Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 3. nujno sejo Komisije za poslovnik.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije, in sicer poslanec Luka Mesec. Na seji kot nadomestne članice in člane komisije s pooblastili sodelujejo: namesto poslanke Tine Heferle poslanec Aljaž Kovačič, namesto poslanca Tomaža Lisca sodeluje Anja Bah Žibert, namesto poslanca Jožeta Tanka poslanec Franci Kepa in poslanko Matejo Udovč nadomešča poslanec mag. Dušan Verbič.

Besedo predajam predsedniku Odbora za pravosodje Blažu Pavlinu.

Vsi lepo pozdravljeni!

Pričenjam 15. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da se je opravičil član Odbora Željko Cigler. Na seji kot nadomestne članice in člani Odbora s pooblastili sodelujejo: Aljaž Kovačič nadomešča Tino Heferle, Matjaž Han nadomešča Predraga Bakovića, Franci Kepa nadomešča mag. Dejana Kaloha, mag. Karmen Furman nadomešča Evo Irgl, Alenka Jeraj nadomešča Francija Breznika in Vojko Starović nadomešča Mašo Kociper.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red skupne seje Odbora za pravosodje in Komisije za poslovnik. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA POBUDE GENERALNEGA DRŽAVNEGA TOŽILCA IN VRHOVNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI 1. ČLENA ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI TER ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI IN POSLOVNIKA O PARLAMENTARNI PREISKAVI V ZVEZI Z AKTOM O ODREDITVI PARLAMENTARNE PREISKAVE, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na voljo imamo naslednje gradivo: pobudo z dne 11. 11. 2019, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 29. 11. 2019 in mnenje Vlade z dne 5. 12. 2019.

K tej točki dnevnega reda sta bila vabljena Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za pravosodje.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo ima Katarina Kralj.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti Zakona in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, in sicer tokrat na pobudo generalnega državnega tožilca in Vrhovnega državnega tožilstva.

Omenila bi samo to, da je Državni zbor že v novembru odgovoril na zahtevo Sodnega sveta, ki prav tako iz podobnih razlogov izpodbija ta Zakon in Poslovnik o parlamentarni preiskavi. Odgovor smo pripravili v pisni obliki. Na kratko bom predstavila samo bistvene poudarke.

Tudi tokrat je treba uvodoma povedati, da gre o zadevi, ki jo danes obravnavamo za abstraktni spor ustavnosti zakona oziroma poslovnika in ne za spor o ustavnosti konkretnega akta v uvedbi parlamentarne preiskave, ki je bil povod za vložitev pobude. Že Ustavno sodišče je poudarilo, da v postopku abstraktne presoje zakona in poslovnika ni mogoče ocenjevati postopkov konkretnih parlamentarnih preiskav, ki tečejo ta čas.

Pobudnika izpodbijata 1. člen zakona in celoten zakon in poslovnik v kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev.

Prvič. Ker pobudnika vlagata pobudo, za katero je treba v skladu z ustavo in Zakonom o Ustavnem sodišču izkazati pravi interes in ker iz sklepa Ustavnega sodišča o začasnem delnem zadržanju izvrševanja Zakona in Poslovnika o parlamentarni preiskavi izhaja, da Ustavno sodišče še ni priznalo pravnega interesa pobudnikov za izpodbijanje teh dveh predpisov, smo se v mnenju najprej opredelili do vprašanja ali pobudnika pravni interes izkazujeta, v nadaljevanju pa še do vsebine.

Glede pravnega interesa. To je treba poudariti, da je iz odločb Ustavnega sodišča razviden zelo restriktiven pristop pri priznavanju pravnega interesa za izpodbijanje predpisov. Poleg tega iz ustaljene ustavno-sodne presoje izhaja, da mora biti pravni interes neposreden in konkreten.

Glede na to menimo naslednje: da prvi pobudnik, to je generalni državni tožilec ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje 1. člena zakona, ker ta člen nanj ne učinkuje neposredno. Tega dejansko prvi pobudnik tudi ne zatrjuje, saj utemeljuje le kako konkretni akt o odreditvi parlamentarne preiskave neposredno posega v njegove pravice. Glede teh navedb pa poudarjamo, da v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-1-244/99 niti Akt o odreditvi parlamentarne preiskave neposredno ne posega v pravice tistih, ki bodo v preiskovalnem postopku preiskovanci ali priče.

Poleg tega je vprašljivo ali prvi pobudnik izkazuje pravni interes za ugotovitev protiustavne pravne praznine v zakonu in poslovniku, saj morebitna ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča ne more izboljšati njegovega položaja v obstoječih pravnih razmerjih, ampak le v bodoče. Tudi tu se sklicujemo na nekatere podobne odločitve Ustavnega sodišča.

Drugi pobudnik pa je državni organ – Vrhovno državno tožilstvo. Tudi tu je treba povedati dvoje. Iz odločb Ustavnega sodišča izhaja, da državni organi praviloma ne izkazujejo pravnega interesa za vlaganje pobud, s katerim se izpodbijajo predpisi. Le takrat, pravi Ustavno sodišče, ko predpis neposredno posega v njegov lastni položaj je pravni interes podan. In ker konkretno izpodbija predpisa po naši presoji neposredno ne posegata v lastni položaj Vrhovnega državnega tožilstva, po naši presoji Vrhovno državno tožilstvo nima pravnega interesa za izpodbijanje obeh predpisov. Tudi tu ugotavljamo, da tega drugi pobudnik sploh ne izkazuje, ker enako kot prvi pobudnik, samo dokazuje oziroma navaja, da konkretni akt o odreditvi parlamentarne preiskave neposredno posega v njegov pravni položaj. To je bilo glede pravnega interesa.

Če pa bo Ustavno sodišče pobudo sprejelo v obravnavo, torej če bo priznalo interes pobudnikov za izpodbijanje zakona in poslovnika, pa ugotavljamo, da so razlogi, s katerima pobudnika utemeljujeta obstoj neustavne pravne praznine v zakonu oziroma poslovniku, vsebinsko bistveno podobni razlogom, ki jih uveljavlja Sodni svet v zahtevi za oceno ustavnosti teh predpisov. Zato se v tem delu v celoti sklicujemo na odgovor Državnega zbora na to zahtevo z dne 18. 11. 2019. Tako smo se v prejšnjem mesecu v odgovoru Državnega zbora izčrpno opredelili do očitkov glede obstoja neustavnih pravnih praznin v zakonu in poslovniku. Hvala.

Hvala predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Želi besedo predstavnica Ministrstva za pravosodje. Izvolite. Besedo ima državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Pozdravljeni vsi poslanke in poslanci, članice in člani te skupne seje oziroma obeh odborov in komisije.

V svoji predstavitvi mnenja Vlade bom zelo kratka. Mnenje Vlade z 4. 12. 2019 ste lahko podrobneje tudi prebrali. Veliko vprašanj smo pravzaprav že obravnavali na tej skupni seji in se do njih že opredelili, tako da ne bi ponavljala vsega tistega, kar je bilo povedano. Ker pa gre tukaj za specifično situacijo vprašanja parlamentarne preiskave v delu, ki se tiče državnih tožilcev oziroma državnega tožilstva, pa samo nekaj ključnih stališč Vlade v zvezi s tem.

Kot veste je Ustavno sodišče s sklepom z dne 12. 11. 2019 do dokončne odločitve o vsebini same zahteve oziroma pobude zadržalo izvrševanje Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi v kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev. Izpostavila bi predvsem uvodoma, da državni tožilci v sodobnih ustavnih demokracijah, kamor gotovo uvrščamo tudi demokracijo v naši državi, niso politično odgovorni in tako tudi njihovo delo v zadevah kazenskega pregona po mnenju Vlade ne more biti predmet političnega nadzora na podlagi 134. člena slovenske Ustave. Torej, državnih tožilcev ni možno nadzorovati glede vsebine odločitev pri njihovem samostojnem in avtonomnem odločanju.

Namen parlamentarne preiskave je ta, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora tudi o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje ali za druge odločitve iz njegove ustavne pristojnosti. Omejitev na prav te ustavne pristojnosti Državnega zbora pa pomeni, po mnenju Vlade, da predmet parlamentarne preiskave, kot smo že večkrat poudarili, ne sme posegati niti v izključne pristojnosti izvršilne oblasti, niti v izključne pristojnosti sodstva, ki je tudi neodvisna veja oblasti.

Po mnenju Vlade, to smo v pisnem mnenju tudi že večkrat izpostavili, je tudi ta konkretni Akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu v katerem posega v samostojno odločanje državnih tožilcev z vidika načela delitve oblasti, ustavno sporen. Res je, da Ustavno sodišče niti ni zaprošeno, niti verjetno ne bo presojalo o samem konkretnem aktu parlamentarne preiskave, ki je v teku. Kot smo pa že v mnenjih Vlade izpostavili, pa lahko ta konkretna situacija opozori oziroma razkrije določene pravne praznine v obeh aktih, katerih ustavnost se je na to oceno presoja, o čemer bo odločalo Ustavno sodišče samo.

Opozorila bi samo še enkrat, da pač tisto, kar ne more biti predmet parlamentarne preiskave v skladu z delitvijo oblasti oziroma z načelom delitve oblasti v naši državi po naši ustavi, je ugotavljanje strokovne pravilnosti, pravočasnosti in zakonitosti dela državnih tožilcev. Temu je namenjen strokovni nadzor po zakonu, ki ureja ureditev in pristojnosti državnih tožilcev, torej vsebuje tudi mehanizme za ugotavljanje in izvajanje takšnega strokovnega nadzora.

Predmet vlagateljeve zahteve za oceno ustavnosti je po mnenju Vlade temeljno pravno vprašanje spoštovanja in uveljavljanja načel delitve oblasti ter samostojnosti državnega tožilstva znotraj izvršilne veje oblasti in tudi njegove neodvisnosti v razmerju do sodne in zakonodajne veje oblasti. Zato po našem mnenju obstaja tudi jasno pravno-varstvena potreba po presoji Ustavnega sodišča Republike Slovenije in tudi podpiramo,da Ustavno sodišče o tem vprašanju odloči absolutno prednostno. Hvala.

Hvala državni sekretarki. Želi kdo od članic in članov Odbora in Komisije razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni zadevi? Ugotavljam, da ne.

Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Najprej bo odločal samo Odbor za pravosodje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena Zakona o parlamentarni preiskavi ter Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev.« Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za pravosodje ter predajam besedo predsednici Komisije za poslovnik mag. Karmen Furman.

Prehajamo na odločanje Komisije za poslovnik. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednjo mnenje: »Komisija za poslovnik podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena Zakona o parlamentarni preiskavi ter Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev.«

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor in komisija bosta pripravila skupno poročilo, v katerega bosta sprejeti mnenji vključeni in ga poslala Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

Zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo Komisije za poslovnik.

Hvala lepa!