Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 11. nujno sejo Odbora za obrambo. Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, mag. Miloša Bizjaka, državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje, dr. Tomaža Pliberška, namestnika načelnice Generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Roberta Glavaša in ostale vabljene.

Opravičil nimam. Imam pa pooblastili. Poslanec Željko Cigler bo na seji sodeloval namesto poslanca dr. Mateja T. Vatovca. Poslanec Vojko Starović pa bo sodeloval namesto poslanca mag. Andreja Rajha.

Sedaj pa dajem besedo podpredsedniku Odbora za zdravstvo, Jožetu Lenartu.

Izvolite, kolega.

Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni. Pričenjamo 23. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora oziroma gre za Felice Žiža, ima tu opravičilo, ga danes na seji ne bo. Imam pa precej nadomestil, in sicer Andreja Zabret nadomešča Jerco Korče, Franci Kepa nadomešča Nado Brinovšek, Monika Gregorčič nadomešča Janija Möderndorferja, Gregor Židan nadomešča Mojco Žnidarič, Tomaž Lisec nadomešča Jelko Godec, Žan Mahnič nadomešča Marijana Pojbiča, Anja Bah Žibert nadomešča Alenko Jeraj. To je zaenkrat vse.

Besedo pa vračam predsedniku Odbora za obrambo, Samu Bevku, ki bo danes vodil to sejo.

Hvala lepa.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker k dnevnemu redu sej ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanski demokrati je 13. januarja 2020 vložila zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za obrambo in Odbora za zdravstvo s točko dnevnega reda Problematika izvajanja helikopterske nujne pomoči. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati s predlogom sklepa, ki naj bi ju sprejela odbora.

Na sejo so bili vabljeni predlagatelj zahteve Poslanska skupina Nova Slovenija, prvopodpisani Jožef Horvat, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za obrambo, Karl Erjavec, minister za obrambo, Generalštab Slovenske vojske, generalmajorka Alenka Ermenc, načelnica Generalštaba Slovenske vojske, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, 151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske, Agencija za civilno letalstvo; Rok Marolt, direktor, Uroš Marjetič, Robert Sabol, Letalska policijska enota, mag. Jure Kostanjšek; AMZS, Jožef Žunkovič; AMZS. Naj povem, da sta danes gospod Robert Sabol in Uroš Marjetič, ki sta bila povabljena na sejo na zahtevo predlagateljev sporočila, da se seje ne bosta udeležila.

Prehajamo na obravnavo omenjene in edina točke današnje seje. Besedo pa dajem najprej predlagatelju, poslancu Poslanske skupine Nove Slovenije – Krščanski demokrati, mag. Mateju Toninu.

Izvoli, kolega.

Predsednik, hvala lepa. Lepo pozdravljeni, vsi poslanke, poslanci in vsi ostali vabljeni gostje.

Tukaj bi lahko šlo za kar nekaj točk, ker se bo lahko celotna politika strinjala. Prepričan sem, da je Slovenija izjemno lepa država in da del te njene lepote izvira tudi iz te njene geografske razgibanosti in raznolikosti. Prepričan sem tudi, da se vsi v tej dvorani želimo razvit sistem nujne medicinske pomoči, kjer bodo imeli vsi državljani približno enako možnost preživetja, v primeru, da se jim zgodi kaj hudega. O čem govorim? Nek moj sovaščan, ki živi v vasi Zgornji Tuhinj, mod Menino planino, če se njemu v gozdu kaj neprijetnega zgodi, ima bistveno manjše možnosti za preživetje, kot nekomu, ki morda živi v »radiusu« kilometer stran od Kliničnega centra v Ljubljani in prav zaradi tega, da bi vsem vzpostavili približno, govorim približno, enake možnosti preživetja, se zelo velikokrat potrebuje, jaz bom temu rekel, reševalno vozilo v zraku oziroma helikopter, ki pomaga pri izvajanju nujne medicinske pomoči in kot država, ki je članica Evropske unije, smo seveda dolžni storit vse, da se to izvaja tudi v skladu z standardi Evropske unije.

Nujna oziroma helikopterska nujna medicinska pomoč, se v Sloveniji izvaja od leta 2003 dalje. Izvajajo jo piloti Slovenske vojske in pa policije. S komerkoli boste govorili, vam bodo potrdili, da gre za izjemne pilote, izkušene in predane in za vse, kar so v tem času postorili, za vsa življenja, ki so jih v tem času rešili, smo jim lahko le hvaležni. Problem, ki pa se je začel pojavljat v zadnjem obdobju, pa je tehnika, neustrezna tehnika, stari oziroma neustrezni helikopterji. Zaradi precej starih helikopterjev, to pomeni, da je vzdrževanje nekoliko pogostejše, intenzivnejše in tudi odsotnost teh helikopterjev iz operativnega delovanja, daljše, s tem pa tudi zmogljivosti manjše.

Naslednji problem, ki se pojavlja pri tehniki je tudi, da nimamo enega helikopterja, ki bi bil posvečen, namenjen izključno samo nujni medicinski pomoči, ampak imamo več namenske helikopterje, ki se danes lahko uporabljajo za gašenje, jutri za prevoz inkubatorja, spet tretjič za kakršnekoli vojaške oziroma policijske operacije. Seveda, konstantno spreminjanje modulov za eno ali drugo nalogo, terja tudi svoj čas, pri reševanju so pa sekunde pomembne – včasih sekunde odločajo o življenju.

Cilj te današnje seje je, ta problem postavit na dnevni red političnih odločevalcev, predvsem pa spodbudit Vlado Republike Slovenije, da končno pride pred nas vse državljane, z neko konkretno rešitvijo. Mi ne trdimo, da je edino Nova Slovenija tista, ki se s to tematiko ukvarja. V preteklosti lahko zasledite, da so že tudi ostale poslanske skupine ta problem izpostavljale – naj omenim Slovensko nacionalno stranko, pa tudi Slovensko demokratsko stranko. V seji med poslanskimi vprašanji smo zasledil, ko smo delal gradivo za to sejo poslanska vprašanja, ki so opozarjala na problematiko na področju helikopterske nujne medicinske pomoči. Verjamem, da tudi koalicija izraža del skrbi za to področje. Nenazadnje v volilnem programu Liste Marjana Šarca je posebna točka, kjer piše, da bodo vzpostavili moderen center helikopterske nujne medicinske pomoči. Tako da sem prepričan, da gre za nek širši interes celotne politike, da se ta stvar uredi na primeren način. Naj zelo jasno povem, ker so se pojavili nekateri članki, ki so namigovali na to ali ono stran, da v Novi Sloveniji ne navijamo za nobeno specifično rešitev, ne za to ne za ono. To prepuščamo stroki. Za edino stvar, za katero navijamo, pa je, da bi vsi skupaj vzpostavili način, sistem, ki bi približno vsem državljanom zagotavljal enake možnosti preživetja, tako mojemu vaščanu iz Zgornjega Tuhinja kot tudi prebivalcem Ljubljane. To je edini cilj, ki ga imamo pri tej točki. Seveda pa so bile že v strokovni javnosti predlagane ali pa omenjene več različnih oblik izvajanja te helikopterske nujne medicinske pomoči. Lahko je odločitev, da se izvaja naprej v sedanji obliki. Problem tega sistema je razpoložljivost tehnike. To je eden izmed večjih problemov. Druga rešitev, o kateri obstajajo tudi razmišljanja, so, da bi Urad za zaščito in reševanje prevzel sistem helikopterske nujne medicinske pomoči, za ta namen tudi nabavil prav za to namenjene helikopterje in povabil za izvajanje te, bi rekel, za pilotiranje teh helikopterjev pilote Slovenske vojske, pilote policije in druge. Skratka, da bi šlo tukaj za neko skupno operacijo več državnih organov, ki bi ga koordinirala Uprava za zaščito in reševanje. Ponuja se tudi tretja varianta, to je, da država enostavno razpiše koncesijo in k temu izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči povabi tudi zasebna podjetja oziroma zasebne izvajalce. Torej rešitev je več, možnosti je več, mi smo vsekakor dolžni poskrbeti za tako, ki bo za državo čim bolj racionalna, za državljane pa čim bolj učinkovita. In zato smo po obravnavi te današnje točke predlagali tudi en sklep, ki ne bo imel nobenih finančnih posledic, da bi bil kakorkoli nevaren za koalicijo ali pa da bi bil v smislu, da kakorkoli hočemo nagajat, kot se večkrat izpostavlja, ampak je zelo razumski v tem smislu, da ima parlament pravico vedeti, kaj je na tej temi naredila medresorska skupina, ki se je s to tematiko ukvarjala že več kot 3 leta. In po 3 letih bi vendarle morali predstaviti tudi neko konkretno rešitev, ki so jo v zvezi s tem predlagali. Torej želel bi, da parlament, da torej oba dva odbora, za zdravstvo in tako za obrambo, na koncu glasujeta o sklepu, s katerim bi priporočili Vladi Republike Slovenije, da do konca februarja seznani Državni zbor z zaključki in predlogi medresorske delovne skupine za pripravo predloga dolgoročne ureditve helikopterske nujne medicinske pomoči in sekundarnih prevozov.

Predsednik, hvala.

Hvala lepa tudi vam, ki ste predstavili v imenu predlagatelja to pobudo.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, dr. Tomažu Pliberšku.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni podpredsednik, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo vas pozdravljam.

Torej izhajal bi mogoče iz generirane misli, da je helikopterska nujna pomoč nadgradnja sistema nujne pomoči in da se Ministrstvo za zdravje seveda zavzema, da bi bila geografska zastopanost seveda enaka. V tem delu se pridružujem misli predlagatelja. Zdaj mogoče bi se ogradil na tole, da, kar se tiče helikopterske nujne medicinske pomoči, je ta naloga, da vodimo medresorsko delovno skupino, podana verjetno iz razloga, ker je, bom rekel, v naši domeni tudi nujna medicinska pomoč. Mi vemo, da je, bom rekel, helikopterska nujna medicinska pomoč seveda nadgradnja, in sicer takrat, kadar je ta oblika transporta bistveno hitrejša in pomeni pri pacientih boljše preživetje in manj možnosti zapletov pri dokončni oskrbi v ustrezni bolnišnici. V tem trenutku v Republiki Sloveniji helikoptersko nujno medicinsko pomoči se vrši iz 2 baz. Prevozniški del zagotavlja MORS, Slovenska vojska, ki zraven HNMP izvaja še sekundarne prevoze, kamor spadajo tudi prevozi z inkubatorjem in operacije, reševanje v gorah, to je tako imenovane GRS operacije. Zdaj, kar se tiče, bom rekel, samih medicinskih posadk v domeni HNMP, seveda smo popolnoma strokovni in kompetentni na Ministrstvu za zdravje, seveda pa je ta oblika zelo kompleksna, to pomeni, zraven še rabimo tehniko in pa kadre. In zaradi tega je tudi, bom rekel, tale koncept strategije helikopterske nujne medicinske pomoči, bom rekel, medresorsko v usklajevanju. Torej pričakujemo, da nam bojo tudi druga ministrstva dala poglede, predvsem na standard, ki bi ga mi želeli vzpostaviti v okviru NMP, torej s HNMP. Kar se tiče razpoložljivih resursov oziroma potrebnih resursov za izvajanje takšnega standarda, seveda o tem govorimo tako z MNZ kot pa s Slovensko vojsko. Vizija v prihodnosti je, da se seveda helikopterske nujna medicinska pomoč v bistvu ohrani. To nam prikazujejo vsi, bom rekel, zadnji trendi. Torej, če gledamo po številu operacij, so se te, bom rekel, v letih od 2015 do 2019 konkretno na HNMP povišale za 38 %, v okviru GRS za 94 % in sekundarnih prevozov za 10 %. To pomeni, da zagotovo se ta potreba izkazuje, to pomeni, da zagotavljamo določen standard, in to pomeni, da načeloma se sedaj rešujemo s pomočjo, dobronamerno s pomočjo vojske, ki nam tudi ta sredstva zagotavlja. V prihodnosti vidimo seveda več načinov urejanja, torej najmanj 3 zrakoplove, ki so, bom rekel, prioritetno namenjeni, bom rekel, tem dejavnostim, ki sem jih omenjal. V javnih, bom rekel, občilih, bom rekel, marsikaj v zadnjem času razberemo iz naslova, da se je dogajalo, da so bile, bom rekel, enostavno ekipe HNMP aktivirane, pa niso poletele na akcijo. Teh, bom rekel, je seveda nekaj, so pa pogojene načeloma tu in tam, na primer izhajajo iz tega, ker vremenski pogoji ne zagotavljajo varnega letenja. Mi vemo, da zrakoplovov ne moremo primerjati z avtomobili in da če vreme ni takšno, ki bi omogočalo varnost letenja ne glede na, bom rekel, superiorno usposobljenost posadk, ki to izvajajo, vseeno ogrožamo tako posadko kot pa vse tiste, ki bi jih naj reševali. Tako da to je eden razlog. Drugi razlog pa je tudi seveda glede na omejenost, ker mi se zavedamo, da koristimo zrakoplove Slovenske vojske, da se včasih operacije podvajajo in nam dodatnih zrakoplovov seveda v tistem trenutku ne morejo zagotavljati. Sekundarne prevoze in inkubatorje vršimo takrat, ko načeloma se druge stvari naj ne bi dogajale, tudi so izvršene v nočnem času. Moram povedati, da prav danes smo tudi govorili o tem, da bomo na Ministrstvu za zdravje spodbujali tudi finančno nove, bom rekel, helidrome v okviru, bom rekel, izboljšanja učinkovitosti in kvalitete HNMP. Torej, če ostajam pri tistem dejstvu, naša vizija je, da se, bom rekel, ohrani seveda HNMP z, bom rekel, nekim načinom, torej vsaj 3 helikopterji, ki bodo prioritetno namenjeni in ki so, bom rekel, v okviru državnih aktivnosti. Toliko za začetek.

Predsednik, hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, dr. Pliberšek.

Besedo pa dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo mag. Milošu Bizjaku. Izvolite, gospod državni sekretar.

Spoštovani predsednik, spoštovani podpredsednik, vsi, poslanke in poslanci, gostje! Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Če nadaljujem razpravo tam, kjer je moj kolega državni sekretar na zdravstvu končal, bi rekel, da odločitev o načinu izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči je v pristojnosti države. Trenutna ureditev te dejavnosti je deklarirana kot državna aktivnost pri nas. To pomeni, da sta državna prevoznika Slovenska policija in Slovenska vojska, ki izvajata vse te prevoze HNMP, gorsko reševanje, sekundarne prevoze, pa prevoze inkubatorjev po standardih, ki veljajo v letalstvu. Kot je bilo omenjeno, imamo v Sloveniji dve bazi, to je Brnik in Maribor. Od 1. 10. 2018 te prevoze izvaja izključno Slovenska vojska, ker je takrat en helikopter policije odšel na servis in praktično od takrat naprej Slovenska vojska izvaja helikoptersko reševanje iz obeh baz. To reševanje izvajamo z dvema tipoma helikopterjev. To je Bell 412 in pa Cougar. Oba tipa helikopterjev in oba helikopterja so v času, ko so namenjeni za HNMP izključno samo za HNMP. Tako niso to namenski helikopterji, da se razume. To so dvonamenski, večnamenski helikopterji. Vendar v tistem trenutku, ko so razporejeni v bazo Maribor ali pa na Brnik izvajajo izključno te prevoze. Približno 93 vseh intervencij se opravi z malimi helikopterji, torej z Bellom, ostale pa še tudi s Cougarjem. Med poletno sezono in med počitnicami imamo na Brniku praviloma dva helikopterja, v Mariboru pa enega. Ti so v pripravljenosti 15 minut. Četrti helikopter, ki je pa stacioniran v Cerkljah ob Krki je pa v 120 minutni pripravljenosti in je namenjen medbolnišničnim prevozom, pa tudi inkubatorskim prevozom. Vendar je treba povedati, da te helikopter je pa namenjen tudi za druge stvari, recimo za vihro, za zaščito in reševanje, pa tudi za nekatere vojaške aktivnosti.

Kot sem povedal, med počitnicami torej smo z dvema helikopterjema na Brniku. Seveda moram že sedaj povedati, da lahko se zgodi, da tudi med počitnicami ali med sezono kakšen helikopter izpade tudi na Brniku, predvsem zaradi tega, kar je bilo opozorjeno, to je stara flota, kjer je potrebno več servisiranja in se tudi zgodi, da včasih tudi v teh trenutkih nista na razpolago dva helikopterja. Ti helikopterji so pripravljeni v konfiguraciji za HNMP. V primeru, če se pojavi gorsko reševanje te iste helikopterje nadgradimo oziroma zamenjajo vojaki opremo, vendar to ni neka zelo velika časovna operacija, v par minutah se pač da module ven za HNMP in se da notri modul za gorsko reševanje.

Če povem še malo statistike. Povprečen čas letenja na posamezni intervenciji je približno uro 10, odvisno, to je nek povprečen čas. Sam odzivni čas je v naših posadkah približno 10 minut. To je več kot dovoljuje standard Evropske unije. Po Evropski uniji bi moral biti odzivni čas 5 minut. Vendar to moramo povedati, da ni problem samo v posadkah in v helikopterjih, ampak je problem v celotni strukturi. Namreč, sam helikopter se lahko zažene, po domače, če povem, v 3 minutah ali pa prvi zagon je seveda daljši, ampak potem je to neka rutina. Problem zaradi tega intervencijskega časa je tudi v tem, da, recimo zdravniška ekipa je stacionirana dlje kot so stacionirani piloti in pa tehnično osebje in zato tudi pride do odstopanja od zaželenega časa. Kar nekaj izpadov letenja je, to je res, vendar če gledamo statistiko, je manj izpadov letenja zaradi tehničnih okvar, ampak je več izpadov letenja ali zaradi vremenskih razmer ali zaradi režima, recimo v Mariboru, letališkega režima kjer je delovni čas so v bistvi skrajšali delovni čas, tako da nekaj tega je tudi seveda izpada.

Če gledamo samo statistiko, moramo ugotoviti, da takrat, ko je Slovenska vojska vstopila v sistem HNMP, je bilo intervencij bistveno bistveno manj. Če povem samo statistiko, recimo leta 2014, je bilo potrebnih 164 intervencij. Lansko leto, 2019, pa kar 733. to pomeni, da je v šestih letih se število posredovanj več kot početverilo. Sedaj je tukaj vprašanje, o tem ne morem soditi, ker nisem strokovnjak, ampak dvomim, da je število nesreč ali poškodovancev se je toliko povečalo. Verjetno je standard, ki ga hočemo doseči, višji, kar je tudi pravilno, ker seveda mora iti razvoj in v vsakem primeru bo verjetno helikoptersko reševanje oziroma prevozi postali standard, tako kot je bilo nekoč rešilni avtomobili. Da povem samo statistiko za lansko leto, 151. helikopterske eskadrile Slovenske vojske je posredovala 733-krat, od tega je bilo 183 reševanj v gorah, 505 je bilo HNMP, 39-krat smo prevažali inkubator in 6-krat smo sodelovali pri gašenju požarov. Če na hitro strnem, lahko rečem, da je Slovenska vojska v sistemu HNMP vključena od začetka tega pilotnega projekta od leta 2003, kjer izvajajo vse kombinacije, HNMP, gorsko reševanje, sekundarne prevoze in prevoze inkubatorja. Ocenjujemo, kar nam tudi prizna stroka, medicinska, da so naše letalske posadke strokovne in požrtvovalne, kar je tudi predlagatelj v uvodu povedal, vendar večkrat opozarjamo, da delujemo na robu svojih zmogljivosti, predvsem smo to glasno opozarjali od takrat, ko se je policija umaknila iz Maribora in takrat opozarjamo, da je to rob naših zmogljivosti, tile štirje helikopterji in posadke in seveda, če se zgodi karkoli nepričakovanega s temi helikopterji, je lahko hitro težava. Naš interes Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske je, da se čim prej uredi ta problematika. Poglejte, če se bo enkrat država odločila za kateri koncept HNMP se bo odločila, to pomeni ali bomo reševali z državnimi zrakoplovi ali bomo reševali z neko kombinacijo ali bomo šli na komercialno področje, mi bomo zadovoljni samo, da ta odločitev pade, enkrat se sprejme. Zakaj? Zato ker, če se bo država odločila, da se to rešuje z državnimi zrakoplovi in tudi zrakoplovi Ministrstva za obrambo oziroma slovenske vojske, moramo mi sistem obnove, sistem nabav in vse skupaj prilagoditi, ker potem bo treba verjetno iti v to namenskost, kot je bilo rečeno, in nabaviti nove helikopterje, kajti s to floto, ki je sedaj, nekega dolgoročnega, stabilnega delovanja ne moremo zagotoviti.

Mi nismo tukaj opredeljeni za katerakoli varianto, samo naj se pač odloči katera varianta bo sprejeta. Treba je pa tudi še povedati, mogoče tudi za širšo javnost in v vednost. V primeru, ko se rešuje z državnimi zrakoplovi, evropska regulativa zahteva, da je to financirano iz proračuna Republike Slovenije. To je pogoj. Če gremo na druge variante, na komercialno varianto, potem bo verjetno tudi financiranje komercialno. Kako bo urejeno, to zdaj v tem trenutku ne vem. Verjetno preko zavarovalnic ali kakorkoli že. To vendarle je treba imeti tudi v vidu vizavi državljanov, ki so uporabniki tovrstnih storitev.

Kar zadeva sklepa predlagatelja pa ga na Ministrstvu za obrambo podpiramo in se strinjamo z njim.

Hvala lepa, gospod državni sekretar tudi za vašo predstavitev.

Besedo pa dajem namestniku načelnice Generalštaba Slovenske vojske brigadirju Robertu Glavašu, če želite seveda. Izvolite.

Spoštovani! Lep pozdrav z moje strani! Trenutno mislim, da je državni sekretar omenil vse tiste podatke, ki jih imam tudi jaz pri sebi za povedati. Seveda če bodo kakršnakoli vprašanja v nadaljevanju smo odprti, tako da bomo pač podali še ostale odgovore na vprašanja, ki bi bila tukaj zastavljena. Hvala lepa.