Začenjam 26. nujno sejo Odbora za finance.

Sklicana je bila na zahtevo poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB na podlag drugega odstavka 48. člena poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci člani odbora: poslanec Jožef Horvat, poslanec Andrej Šircelj in poslanec Primož Siter.

Prejel sem celo serijo nadomestil. To pomeni, da kot nadomestni člani na seji odbora s pooblastilom sodelujejo: poslanec Aleksander Reberšek namesto poslanca Jožefa Horvata iz poslanske skupine Nove Slovenije; poslanka Nataša Sukič namesto poslanca Luke Meseca iz poslanske skupine Levica; poslanec Dejan Kaloh namesto poslanke Karmen Furman iz poslanske skupine Slovenske demokratske stranke; poslanka Nada Brinovšek namesto poslanke Suzane Lep Šimenko iz poslanske skupine Slovenske demokratske stranke; poslanec Igor Peček namesto poslanca Roberta Pavšiča iz poslanske skupine Liste Marjana Šarca in poslanec Andrej Rajh namesto poslanca Franca Kramarja iz poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko. In sicer: »Predlogi priporočil v zvezi z zaostrenimi pogoji kreditiranja prebivalstva«.

V poslovniškem roku nisem prejel dodatnih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot vam je bil poslan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, SE PRAVI PREDLOGI PRIPOROČIL V ZVEZI Z ZAOSTRENIMI POGOJI KREDITIRANJA PREBIVALSTVA.

Zahtevo poslanskih skupin koalicije ste prejeli dne 8. novembra 2019. Dne 13. novembra je odbor pridobil soglasje predlagateljev, da se seja skliče po poslovniškem roku in sicer danes, 27. novembra.

Na sejo so bili povabljeni: Matjaž Han v imenu predlagatelja; Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije; Andrej Bertoncelj, minister za finance, ki vidim, da je poslal zastopstvo; gospa Marijana Bednaš, direktorica Urada za makorekonomske analize in razvoj; gospa Stanislava Zadravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije; Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije in Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta. Zaenkrat nimam obvestil, da bi se kdorkoli od teh povabljenih opravičil.

Kot dodatno gradivo ste prejeli: dopis Združenja bank z oceno učinka makrobonitetnih ukrepov s prilogama, in to z dne 26. novembra letošnjega leta.

Začenjamo obravnavo predlaganega gradiva, zato prosim predlagatelja, poslanca Matjaža Hana, da predstavi zahtevo in k zahtevi predloženo gradivo.

Poslanec Han, izvolite, imate besedo.

Predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni. En lep dober dan.

Najprej, verjemite mi, da se osebno jaz in tudi vsi predlagatelji zavedamo kakšne ima Državni zbor pristojnosti, kakšne ima ta odbor pristojnosti, kakšno pristojnost in nalogo opravlja Banka Slovenije, vlada.

Vendar pogovarjamo se o podeljevanju kreditov, kjer verjetno v tej dvorani smo se skoraj vsi v življenju srečali s tem, ko smo kdaj potrebovali na banki kakšen kredit za kakšno investicijo, za nakup stanovanja, za majhne stvari. In se zavedamo kaj pomeni v primeru, da kredita ne dobiš oziroma da imaš hude težave. Zato mi naj bo dovoljeno, da mogoče najprej nekaj začetnih fraz namenim tudi tej temi.

Zavedam se, da verjetno ta seja ta moment v tej državi ni najbolj pomembna seja, da so druge zadeve bistveno bolj pomembne. Vendar, kot sem že rekel, v tej državi večina ljudi živi, tako lahko vsak trenutek na nek način poskuša dobiti kakšen kredit in si s tem kreditom pomaga pri vsakodnevnem življenju.

Drugo, zakaj sem bil eden tistih, ki mislim, da je prav, da se na tem matičnem odboru pogovorimo. To se ne dotika gospoda Vasleta, vendar v preteklosti so Banka Slovenije in guvernerji že dajali zanimive izjave. Leta 2009, se spomnimo, je takratni guverner jasno in glasno povedal, da bančni sistem v tej državi nima nobenih težav, da država funkcionira, da banke funkcionirajo v redu, pa potem vidimo, kam smo prišli ne dolgo po tistem, ko so banke v bistvu zaradi kreditov, ki so jih dajale v preteklosti, tudi tajkunskih za pridobivanje nečednih poslov, kam smo prišli. Prišli smo do tega, da so ti ljudje, ki jim danes odpovedujemo kredite, morali sanirati ta bančni sistem s 5 milijardami evrov. Zaradi tega se mi zdi ključno, da vse te zadeve, zakaj je Banka Slovenije tako drastičen, vsaj po mojem mnenju, ukrep sprejela, da se danes tu pogovorimo in da najdemo neko rešitev, ker na koncu koncev vsi mi, od mene tule pa do poslanke, živimo v Sloveniji in verjetno si vsi želimo, da v tej Sloveniji bistveno lepše in boljše lahko živimo kot mogoče kje drugje.

Kot sem že rekel, mi, predlagatelji, Banki Slovenije ne odrekamo zakonitih pristojnosti na področju makrobonitetnega nadzora, smo pa namreč zaskrbljeni zaradi posledic nekaterih ukrepov, ki jih je Banka Slovenije uvedla, ki ob strogem upoštevanju bank več kot 300 tisoč osebam z rednimi prihodki onemogoča dostop do vsakršnega kreditiranja, in to je za moje pojme skrb vzbujajoče. Od te razprave na odboru pričakujem neko širšo osvetlitev problematike in razlogov, zaradi katerih je bančni regulator, v tem primeru Banka Slovenije, sprejel takšno odločitev. Tudi mi imamo neke grafe, ki si jih razlagamo seveda po svoje, Banka Slovenije pa po svoje, kar je razumljivo. Hkrati pa želimo izpostaviti pomen dostopnosti bančnih in posojilnih storitev prebivalstvu in pripraviti predloge za odločitve, s katerimi bi bilo moč pomagati tistim, ki jim kreditiranje ne predstavlja bistvenega tveganja za stabilnost bančnega sistema. Izkušnje namreč kažejo, da kreditojemalci iz tega segmenta najbolj redno in vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. Enostavno ljudje, ki fizične osebe, ki vzamejo kredite, kjer so ti kredite praviloma vsi zavarovani, jasno, vsak mesec redno svoje kreditne obveznosti poravnavajo. Zato menimo, da je treba pri presoji tveganj potegniti ločnico med visoko tveganim zadolževanjem za nakupe ne nujnih potrošniških dobrin in premišljenim kreditiranjem, ki posameznikom in gospodinjstvom omogoča, da ohranijo nadzor tudi nad svojo lastno likvidnostjo.

Banka je s 1. novembrom 2019 zaostrila pogoje potrošniškega kreditiranja, natančneje, nezavezujoča makrobonitetna priporočila, ki jih je za stanovanjska posojila izdala septembra 2016 in jih novembra 2018 razširila na potrošniška posojila, in jih zdaj preoblikovala - in zaradi tega smo tudi sklicali to sejo - v zavezujoč instrument. Poleg tega pa je tudi ročnost potrošniških posojil z 10 let skrajšala na 7 let. To pomeni, da morajo v praksi vse banke pri kreditiranju striktno upoštevati predpisani del osebnega dohodka, ki mora posamezniku ostati na računu po plačilu kreditnih obveznosti. Pa če potem računamo tu še otroke zraven, potem veste, kakšne dohodke imajo pri nas upokojenci, to pomeni, da so popolno kreditno nesposobni vsi tisti, ki imajo 700 evrov pokojnine, tisti že več ne morejo dobiti nobenega kredita.

Lahko bi seveda našteval še kar nekaj zadev, ampak ker ste vi dobili to gradivo in ker predvsem želim slišati danes Banko Slovenije, zakaj je do tega prišlo, kaj jih je pripeljalo do tega. Glede na to moram reči, samo eno stvar bi rad pokazal in mi ni jasno, kreditna rast se v letu 2017 in 2018 po vaših podatkih umirja. Kreditna rast je bila leta 2016 na najvišji ravni, zdaj se v letu 2017 in 2018 umirja. In me zanima, zakaj ste zdaj potegnili to zavoro. Ta zadeva me malo bega, verjetno mi boste znali obrazložiti, ampak se mi zdi, da nikdar v tej naši državi ob pravem času - pa ne zameriti - v Banki Slovenije ne postavite nekih meja. Potem, če pogledamo kreditno rast v Sloveniji in primerjamo s povprečjem Evropske monetarne unije, moram reči zopet, Slovenija je skozi vsa leta, od leta 2012 do 2016, bila bistveno pod povprečjem Evropske unije, samo leta 2017 oziroma 2016 je bil ta skok, ki se je pa v 2018 in 2019 absolutno umiril in smo na povprečju Evropske monetarne unije. In me zopet zanima, zakaj je prišlo do te blokade.

Še en graf imamo, ki bi ga rad pokazal. Imamo potrošniške kredite, imamo stanovanjske kredite, pa seveda kredite, ki jih najemajo firme oziroma finančne družbe. Rad bi vam pokazal, da zopet ne gremo iz povprečja Evrope. Res je, 2016 so malo skočili potrošniški krediti, vendar so se absolutno takoj umirili. Enako lahko rečem za stanovanjske kredite, da pa ne govorim, kar se tiče firm in finančnih družb, ki so pod povprečjem Evropske unije. Tudi glede ročnosti mislim, da nimamo tu problema, te zadeve se normalno poravnavajo in ni nobenih težav.

To so neka vprašanja ali pa grafi, ki v bistvu ne kažejo v smer odločitve Banke Slovenije.

Je pa res, da imamo nek drug problem, ki ga je treba izpostaviti, to so pa cene stanovanjskih nepremičnin, ki absolutno rastejo bistveno, bistveno hitreje, kot rastejo plače v Sloveniji. In glede na poročilo OECD - da se razumemo, v celi Evropi oziroma v vseh državah OECD rastejo cene stanovanjskih nepremičnin bistveno hitreje kot plače. Smo pa tu na najslabšem mestu, Slovenija je na zadnjem mestu, kjer nepremičnine bistveno hitreje rastejo kot v drugih državah OECD in smo v bistvu na zadnjem mestu ali pa prvem mestu, kakorkoli si to razlagamo, in to je zaskrbljujoče. Mogoče je tudi tu kakšna povezava, ampak bi rad vendarle slišal vaš odgovor.

Problem, ki ga jaz vidim pri potrošniških kreditih. Veste, da državljanke in državljani vzamejo kredit v času, recimo, pred nastopom zime ali pa ko govorimo o tej zeleni državi, o energetski sanaciji objektov za energetsko sanacijo objektov, za nove peči, za ogrevanje in v tem primeru smo naredili velike težave, ker nekateri tudi dva tisoč evrov tudi tri tisoč evrov za ročnost dveh, treh let enostavno, zaradi ukrepa Banke Slovenije ne bodo mogli dobiti in to bo seveda absolutna težava in bo seveda tudi po moje pokazatelj na drugih grafih, ki pa verjetno bo lahko Umar razložil ali bo še naprej takšna gospodarska rast, ker tudi notranja potrošnja je seveda pri gospodarski rasti zelo pomembna. Res je, naši državljani imajo relativno bom rekel smo zelo varčni narod, imamo na bankah relativno veliko ali pa imajo veliko denarja, ampak to še ni razlog, da ne bi mogli se zakreditirati oziroma dobiti kredite po takšnih ali drugačnih pogojih.

Pri priporočilih smo pripravili štiri priporočila. Eden je seveda ta, ne bi ga bral, ker je dolg, ampak ste ga verjetno vsi prebrali gre v bistvu ta seznanitev - to je to prvo priporočilo.

Drugo priporočilo pa bi ga, če mi dovolite, predsednik, vendarle prebral: »Odbor za finance priporoča Banki Slovenije, da opravi ustrezna posvetovanja, ponovno oceni sorazmernost ukrepov zaostritve pogojev kreditiranja prebivalstva in jih omejevali, če se izkaže, da prekomerni glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost trenutna zadolženost prebivalstva in morebitni vpliv na zmanjšanje domače potrošnje.«.

Tretjo priporočilo: »Odbor za finance priporoča Banki Slovenije, da ponovno oceni sistemsko tveganje za povečanje povpraševanja po posojilih izven organiziranih kreditnih trgov in za odliv komitentov iz bančne trga, zaradi zaostritve posojilnih kriterijev, oblikuje priporočila ukrepov ter z njim seznani javnost.« Zakaj je to tretjo poročilo - za moje pojme - zelo pomembno? V času, ko se je pač sprejel ta ukrep je bilo - vsaj jaz sem dobil veliko bom rekel klicev ali pa vprašanj - veliko je bilo dogovorov nakup večjega stanovanja, prodaja manjšega stanovanja, nakup hiše, prodaja stanovanja vse te zadeve so se s tem ukrepom avtomatsko ustavile in ljudje so ostali v nekem vakuumu in verjetno so nekateri, potem šli tudi na črni trg, kar je najslabše, šli so pa tudi v druge države in probali v drugih državah dobiti kredite, da so reševali nekatere dogovorjeno posle ali pa nekatere dogovorjene zadeve, ki jim omogočajo normalno življenje in me to zanima, če imate kakšen podatek kaj je s tem odlivom iz bančnega našega sektorja?

Četrto priporočilo: »Odbor za finance priporoča Banki Slovenije, da pripravi analizo dostopnosti finančnih virov za posameznike in gospodinjstva ter s svojimi ugotovitvami tudi seznani javnost.«

Kar nekaj je bilo že v tem mesecu in pol izrečeno. Moj namen ni, da sedaj kritiziram Banko Slovenije moj namen je, da resnično dobimo danes ali pa v nadaljevanju relativne in dobre odgovore, zakaj je prišlo do takšnega drastičnega ukrepa, ki vpliva seveda na življenje v tej naši državi? Zakaj pa je malo skepse do Banke Slovenije? Bom rekel tudi, zaradi nekaterih dejanj v preteklosti, ko so nekateri guvernerji še leta 2009, ko so že vsi vedeli, da je vrag odnel šalo govorili, da je z našim bančnim sistemom vse v redu, potem je pa v roku mesecu ali pa dva meseca zadeva udarila bom rekel nemogoče v javnosti in takrat smo tudi, zaradi ukrepov Banke Slovenije verjetno uničili kar nekaj posameznikov, nekaj slovenskih dobrih firm in posledično smo morali tudi, zaradi Banke Slovenije in bankirjev ali zaradi bančnega sistema kakšne dobre firme v tej državi prodati, ki bi si verjetno z drugačno odločitvijo bi bile mogoče danes razmere v tej državi drugačne.

Predsednik, hvala lepa za to. Pričakujem seveda odgovore.

Hvala, gospod predlagatelj.

Gospe in gospodje, nadaljevali bomo po naslednjem vrstnem redu: najprej Banka Slovenije, potem Ministrstvo za finance, potem Urad za makroekonomske analize in razvoj, Združenje bank in Zveza potrošnikov.

Najprej dajem besedo guvernerju Banke Slovenije, gospodu Boštjanu Vasletu.

Izvolite, gospod guverner.

Hvala lepa za besedo. Hvala lepa tudi za priložnost, da še enkrat-

Ne morete hkrati dva mikrofona, gospa. Saj je v redu, vi ste prižgali mikrofon in pri vas deluje, tako da je vse v redu.

Se slišimo?

Ja, v redu je, kar nadaljujte.

Hvala lepa za to priložnost, da tudi vam pojasnim ozadje ukrepa in samo bistvo ukrepa, ki smo ga v Banki Slovenije naredili v začetku tega meseca.

To priložnost bom izkoristil tudi, da se odzovem na nekatera vprašanja, ki so bila postavljena s strani predlagateljev, pa mogoče tudi na nekatera vprašanja, ki so se pojavila v širši javnosti, ki zelo odmevajo, ki mogoče dajejo ton debati. Kot boste pa videli, so številna izmed njih netočna, napačna, mogoče v številnih primerih tudi zavajajoča.

Pri svoji prezentaciji si bom pomagal z nekaj slidi, ker gre kljub vsemu za obilico podatkov, za zgodovinske časovne vrste. Mislim, da bo vsem v pomoč, če imamo tudi vizualno sliko teh podatkov.

Torej, eden izmed mandatov Banke Slovenije je tudi to, da skrbi za finančno stabilnost v državi. V trenutnih razmerah, ko je naša skupna denarna politika, torej ne samo slovenska denarna politika ampak celotna denarna politika evrskega območja, zelo ohlapna. Ohlapna z namenom spodbujanja agregatnega povpraševanja, spodbujanja rasti in na koncu doseganja našega cilja. Uporabljamo številne konvencionalne in nekonvencionalne ukrepe. Ti ukrepi so, po našem trdnem prepričanju, koristni – zaradi njih je gospodarska rast dokazljivo višja kot bi bila, če ti ukrepi nebi bili sprejeti v okviru našega evrosistema. Prav tako je višja rast cen zaradi teh ukrepov, torej, če teh ukrepov nebi sprejeli, bi bila inflacija in gospodarska rast obe nižji v tem trenutku. Hkrati pa se zavedamo, da ta visoka likvidnost, obdobje negativnih obrestnih mer, ki traja že nekaj časa in vemo, da bo trajalo tudi še nekaj let v naprej, povzročata določene stranske učinke – stranske učinke na finančnih trgih, na stanovanjskih trgih, na kreditnih trgih posameznih držav. Odvisno od specifik posameznega nacionalnega gospodarstva, se ti stranske učinki denarne politike kažejo na različne načine. V nekaterih državah, kot ste omenili, gospod Han, se to kaže v visoki rasti cen nepremičnin, torej v visoki rasti cen stanovanj. V nekaterih državah se to kaže v povišani rasti indeksov na delniških trgih, na trgih obveznic.

V nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, pa se kaže v povečanem kreditiranju – ne na splošni ravni ampak v določenih segmentih.

In, poglejte, na tej prvi sliki prikazujem kakšna je trenutno kreditna rast v posameznik članicah evrskega območja. Ti intervali s sivo barvo prikazujejo najvišje stopnje rasti v evrskem območju in na drugi strani najnižje stopnje rasti. Prikazano je povprečje celotnega evrskega območja in pa tudi kreditna rast v Sloveniji. Ko pogledamo to splošno sliko, ugotovimo, da na tej makro-ravni, na tej splošni ravni v Sloveniji ni bistvenih odstopanj, da je kreditna rast precej primerljiva s kreditno rastjo v povprečju evrskega območja. In da je hkrati primerljiva z gospodarskimi razmerami, makroekonomskimi razmerami, ki jih beležimo v Sloveniji. Vendar, ko naredimo korak naprej, ko razčlenimo to skupno rast kreditov po posameznih segmentih in tukaj prikazujem 3 ključne segmente. Prvi je posojila, ki jih dajejo banke podjetniškem sektorju. Drugi so posojila, ki jih dajejo banke prebivalstvu za stanovanjske namene. In tretji pomemben segment so posojila, ki jih dajejo banke državljanom, nam, potrošnikom, za potrošniške namene. Tukaj postane zgodba precej drugačna. Dinamika posameznih vrst posojil se med seboj močno razlikuje.

Če začnem s podjetniškimi posojili – ta sicer ne odstopajo bistveno od povprečja v ostalih državah evrskega območja. Vendar, če se zavedamo, da je Slovenija država, ki raste nadpovprečno hitro, kjer je na primer pomemben prispevek k skupni rasti, prispevek investicij, pa ugotovimo, da investicijo bodo v letošnjem letu rasle verjetno nekje na ravni 6 %. V lanskem letu, za katerega že imamo razpoložljive podatke, so rasle skoraj za 10 %. In v tej primerjavi je rast kreditiranja, ki ga banke opravijo do podjetniškega sektorja, relativno nizka. Zdaj tukaj, na tem mestu, se ne bi spuščal v razloge, zakaj banke v večji meri ali pa v zadostni meri ne kreditirajo podjetniškega sektorja, verjetno pa je, pa del razlogov tiči v slabih izkušnjah, ki so jih imela podjetja z bankami, ko so jim na nek način, na zelo brutalen način, ob izbruhu krize prekinila vire financiranja, dejstvo pa je tudi, da podjetja v tem trenutku poslujejo zelo uspešno, da imajo precej, da so dobičkonosna, da imajo precej zadržanih dobičkov in da svoje investicije delno financirajo tudi skozi te vire. Ampak, kot pravim, tega segmenta, čeprav je nekoliko nizek, čeprav bi tukaj od bank pričakovali, da se bolj aktivno vključijo, da v večji meri kreditirajo gospodarstvo, ne bom »pragmatiziral«.

Drugi sklop posojil, se nanašajo na stanovanjska / nerazumljivo/ gospodinjstvom, tudi tukaj je rast relativno zmerna, primerljiva je z ostalimi številkami, s katerimi običajno opredeljujemo stanje v gospodarstvu. 5 % ni zelo daleč od gospodarske rasti, ko jo beležimo v tem trenutku. 5 odstotna rast je zelo blizu 4,3 odstotni rasti plač, ki jo v tem trenutku beležimo. Skratka, tudi na stanovanjskem področju, na področju stanovanjskega kreditiranja, ne opažamo znakov, da bi to kreditiranje kakorkoli ogrožalo finančno stabilnost v državi.

Ko pa se premaknemo k tretji skupini posojil, to pa so potrošniška posojila, potrošniški krediti, ki jih banke dajejo prebivalstvu, pa so razmere popolnoma drugačne. Tukaj govorimo o rasti, ki je še pred nekaj meseci dosegala skoraj 15 % in v zadnjih 2 letih konstantno presega 10 %. Z drugimi besedami, če pogledamo, kakšna je na primer rast plač v Sloveniji, kakšna je rast razpoložljivega dohodka, kakšna je gospodarska rast, ugotavljamo, da so te številke, nekajkrat presegajo vse ostale parametre v slovenskem gospodarstvu, slovenski ekonomiji in zato na Banki Slovenije smo postali zelo pozorni na ta gibanja.

Drugi razlog, kar ste tudi na začetku me vprašali, zakaj se nam zdi sedaj najbolj primeren trenutek za ukrepanje, pa je dejstvo, da se gospodarska rast v tem trenutku ohlaja. Naj tukaj, predno se spustim na številke, predno se spustim v podrobnosti, povem, da ne govorimo o padcu gospodarske rasti, da ne govorimo o ničemer podobnem, kar se je v Sloveniji zgodilo leta 2009, pa potem v letih 2012, 2013, ampak dejstvo je, da če pogledamo globalno ekonomijo, mogoče najbolj ponazorim razmere, če povzamem izjavo, ki jo je dal Mednarodni denarni sklad pred nekaj tedni, namreč, v tem trenutku obstaja, je po 90 %, vseh članic Mednarodnega denarnega sklada, se pričakuje, da bo gospodarska rast letos nižja, kot je bila ob koncu lanskega leta. Torej na globalni ravni se že soočamo, ne samo, da ga pričakujemo, ampak se soočamo z umirjanjem gospodarske rasti.

Podobno velja za evrsko območje, torej za ekonomski prostor, v katerem delujemo, v katerem živimo. Izmed 19. članic, jih bo letos kar 16 beležilo nižjo gospodarsko rast, kot so jo beležile ob koncu lanskega leta. In če končam to primerjavo še konkretno s Slovenijo. Zadnje napovedi za Slovenijo, ki jih je sicer pripravila Evropska komisija, ampak se bistveno ne razlikujejo od napovedi, ki jih pripravljamo domače institucije UMAR, Banka Slovenije in tako naprej, govorijo o tem, da bo gospodarska rast nižja od 3 %, nekje na ravni 2,8, mogoče celo 2,6 %, pri tem, da smo še lani beležili gospodarsko rast, ki je znašala 4,1 %. Torej govorimo o znatnem upočasnjevanju gospodarske rasti. Gospodarska rast bo, če se bojo ta napovedi uresničile, približno 1,5 odsotne točke nižja, kot je bila v lanskem letu, to pa že pomeni spremembo, ki jo občutijo ne samo podjetja, ampak tudi posamezniki in to sta dva ključna razloga, zakaj smo se v Banki Slovenije odločili, da nadgradimo že obstoječe instrumente na tem makrobonitetnem področju, instrumente, ki na področju stanovanjskega kreditiranja so v veljavi že od konca leta 2016 in na področju potrošniškega kreditiranja, so v veljavi že od konca leta 2018. Torej, ne gre za nove ukrepe, gre za nadgradnjo že obstoječih ukrepov.

Zdaj v bistvu, ko smo pogledali, zakaj so stopnje rasti potrošniškega kreditiranja tako visoke, zakaj tako močno odstopajo od nekih uveljavljenih, ustaljenih praks, v ostalih članicah evrskega območja, zakaj tako odstopajo od ostalih stopenj rasti kreditiranja v Sloveniji, smo ugotovili, da so se v zadnjih letih glede potrošniškega kreditiranja, da sta se spremenila dva parametra in poglejte, prvi parameter je prikazan tukaj. V zadnjih letih močno naraščajo zneski, ki so namenjeni potrošniškemu posojilu. Pri tistih osebah pri tistih kreditojemalcih, ki so imeli dohodek manjši od povprečne plače smo še leta 2015 govorili o povprečnem znesku 5 tisoč 500 evrov sedaj pa ta znesek znaša že 7 tisoč evrov. Pri tistih kreditojemalcih, ki imajo pa plačo višjo od povprečne plače pa je ta eskalacija še večja. Če smo leta 2015 govorili o povprečnem znesku nekje na ravni 7 tisoč evrov se danes povprečni znesek še približuje 10 tisočim evrov, kar pa je po uveljavljenih standardih v bančni praksi že znesek, ki ne spada več, ki se več ne uvršča v potrošniško posojilo.

Drugi pomembni parameter, ki bi ga rad omenil je ročnost posameznega posojila. Ta graf v bistvu ga lahko pogledate samo to, da spremljate svetle stolpce in temni del stolpcev. Svetli del stolpca prikazuje evolucijo potrošnikih kreditov glede na ročnost in prikazujejo vsa posojila, ki imajo ročnost do 7 let. Kot lahko vidite se ta količina teh posojil, obseg teh posojil od leta 2012 pa vse do danes ni bistveno spremenil. Kar se je v zadnjih letih močno povečalo so ti sivi stolpci, ki prikazujejo, naj še enkrat povem, potrošniška posojila, ki imajo ročnost višjo od 7 let oziroma ki imajo ročnost višjo od 10 let. Mislim, da je že to samo po sebi, da je že ta prikaz sam po sebi dovolj poveden, še bolj poveden pa postane, če pogledamo kaj se dogaja v drugih državah evrskega območja. Če primerjamo vse države med seboj glede na to kakšen je v teh državah delež potrošniških posojil katerih ročnost presega 5 let, potem ugotovimo, da znaša povprečje Evropske unije nekje 50 % torej polovica posojil v evropskih državah ima ročnost daljšo od 5 letih. Kaj je pri tem posebej zanimivo je, da Slovenija močno odstopa od tega povprečja. Ne samo, da odstopa od tega povprečja, ampak dejansko smo država, kjer je delež potrošniških posojil z ročnostjo nad 5 let najvišji v celotnem evrskem območju. Mislim, da je to naslednji podatek, ki je zelo zaskrbljujoč z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti v državi tako glede kreditodajalcev kot tudi kreditojemalcev. Res je, da obstajajo še nekatere države, ki imajo podobno visoke deleže na primer Slovaška nekoliko nižji Portugalska nekoliko nižji, da vam že ob tej priložnosti povem, da so to obe državi, ki imata zelo podobne ukrepe kot smo jih v Banki Sloveniji sprejeli že leta 2018 oziroma ki so z začetkom tega meseca postali obvezni ukrepi, zavezujoči ukrepi. Torej, toliko mogoče glede drastičnosti ukrepanja pa edinstvenosti našega ukrepanja.

Sedaj naslednja stvar, ki bi jo rad pokazal je to razmerje med potrošniškimi krediti in pa razpoložljivim dogodkom. Tudi tukaj je precej jasno, če pogledate kako visoke so stopnje rasti kreditov in kako relativno zaostajajo stopnje rasti razpoložljivega dohodka in da ti podatki kažejo, da se kreditiranje povečuje za nekaj kratnikom hitreje kot se povečuje razpoložljivi dohodek torej plače največji del tega dohodka, pokojnine, socialni transferji in ostali dohodki prebivalstva. Torej, tretje področje, kjer so se nam v preteklosti pojavila velika nesorazmerja in ki govorijo v prid temu, da je Banka Slovenije morala poseči in zavarovati finančno stabilnost.

Omenil sem, da je ena izmed motivacij tudi spremenjene gospodarske razmere. Povedal sem nekaj besed že o splošni gospodarski rasti. Je pa tukaj še eden moment pomemben. Zavedati se moramo, da v tem trenutku v Sloveniji beležimo zelo dobre razmere na trgu dela. Če pogledamo koliko ljudi je v tem trenutku zaposlenih, potem ugotovimo, da še nikoli po osamosvojitvenem obdobju v Sloveniji nismo imeli toliko zaposlenih. Na drugi strani to pomeni, da imamo relativno nizko število brezposelnih, to se je že spustilo pod 70 tisoč, kar je eden boljših rezultatov v zadnjih letih. Tretji podatek, ki kaže na to zelo dobro sliko na trgu dela je rast plač, ki je v tem trenutku relativno visoka presega 4 odstotke sicer nekoliko višja od produktivnosti in višja od rasti domačega proizvoda skratka govorimo o zelo velikih številkah. Ko te številke postavimo ob bok napovedi glede umirjanja gospodarske rasti, potem se moramo zavedati, da se bodo v bistvu lahko v prihodnih mesecih gibale samo v eno smer in to je smer, ki bo manj ugodna za prebivalstvo. Pričakujemo lahko, da se bo rast zaposlenosti najprej umirila, pričakujemo lahko tudi, da se število brezposelnih ne bo več zmanjševalo, da se bo verjetno celo povečalo, verjetno bo kdo od teh, ki najemajo kredite, tudi izgubil službo, verjetno se bo večini od nas umirila ta visoka rast plač. To so vse seveda razmere, ki kažejo na to, kar govori v prid temu, da Banka Slovenije kot varuh finančne stabilnosti mora reagirati v tem trenutku, ne potem, ko bo prepozno, kajti potem, ko se bodo te stvari že materializirale, ko nekdo ne bo mogel več odplačevati teh kreditov, bo seveda prepozno za ukrepanje. Kar ste tudi sami omenili, nekatere prakse iz preteklosti, ki so potekale ravno po tem načinu, da smo čakali, da problem postane dejanski, da se začne povečevati, in šele potem sprejeli primerne ukrepe. Naša ocena je tokrat bila ravno nasprotna, odločili smo se, da gre za preventivni ukrep, da preprečimo sploh nastanek razmer, ki bi lahko slabile finančno stabilnost slovenskega bančnega sistema.

Pa še ena stvar je zanimiva. Ko govorimo o tem, kako pripravljeni so potrošniki na najemanje novih posojil, kako zadovoljni so s temi možnostmi, ki jih imajo trenutno, poglejte, tule je prikazana anketa, torej dejanski podatki, kaj si tiste osebe, ki imajo najeto potrošniško posojilo, mislijo o tem, kako veliko ali srednje veliko breme za odplačevanje teh posojil jim predstavljajo že obstoječi krediti. In to danes, ob tem ko imamo, kot sem povedal, rekordno visoko zaposlenost, eno najvišjih rasti plač v zadnjih letih, gospodarsko rast, ki močno presega povprečje Evropske unije. In ob teh podatkih imamo v Sloveniji približno 85 % tistih ljudi, ki so dejansko - torej ne tistih, ki hipotetično govorijo o posojilih, ampak tistih, ki imajo dejansko najeta posojila, imajo srednje ali pa velike težave z odplačevanjem oziroma ta posojila predstavljajo srednje ali veliko breme za njihove proračune. Pri čemer mislim, da ni potrebe, da povem, da je to nadaljnji razlog, zakaj smo se v Banki Slovenije odločili, da zavarujemo finančno stabilnost slovenskega bančnega sistema.

Še ena stvar, še ena kritika se pogosto pojavlja na račun našega ukrepanja. Namreč, da je šlo za hitre ukrepe, nenapovedane ukrepe, mogoče celo drastične ukrepe. Poglejte, dejansko stanje je ravno nasprotno. Banka Slovenije je že veliko pred mojim prihodom v to institucijo, torej septembra leta 2006, sprejela priporočilo glede stanovanjskega posojila. V tem priporočilu je bankam priporočala omejitev razmerja med obrokom kredita in prihodkom kreditojemalca, pa tudi omejitve razmerja med višino kredita in vrednosti nepremičnine, za katero je kredit nezavarovan. Torej, šlo je za priporočilo bankam, vendar je mogoče ta beseda »priporočilo« nekoliko zavajajoča. Tu ne gre za to, da smo mi bankam nekaj svetovali, banke pa so nas lahko poslušale ali pa tudi ne, ampak priporočilo je v bistvu instrument, je prva faza instrumenta, ki govori o tem, da posamezne banke to priporočilo lahko upoštevajo, če ga pa ne upoštevajo, pa morajo zelo jasno pojasniti, zakaj tega priporočila niso mogle upoštevati. In od leta 2016 je očitno minilo že nekaj let, v tem času smo imeli reden dialog z bankami, redno smo spremljali izvajanje posameznih priporočil. In moji kolegi, ki so bili vpleteni v ta proces, so mi zagotovili, da banke nikoli v tem času niso problematizirale dejstva, da morajo upoštevati naše priporočilo glede dohodkov, ki morajo kreditojemalcem ostati po tem, ko so najeli posojilo, niti glede tega osnovnega dela niti glede vzdrževanih družinskih članov, ki je danes tako problematizirano. Torej, v treh letih nimamo niti enega dokumentiranega primera, ko bi banke poročale, da jim to predstavlja težave. In seveda na podlagi teh rezultatov smo kolegi, ki smo na koncu sprejeli ukrep, sklepali, da ta pogoj za banke ne predstavlja pretiranega bremena. Kakorkoli, ko smo se z novembrom odločili, ko smo delali analize, koliko je posameznih odstopanj, smo ugotovili, da so ta odstopanja kljub temu prisotna, kar bom pokazal v nadaljevanju, in zaradi tega smo se odločili, da ukrep spremenimo iz priporočila v zavezujoč ukrep. In pri tem, da ukrep dejansko ne bi bil preveč rigorozen, smo se odločili tudi, da obstajajo določene izjeme. Določili smo, da lahko banke dodelijo 10 %, približno 10 % posojil, ki presegajo to zgornjo omejitev, ki je za 90 % posojil kreditov dejansko obvezujoča. Torej, na področju stanovanjskih, tu smo seveda prepustili iniciativo poslovnim bankam, one imajo stik s svojimi komitenti, one poznajo njihove prilive, one poznajo njihove nakupe, imajo vpogled v vsako transakcijo, zato Banka Slovenije ni hotela posegati na to področje. Se pa zavedamo, da imajo poslovne banke gotovo stranke, za katere so prepričane, da lahko servisirajo tudi večji del posojil, kot je, na primer, 50 % do povprečja, in to diskrecijsko pravico smo jim pustili. Tako mogoče toliko glede tega argumenta, da je ukrep zelo rigorozen, zelo strog, mogoče celo tog.

Torej, kar se tiče stanovanjskih posojil, se ni spremenilo nič bistvenega v začetku novembra. Kar se tiče potrošniških posojil, pa tu ne gre za ukrep, ki bi bil uveden v letošnjem letu, ampak je to ukrep, ki velja že več kot eno leto. Tu smo v tem rednem poročanju s strani bank ugotovili, da ga banke v manjši meri spoštujejo. Kot sem pokazal na začetku, smo bili priče velikim odstopanjem, zato smo se odločili, da ta segment kreditiranja omejimo. In tu smo postavili to omejitev, da v večini primerov, torej v 90 % vseh poslov banke ne smejo več podeljevati posojil, ki imajo daljšo ročnost od 7 let. Tistih 10 preostalih odstotkov pa imajo banke zopet diskrecijsko pravico, da podeljujejo posojila, potrošniška posojila, vse do 10 let. In pa kot obvezujočo smo navedli to omejitev glede deleža, glede zneska dohodka, ki mora posameznim kreditojemalcem ostati po tem, ko odplačajo vse kreditne obveznosti.

Še eno stvar bi mogoče pojasnil. Veliko vprašanj smo dobili glede tega, kakšne zneske smo določili, zakaj smo se odločili za točno določene zneske, zakaj smo določili točno ta znesek za posameznega vzdrževanega družinskega člana. Poglejte, tu smo na Banki Slovenije ubrali zelo pragmatično rešitev in pravzaprav dobesedno prepisali določila iz zakonodaje, ki jo je sprejel Državni zbor, kar ni potrebno posebej… / nerazumljivo/. Skratka, izhajali smo iz Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki zelo jasno določa, kakšen delež dohodka mora posamezniku ostati po tem, ko se sprožijo določeni procesi. Torej, ta znesek, ki se pogosto pojavlja v medijih, ki se pogosto celo problematizira, ni nekaj, kar bi določali na Banki Slovenije, ker Banka Slovenije seveda nima teh pristojnosti, da bi določala drugačne zneske, kot jih je kot merodajne sprejel Državni zbor.

Gospod guverner, vi boste še potem v razpravi oziroma v okviru razprave imeli možnost odgovarjati, pa vas prosim, da tole uvodno obrazložitev počasi zaključite.

Ja.

Skratka, ko govorimo o teh zneskih, se v bistvu z nadgradnim ukrepom v začetku novembra niso spremenili, zneski so enaki, kot so veljali pri stanovanjskih posojilih vse od leta 2016 in pri potrošniških od 2018, kot priporočilo, o katerem pa naj še enkrat povem, ki ga banke niso problematizirale.

Da Slovenija ni sprejela ukrepa, ki bi bistveno odstopal od tega, kar delajo ostale države evrskega območja oziroma Evropske unije, kaže ta primerjava. Poglejte, brez da se spuščamo v posamezne države, zeleni stolpci prikazujejo tiste države, ki imajo uvedene podobne omejitve kot Slovenija, in kot vidite, je teh držav kar precej. Torej, Slovenija tudi v tem pogledu primerljivosti z ostalimi državami, s katerimi si delimo skupni evropski prostor, ne odstopa.

Zdaj pa mogoče končam še s par pojasnili, ki se nanašajo na to, da bo ta ukrep, ki ga je sprejela Banka Slovenije, v bistvu s trga kreditov izrinil kar 213 tisoč od 380 tisoč vseh upokojencev, ki prejemajo, na primer, starostno pokojnino do 700 evrov. Poglejte, dejstva, dejanski podatki kažejo, da je v tem trenutku oziroma pred tem, ko je Banka Slovenije zaostrila makrobonitetni ukrep, izmed vseh posojil le 0,8% stanovanjskih kreditov bilo odobrenih starejšim od 65 let, torej manj kot 1 % stanovanjskih posojil so imele osebe, ki so starejše od 65 let, in manj kot 6 % potrošniških posojil so imele te iste osebe, 5,9 %. Torej, ta trditev, da je Banka Slovenije povzročila, da bo 213 tisoč upokojencev ostalo brez posojil je zavajajoče. Ti ljudje že danes niso imeli posojil pri bankah ali zaradi tega, ker po njih niso pričakovali, kar je dosti verjetno. Nekdo, ki je star 70. let ne rešuje več svojih stanovanjskih problemov ali pa jim banke že do sedaj teh kreditov niso dali, zato ker so bile kreditno nesposobni že po veljavnih standardih torej ukrep Banke Slovenije tukaj ni spremenil praktično ničesar.

Če pogledamo naslednjo primerjavo, da pridemo do te številke, ki se pogosto pojavlja 300 tisoč nam ostaja še približno 20 odstotkov zaposlenih, 114 tisoč, ki prejema nizko plačo, plačo ki je manjša od 930 evrov. Ampak poglejte, dejanski podatki mi imamo individualne podatke od vseh bank v Sloveniji, kažejo, da ima le 4 odstotke teh ljudi, ki imajo takšne dohodke najeto stanovanjsko posojilo oziroma le 20 odstotkov teh ljudi ima najeto potrošniško posojilo. Poglejte, še grafični prikaz! Če seštejemo vse osebe do dohodkov, ki znašajo približno tisoč 100 evrov, potem lahko ugotovimo, da imajo te osebe preden je Banka Slovenije zaostrila svoj ukrep približno 4,5 odstotkov vseh posojil. Torej izjava, da bo, zaradi tega ukrepa, ki ga je Banka Slovenije sprejela približno 300 tisoč ljudi je ostalo brez posojil je skrajno zavajajoča. Ti ljudje že danes niso imeli dostopa do posojil.

Še ena stvar kaj se pa dogaja s tistimi prejemki, ki imajo, s tistimi prebivalci, ki imajo pa višje prejemke. Tukaj je povzeta štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma brez obstoječega kredita. Sedaj maksimalni znesek, ki ga lahko takšna družina po tem, ko je Banka Slovenije že sprejela spremembe ukrepa dobi za potrošniško posojilo je približno 11 tisoč 500 evrov, s tem da banka tukaj ne bi upoštevala, da ta oseba dobi tudi dodatek za malico, dobi dodatek za prevoz, za regres itd… Če pogledamo kakšen je bil povprečni znesek, ki ga je banka odobrila v letu 2018 je bil pa 5 tisoč evrov. Večina ljudi je globoko pod tem zneskom, še če vedno popolnoma kreditno sposobnih. Podobno velja za stanovanjski kredit. Poglejte, ta ista simulacija kaže, da lahko takšna družina na člana dobi približno 30 tisoč evrov stanovanjskega posojila. Zopet ali je to zelo omejujoča številka? Ni, ker podatki kažejo, da je bil povprečni znesek stanovanjskega posojila v lanskem letu natančno kakšen torej tudi tukaj ne gre za kakršnokoli izrinjena. Je pa seveda na drugi strani vprašanje zakaj pa so banke bolj motivirane za dajanje potrošniških posojil kot stanovanjskih posojil. Poglejte, odgovor tiči v primerjavi obrestnih mer za eno vrsto in za drugo vrsto posojila. Če greste danes v banko in želite najeti isti znesek posojila z isto ročnostjo v obliki potrošniškega posojila vam bo banka za to izračunala približno 6 odstotkov. Če pa ta isti znesek z isto ročnostjo najamete v obliki stanovanjskega posojila boste za to plačali 3 odstotno obrestno mero, kar z drugimi besedami pomeni, če vzamemo hipotetično posojilo 7 letna doba odplačevanja 15 tisoč evrov je razlika med tem koliko je dražje potrošniško posojilo približno 2 tisoč 800 evrov oziroma pri fiksni obrestni meri boste za to potrošniško posojilo po sedmih letih odplačali 19 tisoč 500 evrov, v obliki stanovanjskega posojila pa 17 tisoč 100 evrov. Torej, banka bo, zaradi tega na boljšem za 2 tisoč 400 evrov oziroma toliko več bo vas stalo najetje potrošniškega posojila kot stanovanjskega posojila. Zakaj govorim to? Ravno zaradi tega, ker verjetno bo v nadaljevanju predstavnica Zveze Bank Slovenije predstavila rezultate ankete, ki kažejo, da je največ tistih potrošniških posojil z dolgoročnostjo pa z visokimi zneski dejansko stanovanjskih posojil, ki pa so bile za banke seveda ugodneje s finančnega vidika, če so bila odobrena kot …

Še zadnja stran, zadnji slajd. Poglejte, pogosto se je pojavilo vprašanje oziroma dilema ali bodo sedaj slovenski potrošniki slovenski kreditojemalci odšli v tujino po posamezna posojila. Ta slika prikazuje kakšni so pogoji stanovanjskega kreditiranja v Sloveniji in kakšni so pogoji v sosednjih državah. Trenutno je stanovanjsko posojilo v Sloveniji približno polovico dražje kot je na primer v sosednji Avstriji. Če v sosednji Avstriji za stanovanjsko posojilo v povprečju plačata 2 odstotka plačata v Sloveniji 3 odstotke. Zdaj mogoče, gospod Han, koliko mislite da se, Slovencev se je odločilo, da grem k tem toliko boljšim ponudnikom v Avstrijo, po stanovanjsko posojilo, ker te razmere, kot vidite, trajajo že vsaj 10 let, v Sloveniji. / oglašanje iz dvorane/ Poglejte, 2,4 % Slovencev ima najeto posojilo v tujini in to slovenske banke zelo dobro vedi, ker če pogledamo bilance slovenskih bank, potem ugotovimo, da banke, s sedežem v Sloveniji, so dale samo 0,4 % vseh posojil ljudem, ki niso rezidenti Slovenije.

Torej, še eno veliko zavajanje, ko govorimo o tem, da banke Sloveniji »izrinja« slovenske potrošnike, ki se bodo sedaj zadrževali v Avstriji. Ne bodo se zadrževali v Avstriji, zato ker imajo avstrijske banke približno enake pogoje, kot jih imajo slovenske banke in če mi kdo ne verjame na besedo, imam pri sebi tudi rezultate ankete, ki smo jo naredili na Banki Slovenije, namreč, poklicali smo nekaj bank, jih povprašali, kakšne pogoje nudijo in dejansko, takšnih posojil, kot smo jih v Sloveniji, z našim ukrepom preprečili, torej, potrošniških posojil, z dobo odplačevanja 10 let, zneski, ki presegajo 10 tisoč evrov, tuje banke ne ponujajo.