Ja, prav lep pozdrav vsem skupaj. Vse članice odborov, vabljene, ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in pričenjam 11. nujno sejo Odbora za kulturo!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje danes ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: prvi se je opravičil Felice Žiža, potem pa imamo, kot nadomestne članice in člane odbora s pooblastili, Janja Sluga nadomešča Matejo Udovč, potem imamo Bojana Podkrajška / oglašanje iz dvorane/ Ja, ja… Poslanko Matejo Udovč nadomešča / oglašanje iz dvorane/ obratno – Janjo Sluga nadomešča Mateja Udovč. Ali bo prav tako? Mislim, ta pooblastila je treba enkrat spravit v normalno slovnico. / oglašanje iz dvorane/ Vemo. Kaj vam lahko preberem kako to piše, dejansko? / oglašanje iz dvorane/ »Poslanca Tomaža Lisca pooblaščam, da je na 11. nujni seji Odbora za kulturo, dne 23. 1., nadomešča poslanca Bojana Podkrajška, ki je član navedenega delovnega telesa in se seje iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti.« No, in poslanko Lidijo Ivanuša pooblašča Alenka Jeraj, da jo nadomešča na današnji seji.

Zdaj pa, ker na današnji seji sodeluje v imenu predlagatelja Poslanske skupine Levica, predajam besedo predsedniku Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, mag. Branislavu Rajiću, ki bo danes vodil to sejo.

Prosim, kolega.

Hvala Violeta. Lep dober dan vsem.

Pričenjam 19. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da je zadržanih kar nekaj poslancev, in sicer: gospod Samo Bevk nadomešča mag. Marka Koprivca, gospa Nina Maurovič nadomešča Aljaža Kovačiča, gospod Jožef Lenart nadomešča gospoda Bojana Podkrajška in mag. Dejan Kaloh nadomešča gospo Jelko Godec.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odborov. Tokrat samo ena točka: Ustavitev izselitve Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz šolskih prostorov v Križankah v Ljubljani ter prodaje šolskih prostorov in kulturno zgodovinskega spomenika ter zaščita javnega prostora in javnega interesa. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot je navedeno.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine Levica, za sklic nujne seje odborov z dne 15. januar 2020 in odprto pismo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo z dne 16. januar 2020.

Seznam vabljenih je objavljen v sklicu seje, besedo pa dajem predlagateljem zahteve za sklic seje, predstavnici Poslanske skupine Levica, gospe Violeti Tomić.

Izvolite.

Najlepša hvala, kolega.

Na kratko vam bom predstavila problematiko, potem pa dobite besedo tudi drugi vabljeni. Skratka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je oktobra 2019 z Mestno občino Ljubljana, podpisalo tako imenovano pismo o nameri, za ureditev medsebojnih lastniških razmerij, iz katerega je razvidno, da namerava skleniti pogodbo, v kateri predaja MOL-u 52 % delež kulturnega spomenika Križanke, kjer opravlja svojo izobraževalno dejavnost Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, v zameno za parcelo v trnovskem predmestju, kjer želi zgraditi tako imenovani center znanosti.

Šola bi smela uporabljati svoje prostore v Križankah do vključno 31. avgusta 2022, s 1. septembrom pa bi morala oditi nekam in ne vedo kam. Po tem datumu je skratka njeno delovanje v teh prostorih vprašljivo, čeprav v njih domuje že več kot 70 let. Namesto Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, naj bi prostore zasedel Javni zavod Festival Ljubljana, v celoti, čigar ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, Festival pa bo tam izvajal pridobitno in komercialno dejavnost, ter šolske prostore koristil kot skladišče in garderobo, kot smo brali v medijih.

Napovedi o izselitvi SŠOF Ljubljana je sledil širok protest javnosti. Eden takih je tudi zdaj, pred parlamentom. Objavljena je bila peticija – Križanke niso naprodaj – je nosila naslov in jo je do današnjega dneva podpisalo skoraj 7 tisoč ljudi, ki tej nameri odločno nasprotujejo. V peticiji opozarjajo na pomen ohranitve šole v njenem okolju. Kot so zapisali v peticiji bo kulturni spomenik prepojen s kreativnim potencialom mladih postal le še depo in garderoba, Križanke pa ne bodo več v dobro vseh državljanov, ampak le prireditveni prostor za petičneže in točka na zemljevidu turističnih vodičev, odprta samo ob večernih poletnih prireditvah. Protest so izrazili tudi dijaki in dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki so neposredni uporabniki šole in njenih prostorov. Med drugim so zapisali, citiram: »Šola z dijaki in profesorji, kvaliteten program ter sama arhitektura predstavljajo živ organizem, ki je za formacijo potreboval leta, vendar ga je mogoče z enim nespametnim dejanjem, kot vsako živo bitje, uničiti. Žalostno se nam zdi, da država poudarja pomembnost izobrazbe mladih, v isti sapi nam zavoljo dobička ravno to otežuje.« Konec citata.

Skratka, Križanke so kulturni spomenik državnega pomena, prvovrstni umetnostno zgodovinski spomenik in novejšo podobo Križank je začrtal arhitekt Jože Plečnik, ki je prostor tudi takrat že v štartu namenil umetniški šoli. Šola za umetno obrt se je v prostore nekdanjega samostana vselila leta 1948 in šele pozneje je bila sprejeta odločitev, da se prostor nameni tudi Festivalu Ljubljana, ki ga je mestni odbor ustanovil leta 1954. Šola se v teh prostorih nahaja, kot rečeno, že več kot 70 let, sedaj pa naj bi se umaknila zaradi težnje ministrstva, ki hoče realizirati projekt Center znanosti in seveda tržnih interesov Mestne občine Ljubljana. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je na seji Državnega zbora 16. 12. 2019 kot razlog za izselitev srednje šole ponudil razlago, češ, da prostori šole niso statično in potresno varni ter da ne ustrezajo potrebam izvajanja sodobnega pouka, zato ga skrbita varnost in zdravje zaposlenih in dijakov. Minister se je v bran odločitve o umiku šole iz Križank skliceval tudi na stroške izvedbe pouka na več lokacijah ter posebej poudaril, da je prostor spomeniško zaščiten in da ne dovoljuje dozidav. Kot končno rešitev ministrstvo ponuja izgradnjo novega objekta šola, na Roški cesti v Ljubljani. Ministrstvo zagotavlja, da v ta namen že potekajo priprave za izvedbo urbanističnega natečaja, s katerim je treba spremeniti občinski podrobni prostorski načrt OPPN, ki bo omogočil gradnjo novega objekta. Skratka, to je razvidno iz spletne strani ministrstva pod naslovom Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ne bo ostala brez strehe nad glavo. Vodstvo šole je želelo pridobiti informacije o namerni ministrstva o izselitvi šole. A na številna pisna vprašanja o usodi šole ter kulturnega spomenika ter načrtih države, ki je večinski lastnik, niso prejeli odgovorov, niti iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, niti iz Ministrstva za kulturo. In zato danes sedimo tukaj, da bi slišali vaše odgovore kaj se bo zgodilo z dijaki, kaj se bo zgodilo s profesorji, z njihovimi službami in tako naprej. Skratka, obe pristojni ministrstvi sta se pogreznili v popoln molk in ta molk je trajal skoraj pol leta. Vodstvo šole, učiteljski zbor, zaposleni, dijaki in dijakinje ter njihovi starši tako nimajo čisto nobenih zavez in nobenih pojasnil in ne ve se ali in kdaj bo prišlo do realizacije pisma o namerni, hkrati pa jih bremeni grozeč datum izselitve, ki je 1. september 2022. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni želelo razkriti vsebine pisma o nameri, kar nas seveda navaja na misel, da so nameni v povezavi z menjavo lastništva Križank sporni. Zakaj bi sicer tajili podatke, ki jih javnost želi vedeti. Vsa dosedanja prizadevanja za vpogled v pismo o nameri so bila neuspešna, tudi s strani poslancev Državnega zbora. Ministrstvo na svoji spletni strani zgolj navaja, citiram: Sestavni del sporazuma je tudi nepremičnina Križanke, za katero je dogovorjeno, da se za potrebe festivala Ljubljana prizna lastninska pravica Mestni občini Ljubljana na deležu parcele, ki je v solasti Republike Slovenije in uporablja Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Minister Jernej Pikalo je v odgovoru na poslansko vprašanje v zvezi z usodo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo in Križank na seji Državnega zbora navedel, da je objekt srednje šole v večinski lasti MOL, to je bilo na seji 19. 12. 2019. Naj opozorim, da ministrova izjava ne drži. Večinski lastnik tega kulturnega spomenika je še vedno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Do leta 2010 je bilo v lasti ministrstva v 75 % okrožno sodišče pa je leta 2010 brez odmere dejanskega stanja lastništva razsodilo, da je MOL lastnica 48 odstotnega dela nepremičnine v Križankah se pravi stavbe z dvoriščem, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja Šola za umetno obrt. Ministrstvo se je žal takrat na to odločbo okrožnega sodišča ni pritožilo in s tem je popolnoma negospodarno izgubilo 23 odstotni delež Križank četudi so bili z dejanskim stanjem seznanjeni, ker srednja šola še vedno uporablja 75 odstotni delež Križank tako kot vse do slej. MOL kot kompenzacijo zahtevo brezplačno uporabo zemljišča NUK2, ki ga je do sedaj imela v najemu za približno 8 tisoč evrov. To kaže na zelo negospodarno ravnanje ministrstva. Na novinarski konferenci MOL 10. decembra 2019 je gospod župan Zoran Janković omenil, da obstaja dogovor med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in MOL po katerem gre za načrtovane menjave več nepremičnin in tukaj govorimo o prej omenjenem pismu o nameri. Nerazumljiva je namera zamenjave deleža šole v Križankah katere vrednost je ocenjena zgolj na 4,6 milijonov evrov skratka prvovrsten kulturno umetniški spomenik je vreden samo 4,6 milijonov evrov. Če pogledate katerokoli vilo v Ljubljani pa se ta cena lahko res postavi pod vprašaj. Menjajo pa ga za zemljišče na Trnovem v Krakovu, kjer naj bi do konca leta 2022 zgradili tako imenovani center znanosti. Še vedno niti besede kaj bo tam počela srednja šola oziroma kje bo. Ta zamenjava nikakor ne rešuje prostorske problematike šole, saj sredstva iz šolskega proračuna za to niso predvidena. Sprejemali smo proračun v Državnem zboru in nikjer nismo slišali, da obstajajo sredstva za rešitev prostorske stiske za Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Ker pa problematika v veliki meri zadeva tudi Ministrstvo za kulturo, saj so Križanke kulturni spomenik državnega pomena in po Zakonu o varstvu kulturne dediščine se zakonsko varuje registrirana dediščina, ki je razglašena za kulturni spomenik. Režim varovanja določa Ministrstvu za kulturo javna služba Zavod za varstvo kulturne dediščine pa, potem varovanje izvaja. Po tem zakonu ima naj citiram: »Zakon vsakdo pravico uporabljati dediščino kot vir informacij in znanja, uživati v njenih vrednotah in prispevati k njeni bogatitvi.« - člen 4/1. Pri tem zakonu odločitev o odtujitvi spomenika državnega pomena sprejme Vlada RS na predlog ministra pristojnega za dediščino, to piše v členu 6/7. Sredstva dosežena s prodajo dediščine ali spomenika v lasti države pokrajine ali občine se lahko namenijo le za ohranitev, vzdrževanje, oživljanje ali nakup dediščine ali spomenika in to piše v členu 6/9. Spomenik v lasti države pokrajine ali občine se sme izjemoma odtujiti le, če se s tem izboljša ta njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika, člen 6/6. Uporaba spomenika Križanke kot je po novem predvidena pa ni v skladu z družbenim pomenom spomenika. Zagotavljanja najširše dostopnosti do kulturne dediščine je eden izmed temeljnih ciljev nacionalne in evropske kulturne politike. Varstvo kulturne dediščine v javno korist posebej ščiti zakon. Zakon o varstvu kulturne dediščine tako v 2. členu določa, da je javna korist varstva dediščine omogočanja dostopa do dediščine in do informacij o njej vsakomur še posebej mladim, starejšim in invalidom ter vključevanje vedenja o dediščini vzgojo izobraževanje in usposabljanje. Mislim, da so ti členi zakona popolnoma jasni in nedvoumni in to ni nikakor v skladu s trenutnim trendom, da se tja naseli festival oziroma da Križanke služijo samo kapitalskem interesu.

V paketu več nepremičnin, v katerih so tudi Križanke država v navezi z MOL izvaja nepregledne transakcije, o katerih javnost ni ustrezno informirana, netransparentna prodaja, prenos ali menjava lastništva, ogrožanje šolskega prostora in pedagoškega procesa, mešetarjenje s spomeniki državnega pomena, ki so kulturna dediščina in javno dobro vseh so vse obsodbe vredni. Gre za nedopustno in zavržno prakso. To se je v preteklosti že pokazalo kot slaba praksa, zato je v Sloveniji danes država z največ propadajočimi grajskimi objekti in dvorci, ki jih je država prodala sedaj pa v zasebni lasti sramotno propadajo. Naj omenim le grozljiv primer neogotskega dvorca v Slivnici pri Mariboru, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prodalo tujemu zasebniku sedaj pa se dvorec ruši in se seseda sam vase. V primeru slabega gospodarjenja s kulturno dediščino je vendarle na pretek na primer, če omenim samo še Plačnikov stadion za Bežigradom v Ljubljani, ki je prav tako postal tarča zasebnih pridobitnih interesov in medtem, ko se finančni mogočneži prerivajo v vrsti za dobiček spomenik propada in to tako zelo, da je bil uvrščen na ožji seznam med 7 najbolj ogroženih območij evropske dediščine po mednarodni organizacije Evropa. Skratka, večkrat govorimo o gentrifikacijo slovenske prestolnice in kaj naj bi to pomenilo. To pomeni, da Ljubljana ni več prijazna stanovanjcem, ampak se je tako zelo turistificirala kar je dobro kot gospodarska panoga, vendar vsi RBB zvišanje cen nepremičnin, kjer študenti preprosto ne dobijo več sobe po normalni ceni in kjer je vse tudi kulturni spomeniki podrejeno profitu je v zadnjem času ta trend dobil res ekstremne razsežnosti. Center glavnega mesta ne more in ne sme biti namenjen samo trgovanju ne gre so tudi prebivalci mesta, ki bi morali imeti svoj prostor. Brez kapitala ne more in ne sme biti postavljen pred kulturo in pred mestno kulturno dediščino, pred javni interes in javno dobrobit skupnosti lokalne in širše skupnosti in vseh prebivalk in prebivalcev. Komercialna in pridobitna dejavnost nikakor ne smeta odžirati prostora in izpodrivati dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki pomenita prihodnost mladih generacij in prihodnost naše celotne družbe. Skratka, tukaj smo danes zato, ker obsojamo izgon vzgojno-izobraževalnih vsebin iz območja Križank z namero izvajanja komercialne in pridobitne dejavnosti pod okriljem festivala Ljubljana in kulture le za elito. Odločno naspro0tujemo tej porazni praksi slabega ravnanja države z neprecenljivo kulturno dediščine ter trgovanju z šolskimi objekti in ogrožanju vzgojno-izobraževalnega procesa v škodo mladim generacijam in tudi v širšo družbeno škodo. V Levici nasprotujemo prodaji Križank in izselitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz prostorov v katerih domuje že več kot sedemdeset let, zato predlagamo, da naj se prekliče odločitev glede izselitve SŠOF iz Križank in prodaje oziroma prenosa celotnega kompleksa SŠOF na MOL oziroma na Festival Ljubljana, kajti taka odločitev je škodljiva in je v nasprotju z javnim interesom ter javnim dobrim. Umetniška srednješolska izobraževalna ustanova je edina te vrste v Sloveniji, zato se mora ohraniti za bodoče rodove. Na podlagi vsega navedenega smo v Poslanski skupini Levica vložili zahtevo za sklic te nujne seje in predlagamo Odboru za kulturo in Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, da sprejmete predlagane sklepe, predloge sklepov pa ste dobili v sklicu. Tako da hvala zaenkrat, to je bila osnovna predstavitev.

Hvala.

Sedaj dajem besedo ministru za kulturo, magistru Zoranu Pozniču.

Jaz sem prosil, ker moram iti res. Jaz sem prišel samo zato, če smem /nerazumljivo/

Če ne nasprotujejo drugi in če je tako kot ste povedali, potem pa besedo dobi župan Mestne občine Ljubljana.

/oglašanje iz klopi/ Država je prva.

Saj država sprašuje vprašanja. A bi radi kaj slišali ali ne, ker je to namenjeno, bo.

/nemir v dvorani/ lahko počakate, če vam je to pomembno, če vam pa ni pomembno pa lahko tudi greste.

Gospod Jelinčič, vi kar po svoje.

Besedo ima župan.

/oglašanje iz klopi/ ja seveda, samo ne trgujem s kulturno dediščino tako kot /nerazumljivo/

Pa s čim drugim. Pa dajva tam.

/oglašanje iz klopi/ kdo pa je na sodišču, a sem jaz ali ste vi pa vaši.