah dejansko podatek o narodni pripadnosti kot tak ni pomemben in se ga ne more zbrati. Tudi ta Dražani zbor je letos za novelo Zakona o kazenskem postopku črtal določbo iz veljavnega Zakona o kazenskem postopku glede zbiranja podatkov obdolženca in je tam črtal tudi podatek o narodni pripadnosti. Včasih je bil pomemben, ker je šlo za vprašanje uporabe jezika na sodiščih, sedaj to rešujemo na druge načine. Ne glede na navedeno, ker se pa to vseeno mogoče dotika tudi področja enakosti pred zakonom, bi samo navedel, da raziskovalci lahko samostojno, ko preučujejo sodne in tožilske in končno tudi policijske spise, sklepajo glede na podatke o spisu kakšna je približno situacija v Sloveniji. Pošteno moram povedati, da teh raziskav ni veliko, najbolj znana vsaj meni je raziskava mirovnega inštituta iz leta 2005, ki je pokazala mogoče recimo temu, če so pravilno sklepali na narodno pripadnost, je pokazala določeno manjšo mero, ampak ponavljam manjšo mero, zelo majhno, pristranskosti, ko je šlo za policijske in tožilske postopke in popolno enakost, ko je šlo za sodne postopke. Šlo je za zelo majhno razliko, tako da če drugega ne se je iz nje dalo vsaj sklepati, da neodvisni raziskovalci niso ugotovili diskriminacije recimo temu sistemskega in množičnega tipa, ko gre za te postopke, ponavljam. Glede ostalih vprašanj načeloma smo kot ministrstvo pristojni, da, mislim nič načeloma, smo dolžni spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine vseh ne glede na narodno pripadnost in zato tudi naše delo zakonodajno, če mu lahko tako rečem, pa tudi morda organizacijsko, je usmerjeno samo v, recimo temu v splošno določanje predpisov oziroma splošno določaje situacije, kar konkretno pomeni, če smem še to, na primer v Kazenskem zakoniku ali kje drugje ne določamo posebnih kaznivih dejanj v zvezi s katerokoli skupnostjo, ampak kvečjemu obratno, kazniva dejanja oziroma prekrške ob upoštevanju načela enakosti. Izven tega smo pa seveda, to je tisti del, ko sem prej govoril, pravosodna zakonodaja in pravosodni sistem, pristojni tudi za državna tožilstva in za sodstvo. Kot je znano sodišča odločajo neodvisno in seveda odločajo o tistem kar jim v okviru kazenskega pregona ali v okviru drugega postopka, če recimo prekrškovni, se pravi zahteva za sodno varstvo predajo drugi organi in lahko odločijo samo na podlagi podatkov, ki se pojavijo na spisih in na glavnih obravnavah na sodiščih. Tožilstvo je nekoliko drugače, ima pa, ker je del /nerazumljivo/ izvršilne veje oblasti in ima zakonsko možnost in pravico, ki jo tudi uporablja za usmerjanje s policijo. Tam pa je mogoče, recimo temu, možnost, ko govorimo o konceptu splošne varnosti, vključuje osebno in premoženjsko večjega sodelovanja s policijo na lokalnem nivoju, ker načeloma je težko videti, da bi bila potrebna kakršnakoli splošna navodila na lokalnem nivoju, kjerkoli pač v Sloveniji in ne samo povezano z romsko skupnostjo. Hvala.

Hvala lepa. Saj da ne bi slučajno bilo kakršnegakoli dvoma, absolutno tukaj ni bilo mišljeno, da bi zdaj kaznovalna ali kakršnakoli kazenska politika temeljila na narodnosti ali pa etičnosti, ampak bolj v tem na kakšen način lahko sploh kakšne zadeve izvedemo glede na posamezno stanje. Policisti velikokrat pravijo, da naredijo ukrep, potem pa stvar obstane. In to je tisto, kar je v časih problem in gre za varnost ne samo neromskega do romskih prebivalcev, ampak tudi medmorskega prebivalstva. Jaz se tudi zato zelo zavzemam, da znotraj teh naselij to kar je bilo prej izpostavljeno, na področju okolja na prihaja do tovrstnih zadev in da se take stvari čim prej izničijo v tej družbi, da ni strahu za nikogar, ki živi v tej Sloveniji.

Zdaj bi šli kar naprej, pravijo, da se vse začne pri vzgoji in izobraževanju, tako da dam besedo predstavnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospe Heleni Klepet, se opravičujem je narobe zavedeno. Hvala lepa za popravek.

Hvala lepa. Mi imamo nekaj ukrepov zapisanih v nacionalnem programu ukrepov za Rome, ampak v zadnjem času, mislim, da je eden ključnih sistemizacija romskega pomočnika, ker smo pri projektnem delu na terenu zaznali ključno vlogo romskega pomočnika, tako pri učni pomoči, kot pri vzbujanju zaupanja s pripadniki romske skupnosti. Tako da bomo s šolskim letom 2021-2022 sistemizirali delovno mesto romskega pomočnika. Delovna skupina trenutno pripravlja vse potrebno za sistemizacijo. Potem imamo v načrtu tudi nadgradnjo Strategijo vzgoje in izobraževanja Romov. Trenutno hodim po terenu, obiskujem šole in vrtce kjer živi večji del pripadnikov romske skupnosti, da bomo poskušali najti neke bolj učinkovite rešitve, ker imamo težavo, večina otrok ne dokonča osnovne šole in ker se s tem očitno nadaljuje, moramo najti neke ustrezne rešitve. Mogoče samo toliko, da bi šli v spodbujanje samoaktivacije pripadnikov romske skupnosti. Okrepili smo tudi vlogo šolske inšpekcije. Izrečenih je bilo že kar nekaj glob zaradi neobiskovanja pouka. Ohranjamo pa seveda tudi ostale ukrepe, spodbujanje čim bolj zgodnjega vključevanja otrok v vrtce, predvsem zaradi zgodnjega učenja jezika, ker seveda ugotavljamo, da je neznanje jezika eden ključnih problemov oziroma razlogov tako neobiskovanja šole, kot tudi slabega učnega uspeha romskih otrok.

Toliko zaenkrat.