Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

48. nujna seja

Odbor za finance

14. 11. 2020
podatki objavljeni: 14. 11. 2020 v pregledu

Transkript

Hvala, minister.  Zdaj sprašujem predstavnike oziroma poslanke in poslance, ki so sodelovali na sejah zainteresiranih delovnih teles, ali želi kdo predstaviti mnenje zainteresiranega delovnega telesa? Hvala, ni interesa, zato nadaljujemo. In sicer bomo nadaljevali s predstavitvijo stališča Fiskalnega sveta, potem bo dobil besedo predstavnik Vlade, se pravi minister za finance za odgovor na mnenje Fiskalnega sveta in na koncu še gospa direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj.  Predsednik Fiskalnega sveta, gospod Kračun, izvolite, imate besedo.
Davorin Kračun
Spoštovani gospod predsednik, gospod minister, spoštovani visoki zbor.  Kot smo povedali že ob predstavitvi ocene, ob obravnavi predloga državnega proračuna za leto 2022 na seji tega odbora 20. oktobra in tudi včeraj, je Fiskalni svet proračunske dokumente za leti 2021 in 2022 obravnaval kot zaključeno celoto. Od omenjene razprave Fiskalni svet od Vlade ni v oceno prejel nobenih novih proračunskih dokumentov, ki bi se nanašali na leto 2021.  Glede na napovedani obseg šestega protikoronskega paketa želi Fiskalni svet Vlado pozvati k natančnejši opredelitvi predvidenih stroškov iz tega paketa v višini ene milijarde evrov in tudi k opredelitvi do umestitve teh stroškov skupaj s tistimi na podlagi spremenjenih parametrov petega protikoronskega paketa v predlagani predlog proračuna za leto         (Nadaljevanje): 2021. Zaradi drugega vala epidemije se veča možnost za uresničitev pesimističnih scenarijev gospodarske aktivnosti in kot posledica tudi javnofinančnih rezultatov tako v letih 2021 kot 2022, kar je Fiskalni svet pokazal tudi v svoji oceni. Zaradi dodatnih omejitev delovanja gospodarstva v jeseni, pa bodo prihodki že sedaj verjetno nižji od tistih predvidenih v rebalansu za letos. Fiskalni svet ocenjuje, da bodo z zakonom o fiskalnem pravilu določeni pogoji, ki omogočajo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, izpolnjeni tudi v letu 2021. Obstoj teh pogojev bo Fiskalni svet redno spremljal in preverjal pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Predložene javnofinančne načrte v letu 2021, sicer zaznamujejo predvsem učinki ukrepov za omilitev posledic epidemije. Po podatkih Ministrstva za finance je temu namenjeno 774 milijonov evrov. Fiskalni svet je že marca, ko ob ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin opozoril, da se bo pri presoji proračunskih dokumentov osredotočil na načrtovana javnofinančna gibanja brez upoštevanja učinka COVID-19 ukrepov. Analiza predvidenih proračunskih gibanj tako pokaže, da se bo primanjkljaj državnega proračuna brez upoštevanja teh ukrepov v letu 2021, dodatno občutno povečal in sicer iz 1,3 milijarde evra v letu 2020, na 2 milijardi evra oziroma za okoli 700 milijonov evrov. Ključni razlog za pričakovano dodatno poslabšanje stanja javnih financ v letu 2021, je načrtovana izrazita okrepitev rasti odhodkov, ki naj bi, poudarjam, brez upoštevanja učinka neposrednih Covid ukrepov, znašala 17,4 %. Izhaja sicer predvsem iz močnega povečanja odhodkov za investicije. Visoka, skupaj več kot 10 % pa naj bi bila tudi rast ostalih odhodkov, ki niso povezani z epidemijo, med njimi skoraj 7 % rasti stroškov dela in skoraj 11 % rast izdatkov za blago in storitve. Takšna rast predstavlja tveganje za srednjeročno stabilnost javnih financ, saj presega rast potencialnega proizvoda. Osnovno usmeritev fiskalne politike, ekspanzijo in s tem predvsem v investicije, je v danih razmerah negotovosti in pomanjkanja povpraševanja sicer smiselna, vendar je tako izrazito enkratno povečanje investicij kot je načrtovano v predlogu spremenjenega proračuna za leto 2021, po eni strani glede na pretekle izkušnje z načrtovanjem javnih investicij, optimistično. V primeru realizacije pa ga spremljajo številna tveganja. Osredotočiti se je potrebno predvsem na čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih nepovratnih evropskih sredstev. V kolikor bodo javne investicije financirane iz nepovratnih virov Evropske unije, to naj ne bi dodatno obremenjevalo domačega proračuna. Pri tem pa bi moral zaradi preteklih negativnih izkušenj, z izvajanjem velikih javnih investicijskih projektov biti zagotovljen ustrezen nadzor nad porabo sredstev. Čeprav se zdi, da so na voljo ugodni viri sredstev, pa se je potrebno zavedati, da kopičenje dolga za financiranje neučinkovitih ali morebiti neracionalno izvedenih projektov, ne bo dolgoročno vzdržno. Tudi dolg ustvarjen v tokratni krizi bo potrebno v prihodnosti odplačati ali ga refinancirati. To bo morda potrebno izvesti tudi pod manj ugodnimi pogoji financiranja od teh, ki veljajo danes in ki so zaradi izredno ekspanzivne denarne politike tudi na videz zelo ugodni.   Zato ob koncu velja na tem mestu ponoviti poziv, naj bo javna poraba tudi v delu, ki se ne nanaša na         nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena. Nosilci ekonomske politike naj bodo previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki bi lahko poslabšali strukturni položaj javnih financ in s tem otežili uravnovešenje javnih financ v obdobju, ko se bodo epidemiološke in makroekonomske razmere izboljšale in se bo zmanjšala negotovost. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta. Minister Šircelj izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa predsedniku Fiskalnega sveta za mnenje in napotila. Izredno koristna so za nas in jih bomo tudi v največji meri upoštevali. Prvi predlog oziroma zaprosilo ali kakorkoli že glede natančnejših odhodkov v zvezi s PKP5 in PKP6 vam bomo zagotovili, spoštovani predsednik. Tudi lahko po posameznih ukrepih, s tem da nekateri ukrepi se tukaj nadaljujejo, lahko pa seveda potegnemo neke časovnice od kje velja PKP1 pa potem PKP 5, ki se nadaljuje, tako da to boste dobili. Mi tudi v zvezi s tem redno seznanjamo Državni zbor, posebej vodimo odhodke, ki so povezani s Covid krizo in ta poročila redno naslavljamo tudi na Državni zbor. Bomo pa pripravili posebno poročilo glede izvajanja ukrepov v okviru PKP5 in PKP6.   Res je, tudi jaz sem omenil, investicije se bistveno povečujejo, predvsem državne investicije. Razlog je v tem, da, tudi v tem, da imamo manjšo potrošnjo prebivalstva, kar se kaže tudi v prihodkih proračuna, na primer s področja davka na dodano vrednost. Čeprav moram reči, da na primer v oktobru je bila ta ravne že na ravni iz leta 2019, pa vendar sedaj pričakujem nekoliko poslabšanje. In ker gre za manjšo potrošnjo prebivalstva je seveda ob tem, jaz mislim, ustrezen ukrep, da se poveča potrošnja države, tako da v bistvu nekako delujemo v tem pogledu prociklično. In ja, danes vodimo ekspozivno fiskalno politiko v povezavi skupaj z monetarno politiko, ki jo vodi Evropska centralna banka. In tukaj mislim, da delujeta obe dve politiki na ravni Evrope in tudi na ravni v Sloveniji z roko v roki. Potrudili se bomo, da bomo koristili čim več evropskih sredstev, med njimi še posebej nepovratna sredstva in še bolj, da bomo zmanjšali tveganja pri učinkoviti uporabi javnih sredstev, predvsem tako, da bomo nadzorovali projekte, investicije, o katerih sem govoril že prej, da bomo zagotovili pravočasno izvedbo oziroma izgradnjo teh investicij in da bomo seveda transparentno vodili celotne projekte, predvsem nabavni strani. S tem ocenjujemo, da bomo v prihodnosti dobili precejšnjo dobrobit, ki bo povelača makroekonomske kazalce, predvsem gospodarsko rast. Tudi računamo, da bodo ti projekti imeli večji donos in s tem seveda zagotovili na srednji rok pozitivni izplen. Ne more pa ta izplen biti, bom rekel, trenuten oziroma že v prvem trenutku.   Še enkrat, hvala lepa za vaše mnenje in za vaše predloge.
Hvala, gospod minister. Nadaljujemo. Besedo dajem gospe Marjani Bednaš, direktorici Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Izvolite, prosim.
Marijana Bednaš
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lepo pozdravljeni!         Pred dobrimi tremi tedni sem na tem odboru predstavila jesensko napoved, kot podlago za pripravo proračuna in to predstavitev bi danes dopolnila z najnovejšimi ocenami, podatki, ki so na razpolago in tudi mednarodnimi napovedmi. Najprej nekaj besed o letošnjem letu, čeprav je do konca leta samo še mesec in pol.   Če začnem pri tretjem četrtletju, razpoložljivi podatki kažejo, da je bilo okrevanje oziroma odboj v mnogih aktivnostih, večji, kot smo pričakovali v jesenski napovedi, podobno se je zgodilo tudi v Nemčiji, Franciji, tako da, pričakujemo kar spodbuden podatek za tretje četrtletje – objavljen bo konec tega meseca, objavil ga bo Statistični urad -, hkrati pa je negotovost visoka in se v zadnjih tednih še povečuje. S ponovnim izbruhom epidemije je prišlo do ponovne uvedbe zajezitvenih ukrepov, ki so se včeraj še nekoliko zaostrili in ravno včeraj smo v naši publikaciji Ekonomsko ogledalo objavili nekaj svežih podatkov, kjer opozarjamo na zaostrovanje epidemioloških razmer, naraščajočo negotovost. Namreč, visokofrekvenčni podatki, to so podatki, kjer je zamik od pojava, do objave podatka zelo majhen, kažejo, recimo pri elektriki, da se je tedenska poraba elektrika v drugi polovici oktobra povečala in presegla lanske ravni, za razliko od gibanj v spomladanskih mesecih in ocenjujemo, da je na to razliko vplivalo predvsem to, da ni prišlo do večjih sprememb v industrijski porabi elektrike.  Tako da, na podlagi tega lahko sklepamo, da je v industriji vpliv ponovnega razmaha epidemije manjši, kot je bil spomladi. Prav tako podatki o davčnem potrjevanju računov, to so davčne blagajne, kažejo, da bodo neposredne ekonomske posledice v tem tako imenovanem drugem valu, znatne, a vendar manj intenzivne, kot so bile spomladi. Kar zadeva, torej vpliv strogih zajezitvenih ukrepov v zadnjih tednih, vse kaže, da bodo posledice osredotočene predvsem na storitveni sektor.  Če začnem pri gostinstvu in nastanitvenih podjetjih, tu se pričakuje največji vpliv. Po izboljšanju rezultatov v poletnih mesecih, tudi zaradi večjega trošenja domačih turistov, unovčevanja turističnih bonov, so ta podjetja oktobra v povprečju poslovala le s približno polovico lanskega rezultata. Za november pričakujemo, da bo aktivnost za okoli 80 % nižja, kot je bila novembra lani. Pri drugih osebnih razvedrilnih športnih storitvah, je bila aktivnost za okoli četrtino nižja, kot oktobra, lani, novembra, bi bil ta zaostanek lahko nekje na polovici.  Kar zadeva trgovino, so tu upadi, pričakovani upadi, manjši. Nekaj, do včeraj so bile tudi omejitve nekoliko manjše, kot spomladi, predvsem pa gre za to, da so se podjetja in potrošniki prilagodili novi realnosti, predvsem v smislu optimizacije prodaje in nakupovanja po spletu. Tako da, če potegnemo črto, pri tem sklopu storitvenih podjetij, učinki tega drugega vala bodo znatni, osredotočeni bodo na ta sektor, vendar pričakujemo, da bodo manjši, kot so bili spomladi.  Kar zadeva leto 2021, naša napoved za leto 2021 je 5,1 %. Evropska komisija je prejšnji teden objavila svojo jesensko napoved, kjer za Slovenijo, za leto 2021, pričakuje prav tako 5,1 odstotno rast. Oni so nekako upoštevali podatke do 22. oktobra, torej tudi del teh strogih zajezitvenih ukrepov. Tako da, mi smo v jesenski napovedi predvidevali prisotnost virusa, nihanja v gospodarski aktivnosti, in če primerjamo ti dve napovedi, se je ta naš konservativni pristop izkazal za, recimo, primernega, hkrati pa ob tej, ob zaostrovanju epidemioloških razmer in tudi pričakovanjih za prvo četrtletje prihodnjega leta,        opozarjamo na zelo velike negotovosti, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, epidemiološka slika se zelo hitro in močno zaostruje vsepovsod in nekatere države, recimo Nemčija neuradno napoveduje tudi zajezitvene ukrepe v takšni ali drugačni obliki do pomladi. To pomeni, da bi bilo lahko pričakovano okrevanje v prvem četrtletju prihodnjega leta zamaknjeno na kasnejše četrtletje.   Več o letu 2021, o naših pričakovanjih, bo možno reči proti koncu leta, ko bomo imeli tudi že podatke o rasti v tretjem četrtletju in tudi več podatkov o mesecih zaostrenih ukrepov. Tako da še enkrat to, kar sem tudi že včeraj poudarila. Negotovost je velika, na dinamiko okrevanja močno vplivajo epidemiološke razmere v Sloveniji in drugih državah, a hkrati tudi ukrepi za blaženje posledic. Ti so že v drugem četrtletju preprečili še večje poslabšanje, propad številnih podjetij, izgubo delovnih mest, in poleg teh ukrepov bo ključna tudi sposobnost države, ministrstev, da se v prihodnjem letu pripravijo ustrezni projekti in reforme in se začne črpanje obsežnih sredstev finančnega paketa, dogovorjenega na ravni EU.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bednaš.   Gospe poslanke, gospodje poslanci, zdaj bomo začeli razpravo o predlogu sprememb proračuna. Tudi danes bomo najprej opravili splošno razpravo, poudarjam pa, da bomo obravnavo in sprejem oziroma glasovanje o posameznih amandmajih opravili posebej, tako kot smo tudi včeraj v primeru proračuna za leto 2022.  Prva prijavljena k besedi je poslanka Andreja Zabret. Kolegica Zabret, izvolite, prosim.     ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.  Ja, zdaj najprej bi se odzvala na predsednika Računskega sodišča dr. Davorina Kračuna, mislim, da …    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Gospa, gospa poslanka, Fiskalnega sveta, prosim.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): A sem rekla računskega?    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ne Računskega sodišča.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Aha, se opravičujem, fiskalnega, ja.  Da to, kar je on povedal, mislim da je povedal bistvo in da bi lahko kar na splošno, kar se tiče proračuna kar ostali pri tem, ne bi bilo treba kaj dosti več govoriti. Bi pa potem, vidim, da tudi komunikacija, kar se tiče samih podatkov med Ministrstvom za finance in pa tudi Fiskalnim svetom ne poteka tako, kot bi morala, da Fiskalni svet nima dostopa oziroma vsaj pravočasnega dostopa do vseh podatkov, ravno tako tudi, kot Državni zbor nima pravočasnih, minister pravi, da redno poročajo o prerazporeditvah, kar se tiče COVID stroškov, vendar moram reči, da to poročanje ni bilo redno, zdaj redno lahko pomeni, da je enkrat letno, pa je to redno, ampak dogovorjeni smo bili, da bo vlada oziroma Ministrstvo za finance enkrat mesečno poročalo, pa smo od sedmih poročil dobili štiri, poleg tega, da vedno z veliko zamudo.  Pa da se osredotočim na današnji proračun, ki ga obravnavamo. Načrtovanje prihodnosti je ena od dejavnosti, ki je v javni preteklosti povzročila pomemben preskok v našem razvoju. Ljudje smo se v imenu boljšega jutri sposobni odrekati užitkom v sedanjosti, pa naj bo to sečnja drv za zimo, ločitev dela žetve za novo setev ali pa zbiranje denarja za novo investicijo v podjetju. Vsak od nas se je že znašel pred dilemo, kako naj financira kak večji nakup. Se bo odločil za takojšnje varčevanje in nakup izvedel kasneje, ali bo zadevo kupil že danes in v prihodnosti varčeval za poplačilo posojila? Za osebne nakupe je odločitev naša, za naložbe v podjetju je treba račune polagati lastniku, pri državni potrošnji pa, kot kaže, nikomur ni treba polagati računov. Tako se namreč obnaša trenutna vlada. Z javnimi financami ravna negospodarno, neodgovorno in netransparentno.        In to ni zgolj moje mnenje, na to opozarja tudi Fiskalni svet.   Vlada z največjo vladno stranko SDS na čelu očitno dela po načelu: dajmo nekaj malega večini prebivalstva in verjetnost za vnovično izvolitev bo večja. Tako ravnanje pa je popolnoma neodgovorno. Ko pogledaš številke v proračunu, praktično vsi, tako kot že za proračun 2022 tudi za proračun 2021, kljub trenutnim zelo negotovim razmeram dobijo vsi več sredstev. Očitno je, da proračun je narejen brez kakršnih koli omejitev in da je vsak dobil, karkoli je pač želel.   Ob napovedanih primanjkljajih proračunov za leto 2021 in 2022 me močno skrbita dve zadevi. Velik primanjkljaj in pa brezbrižnost do teh primanjkljajev. Drži, da so bili proračunski dokumenti pripravljeni v času negotovih makroekonomskih razmer, v izjemnih okoliščinah. Tudi Fiskalni svet in Evropska unija sta začasnemu odstopanju od fiskalnih pravil prižgala zeleno luč. A le za covid stroške, ne pa za kar vse po vrsti. Ugotavljam, da je kriza porušila vse zaveze, ki smo si jih postavili sami, s fiskalnim pravilom tudi v Ustavi. Zato me enormno zadolževanje, ki ga načrtuje aktualna Vlada, nekoliko preseneča. Prav trenutna oblast je namreč močno podpirala fiskalno pravilo in zahtevala njegovo brezpogojno spoštovanje.   Spomnimo se samo, kako sta SDS in NSi zahtevala oceno ustavnosti proračunskih dokumentov, ki jih je pripravila prejšnja Vlada. Ustavno sodišče neskladja z Ustavo ni ugotovilo. Septembra smo sprejeli rebalans letošnjega proračuna, ki bo na mesto načrtovanih štiristo milijonov presežka leto zaključil z rekordnim primanjkljajem 4,2 milijarde. Tej številki se že kar približujemo danes, če pogledamo stanje na državni blagajni, jo imamo že 2,9 milijarde, se pravi še november, december, slaba dva meseca, tako da bo ta številka očitno kar uresničujoča. Milijardna sta tudi primanjkljaja proračunov za prihodnji dve leti, ki ju imamo pred seboj. V letu 2021 naj bi proračunski primanjkljaj tako znašal 2,7, leta 2022 pa 1,6 milijarde. Se pravi, v treh letih naj bi državni proračun torej pridelal 8,5 milijarde primanjkljaja. Seveda, tu smo že odšteli vsa vračila dolgov, ki so predvidena v predlogih proračunov.   Letos se je državna zakladnica zadolžila že za 7 milijard evrov in ob tem že odplačala dve milijardi zapadlih obveznic. Če je dolg sektorja država ob koncu leta 2019 znašal 31,7 milijarde evrov, se bo po napovedih finančnega ministrstva do konca leta zvišal na skoraj 38 milijard. A ob tem se sprašujem, če nam bo Evropa res dala toliko milijard, zakaj potem vsi ti primanjkljaji in višji dolg? In še nekaj, glede na poročilo ob proračunskih prerazporeditvah, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, je poraba za covid ukrepe do konca septembra znašala, lahko rečem le 1,9 milijarde evrov. In ta račun se preprosto ne izide.   Da ne bo pomote, da je reševanje letošnje krize z nizom nestandardnih ukrepov in intervencionizma države vsekakor potreben, in seveda, če se ne bomo zadolževali, bo pač treba nekomu vzeti, kar pomeni, da bi naš čakal … Se opravičujem. Da bi nas čakal še en ZUJF, ki je bil ena največjih napak druge Janševe vlade, nekaj seveda negativnih posledic takratnega nepremišljenega zategovanja pasu pa čutimo še danes. A negativne posledice prinaša tudi nepremišljeno prekomerno zadolževanje, ko ni jasnega načrta, zakaj bomo denar trošili in kako ga bomo vračali. Predvsem na to ves čas opozarjamo. Na to je opozarjal Fiskalni svet že pri rebalansu in tako opozarja tudi sedaj. Citiram: »Fiskalni svet poziva vlado k previdnosti pri dodatnem zadolževanju, saj izkušnja preteklega občutnega povišanja dolga v obdobju 2009 do 2013 kaže,    ŠZ) – 9.45    da je znižanje dolga zahtevno. Vlada Marjana Šarca z javnimi financami ni ravnala tako negospodarno in neodgovorno, spomnim se samo, ko smo predlagali znižanje davka na dodano vrednost za tisk knjige. Vse skupaj je bil finančni učinek 8,5 milijonov evrov, pa smo razmišljali ali bi naredili to, ali ne bi, tu pa se pogovarjamo o milijonih oziroma milijardah gor in dol, pa nikomur nič.  Zato vas nenehno opozarjamo na štiri ključne zadeve. Premišljenost, odgovornost, učinkovitost in pa transparentnost. Pa imam občutek, da ne slišite oziroma ne želite slišati, ali pa tega preprosto ne znate izpeljati. Trenutno kaže, da ukrepi le niso tako učinkoviti, kot je vlada razlagala. Zato me vse bolj skrbi, da se ne bomo zadolževali za projekte, ki bi nas dejansko lahko potegnili iz krize in tudi na to opozarjamo ves čas. To pa bi lahko prineslo dve katastrofalni posledici. Najprej zaradi nepravilno uporabljenega denarja, bomo počasneje okrevali ali celo uničili del gospodarstva. In tako bodo še naslednje generacije odplačevale dolg, ki je bil uporabljen za napačne stvari, za stvari, ki so še bolj poglobile ekonomsko in socialno krizo.  Koliko se bo res treba zadolževati v naslednjih letih in kako bo to vplivalo na gospodarstvo in našo družbo v naslednjih letih, bo v veliki meri odvisno od tega, kakšen dokončni načrt za okrevanje in odpornost bo vlada pripravila in ga poslala v Bruselj. In seveda kasneje tudi črpala in izvajala. Naš nasvet je, da naj bo vlada pametna in da v načrt za okrevanje in odpornost da projekte, ki bodo v prihodnjih letih prinašali multiplikativnost in nam pomagali, da bomo imeli hitrejšo gospodarsko rast. Na žalost o tem načrtu ne vemo nič, ker je interne narave, tako pravi vlada. Namesto ustvarjena nezaupanja in polarizacije, bi si vlada bolje, da bi si prizadevala za spodbujanje javne razprave in objave analiz. Vsega, kar bo pripomoglo k definiranju ključnih projektov, ki jih potrebujemo. Javna razprava bi pokazala kaj potrebujemo in se nato lahko odločimo, saj vendar gre za denar vseh državljank in vseh državljanov.   Zato še enkrat poudarjam, da je zelo pomembno kako se bomo lotili pridobivanja sredstev, teh 5,2 milijarde evrov sredstev oziroma če dodamo še kohezijska sredstva, gre za 5,7 milijarde sredstev, povratnih in nepovratnih. Torej s kakšnimi reformami in s kakšnimi programi? Treba bo izbrati projekte, ki bodo imeli dodano vrednost oziroma multiplikativne učinke na vse segmente družbe in nam bodo prinesli več, kot bo njihov vložek. Do zdaj vlada resnih odgovorov na ta vprašanja ni našla. Namesto tega je ponovno ravnala stihijsko in Bruselj je namreč vladni osnutek, če ponazorim raztrgal in načrt, ki ga je poslala, je pač neustrezen. Slovenski javnofinančni primanjkljaj je po podatkih Eurostata kvartalno tretji največji v celotni EU. Večji je le na Poljskem in v Avstriji. Vlada nas v treh letih, vključno z letošnjim, namerava skupaj zadolžiti za 18 milijard evrov. Če od tega odštejemo osem milijard, ki bo namenjenih za odplačevanje dolga, še vedno ostane 10,2 milijarde novega dolga v treh letih.   Letošnje povečanje deleža dolga v BDP za 16,8 % bo največje doslej, na kar opozarja tudi fiskalni svet. Letošnje povečanje dolga sektorja države v Sloveniji, je po zadnji napovedi Evropske komisije šesto največje v EU. Vse te številke, mislim da vseeno lahko zbujajo skrb. Vlada tudi nima predvidenih rešitev, kaj storiti, če se epidemija in z njo povezani ukrepi zavlečejo v leto 2021, kar bi povzročilo dodaten pritisk tako na družbo, kot tudi na javne finance. Še vedno čutimo posledice preteklih nestrateških pristopov, saj se je BDP na prebivalca med letom 2005 in 2018 povečal zgolj za odstotno točko.        (Nadaljevanje): Na drugi strani pa se nam je zadolženost v istem obdobju povečala z obvladljivih 6,8 na vrtoglavih 32 milijard evrov. Zato je toliko bolj pomembno, zakaj se zadolžujemo, kam bomo dali ta denar. Podpreti je treba raziskave, razvoj, naložbe, ki bodo vodile do večje produktivnosti in konkurenčnosti. Leta 2020 je teto, ko je šlo zelo veliko narobe, a če nočemo, da nas bodo posledice norega leta teple še dolgo v prihodnost, moramo del pozornosti poleg boja proti virusu posvetiti tudi načrtovanju prihodnosti kakršno si želimo, ko bomo v tem boju zmagali. Ne sme nam biti vseeno v kakšnem gospodarskem okolju bodo živeli naši otroci in kako bomo financirali svoje pokojnine, če bomo že danes zapravljali denar, ki ga še nismo zaslužili.   Zdaj pa bi imela še za ministra nekaj vprašanj iz splošnega in pa posebnega dela proračuna. Zdaj, v splošnem delu, to je kot opazka, je predvideno znižanje dohodnine, kar lahko predvidevamo oziroma je odraz, da Vlada pričakuje višjo nezaposlenost. Sicer je na drugi strani so predvidena tudi sredstva za varstvo brezposelnih oseb, vendar upam, da bodo ti padci res čim manjši.   Imela bi eno vprašanje glede, zdaj tukaj je tudi splošna proračunska rezervacija, je zopet višja kot jo omogoča 48. člen Zakona o javnih financah. Sicer ste si v ZIPRS dali pravno podlago, tako da, kar se tega tiče je pač stvar urejena, vendar še vedno so visoke splošne rezervacije v višini 580 milijonov, pa me mogoče zanima okoli tega kaj je tukaj predvideno. Potem bi imela vprašanje pri transferjih posameznikom in gospodinjstvom, se povišuje za 300 milijonov. Kaj je tukaj predvideno? Ali je to mogoče predvidena tudi, ker sredstva so res kar visoka številka. Ali je tukaj predvidena tudi osebna asistenca? Potem plačila sredstev v proračun Evropske unije. V povprečju smo v Sloveniji ca 500 milijonov na leto plačevali v EU blagajno. Zdaj, za leto 2021, je predvideno kar povišanje 565 milijonov, pa me zanima, če je to že zaradi morebitnega brexita.   Potem bi imela pa v posebnem delu, me pa predvsem seveda v oči bode tale Urad za demografijo. Namreč prepričana sem, zdaj jaz ne vem kaj ste naredili s sredstvi, kaj boste naredili s sredstvi v letu 2020, ko so predvidene v višini 450 milijonov. / oglašanje iz ozadja/ Zdaj, za leto 2021…
Kolegica Zabret, 450 tisoč evrov, ne 450 milijonov evrov. Prosim.
450 tisoč evrov ja, se opravičujem. V letu 2021 je predvidenih zdaj milijon pa pol, in če samo gledam, da recimo zagovornik načela enakosti, ki mislim, da deluje že 5 let, dobi praktično manj. Nek demografski urad pa bo dobil milijon pa pol, pa v bistvu še ne deluje. Sem tudi mnenja, da te naloge za kar so predvideni, da naj bi ta urad izvrševal, bi mirno lahko to delal ali Ministrstvo za delo ali Ministrstvo za zdravje, tako da mislim, da ta urad niti ni potreben. Pa me zanima zdaj, ta sredstva, za kaj so predvidena. Koliko ljudi bo zaposlenih? Mislim, to je res ogromen znesek, s tem, da urad še sploh ne funkcionira.   Po drugi strani pa potem, če pogledam nek statistični urad pa dobiva manj, pa vemo kako pomembno nalogo opravlja statistični urad.         Vsi njegovi podati so, recimo, osnova za Umarjeve napovedi, pa se, recimo, nekemu tako pomembnemu uradu znižujejo sredstva.  V proračunu je veliko sredstev namenjenih, okoli 180 milijonov, na Ministrstvo za finance, MJU, šolstvu. 180 milijonov za znanost, kar je sicer čisto v redu, ampak me zanima ali so to ta sredstva že, ki bodo vidna potem iz nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje. Ker to so v bistvu kot rezervacije, jaz predvidevam. Recimo, na Ministrstvu za finance je predvidenih 70 milijonov za znanost in informacijsko družbo. Pa me zanimajo ta sredstva čemu so namenjena.   Potem me zanima pri Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo, je pod 23 Intervencijski program in obveznosti je dodatnih sredstev za skoraj 53 milijonov. Me pač tudi zanima, kaj je tu predvideno. Ker recimo, kar se tiče opreme zaščitne opreme in to morajo itak bolnice same nabavljati. Kaj je tukaj pot ta program mišljeno?  Pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je skoraj 100 % povečanje na postavki Programi socialnega varstva in izenačevanje možnosti za invalide, se pravi od realizacije 2019, kjer je bilo 53 milijonov je v 2021 proračunu za 104 milijone 390 tisoč. Kaj je tudi to povečanje? Ali je to mogoče zakon o osebni asistenci že predviden?
Poslanka Andreja Zabret, jaz vas prosim eno stvar. Morda bi kazalo, da vi ta svoja vprašanja pregledat še enkrat, pa jih strnete…
Ja, saj sem jih že pogledala…
…pa v drugem delu razprave morda tole malo bolj tekoče predstavitev, da ne bomo čakali tukaj.
Sem že postavila vprašanja. Sem zaključila. Hvala, predsednik.
Hvala, kolegica Zabret. Najprej bo dobil besedo predsednik Fiskalnega sveta, gospod Kračun. Izvolite, prosim.
Davorin Kračun
Hvala lepa. Kolegica oziroma gospa poslanka Zabretova je omenila komunikacijo med Fiskalnim svetom in Ministrstvom za finance. Jaz bi tukaj dodal, da tukaj ne gre toliko za komunikacijo med tema dvema institucijama, ampak predvsem za predstavitev v javnosti. Tako, recimo, učinki ukrepov PKP5 in 6, ne gre za to, kot je minister obljubil, da bo to poslal Fiskalnemu svetu. Verjamem, seveda, da to ne bo problem. Ampak gre za to, da se učinki ukrepov predstavijo v javnosti. In pa tudi, kako učinki spremenjenega PKP5 in 6, kako so vključeni v proračun za 2021.   Kar pa se tiče nadzora nad investicijami in projekti. Tukaj je pomembno, da nadzorujejo, torej da so v nadzor vključene neodvisne institucije, ne pa samo Vlada.
Hvala lepa. Minister, ali želite besedo? Izvolite, prosim.
Hvala lepa, prof. Kračun oziroma predsednik Fiskalnega sveta, za ta predlog. Seveda bomo predstavili tudi javnosti. Jaz tudi mislim, da komuniciranje med ministrstvom in Fiskalnim svetom je ustrezno na vseh ravneh, tako da tukaj ne gre, vsaj po moji oceni ne, za nikakršen manjko ali za kakršnokoli problematiko, kot je nekako namignila         spoštovana poslanka, bi odgovoril na nekatera vprašanja. Zdaj, tukaj, bi morda samo dal dodatno pojasnilo, ko pravi, da je za 16 % javnih dolg se povečal. Gre za 16 odstotnih točk, verjetno je mišljeno 16 odsotnih točk, iz, ne vem 66 na 82. Tukaj govorimo o odstotnih točkah, ne o odstotkih, to je velika razlika.  Drugo, kar bi prosil oziroma, kasneje bom prosil tudi državno sekretarko, za evropska sredstva, da natančneje pove, kako so porabljena in kaj je tukaj mišljeno. Glede na načrt, da gre za znižanje dohodnine. Ja, saj to je razvidno iz samih ukrepov PKP, to je razvidno iz samih ukrepov PKP-6, ko govorimo o dodatnem odlogu. Govorimo o tem, da je manj plačil dohodnine, ker plačuje nadomestila država. Skratka, to je odziv na vse to. Če govorimo o povečani nezaposlenosti. Tukaj lahko še enkrat ponovim. Več ljudi je danes na delu zaradi ukrepov. Če teh ukrepov ne bi bilo, bi bila večja nezaposlenost. To vsekakor drži. Je pa danes manj nezaposlenih na Zavodu za zaposlovanje, kot jih je bila maja tega leta, zdaj mislim, da celo marca tega leta. Ti podatki so. Jaz nisem specialist za socialno politiko, za politiko zaposlovanja, ampak, statistični podatki tako kažejo. Je pa res, da je tveganje, da se poveča nezaposlenost, velika, predvsem zaradi drugega vala. In tudi, kot je direktorica Umarja rekla, povečuje se tveganje, povečuje se čas, podaljšuje se čas, v katerem morajo podjetja zdržat, predvsem na področju gostinstva, na področju turizma in verjetno tudi spremenit poslovne programe, vsaj jaz mislim, da bi bilo treba seveda na tem področju spremenit poslovne programe in prilagodit poslovanje dejanskih razmeram.  Ja, transferi gospodinjstvom se povečujejo. Tudi zaradi tega, ker se predvidevajo nove aktivnosti na tem področju, tudi na področju zagotavljanja večjih storitev za invalide, kot tudi za zagotavljanje večjih storitev na področju osebne asistence, starejših, skrb za starejše… Rezervacije, so rezervacije tudi na Ministrstvu za finance in tukaj govorimo predvsem o digitalizaciji, dodatni digitalizaciji na področju računovodskih sistemov, ki ga Ministrstvo za finance opravlja. Urad za demografijo, že v letošnjem letu je predviden znesek 450 tisoč. Govorim o predvidenem, zaradi tega, ker tudi če govorimo o proračunu za leto 2021, to je načrtovan proračun in pri zaključnem proračunu, zaključnem računu proračuna za leto 2020, ki ga boste v Državni zbor prejeli, boste oziroma bomo skupaj lahko ugotovili, kaj je bilo dejansko izvedeno in kaj ni bilo izvedeno in dejansko iz tega bo tudi viden, dejanski primanjkljaj, dejanski odhodki, danes pa govorimo seveda o načrtovanih prihodkih in načrtovanih odhodkih za leto 2021. In, Demografski sklad bo deloval v predvidenem okviru. Zaenkrat težko povemo, to so ocene, ki so potrebne, za delovanje, začetno delovanje, Demografskega sklada. … / nerazumljivo/
Kolega… Gospod minister, ni mi prijetno, oprostite, tole moram poseči, verjetno mislite na Urad za demografijo?
Se opravičujem, ja – Urada za demografijo. Se opravičujem.    ŠZ) – 10.05    Urada za demografijo. Se opravičujem. Urad za demografijo bo deloval, ko bo ustanovljen in v Uradu za demografijo bodo določeno število ljudi zaposlenih, potrebujejo za prostor, za svoje delovanje. Če se to ne bo zgodilo ali v manjšem obsegu, boste dobili natančne podatke, v zaključnih računih.   Zdaj bi pa prosil in še en odgovor, preden dam besedo državni sekretarki, bi prosil, če lahko odgovori glede evropskih sredstev. Zdravstvo. Ja, iz Ministrstva za finance oziroma vlada plačuje opremo za zdravstvo. Vse kar je povezano s covidom, vsa oprema je plačana iz proračuna. In tako bo tudi v prihodnje. Res pa je, da v letu 2019 je bilo tega denarja izredno malo, ga sploh ni bilo in se je zdravstvo financiralo izključno iz strani zavarovalnic, zdravstvene zavarovalnice. Danes temu ni tako in jaz sem že v predstavitvi tega proračuna povedal, da se sredstva za zdravstvo povečujejo za nekaj 100 milijonov. lahko vam bom dal še enkrat točen podatek, mislim pa da sem točen podatek že povedal. tako da iz tega zornega kota, to opremo plačuje proračun. Kar je povezano z zdravstvom. In tudi v zakonu izvrševanju proračuna je posebna določba, ki omogoča dodatna sredstva za zdravstvo. Je pa to novost. Prejšnja vlada tega ni naredila tako.
Hvala lepa.   Zdaj bi prosil še državno sekretarko, da poda določene odgovore. Vas pa prosim za magnetogram, da se predstavite z imenom, priimkom in funkcijo. Prosim.
Mateja Ribič
Hvala lepa. Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Vprašali ste, če je pri transferih posameznikom in gospodinjstvom, če je notri vključena tudi osebna asistenca. Ja, osebna asistenca je tukaj vključena in tudi povišana sredstva na ta račun, saj se je število uporabnikov že v zadnjem času zelo dvigalo. Recimo od januarja 2019 do julija 2020 je število uporabnikov prišlo iz 300 na 1800 in pa ta številka se tudi še vedno dviguje. Poleg posledic zakona o osebni asistenci, pa so med transfere posameznikom in gospodinjstvo tisti, ki se največ dvigujejo pomembni še in sodijo sem notri denarna, socialna pomoč, ter varstveni dodatek. Potek tudi starševsko nadomestilo so tudi predvideni kar nekaj več sredstev, ker se bo dvignil materinski pa očetovski dodatek, dvignila se bo tudi pomoč ob rojstvu otroka.   Poleg tega pa je bil sprejet tudi zakon, kjer se tistemu enemu od staršev, ki uveljavlja pravico do skrajšanega delovnega časa bo Republika Slovenija plačevala prispevke od njegove dejanske plače in ne več od sorazmernega dela minimalne plače, tako kot je bilo to do zdaj. poleg tega so tukaj notri še štipendije. Potrebno bo zagotoviti denar iz integrale, saj se v proračunski sklad ne bo nateklo dovolj denarja iz koncesij. Notri so še drugi družinski prejemki, kjer je največ se gre za dvig starševskega dodatka s 1. januarjem 2021 in usklajevanje v marcu 2022. Tudi otroški dodatek je notri, potem subvencioniranje študentske prehrane, transferji vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja in pa tudi transferji za socialno vključevanje invalidov.
Hvala lepa.   Preden nadaljujemo z razpravo poslancev, dajem besedo še državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Simonu Zajcu. Prosim.
Simon Zajc
Hvala gospod predsednik.  Saj bom čisto na kratko odgovoril. Vprašanje je bilo, zakaj se namenja sredstva tudi za nabavo zaščitne opreme in ostale medicinske zaščitne opreme na Zavodu za blagovne rezerve. Zavod ima nalogo zagotoviti trimesečne zaloge te opreme, vendar razpis, ki je bil objavljen v letošnjem letu ni bil uspešen in ga bo potrebno ponoviti. Zato gre v bistvu za prenos letošnjih sredstev v naslednje leto, ko upamo, da bo ta razpis uspešen in bo zavod lahko te zaloge potem zagotovil v skladu z nalogami, ki jih ima.
Hvala. Sedaj nadaljujemo z razpravo. Prijavljeni so še poslanec Lenart, poslanec Pogačnik in poslanec Bandelli. Besedo dajem poslancu Jožetu Lenartu.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani vabljeni! Kolegice in kolegi!  Tudi ta proračun leto 2021 je glede na napovedi današnje, predvsem se moram zahvaliti predsedniku Fiskalnega sveta dr. Kračunu, ki je danes dosti dosti bolj, bom rekel, odkrito podal poročilo glede, bom rekel, zmožnosti tega proračuna, da se bo odvijal tako, kot se je. To se pravi, ta opozorila so danes zelo zelo na mestu. Tudi s strani Umarja smo slišali, da so te napovedi praktično ne držijo, ki jih je Vlada uporabila pri pripravi tega proračuna in da se predvideva, da bodo dosti slabše. Seveda zadeva ni enostavna, da ne bo to izgledalo kot neka kritika takole na pamet. Tega se moramo zavedati, ampak seveda vse skupaj nas skrbi, kaj iz tega lahko nastane. To se pravi, sprejemamo danes nek proračun, ki že v naprej vemo, da se ne bo mogel izvršiti, predvsem na dohodkovni strani, prihodkovni strani. Nimamo pa, bom rekel, variante B, ki rekli kaj danes bomo naredili, če bo zadeva šla, da bo bistveno odstopala od tega proračuna. Seveda vemo, sledi potem rebalans in ponovne obravnave. Ampak kljub vsemu bi morali se določenih zadev dosti bolj zavedati. Seveda na koncu koncev mene najbolj skrbi ta zadolženost, na kateri temelji vse. Ti grafi so zelo šokantni, če gledamo to obdobje, ki ga obravnavamo, tudi na včeraj za dobih 10 milijard povečanje zadolženosti, javni dolg Republike Slovenije se povečuje letos, naslednje leto in pa leto 2022.   Želim poudariti določene zadeve, ki me skrbimo. To se pravi, napovedi BDP, kar sem že tudi včeraj omenil za proračun 2022, meni to ne gre v račun, da se tudi za leto 2021 BDP predvideva skoraj na 49 milijard. To se pravi, tudi več kot v letu 2019. Če na drugi strani spremljamo dnevno, kako nas opozarja gospodarstvo, da raste število brezposelnih. Na drugi strani tudi vidimo, da se število brezposelnih ravno v letu 2021 dosega najvišjo stopnjo. To se pravi 93 tisoč brezposelnih. Leto 2019 pa smo zaključili s 74 tisoč brezposelnih. Kako bomo potem s toliko manj zaposlenih dosegli ta BDP? Dobro, vem, da so tu investicije, ampak realno pa moramo vedeti, da vse skupaj temelji na gospodarstvu in na ugodni zaposlenosti državljank in državljanov Slovenije. To so tiste dileme, ki si jih ljudje tudi sami postavljajo in s bojim tega optimizma, ki ga predstavljamo s temi številkami in tudi Vlada pravi, gradili smo na teh napovedih.   Še enkrat da poudarim, ta proračun temelji z nekimi ukrepi vse nekako na teh investicijah. In te investicije nimajo podlage, realnih prihodkov gospodarstva, ampak vse temelji na zadolženosti oziroma na teh evropskih sredstvih, ki so tako opevane, kaj bomo z njimi naredili. Vendar, poglejte, če pa upoštevamo še tista resna opozorila Evropske komisije glede na spoštovanje vladavine prava, glede na neupoštvanje evropskih smernic, glede neizvajanja reform, starajoče se družbe, zdravstvene reforme, ki so nekako pogoj za dolgoročno vzdržne javne finance. Evropska komisija pogojuje črpanje evropskih sredstev, tako nepovratnih kot kreditnih s transparentnimi projekti, ki temeljijo         (Nadaljevanje): na oceni bodočih donosov v cilju seveda dviga produktivnosti, ki vključujejo digitalizacijo in zeleno tehnologijo, to smo tudi spremljali, da nas je Evropska komisija opozorila in je Republiki Sloveniji nekako zavrnila ta prvi predlog, da iz vsega tega nič ni jasno, ni upoštevano, in da ne sledimo temu, da bi bil upravičeni dotok teh sredstev.   Poglejte, spoštovani minister in pa celotna Vlada, če tega ne moremo zagotoviti evropski komisiji s temi projekti, programi, tudi nam v Državnem zboru, če tega ne moremo zagotoviti javnosti, potem je tukaj nekaj narobe, ali ne znate ali pa se nekaj tukaj skriva. V Vladi Marjana Šarca smo delali transparentno, dobro smo načrtovali, dosegali smo celo več kot smo tudi dokazali glede na vašo prijavo na Ustavno sodišče. Dosegli smo uravnotežen proračun, kljub odmrznitvi takrat ZUJF in postopnemu vračanju vsem, od upokojencev, vsem socialnih transferjem, javnim uslužbencem, celo več, dvignili smo minimalno plačo, dvignili smo višino neobdavčenega regresa, dvignili smo povprečnino občinam, vrnili smo 620 milijonov javnega dolga in se nadpovprečno približevali maastrichtskemu kriteriju zadolženosti temu 60 % doseženega BDP. To govorim zato, da smo takrat gledali na vsak milijon kam se je vlagal, kaj smo z njim delali, vse nas je zelo skrbelo, danes pa, seveda v teh negotovih časih je veliko veliko neznank in zato smo pozorni na to oziroma še bolj bi morali biti danes pozorni na to kam vlagamo, kako vlagamo, in da danes vemo kaj nam bo to prineslo. Žal tega pa ne vemo. In seveda, najpomembnejše, drugo leto zapored smo v 2019, dosegli proračunski presežek v višini 0.5 % BDP. 0,5 %, danes pa govorimo o kar dvomestnih številkah kar se tiče zadolženosti, povečevanja, itn. Ja, na solidni rasti gospodarstva, to je seveda dejstvo, ki je v zadnjih petih letih raslo dvakrat hitreje od povprečja Evropske unije in trikrat hitreje od paradne Nemčije. Ja, to je bila tista prava pot, ki je Slovenijo ponovno približala povprečju Evropske unije in smo dosegli 88 % BDP po dolgih letih po tisti krizi 2008, seveda po tej kupni moči, nominalno pa žal vemo, da je BDP potem nekje na 70 % povprečje BDP Evropske unije. To sem večkrat že ponovil. To se pravi, to povprečje, 88 %, uspešnost vladanja Republike Slovenije je odvisno od tega ali bomo zadržali oziroma povečevali, se približevali povprečju Evropske unije, DBP, takrat bo uspeh, kolikor bomo to izgubljali, je to neuspeh. Vse ostalo v proračunu glede na to negotovo stanje je zelo težko komentirati in razpravljati.   Hvala.
Hvala gospod poslanec.   Minister, bi zdaj želeli odgovoriti? Izvolite, prosim. Minister Šircelj.
Zelo na kratko. Zdaj jaz v zvezi s temi primerjavami, ki jih dajete, spoštovani poslanec, glede na prejšnje obdobje, glede na to koliko smo dosegli povprečje Evropske unije, itn., ja to so stvari, ki so znane. Zdaj tukaj je samo ena zadeva, zgodila se je epidemija in ta proračun upošteva tudi to. In vsi danes živimo v epidemiji in danes niso takšne razmere kot so bile leta 2019, niti ekonomske niti finančne niti socialne. In pred epidemijo v letu 2019, je veljala drugačna politika, ekonomska politika kot zdaj. Veljalo je fiskalno pravilo. Tudi danes velja fiskalni zakon, samo določba iz 12. člena, ki ne omejuje odhodkov na takšen način kot takrat. In zaradi tega se vodi tudi drugačna politika, ekspenzivna, fiskalna, denarna politika.         Tako da, tukaj, epidemija je to povzročila. Samo to bi imel kot odgovor.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Marko Pogačnik, za njim poslanec Marko Bandelli.  Kolega Pogačnik, prosim.    MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, kolegice, kolegi.  Zdaj, pred nami je predlog spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Gre seveda za najpomembnejši dokument, tako Vlade, kot seveda Državnega zbora. Dejansko je to neki signal tako gospodarstvu, kot vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, kam bo Slovenija šla v letu 2021. Zdaj, jaz po svoje razumem, da je opozicija kritična do tega predloga dokumenta. Po eni strani sem pa prepričan, da tukaj močno pretiravate z svojimi ocenami. Zame, en izmed najpomembnejših kazalcev, da Slovenija gre po pravi poti, da ta Vlada dela pravilno, je seveda zvišanje bonitetne ocene, ki jo je dala bonitetna agencija Moody's. O tem se zelo malo govori. Bonitetna ocena je agencija zvišala v mesecu oktobru, za eno stopnjo. Nazadnje je Slovenija zvišano bonitetno oceno imela leta 2017 in predvsem je pomembno, da bonitetna agencija je Sloveniji pripisala stabilne obete tudi za prihodnost.  To pomeni, če bonitetna agencija zviša oceno, sem jaz vsekakor prepričan, da so javne finance v Sloveniji stabilne. Stabilne so kljub korona krizi, ki je prizadela dejansko celoten svet in zato ti očitki, po moje, ki jih opozicija izvaja v zadnjih dnevih pri tem dokumentu, niso opravičena, no. V nasprotnem primeru sem prepričan, da vsekakor se Sloveniji bonitetna ocena ne bi zvišala.  Zdaj, da je Vlada uspešna pri svojem delu in pri svojih ukrepih, gre vsekakor tudi primerjava padca bruto domačega proizvoda držav Evropske unije, evropskih držav, svetovnih držav, v letu 2020. Tukaj vsekakor moramo si priznati, da je Slovenija med uspešnejšimi državami, da padec bruto domačega proizvoda v Sloveniji je bil bistveno manjši, kot pri ostalih državah in vsekakor k temu prispevajo tudi ukrepi, ki jih je sprejela ta Vlada. Vsi ukrepi, ki so bili sprejeti do sedaj in ukrepi, ki se bodo sprejemali v prihodnje, so namenjeni predvsem za zajezitev epidemije Covid-19, za ohranitev delovnih mest in pa za zaščito gospodarstva.  Dejstvo je, da se vsi ti ukrepi dejansko sprejemajo za ljudi, za gospodarstvo in da tudi predlog spremembe proračuna za leto 2021, govori v tej smeri. To pomeni, povečujejo se odhodki proračuna, to pomeni proračunski porabniki bodo dobili višja sredstva. Višja sredstva gredo za ukrepe, za zajezitev, višja sredstva gredo za pomoč gospodarstva in predvsem, kar je najpomembnejše, višja sredstva se namenjajo tudi zdravstvu. Dejstvo je, ta Vlada poskrbi za najbolj ranljive skupine. Ne moremo pa mimo dejstva, da z Covid situacijo se sooča, dejansko celoten svet. Samo za primerjavo, sosednja država Avstrija, bo danes ponovno, bo danes sprejela ukrepe, ki bodo sledile ukrepov, ki jih je Slovenija sprejela že pred časom. In da se Avstrija sooča z približno 10 tisoč dnevnimi primeri Covid-19 in da v Sloveniji danes, hvala bogu, da se ta številka umirja in da se razmere, bolj kot ne, stabilizirajo.  Jaz sem prepričan, da z vsemi temi ukrepi, ki jih Vlada sprejema in ki jih sprejema, nenazadnje tudi Državni zbor, da gredo v pravo smer, da Vlada pri javnih financah deluje odgovorno, da je ta proračun,    ŠZ) – 10.25    bi rekel pripravljen tudi ciljno usmerjen in nenazadnje tudi razvojno usmerjen.   Ne moremo mimo dejstva, da so priporočila, ki jih je dala Evropska komisija v preteklosti niso bila upoštevana, zato se bi rekel določenih segmentih danes to lahko tudi opazi, da Slovenija bi rekel v preteklosti ni naredila dovolj na področju demografije. Očitki tega so bili, bi rekel Evropske komisije leta nazaj, zdaj tukaj za Slovenijo predstavlja veliko tveganje. In dejstvo je, da ta vlada se je prvič začela resno ukvarjati s problematiko demografije in določen del teh ukrepov je razvidnih tudi v spremembi proračuna za leto 2021.   Zelo pomembno je, da se bodo pametno uporabila vsa sredstva, ki so namenjena s strani Evropske unije, predvsem za nacionalni program, za okrevanje in razvoj. Tukaj so sredstva, ki bodo, bi rekel omogočala, da se ta kriza premaga s čim manjšimi ranami in da ohranimo predvsem tisto, kar je najbolj pomembnejše. To je pomembo delujoče gospodarstvo. Delujoče gospodarstvo je vsekakor po mojem mnenju eno izmed ključnih zadev, da se ustvarijo prihodki za proračun tudi v prihodnosti. Zdaj ne moremo mimo dejstva, da je verjetno za Slovenijo predstavlja veliko tveganje tudi produktivnost, ki ni med najvišjimi v Evropski uniji in da moramo na tem področju, bi rekel predvsem za stabilnost javnih financ v prihodnosti narediti največ. Vsekakor sem prepričan, da za dvig produktivnosti bo potrebna tudi davčna reforma, da bo potrebna sprememba zakona trga dela.   Jaz sem prepričan, da produktivnosti v Sloveniji si ne moremo predstavljati na takšen način, da nam bodo višje izobraženi ljudje odhajali v tujino, nižje izobražene bomo pa uvažali. Na takšen način, bi rekel, si produktivnosti ne bomo mogli dvigniti. Potrebna bo, bi rekel sprememba, tudi na področju delovne zakonodaje, fleksibilnosti. To se mi zdi en izmed ključnih zadev, ključnih izzivov te vlade, predvsem sem pa prepričan, da izmed najpomembnejših izzivov te vlade bo z učinkovito porabo evropskih sredstev. Tukaj imam v mislih predvsem nacionalni program za okrevanje. Potrebno bo narediti davčno razbremenitev, bolj racionalna politika in pa predvsem bi rekel pametna investicija mogoče ni pravilni izraz, pri tako imenovanih socialnih transferjih. Nikakor si mi ne moremo privoščiti, da bi, bi rekel spodbujali neke tako imenovane turistične, socialne transferje oziroma da bi spodbujali socialni turizem. Tukaj se mi zdi, da moramo biti previdni, tudi v nadaljevanju.  Zdaj jaz osebno bom to spremembo predloga proračuna za leto 2021 podprl. Prepričan sem, da vlada dela učinkovito in nenazadnje, predvsem je pomembno da se ti ukrepi, ki so sprejeti, da jih podpira tudi gospodarstvo in da gospodarstvo ocenjuje, da so te ukrepi učinkoviti in pravi.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa, gospod poslanec.  Nadaljujemo. Na vrsti je poslanec Marko Bandelli, za njim poslanec Igor Peček. Kolega Bandelli, prosim, imate besedo.     MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik za besedo. spoštovani minister, vsi visoki gostje, državni sekretarji, kolegice in kolegi.   Zdaj jaz mislim, ne bom tukaj kaj preveč kritičen glede na pripravo tega proračuna. Držal se bom dnevnega reda. Rad bi pa bil konstruktivno kritičen. Se pravi tudi z določenimi izjavami, ki mislim da so bile dobre,         dobro narejene, dobro namerne in ne bom niti obravnaval, če bom tako rekel, tistega detajlneje postavke, ker smo obravnavali na raznih telesih. Jaz mislim, da na splošno tukaj smo vsi vešči danes, da je proračun 2021, tako kot tudi 2022, ni normalen proračun. Lahko bi temu rekli, da bi celo rekli, da je abnormalen in nepredvidljiv proračun, zato je tudi razvidno iz tega kar je bilo predvideno v letu 2021 in kakšne so tudi spremembe predvidene v tem segmentu v tem trenutku. Te projekcije, ki jih vidimo tukaj, so lahko samo ocenjene, in to moramo razumeti. In nikoli, če bi tako rekli, lahko tako negotovo ocenjene kot naslednje leto. In to predvsem zaradi te nepredvidene pandemije, ki nas je vse oklestila in nas daje praktično na kolena in ne vemo niti koliko časa bo še sploh to trajalo, če bo to zaključeno, ali kaj bo potrebno. Jaz predvidevam celo v naslednjem letu rebalans proračuna celo dvakrat, tudi to se zna zgoditi, sem skoraj prepričan v to, kar je čisto normalno. In je treba biti tukaj objektiven, bom opozoril tudi kolega Marka, ki je prej govoril, opozicija, da samo kritizira. Ne, daleč od tega. Opozicija je zelo vešča problematike, ki je nastala v tem nepredvidenem času, če bi tako rekli. In nič ne zavidam ministru v tem trenutku, če moram biti prav pošten, ker take težave, ki je on dobil za pripravo nasploh proračunov za naslednji dve leti mislim, da v zadnjih 30. letih tega ni bilo. In to moramo tudi potrditi in jasno povedati. Zato tudi pohvala vsem ekipam, ki so to v tem trenutku gledali in delali in pripravljali to.   Dejstvo je, da če bom šel na splošni del prihodkov, in tukaj bom omenil par postavk notri, tiste, ki so absolutne številke, še enkrat ponavljam, ne bom šel na tisti posebni del proračuna, ker smo ga obravnavali že na telesih. Tisto mislim, da je tudi brez zveze. Bomo pa pri amandmajih, če bo treba bomo kaj povedali glede tega.   Tukaj, kakor je minister povedal in tudi kakor je v obrazložitvi je jasno predvideno, da bo 1 milijarda in 200 milijonov manj iz naslova davčnih prihodkov. In to je tisto, kar je bistvo vsega tega in zakaj je to nastalo in kako je to nastalo in kakšne so poti, ki Vlada razmišlja, da bi prišli ven iz te krize. To je še vedno tisto, kar jaz večkrat omenjam in nisem še videl… Jaz vem in verjamem, da vse te poteze, ki jih Vlada dela in pripravlja glede okrevanja samega, da je tudi namišljeno v tem smislu, da bodo podjetja sama nekako splavala na površje in si pomagala, tako kot so si pomagala leta 2008 in 2009, ko smo bili v finančni krizi. To je bila pa drugačna kriza. Tista vemo zakaj je nastala in na kakšen način, je bil problem takrat. Sedaj pa, veste, to je sedaj zaustavljena zadeva. Se pravi, mi smo zaustavili praktično poslovanje podjetjem, katerim moramo na en način ali na drug način pomagati, da ne propadejo. Vemo pa tudi in prepričani smo, da bodo ta podjetja, večina teh podjetij, tudi krepko zrasla v naslednjih letih, ker so določeni posli, ki so se ustavili, to pa ne pomeni, da so izgubljeni. In v to tudi mislim, da Vlada dobesedno računa. Dejstva so pa številke, ki so tukaj. Te predvidene, še vedno govorim, da to je spremembe 2021 so vedno še predvidene številke. To kar bode najbolj v oči, seveda, kot veste ministrstvo je dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb, govorimo o pol milijarde manj, kar je čisto logično. Jaz se bojim, da bo ta številka višja. Vse bo odvisno, kako bomo odreagirali temu dodatnemu in drugemu lockdownu, ki smo mu sedaj priča. Kaj nas še čaka tukaj? Koliko dejavnosti bo zaprlo svoja vrata? Problemi, ki so nastali po prvem lockdownu, veste, tisto nismo lahko upoštevali, ki so določena podjetja odkupila druga podjetja zaradi zaprtja dejavnosti in niso         mogla prikazat tisti manko, ki bi jim lahko dalo možnost do subvencije in pomoči. Ampak, to bomo obravnavali na eni drugi seji.  Davek na dodano vrednost, če vidite, tukaj je. To je pol milijarde davka na dodano vrednost in to je čisto, ker se je zmanjšala potrošnja. Zdaj, kar je tukaj zelo eklatanten podatek, ko vidite, so trošarine in trošarine, vemo, od kje prihajajo, ko so »bufeti«, restavracije, vse to, zaprte, tudi trošarine, v glavnem, kajne, ni to samo tobak pa druge reči, ker itak kadijo isto ljudje, ampak govorim čisto trošarine glede določenih omejitev, ki smo dali ljudem glede njihovega poslovanja in normalno, da to potem se izkaže tudi na samih izkazih ali pa na ocenah, ki naj bi bile v naslednji fazi, v naslednjem letu. Kar mislim, da je tukaj dobro in upam, da se bo to zgodilo, je napoved AKOS-a, da bo to, končno to koncesijo za mobilne frekvence, pokasirala, če bomo tako rekli, po domače in to, mislim, da je en velik, to je skoraj 70 milijonov in ki lani ni bilo realizirano, tako da upajmo, da bo, ta zadeva šla v realizacijo in to mislim, da je pohvalno.  Zdaj, grem pa na bistvo, ki so pa prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav. Tukaj ne morem, da ne bi videl, zelo optimistično oceno iz 850 milijonov, še dodatnih 780 milijonov prihodkov, na prihodkovni strani, to je skoraj 100 procentno višje, kajne, in zato mislim da, in upam in si želim, da bo, da bo tako, resnično, / nerazumljivo/ državljani, kakor oseba, ki ve, za kaj se gre, kajne… Problem je tukaj samo eden, ki jaz ga vidim, spoštovani minister, ta načrt za okrevanje, odpornost, ni bil še sprejet no. Ni bil še sprejet. In, zdaj tukaj ta ocena, ki je bila napravljena v tem trenutku, tukaj je bila narejena na osnovi nekega načrta, ki ni še sprejet in niti ni bil še predstavljen, tako da, zato jaz pravim, da jaz si želim, da bi te cifre držale, v drugi fazi, ampak tudi vemo, da lahko bo tudi, velika odstopanja, tukaj.  Mislim, da tam načrt, tega okrevanja in odpornosti, bodo pokazali tudi sami projekti in programi, katere bomo tudi, videli, kateri so, kajne, in se bodo uvrščali v določene finančne načrte, tako kot ste napisal v pristojnih resorjih. Jaz tukaj pa res, bi želel, da bi vsi resorji izredno sodelovali pri teh projektih, ker jaz mislim, da to je izrednega pomena, predvsem v naslednjih letih, da bomo »počrpali« to, kar imamo še za »počrpat«, pa da bomo pripravili projekte za naslednje faze, naslednje obdobje, ker je vse odvisno od te številke, ki ste jo vnesli noter, v ta proračun, kot prihodkovno stran.  Zdaj, če grem naprej. Tukaj bi se malo ustavil še na projekte, na splošno, na tej dinamiki, ki ste tudi omenili, noter, v tem splošnem del- mislim, v tem obrazložitvenem delu. Jaz mislim, da tukaj bo treba izredno, izredno pazit, ker res je, vse je odvisno od dinamike izvajanja teh projektov in če se ne bodo… Veste, to je odvisno vse tudi od ljudi, ki ste vi obdržali na določenih pozicijah. Jaz bom govoril zelo plastično, zelo enostavno, ker hočem, da ljudje razumejo. Nastali problemi, ki jih imamo, stalno, pri črpanju sredstev, so, ker še vedno obdržimo na določenih pozicijah ene in iste ljudi. In če ne bomo šli v spremembo razmišljanja, da določeni ljudje niso uspešni in niso kos poziciji, ki jo oni imajo in na tistih pozicijah, pomembnih pozicijah za naš proračun, za naše črpanje sredstev, evropskih, bo pa problem. Bo pa problem.    ŠZ) – 10.40    Ne bom govoril od rošad, od menjav, 700 in toliko ljudi. Jaz upam, da vseh teh 700 in toliko ljudi, ki ste zamenjali, da ste resnično zamenjali tudi tiste ljudi, v katere upate in verjamete, da bo prišlo do te realizacije, do teh projektov. Dobronamerno seveda govorim, ne kritično.  Zdaj tukaj imamo zelo razviden podatek, dobro glejte tule so predvideni sklad iz regionalnega razvoja, socialni skladi in vse kar je tukaj je skupna ocena 702 milijona predvidenih za naslednje leto. 318 milijonov evrov več projekti iz proračuna strukturnih skladov in še enkrat ponavljam. To je vse odvisno od tistih ljudi, ki bodo na teh projektih delali. To kar se je izkazalo do danes in bom avtokritičen sam, sicer sem bil premalo časa tam, da bi lahko to zroširal po domače povedano, ampak resnično je potrebno malo preureditev vseh teh raznih sistemov, ker je tudi samega SVRK-a bila potrebna preureditev. Ampak ni tema za tukaj.   Če grem na točko na ostale prejeta sredstva in proračun Evropske unije tukaj smo videli, da je bilo predvideno v 2021 letu nula. Zdaj tukaj vi ste predvideli 300 milijonov, kar mislim, da je tudi dobro da se tako na tak način predvideva. Zdaj vi veste sam, da tu je sedaj cela zgodba, da EU še sprejema izvedbene akte. To se pravi še v tem trenutku niti ne vemo kaj nas čaka. To se pravi, da ta ocena je tudi tako pavšalna ocena. Jaz bi si želel, da bi bilo še več. Normalno, kakor tak. In prav jaz mislim, da prav od teh izvedbenih aktov, ki čakamo iz Evropske unije od tega bo tudi odvisna realizacija celotnega tega, če ga kličemo mehanizma, ki je predviden, ta mehanizem za okrevanje, odpornost. Ne od načrta, ampak od mehanizma, kot takega. Toliko glede tega.   Zdaj če bi samo malo na hitro še pri, ne bom šel na dolgo, ker je brezveze, ker smo videli, da so zadeve pozitivne. Tukaj nimam dosti, ker jaz ne bom nič kritičen, negativno kritičen, bi rad bil pozitivno kritičen v tem smislu, mislim da kar je tudi prav. Pri odhodkovni strani, če gledamo tako na splošno, na hitro je čisto logično, da bodo odhodki za delo povišani, to vemo tudi zakaj, v luči dodatnega dela, nagrad ali pa teh odškodnin, če bi tako imenovali za dodatno delo. Me je malo presenetilo kako izdatki za blagovne storitve, da so predvideni za 100 in 10 milijonov znižani. Tu bi rad samo vas poslušal, če mi lahko odgovorite malo zakaj in ki predvidevate tu na koncu 402. Toliko da razumem, ker tudi v obrazložitvi notri ni točno detajlno, je bolj na splošno napisano.  In grem še na eno in tudi zadnjo. Dobro rezerve smo videli, da ste ocenili in ste dodali več, približno pol milijarde rezerve, ampak to smo že obravnavali zakaj in kako je ta rezerva. Zanima me samo še ena zadeva. Tukaj so pa subvencije. In tukaj pri subvencijah je ena reč, ki je izredno pomembna in potem ima še zadnjo točko in potem bom jaz zaključil. Tukaj pri subvencijah gledam, zdaj pri subvencijah od tega je skoraj 600 milijonov namenjenih subvencioniranju za privatna podjetja in tudi zasebnikom. Zdaj mene zanima kdo bo, veste tukaj piše tudi, ste točno lepo opisali notri, da iz mehanizma za okrevanje in odpornost bo namenjenih samo tehnološko razvojnim projektom. Zdaj mene zanima tukaj res, kako boste vi ocenili katero podjetje je tehnološko razvojno in katero bo upravičeno do teh subvencij. Kakšen mehanizem boste izbrali, da boste lahko ocenili katero podjetje je med navednicami ima nek tehnološki razvojni projekt kot tak.         (Nadaljevanje): Zdaj jaz mislim, da tukaj moramo mi gledati malo drugače. Veste, jaz se bojim, zakaj sem vam to omenil, minister. Sem omenil, ker se bojim, da zdaj ta denar, ta velik del denarja, ta velika pogača denarja bo spet šla tja kamo hodi skozi, v velika podjetja. Velika podjetja imajo možnost njihovih razvojnih sektorjev in imajo možnosti med svoje ljudi, ki jih ne zanima, če ima tisoč zaposlenih, da ima 35 ljudi v razvoju in tisti potem, vemo sami, so to olajšave, razne reči pri firmah in kar je, in plači oziroma nizke dobičke, kar je. Največji problem tukaj so pa mikro in mala podjetja. Poglejte, bom dal en čisto enostaven primer, to kar se je zgodilo danes. S ponedeljkom smo naredili še večjo blokado določenih firm in od takih firm, kar jih je tisoč in sto v Sloveniji, so podjetja z gradbenim materialom. Kateri? B2, B lahko delajo. To pomeni, business to business, se pravi, podjetje s podjetjem lahko dela, s fizično osebo ne more delati. Majhno podjetje, majhna trgovina ima od 5 do 7 zaposlenih, približno. To se govori približno taka entiteta, ki fakutirajo milijon in pol, kateri ni imel možnosti olajšav, do 2 milijona, 3 milijone problema, ampak ta ni imel možnosti olajšav, se pravi, to so izredno pomemben del prihodkovne strani države. Ne morejo imeti razvojnega sektorja, se pravi, izpadejo ven iz tehnološko-razvojnimi projekti, ne morejo dati na čakanje svojih delavcev, ker tudi če delajo samo za B to B, morajo imeti vse zaposlene tam prisotne, si ne morejo privoščiti polovično kapaciteto ljudi, ker so določeni ljudje v skladišču, določeni, ki pripravljajo dobavnice v trgovini, drugi ki delajo na terenu, tako da, razumete, tak tip podjetja, ki jih je tisoč in sto v Sloveniji, ne bodo morali koristiti nikakršne olajšave. In to govorim tudi kolegu Zajcu, ki vem, da razume točno za kaj se gre, ker to smo govorili tudi z ministrom večkrat, in tukaj nastane problem. Teh štirinajst dni ta podjetja bodo morala plačevati praktično vse, popolnoma vse, ampak olajšav ne bodo imeli nobenih, ker ne morejo niti vprašati za davke in prispevke za nadomestilo, ker jih ne morejo dati na čakanje, nemogoče. In zato pravim jaz tukaj, kdo je tisti, ki bo ocenil, kdaj je realno tehnološki projekt. Jaz mislim, da ti projekti tudi majhnih in mikro podjetij bi morali biti ocenjeni glede na možnost, ki bi jo oni predstavili na dodatno zaposlovanje. To bi bilo lahko dobro. Eden od faktorjev. Dam primer. Veste, govoriti o industriji 4.0 in reči kar je tukaj, tudi Evropa zahteva od teh zadevah, ne more priti za mikro in mala podjetja, to pride za srednja in velika podjetja. In tako, da tam absolutno, se tudi strijam, da glavnina predvidenih sredstev, da naj bi šla tudi za njih, ker predstavljajo veliko prihodkovno stran za državo.   Dobro. Jaz upam, da ste razumel kaj sem vam hotel povedati, tudi s tistim primerom, kar je. In zdaj bom zaključil še z zadnjo zadevo. Je pa tukajle, mislim da je izredno, po mojem mnenju pohvalno, pohvalno kot bivši župan, lahko povem tukaj, da sem izredno zadovoljen, glede na to, da bodo sredstva prišla v prave roke. V to sem prepričan. Zdaj bo tudi tukaj odvisno, veste, jaz na delovnem telesu sem govoril o tem, ki so bili prisotni župani, nekateri župani kot predstavniki skupnosti občin in so razumeli za kaj se gre. Je treba dvigniti prag zadolževanja občin. Smiselno, ne na splošno. Z argumentiranimi zadevami. Vi veste, da je zadolževanje, občine se lahko zadolžijo do ene določene mere. So določeni faktorji, 20 % od njihovih zadev, 5 % lahko plačujejo kredita glede na njihov prejšnji proračun, pa ne bom šel zdaj v detajle, jaz vem točno v nulo to kako funkcionira, ker sem bil tam. Ampak vsi ti projekti, ki so predvideni za občine, ker tukaj ta sredstva, ki so predvidena za občine, 349 milijonov, to je 350 milijonov, dosti je sredstev, ki so iz evropskih sredstev, ker iz integralnega proračuna, če sem videl dobro, je bilo povečano samo za         48 milijonov. Ampak, glejte, noben projekt ne bo mogel bit realiziran, če ne bomo dali možnost občinam, da bodo plačali razliko med dobljenimi subvencijami in lastnim deležem. Lastni delež, dostikrat, je previsok, in potem odbija sam projekt, je nemogoče realizirat projekt. Vam dam čisto, čisto en primer, zelo enostaven, kar se je zgodil zdaj. So predvidene subvencije, Ministrstvo za gospodarstvo to ve, za obrtne cone. V obrtnih conah imamo možnost, bili so zunaj ti razpisi in upam, da bodo isti razpisi naprej, ker so potrebni, za ureditev infrastrukture v obrtnih conah. Predvideno je bilo 85 % subvencioniranja, 15 % lastnih sredstev. Ali veste, obrtna cona je ključna, ključna v vsaki občini, za lasten razvoj, ključna, ker so tiste cone, ki dajejo možnost razvoja občini, v določenih panogah, kajne, če tako rečemo.  Ogromno občin ni morala niti na razpis se prijavit, ker tisti 15 procentni delež, njihov, lastno, soudeležba, je bila prevelika, ker niso imeli možnosti se, ker so že zadolžene, regularno plačujejo svoje, / nerazumljivo/ obroke, no ali vračila, ampak niso mogle konkurirat pri teh projektih, ker so bile omejene, ker to Računsko sodišče da omejitev, do koliko lahko se zadolžijo.  To sem hotel povedat, predsednik, dovolite mi, ker to je zelo pomembno za občine…    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Izvolite…    MARKO BANDELLI (PS SAB): …Izredno.
…Izvolite, nadaljujte.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Ja.  In to bi rad, da razumete na ministrstvu, da je treba v določenih primerih dat možnost dviga. Jaz vem, da nekaj so šli v to smer, kajne, ampak nisem videl še konkretnih številk, koliko in na kakšen način in do kam. Za določene projekte govorim. In na tak način bomo tudi črpali sredstva, več sredstev, ker zdaj, v tem trenutku, so tudi ustavljena. Večkrat so tudi ustavljena, vemo tudi zakaj, zaradi strela okoli, no, če bi tako rekel, ki ga dela en resor, napram drugemu resorju, na primer okolje in prostor, z dovoljenji, z okoljevarstvenimi presojami… In se potem projekt ustavi in gre čez. Vi veste, zdaj ta faktor n plus 3 naslednjič ne bo, bo n plus 2, to pomeni, da bo zelo pomembna zadeva, da bo treba realizirat projekt, / nerazumljivo/ se ga začne do konca.  V glavnem, jaz sem vseeno izredno zadovoljen za to, kar ste nakazali glede občin. Občine so potrebne, občine so podhranjene s kapitalom, občine so pravi regionalni razvoj naše države in tako, da lahko zaključim samo še z dvema zadevama… Če mi dovolite predsednik, 2 minuti in potem sem zaključil.  Obžalujem minister, res, da niste dal možnosti in da so v koaliciji nasprotovali tem brezplačnim prevozom upokojencem v mestnem prometu, ker je bil to zelo majhen znesek. SAB, mi bomo seveda od tu naprej vztrajali pri temu, če ne zdaj, pa kadar bomo na oblasti. To je prav škoda, da ni šlo skozi in kar pogrešam še, kar mi upokojenci »skos« govorijo in pišejo tudi, kajne, dajte mi dovolit, predsednik, tu je bila, ena vaša, vaš slogan, se sam opravičujem, to je en slogan, vaš, ki je čisto, ki ste obljubljali božičnico za 500 evrov in je niste realizirali, kar je izredno usklajevanje pokojnin, letos je 2 %, in to je približno 12 evrov po osebi, nikoli pa obljubljenih 500 evrov. Tukaj ste imeli možnost z milijardnimi proračuni, da bi lahko to božičnico upokojencem realizirali.  Toliko iz moje strani, hvala lepa predsednik, minister hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.  Minister, preden vam dam besedo, želim samo eno stvar povedat – kolega Bandelli, govoril ste o Zakonu o financiranju občin, o potrebnih spremembah, kar se tiče dovoljene stopnje zadolženosti občin. Izjemno se strinjam z vami, pogledal sem podatke. V celotni strukturi dolga sektorja država, je delež občinskih proračunov v tem dolgu 1,2 % in imate prav v eni stvari, ki se tiče zlasti selektivnega pristopa, tu bo potrebno namreč tiste občine, ki pa so dejansko tako zadolžene, da ne morejo odplačevati svojih kreditnih obveznosti, iz teh bodočih sprememb        zakona o financiranju občin izločiti. Tako da dovolite samo to, da na tem področju tudi kakšno malenkost, dve in se strinjam z vami sto odstotno, glede na to kar ste sedajle predlagali.   Sedaj pa izvolite, gospod minister, imate besedo.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Hvala lepa, poslancu za izčrpno razpravo. Jaz bom potem prosil še državnega sekretarja Zajca iz Ministrstva za gospodarstvo, če bo lahko še natančneje govoril o projektih, ki se nanašajo na tehnološko razvojno smer oziroma tehnološko razvojno opredelitev teh podjetij.   Prvo vprašanje ali prvi sklop vprašanj se je nanašalo na prihodke in predvsem na vprašanje, kakšna je pot iz krize, tako sem nekako povzel vaš prvi del razprave. Tukaj bi rad povedal naslednje. V skladu z zakon o fiskalnem pravilu, pa tudi glede na celotne okoliščine in glede na to, da vsaka država mora dejansko načrtovati tudi pot, kako bo prišla iz krize, kdaj bo prišla, kateri bodo tisti ukrepi, kakšna bo javnofinančna situacija, postopno izboljševanje javnofinančne situacije. Tukaj mislim predvsem na zmanjševanje primanjkljaja, na zmanjševanje zadolženosti in tako naprej. O tem se seveda razmišlja in o tem moremo razmišljati, ker nenazadnje je to tudi naša zakonska obveza. O tem se je zelo aktivno razmišljalo tudi v okviru Evrope, v okviru evropskega semestra različnih komisij, Evropske komisije in tako naprej v mesecu septembru in oktobru, deloma september, oktober. Moram reči, da je zaradi drugega vala, močnega drugega vala to razmišljanje nekoliko preložene glede na intenzivnost. Ker sedaj razmišljamo o tem, kako zajeziti drugi val in kako narediti to, da bo ta drugi val epidemije imel čim manjšo škodo, če nekoliko poenostavim, za gospodarstvo, za ljudi in tako naprej in kako še enkrat, bom rekel, pomagati ljudem in gospodarstvu zato, da, prvič, ne bodo trajno ali pa za dolgo časa nezaposleni in drugo, da gospodarstvo po tej krizi čim prej okreva. Kdaj bo točno začrtana ta pot, jaz mislim, da tukaj imamo luč na koncu tunela ali pa vsaj, to je moje osebno mnenje, je cepivo. Glede cepiva so informacije ugodne in vsekakor cepivo je tisto, ki bo, bom rekel, na drugačen način onemogočilo širjenje virusa in enostavno tudi odpravilo ta virus. Tako da s tega zornega kota je situacija opstimistična. Ob tem kako iz krize, vsekakor bo na eni strani treba odpravljati te ukrepe, ki so sedaj sprejeti. Tukaj mislim tudi glede ukrepov glede pomoči gospodarstvu, ljudem in tako naprej, zaradi tega, ker bo pač gospodarstvo in celotna družba prešla v normalno delovanje. Moje osebno mnenje je, da je to treba delati postopno in s to postopnostjo je treba tudi omogočiti, bom rekel, normalno življenje podjetjem. Koliko časa, kako dolgo bo to trajalo jaz pač glede gospodarstva in tudi glede razvoja družbe upam, da čim manj, ker seveda potem bodo tudi, je pa to odvisno predvsem od gospodarstva, kar potem bodo tudi, da rečem, učinki boljši, finančni učinki na področju dohodnine, trošarin, davkov od dohodkov pravnih oseb, o katerih ste govorili, da so zmanjšani prihodki, potem se bo vsekakor to poznalo na teh prihodkih in vsekakor bo prešla družba v normalno delovanje. To moramo narediti ali pa moramo narediti, to bi naredili tako in tako. Narediti moramo pa tako za Fiskalni svet, tako za Evropsko komisijo in se moramo na to pripraviti.     ŠZ) – 11.00    To okrevanje bi v bistvu že začeli, še enkrat cela Evropa, če ne bi prišlo do drugega vala. In tukaj v to spada tudi načrt za okrevanje in odpornost. Ta načrt se pripravlja, v decembru bo sfinaliziran, poslan Evropski komisiji, dela se skupaj z Evropsko komisijo in jaz mislim, da tukaj bo uspešno.  Je pa Evropska komisija tukaj postavila nekatera merila. Tukaj se tudi že to malo nanaša na tehnološka, razvojna in tako naprej podjetja. Ta merila so digitalizacija, je zelena Evropa in je dolgotrajnost. Mi moramo narediti tukaj določen napredek tudi na področju zdravstva, zagotavljanja zdravstvenih storitev, na zagotavljanju starejših. Pred nami je tudi pokojninska reforma. Zdaj ne govorim za to vlado, tukaj jaz mislim da ne bo tega, ampak mislim, da bo s tega zornega kota treba to dejansko tudi narediti. Tako da jaz mislim, da vlada razmišlja o tem in tudi na Ministrstvu za finance dejansko se pripravljamo na to.  Izvedbeni akti, kdaj bodo nastali na ravni Evropske komisije in tako naprej. Glejte, tukaj mene tudi skrbi kakorkoli prihaja do neke zakasnitve in kakorkoli, če prihaja do tega in prihaja, vsak dan je tukaj pomemben. Vsak dan je tukaj pomemben za gospodarstvo in za ljudi. In mi bomo delali na tem, da bomo tudi vse te projekte, ki so predvideni tukaj, ja da bomo zagotovili transparentnost, da bomo zagotovili učinkovitost in da bomo izvedbenost.   Jaz nisem strokovnjak za gradbeništvo, ampak me je prav osebno fasciniralo, kako se da dograditi poslopje v bolnici v desetih dneh, na primer, kar se je zgodilo zdaj v Kliničnem centru. Tako da se da. Če se hoče, se da. In dovoljujejo nam tudi ti predpisi. Govorim na gradbeništvu in tako naprej se da. Tudi najbrž na drugih področjih se da narediti učinkovito in transparentno. Jaz upam seveda, da ne bomo v prihodnje delali samo pod nujno investirali, zaradi tega ker bomo nujno potrebovali dodatne kapacitete, dodatne poštarje, ampak da bo takrat normalna delujoča družba, brez kakršnekoli epidemije. Mi smo tudi v proračunu, bom rekel seveda rezervirali določena sredstva tudi za povečanje nakupov blaga in storitev, vendar vse to je povezano v smislu hitrejšega, učinkovitejšega poslovanja, digitalizacije, tako da to povečanje na področju blaga se nanašajo tudi na storitve in blaga s področja digitalizacije.  Zdaj katero področje je tehnološko razvojno in tako naprej oziroma katero podjetje je tehnološko razvojno, to bo, jaz mislim da strokovno odgovoril državni sekretar Zajc. Z mojega zornega kota samo to. Ne govorimo tukaj o velikih podjetjih. Jaz mislim, da je v državi ogromno programov tudi za start-upe. Za nova podjetja, za mikro podjetja, to kar ste omenili. In mislim, da na Ministrstvu za gospodarstvo in na SIT banki so določeni krediti izključno za majhna in srednja podjetja.   Potem imamo tukaj, vi ste omenjali podjetja v današnjem času so v težavah in kot jaz tudi povem, storitveni sektor je v veliko večjih težavah, kot proizvodnji sektor. Govorim o sektorski krizi, tukaj že en mesec, dva meseca govorim o tem, da je ta kriza drugačna in da je storitveni sektor bolj prizadet. Ampak glejte, v zadnjem paketu PKP6, ki ga boste obravnavali čez en teden, je notri odlok plačil, prispevkov, davkov, kar pomeni da podjetja bodo lahko preživela. Je nadomestilo za fiksne stroške, o tem bo tudi najbrž državni sekretar Zajc več govoril.         (Nadaljevanje): So pomoči za tiste, ki ne morejo delati, za zaposlene. To se, bom rekel, nadaljuje. Z drugimi besedami, poglejte, podjetja bodo lahko obstala. Ne morem reči delovala, bodo pa lahko, če želite, obstala in ne delovala, vendar ne odšla iz tržišča. In zaradi tega, da takrat, ko jim bo to dovoljeno, ne bodo šla v stečaj, v likvidacijo, kakorkoli že, ko bo možno, da bodo spet poslovala, bodo lahko takoj naprej poslovala. In jaz mislim, da pač tudi storitveni sektor se po moji osebni oceni lahko hitreje prilagodi kot proizvodni sektor, ampak to je zdaj zelo moja osebna ocena, da ne bom tukaj povzročil kakšnega odprtega vprašanja.   Občine. Mi smo sprostili, jaz mislim, da v zadnjih spremembah Zakona o financiranju občin. Prvič smo sprostili določbo glede namena zadolževanja, kar pomeni, da smo popolnoma odprli in drugo, kar smo povečali ta odstotek kjer se lahko občine zadolžujejo. Zdaj, ali iti v to, da določene občine lahko dobijo še toliko več, seveda tukaj se postavljajo, in pozitivno in negativno. Bi pa še nekaj rekel, poskrbeli smo tudi na Ministrstvu za finance za likvidnost občin. V zakladnici lahko dobijo likvidnostne kredite po zelo dobri obrestni meri. Veliko več, zmeraj več občin je, ki se tega poslužuje. In tudi tukaj smo dvignili možnost tega kredita, znesek tega kredita, ki ga lahko občine dobijo, tako da, še enkrat, jaz mislim, da likvidnost občin je dobra. Dobivajo tudi več sredstev in imajo tudi možnost, da dobijo več posrednih sredstev, se pravi, likvidnostni kredit, večja možnost zadolževanja, manj namensko zadolževanje, tako da jaz mislim, da s tega zornega kota je ta poudarek. No, saj tudi vi pravite, da je, tudi ta transfer 350 milijonov, ki bo nakazan občinam, upravičljiv, ker nenazadnje tam se dogajajo investicije, pomembne investicije za ljudi in tam dejansko ljudje tudi doživljajo kvaliteto življenja, od tega je najbolj odvisno kako ljudje živijo, se pravi, kakšno kvaliteto jim nudi lokalna skupnost. Veliko bolj, verjetno vsaj po mojem mnenju, kot je odvisno od tega kaj jim nudi, bom rekel, država, širša država, čeprav je seveda tudi to pomembno.   Hvala lepa.
Hvala minister.   Kolega Bandelli, ali bi prej še državni sekretar Zajc odgovoril?   Gospod državni sekretar izvolite, imate besedo.
Simon Zajc
Bom kratek, ker je minister v bistvu že kar dobro povzel in razložil. Vsa sredstva, ki jih namenjamo v tehnološki razvoj, raziskave, bodo v skladu tudi z nastajajočo novo industrijsko strategijo, ki jo pripravljamo in bo veljala do leta 2030. Strategija bo šla v smeri pametno, zeleno, kreativno. Torej, mi ko dajemo, ko ste spraševal kakšni pogoji bodo, da lahko pride do tega sredstva. Vsakič znova, ko se razpis naredi, se točno določi kaj je tisto kar želimo spodbujati in tam so tudi navedeni pogoji kako se spremlja, za kakšen čas se spremlja in kakšna sredstva bodo za to namenjena. Mi pa želimo spodbujati in tukaj pridejo vsa podjetja, tudi majhna, mikro in srednja podjetja v poštev, ker da spodbujamo recimo razvoj novih produktov tudi za tista podjetja, ki samo sodelujejo v dobavni verigi, v globalni dobavni veriti. Tako, da za vsa podjetja, ker za Slovenijo je smiselno, da razpisujemo za majhna in srednja podjetja, bodo ta sredstva na voljo, kriteriji pa kot vsakič do sedaj bodo razpisani seveda ob razpisu, kaj je tisto kar si želimo doseči. Želimo si pa doseči povezovanje različnih storitev in produktov kjer lahko zelo dobro vstopajo tudi »start up« podjetja, kot je že minister omenil, in tukaj je v bistvu lahko majhno tudi prednost ne samo zadržek. Na tisti prvi del, kjer se tudi se nanašal oziroma kjer ste komentirali glede trenutne situacije »business to business«, pa prodaje potrošnikom, je za nas ta situacija, štirinajstdnevna, ki nas zdaj čaka, jaz upam, da ne bo daljša, seveda zelo neprijetna kar se tiče gospodarstva, ravno zaradi tega pa smo, mislim da že v PKP 3 ali 4, mislim da je bil četrti, dali tudi možnost kombiniranja subvencioniranja         skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Tako da, če je, zdaj, ko bo zmanjšana potreba oziroma zmanjšano povpraševanje, se lahko podjetje posluži tudi tega mehanizma, torej subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Dokler pa ne odpremo, bodo pa seveda težave, ki ste jih omenil, prisotne in mi si želimo, da bo slika okuženosti in razširjenja virusa čim prej takšna, da si bomo lahko privoščil odprtje dejavnosti.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Želite repliko, kolega Bandelli? (Da.)  Izvolite, prosim.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik.  Saj bom zelo / nerazumljivo/, ampak, prav na to, kar so mi odgovorili in sem zadovoljen teh odgovor, normalno, da sem in to je samo spodbudno, bi sam nekaj rekel. Prva zadeva, da, kar je rekel minister, seveda, da obstanejo podjetja, je to že zmaga, zame. To je že zmaga, sigurno, da obstanejo in to je zame osnova in to, upam, da bo s temi ukrepi, ki ste predvideli, da nekaj bo tudi pomagalo pri tem.  Druga stvar pa, še, glede občin, ki ste omenil, ki sta oba omenila. Jaz bi želel, da, veste, jaz sem bil župan in taki župani, kot smo bili mi, ki smo se dobivali skupaj, smo bili ambiciozni župani, se pravi, smo delali za razvoj in zato v proračunu, ki sem omenil, ta denar tukaj, se bojim, da veliko županov ne vidi, kje so možnosti investicij, da bi ratal dobesedni ta, imenujemo ga ta, multiplikativni učinek. Digitalizacija, na primer, dam samo primer in to, upam da Ministrstvo za gospodarstvo razume, za kaj se gre, to je treba investirat v OŠO. To je treba investirat v širokopasovne zadeve. Ker tebi bojo prišle v obrtne cone, obrtna cona, ki je strošek na začetku, / nerazumljivo/ prodana in ne sme bit prodana z dobičkom, da bo občina služila na ta račun, to moramo pazit. Mi moramo dat možnost, da iz travnika, ki je bil prej, iz gmajne, ki je bila prej, nastane obrtna cona, ki jo prodamo po ugodni ceni, ker občina vleče z NUSZ-jem, razliko, noter, za vplačevat, lahko potem, obroke in kaj je treba…  In s tem, da delamo infrastrukturo, v kateri bojo projekti lahko nastali. S tem kapitalom, ki nam ga nudi Evropa, je pa ta tisti učinek, ki je nujno potreben za občine. Ampak to ne morem jaz govorit tukaj. To bi mogli na resorjih. Zame je to naloga SVRK-a, da ustvari eno ekipo, eno terensko ekipo, tako kot smo takrat si zamislili in da hodi tudi po občinah, skupaj z vami, da pomaga, kako črpat ta sredstva, če ne, tiste številke ne bodo realizirane. Samo to sem hotel povedat. Sem zadovoljen, da so noter in si izredno želim, kot občan, kot bivši župan, kot poslanec in ne vem kaj, ampak, res, da bi bilo to realizirano in so možnosti realizacije.  Hvala lepa, predsednik.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala.  Nadaljujemo z razpravo, gospe in gospodje. Razpored je naslednji: najprej je na vrsti poslanec Peček, za njim sem sam na vrsti, potem pa sta še poslanca Mesec in Verbič. Ja, bomo zabeležili.  Besedo pa dajem kolegu Igorju Pečku.  Prosim.    IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani minister, predstavniki Vlade, vabljeni.  Ne bom se toliko spuščal v številke, saj dokumente smo prebral, tudi gospod minister je na začetku navedel tiste ključne stvari in da se ponavljamo v nedogled, pač enostavno ne vidim dodane vrednosti, bi pa bil vsaj na uvodu, ki ne bo prav dolg, malo bolj splošen, upam, da mi bo gospod predsednik dovolil. Glede vprašanja konstruktivnosti razprave, je pač stvar osebne presoje vsakega od nas. Jaz jo jemljem kot konstruktivno, ne glede na to, da na isto stvar gledamo iz različnih zornih kotov, so potem lahko tudi vprašanja različna, na isti cilj pa, pač, lahko pridemo po različni poti, samo večkrat rečem, da izveš, kako je doma, je najprej treba it od doma.  Zdaj pa, ne glede na to, da je leto 2021 bistveno bližje, kot je leto 2022 oziroma proračun, o katerem smo razpravljali včeraj, je ključno to in pomembno vprašanje, za vse nas, posebej za tiste najbolj odgovorne, kako natančna in kakšna je zanesljivost priprave teh dokumentov, ne glede na to, da se vsi zavedamo, da so okoliščine, v katerih so, izredno nepredvidljive. Ampak, ko pogledamo načrtovane prihodke in pa odhodke v letu 2021, iz bilance razberemo    ŠZ) – 11.15    primanjkljaj v višini 2,75 milijarde evrov oziroma 5,6 % bruto domačega proizvoda in to je veliko. Zato da bomo lahko financirali načrtovani primanjkljaj, tako iz bilance prihodkov in odhodkov, tako iz računa finančnih terjatev in naložb, ter za odplačilo dolga, bo potrebna ponovna zadolžitev v višini 6,7 milijarde evrov. To kar je tudi ena izmed pomembnih postavk, to kar sem povedal tudi že včeraj, kar velja za proračuna 2022 in tudi za predlog sprememb proračuna 2021 je, da načrtujemo 3,7 milijard odplačil dolga. To se mi zdi pomembno. Konec koncev je na to zelo pogosto opozarjal tudi doktor, bivši finančni minister, doktor Bertoncelj iz prejšnje vlade, vlade Marjana Šarca. Pač zniževanje dolga je težka in zahtevna naloga, to poudarja tudi fiskalni svet.   Če samo pogledamo na številko v letu 2019 smo s financiranjem dolga v višini 31 milijard plačali 780 milijonov. In to je izredno veliko denarja. Ne glede na to, da se tako kot je tudi minister rekel, da se splača, če lahko rečem malo bolj po domače, zadolžiti na novo, zato da reprogramiraš obstoječi dolg. S tem se vsekakor strinjam in v takem primeru je zadolževanje vsekakor smiselno. Ampak kljub vsemu, 18 milijard v treh letih, 10 milijard novega oziroma 9,3 milijone na dan, ne glede na trajanje epidemije, ki je negotova. Omenil ste cepivo. Zdaj virus ne ve, kdaj bo na voljo cepivo oziroma kdaj bo na voljo uspešno cepivo, zato bo delal po svoje naprej in previdnost tukaj je sigurno zelo pomembna in potrebna, predvsem iz vidika kondicije naše države in pa tudi z vidika pomembnega vprašanja glede zmanjševanja proračunskega primanjkljaja v naslednjih letih.   Tudi za leto 2021 pričakujemo iz proračuna Evropske unije 1,631 če sem čisto natančen milijarde evrov evropskih sredstev, kar je glede na naše pretekle izkušnje zelo veliko. Povedali so kolegi, tudi minister, negotova sta oba programa, tako naslednji večletni finančni okvir, kot sklad za okrevanje in odpornost, za odpornost in okrevanje. In v veliki meri bo vpliv na proračun izkazan tudi preko tega, koliko načrtovanega denarja bomo res uspešno počrpali. Ne samo iz teh dveh skladov, saj obstajajo tudi še drugi. S kakšnimi reformami in s kakšnimi programi, zdaj ko pravite gospod minister, da je bil osnutek ali pa delovno gradivo, ki smo ga poslali v Bruselj prvi dokument. Meni se zdi vseeno ali mu rečeno osnutek ali mu rečemo delovno gradivo. Pač to je dokument, ki smo ga poslali v oceno Evropski komisiji.  Na prejšnji seji odbora sem povedal, da se mi to mogoče ne zdi niti slaba poteza. Dobili smo odziv Evropske komisije, povedali ste, da aktivno sodelujemo z uradniki z Evropske komisije in upam, da bomo to strategijo oziroma ta načrt spremenili in to bistveno spremenili. Namreč tam imamo 127 pomembnih investicij za zagon gospodarstva oziroma 314 projektov, ki pa žal gredo v napačni smeri, kot so posredovane prioritete Evropske komisije. Sam ste jih danes večkrat poudaril. 40 % sredstev bo namenjeno zelenemu programu in 20 % sredstev podnebnemu oziroma digitalizaciji. To je veliko s celega fonda denarja in če pogledamo na to zadevo tako, se bojim da bo za         te komunalne oziroma te infrastrukturne projekte iz tega denarja, tega denarja bore malo in ga bo treba izkoristiti na drugih, se pravi priložnost je vsekakor na večletnem finančnem okviru za naslednjo perspektivo. Ker v tej obstoječi denarja ne bo dovolj za to, da bomo nadomestili 3,2 planirani milijardi evropskih sredstev v naslednjih dveh letih.   Se mi pa zdi ena stvar zelo pomembna, na kar je kolega Bandelli opozoril, in mislim, da bi morali zelo resno se lotiti te težave. In tukaj se tudi moram strinjati z gospodom predsednikom, občine. V Sloveniji je struktura občin taka, da je malo občin, ki so zelo zadolžene, malo občin, ki so zelo bogate, velika večina občin je pa takšnih, ki sicer s teko likvidnostjo nima težav, imajo težavo pa z najemanjem kreditov. Iz kraja, od koder prihajam, imamo dve bogati občini in pa eno zelo, da ne bom rekel revno, ampak eno, ki pa ima težave ravno te. In tukaj mislim, gospod predsednik imate pa prav, ko ste rekel, da je nujen selektiven pristop. In tukaj bomo morali ta merila popraviti, ker na ta način ogrožamo tudi ta evropska sredstva oziroma pridobivanje evropskih sredstev. Pa ne glede na katero ovojnico gre. Če enkrat občini zmanjka lastnih sredstev je kakršenkoli projekt, ki ga naredi, naj bo dober ali slab, ali naj bo tisti projekt oziroma tista investicija ima multiplikativen učinek tak kot je ocenjen ali pa mogoče malo manjši, vse to se zgodi takrat, kadar ta projekt obstane in zaradi tega, ker ga občina ne more sfinancirati. Toliko sem hotel samo. Hvala, predsednik.
Hvala, kolega Peček. Gospe in gospodje, dovolite še meni, da opravim razpravo. Za menoj pa bo na vrsti poslanec Luka Mesec.   V modernih državah, kamor sam uvrščam tudi Slovenijo, ki se pri načrtni razdelitvi dobrin in storitev prednostno opirajo na moč svobodnega oziroma prostega trga ima Vlada zelo pomembne kompetence, pomembno vlogo ima na nekaterih področjih. Govorim seveda o moči svobodnega trga, ki je v naši današnji situaciji izrazito omejena in tudi izrazito časovno neopredeljiva. V povezavi z našo današnjo razpravo bi v kompetencah Vlade veljalo omeniti vsaj tri. Prva je reguliranje fiskalnega sistema, drugo je vzdrževanje in razvijanje pogojev za konkurenčnost in tretje je skrb za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Previdna skepsa pri vsem tem je na mestu, še posebej ob upoštevanju dogajanj, denimo zadnjih 15 let slovenske ekonomske politike oziroma ekonomske zgodovine, zato si ne moremo dovoliti, da se iz lastnih slabih izkušenj česa ne bi naučili. Mislim, da današnja praksa slovenske vlade izhaja ravno iz tega, da smo se iz lastnih slabih izkušenj tudi kaj pozitivnega naučili. Ne kaže pa spregledati ob vseh razpravah, ki jih vodimo v Državnem zboru, zlasti v proračunskih debatah, da obstajajo zgodovinsko gledano določena nerešena vprašanja makroekonomije, ki jih tudi najrazvitejše svetovne ekonomije, države in gospodarstva, do danes še niso uspele razrešiti. Sam vidim štiri takšna vprašanja. Prvo je, kako naj nosilci ekonomske politike poskušajo povečati naravno stopnjo gospodarske rasti. Drugi je, ali naj nosilci ekonomske politike, državne ekonomske politike sploh poskušajo stabilizirati gospodarstvo. Tretja je, kako velik problem je proračunski primanjkljaj. In četrta oziroma četrto nerazrešeno vprašanje makroekonomije, katera stopnja         brezposelnosti je še vzdržna. Mi smo danes delno, pa tudi v prejšnjih razpravah, v zvezi s proračuni, slišali dve tezi. Prva je, da je restriktivna ekonomska politika neuspešna in nesmiselna. Druga je, da je tudi sedanja ekspanzivna ekonomska politika, utemeljena na zunanjem zadolževanju, prav tako nesmisel. Človek se potem vpraša, kaj je pravilna odločitev in ko poslušam razprave, se mi zdi, da vsaj v slovenskem primeru to ve samo gospod bog in nihče drugi. Dobili smo odgovore, v smislu premišljenosti, v smislu previdnosti, v smislu učinkovitosti. Če to postavim pod skupni imenovalec – neuporabno »splošnoslovje«.   Kar se tiče prihodkov proračuna v spremembah za leto 2021, bi se želel orientirat predvsem na ideje, ki se pojavljajo v Sloveniji, da bi bilo potrebno znižati stopnje davka na dodano vrednost. Približno 36 ali pa do, tam do 38 %, pomenijo prihodki iz naslova davka na dodano vrednost, v celotni strukturi prihodkov od državnega proračuna. Zato so ideje, da bi se davčni stopnji, obe, se pravi osnovna in znižana, znižali iz 22 na 20 in iz 9 in pol na 8 %, te ideje so popoln avanturizem, glede na stvarnost, v kateri se nahajamo. Zakaj, nadomestitveni učinki, ki so predvideni, so zgolj matematični oziroma aritmetični izračun in so daleč od kakršnekoli stvarnosti. To preprosto niso zadeve, s katerimi bi se v sedanji ekonomski situaciji, v slovenski državi in tudi v širši fiskalni situaciji, smeli poigravati.  Kar se tiče odhodkov proračuna. Mi, gospe in gospodje, danes govorimo o 13 milijardah in 468 milijonih evrov odhodkov, kar je za slovensko državo zgodovinsko gledano še nedoseženo, bomo videli, koliko, kako bo to realizirano in govorimo tudi o primanjkljaju za 2 milijardi in 746 milijonov evrov. Že zgolj pogled, tako grob pogled v posebni del proračuna, nam zelo nazorno pokaže, kam slovenska država to svoje izposojeno tuje varčevanje usmerja in tu so stvari popolnoma jasne, nedvoumne za tistega, ki te stvari hoče videti in na njih gleda vsaj z minimalno stopnjo dobronamernosti.  334 milijonov je višji proračun v spremembah proračuna glede na osnovni proračun na Ministrstvu za zdravje. 308 milijonov evrov je proračun višji na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 269 milijonov evrov je proračun višji na Ministrstvu za infrastrukturo. 151 milijonov je višji na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in 122 milijonov evrov na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Če k temu prištejemo seveda tisto osnovno ministrstvo, Ministrstvo za finance, kjer je proračun višji za milijardo in 264 milijonov, smo prišli do vrednosti dveh milijard in 448 milijonov. In to so tista ključna področja, ključni sektorji, kjer bo država v letu 2021 namenila svoje poglavitne »sofinancerske« oziroma dejavnostne in investicijske odhodke.  Jaz mislim, da v današnjem času, zdaj po osmih mesecih epidemije, lahko ugotovimo, da praktična logika in zdrav razum zahtevata, da se pri nas začnemo povezovati z uresničljivimi cilji, ne pa razdeljevati s posebnimi interesi.     ŠZ) – 11.30    Kriznega položaja ne bomo razrešili s čudežem. Predvsem pa se lahko zgodi, da bo ta krizni položaj nepredvidljivo dolgo trajal. Ta družba v takih časih potrebuje vodstvo, ne pa priprave za obračun in kalkulacije. Voditeljstvo je delati prave stvari, vodenje pa je stvari dobro opraviti.   Kriza, ki jo je izzval virus, je predvsem zaustavila gospodarsko rast na popolnoma nov način. Na način, s kakršnim nimamo izkušenj. Ne samo mi, tudi vse ostale države. In v tej situaciji država mora delno prevzeti nadzor nad ekonomijo, zato da bi se lahko primerno odzvala na to krizo. Težava pa je v Sloveniji in ne samo v Sloveniji, tudi drugod, da država ne ve natančno kako naj to stori, ker s tem preprosto nima nobenih izkušenj. In to so zadeve, ki bi jih veljalo upoštevati. Ne moremo si izmišljati nič novega, izkoristiti moramo obstoječe mehanizme in delovati takoj. Tako je veljalo na začetku epidemije in potem pandemije. In ravno v tem je največji problem, ker obstoječi mehanizmi ne bodo dali oziroma ne dajejo rezultatov, zato ker to ni običajna kriza. Zato so potrebni interventni ukrepi in zato so potrebni ukrepi, ki do zdaj v ekonomski zgodovini te države še niso bili videni.   V fizičnem boju, da zaustavimo širjenje virusa in v ekonomskem boju, da preprečimo finančno katastrofo, je predvsem potrebno nekaj, kar je bilo dolga leta sistematično zavračano in zanemarjeno. To pa je organizirano planiranje in ravnanje. V eri svobodnega trga in verovanja, da so tržni mehanizmi in minimalne vladne intervencije zdravilo za vsak problem, je ta funkcija državne uprave praktično odmrla in mi smo danes ravno s tem soočeni. Aktivirati moramo zato vse funkcije države, ko je potrebno, je potrebno izdajati ukaze, ne pa samo priporočila za spremembo obnašanja. Kar se tiče ukrepov za rešitev ekonomije, pomeni v tem trenutku narediti vse kar je potrebno, zadolžiti se v tolikšni meri, kot je potrebno. In naj je to všeč komu ali ne, mi bomo po tej krizi končali z ekonomijo, ki ji potrebna pomembna podpora države.   In končali bomo z državno upravo, ki bo imela nadzor nad zasebnim sektorjem in bo skrbela, da vsakdo dobi dovolj za lastno preživetje. Osebno mislim, da ko se bo to vse skupaj končalo, se naš današnji slovenski kapitalizem kakršnega poznamo, ne bo mogel vrniti v prejšnjo normalo. Mi smo gospe in gospodje soočeni v aktualnem času tudi z nenehnim klicanjem apokalipse in iskanjem zarot pod vsakim kamnom. Morda bi za ponazoritev slovenske stvarnosti kazalo pogledati tudi v mesečno poročilo o poslovanju bank, ki ga vsak mesec pripravlja Slovenska centralna banka, Banka Slovenije. In denimo dva podatka sta za mene posebno zgovorna. Delež vlog gospodarskih družb v slovenskih poslovnih bankah je v letu 2019 narastel v letu 2020, glede na december 2019 za 895 milijonov evrov. Samo v septembru letošnjega leta so bili depoziti gospodarskih družb v slovenskih bankah 171 milijonov evrov.   Vloge gospodinjstev v poslovnih bankah v Sloveniji v istem času so narastle za milijardo in 283 milijonov evrov, če samo ti dve entiteti seštejemo je to dve milijardi in 178 milijonov evrov. Se pravi, gospodinjstva in gospodarske družbe. Brez kakršnihkoli namenov, da bi želel karkoli namigovati, zgolj konstatiram.        Mislim, da takšne konstatacije bi veljalo, ker tukaj gre pa za stvarnost, tu pa ne gre za napovedi, in takšne konstalacije bi pri oblikovanju političnih stališč tudi veljalo upoštevati. Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Poslanec Mesec je naslednji, za njim poslanec Dušan Verbič. Kolega Mesec, izvolite.
Hvala lepa. V bistvu bo moja razprava tudi na nek način odgovor vaši. Prepoznal sem v bistvu kritiko opozicije ali pa opozicijskih stališč glede nejasnosti tega ali nam je všeč restriktivna ali ekspanzivna fiskalna politika. Kot veste, vsaj pri meni, kakšnih dilem glede tega ni. Mi smo bili najostrejši kritiki fiskalnih pravil in restriktivne fiskalne politike prejšnje desetletje, ki je, kot je enkrat, tega gospod Šircelj ni rekel, ampak je pravilno opazil, da nobena regija na svetu ni prejšnjega desetletja oddelala tako slabo kot Evropska unija. Nikjer ni bila gospodarska rast manjša, nikjer niso bile gospodarske krize globlje in daljše kot v Evropski uniji in razlog za to je fiskalna restriktivnost po krizi, ki se je začela kot finančna kriza, nadaljevala pa v bistvu kot kriza evroobmočja. Tako da v tem smislu jaz močno pozdravljam, da smo po desetih letih prišli, čeprav nas je virus v to prisilil, v situacijo, ko so vodstva v Evropski uniji začela razmišljati o smiselnosti nadaljevanja restriktivne fiskalne politike in ko so zelo hitro prišla tudi do zaključka, da če bi tako politiko vodili tudi med to krizo bi verjetno evro razpadel, če ne še kaj drugega zraven. Najverjetneje bi letos se soočali z bankrotom Italije, Španije, Grčije, vprašanje kje bi bila Slovenija v tej zgodbi in pa z veliko večjo krizo v podjetjih, ker države enostavno ne bi imele streliva obtežene z dolgovi iz prejšnje krize, da pomagajo. Me veseli, da smo prišli do te situacije.   Moja skrb pa je dvojna. Prvič, koliko časa bo to trajalo. Govori se, da dve leti. Upam, da več. Suspenz fiskalnih pravil, gospod Šircelj, koliko časa bo trajal. Moja druga skrb, ki se bolj tiče slovenskega proračuna pa je, kako bomo to obdobje izkoristili. Moja kritika tukaj ni enostavna, da bi pač samo rekel, nov dolg je problem. Mislim, da nov dolg ni problem, ampak je nujen. Vprašanje pa je, kako ga porabljamo. S številkami, ki ste jih prej, gospod Polnar, predstavili se lahko strinjamo, lahko se pa tudi ne. Lahko tudi rečemo, da so malo bolj zakomplicirane. Če pogledamo zdravstvo, res se proračun za zdravstvo v letu 2021 povečuje iz 336 milijonov na 520 milijonov. To izgleda v redu. Ampak je pa treba zraven takoj povedati, da bo 200 milijonov treba odšteti za pokrivanje primanjkljaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje in da bo treba odšteti 77 milijonov za izvajanje interventnih ukrepov za obvladovanje epidemije, kar pomeni, da se realno ta proračun zmanjšuje iz 336 na 243. Toliko bo ostalo MZ, potem ko opravi ti dve nalogi. Podobna je zgodba tudi na drugih področjih. Recimo, ko govorimo o znanosti, res je, naslednje leto se za 21 milijonov postavka za znanost in raziskovanje povečuje. Ampak je treba vedeti, da se je letos za 23 milijonov zmanjšala. Torej je neto učinek glede na načrtovan proračun 2019 minus 2 milijona. In sedaj bo gospod Šircelj odgovoril, da je 43 milijonov v te namene rezerviranih na Ministrstvu za finance, to drži. Ampak zakaj je ta denar? Kako se bo porabljal je pa večje vprašanje. Jaz upam, da ne za kakšne obvode razpisov in kaj podobnega. Tukaj pa imam jaz velike dvome v vodenje in vodstvi, ki ga je ta vlada do sedaj pokazala.         In nenazadnje, dvome imam tudi za naslednje stvari. Se povečujejo recimo sredstva za kulturo, ampak ko pogledamo letošnjo realizacijo, bomo videli recimo tole zgodbo. Iz filma, so mi včeraj javil, sem včeraj bil v kontaktu z nekimi ljudmi, in smo mi povedal, da je realizacija sredstev za film, ki so bila načrtovana letos, 17,75 odstotna. Se pravi, od 100 obljubljeni evrov, so jih filmarji do tega trenutka dobil 17, za delo, ki so ga že opravili. Bdi pa nad tem, ne vem, po kakšni logiki, zdaj kar notranje ministrstvo, minister Hojs, kajne, bo odločal o tem, ali bodo oni dobil sredstva ali ne bodo. Čakajo na odločbe notranjega ministrstva, da mu odobri ta sredstva.  Zato imamo probleme z zaupanjem v to, kako se bo ta denar porabljal, kako se bo ta denar upravljal in v, konec koncev, vodenje in upravljanje te krize, z Vlado, ki jo trenutno imamo in zato jaz ne vidim druge rešitve, kot čim prejšnjo menjavo garniture.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, kolega Mesec.  Najprej, dovolite samo pojasnilo – primerjave, ki sem jih delal, številčne primerjave po, oziroma številske primerjave po posameznih ministrstvih sem delal glede na osnovni, izhodiščni proračun za leto 2021 in spremembe proračuna, ne pa na rebalans proračuna za leto 2020. To, mislim, da sem dolžan pojasnit.  Zdaj pa sprašujem… Minister Šircelj, izvolite, imate besedo.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ja, hvala lepa. Kratek komentar.  Pa bi morda začel pri delitvi proračunskega denarja. Najprej seveda te, podatki, ki jih je poslanec Mesec povedal, so točni. Jaz bom samo še jih dodatno utemeljil. Glede na leto 2019, realizacija, Ministrstvo za zdravje – 183 milijonov, predlog sprememb proračuna 528 milijonov, rebalans proračuna leta 2020 – 336 milijonov, sprejeti proračun pod prejšnjo Vlado za leto 2021 – 193 milijonov. Še enkrat, rebalans oziroma predlog sprememb proračuna za leto 2021 – 528.  Jaz se tukaj strinjam, da je treba ta sredstva učinkovito porabit, tudi na področju zdravja in tudi na področju vseh inštitucij, ki se ukvarjajo z financiranjem zdravstva, vključno z zavarovalnicami. Da mora biti tudi tam učinkovito in transparentno porabljen denar in da mora biti - to je pa moje mnenje – da se porablja tudi glede na potrebe, ki jih zdravstvo potrebuje. Z drugimi besedami, da se načrti poslovanja in tako naprej, zdravstvenih zavarovalnic, prilagodijo trenutni situaciji ali pa dejanski situaciji. Z drugimi besedami, da se tudi financira zdravstveno, da zdravstvena zavarovalnica financira področje Covida, čeprav, takrat, ko so delal te načrte, to je bilo v letu 2019, za leto 2020, niso upošteval Covida, kar je popolnoma razumljivo, ampak načrti so za to, da se spreminjajo. Tako da, s tega zornega kota, tukaj je pač zdaj seveda vprašanje tudi te izgube in tako naprej, ki jo omenjate.  Tako da, ja, tukaj se popolnoma, sem za popolno transparentnost, učinkovitost in da se dejansko tudi to pogleda. Ampak, še enkrat, proračun financira zdravstvo in vse, kar je v povezavi s Covidom, gre iz proračuna.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Vas pa prosim za predstavitev, gospod.    JURE GAŠPARIČ: Ja, hvala lepa. (Jure Gašparič, državni sekretar, pristojen za znanost in visoko šolstvo, z MIZŠ.)  Samo kratko pojasnilo bi rad podal, v zvezi s sredstvi za raziskave in razvoj. Najprej bi rad povedal, da sem z veseljem opazil, v nekaj razpravah, da je        (Nadaljevanje): področje raziskav in razvoja tudi po mnenju tega Državnega zbora oziroma tega odbora prioritetno. Glede tega moram reči, da delimo to skrb tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Če kaj, nas bo seveda samo znanost, raziskave in razvoj nas bosta rešila in naredila to družbo trdoživo oziroma odporno tudi na takšne krize kot je tale. In temu moram reči, da tudi Ministrstvo za finance sledi, kar zadeva finančni učinek tega, je pa res, da sredstva za znanost so eden izmed ključnih omogočitvenih pogojev, je pa res, da moramo tudi sami na ministrstvu oziroma politiki v občini narediti še kaj, da bo znanost naredila nekaj tistih ključnih korakov naprej.   Omenjalo se je, da so sredstva za znanost lani se zmanjšala oziroma v rebalansu za letos se je zmanjšala, letos pa prav dosti večja ni oziroma so še nekaj manjša. Rad bi rekel, da gre za nesporazum. Namreč za to, da se tukaj integralna in Evropska sredstva gleda skupaj. Po rebalansu za letošnje leto, so integralna sredstva ostala takšna kakršna so, samo sredstva strukturcev so se prenašala v naslednje proračunsko leto, iz preprostega razloga, zaradi tega, ker nekaj kosov opreme preprosto bodisi ni bilo mogoče dobaviti bodisi niso mogle ekipe priti in jih skalibrirati, dragih kosov raziskovalne opreme. Nekje črpaje je bilo tudi iz drugih objektivnih razlogov pač slabše in ta sredstva se prenašajo v naslednje leto. Torej, če ta del evropski odmislimo in pogledamo samo integralni del proračuna, pa moram reči, z velikim veseljem da je graf končno takšen kakršen bi pravzaprav moral biti. Realizacija finančnega načrta 2019, je obsegala 204 milijone, letošnji rebalans 228 milijonov, po predlogu sprememb za naslednje leto pa bo integralni del sredstev za znanost obsegal 251 milijonov in potem še tako naprej, zlasti če bo sprejet novi raziskovalni zakon. Tako da, sredstva se glede na lani za znanost večajo za 40 milijonov kumulativno, integralna sredstva pa za 22 milijonov.   Hvala.
Hvala gospod državni sekretar.   Nadaljujemo z razpravo. Veliko je še prijavljenih, gospe in gospodje, zato dovolite najprej, da povem listo. Najprej poslanec Verbič, potem poslanec Han, poslanec Koražija, poslanec Rajh in poslanec Horvat.   Kolega Dušan Verbič, izvolite prosim, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Prv lep pozdrav minister za finance, predsednik Fiskalnega sveta, prav tako tudi vse prisotne!   Glede na to, da bom se bolj držal same teme in upoštevan nekako vaše priporočilo, da nismo zelo dolgi, ampak dejstvo je, da današnja točka dnevnega reda in to je prva, predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021, se kakorkoli kot rdeča nit neposredno navezuje na tako imenovano fiskalno pravilo in iz dosedanje razprave se je izkazalo, da imamo v določeni točki nekoliko drugačne poglede ali razumevanje tega fiskalnega pravila, pa bom nekako kar s tem začel. Dejstvo je, da ta spoštovani Državni zbor je pred leti sprejel zakon o fiskalnem pravilu in moram priznati, da kljub temu, da so bili omenjeni nekako tiste poslanke skupine, ki so bile v preteklosti zagovornice tega, tudi sam sem velik zagovornik fiskalnega pravila in najverjetneje je prav, da se čisto preprosto obrazloži in vsakemu razumevajoče, zakaj smo bili tako veliki zagovorniki fiskalnega pravila in mislim, da smo tudi vsi tudi danes veliki zagovorniki fiskalnega pravila. Preprosto razumevanje pomeni samo nekaj in ta enostavna opredelitev pravi, da lahko zapraviš samo toliko kolikor ustvariš in to je popolnoma razumljivo ne samo za, če temu lahko dobrohotno rečem za gospodinjstvo, ta filozofija bi morala glede na pretekle slabe dolgoletne izkušnje države veljati tudi za porabo znotraj države, predvsem Republike Slovenije. In ker sem še pri tem fiskalnem pravilu. Z velikim zanimanjem nekako spremljam in poslušam tovrstne razprave in stališča sploh kar se tiče včeraj in danes, predsednika Fiskalnega sveta, moram priznati, da zelo pozdravljam, ampak pri tem         (Nadaljevanje): je treba tudi mogoče večkrat omeniti njihovo stališče. Njihovo stališče je še vedno tako, da Fiskalni svet glede na epidemiološke razmere ocenjuje, da pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin tudi v času priprave praktično tega pomembnega dokumenta za državo kot je predlog sprememb proračuna za leto 2021, še vedno veljajo. To pomeni, da tisti tako imenovani 12. člen Zakona o fiskalnem pravilu omogoča uveljavljanje izjemnih okoliščin za ukrepe namenjene blaženju posledic takšnega dogodka in s tem seveda tudi posledično začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Temu bi prav gotovo pridružil se še stališče, če temu lahko tako rečem, Evropske komisije, kajti Evropska komisija je tudi zelo jasno sporoča vsem državam članicam, da v obdobju spopadanja s to težavo omenjeno in ki vsi vemo za kaj se gre, dovoljuje članicam, da s finančnimi injekcijami in izrednimi razmerami pomagajo svojemu gospodarstvu, da preživi ta nenapovedani, če lahko temu tako rečem, gospodarski šok, tudi s povečanjem finančnega dolga, seveda če je to potrebno. In to je v izključni pristojnosti vsake države, ker to pomeni Vlade, ki predstavlja in vodi državo. Ampak temu je treba še eno zadevo dodati in sicer, da v teh izrednih situacijah namreč fiskalna pravila, ki izhajajo iz pakta za stabilnosti in rast na EU ravni, ravno tako omogoča začasno odstopanje od fiskalnih pravil z namenom predvsem hitrega odzivanja na nastalo situacijo. In v tem kontekstu razumem tudi stališče razprave, tudi predsednika Računskega sodišča in prav gotovo tudi iz razprave, če izhajam
Kolega Verbič, samo trenutek. Dogaja se nam zadnja dva dneva izredno pogosto, da gospoda Kračuna prekrščujemo v predsednika Računskega sodišča. On je predsednik Fiskalnega sveta.
In se opravičujem, ne bo se več to zgodilo. Tako da, tudi z razprave ministra za finance izhaja, da je tukaj podobno razmišljanje in tudi stališče. Tako, da če ta del zaključim, moram priznati, da iz današnje razprave predsednika Fiskalnega sveta je zelo preudarno nekako poudaril tisto kar pa ocenjuje, da v tej fazi je morda res potrebno, da se nekako natančnejše opredeli tako imenovani stroški, ki so vezani na pomoč ljudem in gospodarstvu. Zdaj, v zvezi s tem moram priznati, da smo že v včerajšnji razpravi nekako lahko slišali v odgovor s strani ministra za finance, da je popolnoma razumljivo in se bodo na njihovi strani tudi potrudili še bolj nekako transparentno to prikazovati, vendar treba je objektivno gledati na to, da so neke okoliščine, predvsem v smeri, da se pojavljajo praktično tako imenovani neposredni stroški in tudi posredni, vezano na ukrepe, ki jih ta Vlada sprejema in verjamem, da bo Ministrstvo za finance tudi v tem delu sledilo razmišljanju ali če lahko kar grobo rečem, neki blagi obliki priporočilo Fiskalnega sveta. Tako, da tukaj preprosto ne vidim nobenega problema in menim, da gre to prav gotovo v pravo smer.   Zdaj, kar se tiče današnje toče dnevnega reda. Iz uvodne predstavitve Ministra za finance moram priznati, da je bilo zelo jasno in transparentno povedano tisto težišče za leto 2021. In sicer, predvsem in tisto kar tudi sam zelo pozdravljam in menim, da tudi nekateri razpravljavci so v svoji razpravi bili naklonjeni temu, v prvi vrsti je težišče         na tem tako imenovani investicijski aktivnosti v državi Republiki Sloveniji. Pri tem zelo jasno poudarjeno in tudi večkrat, da je povečanje sredstev na posameznih ministrstvih, ne bom ponavljal, kajti tisti, ki smo želeli poslušati smo pač bili s tem seznanjeni.   Naslednja zadeva, ki marsikoga nekako malce bode v politični razpravi je to tako imenovano zadolževanje. In to, kar je bilo včeraj povedano, tudi že v razpravah, si bom vseeno dovolil malce ponoviti, kajti očitno je potrebno kakšno stvar tudi večkrat povedati, da nekako potem se, če temu lahko tako rečem, prime.   Minister za finance je zelo jasno in odkrito povedal, da zadolževanje predstavlja tudi za odplačevanje dolga, kar to pomeni za v letu 2021, da se nekako iz tega naslova zadolženosti Republike Slovenije vrne dobrih 3,7 milijarde evrov, prav gotovo je to velik znesek. Vendar to so dolgovi iz preteklosti. In ponovno bom omenil tisto, kar sem tudi včeraj, razumljivo je, da se je današnjih časih potrebno zadolževati iz več razlogov. To, kar je že velikokrat omenjeno, ne samo, da je zelo dobra bonitetna ocena Republike Slovenije na finančnih trgih ali tistih, ki ocenjujejo, je še kako pomembno, da svetovni finančni trgi pač nekako omogočajo ali zagotavljajo tovrstnim najemojemalcem zelo ugodno obrestno mero in že iz naslova gospodarnosti je še kako smiselno, da se zadolžuje. Ampak to je en del ali ena plat medalje.   Tista druga, ki je pa tudi premalokrat tukaj omenjena, pa je predvsem, da je zadolževanje namenjeno predvsem tudi zaradi tega, da Vlada lahko oblikuje zadostno veliko proračunsko rezervo, ki dobesedno omogoča hitro ali takojšnje soočanje z morebitnimi poslabšanimi razmerami in s tem posledično sprejetje vseh potrebnih ukrepov, da se prepreči tako na eni strani gospodarska škoda, kot tudi morebitno poslabšanje položaja ljudi. In to mislim, da je bistvo. In sam ocenjujem, to je tista nekako odgovornost, ki jo nekako Vlada preprosto mora imeti v svojem izvajanju.   Kar se tiče tega kar je bilo v osnovnem težišču omenjeno in sem tudi zelo velik zagovornik ta tako imenovan investicijski aktivnosti. Mislim, da tukaj ne oziraje se v kateri poziciji smo poslanci, se zavedamo pomembnosti te tako imenovane vse potrebne aktivnosti že začete ali nadaljevanje ali pa sploh pričete. In ena od ključnih zadev je prav gotovo za Republiko Slovenijo tako na področju cestne, železniške investicijske porabe, da ne bom govoril po tem zdravstva, dolgotrajne oskrbe in na koncu tudi razne odprave zaostankov, ki bi nekako bolj omogočale enakomernejši razvoj, recimo temu, cele države. To so bile zadeve v desetletju ali v preteklosti nekako precej, kakorkoli že, zanemarjene ali ob robu. Vendar dejstvo je, da ta investicijski ciklus prav gotovo mora iti v to smer in prepričan sem, da se bo to tudi zgodilo.   Ker so bile v razpravi izpostavljen z nekaterih strani, kar se tiče občine, zadolževanje občin in podobno. Moram priznati, da sam sem tudi zelo naklonjen temu, da občine nekako imajo večjo, recimo temu diskrecijsko pravico do zadolževanja. Vendar sem trdno na stališču, da je tukaj biti potrebno kar precej zadržan. Predvsem iz tega konteksta, da se ne daje tako imenovane prednost nujno potrebnih projektov občin brez tistega, da je vsako zadolževanje potrebno enkrat tudi vrniti. To pomeni, če nekako to zadolževanje prenesem na običajno obliko zadolževanja, toliko kolikor si sposoben     ŠZ) – 12.00    se zadolžiti, bodi objektiven in pri tej subjektivni se zavedaj, da moraš tem tudi vrniti, ne pada vrnitev tako imenovanih zadolžitev za nujne projekte se na tak ali drugačen način prevali na druge subjekte ali v končni fazi na državo. Tako da v tem delu menim, da vsaj kar se tiče zadolževanja, da bo iz strani Ministrstva za finance zelo nekako vseskozi prisoten razum, z neko objektivno držo in je še kako smiselno.   Ko sem pa že pri občinah in ko je bilo včeraj tudi nekaj govora, mislim da se sedaj ta vlada tudi intenzivno ukvarja, kako ne samo na tovrstnih postavkah omogočiti nek razvoj samih občin. Je pa tipični primer debirokratizacije, ki se je dobesedno že začelo z konkretnimi zadevati. Se pravi z imenovanjem zakona o razbremenitvi stroškov občin in glede na to, da ta proces že poteka v tem Državnem zboru, mislim da je zelo pohvalno in za pozdraviti, da se občine bodo iz tega naslova nekako pridobile preko 70 milijonov evrov.   Zdaj glede na to, da je bilo že marsikaj povedano in se ne bom dotikal posameznih številk in podobno, bi samo še zaključil. Kot že omenjeno, sem velik zagovornik, da se investicije nekako bistveno bolj in intenzivno dogajajo in premikajo v Republiki Sloveniji. Se pa strinjam tudi s stališčem predsednika fiskalnega sveta, ki je tudi že včeraj na to temo izpostavil, da je potrebno biti zelo pazljiv, predvsem pa v smeri preudarnosti, da so ti projekti ali investicije razvojno usmerjeni, da so učinkoviti, predvsem pa z velikim poudarkom glede strogega namena porabe. In zaključeno je, se pravi dosledni nadzor nad samimi investicijami. Jaz verjamem, da se bo to striktno tudi izvajalo. V končni fazi en del tega nadzora je tudi v pristojnosti tega Državnega zbora in mislim, da ni dileme, da ne bi tukaj dosegli bistveni premik, jasno v interesu in izboljšanjem položaja Republike Slovenije.  Kar se tiče pa samega predloga sprememb proračuna Republike Slovenije, kot ocenjujem, da je razvojno naravnan, ga tudi seveda podpiram.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Matjaž Han, za njim poslanec za njim poslanec Boštjan Koražija. Kolega Han, prosim.
Predsednik, hvala lepa. Spoštovani minister, spoštovani gostje, kolegice in kolegi. Lep dober dan.  Če bi bili v nekih normalnih razmerah in bi imeli pred sabo nek proračun, kot smo imeli zadnjih deset let nazaj ali pa 15 odkar sem v bistvu v tem Državnem zboru, bi lahko bil bistveno bolj kritičen in bi lahko vsako postavko na postavko kritiziral in bil pameten, kje je treba katero postavko zvišati, kje je treba katero postavko znižati. Ko pa govorimo o proračunu 2021, pa moram reči, pa ne bi rad bil pesimističen, ker se mi zdi, da moramo poslanci tudi javnosti vendarle dati neko upanje, me je pa malo strah. Moram reči, da me je strah, niti ne za letošnje leto, pa niti ne za leto 2021, strah me je v bistvu za naprej kaj se bo za naprej in kako se bo naprej v tem preljubem svetu sploh, v finančnem smislu dogajajo.   Razmere so po moje nenormalno težke, vsak dan so težje če gledamo to epidemiološko stanje in če gledamo, bom rekel tudi ukrepe, ki jih vlada sprejema, še bolj pa so težke in nepredvidljive številke, ki jih danes sprejemamo in danes tudi vidimo. Jaz verjamem, da ne gospod minister in tudi verjetno ne predsednik fiskalnega sveta ne upata napovedati kaj bo naslednjega februarja ali pa januarja. Zdaj mi ta proračun, ki ga sprejemamo, številke so bom rekel obetavne, kar se tiče porabe, ker je relativno veliko denarja.        Iz tega vidika se bomo tudi veliko zadolžil. Jaz upam, da bomo izšli iz te krize, čez par let, bom rekel, precej, ne bom rekel uspešni, ampak čim manj ranjeni, me predvsem, minister, vendarle zanima, ko debatirate v Evropi, se pogovarjate, kaj naredit in hvala bogu, sreča v nesreči je, da je cel svet in cela Evropa, pa tega ne želim, v podobni situaciji in da bo treba tu sodelovat in delat, bom rekel, podobne ukrepe, če ste lahko majčkeno bolj natančni zaradi javnosti, pa tudi jaz moram reči, da ne vem, prej ste omenil, v vaši prvi razpravi, kar se tiče, tale Next Generation Evropa, kaj v bistvu to predvideva oziroma dokument, ki verjetno sledi temu naslovu, ali se lahko na ta dokument ali kakršenkoli dogovor, na nek način, tudi naša država nasloni. Ker to se mi zdi, meni, ključno – kaj bo potem, ko se bojo države v teh dveh, treh letih, nenormalno vse skupaj zadolžile in kako bojo iz te hude zadolžitve, prišle potem ven, v neke normalne razmere.  Zdaj, jaz se bi mogoče, samo, predsednik, pa ne mi, upam, da mi dovolite, samo dotaknil, z dvema, tremi stavki, teh ukrepov, ki jih zdaj sprejemamo, PKP-1, do PKP-6, jaz, se mi zdi in, na podlagi teh ukrepov, seveda, je tudi zdaj nastavljen zdaj proračun. Zdaj, PKP-6, ki ga vsi govorimo, tudi predsednik Fiskalnega sveta je pač rekel, mi ga, smo ga šele zdaj, včeraj, predvčerajšnjim, dobil v Državni zbor, ga bomo naslednji teden sprejemal. Nismo ga še sprejel, pa se pogovarjamo že o PKP-7. Se pravi, ministri, nekateri, že napovedujejo PKP-7. Mene v bistvu to skrbi. Skrbi me, da so ti ukrepi, ki jih zdaj prek teh PKP-jev sprejemamo, relativno zelo nejasni. Bistveno lažje bi bilo, da bi bilo v teh ukrepih, da bi seveda ti ukrepi, ki jih sprejemamo pri teh PKP-jih, bili »sfokusirani« seveda prvo na zdravstvo - to je meni jasno, zdravstvo je tisto, ki je, bom rekel, ali pa zaradi zdravja ljudi, drugo sociala in tretje gospodarstvo, lahko v obratnem vrstnem redu, to niti ni pomembno.  Ker, zakaj govorim to? Ljudje, ki so, ki živijo od gospodarstva, ki živijo od svojega dela, ki živijo kot obrtniki, imajo ta moment preveč nejasnosti, vsak dan preveč nejasnosti in v krizi, vsi dobro veste, vsi smo bili kdaj v krizi, takrat je treba imet jasne direktive, takrat je treba ukrepat, to, kar je rekel prej predsednik našega odbora. Ampak, ko jaz poslušam enega ministra, ampak to mi res, predsednik, na duši visi, reče, govorim zaradi gospodarstva, v službo se lahko pelje samo eden, v avtu, en posameznik, naslednji dan drug minister pravi, v avtu se lahko pelje 6 ljudi. To je vse povezan s proračunom, ker vse to je gospodarstvo, vse to je neka nova dodana vrednost. To je toliko nejasnosti, to je toliko nelogičnosti, to je toliko nepredvidljivo in v bistvu, je to za moje pojme, ena velika, velika napaka. Zdaj, ali ministri, nekateri, ne preberejo, kaj sprejemajo na Vladi ali so pa res preveč obremenjeni, pa jim nekaj uide. Ampak to so stvari, za katere gospodarstveniki potem trpijo.  In zakaj ne, pri vsem tem zadolževanju, ki ga pač imamo, se ne zadolžimo še malo več in zaustavimo, bom rekel, težave ljudi. To pa, jim malo damo, potem jih pa, bom rekel, na nek način zopet pustimo v nekih nejasnostih, pa čez dva meseca spet nekaj spremljamo, pa spet premalo damo. Zdaj, ko nimamo več fiskalnega pravila, ko se je vse razbremenil, pa dajmo se, mogoče včasih kakšen ukrep sprejet vsak teden kasneje, pa ga tako sprejmemo, da bo zagrabil ta ukrep, mi pa delamo, bom rekel, malo, po domače, če se- ali pa, histerično, kajne, in potem ne dobimo teh ukrepov, ki si jih želimo in teh številk, ki se potem v proračun prelijejo.        Tako da, mi se bomo sedaj, seveda, čez pol ure pogovarjali o teh amandmajih. Jaz vem, da ne bomo pri nobenem amandmaju uspešni, zato vam že sedaj povem, da vas ne bom obremenjeval in se ne bom oglašal pri amandmaju, pa ne bom se drl za svojo cesto, pa ne bom se drl za tisti svoj volilni okraj, ker nima smisla. Ker vem, da bo vse preglasovano. Ampak razmislimo bolj mogoče, ko sprejemamo ta proračun in predvsem minister Šircelj, jaz ti moram reči, čeprav sedaj se vikava ali tikava, te spoštujem, tudi moraš včasih po mizi udariti, po moje, tam na vladi, ker lahko ministri marsikaj sprejmejo, na koncu moraš pa ti to preliti v neke številke, pa sestaviti ta proračun, da bo približno šel skozi.   Jaz bi res vprašal, prosim, kaj je s tem dogovorom v Evropi. Kakšno nam dajejo…, ali je to neko upanje za naprej? Ker še enkrat pravim, 2021 pa 2022, mene ni toliko strah, sedaj smo se zadolžili, ta denar bomo dobili, evropska sredstva bodo, ampak enkrat bomo morali to na nek način vrniti, ali ta nex generation, ali EU, bom rekel, daje ne odgovore na to, kako jo bodo države prišle iz te velike krize ven.   Strinjam se z vsemi investicijami. Upam, da bodo te investicije prave, da bodo potem tudi nazaj nekaj prinesle. To se mi zdi ključno. Sedaj, če se zadolžimo po 1 %, na pamet govorim, pa če bomo zaradi investicije dobili 2 % smo že na varni strani, kar se mene tiče, po neki logiki. Je pa res, da morajo biti te investicije kar se da transparentne in tako naprej.   Jaz absolutno podpiram, da občine dobijo več denarja. Jaz verjamem, da občinske uprave z župani na čelu znajo usmerjati ta denar iz znajo investirati. Če se spomnite, v ekonomski krizi leta 2009 so bili glavni generatorji investicij so bile takrat občine. Če takrat ne bi imeli občin, lokalne skupnosti in tako naprej jaz ne vem kaj bi bilo. Takrat je bilo gospodarstvo zaradi prevzemov tajkunskih, ali kakorkoli smo jim rekli, na kolenih. In takrat je država imela tudi manj denarja, manj posluha. In takrat so občine dale, po moje, en glavni investicijski moment te države. Zato se mi zdi, da ves denar, ki ga damo ta moment občinam je okej.   Kar se tiče pa davkov je pa tako. Jaz vem, minister, da si ti strokovnjak za davke, ampak zelo pomembno je, ko se bomo pogovarjali o davkih, ko se bomo pogovarjali kaj narediti, da damo prave signale ljudem. Ali je davek na motorna vozila prvi davek, ki ga je treba znižati v tej državi, jaz ne vem, zato da se bodo, ne vem, tiste nemške tablice, pa ne vem mogoče kakšne druge tablice, kot je s Slovaške, prelile v celjske pa v ljubljanske tablice jaz ne vem, če je to glavno. Tu premislite, pa jaz nimam nič proti. Ampak se mi zdi, da je treba zelo jasno povedati ljudem kateri davki so tisti pomembni, da bomo spodbudili potrošnjo, ko bomo znižali. Paziti moramo pa pri kakšni dohodnini, ker saj veste, če hočemo občinam delati, jih ne bomo pri dohodnini udarili, ker veste, da od dohodnine občine dobivajo denar. Tukaj moramo, po moje, malo paziti, da ne bomo preveč všečni. Jaz tudi ne bi DDV ta moment zniževal. Mi bomo rabili priliv v proračun. Tukaj moramo biti zelo zelo previdni. Tako kot mora gospodarstvo nekaj vedeti, približno kakšen ukrep bodo imeli, da bodo lahko delati, morajo tudi vedeti kaj je pri davčni politiki, sploh v tej težki situaciji, kakšna bo davčna politika.   Jaz sem za vse razbremenitve. Pri nas je bil v poslanski skupini gospod Simič. Za polovico ukrepov, ki jih je predstavil se absolutno strinjam. Z nekaterimi ukrepi se absolutno ne strinjam. Za nekatere ukrepe je pa potrebno imeti dogovor. Ampak tukaj si moramo politiki ta moment, ko je zelo težko, dati malo roke. Zato pozivam mogoče nekatere gospode, da se za kakšnih 14 dni umaknejo s kakšnih Twitterjev, da se bomo malo bolje razumeli, ker bo zelo zelo težko v nadaljevanju.     ŠZ) – 12.15    Tako, da jaz bom zdaj zelo iskreno, jaz imam zdaj en privilegij, da mi ni treba tega proračuna sprejeti, ampak želim si pa, da bi ta proračuna se prelil v neko boljše življenje za naše ljudi, ker so ta moment ljudje v krizi.   In še nekaj bi samo rekel. Mene je strah minister in upam, da imate kakšno predvidevanje, kaj bo z brezposelnostjo. Jaz mislim, da so v prvi fazi, v prvi krizi marca, aprila gospodarstveniki, obrtniki še zdržali, držali ljudi na plačah imeli pomoč države. Jaz mislim, da v tej krizi, v zdajšnji krizi bo brezposelnost po moje poskočila. Jaz verjamem, da ste to predvidevali pri proračunu, predvsem na sociali, ker bo treba na zavodu dati bistveno več denarja. In vesel sem to, kar je rekla gospa iz UMER-ja, da so v tretjem četrtletju, da so rezultati boljši, kot smo pričakovali. Verjetno tudi poraba elektrike, davčne blagajne in tako naprej kažejo, da je zadeva bila okej. Jaz sem to zelo vesel, ampak noben pa ni predvidel, da bomo v novembru, pa v začetku decembra zaprti, ker veste da je takrat največja potrošnja. Tako, da jaz res želim minister, da ti uspe, da se ti sestavi vse skupaj in tukaj bom končal.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod Han.  Samo informacija vam in tudi vsem ostalim članicam in članom odbora. Odbor za finance bo zakon, ki se mu ljudsko reče protikoronski paket 6, kot matično delovno telo, obravnaval 23. novembra, v ponedeljek ob 11. uri. Sem dobil tudi že pisno soglasje predsednika Državnega zbora, da lahko glede na to, da gre za ponedeljek, kjer je predvideno, da se seje delovnih teles izvajajo po 14. uri, da lahko začnemo tri ure prej. Torej ne prihodnji teden, ampak prvi dan potem naslednjega tedna.   Zdaj pa sprašujem ministra za finance, gospod Šircelj, izvolite, imate besedo.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa poslanec gospod Han za vprašanje oziroma za dano tezo, glede Evrope.   Najprej bi odgovoril na vaše zadnje vprašanje ali je / nerazumljivo/ res treba znižati, kot prvi davek. Zdaj bom tako rekel, če ga ne spremenimo, če ga ne znižamo, potem se izdatno poveča. Gre za direktivo Evropske komisije, tudi glede zelenih izpustov oziroma zelenega in tega, da bomo okolje varovali in nenazadnje s tem začela že prejšnja vlada. Mi tukaj samo ta postopek nadaljujemo zato je prvi, ne zaradi tega, ker bi bil karkoli najbolj pomembnejši, ampak zaradi tega, ker nastopijo spremembe v Evropi. Na tem področju 1. januarja in jaz mislim, da je prav, da prilagodimo ta davek Evropi in zelenemu in seveda tudi opustimo tista naša merila oziroma kriterije, ko so bili kubiki glavna osnova za povečevanje davkov, zdaj gre pač vse skupaj bolj v zeleno. Tako, da iz tega zornega kota.   Potem je pa seveda so prihajali še drugi davki, ampak jaz bi se zdaj vrnil na Evropo. Jaz mislim, da bo razvoj Evrope in sveta odvisen od tega, koliko cepljenj bomo opravili v letu 2021. To se pravi, če bo cepivo prijelo, če bo populacija svetovna, evropska in tako naprej cepljena, če bomo ta virus odpravili, potem bo prišlo do gospodarske rasti, najprej stabilizacije, gospodarske rasti, dodatnega zaposlovanja in tako naprej. seveda so učinki te krize hudi in različni. Kot sem že na začetku omenil, vse države imajo padec gospodarske rasti, z izjemo Kitajske. Vse največje države morda, da ne bom katere izpustil. In lahko seveda si narišemo tudi te krivulje, kako padajo, razen pri eni državi.        In tukaj je Evropa primerjalno gledano tudi v težkem ali v ne dobrem položaju tudi v primerjavi z Združenimi državami Amerike, če gledamo gospodarsko rast je ocenjen padec gospodarske rasti za več kot v Združenih državah Amerike. Je pa to različno.   To, da je v celi Evropi se pojavil drugi val, je povečal tveganje, z drugimi besedami, cela Evropa lahko ugotovi, da v borbi proti virusu, in tudi cel svet, v prvem valu ni bila uspešna, če se je pojavil drugi val. Sicer je bil napovedan in tako naprej, ampak dejansko mi nismo izkoreninili tega virusa, zato se je pojavil drugi val, tudi z vsemi ukrepi, ki smo jih imeli v pomladnih mesecih in poletnih mesecih. Če bi takrat izkoreninili virus, potem drugega vala dejansko ne bi bilo. Ne grem sedaj v ukrepe kateri bi morali biti, pač to je sedaj stvar, govorim tudi na globalni ravni in na evropski ravni. In po vseh državah se je sedaj pojavil drugi val. In zaradi tega je, seveda, nedoločenost in tveganost pri drugem valu toliko večja. In edina tista luč je cepivo. To je rešitev. To je bilo sicer s strani nekaterih že rečeno tudi že ob prvem valu, da bo to končalo virus.   Prvič v zgodovini je Evropa posegla na fiskalnem področju z različnimi skladi. Tukaj imamo, recimo, SURE sklad, vreden milijardo, tukaj imamo RECOVERY sklad, se pravi sklad za okrevanje in tako naprej. In vsi ti skladi so v pomoč evropskim državam za okrevanje in zato, da države gospodarstvo pripeljejo v normalno stanje in da prične Evropa okrevati in gospodarsko rasti. Tukaj obstaja določeno tveganje glede tega koriščenja glede vseh skladov. Pač glede tudi različnih ocen ter različnih mnenj glede na to, kakšna naj bo fiskalna politika v prihodnje. Nekatere države so seveda bolj za, če želite, ekspanzivno fiskalno politiko tudi v prihodnosti, nekatere države bi rade vodile bolj zadržano fiskalno politiko. Iz tega zornega kota seveda Evropa v tem pogledu, predvsem na finančnem področju, ne moremo reči, da je v celoti enotna. Obstajajo razlike med državami, vendar ocenjujem in menim, da tukaj na tem področju Evropa lahko najde konsenz. In najbrž ga tudi bo našla. Ga je že našla in ga bo tudi pri sami izvedbi.   Glede na to, da se bo Evropska komisija zadolžila, bo verjetno potrebovala ali pa je že napovedan nov vir za financiranje Evropske komisije oziroma nov vir zato, da se bo odplačeval ta dolg Evropske komisije. Tukaj imamo več virov. Eden je davek, ki je povezan z okoljem, okoljski davek, digitalni davek se omenja, davek na finančne storitve. Mi tak davek že imamo ali pa podoben davek. Tako da s tega zornega kota bo zagotovljeno tudi dodatno financiranje Evropske komisije. S tega zornega kota seveda lahko rečem, da tudi tisti denar, ki bo prišel v Slovenijo brezodplačno dejansko ni neodplačen, ker financirali ga bomo z davkom. V bistvu tukaj lahko ponazorim, da pač nobeno kosilo ni zastonj, ampak kakorkoli že, financirano bo s tem davkom, ki pa bo najbrž različno prizadel ljudi in gospodarstvo. Kolikor pa poznam te osnutke pa lahko rečem, da Slovenijo bo relativno malo prizadel, predvsem tudi zaradi tega, ker mi imamo predvsem         (Nadaljevanje): srednja podjetja, manjša podjetja, tudi v okviru Evropske unije mi nismo, nimamo velikih podjetij. Tako, da s tega zornega kota je na nek način zagotovljen, zagotovljeno dovolj denarja. S strani Evropske centralne banke je zagotovljena zadostna likvidnost in robustnost finančnega sistema. Tukaj je seveda vprašanje, koliko časa lahko to traja, kar je tudi poslanec Han omenil. Po ocenah vsekakor lahko traja to še naslednje leto, začetek naslednjega leta. Okrevanje bo kasnejše, ker bo okrevanje kasnejše, bo tudi rast in stabilizacija gospodarstva kasnejša. Po mojem osebnem mnenju bo tudi ta rast različna ali pa drugačna kot je bila rast v letu 2019. Rast v smislu same vsebine. Nekateri sektorji, ki so rasli v preteklosti pred to krizo, zelo uspešno, ki so rasli hitro, ki so rasli z velikimi stopnjami rasti, bodo verjetno rasli z manjšimi stopnjami rasti. Nekateri drugi sektorji, ki niso rasli v preteklosti tako hitro in tako visokimi stopnjami rastmi, bodo verjetno zdaj drugačna. Jaz mislim, da tudi primerjava tukaj kako je bilo takrat v letu 2019, brez ustreznih vsebinskih dopolnitev ne bo primerna, da bi primerjali samo številke. Številke nočitev v turizmu na primer. Tukaj bo vsebina drugačna in bo verjetno kar nekaj časa trajalo, da bi se dejansko zgodilo to, da bi prišli na isto raven. Tukaj, še enkrat ponavljam, fiskalna in denarna oziroma monetarna politika delujeta z roko v roki in tukaj je Evropa naredila nek korak naprej, tudi v smislu tega, da se, prvič, prepreči veliko škodo v povezavi s krizo, in drugo, da se zagotovi okrevanje oziroma razvoj. Je pa še vedno na prvem mestu in nekaj časa bo še trajalo, nekaj tednov, da je prvo treba sanirati zdravstveni sistem v smislu, da je treba zagotoviti ustrezne storitve za ljudi, za zdravje ljudi, da je treba zagotoviti te storitve takšne, da ljudje ne bodo umirali od COVID-19.   Hvala.
Hvala minister.   Imamo prijavljene, gospe in gospodje, še tri razpravljavce, poslanci Koražija, Rajh in Horvat. Tam okrog 13. ure nameravam odrediti prekinitev seje. To zgolj za informacijo.   Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Boštjan Koražija. Prosim.
Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.   Saj, v bistvu opravljanje državnega proračuna oziroma državne proračunske blagajne v bistvu kot igranje šaha. Pač vseskozi tisti, ki opravlja in vleče poteze na tej ravni, mora paziti, da čim več figur ohrani na šahovnici, ker te figure mu tudi največ prinašajo v proračun. To samo simbolično razlagam zadeve. In to je prav največji problem te Vlade oziroma te koalicije, vladne. Poglejte, pustimo zdaj te dnevne zadeve, ki jih doživljamo, glede teh komunikacij, tiskovnih konferenc, in te stvari, ampak poglejte, včeraj je bilo javno zapisano na strani Obrtniško-podjetniške zbornice Slovenija, da tretjino obrtnikov in podjetnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti, petina pa jih je že odpuščala. In dejansko, ko poslušamo vas, ki vas pač spoštujemo kot ministre, pa vem, da veliko veste, ne razumem zakaj tako zadeve govorite kot da je vse super pa okej, če pa ena tretjina obrtnikov napoveduje v bistvu svoj stečaj oziroma propad svojih podjetij in posledično bo to sprožilo cel cunami. Ogromno družin bo ostalo dobesedno brez denarja in brez kruha in to kar smo že tudi včeraj opozarjali oziroma kar ste včeraj opozarjali ostali, da potrebno bi bilo sigurno druge strategije glede samega koronavirusa potegniti oziroma tudi glede opravljanja v teh razmerah, ker to je v bistvu stvar kriznega menedžmenta in Vlada je prav temu namenjena in tudi izvoljena oziroma izbrana, kakorkoli,         da vodi državo v najbolj kriznih situacijah. Se pravi, da pač sprovede krizni menedžement, ne samo da takrat, ko je vse okej pa ko je vse super. Ampak ravno v takih situacijah se izkaže kdo je sposoben voditi državo oziroma tudi ljudi v tej krizni situaciji, recimo, kot je ta korona virus. Žal, kakorkoli vem, da boste sedaj eni začeli tu nergati, ta vlada se v tej smeri ni izkazala oziroma se je zelo slabo izkazala. Eno dejstvo, to kar sem prej prebral.   Drugo dejstvo, kar vam bom povedal s terena. Pač ogromno se gibljem med ljudmi, ogromno mi povedo. In dejansko na Štajerskem, če se vi zavedate ali ne, se spet pripravlja to, kar smo že doživeli nedavno nazaj, leta 2012 in tako naprej, socialna bomba. Vse preveč bo nezaposlenih, vse preveč ljudi dejansko tudi prosi, hodi po pakete na Karitas, na Rdeči križ. Tudi mene osebno kontaktirajo, poskušam pomagati po najboljših močeh kar lahko. Mislim, da tudi vsi ostali delati, ker vem, da to delate. Poglejte, situacija res v bistvu tudi ni vzdržan, ravno pred kratkim smo imeli v ptujski bolnišnici zelo ekstrem, bom rekel, zelo neprijeten primer, kjer je direktorica bolnišnice pozivala pač javnost, da pomagamo z donacijami oziroma pač s pitno vodo, sokovi in ostalimi zadevami. Zakaj? Zato, ker dejansko niso imeli več niti denarja, da bi si lahko te zadeve privoščili. In to je tista zadeva spet, ko se bom vrnil na krizni menedžment. V tej krizi bi moral biti ves fokus na tem, da se zdravstveni sistem čim bolj hitro sanira. Ko ste govorili o gospodarski rasti, idealna priložnost je bila, če bi to z marcem začeli razmišljati. Vsi smo vedeli, da ta virus ne bo odšel čez en mesec, čez dva meseca, ampak smo vedeli, da bo ta zadeva trajala, žal. In tudi epidemiologi so nas na to opozarjali, da bo trajalo. In če bi vi takrat se malo zagriznili, bom rekel, v kislo jabolko, pa mogoče začeli razmišljati v smeri, da bi se zgradili dve infekcijski kliniki, pa tudi ostali sistem, da bi se saniral, bi se tudi gospodarska rast posledično izboljšala. Se pravi, če bi vključili slovenske podjetnike, podjetja, slovenske samostojne podjetnike, obrtnike, kogarkoli. Vem, enostavno je pač ta fama, da pač boste mi sedaj rekli, ja, veste, pa korona kriza pa povsod je to tako, res je. Po celem svetu se ukvarjajo dejansko z istimi zadevami kot se mi, ampak na drugačen način. In potem je tudi izplen in tudi so rezultati, bom rekel, v večini primerov boljši, ker naši rezultati trenutno tudi glede samega pristopa k reševanju te korona krize ni ničemur podobno, moram priznati. To je dejansko kaos na kvadrat ali na kubik, kakorkoli želite, pa še na potenco pa na minus pa naprej. In posledično zaradi tega bo tudi v proračunu manj denarja. Poglejte obrtniki, še enkrat, bodo odpuščali oziroma bodo zapirali podjetja in se ne slepiti z nekimi manevri. Ker če pravite, da je šlo toliko več za nekaj stvari, potem se tu mora tudi nekje poznati. Zakaj se to ne pozna nikjer, dobesedno? Potem naslednja varianta, tudi že gospod poslanec Matjaž Han je to omenil, glede javnega prometa. Dejansko ne razumem, ljudi sprašujete in prosite javno prostovoljce in vsi, ki delajo v zdravstvenem sistemu po bolnišnicah, zdravstvenih domovih, DSO, trgovinah, tovarnah, se jim zahvaljujete, po drugi strani pa te skupine, ki dobivajo že tako mizerno plačo, odtegnete javni promet. In te osebe, ki si v resnici ne morejo niti privoščiti svojega lastnega prevoza jim odtegnete javni promet in od njih zahtevate, da se vozijo v UKC v Ljubljano šest v avtu iz šestih različnih družin na šest različnih oddelkov. Prosim vas lepo!? Kdo je tu nor? To je dejansko ogrožanje zdravja teh ljudi, dobesedno izsilite v to, da se okužijo z virusom oziroma da širijo virus naprej…
Kolega Koražija, prosim vas…
Ja, moram pač…
Ne, ne počakajte malo, naj vam povem, ne bodite nervozni. Tole kar sedaj govorite nima veze s spremembami proračuna…    BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): O pa še kako ima…
… za leto 2021 in vas prosim, da ohranite oziroma da svojo razpravo utirite v to kar je točka dnevnega reda. Izvolite, sedaj pa nadaljujte.     BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Prvo kot prvo ni fer, da ste se mi vmešali v besedo, ker jaz vam tega ne bi naredil, ker vas spoštujem.   Druga zadeva, ja, bistvo, cilj, fokus proračuna je samo korona virus za leto 2021. O čem pa se pogovarjamo?         O ukrepih, teh, onih, kje bomo kaj dobili, kaj bo prišlo iz Evropske unije ali kaj ne bo prišlo iz Evropske unije… Tako da, fokus je na korona krizi. Kakorkoli si zatiskate oči, žal tako je. In s tem se moramo pač zdaj ubadat in če ne bomo potegnil nekih normalnih potez, se bo to poznalo sigurno v državnem proračunu oziroma tudi na vseh gospodarskih kazalcih.  Pa da končam glede javnega prometa. Ogromno mladih prostovoljcev me je kontaktiralo in prosilo, naj poskušam vprašat ministra, z vaše Vlade, ki je pač odgovoren, se pravi, minister Vrtovec in tudi gospod minister Gantar, kako naj pridejo z Ptuja v Mursko Soboto ali pa s Ptuja v Maribor ali naj grejo z biciklom ali naj prosijo nekdo, da jih bo peljal ali naj jih starši vozijo ali boste plačali taksi? Prijavili so se za prostovoljno delo, ki ga dejansko ne morejo opravljat zaradi vas, ki ste jim ukinili javni promet. Mislim, nelogično, / nerazumljivo/ bom rekel, res, grozno in to pač, tudi gospod / nerazumljivo/ kakorkoli vam je prav ali ne, to je pač trenutno fokus in tega proračuna, o katerem se pogovarjamo in tudi stanja, v katerem smo.  In, vse prej, kot, bom rekel, pa tudi mogoče emocionalno odreagiram, ker se »skos« gibljem v tem okolju, ljudje mi to konstantno razlagajo. Če vam bi povedal te zgodbe, bi se še samo jokali lahko danes cel dan, do konca dneva. Iz razloga, ker stanje je hudo. Ne samo zdravstveno, ekonomsko in socialno, je še hujše. Kakorkoli, ta kos jabolka boste mogli pojesti in ga požreti. Pa lahko gospod predsednik republike oziroma države, podeljuje te replike jabolka navdiha, kakorkoli, dejansko trenutno navdiha ni, te Vlade, da bi karkoli v tej smeri naredila.  V redu, bom zaključil svojo razpravo…    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ne, ne, vi kar govorite, ampak govorite o temu, to vas prosim, gospod Koražija…    BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): V redu no, v glavnem, kakorkoli, proračun ni okej oziroma ni v redu, je slabo zastavljen, nima strategije… Dejansko, do zdaj smo tudi doživljal, saj tudi to vam ljudje najbolj zamerijo, kar se tiče proračuna oziroma teh ukrepov, saj vi stalno govorite o ukrepih, ljudem, ne govorite o strategijah, kako bomo prišli iz tega ven, da bo boljše, da bo res luč na koncu tunela. Dejansko se, vsi ukrepi so zelo, proti ljudem in ne za ljudi in to ljudje vejo in čutijo in ne si zatiskat več oči, da vse super, da ste dali toliko, ono sem, tja, to se mora nekje videt, če je res bilo toliko dano sem, v eno smer ali v drugo smer.  V redu, sam odreagiram emocionalno, zato ker pač imam pravico odreagirat emocionalno, mogoče ne bi, ampak zato ker, ko poslušam vsaki dan te zgodbe, kaj naj rečem, človek pride domov, pa se samo sesuje. Pa mislim, da nisem edini znotraj taki.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.  Minister Šircelj, izvolite, imate besedo.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ja, hvala lepa.  Zdaj, jaz bom vseeno odgovoril na tisto zadevo, kar se nanaša na sam proračun, kakor je bilo tukaj dejansko rečeno oziroma na nekatere ukrepe, ki so financirani iz proračuna. In kje je zdaj tisto, kar, ali pa tisti podatek, ki kaže na uspešnost ali pa neuspešnost, kakor želi tukaj, dopuščam presojo, popolnoma osebno presojo, kako nekdo na to gleda. Ampak glejte, še enkrat, danes je manj nezaposlenih, statistično gledano, kot jih je bilo v mesecu marcu. Glede na stanje in glede na, v gospodarstvu, ko ne delajo celi sektorji, ko ne dela gostinstvo, ko ne delajo hoteli, ko so zaprti hoteli, ko so, kot pravite, prevoz ne dela in tako naprej, to je seveda en podatek. To je tudi podatek o tem da ti ljudje so še vedno zaposleni, država jim plačuje plače in plačuje jim prispevke. Imajo ta status.  Se pa strinjam, da to, da ljudje ne delajo, da ne morejo delat in tako naprej, da to ni dobro, ampak to je zaradi tega in vsi ukrepi, ki so zbrani v šestih predlogih ali pa v šestih zakonih, zdaj, eden je zdaj v Državnem zboru, so pa namenjeni temu, da se preprečuje širjenje virusa, zato, da bodo lahko delal, zato, da bodo ti ukrepi odpravljeni, zaradi tega, da bolnice ne bodo polne, zaradi tega, da se bo odpravil ta virus in, to je, v bistvu    ŠZ) – 12.40    tisto, kar ta vlada dela. Jaz verjamem, da imajo, da so ljudje v različno težkem položaju. Jaz daleč od tega, da bi govoril o tem, da je pa vse v redu in tako naprej. Mislim, da sem o epidemiji, krizi in tako naprej govoril verjetno štiri petine časa o tem govorim in iz tega zornega kota jaz ne morem reči, da tukaj ne pomagamo. Jaz imam tukaj številke, koliko pomagamo. V 100 milijonskih, v milijardnih zneskih. Lahko grem od postavke do postavke in mislim, da ta denar pride do ljudi, ker jih plačujemo oziroma kar dobijo denar tako, da predložijo svoj račun, da se na njega nakaže. Se pa strinjam, da situacija je težka in tukaj se vlada trudi za to, da bi naredila najboljše. Jaz poznam nekatere ukrepe.   Vi ste rekli, citiram: »Po celem svetu se ukvarjajo s temi stvarmi, vendar na drugačen način.« Evropske države razen nekaterih, predvsem na severu, se večina na podoben način ukvarja. V Ameriki se ukvarjajo drugače. Vi ste govorili o celem svetu. V Indiji se ravno tako ukvarjajo drugače. Pa to najbrž ni primerljivo, pa si niti ne želimo primerjati s temi državami. Pa ko v Evropi, kot jaz razumem imajo dve različni strategiji kako se s tem ukvarjati. Mi smo pač na eni podobnimi stvarmi in podobne ukrepe sprejemata Nemčija, sprejema Avstrija in tako naprej. Je pa težka situacija, tega se zavedamo, zaradi tega, poleg tega proračuna sprejemamo proti krizne ukrepe.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala minister.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec, aja pardon, oprostite nisem videl. Ja, replika poslanec Boštjan Koražija, prosim.    BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Najlepša hvala za besedo.  Samo replika glede teh strategij. Poglejte, Avstrija in Nemčija, ko sem vam prej razlagal glede javnega prometa, da to razčistimo, niso ne v prvem valu lockdowna, zapirali javni promet in ga tudi v drugem ne bodo. Tako, da glede strategij.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Besedo zdaj dajem poslancu Andreju Rajhu. Po njegovi razpravi, pa bom odredil odmor. Kolega Rajh izvolite, prosim, imate besedo.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo.   Res je, ta epidemija nas je vse presenetila. Najprej vsi pozdravljeni. Res je, ta epidemija nas je vse presenetila in v naša življenja vnaša veliko negotovosti in tudi sami ne vemo, kdaj se bo morebitni ponovni izbruh ponovno ponovil in tudi zaradi tega je v bistvu možnosti za zaprtja ali ponovne lockdowne verjetno še kar nekaj. Jaz polagam sicer tudi veliko upanja na to, da bo precepljenost pripomogla k zmanjšanju širjenja te epidemije in k normalizaciji življenja.   Ker zavedati se moramo, da približno vsak mesec lockdowna pomeni v bistvu eno dvanajstino prihodkov proračuna in to niso majhne cifre. Če bi se strogo približno držali državnega, torej tega fiskalnega pravila, da se potroši toliko kot ustvarimo, potem verjetno kar velik del populacije od avgusta meseca ne bi imel nobenega prihodka. Ker pač od takrat dalje ni denarja za plače, za stroške in to je seveda prav, da država pomaga z zadolževanjem, torej da te zadeve financira zadolževanje, zato da lahko kot družba funkcioniramo in da nismo lačni. To je treba jasno povedati in mislim, da tu se je vlada nekako tudi potrudila in šla naproti ljudem. Seveda pa tudi to zadolževanje prinaša določena vprašanja, določena tveganja, ampak s temi tveganji se nekako sooča cela Evropa.  Tudi meni ni sicer jasno kako lahko danes damo neko izdano obveznico oziroma da Evropa izda obveznico za 30-letno dosplostjo in bom rekel smešno obrestno mero.         Ampak, take zadeve so in če na njih ne moremo vplivat, jih pač moramo izkoristit sebi v prid. Veliko neznank je seveda tudi v bodočem proračunu. Vemo, da prihodki proračuna, da predstavljajo veliko tveganje, torej, prihodki iz naslova davka na dodano vrednost, iz dohodnin in trošarin. Tudi želje po davčni razbremenitvi, seveda v to debato vnašajo dodatne negotovosti in seveda niso v skladu s tem dejstvom, da pa odhodke iz proračuna povečujemo za potrebe socialnih transferjev, za potrebe dodatkov k plačam.  To je v tem smislu, da se ljudje, ki so izpostavljeni določenim tveganjem zaradi korona zadev, dodatno stimulirajo oziroma nagradijo za opravljeno delo, tako da, tu jaz vidim ene in sicer, ene konflikte v izjavah. Določena tveganja so tudi povezana z prihodki iz EU sredstev. Kajne, to sicer ni toliko osnovni problem Ministrstva za finance, ampak, ampak v bistvu manjših ministrstev in manjših ministrstev, ostalih ministrstev, ki ta, te projekte izvajajo in bi morala v bistvu poskrbet za to, da se lahko ti projekti ustrezno odvijajo in seveda, tu so ene dileme, ki jih bo treba razrešit, tudi, kar se tiče dobivanja okoljskih dovoljenj in, torej oddajanja del na javnih razpisih, tako da se ljudje ne bi pritoževali, torej, da se nekomu ne splača pritoževat in zavlačevat kakšnega projekta za leto, dve ali tri. In tu verjamem, da v bistvu je to ena zadeva, ki jo morajo vlade razrešit.  Tudi predstavnik Fiskalnega sveta, kajne, dr. Kračun, je povedal, da v bistvu obstaja veliko tveganj v tem proračunu. Eno seveda je tudi povezano z neodvisnim nadzorom. V stranki SAB smo ga, seveda, predlagali. Predlagali smo vzpostavitev posebne Covid postavke in tudi ustanovitev posebnega parlamentarnega nadzora, skladno z priporočili Evropske komisije. Tega še danes nimamo. Obžalujemo pa tudi, da se vsi socialni transferji, pa če tu govorimo od brezplačnega kosila v šoli, do nadomestil za, različnih nadomestil ne izplačujejo enotno, preko Ministrstva za finance in bi tako v bistvu imeli en globalni pregled, koliko sploh kdo dobi kakšnega socialnega transferja. Danes so ti socialni transferji razpršeni in v tem smislu nepregledni in če bi se zdajle, v eni bližnji prihodnosti, ta sistem poenotil in imel enega enotnega izplačevalca, potem bi lahko tudi v davčni odločbi, namesto treh strani ali pa štiri strani pravnega poduka, ki jo dobi vsak državljan na koncu leta oziroma v marcu, bi namesto treh ali štirih strani pravnega poduka, bili napisani zneski, ki jih je država za državljana namenila.  Veliko, veliko vprašanj se v bistvu vnaša zaradi te epidemije Covid. Življenjske navade se bodo spremenile. Nekatera delovna mesta zaradi spremenjenih življenjskih navad ne bodo več sploh aktualna. Tudi sami vidimo, da določene življenjske navade menjujemo, nakupujemo več preko spleta in številni ne bodo potem mogli v bistvu nadaljevat dela, ki so ga nadaljevali ali pa opravljat poklica, ki so ga opravljali do sedaj. Se pa moramo tudi zavedat, da ta proces vseživljenjskega učenja ali pa da nekomu pri šestdesetih letih reči, zdaj pa se ti izuči novega poklica, ne bo v bistvu, tako stališče, ni verjetno za vse sklop populacij, primerno.  Glede na to, da vemo, da je prihodnost negotova in da se ene stvari dogajajo in da tudi         (Nadaljevanje): proračun ni vreča brez dna, in da bo treba tudi ves dolg, ki je torej vse kar je danes več porabljeno kot ustvarjeno, plačati, smo mi tudi v SAB že v letošnjem letu večkrat predlagali številne ukrepe, ki bi omogočili in zagotovili racionalno rabo in porabo davkoplačevalskega denarja in tudi v sklopu tega smo predlagali, da se za ranljive skupine, za starejše od 65 let, upokojence, vojne veterane in invalide, zagotovi brezplačni mestni prevoz in ta znesek je bil ovrednoten z malo manj kot 4 milijoni evrov. Pa da pojasnim zakaj. Veste, avto stane povprečnega državljana 300 evrov na mesec in v primeru, ker se v bistvu življenjski stroški višajo, bi na en tak način te stroške, ki so povezani z individualnim transportom in prevozom bistveno bistveno zmanjšali, mi seveda to obžalujemo, da ta naš predlog, ki je bil odličen in ki ga do zdaj že skoraj 160 tisoč uporabnikov izkoristilo na področju medkrajevnega prevoza, ni dobil potrebne podpore v Državnem zboru, zatrjujemo pa, da z našim predlogom ne bomo odnehali. Vemo, da je, da so investicije gonilo gospodarstva in tudi v tej luči težko kaj temu proračunu oporekamo. Vidimo, da je v bistvu rekorden v vseh postavkah, torej na vseh ministrstvih. Jaz bi se osebno kot Mariborčan želel, da bi vsa ministrstva imela tako kot Ministrstvo za infrastrukturo, prioritetni seznam investicij, da bi to bilo jasno razvidno. Na primer na področju Ministrstva za kulturo to očitno ni razvidno, če se lahko kar tako očitno na predlog, sicer je vladne koalicije oziroma največje stranke v proračunu pojavi postavka za muzej slovenske osamosvojitve v več milijonskem znesku, mariborske knjižnice pa ni notri. in zato v bistvu pogrešam, to moram jasno povedati, pogrešam na vseh ministrstvih jasen prioritetni seznam investicij, ker ni logično, da se ene investicije lahko notri uvrstijo, druge pa, ki na primer tangirajo mesta z okolico, ki ima 200 tisoč ljudi, pa izpade. Tako, da v bistvu eni taki ukrepi, ki smo jim tukaj priča pa v bistvu poteze, vnašajo s strani uporabnikov ali pa državljanov, še posebej Mariborčanov, veliko nezaupanje. Obžalujemo pa tudi, da v stranki SAB so bili zelo glasni, da v proračunu ni postavke za božičnico, 500 evrov mesečno, torej za 500 evrov ob koncu leta, to je bilo, ta znak je, te table smo videli velikokrat ob slovenskem avtocestnem križu in glede na to, da imamo danes rekordni proračun, obžalujemo, da te postavke ni notri, in da so upokojenci bili postavljeni samo, da jim je bilo dano nekih 10 evrov mesečno z uskladitvijo. Tako da, kar se tega tiče, jaz proračuna v grobem glede na te razmere ne bom hudo kritičen, ne razumem pa, kot sem že prej povedal, določenih stvari, ki ste jih tudi prej v koaliciji zelo poudarjali, izpostavljali, določene nejasnosti, določene nepreglednosti, tako da, mi smo z našimi predlogi, amandmaji, ki jih bomo kasneje predstavili, določene te pomanjkljivosti tega proračuna želeli odpraviti, tako da jih bomo to tudi kasneje predstavili.   Hvala lepa.
Hvala poslanec Rajh.   Gospe in gospodje, odrejam prekinitev. Nadaljevali bomo ob 13 uri in 30 minut z razpravo poslanca Jožefa Horvata.
Gospe in gospodje, bomo nadaljevali s sejo.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je še poslanec Jožef Horvat. Kolega Horvat, izvolite prosim.
Najlepša hvala spoštovani gospod predsednik, spoštovani minister, predsednik Fiskalnega sveta, drugi odlični gostje, drage kolegice in kolegi!   Mogoče za začetek en takšen stavek, da smo se v tem času gotovo iz krize nekaj že naučili. Jaz sem se naučil to, da bi morali pri reševanju te krize preseči različne, tudi politične poglede. Včeraj je bilo 8 mesecev od kar je Vlada tukaj prisegla pred Državnim zborom in pred slovensko javnostjo, pojutrišnjem bo minilo 8 mesecev od kar je Vlada prinesla v Državni zbor prvi paket zakonov za boj proti tej krizi. Gotovo se spomnite, da so takrat že bili nekateri očitki, zakaj ukrepi niso dolgoročni, ampak kaj smo vedeli meseca marca, kako se bo ta epidemija oziroma pandemija razvijala. Včeraj sem poslušal prof. Bojano Beović, ki govori o sindemiji, kar pomeni, da pravzaprav ne gre samo za nalezljivo bolezen, ampak da je pravzaprav ta nalezljiva bolezen posegla zelo grobo, zelo brutalno v vse pore našega življenja. Je pa res, da mi nimamo veliko časa za dolga filozofiranja, moramo hitro ukrepati in moramo učinkoviti ukrepati. Virus seveda ima časa na pretek. Če je vojna za Slovenijo terjala 76 smrtnih žrtev, 19 na slovenski strani, potem ne upam na glas povedati kaj kažejo matematični modeli koliko bo žrtev v Sloveniji zaradi te hude bolezni. Ampak nekateri žal imajo še močan vpliv in se še vedno norca delajo iz te bolezni. Moja razprava bo v prvem delu šla precej splošno, o spremembi proračuna za naslednje leto, ki se bo začel izvajati čez mesec in pol, v drugem delu pa se bom osredotočil na posebni del proračuna. Morda nekaj odzivov oziroma nekaj odgovorov, sicer ne vem, če sem ravno za to poklican, dodajam odgovore.     ŠZ) – 13.35    Bila je izrečena pripomba, da s strani opozicije, da nimamo prioritetnih investicij. Mislim, da je bil spoštovani kolega Rajh. Glejte, dobro je, da si pogledamo portal vlade in tam bomo našli prioritetne investicije, seznam ni zaključen, seznam je odprt, se dopolnjuje. Trenutno je teh prioritetnih investicij lepo po področjih, po regijah, statističnih regijah, jih je 314 in kot rečeno, ta seznam ni zaključen. Se pa natančno ve, kakšne so zakonske določbe, kakšnim pogojem mora neka investicija zadoščati, da pride na ta seznam.   Kar se tiče božičnice za upokojence, se strinjam. Ni noben problem, da se kakšna stranka bolj, kakšna stranka manj zavzema za upokojence. Mislim, da smo bili zelo korektni v tem letu ali pa v teh osmih mesecih do upokojencev, je naš predsednik, kolega Polnar je enkrat že zračunal, da bodo upokojenci do konca tega leta dobili poleg redne penzije suma sumarum še nekaj več kot 470 milijonov. Toliko zgolj kot nek prijazen odziv na nekatera izpostavljena vprašanja. Jaz sem si tudi zelo natančno napisal vse zelo korektne predloge, ki jih je spoštovani kolega Boštjan Koražija v svoji koncizni razpravi nanesel, navedel. Verjemite, da bomo vse vaše konkretne predloge tudi v prihodnje realizirali.   Nimam pa takšnega odnosa do naših državljanov, imam pač drugačnega in vem, da niso, da so zelo iznajdljivi, da uporabljajo zdravo kmečko pamet in na tem mestu ponovno moja iskrena hvaležnost vsem tistim, ki so strpni, ki dosledno spoštujejo vsa navodila zdravstvene stroke, ki jih potem implementira vlada v svojih odlokih, uredbah in seveda, ki jih tudi implementira Državni zbor. Strinjam se z mojim cenjenim kolegom Matjažem Hanom glede informiranosti javnosti. Seveda je hudo narobe, če prihaja do nekih komunikacijskih šumov. To ni dobro in to bomo tudi popravili, to je naš cilj. Ena od takšnih, gotovo dobrih rešitev, pa najbrž ni edina je kontaktni center, ki ga je prav zaradi prevozov vzpostavilo Ministrstvo za infrastrukturo, dela tudi danes na 014787167 ali pa mzi.koronavirus@gov.si.  Zdaj kar se tiče zadolževanja. Seveda vsak pač se politično odloči ali se je odločil ali je podprl ali bo podprl kakšen protikorona paket. Seveda normalno in to ne kažem s prstom na nikogar, opozicija ima tukaj svojo držo, ima tudi svoj koncept, nima pa odgovornosti. Odgovornost ima vlada, odgovornost ima koalicija. Zdaj ali je prav, da ste nekateri nasprotovali, da so samozaposleni v kulturi dobili temeljni mesečni dohodek 1750 evrov, pa še plačane prispevke oziroma oprostitev prispevkov. Ampak to je pač stvar vsakega posameznika, poslanca, poslanske skupine oziroma politične odločitve. Kar me pa tukaj veseli in tukaj vidim, da smo na skupni strani pa je poziv tudi s strani opozicijskih poslancev, to sem danes ponovno slišal, k nujnosti izvedb reformnih ukrepov. Hvalabogu po osmih letih ali desetih letih smo skupaj. Nujno je, da nekatere reforme izvedemo na različnih področjih, ne bom jih našteval, da ne bom kratil vašega časa, ampak te so tudi pogoj za črpanje evropskih sredstev, še posebej iz sklada za okrevanje in odpornost.   Rad bi tudi, da nekatere zadeve damo enkrat za vselej iz mize. Recimo fiskalno pravilo. Veste, našo opozicijo, spet ne bom ponavljal, bili smo v opoziciji in smo podprli         fiskalno pravilo. Veliko smo skupaj sedeli s takratnim ministrom Mramorjem, ampak Evropska komisija je 20. marca letos kot del svoje strategije za hiter, odločen in usklajen odziv na pandemijo korona virusa predlagala aktivacijo splošne odstopne klavzule v paktu za stabilnost in rast, ki smo ga podpisali marca 2012. In svet je to aktivacijo splošne odstopne klavzule podprl in državam članicam omogočil sprejetje ukrepov za učinkovito obvladovanje krize, pri čemer bodo lahko odstopale države članice namreč od proračunskih zahtev, ki se običajno uporabljajo v okviru evropskega fiskalnega okvira.   Veste iz katere stranke prihajam in da je naš pogled na javne finance konservativen. Ni smo prvi zato, da vsak evro javnega denarja dvakrat obrnemo, kot se reče, preden ga potrošimo. In smo zelo za to, da se spoštuje fiskalno pravilo. Jaz ne jemljem očitka, da smo zahtevali na Ustavnem sodišču presojo ustavnosti proračunskih dokumentov prejšnje vlade. Jaz to razumem kot kompliment. Sedaj vsaj imamo neko ustavnopravno prakso. Je tako? In se tukaj zahvaljujem celotnem Fiskalnemu svetu za izjemno korektno obravnavo proračunskih dokumentov, vključujoč te splošne odstopne klavzule.   Generalno, kar se tiče sprememb proračuna za leto 2021, mi tukaj dejansko vidimo veliko pozornost do razvoja slovenskega gospodarstva. Zato smo mi v tej koaliciji, kjer skupaj s koalicijskimi partnerji do tega trenutka na izredno korekten način poskušamo0 reševati oziroma implementirati, ja, naš političen program, gospodarski program predvsem, ker vemo, da moramo najprej ustvariti in šele potem lahko delimo.   Občine, kvalitetna razprava gospoda Bandellija kar zadeva lokalno samoupravo, ima izkušnje bistveno boljše kot jaz. Res je, da po 25 letih lokalne samouprave se je nabralo v tej lokalni samoupravi tudi ogromno nelogičnosti. Enkrat se bomo morali gotovo tudi temu sistemsko posvetiti. Morda posebej obravnava tudi nekatere občine, ki so zabredle, gotovo tudi zaradi slabe občinske politike in imajo danes, so danes zadolžene tako da 4, 5 let ali pa celo dva mandata praktično ne morejo nič konkretnega investirati. Ampak mi v tej koaliciji spoštujemo načelo subsidiarnosti, kar se v številkah izraža tako, da smo povprečnine dvignili za tekoče leto, to smo imeli zapisano v koalicijski pogodbi, letos povprečnina 623,96, naslednje leto, kar je predmet teh sprememb proračuna, 628,20, kar je tudi potem izhodiščna vrednost povprečnine za leto 2022. Še več, zakon o finančni razbremenitvi občin, ki ga je lansirala in predlog spisala že prejšnja vlada, smo videli, da je dobra osnova za nadgradnjo. To nadgrajujemo. In verjamem, da bo tudi zakon soglasno šel skozi državnozborsko proceduro. To je spet nekih novih približno 70 milijonov evrov na letni ravni za slovenske občine.   Kar zadeva sedaj posebni del proračuna, res je, spremembe proračuna na bilanci odhodkov je skupnih odhodkov za 35 % več kot je bilo realizacije 2019, 35 %. Ne bom šel skozi vse postavke, ampak tiste za katere se         (Nadaljevanje): ustvarja vtis ali v opoziciji ali v slovenski javnosti, da hočeta ta koalicija rezati, in da nam ta ali oni proračunski porabnik ni všeč, itd., itd.   Bilo je govora da, morda sem narobe slišal, se opravičujem, da jemljemo zagovorniku načela enakosti. Ta zagovornik je ustanovljen z zakonom, to je treba pač spoštovati. Sredstva se povečujejo za 41 % glede na realizacijo 2019. 41 %. Vtis je, ki ga slišimo, pozicija ali tako v javnosti, da ta Vlada nima posluha do programov za integracijo migrantov. Kako da ne, čepa za 28 % povečujemo sredstva glede na realizacijo 2019 in ta so zdaj dobrih 8 milijonov in pol. Služba Vlade za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko, tukaj je primerjava skoraj da nemogoča ali pa nelogična, saj je bila realizacija lani zgolj dobrih 10 milijonov, zdaj načrtujemo slabih 220 milijonov, se pravi, faktor 21 in pol. tukaj izjemoma ne govorim o procentih. Faktor. 21,5. Saj bom hitro. Pokojninsko varstvo. Za 43 % povečujemo sredstva glede na realizacijo 2019 in to je na nivo tisoč oziroma milijardo 337 milijonov.   O zunanjih zadevah sem govoril včeraj, praktično podobno naše stališče tudi za leto 2021. Sem vesel. Seveda tukaj gre za predsedovanje in je povečanje za 48 % glede na realizacijo 2019, razumljivo da je veliko povečanje in je na višini 137 milijonov. Ministrstvo za obrambo, povečanje za 24 %, od tega Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje 29 % in je 54 milijonov. Generalštab Slovenske vojske manjše povečanje, samo 24 % in je 514 milijonov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tukaj imamo skoraj 100 % povečanje, bolj točno, 97 % povečanje, kar pomeni, da razumemo kaj pomeni dobro delujoče gospodarstvo za državo, z eno besedo. Znotraj tega seveda znanost in informacijska družba približno 70 milijonov ali 215 % povečanje, torej za 215 %. Lokalna samouprava znotraj Ministrstva za gospodarski razvoj 84 milijonov ali 65 % povečanje. Podjetništvo in konkurenčnost. Gospe in gospodje, včasih so korporacije med seboj tekmovale v konkurenčnosti, danes je gotovo drugače. Države tekmujejo, katera bo bolj konkurenčno poslovno okolje naredila za gospodarstvo, za investitorje. Sem vesel, da tukaj gre za približno 70 % povečanje, ko govorimo o konkurenčnosti, dobrih 100, skoraj 175 milijonov. In s tem počasi zaključujem. Morda še Ministrstvo za infrastrukturo, ki je tukaj v predlogu sprememb proračuna pribilo praktično magično mejo 1 milijardo. Gre za 23 % povečanje glede na realizacijo leta 2019. In Ministrstvo za okolje in prostor, ker nam ni vseeno za okolje, 32 % povečanje glede na realizacijo lanskega leta. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve, zelo pomemben proračunski porabnik, Ministrstvo ki izvaja izjemno pomembne programe, 15 % povečanje, skoraj 2 milijardi,         socialna varnost – 16 procentno povečanje, skoraj milijarda in pol, 16 procentno povečanje, glede na realizacijo 19. Ministrstvo za zdravje, ne morem mimo tega, se opravičujem, še par sekund, Ministrstvo za zdravje – 288 procentno povečanje, 528 milijonov, glede na realizacijo, 183 milijonov leta 2019.  Tako da, s tem želim povedat, da nam je mar, da za zdravstveni sistem zagotovimo dovolj finančnih sredstev, kar pa ni dovolj, kar pa ni dovolj… Je samo eden od potrebnih pogojev, da bi imeli boljše javno zdravstvo. Zdaj bom marsikoga razdražil. Če smo se mi pred 30. leti odločali za kapitalizem, smo dejansko na zdravstvenem področju še vedno ostali na področju socializma. Kaj hočem reči? Od leta 1992 praktično ni bilo nekega konkretnega, konkretnih sprememb v tem sistemu in mi, v Novi Sloveniji, smo za javno zdravstvo – javno zdravstvo.  In, tukaj zdaj pa res zaključujem, kar se tiče Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dobili smo podatek, ki smo ga zahtevali, od ministrstva in ugotovili in z zadovoljstvom ugotavljamo, da je dovolj denarja za naslednji dvoletni razpis za vrtčevsko in osnovnošolsko infrastrukturo. Kot veste, so občine tiste, ki - tukaj spet imamo v mislih občine – občine so tiste, ki so ustanoviteljice osnovnih šol oziroma zavodov. 16 procentno povečanje v »kumulativi«, glede na realizacijo 2019 in sicer, 2 milijardi 252 milijonov evrov.  Zaključujem s kulturo. Velikokrat tema, kjer se govori na pamet, na pamet… Tu gre za 38 procentno povečanje. Kultura bo imela v naslednjem letu na razpolago 238 milijonov sredstev – 238 milijonov sredstev – realizacija, lansko leto, pa je bila 172 milijonov evrov. Naša ocena je, da so spremembe proračuna Republike Slovenije za naslednje leto, korektno domišljene, korektno pripravljene, seveda, upoštevajoč vse te okoliščine, v katerih smo in v katerih še bomo, ko je veliko negotovosti, ko imamo nekaj podatkov Umarja, ki je korektno napovedal gospodarsko rast, ampak, pod črto, lahko z velikimi črkami napišemo negotovost – negotovost – v takšnih okoliščinah, ki je, tu se najbrž vsi strinjamo, zelo težko delat proračunske načrte, ampak ocenjujemo in naša naloga je, da so ti načrti tudi dovolj optimistični. Mi moramo biti tisti, ki dajemo nek optimistični signal slovenski javnosti, davkoplačevalcem, podjetjem in vsem, za katere delamo ta proračun in verjamem, da bomo vsi od tega proračuna, vsi državljani, vsi davkoplačevalci, tudi nekaj imeli.  Zato izražam tukaj podporo vsem tem proračunskim dokumentom, ki so danes na dnevnem redu.  Hvala lepa, gospod predsednik.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, poslanec Horvat.  Samo nekaj, da ne bi bilo dvoumnosti, kar se tiče višine povprečnine za občine v letih 2021 in 2022, je to predmet Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, ki je naslednja točka našega dnevnega reda, je pa res, da v kolikor bo to sprejeto, se bo pa tudi reflektiralo potem v spremembah proračuna za leto 2021.  Tako, na tem mestu zdaj tudi zaključujem razpravo in prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih vloženih amandmajih. Gospe poslanke, gospodje poslanci, predlagam, da razpravljamo in odločamo o vloženih amandmajih po sklopih.         Torej o vloženih amandmajih v okviru posameznega proračunskega uporabnika in vseh podprogramov v okviru istega uporabnika.  Za začetek dajem v obravnavo oziroma, najprej imamo uporabnika Statistični urad Republike Slovenije, podprogram Statistična raziskovanja. 1 amandma – predlagatelji so Poslanske skupine Socialnih demokratov, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Urad Republike Slovenije za makroekonomske raziskave in razvoj, podprogram je Priprava analiz in napovedi. 1 amandma – predlagatelji Poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna. Imamo 1 amandma – predlagatelji Poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Ministrstvo za obrambo, podprogram Oprema in infrastruktura. Imamo 1 amandma – predlagatelji so Poslanske skupine Levica, LMŠ in Socialni demokrati. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, podprogram Podpora tehnološkim razvojnim projektom. 1 amandma – predlagatelji Poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Ostajamo pri uporabniku Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, podprogram Kreiranje delovnih mest. 1 amandma – predlagatelji Poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva. Imamo 1 amandma – predlagatelji Poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram Učinkovito trženje in promocija Slovenije. Tu imamo 1 amandma – predlagatelja sta Poslanski skupini LMŠ in SAB.  Besedo ima poslanka Andreja Zabret, prosim.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.  Ja, v tem amandmaju, ki ga skupaj z opozicijskimi strankami vlagamo, gredo sredstva za ureditev prometno        turistične infrastrukture v turistični destinaciji Ribniško Pohorje. Konkretneje za izgradnjo žičniške povezave med Ribnico na Pohorju in Peskom. Zasleduje se cilj povečanja števila obiskovalcev oziroma smučarjev v Smučarskem centru Ribniško Pohorje.  Zato predlagam, da amandma podprete. Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na novega uporabnika, to je Ministrstvo za infrastrukturo. Najprej podprogram Učinkovita raba energije. 1 amandma – predlagatelji so Poslanske skupine LMŠ, Socialni demokrati in Levica. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja. Imamo 1 amandma – predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Aha, pardon, se opravičujem. Imamo 2 amandmaja – pri obeh je isti predlagatelj, se pravi Socialni demokrati. Najprej obravnavamo amandma št. 1. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  In amandma št. 2 – tudi predlagatelj Socialni demokrati. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Integriran sistem javnega potniškega prometa. Imamo 1 amandma – predlagatelji Poslanske skupine SAB, LMŠ, Socialni demokrati in Levica.  Besedo ima poslanec Andrej Rajh, prosim.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa. Spoštovani kolegice in kolegi.  Kot veste, smo v stranki SAB zelo veliki zagovorniki javnega potniškega prometa in tudi zato smo skupaj, z opozicijskimi partnerji, v zakonodajni postopek in sedaj tudi v postopek amandmaja k proračunu, vložili zakonski, torej, predlog k amandmaju proračuna, da se za potrebe zagotovitve javnega potniškega prometa v mestih, za upokojence, starejše od 65. let, vojne veterane in invalide, zagotovi 3,8 milijona evrov. Gre za relativno majhen, pravzaprav neznaten znesek, v primerjavi z celotnim proračunom, učinki, njegovi, pa so seveda zelo veliki.  V stranki SAB smo zelo ponosni, da se je medkrajevni potniški promet za upokojence, starejše od 65. let, vojne veterane in invalide, zelo dobro prijel. Sedaj je to kartico, nekako prevzelo, že skoraj 160 tisoč uporabnikov in v poletnih mesecih je prevoz na teh javnih sredstvih, se zaradi tega ukrepa bistveno, bistveno povečal.  Zato vas, spoštovani kolegi, naprošamo, da prepoznate ta naš predlog kot dober in učinkovit, kot sem pa že prej, v prejšnjem delu razprave poudaril, pa gre v bistvu za zelo pomemben, socialni ukrep, saj se bodo lahko najranljivejše skupine namesto z individualnimi prevoznimi sredstvi, ki mesečno povzročajo tudi 300 ali več evrov stroškov, namesto tega vozili z mestnimi avtobusi in torej tudi z mestnimi avtobusi, tam, kjer se to izvaja kot javna služba.  Jaz vas še enkrat apeliram, da ta predlog podprete, ker je dober, ker je učinkovit, ker omogoča in izboljšuje mobilnost naših najranljivejših sodržavljanov in da ta predlog prepoznate kot dober. Bi pa želel se tudi navezat na besede resornega ministra, ki je v bistvu, takrat, ko smo ta zakonski predlog obravnavali, ga zavrnil, je rekel, da v proračunu ni denarja za to namenjeno, ampak da bo on to sredi julija, nekako »porihtal«. Mi sedaj tem njegovim besedam, tem njegovim obljubam, ki jih je dal v tej dvorani, omogočamo, da jih tudi uresniči.   Tako da, prosim, vse kolegice in kolege, da ta predlog podprete. Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest. Tu imamo 5 amandmajev.  Amandma št. 1 je predlagatelj Poslanska skupina LMŠ.  Besedo ima poslanec Jože Lenart, prosim.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi.  Občina Mislinja so vrata na Koroško. Zaledje 73 tisoč prebivalcev. Skozi naselje Mislinje se vsakodnevno vali 9 tisoč 600 vozil – osebnih in tovornjakov. Ne rabim posebej razlagat, da gre to za veliko varnost. Ta občina, manjša občina, ki izgleda slabo prodre do ministrstev in je ne vidimo, nujno rabi krožišče za varnost otrok. V tem naselju so na eni strani bencinska črpalka, trgovine, na drugi strani so banka – oziroma banko so celo ukinili zdaj, avtomat jim je še ostal – zdravstveni domovi in šole in vsakodnevno se morajo ljudje prebijati skozi to regionalno cesto, da prihajajo od ene storitve do druge.  Res pričakujem, da ta amandma podprete za Občino Mislinja, za njihovo varnost otrok in prebivalcev in tudi za pretočnost prometa skozi ta kraj.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Amandma št. 2 – predlagatelj Poslanska skupina LMŠ.  Besedo ima poslanec Jože Lenart.
Hvala lepa še enkrat.  Ja, jaz bom obrazložil kar tri naslednje amandmaje, če dovolite predsednik…    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ja, izvolite…
…Ker gre za, vse za Savinjsko dolino, in sicer, podobna problematika – urejenost, ureditev krožišč v tej regionalni cesti za varnost ljudi in sicer, v Občini Šempeter, je en amandma, potem drugi je za Občino Braslovče, v kraju Preserje in pa za Občino Šempeter v vasi oziroma Občino Prebold, v vasi Latkova vas.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Amandma št. 2. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Amandma št. 3. Predlagatelj Poslanska skupina LMŠ. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  In amandma št. 4. Predlagatelj Poslanska skupina LMŠ. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Imamo še amandma št. 5 – predlagatelj Poslanska skupina SAB.  Besedo ima poslanec Marko Bandelli, prosim.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik.        Direkcija, v bistvu 30 let ni investirala v Občini Komen, za obnovo, za razširitev, preplastitev ceste. Sicer je to tretjega reda, regionalna cesta za nas, občane je to prvega reda. To je cesta, ki gre direktno iz Gorjanskega na mejni prehod. Cesta nujno potrebna obnove, ker če pridete na mejni prehod, na italijanski strani je trikrat širša cesta pripravljena, tukaj pa 200 do 300 kolesarjev vsako soboto, turistov, na ovinkih, nevarnih ovinkih, in mislim, da je ta nujno potrebna, da bi se in za gospodarske in za turistične namene obnovila.  Jaz moram povedat, da to, direkcija je seznanjena s tem problemom. Zdaj tukaj, vem, kakšna je politika, glasovanje amandmajev, ampak upam, da boste vsaj spregledali in da je ta obnova te ceste, izredno pomembna. Ponavljam samo še to, po tridesetih letih prva cesta, ki bi bila lahko obnovljena v naši občini - samo za to se gre, no.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na novega uporabnika, to je Ministrstvo za okolje in prostor, podprogram Prilagajanje podnebnim spremembam. 1 amandma – predlagatelji so Poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Upravljanje z vodami. Imamo 2 amandmaja – predlagatelj amandmaja št. 1 Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Amandma št. 2 – predlagatelj prav tako Socialni demokrati. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Ostajamo pri uporabniku Ministrstvo za okolje in prostor, podprogram Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Imamo 1 amandma – predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Ravnanje z odpadki. Tu imamo 2 amandmaja – predlagatelji prvega so Poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Amandma št. 2 – predlagatelji Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na uporabnika Agencija Republike Slovenije za varstvo okolja, podprogram Kakovost zraka. 1 amandma – predlagatelji Poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.        Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Podprogram Ravnanje z odpadki pri Agenciji Republike Slovenije za varstvo okolja. Imamo en amandma, predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podprogram Podpora zaposlovanju in rehabilitaciji invalidov. Imamo en amandma, predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram so štipendije. Imamo en amandma, predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je prehrana študentov, dijakov in učencev, predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram so Podporne dejavnosti na področju dela, družine ter socialnih zadev. Imamo en amandma, predlagatelj Poslanska skupine Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram so Programi socialnega varstva. Imamo en amandma, predlagatelji pa poslanske skupine SAB, LMŠ, Socialni demokrati in Levica. Besedo ima poslanec Andrej Rajh.
Hvala lepa. Tokrat predlagamo amandma k proračunu, ki bi za program Starejši za starejše namenil dodatna sredstva. Gre za zelo pomemben program, ki humanitarnim društvom in nevladnim organizacijam zagotavlja sredstva s katerimi zagotavljajo oziroma pomagajo in promovirajo pomoč starejšim za starejše. Torej, gre za osebe, ki so starejše od 69. let in so doma in, bom rekel, niso primernejše za dom. So nekako na pol mobilne in jim potem drugi starejši na prostovoljni način pomagajo, da so nekako še lahko aktivni in da lahko ostanejo dalj časa v svojem okolju. Za nas se ta program zdi zelo zelo pomemben, saj še sistem dolgotrajne oskrbe in v tem smislu tudi spremljajoči programi, kot so varstvo na domu in pomoči na domu niso popolnoma izdelani. Gre za zelo pomemben program, ki celo razbremenjuje državni proračun, državno blagajno. In zato pozivamo vse kolegice poslanke in poslance, da ta naš skupni predlog podprete, ker je dober, ker podpira solidarnost, ker podpira prostovoljstvo in je preprosto v teh danih razmerah en socialni korektiv, ki je za te starejše ljudi, torej gre za starejše nad 69. let, še kako pomemben. Zato vas, spoštovani kolegice in kolegi, še enkrat pozivam         in prosim, da ta naš predlog podprete. Hvala lepa.
Hvala. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji amandma se nanaša na podprogram oziroma dva amandmaja se nanašata na podprogram Dolgotrajna oskrba. Amandma številka 1 predlagatelji poslanske skupine Levica, LMŠ, SAB in Socialni demokrat. Besedo ima poslanec Luka Mesec.
Hvala lepa. S tem amandmajem želimo prerazporediti 50 milijonov evrov sredstev na program Dolgotrajna oskrba, in sicer iz postavke na Ministrstvu za finance za boj proti Covid. Zakaj? Večkrat smo že povedali v razpravah razloge. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve samo ocenjuje, da bi potrebovali približno 300 milijonov evrov na letni ravni, če bi hoteli urediti dolgotrajno oskrbo. Proračun za 2021 pa namenja manj kot 10 % tega, in sicer 23 milijonov. Glede na izkušnje v zadnjih mesecih, da je bila kriza oziroma epidemija najhujša v domovih za starejše je samo razgrnilo razloge, da je treba nekaj storiti. In zato predlagamo, da se sredstva prerazporedi tja, da lahko začne država nuditi kakovostno oskrbo oziroma kakovostno storitev tistim, ki potrebujejo dom na stara leta.
Hvala lepa. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Ostajamo na podprogramu Dolgotrajna oskrba, amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na novega uporabnika, to je Ministrstvo za zdravje, podprogram Investicijska vlaganja na primarni ravni. En amandma, predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Ostajamo pri Ministrstvu za zdravje. Prehajamo na podprogram Investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni. Tu imamo šest amandmajev. Predlagatelj prvega amandmaja so poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 2. Predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 3. Predlagatelj Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (1 član.)  Odbor amandmaja ne podpira.        Amandma številka 4. Predlagatelj Poslanska skupina Levica. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 5. Predlagatelji poslanske skupine LMŠ, Levica in SAB. Besedo ima poslanec Jože Lenart. Prosim.
Hvala lepa za besedo. Uvodoma naj povem, da sem se pri amandmaju 3 prej zmotil oziroma nisem motil popraviti, toliko za javnost.   Ja, v tem amandmaju pa prosim, kolegice in kolegi, res mi sedajle prisluhnite. Gre za Bolnišnico Slovenj Gradec. Gre za aparat gama kamera, ki omogoča 36 diagnostičnih preiskav. Ta aparat v bolnišnici je že 11 let odpisan in nujno rabijo novo gama kamero, ker ta je samo učinkovita še 20 %. Paciente Bolnišnica Slovenj Gradec pošilja v Maribor, v Celje, v Ljubljano. Mislim, da vam je jasno, da tu povzroča čakalne vrste, ne samo v Slovenj Gradcu. V Slovenj Gradcu jih ni, ker pač ni kapacitet. Povzroča jih Mariboru, Celju in Ljubljani. In ko se pacienti vračajo, to se pravi, morajo dvakrat do trikrat hoditi k zdravniku, da potem lahko opravijo to in še zamuja se diagnostika. Tako da res ta gama kamera, ki je v višini 2 milijona 492 tisoč 777 evrov, vse je pripravljeno že dalj časa. In ministrstvo nima posluha, da bi Bolnišnici Slovenj Gradec omogočilo nabavo novo gama kamere. Ne znam drugače povedati kot da sami racionalno premislite, kako boste danes glasovali, ali ste za skrajševanje čakalnih vrst in reševanj življenj, če hočemo tako reči ali nismo. Povedal sem znesek. Gre za bolnišnice, gre za zdravje. V tem času tudi, ko je epidemija, ko veste, da tudi se ljudje ne smejo gibati, kar so kapacitete tudi reševalnih vozil in vsega zelo zasedene in res polagam vam na srce, da danes ta amandma, kljub temu kjerkoli ste, tudi vam spoštovani predsednik, ki ste včeraj izjavil, da pač ne boste podprl nobenega amandmaja, v tem primeru pa želim, da naredite izjemo. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Lahko mi pihate na dušo kolikor hočete, svojega mnenja ne bom spremenil. …/oglašanje iz klop/ Ja, saj je javno treba povedati to. Okej, hvala lepa. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  In še amandma številka 6. Tu pa so predlagatelji poslanske skupine LMŠ, Levica in SAB. Kolega Jože Lenart, izvolite prosim.
Še enkrat, gre za isto bolnišnico, za prenovo kuhinje, ki je tudi dotrajana in ne zagotavlja več varnosti prehranjevanja in shranjevanja živil. Prosim, da podprete. Višina je pa milijon 675 tisoč 487. Hvala.
Hvala lepa. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Ostajamo pri uporabniku Ministrstvo za zdravje, podprogram Delovanje nujne medicinske pomoči in zdravstva v izrednih razmerah. Imamo en amandma. Predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.        Prehajamo na naslednjega uporabnika, to je Ministrstvo za javno upravo, podprogram Razvoj širokopasovnih omrežij. Imamo en amandma. Predlagatelji poslanske skupine, pardon samo dva sta, poslanski skupini LMŠ in SAB. Besedo ima poslanec Jože Lenart. Prosim.
Hvala lepa. Ja, tudi tokrat prosim, da mi dobro prisluhnete. Širokopasovno internetno omrežje na Koroškem. Gre za 891 gospodinjstev, ki v letu 2020 nimajo internetnega dostopa. Bili so gor trije ministri, vsi so obljubljali, da v tem obdobju bo ta zadeva rešena. Žal v NRP-jih to v tem proračunu ta zadeva ni vključena. Kot največje dejstvo je to, da otroci danes, ko je zastoj, ko morajo ostajati doma ne morejo se učiti na daljavo. To se pravi, danes ko je ta ukrep, da morajo šole potekati od doma, na domu, ti otroci ne morejo spremljati pouka. Ali se lahko tega zavedamo? To zadevo je treba čim prej rešiti. Prosim, da podprete amandma. Gre pa za višini 3 milijone 500. Hvala.
Hvalam, gospod poslanec. Jaz sem najprej dolžan opravičilo kolegoma iz Levice. Pri predlagateljih sem spregledal, da je predlagatelj tudi Poslanska skupina Levica, tako da sedaj to popravljam. Preden pa preidemo na glasovanje o tem amandmaju želi besedo še predstavnik Ministrstva za javno upravo. Izvolite in če se prosim predstavite najprej.
Peter Drum
Hvala, predsedujoči. Poslanke, poslanci! Moje ime je Peter Drum, sem vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko na Ministrstvu za javno upravo. Rad bi se odzval na ta amandma oziroma na razpravo.   Torej, za obe leti skupaj, torej za 2022 in 2021 so tukaj načrtovane pravice porabe v višini 26 milijonov evrov. Od tega je 21 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev. V 2021 se ta sredstva v primerjavi s sprejetim proračunom povečujejo za 5,1 milijona. Povečuje se zaradi tega, ker v preteklih letih niso bila počrpana vas predvidena kohezijska sredstva. V praksi pa vemo zakaj gre pri tem projektu. Torej, za pokrivanje tako imenovanih belih lis. V okviru črpanja teh kohezijskih sredstev je bilo izvedenih že več razpisov. Pogodbe z izvajalci so sedaj po zadnjem veljavnem razpisu podpisane v znesku 7 milijonov evrov. Ta sredstva se bodo črpala tudi v 2021, do konca leta pa bo predvidoma objavljen še en razpis, tako imenovan GOŠO5, preko katerega se bodo pa v letu 2021 in 2022 počrpala še preostala kohezijska sredstva, torej v višini 14 milijonov evrov. Tako da glede na omejen obseg gradnje, ki ga je mogoče izvesti v gradbeni sezoni 2021 menimo, da ta amandma s katerim se še dodatno povečujejo sredstva na tem podprogramu ni upravičen oziroma ni realen. Hvala.
Hvala lepa. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na naslednjega uporabnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, podprogram Raziskovalni programi in projekti, dva amandmaja. Prvi amandma predlagatelji poslanske skupine Levica, LMŠ, SAB in Socialni demokrati. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 2, predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.        (Nadaljevanje): Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram je Podpora raziskovalni infrastrukturi. Imamo en amandma. Predlagatelji poslanske skupine SD, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram so Podporne aktivnosti na področju izobraževanja in športa. Predlagatelj Poslanska skupina SD. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na naslednji podprogram, to je Povečanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo. Tukaj imamo štiri amandmaje. Predlagatelj amandmaja številka 1 je Poslanska skupina SNS, besedo ima poslanec Jani Ivanuša. Prosim.
Hvala lepa predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej predstavnikom Vlade.   Ta amandma nekako govori o dograditvi in obnovitvi vrtca v Podgorcih, to je Krajevna skupnost Podgorci, Občina Ormož. Ta vrtec je star 44 let, stari del, in je energetsko potraten, nima skupnih prostorskih normativov, nima skupnih prostorov za otroke, nima ne garderob za zaposlene, nima ne potrebnih skladišč, itn. V glavnem, demografski trend v kraju vpisa otrok je zelo pozitiven. V letu 2020 je bilo vpisanih 23 % več otrok, tako da celo en oddelek do 25 otrok pa je nameščen v kulturnem domu v Podgorci, tako da, ta zadeva je zelo zaskrbljujoča in prosim za podporo tega amandmaja.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   K besedi se je prijavil še državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, gospod Jure Gašperič. Prosim.
Jure Gašperič
Hvala lepa spoštovanemu poslancu tudi za ta amandma.   Na nek način razumete mojo stisko, ker vsi amandmaji, ki zadevajo naše področje, večajo sredstva, so seveda tisti, ki bom rekel, zasledujejo naše politike, intimno nekako se z njimi strinjam, ampak vendarle pa moram reči, da vso to problematiko ki jo vsi tukaj zaznavate, zaznavamo tudi na ministrstvu in jo absolutno rešujemo, tako v obstoječem proračunu kot v proračunu za 2022 oziroma kar zadeva urgentne ukrepe v PKP zakonih. Kar pa zadeva investicije v osnovnošolsko in vrtčevsko infrastrukturo, to se je pa treba zavedati, da gre v tem primeru za občinske investicije. Tukaj ministrstvo lahko nastopa kot soinvestitor in zagotovili smo za naslednje leto in za vsa naslednja leta, se pravi, za naslednje štiri leta skupaj kumulativno 40 milijonov sredstev, ki jih bomo namenili za investicije v tovrstno infrastrukturo, tukaj pa se bodo seveda občine morale prijaviti na razpis, kajti tovrstna sredstva, jasno, podeljujemo na podlagi razpisa, na podlagi demografije, na podlagi razvitosti občin, etc., se pravi, na podlagi teh, bom rekel, nekako merljivih kriterijev zaradi tega, ker so sredstva omejena. Je pa sredstev kar nekaj na voljo, tako da imamo vsaj približno ta fond vrtcev in osnovnih šol lahko uspeli sanirati.   Hvala.
Hvala lepa. Glasujemo.   Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)   Odbor amandmaja podpira.   Amandam številka 2, predlagatelji poslanski skupini Levica in SD. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 3, predlagatelj Poslanska skupina SD. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.        (Nadaljevanje): In še amandma številka 4. Tukaj so predlagatelji Poslanske skupine Levica, LMŠ, SAB in SD. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na naslednji podprogram, to je Izvajanje osnovnošolskih programov. Tukaj imamo štiri amandmaje. Predlagatelj amandmaja številka 1 je Poslanska skupina SAB. Besedo ima poslanec Marko Bandelli.   Prosim. Samo trenutek, kolega Bandelli, samo trenutek prosim.   Postopkovno poslanec Han. Prosim.
Samo eno vprašanje, predsednik.   19 članov je.
Ja. Odbor za finance ima 19 članov. Če vas, spoštovani gospod Han, morda bega, prej sem se enkrat jaz zmotil in nisem glasoval.
Ne, mene ne bega. Bega me, zato ker ste rekel, da nobenega amandmaja ne boste podprl, pa izgleda, da ste ga, zato.
Ne, nisem ga, ampak nisem glasoval.
Potem je pa nekaj narobe. Hočem to povedati, 19 članov je glasovalo za amandma za gospoda in SNS, in če vi niste glasovali, potem je eden narobe glasoval.
Ne, v redu je, v redu je gospod Han. To pa je zdaj druga zadeva, ker to pa ni bil amandma opozicije.
A, dobro, hvala lepa.
Kolega Bandelli, samo trenutek vas prosim. Gospod Han, jaz se vam zahvaljujem za res izjemno pozornost spremljanje seje, zlasti moje ravnanje. Smo razčistili zadeve, gremo dalje.   Besedo ima poslanec Marko Bandelli. Prosim.
Hvala predsednik.   Če se samo navežem na vaše ne glasovanje, mislim, da takrat nalašč niste glasoval zaradi upokojencev. / smeh/ Se opravičujem. V glavnem, poglejte, tukaj ta amandma se gre, v Poslanski skupini SAB smo Vlado kar večkrat pozvali k razmisleku, če je šolanje na daljavo prav ali ni prav. Veste, ogromno držav se ni odločilo kljub slabši situaciji, se niso odločile za izobraževanje na daljavo. Na primer Irska, Italija, Avstrija, Švica, Velika Britanija, tudi Nemčija se ni odločila za to. Ampak gremo na konkretno, če že morajo biti doma, dajmo te otroke vsaj opremiti, v tem smislu. Ogromno otrok ni niti opremljenih glede tega, tako da, v Poslanski skupini SAB smo predlagali za nabavo tabličnih računalnikov in kartice s povezavo do mobilnega interneta za vse otroke, tudi tisti, ki so najbolj ogroženi in tisti, ki nimajo denarja, da lahko to opravljajo od doma na tak ali drugačen način. Tako da, mislim da je to tudi hkrati en prvi korak do vzpostavitve virtualnega učnega okolja, in da bi bilo lahko to dobro, da bi podprli ta naš predlog.   Hvala.
Hvala poslanec Bandelli.   Zdaj vas pa, gospe in gospodje prosim, da se malo umirimo in nadaljujemo z delom.   Glasujemo o amandmaju številka 1 katerega predlagatelj je Poslanska skupina SAB. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Amandam številka 2, predlagatelji so Poslanske skupine Levica, LMŠ in SD. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 3, predlagatelji Poslanske skupine SAB, LMŠ, SD in Levica.   Besedo ima poslanec Andrej Rajh. Prosim.
Hvala lepa predsedujoči. Spoštovani gostje, kolegice poslanke in poslanci!         (Nadaljevanje): Dobrine močnega in kakovostnega ter vsem otrokom pod enakimi pogoji dostopnega javnega šolstva se zavemo šele, ko nam ta civilizacijska dobrina ni več dostopna in ravno to se dogaja v času te epidemije, priča smo šolanju na daljavo, šolanju od doma. Zato, da bi lahko naši otroci čim dlje ostali v javnem šolstvu, v sklopu javnega izobraževanja, v šoli, z vrstniki, z učitelji, v stranki SAB in z našimi opozicijskimi partnerji predlagamo, da država zagotovi potrebna sredstva za zagotovitev treh brezplačnih pralnih mask na mesec in zato tudi namenjamo potrebna sredstva. Gre za ukrep, ki omogoča socialno interakcijo otrok, ki omogoča čustveni in psihofizični razvoj, in ki je potreben zato, da tudi nenazadnje naše gospodarstvo funkcionira, ker če se zavemo, da če so otroci doma, potem morajo biti doma tudi starši in prihodek staršev je zaradi tega manjši. Prihodek družine je zaradi tega manjši, učni uspehi učencev pa so kot posledica učenja na daljavo in tudi od doma manjši in slabši. To je zadeva na katero bomo kot družba morali najti odgovor in seveda je v bistvu ta ukrep, da se učencem zagotovi brezplačne maske, torej, da se učencem zagotovijo brezplačne maske, predstavlja ta ukrep pot k temu, da bodo učenci lahko dlje časa ostali varni v šolah, še posebej v luči, če država predpiše, da je nošenje zaščitnih mask obvezno. V SAB smo vedno bili mnenja, da če država nekaj predpiše, da je obvezno, potem mora to tem ljudem, tem članom družbe zagotoviti. In v luči tega, da se izvaja pouk na daljavo, da vsi otroci nimajo doma staršev, ki bi se lahko z njimi učili, ki bi jim lahko na enak način kot naši učitelji, ki danes vlagajo velike napore, da otroci pridobijo to znanje, doma pomagali, potem vas, spoštovane kolegice in kolegi, pozivam in apeliram, da tem otrokom, tem osnovnošolcem, vsem osnovnošolcem zagotovite potrebno zaščitno masko.   Hvala lepa.
Hvala. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Amandam številka 4, predlagatelji Poslanske skupina Levica, LMŠ, SAB in SD. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na naslednji podprogram, to je izvajanje srednješolskih izobraževalnih programov. Tukaj imamo dva amandmaja. Predlagatelj amandmaja številka 1, Poslanska skupina SAB, besedo ima poslanec Marko Bandelli. Prosim.
Hvala predsednik.   Isto kot sem prej omenil v prejšnjem, se je šlo za osnovne šole, tako kot je za srednje šole, če že zahtevamo, da morajo naši otroci imeti pouk od doma, jih je treba tudi konkretno opremiti in zaradi tega smo predalgali tudi ta amandma, da bi jih lahko opremili s sodobno tehnologijo, tabličnimi računalniki, kartici s povezavo na mobilni internet, kar mislim, da je nujno potrebno glede na to, da niso sami izbrali, da se bodo učili doma, ampak so dobili to praktično ukaz. Hvala.
Hvala lepa. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Amandam številka 2, predlagatelji Poslanske skupine SAB, LMŠ, SD in Levica.   Besedo ima poslanec Andrej Rajh. Prosim.
Hvala lepa.   Tako kot smo v opoziciji prej poudarili kako pomembno je         (Nadaljevanje): osnovnošolsko izobraževanje, spomnimo, je zakonska obvezna, je pomembno za naše otroke, da lahko prisostvujejo tudi srednješolskemu izobraževanju, saj jim to omogoča dostop do fakultet, univerz, nekaterim pa tudi, številnim pa tudi pridobitev poklica. Zato je tudi za njih zelo pomembno, da imajo v kolikor država to predpiše, in država je predpisala nošenje mask kot obvezno, da jim država v tem primeru zagotovi brezplačne zaščitne maske. To so otroci, ki nimajo lastnih prihodkov, nekateri imajo sicer štipendije, ampak štipendije imajo zato, da si pokrije potne stroške ali pa mogoče kupi kakšno knjigo, ne pa zaščitno masko, da jim država zagotovi te zaščiten maske. Kot se spomnite, smo v SAB že poleti predlagali, da država omogoči in zagotovi te maske, ko so bile cene verjetno nižje zaradi tega, ker ni bilo drugega vala epidemije, takrat nam niste prisluhnili. Upam, da glede na to, da je epidemija v polnem teku, da nikoli ne vemo kako bo izbruhnila in kdaj bo izbruhnila, in da je ena, da je nošenje zaščitnih mask eden od učinkovitih ukrepov preprečevanja širjenja okužb, da prisluhnete našemu konstruktivnemu predlogu in podprete amandma s katerim bomo javnemu šolstvu, še enkrat poudarjam, javnemu šolstvu za katerega se mi zelo močno zavzemamo, zagotovili, da bo na voljo, da bodo na voljo te potrebne zaščitne maske.   Hvala lepa.
Hvala. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Dejavnost višjega šolstva. Predlagatelji amandmaja so Poslanske skupine Levica, LMŠ, SAB in SD. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram, Dejavnost visokega šolstva. Imamo dva amandmaja. Predlagatelji amandmaja številka 1, Poslanske skupine SD, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Amandam številka 2, predlagatelji Poslanske skupine Levica, LMŠ, SAB in SD. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na naslednji podprogram, to je športna infrastruktura. Tukaj imamo štiri amandmaje. Predlagatelj amandmaja številka 1 je Poslanska skupina SNS. Glasujemo.   Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (2 članov.)   Odbor amandmaja podpira.  Amandam številka 2, pri podprogramu Športna infrastruktura, predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB.   Besedo ima poslanka Andreja Zabret. Prosim.
Hvala za besedo, predsednik.   Ja, ta sredstva, tukaj smo v LMŠ skupaj z opozicijskimi strankami vložili amandma in sredstva se namenjajo za prenovitev dvorane Tabor. Gre za, kot je bilo že tudi včeraj za leto 2022, za povečanje števila sedežev, nove garderobe, sanitarije, tribune, poslovne prostore in celovito energetsko sanacijo dvorane. Maribor kot drugo največje slovensko mesto namreč ne premore niti ene same dvorane, ki bi zadostila Evropskim normativom za tekme na najvišjem nivoju.
Hvala. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 3, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  In amandma številka 4, predlagatelj prav tako Poslanska skupine Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na naslednjega uporabnika, to je Ministrstvo za kulturo. Podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost. Imamo štiri amandmaje, pardon, tri amandmaje imamo. Predlagatelj prvega so poslanske skupine LMŠ, Socialni demokrati, Levica in SAB. Besedo ima poslanka Andreja Zabret. Prosim.
Hvala, predsednik, za besedo. Ja, tudi tu se naša kolegica Lidija Divjak Mirnik, ki je iz Maribora in kot že pri prejšnjem amandmaju, tudi zavzema in zato smo tudi v LMŠ skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami dali amandma. Ta sredstva se namenjajo za izgradnjo centra Rotovš, inovativnega centra usmerjenega k promociji knjige, izobraževanja, kulture in digitalizacije. Žal se ugotavlja, da kljub nenehnemu opozarjanju, regionalnem in posledično tudi nacionalnem pomenu izgradnje centra Rotovš le-tega ni na seznamu investicij v predlogu proračuna za leto 2021. Zato se vlaga amandma, katerega predlagamo, da podprete. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima še poslanec Andrej Rajh. Prosim
Hvala lepa. Vsi prisotni! Spoštovani! Maribor je drugo največje slovensko mesto, ki je locirano ob sami avstrijski meji. In v bistvu potrebuje ne kulturni objekt, ki bi pariral lahko avstrijskemu Gradcu. V mariborski knjižnici prebivalci mesta že kar nekaj let razmišljamo, sanjamo, iščemo vzvode in nas zelo boli dejstvo, da vidimo, da je v proračunu oziroma v enem od bodočih amandmajev, ki bo očitno dobil podporo, umeščen muzej slovenske osamosvojitve z veči milijoni evri. Kako lahko en političen projekt, to je dokaz, kako lahko en političen projekt izpodrine potrebe 200 tisoč prebivalcev. Še enkrat poudarjam, k amandmajem je umeščen politični projekt ene stranke, ki je izpodrinil projekt mariborske knjižnice. To ni smešno, to je žalostno. In ko sem govoril prej o prioritetnem seznamu, da ne obstaja, očitno obstaja strankarski prioritetni seznam, ki mrtvo hladno povozi interese 200 tisoč prebivalcev. To je žalostno. Zato vas pozivam, vse, ki ste včeraj zavrnili podoben amandma za leto 2022, da ga tokrat podprete. Če boste podprli amandma za muzej slovenske osamosvojitve, tega pa ne, bom to razumel kot veliko veliko posmehovanje prebivalcem našega mesta. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupine Socialnih demokratov. Glasujemo.        Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  In amandma številka 3, predlagatelj prav tako Poslanska skupine Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram v okviru Ministrstva za kulturo je podprogram Umetnostni programi. Imamo en amandma, predlagatelji poslanske skupine SDS, SMC, NSi in Desus. Glasujemo… /oglašanje iz klopi/
Samo vprašam predsednik…
Ja, bomo mi tole prekinili. Samo trenutek, gospod Han. Smo prekinili, sedaj pa izvolite, imate besedo.
Samo da vprašam, zakaj gre, ker bi rad sodeloval, pa tudi glasoval, če je pameten amandma>
Poglejte, gospod Han, jaz mislim, da bolje kot je malo prej kolega Rajh razložil za kaj gre, je s strani koalicijskih poslancev skorajda nemogoče razložiti. …/oglašanje iz klopi/ Saj ni problem, saj smo razčistili zadevo, sedaj bomo pa glasovali o tem. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (3 člani.)  Odbor amandmaja podpira.  In prehajamo na zadnji amandma in na novega uporabnika, to je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, podprogram Podporna dejavnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predlagatelji amandmaja so poslanske skupine Socialni demokrati, LMŠ, Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Zaključili smo obravnavo in glasovanje o amandmajih.   Prehajamo še na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za finance se je seznanil s predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in ga podpira.« Besedo ima, to bo verjetno obrazložitev glasu, za obrazložitev glasu poslanec Matjaž Han. Prosim.
Hvala lepa. Ja, seznanil sem se, hvala lepa, s tem splošnim delom in tako naprej. Sedaj pa samo zakaj ne morem podpreti tega proračuna. Preprosto zaradi tega, poglejte, v tem proračunu se mi zadolžujemo za veliko veliko veliko milijard. Ta proračun je sedaj težak več kot 13 milijard. In od tega se zadolžujemo skoraj za 4 milijarde denarja. In da gospodje iz koalicije niti en opozicijski amandma ne more biti sprejet pri tem, da se ta država zadolži za več kot 4 milijarde je za moje pojme meni to nepredstavljivo. Jaz sem v tem državnem zboru od leta 2004. Vedno, vedno je bil sprejet kakšen opozicijski amandma. Vedno. Tudi tvoj je bil lansko leto, ko mi mahaš. S tega vidika moram reči, da sem malo razočaran, pa tudi če ne Socialnih demokratov, ki smo dali veliko amandmajev, je ta amandma, ki ga je Andrej Rajh dal glede teh mask ali kakorkoli, da ni sprejet. Meni to ne gre v glavo, resnično mi ne gre v glavo. Tako da s tega vidika res ne morem podpreti. Hvala lepa.
Hvala. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je predlog sklepa o tem, da Odbor podpira spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2021 sprejet.   Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam, kot predsednik odbora. Hvala lepa. Na ta način tudi končujemo to točko         (Nadaljevanje): dnevnega reda.     In prehajamo na 2. TOČKO DNENEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2021IN 2022.   Predlagateljica tega zakona je Vlada. Na podlagi 164. člena Poslovnika Državnega zbora se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljene predstavnice in predstavniki ministrstva za finance, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe. Dodatno gradivo, ki smo ga prejeli k tem predlogu Zakona je mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, pripombe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in stališče Vlade do mnenja Državnega sveta. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Vloženih je 13 amandmajev, pregled amandmajev ste dobili na vaše klopi, gospe poslanke in gospodje poslanci, tako da lahko natančneje pregledate kako te zadeve izgledajo.     Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Za uvodno predstavitev dajem besedo ministru za finance, gospodu Andreju Širclju. Prosim.
Hvala lepa spoštovani predsednik, cenjene poslanke, spoštovani poslanci!   Uveljavitev predlaganega zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, je nujni pogoj za uveljavitev proračunov za leti 2021 in 2022. pri tem ni dvoma, da javnofinančni predpisi za obdobja o katerih niso izpolnjeni pogoji za izjemne okoliščine zahtevajo, da se pri pripravi proračunskih dokumentov upošteva javnofinančno načelo previdnosti, ki zahteva od predlagateljev proračunov, da pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov upoštevajo tveganja, ki bi lahko negativno vplivala na makroekonomsko stabilnost, prav tako pa tudi na dolgoročno vzdržnost javnega financiranja in obseg dolga sektorja država. V danih razmerah ko epidemija virusa COVID-19 prestaja novo in nepredvidljivo situacijo, so dopustna odstopanja od teh pravil. Še več, dolžnost države je, da se tovrstnim razmeram nenehno prilagaja. Način prilagajanja pa se kaže tudi v tem, da se sprejemajo ukrepi, ki bodo zaradi posledic epidemije prebivalstvo in gospodarstvo čim manj obremenili. V skladu s povedanim, predlagani zakon določa financiranje ukrepov povezanih z epidemijo na enak način kot je bilo to izvajano v letu 2020, torej preko splošne proračunske rezervacije. Na ta način se zagotavlja popolna transparentnost pri porabi sredstev, saj se ta porabljajo izključno za ukrepe povezane z epidemijo oziroma z umiritvijo posledic epidemije. Res pa je, da pri načrtovanju proračuna iz proračunskih dokumentov ni mogoče vedno ugotoviti za kateri ukrep povezan z epidemijo, bodo sredstva porabljena, saj so pretežno vsa sredstva načrtovana na enem podprogramu. Ker pa se s predlaganim zakonom določajo stroga pravila glede namenskosti porabe teh sredstev, ne sme biti dvoma, da teh sredstev ni mogoče uporabljati za nič drugega kot za tiste ukrepe, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije z interventnimi zakoni. Predlagani zakon vsebuje vse vsebine in druge elemente, ki jih določa ali predvideva zakon o javnih financah ter vsebine, ki jih določajo področni zakoni. V skladu z navedenim se določa obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države ob posameznem letu. Ureja tudi posebna pooblastila Vladi in ministrstvu pristojnemu za finance ter organu upravljanja in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna države za leti 2021 in 2022. Predlagani zakon določa tudi obseg obveznosti, ki jih lahko uporabniki prevzemajo v tekočem letu in ki bodo zapadle plačila v prihodnjih letih. Prav tako pa tudi porabo in vračila namenskih sredstev Evropske unije,        (Nadaljevanje): predplačila, financiranje ustanov, posebnosti v zvezi z upravljanjem in prodajo finančnega premoženja, pripravo finančnih načrtov za neposredne uporabnike proračuna, politiko zaposlovanja, določitev letnega dodatka za upokojence. Kot veljavne ureditve v zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, se predlagani zakon razlikuje glede uvrščanja projektov v načrt razvojnih programov države in spremembah teh projektov kar je povezano predvsem z možnostjo zamenjave integralnih virov financiranja z evropskimi sredstvi. Obravnava povprečnino za leto 2021, obseg sredstev v splošni proračunski rezervaciji za financiranje ukrepov zaradi epidemije COVID-19 ni omejen. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se iz proračuna države za izdatke povezane z epidemijo lahko zagotavljajo dodatna sredstva. Določa se letni dodatek za upokojence, ki se v primerjavi z letom 2020 zvišuje. Določa se odstotek redne uskladitve pokojnin v višini 2,5 % v delu, ki se nanaša na projekte pri katerih bodo integralni viri financiranja nadomeščeni z evropskimi, saj zahteva, da se neporabljene pravice porabe integralnih sredstev prerazporedijo v proračunsko rezervo, ki je namenjena financiranju naravnih nesreč. Glede na dejstvo, da predlagani zakon omogoča izvrševanje proračuna države za naslednji dve leti, in da je njegova uveljavitev tudi nujni pogoj za financiranje ukrepov povezanih z omilitvijo posledic epidemije, spoštovane poslanke in poslanci predlagam, da zakon podprete.
Hvala minister.   Nadaljujemo s predstavitvijo stališča oziroma mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek. Prosim.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo.   Z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in sicer k 2., 71. in 73. členu predloga zakona se odpravljajo pripombe, ki jih je ZPS podala v pisnem mnenju, ni pa odpravljena glavna pripomba, ki se je nanašala na 81. člen Predloga zakona, ki spreminja drugi zakon in sicer Zakon o slovenskem odškodninskem skladu. Z amandmaji za nove 81.a, b, c in č člen pa so predlagane še dodatne spremembe in dopolnitve drugih zakonov in sicer novele Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, Zakona o vojnih veteranih in Zakon za uravnoteženje javnih financ. Zaradi tega ZPS ponovno opozarja na spornost določb, ki v zakonu, ki naj bi urejal zgolj izvrševanje proračuna, spreminjajo in dopolnjujejo druge zakone, pri čemer se ne izrekam vprašanju dopustnosti amandmajev. Gre za novele, ki ne le, da niso izvrševanje proračuna, ampak z izvrševanjem proračuna niso niti povezane, saj druge predlagane določbe tega ZIPRS ne terjajo novelo vseh teh zakonov. Novele bodo vplivale tako na prihodkovno kot na odhodkovno stran proračuna, zato se zdi, da bi se lahko v ZIPRS noveliral katerikoli drug zakon, saj ima vsak zakon praviloma tudi finančne posledice. Takšno stališče je po naši oceni neustrezno. Po Ustavi je namreč referendum za zakon, ki ureja izvrševanje proračuna, nedopusten, zato obstaja ustavnopravni razlog zaradi katerega je treba v ZIPRS umeščati le določbe, ki pomenijo izvrševanja proračuna. Umeščanje dodatnih vsebin v ta zakon bi lahko povzročilo prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, ki bi se lahko v postopku morebitne ustavne presoje izkazala za ustavno nedopustno. Z amandmaji za tri ove novele bi lahko bila kršena tudi večfaznost postopka zapovedana v 89. členu Ustave. V našem pravnem redu obstaja pravilo po katerem se istovrstni predpis običajno spreminja z istovrstnim predpisom. To pravilo ima namen, varuje vrednote načela pravne države, zlasti pravno varnost. Sprejem dodatnih novel z amandmaji po oceni ZPS krši pravno varnost, ruši stabilnost pravnega reda in vnaša v zakonodajni postopek in pravni red nepreglednost. S pravnosistemskega vidika ZPS še opozarja, da ZIPRS-i v preteklih letih niso vsebovali novel drugih zakonov, ampak samo izjeme od posameznih določb,         za proračunska leta, ki so jih urejali. V posamičnih primerih pa so določili prenehanje veljavnosti posameznih določb drugih zakonov, pri čemer je bilo prenehanje veljavnosti v vsebinski zvezi z izvrševanjem proračuna.  Opozorim naj še na spornost novele Zakona o vojnih veteranih, vsebovano v novem 81.c členu, ki v 6. členu dodaja nov, peti odstavek, po katerem naj bi Vlada z uredbo določila pogoje in obseg pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in povračila potnih stroškov v uveljavljanju te pravice za vojne veterane. Na zakonski ravni pogoji in obseg za pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja niso z ničimer določeni, zato bi lahko bila ta določba po oceni ZPS v nasprotju z načelom legalitete, ki določa vezanost uprave na zakon in iz katerega izhaja zahteva, da zakon predstavlja vsebinsko, ne zgolj formalno podlago, za nadaljnje podzakonsko urejanje in v nasprotju z 87. členom Ustave, po katerem se pravice urejajo z zakonom.  Dodatno opozarjam še, da je bila pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja odvzeta ZUJF, ne le vojnim veteranom, ampak tudi vojnim invalidom in žrtvam vojnega nasilja. Zato opozarjam na načelo enakosti in na nujen obstoj objektivnih stvarno upravičenih razlogov, zaradi katerih se ta pravica vrača samo vojnim veteranom.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa Bien Karlovšek.  Gospe poslanke, gospodje poslanci, odboru predlagam, da po končani razpravi o členih, v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Prehajamo torej na razpravo o členih predloga zakona, ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda amandmajev.  V razpravo dajem 1. člen predloga zakona, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Hvala lepa.  Zato prehajamo na odločanje in na razpravo o amandmaju k 2. členu, katerega predlagatelji so Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in Desus. Želi kdo besedo? (Ne.) Ne želi, zato prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju k 2. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Zdaj pa dajem v obravnavo člene od 3. do vključno 29., h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? (Ne.)  Zato prehajamo na odločanje oziroma razpravo in odločanje o amandmaju k 30. členu. Predlagatelji tega amandmaja so Poslanske skupine LMŠ, Levica in SAB.  Besedo ima poslanka Andreja Zabret, prosim.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala predsednik, za besedo.  Ja, zdaj, predlagatelji skupaj, LMŠ in pa Poslanska skupina SAB, smo skupaj vložili amandma in, kot predlagatelji amandmaja podpiramo razvoj slovenskega obrambnega sistema in krepitev ugleda Slovenske vojske v mednarodni skupnosti. Temu cilju smo sledili tudi v pretekli Vladi, ki je v rebalansu za proračun za leto 2019 in v vseh nadaljnjih proračunih 2020 in 2021, za razvoj obrambnega sistema predvidela več sredstev, glede na pretekla leta in tako zaustavila večletni trend zmanjševanja sredstev za Slovensko vojsko. Vendar, so bili omenjeni ukrepi na področju krepitve vojaških struktur in obrambnega sistema oblikovani v drugačnih, bolj stabilnih okoliščinah.  Epidemija Covid-19 je nov, nepredviden moment, nova okoliščina, katero moramo upoštevati pri oblikovanju, predvsem pa pri izvajanju tistih kratkoročnih ali srednjeročnih načrtov, ki bodo ohranili stabilnost javnega zdravstvenega sistema, ter bodo usmerjeni v okrevanje gospodarstva. Sprejetje zakonov, ki določajo tovrstne finančne obremenitve nadaljnjih proračunov in zakonske obveznosti vseh prihodnjih vlad, je v luči danih razmer neprimerno in neodgovorno dejanje. Zdravstvena kriza, v kateri se nahajamo, je še en pokazatelj več, da nakupi oklepnikov in drugih bojnih vozil v trenutnih razmerah zagotovo niso prioriteta.
Hvala, gospa poslanka. Glasujemo.  Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (9 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  V obravnavo dajem člene od 31. do vključno 49. K tem členom ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? (Ne.) Ne želi. Zaključujem razpravo.  Začenjam obravnavo in glasovanje oziroma najprej obravnavo, o amandmaju k 50. členu. Predlagatelji sta Poslanski skupini LMŠ in SAB.  Besedo ima poslanka Andreja Zabret, prosim.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.  Ja, tudi tu v LMŠ, skupaj z Stranko Alenke Bratušek, vlagamo amandma k 50. členu in v tem členu predlagamo dvig največjega možnega obsega državnih poroštev, z namenom, da se zagotovijo dodatna poroštvena sredstva za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko problematiko in jim oblika zaposlitve oziroma višina dohodka, ne omogočata samostojne pridobitve kredita – gre za mlade, mlade družine, prekarno zaposlene. Januarja 2020 je bil v javni obravnavi predlog zakona, ki bi zgoraj omenjenim skupinam prebivalstva olajšal dostop do lastne nepremičnine, vendar je za to potrebno zagotoviti dodatna poroštvena sredstva.  Menimo, da je potrebno nadaljevati z delom na področju stanovanjske problematike in da slednja potrebuje zadostno finančno in politično pozornost, zato predlagamo amandma, s katerim zagotovimo dodatnih 20 milijonov, se pravi skupaj 400 milijonov evrov poroštvenih sredstev v letu 2021 in 2022.  Hvala.
Hvala lepa.  Začenjam glasovanje o amandmaju k 50. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  V obravnavo dajem člene od 51. do vključno 59., h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave in jo zaključujem.  V obravnavo dajem amandma k 60. členu, katerega vlagatelji oziroma predlagatelji so Poslanske skupine SDS, NSi in Desus, pri čemer opozarjam na opombo, ta amandma je povezan z amandmajema Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus, k 78. in 80. členu in če ne bo sprejet, potem ta dva amandmaja postaneta brezpredmetna. Želi kdo besedo? (Ne.)  Glasujemo torej o amandmaju k 60. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V obravnavo dajem člene od 61. do vključno 64., h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave, zato prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 65. členu.  Amandma št. 1 – predlagatelja sta Poslanski skupini Levica in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  In amandma št. 2 – predlagatelji Poslanske skupine SAB, Socialni demokrati in Levica.        Besedo ima poslanec Andrej Rajh.   Prosim.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.  Marca letošnjega leta je epidemija covid dodobra pretresla naša življenja. Prebivalci smo se srečali z omejitvami kot še nikoli do sedaj in spomnimo se, Vlada je zato, da bi zaščitila življenje upokojencev, jim celo omejila posebej gibanje in ravno takrat od tega dalje se mi v stranki SAB prizadevamo, da se za potrebe upokojencev, ki predstavljajo najbolj rizično skupino, kar potrjujejo vsi podatki iz domov za starejše občane in glede zapletov pri obolevanju z okužbo, ki jo povzroča okužba virusa covid, zagotovijo brezplačne zaščitne maske. Predlagali smo, da država vsakemu upokojencu, ker je ta ukrep obvezen, dokler je ta ukrep obvezen, zagotovi tri brezplačne pralne maske na mesec. In to smo tudi v bistvu ovrednotili ustrezno z zneskom, malo manj kot 2 milijona evrov. Gre za ukrep, ki je učinkovit, saj vemo, da je nošenje zaščitne maske eden od ukrepov, ki preprečuje širjenje virusa covid. To potrjuje Svetovna zdravstvena organizacija, s tem se strinja tudi slovenska stroka in nenazadnje tudi Vlada, ki je te ukrepe predpisala. In v SAB-u in kot tudi v Levici smo mnenja, da če država nekaj predpiše, da je obvezno, potem mora to tudi tem državljanom, ki jim to predpiše, zagotovit.  Spomnimo, nabava mask je relativno draga zadeva. V kriznih časih so jo prodajali vsako masko po 1 evro, razkužilo je tudi okrog 10 evrov in to za ljudi, ki spadajo v rizično skupino, seveda predstavlja zelo velik strošek. Sami vidimo kaj se zgodi, ko nekako epidemija pobegne iz vajeti, ko postanejo bolnišnice polne, ko postanejo polni tudi intenzivni oddelki in vsi podatki kažejo, da na teh vseh oddelkih bom rekel dežel starejših ljudi je zelo velik, saj so to, saj imajo v bistvu ponavadi starejši ljudje nekako oslabljen imunski sistem. Spadajo tudi v skupino, ki ima povišano tveganje za revščino in seveda menimo, da če država pristopi k temu, lahko glede na to, da nabavlja velike količine, dobi tudi ustrezen popust in zdi se nam na splošno prav, da če država nekaj predpiše, da je obvezno, potem tej skupini ljudi, za katere to posebej predpiše in ki spada med bolj rizične, to tudi zagotovi, zato vse pozivamo, da podprete naš amandma.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslanec.   Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju k 65. členu.   Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Odpiram razpravo o členih od 66 do vključno 70, kjer ni vloženih amandmajev. Ni razprave, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 71. členu. Predlagatelji tega amandmaja so Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in DeSUS.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (1 član.)   Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Odpiram razpravo o 72. členu, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.   Prehajamo na odločanje o amandmaju k 73. členu. Predlagatelji so Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in DeSUS.   Začenjam glasovanje.         Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   V obravnavo dajem člene od 74 do vključno 77, kjer ni vloženih amandmajev. Ni razprave, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 78. členu. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in DeSUS.   Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 79. členu, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni razprave, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 80. členu. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in DeSUS.   Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 81. členu. Predlagatelji tega amandmaja so Poslanske skupine LMŠ, Levica in SAB. Sem videl, ste dali … aha, dobro.  Besedo ima poslanka Andreja Zabret.  Prosim.     ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Ja, hvala za besedo.   Ja, tukaj smo predlagatelji, kot ste že omenili LMŠ, SAB in pa Levica. Predlagamo z amandmajem, da se ta člen črta, predvsem pa zaradi tega, ker ta amandma sledi mnenju o Zakonodajno-pravne službe, da je tovrstno noveliranje drugega zakona v nasprotju z načelom pravne varnosti, ker vnaša v pravni red nepreglednost, hkrati pa je to določba, ki ne sodi v zakon, ki ureja izvrševanje proračuna. Kot je že zapisalo tudi Ustavno sodišče v odločbi, z dne 28. 9. 2015, da ne govorim številko odločbe, mora ZIPRS vsebovati zgolj vsebino, ki je povezana z izvrševanjem proračuna, saj zoper ta zakon ni dopustno razpisati referenduma. Predlagatelj zakona bi to moral upoštevati in v vsebino zakona ne bi smel vnašati določb, ki niso pomembne za izvrševaje proračuna. Predlagatelji amandmaja zato predlagamo, kot sem že povedala na začetku, črtanje 81. člena.   Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospa poslanka.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o predlogu za nova člena in sicer 81.A in 81.Č člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in DeSUS.   Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo na odločanje o predlogu za nova 81.B in 81.C člen. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in DeSUS.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 72. členu, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 83. členu. Predlagatelji Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in DeSUS.  Začenjam glasovanje.         Kdo je za? (11 članov) Kdo je proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na ta način zaključujem razpravo o členih in razpravo in odločanje o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.   Obrazložitev glasu?  /oglašanje iz klopi/  Ja, potem bova imela gospod Rajh postopkovno. Izvolite, prosim. Imate besedo.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.  Meni se je eno vprašanje porodilo. Mogoče bi ga moral zastaviti na začetku te seje. Ampak mi smo danes kar glasovali o nekih amandmajih, ki v proračunu nimajo proračunske pozicije ali šifre. Torej iz postavk, ki imajo šifro smo prestavljali sredstva ali pa odločali, da prestavljamo sredstva na postavke, ki nimajo šifre in niso definirane. Zdaj bom na primer izpostavil vrtec. Hvala bogu, da je dobil podporo, ampak komu je to bilo dano? Vrtec ima ustanovitelja. Kakšen je projekt? A veste, te zadeve so zelo nedefinirane. Je vsebinsko vprašanje, a lahko iz namenskih postavk, ki imajo v ministrstvu šifro, prestavljamo sredstva …    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Saj je v redu, v redu.
… Na ene bom rekel zadeve, ki so v zraku.
Ja, v redu gospod Rajh. Prva stvar, govorite o točki dnevnega reda, ki smo jo že zaključili zdavnaj, tako da to pač razumite prosim vas, da jaz sem vam zdaj dal besedo, ker sem pričakoval, da boste v zvezi z ZIPRS-om imeli postopkovni predlog. In to, kar ste pač povedali, ne sodi v to točko dnevnega reda in je brezpredmetno.  Zato bomo mi zdaj glasovali o predlogu o vseh členih skupaj.   Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji se vključijo v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam kot predsednik odbora.   Na ta način zaključujem 2. točko in 48. nujno sejo Odbora za finance.     Seja je bila končana 14. novembra 2020 ob 15.38.