Lep pozdrav na 12. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in sicer se je opravičil Zmago Jelinčič Plemeniti. Prejel sem eno pooblastilo in sicer poslanca Luko Meseca nadomešča poslanec Primož Siter. Prehajamo na določitev dnevnega reda, s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje Komisije za eno točko. Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda do roka, ki je predviden s poslovnikom nisem prejel, zato dnevni red ostaja takšen kot je bil poslan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA UPRAVLJANJE Z DRŽAVNIMI PODJETJI IN POLITIČNO KADROVANJE. Gradivo za to točko zahteva Poslanska skupina Nova Slovenija – Krščanski demokrati, je bilo objavljeno na spletni strani skupaj s sklicem seje komisije. Na sejo so bili s sklicem seje vabljeni Jernej Vrtovec v imenu predlagatelja zahteve Poslanske skupine Nove Slovenije, Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije, ki se je upravičil, doktor Andrej Bertoncelj, minister za finance, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gabrijel Škof, predsednik uprave SDH, Karmen Dietner, predsednica nadzornega sveta SDH, ki se je opravičila iz zdravstvenih razlogov, Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije in Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča. Naknadno so bili na predlog predlagatelja vabljeni še naslednji in sicer; magistrica Nada Drobne Popovič, predsednica Uprave družbe Petrol, ki ni poslala opravičila, pa je tudi ne vidim v naših vrstah, Tomaž Berločnik, Rok Vodnik in Igor Stebernak, nekdanji člani uprave družbe Petrol. Igor Stebernak in Rok Vodnik sta se opravičila, Tomaž Berločnik se ni opravičil in ga tudi ne zasledim med nami. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje menedžerk, ki se je opravičilo, Vseslovensko združenje malih delničarjev in Gorazd Podbevšek, Združenje nadzornikov Slovenije, ki pa ga tudi ne vidim. Vse prisotne lepo pozdravljam in vas hkrati prosim, da pred razpravo predstavite sebe, in sicer poveste ime in priimek ter institucijo

2. TRAK: (AB) – 12.05

(nadaljevanje) iz kod prihajate. Predlagam da razpravo odprem tako, da najprej dobi besedo predstavnik predlagatelja zahteve za sklic seje, torej Poslanska skupina Nova Slovenija za dodatno obrazložitev, nato bodo besedo dobili predstavniki vabljenih, potem pa bomo prešli na razpravo članov in članic zaenkrat spet samo članov komisije.

Besedo dajem torej predstavniku predlagatelja Poslanske skupine Nova Slovenija, torej Jerneju Vrtovcu.

Prosim.

Hvala predsednik. Lepo pozdravljam tudi vse prisotne na današnji seji Komisije za nadzor javnih financ. Zagotovo smo se od samostojne Slovenije naprej naučili številne stvari, pozitivne stvari. Tudi nekaj, kar je bilo v preteklosti recimo negativno, smo se naučili kako mora postati pozitivno. Ampak, če se pa kaj v tej državi nismo naučili, se pa nismo naučili tega, to se vsaj zdi, se nismo naučili kako poteka korporativno upravljanje in kadrovanje v državnih podjetjih. Kako torej celoten postopek poteka in kako bi moral potekati. In v zadnjem času se še bolj intenzivno odpirajo številna vprašanja o načinu korporativnega upravljanja z državnimi podjetji ter kadrovanje na podlagi političnih kriterijev, ki ga resna država seveda ne bi smela dopustiti. Zdaj ob tem bi morali ob tem načinu korporativnega upravljanja, ki ga imamo v Republiki Sloveniji, bi morali zvoniti vsi alarmi in če jo že imamo sistem državnega lastništva v podjetjih, ki se ga seveda vladajoča politika tudi ta politika tako trdovratno oklepa, potem je prav, da ima država tudi odgovornost za kadrovske odločitve, ampak ne na takšen način, kot jih poznamo, ki smo jih poznali do sedaj. Torej oblast ima zagotovo, oziroma zagotovo mora opravljati tudi vlogo kadrovanja, vendar jo mora opravljati odgovorno, preudarno in predvsem v korist podjetij ter države. Ključno vprašanje ob tem pa je seveda koga ta ista država kadruje, imenuje, torej način kadrovanja ter samoupravljanja s podjetji v državni lasti. In prav to zadnje, način kadrovanja kadrovske razrešitve tudi predstavnikov države v nadzornih svetih podjetij že dlje časa vzbujajo nezaupanje v strokovnost in racionalnost odločitev pri upravljanju z državnimi podjetji. To se dogaja tudi pod to Vlado, Vlado Marjana Šarca. Torej zakaj današnji sklic seje Komisije za nadzor javnih financ. Zdaj v Novi Sloveniji smo se za sklic seje odločili ker je kadrovanje v državnih podjetjih sila nenavadno in nelogično ter pušča dvome o tem, da vladna politika menja tudi dobre, uspešne kadre, ki imajo rezultate in se zdi, da imajo nekateri posamezniki tudi to vladajočo koalicijo, zdaj ki jo imamo zgolj za sredstvo s katerim uresničujejo svoj vpliv nad državnim gospodarstvom in zlasti nad denarnim tokom iz teh podjetij. Torej gospe in gospodje, tovrstno kadrovanje, ki smo mu priča, je problematično zlasti ko se zgodi nekaj brez razloga in to v uspešnih podjetjih. S tem država zagotovo daje napačna sporočila. Zdi se, da kadruje po načelu važno, da je nekdo naš in ne pa po načelu namenite priložnosti sposobnim in uspešnim. Še posebej pa je tovrstno kadrovanje kot smo mu priča problematično v času, ko se napoveduje ohlajanje gospodarstva, ko se to že dogaja in se tudi državnim podjetjem obetajo bolj slabi časi kot smo jim pa priča danes. Vključno in temeljno vprašanje ob tem je kdo bo potem sprejel odgovornost čez nekaj let? Kdo bo sprejel odgovornost za morebiten pad dobička, izgube, brezposelne, kdo bo sprejel to odgovornost. In tudi pod to Vlado se ponovno dokazuje, da v Sloveniji, kot sem uvodoma dejal, ne poznamo pravil korporativnega upravljanje, smernic OECD-ja, ter da bi bilo za državo bolje, da podjetja dejansko ne bi imela v svoji lasti, kajti zdi se, da podjetja v državni lasti predstavljajo zgolj korito za omrežja vsakokratnih vlad in strank vladajoče koalicije ter z njimi povezane lobije, omrežja. Zato tudi danes bomo v Novi Sloveniji ponovno spodbudili, da izvedemo postopke privatizacij ter prodajo podjetja odgovornim lastnikom, ne poštnim nabiralnikom kar se je počelo v fazah celotne tranzicije pa še naprej, če želimo, da bo v teh podjetjih sploh še kaj ostalo. Primer – zagotovo vpliv politike na razvoj in uspešnost teh podjetij je zelo škodljiv. Pa samo vrat na nos se spomnimo podjetja, ki ga imamo, to podjetje je Telekom, o tem lahko kaj več naprej, ampak iz srebrnine kot so jo nekateri poimenovali, ko jo niso želeli prodati, ostaja le kup rjastega železa, le kup rje, žal. Samo prejšnji teden je delnica Telekoma padla na 53 evrov. Podjetje je v bistvu trikrat manj vredno kot leta 2016 in kljub temu, da imamo v tem podjetju, trdim, uspešne razvojnike, uspešne kadre, ampak problem je upravljanje s podjetjem. Tudi OECD ocenjuje, da je lastništvo v Republiki Sloveniji široko razširjeno, korporativno upravljanje pa je šibko. Vstopne ovire pa zmanjšujejo konkurenco, tehnološki napredek in tuje naložbe. Pa dajmo Telekom sem omenil, pa dajmo se vprašati ali država s tem podjetjem dobro upravlja. Kdo se upa strinjati, da država s tem podjetjem dobro upravlja? Mislim, da nihče. Zlasti ne tisti, ki so delničarji v tem podjetju. Kako nam gre gospodje, resnično? Namreč kot sem že dejal, prejšnji teden je delnica padla za 54 evrov in je najnižji ravni po dolgih letih in še pada. Zaradi napačnih odločitev preteklosti, slabega korporativnega upravljanja Telekoma je prišlo do še ene zgodbe. Prav tako pretekli teden. Telekom po moral grški Anteni plačati približno 20 milijonov odškodnine. Zakaj – zaradi tega, ker je bilo v preteklosti to podjetje uspešno upravljano ali zaradi tega ker ni bilo uspešno upravljano. In kdo bo nosil odgovornost za to. Tukaj so zdaj tudi predstavniki SDS-ja. Ali bodo na račun tega padale tudi odškodninske tožbe, bo kdo kazensko ovaden, je bila to pravilna odločitev, je bilo podjetje resnično pravilno vodeno? Torej kdaj se bo pa to končalo? Takrat, ko bomo to podjetje prodali odgovornim lastnikom, kajti dokazano je, da na primer na tem primeru tega podjetja država ni odgovoren lastnik in žal tega niso bili sposobni narediti pred enajstimi leti na primer v naši Vladi zaradi strančic, ker so imele parcialne interese, da se Telekom ni prodal pa bi se moral prodati in žal tega nismo naredili pred tremi, štirimi leti, ko je vladala Cerarjeva vlada, ker dejansko vladajo omrežja, ki jim tudi to podjetje predstavlja poligon za zasebne koristi in namesto srebrnine dobivamo kup rje. Ampak dajmo zdaj izpostaviti še eno zgodbo ki se je zgodila - Petrol. Zdaj mene ali pa Nove Slovenije zagotovo ne zanima to kdo, katero omrežje sodi na primer ali pa kdo se s kom druži, kdo s kom hodi na kosila, kdo s kom zajtrkuje. Zanimati bi nas morali rezultati in če me zanimajo rezultati, ki so katastrofalni na primer, če pogledamo stvari, ki se dogajajo na področju Telekoma, je prav, da pogledamo tudi recimo področje Petrola in podatki kažejo, da so bili prav ti rezultati Petrola v zadnjih letih dobri. Zakaj smo torej lahko zaskrbljeni nad odločitvijo. Govorim o državnih, nadzornikov s strani države v Petrolu. Zato ker niso dali jasnih pojasnil za svoje početje in navedli razlogov zakaj so glasovali tako kot so glasovali za razrešitev uprave, kljub dobrim rezultatom v preteklosti. In to da ti ne navedeš razlogov, puščaš seveda odprte številne dvome in kot državljani, delničarji se resnično lahko ta trenutek sprašujemo ali je to po smernicah korporativnega upravljanja, da nimamo podatkov o temu zakaj je do nečesa prišlo. Javnost je to dolžna vedeti, dokler je to podjetje v državni lasti. Rezultati poslovanja, recimo čisti poslovni izid. 2014 leta 52,8 milijona evrov, no potem pa pridemo leta 2018, 21,8 milijona evrov dobička. Torej v šestih letih je ta dobiček skokovito narastel, skoraj podvojil. Ali pa recimo EBITDA, leta 2013 tudi 33,5 milijona evrov, leta 2018, 171,5 milijona evrov. Ob tem je še en pomemben podatek, dolg Petrola je danes zelo nizek. Recimo iz podatkov, ki jih razberemo je približno le na 1,5-kratniku EBITDA. To so fakti, to so tiste stvari, ki štejejo in če se pogovarjamo potem v parlamentu, je prav, da danes zahtevamo podatke, ki jih dobimo, to so pa skrb vzbujajoči podatki, da se nekoga razreši, brez tega, da ne navedeš pravih razlogov. In tudi zaradi teh podatkov, ki sem jih sedaj navedel, se odpirajo vprašanja zakaj je uprava moralo prostovoljno oditi sicer na koncu. Zdaj kar imamo, imamo samo špekulacije v medijih, a je tako. Samo špekulacije v medijih, pravih odgovorov zaenkrat nismo dobili, ni jih dobil niti predsednik Vlade in če smo prav razumeli medije, niti SDH. Zdaj če to zaradi računske napake kot piše tudi v poročilu odvetniške družbe, potem se samo sprašujem; dajte no, kdo temu verjame. In sem vesel, da je z nami tudi nadzornica, prva nadzornica Petrola, ki bo lahko podala jasne odgovore. Torej ključni razlogi so torej odgovori na vprašanja kakšni so razlogi za odpoklic uprave, kajti če sklepamo in tudi na podlagi medijskega poročanja, kajti drugih stvari mi nismo imeli, se zdi, da si je uprava želela dodatno zadolžiti za nekatere investicije. Torej, za podjetje s takšnim denarnim tokom, bi človek rekel v redu, mora se zadolžiti za investicije, da gre naprej, da ustvarja večje dobičke in tako dalje in vmes, če prav razumem, je prišlo do računske napake, ki je bila, če prav razumem tudi to poročilo, ki je bilo objavljeno na enem spletnem portalu Top news, poročilo odvetniške pisarne, ki je bilo celo v korist v bistvu Petrola. Zdaj če ne podate odgovorov na to ali to drži ali ne, potem se bodo spet porajali dvomi ali pa bo obveljalo to, da nadzorni svet v bistvu ni želel potrditi dodatnih investicij, kar piše v tem poročilu, torej dodatnih investicij, ker je želel na primer, kar piše spet v medijih, narediti vse, da se Petrol recimo pripravi za prodajo ali pa enega dela prodaje. Torej vse dosedanje teorije potrjujejo zlasti to, če beremo poročilo, ki ga imamo, pravno mnenje odvetniške pisarne pa poročila v medijih, torej vse te teorije potrjujejo to, da je uprava želela dodatne investicije tudi nakupe na Hrvaškem, zato se je bila pripravljena zadolžiti. Ne trdim, da ne prekomerno, ne trdim, da niso bile vmes napake. Nadzorni svet pa tej strategiji, ki predvideva dodatne investicije in dolgoročnost, torej nasprotuje, ker seveda investicijska aktivnost bi lahko »bremzala« samo prodajo. Podjetja namreč z visokim dolgom in podrejenim dolgom, ki je bilo predvideno, kot prav razumemo, ki ga je želela uprava, seveda to v tolikšni meri ni zanimivo za prodajo po tolikšni ceni, kot bi lahko nekateri želeli, tudi kakšni tuji delničarji, ki imajo več kot 10 odstoten delež v Petrolu. Torej vmes se lahko poraja tudi vprašanje, kar je bilo že napisano v medijih o IPO delnicah in tako dalje in vse to bo postalo lahko resnica, spoštovana gospa Nada Drobne Popovič, če ne podate odgovorov. Zdaj v mnenju odvetniške pisarne je tudi zapisan projekt Orange na Hrvaškem. Ne vem kako pride lahko tako mnenje odvetniške pisarne potem v Top news, ampak mogli ste vedeti, če ste dali mnenje odvetniške pisarne ven, da bo to pač prišlo v medije, zaradi tega ni prav, da sedaj lahko tudi javno o tem govorimo, ampak škoda je sedaj že nastala, ker je ta dokument pač prišel v javnost, ampak ne po zaslugi parlamentarcev, ampak po vaši zaslugi. Zato prosim nadzorni svet SDH, da pove kako naprej s tem projektom. Ali bodo nadzorniki države želeli to, da se gre vseeno v ta nakup. Po dolgem času namreč bi bila to prva velika tako močna investicija Republike Slovenije na Hrvaškem, ne pa obratno, kar se nam zdaj tu dogaja, kar se nam dogaja v zadnjih desetih letih; Mercator, Žito pa še bi lahko naštevali. Ali je bil morda cilj vsega skupaj to, da se kaj prepreči nakupovati na Hrvaškem. Torej ali je nadzorni svet pripravilo podjetje ali pa del podjetja za prodajo zvišal s tem, znižal s tem investicijski tok, kar je seveda bolj zanimivo za prodajo, kajti ostaja več potencialne koristi v samem podjetju ZDTT. Gospe in gospodje, državljani si zaslužijo transparentnost in zaslužijo si vedeti zakaj je nadzorni svet zahteval odstop uprave, saj člani nadzornega sveta zakaj so tako ravnali v imenu države. Gre namreč za enega najpomembnejših podjetij v državi, ki je zaenkrat še vedno v državni lasti in če je v državni lasti, si torej ljudje to zaslužijo vedeti kaj se dogaja. Če bo nadzorni svet ali SDH podal prepričljive odgovore, potem bom tudi jaz ali pa Nova Slovenija bili prvi, ki se bomo s temi argumenti potem strinjali. Če boste rekli šli so zaradi tega pa tega, ki so za to in to odgovorni, potem se bomo prvi strinjali da je prav, da so odšli, ampak seveda bomo prej preverili težo te odgovornosti, ampak to kar smo pa do sedaj slišali, gospe in gospodje, to pa ni nič. Zdaj namreč če odstopi celotna uprava na način, da vemo, da se je vmes dogajal po poročanju odvetniške pisarne, da se je vmes dogajal takšen pritisk, seveda potem se zdi, da so bile kršite dejansko zelo hude in celo, da mora potem prvi nadzornik prevzeti vodenje celotne uprave, ki je hkrati zaposlen še redno v neki drugi družbi, to kaže, da se je nekaj alarmantno dogajalo, ne samo to kar je navedeno v poročilu te odvetniške pisarne v tem pravnem mnenju. Torej dogajale so se po mojem mnenju potemtakem tako hude stvari, da ne more le ostati pri tem, kar je zapisala odvetniška pisarna, ampak so stvari še hujše, zato zahtevamo še enkrat pojasnila tudi iz tega razloga. In še to, če se potrdi, da so bile stvari tako hude, tako hude napake se zgodile, da je morala odstopiti celotna uprava, zakaj jih potem nadzorni svet ni uprave krivdno razrešil in povrh vsega še kazensko ovadil. Zakaj ne? Zakaj smo morali davkoplačevalci na račun tega, ker je potem uprava potem vljudno odstopila, pokriti to v višini 800 tisoč evrov z odpravninami. Torej zakaj je nadzorni svet zaradi tako hudih napak, da odstopi, da pritisne celotno upravo, te napake sicer navede v nekem mnenju, ne kazensko ovadi celotne uprave. Zdaj v privatnem podjetju gospe in gospodje, se kaj podobnega ne bi zgodilo, temveč bi odgovoren lastnik krivdno razrešil upravo in se tako izognil plačilu skoraj milijona evrov. Krivdno bi jih razrešil, še kazensko ovadil zraven, če bi se stvari tako hude dogajale. Zdaj ta milijon je pa cena slabega korporativnega upravljanja, morda tudi političnih pritiskov in cena omrežij, ki nam dejansko vladata in še enkrat, porajajo se številni dvomi, vse to kar sem zdaj navedel, če ne boste podali odgovorov. Za konec pa kakšna sporočila mi dajemo družbi, mladim ali pa vsem tistim, ki verjamejo v dobro, ki so optimisti v tej državi. To da rezultati iz preteklosti ne štejejo veliko, šteje le kateremu omrežju si priklopljen, kdo si in če nisi naš, potem pač letiš. To se je dogajalo tudi pod prejšnjo Vlado, še prejšnjo Vlado in kot kaže se dogaja tudi pod to Vlado in prav je, da rečemo jasno vsaj Komisija za nadzor javnih financ za take zadeve pač nočemo. Zdaj podatki še enkrat kažejo, da smo imeli uspešno upravo, dajte me demantirati gospa predsednica nadzornega sveta in potem, če boste navedli argumente, vam bom verjel in povlečem svoje besede nazaj. Če boste to jasno in glasno navedli, ampak za konec gospe in gospodje, v Sloveniji kot kaže vladajo omrežja, pač novi fantje na oblasti so ugotovili, da kot pravi moški kot kaže potrebuje svoje omrežje, ampak Slovenija omrežij za dobro delovanje ne potrebuje, ne potrebujejo posvečenih, ki lomastijo po državnih firmah. V Sloveniji z državnimi podjetji kot že stokrat dokazano do sedaj ne znamo upravljati, zato jih je potrebno prodati, dokler je čas. Navedel sem primer na primer Telekoma kam smo prišli in lahko navedemo tudi primere drugih podjetij in toliko nas stane državna lastnina in cena teh omrežij, levih, desnih ali pa ta trenutek Šarčevih omrežij.: Torej kljub temu, da imamo manjšinsko Vlado na oblasti, ki pravi da nič ne ve kaj se dogaja, ampak ravno to je še bolj koristno za lobije, ki lomastijo po državnih podjetjih. Torej med šibko Vlado in to je tisti porok, da lahko vladajo omrežja in lobiji v državi. Tisti so ta pravi vladarji.

Najlepša hvala.

Hvala.

Zdaj pa odpiram razpravo za vabljene na sejo. Predlagam, da se javite in predstavite kot smo rekli. Nekega posebnega interesa ne vidim.

Gospod Štefanec.

Bom moral pač prvi. Lepo pozdravljeni. Sem predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Saj me sicer poznate, ampak rečeno je bilo, da za magnetogram se predstavimo.

Jaz bi začel pri četrtem predlaganem sklepu za današnjo sejo komisije, ki naši komisiji priporoča, da pravzaprav preišče morebitna korupcijska tveganja v postopkih imenovanja oseb v družbah, ki so v lasti ali pa pretežni lasti državi. Jaz bi vas rad spomnil, ker se seveda velikokrat govori tudi o tem, da je komisija neučinkovita in tako naprej, da smo pravzaprav pol leta po prevzemu mojega vodenja te komisije; to se je zgodilo 16. septembra 2014, sprejeli sistemsko načelno mnenje, ki ima naslov Imenovanja in razrešitve članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države. V tem dokumentu, jaz ga seveda nimam namena povzemati, ker ga lahko vsak trenutek preberete na naši spletni strani, seveda je bilo javno objavljeno, pa tudi sicer je stalno na naši spletni strani, smo povedali stališča. Predvsem seveda takrat stališča o nekaterih zelo aktualnih zadevah, ki so se tikale bodisi vodstev SDH-ja, bodisi družbe za upravljanje terjatev bank in vseh težav, ki so se ob tem pojavljale. Posledično seveda tudi v vseh družbah, ki so bile tako ali drugače v upravljanju teh družb. Jasno smo povedali, da se seveda ukvarjamo in tako tudi vedno bo, samo z instituti in standardi, ki izhajajo iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ker samo to je naša pristojnost, zahtevamo, če lahko zahtevamo od slovenske družbe in od vseh državnih organov, predvsem tistih, ki so trenutno na oblasti, da ravnajo zakonito, da ravnajo transparentno, da se izogibajo vseh možnih nasprotij interesov in da seveda nikoli ne ravnajo koruptivno. To je bil vedno naš fokus in vedno tudi bo. Življenje je pa seveda drugačno in praksa, ki jo živimo pravzaprav od takrat do danes, se žal ni bistveno spremenila. Vedno znova in znova se ob vsaki novi vladajoči garnituri pojavljajo problemi, ekscesi, skomine pravzaprav, da se prevzem oblasti spremeni tudi v prevzem nadzora nad slovenskim javnim denarjem in slovenski javni denar se nahaja seveda v družbah, ki so v pretežni lasti te države. Vedno govorim o tem in vedno bom govoril, da Vlada ima pravico vladati, vendar Vlada mora tudi odgovarjati in seveda za nekatere stvari, ki se tako ali drugače dogajajo in ne vedno iz Vlade, seveda ne sme biti in ni izgovor. Tihi pristanek ali pa neposredni pristanek je pa seveda še toliko hujši in velikokrat se seveda tega pravzaprav ne moremo znebiti, da se dogaja tudi kaj takega. Jaz bom zdaj povedal nekaj konkretnih zadev s katerimi se je komisija v tem času ukvarjala in se ukvarja morda tudi še danes. Ne vem kakšni so razlogi, mislim pa da niso najbolj transparentni, da marsikatere zadeve, ki bi morale biti popolnoma jasne v naši državi niso jasne. Začel bom s pogoji za imenovanje članov Sveta Banke Slovenije. Banka Slovenije je ta trenutek zelo popularna tako ali drugače, pa se seveda ne spuščam v konkretne zadeve. Člani sveta Banke Slovenije so guverner in viceguvernerji Banke Slovenije. Ne boste verjeli, jaz nisem verjel, resnično nisem verjel do nedavnega, da v nobenem slovenskem predpisu, v nobenem slovenskem predpisu nimamo zapisanih pogojev za imenovanje sveta Banke Slovenije, kar seveda pomeni preneseno, da je član sveta banke načeloma lahko vsak, ki ga predlaga predsednik Republike, izvolite ga pa v parlamentu. V Zakonu o Banki Slovenije piše, da se pod določenimi pogoji člani sveta banke lahko razrešijo. Razrešijo vse, če ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje. Pogojev za imenovanje pa nimamo. Kakšen je razlog za to, ne vem. Sigurno pa seveda to omogoča nekatere stvari, ki seveda se v tej državi tako ali drugače dogaja. Nadaljeval bom s področjem, ki morda ni neposredno samo gospodarsko, ampak vendarle. Nobeden slovenski predpis ne določa pogoje za imenovanje kandidata za komisarja Evropske komisije iz Republike Slovenije. Sami poznate zadnja dva primera kakšne težave smo imeli, pa se nič ni spremenilo. Komisija je stalno predlagala, da moramo postaviti pogoje, ki jih kandidati morajo izpolnjevati. Še danes jih nimamo. Tudi Sova je ta trenutek zelo popularna tako ali drugače, pa se ne spuščam v konkretne zadeve. V Zakonu o Sovi nimamo nič napisano kdo je lahko direktor Sove, kakšne pogoje mora izpolnjevati, kdo ga imenuje in na kakšen način. Piše sicer imenuje ga vlada, ampak imenuje ga vlada, pika. To so po mojem razlogi zaradi katerih se nam dogaja v Republiki Sloveniji to kar se nam dogaja. Za zadovoljstvo moramo vedeti, da smo sicer pred kratkim, lahko rečem tudi z veliko zamudo dosegli skupaj z združenjem nadzornikov Republike Slovenije sprejem pomembnega dokumenta. Imenovali smo ga Protokol ravnanja nadzornikov v primeru neetičnih vplivov na njihova ravnanja. O konkretnih zadevah ne bom. Ja, prav konkretna zadeva je pravzaprav povzročila tudi ta razmislek in zelo hitro smo z združenjem nadzornikov prišli do enotnega stališča, da je to potrebno in smo tak protokol tudi sprejeli, oni na svojih organih, mi na seji senata in ga potem tudi javno predstavili. Lahko samo rečem, da je to veliko prepozno. Tudi to je res. Ampak tudi, če se bodo nadzorniki od sedaj naprej ravnali v skladu s tem protokolom, bo veliko bolje. Jaz sem takrat ob sprejemu tega protokola dejal takole, pa imam tu zapisano, da bom zelo natančen. Če se že politika ne želi odreči prevelikim apetitom pri upravljanju premoženja, pa jo k temu prisilimo z doslednim zaznavanjem in prepoznavanjem neetičnih praks in prijavo le teh ustreznim institucijam in upam, da bo ta protokol del tega. Še nekaj konkretnih zadev bi omenil. Sami poznate primer uradni list, ne bom ga razpredal naprej. Rad bi pa povedal še eno situacijo, ki je zame popolnoma nesprejemljiva. V mesecu avgustu smo imeli dežurnega ministra ali ministrico na Vladi Republike Slovenije, ki je sprejel sklep o razrešitvi člana nadzornega sveta družbe tudi v lasti Republike Slovenije. Interni predpisi Vlade pravijo, da se v primeru korespondenčnih sej Vlade šteje, da člani Vladi glasujejo za, če ne glasujejo proti. To je seveda pomenilo, ker noben član Vlade, ki je bil takrat na dopustu, ni glasoval ne za, ne proti. Predlog je dala dežurna ministrica, glasovala za, nihče drug. Se pravi samo en minister je glasoval za to. Razrešen je bil član nadzornega sveta. Popolnoma narobe z očmi komisije. Na to smo Vlado opozorili, zaenkrat se kaj bistvenega ni zgodilo. Še nekaj primerov bi navedel. Slovenski državni gozdovi, družba ki je bila ustanovljena ne tako dolgo nazaj, Vlada je razrešila vse člane nadzornega sveta te družbe, brez ene črke obrazložitve. Tudi to mislim, da je seveda praksa, ki je popolnoma v nasprotju. Velikokrat pravzaprav tako ali drugače zlorabljamo definicijo ali karkoli korporativnega upravljanja. Veliko preveč jo imamo na ustih, pa ne vem ali jo nočemo spoštovati ali jo ne razumemo. Delamo pa velikokrat v nasprotju z načeli korporativnega upravljanja. Mi se bomo seveda s strani komisije še vedno trudili ugotavljati te nepravilnosti, tudi z aktualnimi zadevami, ki ste jih omenili, se pravi Telekom, Petrol, pa še s kakšno zadevo se seveda ukvarjam in se tudi vedno bom. Ampak vedno samo z očmi pooblastil, ki jih imamo v skladu z našim zakonom. Za zaključek bi pa povedal samo še to; najbolje za to državo bi bilo, če bi se država čim prej znebila skušnjave biti lastnik, ker je slab lastnik. Ne bom rekel, da je to stoprocentno, ker seveda nekatere stvari vendarle morajo ostati in ostajajo, ampak gospodarske družbe res moram reči, ne vidim nobenega utemeljenega razloga, da so v kakršnikoli lasti države.

Hvala lepa.

Hvala.

Prosim, Računsko sodišče. Gospod Vesel.

Hvala lepa gospod predsedujoči.

V imenu Računskega sodišča, glede na to, da smo vabljeni na sejo in spremljamo seveda različne situacije na katere Komisija za nadzor javnih financ opozarja ne samo na tej seji, temveč tudi na nekaterih drugih sejah, zlasti v preteklem letu, bi vas želel opozoriti oziroma informirati o tem na kakšen način je računsko sodišče reagiralo na ne toliko nekaj aktualnih problemov, ki seveda niso sprožila revizije, ki jih izvajamo, ampak nekaj sistemskih odprtih vprašanj, ki jih imamo že dolgo časa na mizi v Republiki Sloveniji in lahko vam povem, da v tem trenutku izvajamo dve reviziji s to tematiko in sicer v tem trenutku revidiramo štiristo družb oziroma poslovanje štiristotih družb v lasti Republike Slovenije ali lokalni skupnosti iz vidika prejemkov in poslovodenja, kjer želimo preveriti na kakšen način se pravzaprav zgolj sicer preko segmenta prejemkov teh poslovodnih organov pa ključnega menedžmenta opravlja nadzor nad temi družbami. To je mogoče storiti na ta način, da seveda vzamemo ozek segment in se preverijo različne prakse o upravljavcu državnega premoženja, vendar obenem tudi premoženja lokalni skupnosti. Kajti dogaja se v zadnjih letih, da lokalne skupnosti pogosto investirajo v podjetja, v kapitalske deleže ali naložbe podjetij, ki so včasih tudi v položaju insolventnosti oziroma slabše stojijo na trgu in poskušajo opravljati gospodarske dejavnosti, kar je iz vidika svobodne gospodarske pobude samo po sebi problematično in zato želimo preveriti tudi način nadzora nad poslovanjem teh družb, ne samo tam, kjer ima država kapitalske naložbe v temu recimo strateških družbah ali pa tistih, ki so portfeljske narave. Tako da zaznavamo ta element, ki nas zelo skrbi in ga poskušamo spremljati, obenem izvajamo revizijo, ki jo počasi tudi končujemo, to je pa revizija SDH, v katerem revidiramo upravljanje kapitalskih naložb v lasti SDH in sicer iz treh različnih vidikov in sicer sistem izvajanja in spremljanje izvajanja strategije upravljanja teh kapitalskih naložb, ki so tam jasno določene, postope uresničevanja pravic delničarjev na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, kjer smo nekaj tveganj zaznali v preteklosti in pa izvajanje kandidacijskih postopkov za imenovanje članov teh nadzornih svetov teh družb, kjer želimo preveriti na kakšen način se kadruje in kako se pravzaprav tudi komunicira z nadzorniki, kako se jih usmerja, na nek način kako se z njimi pravzaprav redno sodeluje ali jim daje podporo, usmeritve, strategije, obvešča o spremembah, nenazadnje tudi o odločitvah Vlade in države pri upravljanju teh naložb, kajti brez teh informacij seveda nadzorniki tudi težko opravljajo svojo nalogo. S temi revizijskimi poročili oziroma dvema revizijskima poročiloma bomo prišli v javnost v relativno kratkem času, sta pa seveda obe reviziji uspešni, vendar botrovanje ravno z razlogi, ki jih tudi danes omenjate. Obenem bi vas opozoril na en poseben problem, ki smo ga zaznali v zadnjem času pri zbiranju informacij o nekaj družbah v državni lasti, posredni ali neposredni in sicer, da gre za tako imenovano neupravičeno drobljenje državnega lastništva preko ustanavljanja hčerinskih družb ali družb v tujini, s čimer se glede na veljavno zakonodajo zmanjšuje upravljavski in neposredno upravljavski vpliv SDH in v teh novoustanovljenih družbah še zlasti kadar te novoustanovljene družbe prehajajo v lastništvo drugih investitorjev ali seveda tujih družb. Zakaj je temu tako, bi verjetno bilo potrebno pogledati za vsako naložbo posebej, kje so razlogi in tudi s tem se bomo v prihodnje ukvarjali. Računsko sodišče si prizadeva, da bi z eventualno spremembo Zakona o Računskem sodišču odpravili neko nelogičnost in jo tudi predstavili Državnemu zboru; zakaj – ker je bila že omenjena družba Petrol, naj o tem izpostavim neko nelogičnost vsaj z našega vidika, da imamo neko nelogično zakonsko ureditev, pri kateri je Računsko sodišče popolnoma upravičeno in pristojno presojati ravnanje, učinkovitost, pravilnost in smotrnost ravnanja upravljavca naložbe v državi v družbi Petrol, nismo pa upravičeni revidirati poslovodenja te družbe neposredno in direktno, tudi ob relativno omejenem obsegu, zgolj kar se tiče upravljavskega deleža države ali pa tistih elementov, ki seveda sodijo pod širšo definicijo države. Zato obenem bi se, se bomo morali zavzeti za nedvoumno definicijo posrednega lastništva države in vzpostavitev neke informacijske podpore, neke evidence vseh zavezancev, ne zgolj Računskega sodišča, temveč vseh zavezancev po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu oziroma nek pregleden način kapitalskih naložb države in lokalnih skupnost, kajti tveganje je, da ne obstaja niti seznam vseh tistih družb, ki so dolžni spoštovati to zakonodajo v tem trenutku, vendar bomo o tem poročali v teh dveh omenjenih revizijskih poročilih.

Hvala lepa.

Hvala. Gospod Stana.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, poslanke in gostje. Najprej bi želel opravičiti finančnega ministra, je odstoten, je v Bruslju na Ecofinu in pa na Evroskupini. Bi se pa osredotočil v svojem izvajanju pač na temo zaradi katere je bila sklicana tale seja. Predlagatelji so zahtevali sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ zaradi vprašanj o načinu korporativnega upravljanja in kadrovanja državnih podjetij oziroma podjetij z naložbo države. Njihova domneva je, da v Sloveniji ne poznamo oziroma ne upoštevamo pravil korporativnega upravljanja ter da bi bilo za državo bolje da družb oziroma naložb ne bi imela v svoji lasti. Omenjajo tudi, da kadrovanje v državnih družbah oziroma podjetjih z naložbo države nenavadno in nelogično. Jaz ne bi rad, imel sem pripravljene smernice OECD za leto 2015, pa jih ne bom diktiral. Bom probal drugače prikazati stanje v katerem se trenutno nahajamo. S sprejetjem zakona o SDH v letu 2014 ter s sprejemom strategije upravljanja in imenovanja prvih nadzornikov v SDH v Državnem zboru leta 2015 je Republika Slovenija izpolnila vsa priporočila OECD po vstopu v to organizacijo leta 2010, da lahko to potrdim, bom navedel zadnja priporočila sveta Evrope v zvezi z Nacionalnim reformnim programov za Slovenijo za leto 2019 v svojem mnenju so samo izpostavili, da je še potrebno izvesti privatizacije v skladu z obstoječimi načrti. V mislih so imeli še prodajo 10 % NLB in pa 100 % Abanke. Na tej točki principov, ko je bil sprejet zakon in ko so bili definirani nadzorniki v družbi SDH, na tej točki se v principu in s potrditvijo potem strategije upravljanja, se vloga države neha in zdaj določene debate katere smo do zdaj imeli kaj država ja, kaj država ne, je potrebno tole razumeti. Država je leta 2014 ravno zaradi tega, da vpliv politike dnevne politike loči od upravljanja teh podjetij, je ustanovila SDH in Državni zbor je dejansko potrdil nadzornike in pa strategijo in od tukaj naprej naloge o katerih bomo govorili v principi seveda SDH, bom pa tudi povedal kje se pa neha naloga oziroma odgovornost SDH-ja, prevzamejo pa nadzorniki. Uresničevanje ciljev iz aktov upravljanja je naloga SDH-ja in sicer skladno z načeli neodvisnosti, preglednosti, gospodarnosti, skrbnosti in odgovornosti, imenuje tudi nadzornike v družbah v stoprocentni državni lasti in glasuje in njih na skupščinah delničarjev, v družbah za soudeležbo oziroma za udeležbo kapitala in tudi tukaj za tem dejanjem se vloga SDH-ja pri aktivnem odločanju v posameznih družbah konča, saj je to potem naloga nadzornih svetov. To bi želel, da mogoče v nadaljnjih debatah temu sledimo. SDH uspešnost upravljanja pa spremlja na podlagi poročanja in ugotavljanja, doseganja finančnih in nefinančnih ciljev iz aktov upravljanja v čemer SDH v skladu z zakonom poroča Vladi in Državnemu zboru. To pomeni, da tudi glede delovanja SDH-ja smo ali pa ste v principu korektno sproti obveščani. Zdaj pa implementacija zakona o SDH ter smernic OECD in priporočil Sveta EU se pa tudi odraža v trenutnih rezultatih SDH-ja, pa ne vem če so vam znani, pa bi jih rad malo predstavil čisto na kratko. Na primer če rečemo dividendnost kapitala družbe v upravljanju SDH, je bila leta 2014 1,5 %, leta 2018 je bila 2,5 %, se pravi imamo trend dviga. Dividende naložb Republike Slovenije so se od leta 2015 povečale iz 142 milijonov na 210 milijonov evrov v letu 2019. Mogoče zanimiv podatek, ko smo rekli, da državna lastnina ni potrebna – od leta 2014 do leta 2018 je bilo izplačanih dividend za milijardo 355 milijonov evrov. Donos na kapital v družbah katero upravlja SDH se je zvišal iz leta 2014, kjer je bil 1,8 % na 6,2 % v letu 2018 in dejansko ta trend beležimo tudi v letu 2019. Kupnine, ki jih je prejela Republika Slovenija od prodaje naložb od leta 2014 naprej in bom povedal dve številki, zaradi tega ker ena še ni na računu, je bila tisoč, je bila milijardo 152 milijonov, čakamo še pa na kupnino Abanke, ki je 444 milijonov. Skupen znesek bo milijarda 596 milijonov. No in tu se zdaj poraja vprašanje če nekdo z lahkoto ali pa sodi upravičenosti ali pa neupravičenosti ali pa o delu neke družbe. Vsaki podatki so dovolj zgovorni in vsak naj si jih sam interpretira. Zaključek bi še rad povedal; glede na vse navedeno menim, da so vsi predlagani sklepi Komisije za nadzor javnih financ, ki se nanašajo na Vlado in SDH nepotrebni. Glede zadnjega predlaganega sklepa, pa bi samo opozoril, da Komisija za preprečevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, ki samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, pri čemer je preiskovanje morebitnih korupcijskih tveganj že njegova zakonska naloga in lahko po lastni pobudi se odloči za to presojo, lahko pa tudi na podlagi prijav ali na zahtevo organov, med katerimi je tudi Državni zbor. Jaz mislim, da vsi izvodi, če želi vse preiskat določena ali pa dobi zaključke določenih aktivnosti, vsi izvodi obstajajo, samo treba jih je potem tudi sprožiti.

Hvala.

Še kakšna razprava? Prosim.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanci, gostje.

Morda bi samo v enem delu želela.