Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

20. redna seja

Odbor za pravosodje

3. 11. 2020
podatki objavljeni: 3. 11. 2020 v pregledu

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene, ter ostale prisotne lepo pozdravljam!  Pričenjam 20. sejo Odbora za pravosodje.  Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako vas prosim, da preverite tudi, ali imate s seboj prenosne kartice za glasovanje.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora, in sicer, iz Poslanske skupine LMŠ Rudi Medved in Tina Heferle. Obveščam vas tudi, da na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo Monika Gregorčič namesto Mateje Udovč.  Sedaj pa prehajamo na določitev dnevnega reda. Dne 27. oktobra 2020 sem predlagal razširitev dnevnega reda z A.1. točko - gre za Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku. Gradivo ste prejeli. Drugih predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk ni bilo.  Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora, razprava k predlogu za razširitev dnevnega reda ni mogoča, lahko pa o tem predlogu odbora sporočijo stališča predstavniki poslanskih skupin in Vlada. Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu razširitve dnevnega reda seje? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Želi predstavnik Vlade predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda seje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.  Prehajam na glasovanje o predlogu za razširitev dnevnega reda. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet. V skladu s sprejeto razširitvijo se bo točka obravnavala kot prva na vrsti.    Tako da, zdaj prehajamo na A.1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA POBUDE ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI TRETJEGA ODSTAVKA 422. ČLENA IN ČETRTEGA ODSTAVKA 423. ČLENA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Na voljo imamo naslednje gradivo: Pobudo z dne 7. 5. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 10. 2020 in mnenje Vlade z dne 11. 6. 2020.  K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za pravosodje.  Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Vidim, da želi.  Besedo ima gospa Špela Maček Guštin, izvolite.
Špela Maček Gustin
Hvala lepa za besedo.  Torej, v tem primeru gre za to, da vlagatelj pobude za oceno ustavnosti izpodbija tretji odstavek 422. člena in četrti odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku. Te določbe urejajo sodno odreditev za držanje in izvrševanje pravnomočne sodne odločbe tako, da se izvršitev kazni zapora odloži ali prekine, pobudnik pa pri tem meni, da ureditev ne določa, da bi moralo sodišče odločiti o predlogu za odložitev izvršitve kazni zapora in pri tem tudi pretehtati utemeljenost razlogov. Taka ureditev nima suspenzivnega učinka, zaradi česar pobudnik meni, da je v nasprotju s pravico do osebne svobode po 19. členu Ustave in s pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave in nekaterimi konvencijskimi pravicami.   V mnenju izpostavljamo, da veljavna ureditev ne pomeni pravice obsojenca, da bi zahteval odločitev ali prekinitev izvrševanja pravnomočno izrečene kazni zapora. Iz izpodbijane določbe oziroma njenega besedila izhaja, da je edino merilo pri odločitvi o odložitvi ali prekinitvi izvršitve kazni, vsebina zahteve za varstvo zakonitosti, torej izrednega pravnega sredstva, v tem primeru. Zakon tudi ne zahteva izrecnega predloga obsojenca, kar pomeni, da se tak sklep o zadržanju izvršitve kazni, izda po uradni dolžnosti in glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti, torej, takrat, če je podana zelo velika verjetnost, da bo vložnik uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti. V literaturi je celo govora o takšni verjetnosti, da že meji na gotovost, glede uspeha izrednega pravnega sredstva.  Taka ureditev in tudi njeno razumevanje, je že prestalo ustavno sodno presojo, kjer je Ustavno sodišče ugotovilo, da gre pri četrtem odstavku 423. člena ZKP za izjemen ukrep, ki pa ga ima na voljo Vrhovno sodišče še pred odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti, ker je to sredstvo samo po sebi »nesuspenzivno«. Pri tem je kriterij odločanja glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti, po oceni Ustavnega sodišča dovolj določen, ker ga je mogoče razumeti tako, da Vrhovno sodišče odloča glede na možnost za uspeh samega izrednega pravnega sredstva.  V mnenju smo tudi opozorili, da lahko obsojenec zaščito in uresničenje interesa, ki ga omogoča izpodbijana ureditev, doseže tudi na podlagi 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, s katerim je določenih več taksativno in podrobno urejenih primerov, v katerih lahko obsojenec doseže odlok ali prekinitev izvrševanja kazni zapora, dovoljena pa so seveda tudi pravna sredstva.  No, glede na takšno stanje veljavne zakonske ureditve, smo v mnenju predlagali stališče Državnega zbora, da se pobuda za oceno ustavnosti zavrne kot neutemeljena.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Želi predstavnik Vlade, za dodatno obrazložitev? (Da.) Vidim, da želi.  Besedo dajem državnemu sekretarju Maticu Zupanu, izvolite.
Matic Zupan
Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.  Vlada Republike Slovenije je na 20. redni seji junija letos sprejela mnenje o Pobudi za oceno ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku. Na kratko; Vlada ocenjuje, da je izpodbijana ureditev ustrezna, saj daje jasno pooblastilo, ki Vrhovnemu sodišču omogoča, da odredi odložitev ali prekinitev pravnomočne sodbe, ko odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti, kot izrednemu pravnemu sredstvu.  Vlada prav tako meni, da zahteva za obvezno ureditev začasnega zadržanja v postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti nima ustavne podlage. Ti izpodbijani določbi sta v nespremenjeni obliki v veljavi že od samega začetka uveljavitve ZKP-ja, to je dobrih 15 let. Poleg tega, Ustavno sodišče je že vsebinsko zavrnilo očitek neustavnosti glede izpodbijane določbe četrtega odstavka 423. člena. Izpodbijani določbi ne predstavljata pravico obsojenca, da zahteva odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe. To pravico obsojenec ima, ampak jo ima v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, kot je že predstavnica Zakonodajno-pravne službe izpostavila in že tista vloga je sama po sebi suspenzivna, pritožba zoper odločitev pa tudi v določenih primerih, tako da, lahko tam to doseže.  Tako da sklepno, ureditev ni neustavna, niti z vidika očitkov o razliki med zahtevo za varstvo zakonitosti in ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem, ki sicer začasno zadržanje omogoča. Namen zahteve za varstvo zakonitosti in pa ustavne pritožbe je namreč različen, tako kot sta različni vlogi Vrhovnega in Ustavnega sodišča.  Hvala.
Hvala.  Želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni pobudi? (Ne.) Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.  Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku.« Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.   S tem zaključujem to točko dnevnega reda.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA O PREDLOGU ZAKONA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV NA PODROČJU OBRAVNAVANJA KAZNIVIH DEJANJ, DRUGA OBRAVNAVA, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 11. 9. 2020.  Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še: mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 20. 10. 2020, dopis Upravnega sodišča z dne 17. 9. 2020, dopis Zagovornika načela enakosti z dne 17. 9. 2020, mnenje Informacijskega pooblaščenca z dne 30, 9. 2020 in dodatno mnenje z dne 3. 11. 2020, ter mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 2. 11. 2020.  K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, Državnotožilski svet, Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, ter Informacijski pooblaščenec, so svojo prisotnost na današnji seji upravičili. Prav tako so bili še vabljeni na današnjo sejo policija, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprava za probacijo. Naknadno smo vabili še Ministrstvo za notranje zadeve.  V Poslovniškem roku, to je do vključno 28. oktobra 2020, so amandmaje vložile: skupaj Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in Desus dne 27. 10. 2020, predloga za amandma odbora so z dne 2. 11. 2020 predlagale Poslanske skupine SDS, SMC, NSi in Desus. Pregled amandmajev ste prejeli.  Pričenjam drugo obravnavo o predlogu zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Odboru predlagam, da se razprave o vseh členih in vloženih amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora.        Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih, ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.  Besedo sedaj predajam vabljenim na sejo. Za dodatno obrazložitev o predlogu zakona, členom predloženega zakona, dajem besedo ministrici za pravosodje, mag. Lilijani Kozlovič.
Lilijana Kozlovič
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci, članice in člani Odbora za pravosodje.  Danes obravnavate Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov pri obravnavi kaznivih dejanj, ki je pripravljen kot del novega razvoja zagotavljanja sistema in pravic s področja varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji. Predlog pomeni prenos direktive Evropske unije 2016/618 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016, o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij in o prostem pretoku takih podatkov, ter prenos o razveljavitvi okvirnega sklepa Sveta 2008/977-PNZ v upravni red Republike Slovenije.  Z implementacije te direktive Republika Slovenija zamuja in ta zakon bi moral biti sprejet že maja 2018, zato je iskrena želja predlagatelja, da se zakon sprejme.  O sprejetju tega predloga Slovenija ne bo imela več enega skupnega Zakona o varstvu osebnih podatkov in tudi ne enotne ureditve. Zakon o varstvu osebnih podatkov pri obravnavi kaznivih dejanj, se razlikuje od splošne ureditve zaradi specifičnega interesa, ki ga zasleduje tudi direktiva, ki v prvi vrsti izhaja iz varstva pravic osebnih podatkov posameznika in določa široko pravno varstvo osebnih podatkov, pa tudi stroge pogoje varstva na strani pristojnega organa pri obdelavi osebnih podatkov. Obenem pa varuje tudi javni interes, to je odkrivanje preiskave in pregona kaznivih dejanj in izvrševanja kazenskih sankcij, zato določa posamezne omejitve, tako posamezniku kot tudi nadzornemu organu.  Ministrstvo za pravosodje je v pripravi zasledovalo temeljno vodilo, da moramo ohraniti doseženo visoko stopnjo varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in da morajo biti morebitne izjeme utemeljene, da morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti in da je vedno možna naknadna preveritev zakonitosti obdelave. Zakon velja za policijo, za državna tožilstva, zavode za prestajanje kazni, zapore in za probacijo. Le delno velja tudi za kazensko sodstvo. V skladu z direktivo in tudi z Ustavo Republike Slovenije o varovanju neodvisnosti sodstva, je bilo potrebno izločiti neodvisno sodno odločanje, torej preiskovanje, sojenje, odločanje o pravnih sredstvih v okviru sodstva.  Pravni naslovljenci tega zakona so v bistvu vsi ljudje, torej vsak posameznik ali posameznica, čigar osebni podatki se obdelujejo v zvezi z ukrepi za pregon kaznivih dejanj, ne pa tudi v zvezi z prekrški. Kot že omenjeno, zaradi varstva javnega interesa direktiva dopušča določene omejitve pravic posameznika in tudi nadzornega organa in sicer, omejitev seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki, če je to nujno in sorazmerno in bi v nasprotnem primeru ogrozili izvedbo uradnega dejanja ali ogrozili varstvo in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin tretjih oseb. Nadzorni organ pa te omejitve nima in lahko ves čas izvaja nadzor in tako ščiti posameznika.  Druga omejitev je dostop do osebnih podatkov, zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, kadar to določa področna zakonodaja, to sta Zakon o kazenskem postopku in pa Zakon o pooblastilih in nalogah policije. Sama narava ukrepov narekuje, da podatki niso razkriti. Poleg tega gre za ukrepe, ki jih predlaga državno tožilstvo in je zanje izdana sodna odredba, kar pomeni, da gre za neodvisno odločanje sodstva in je sodni nadzor bil opravljen.   Tretja izjema je za nadzorni organ, ki ne bo smel pregledovati, torej nadzorovati vsebine zbirk osebnih podatkov v delu, ki se nanašajo na identitete zaščitenih oseb. To so tajni delavci, zaščitene priče in podobno. Tako se ne bo smel z njimi seznaniti ali jih razkriti v svojih odločbah, razen če bodo te zaščitene osebe same podale prijavo zaradi domnevnih kršitev varstva njihovih osebnih podatkov. Z drugimi besedami. Identifikacijski osebni podatki teh oseb bodo prikriti, lahko pa bo nadzorni organ pogledal pri nadzoru vse ostale podatke v konkretni zadevi.  Naslednja omejitev je prav tako za nadzorni organ, ki v svojih odločbah ne bo smel razkriti operativnih akcij policije, povezanih z ljudmi. Razlog je predvsem v majhnosti naše države in predvidljiva škoda za predkazenske ali kazenske postopke, če bi ta informacija preko odločb informacijskega pooblaščenca postala javna. Še vedno pa bo lahko odkril kršitev, odredil popravke izbrisa osebnih podatkov in podobno.  In še manjši sklop, vsaj polovičnih, delnih izjem, je vredno omeniti, to je spremembe v 76. in 70. členu, ki v predlogu zakona so ustavljeni z amandmaji. Določeno je, da v primerih, kadar pristojni organi iz 1. člena predloga zakona ocenijo, da nadzor trenutno otežuje njihovo delo, torej izvajanje nalog in pristojnosti, to sporočijo informacijski pooblaščenki oziroma pooblaščencu, kot predstojniku nadzornega organa, ki se odloči, ali bo nadzor izvedel ali ne. Namreč, osredotoči se lahko najprej na pregled dokumentacije ali pa odloči, da ni nobenega argumenta, zaradi katerega bi prihajalo do oteževanja dela pristojnega organa.  Posamezniku, kot sem že rekla, je v zakonu zagotovljena široko varstvo njegovih pravic in sicer štiri pravna sredstva. Prva je torej njegova zahteva za dostop do osebnih podatkov ali njihove spremembe, na primer, popravka, neposredno pri pristojnem organu. V primeru, če je njegova zahteva zavrnjena, ima pravico do pritožbe, o kateri odloča informacijski pooblaščenec. Postopek se vodi na podlagi klasičnega Zakona o pravnem postopku, z določenimi prilagoditvami, obravnavanimi, glede ne obravnavane zadeve, na primer omejitev pogleda v spis, preverjanje identitete, zavarovanje osebnih podatkov, ki so predmet nadzornega postopka. Torej v tem primeru gre za pritožbeni postopek.  Drugo pravno sredstvo pa nastopi v primeru kršitve in ima možnost vložitve neposredne zahteve po določbah Zakona o pravnem postopku pri informacijskem pooblaščencu, torej, tako imenovana prijava in v tem postopku ima tudi sam vlagatelj položaj prijavitelja s posebnim položajem in nastopa kot stranka, subsidiarno uporabo določb zlasti Zakona o pravnem postopku, ter določb tega zakona, torej gre za nadzorna pooblastila in nadzorne ukrepe informacijskega pooblaščenca.  Tretje pravno sredstvo pa je lahko na podlagi tega, da informacijski pooblaščenec vodi nadzorne postopke tudi v javnem interesu, torej po uradni dolžnosti, ki jih uvede ali na lastno pobudo, na podlagi prijave katerekoli fizične ali pravne osebe ali na pobudo drugih organov, kar je klasični postopek inšpekcijskega nadzora po določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Prijavitelj torej lahko kadarkoli ima varstvo tudi na tak način.  Četrto sredstvo pa je pravzaprav tožba, kjer posameznik lahko vloži, tudi samostojno, tožbo na Upravno sodišče in sicer, glede sedanjih ali preteklih kršitev njegovih pravic, s področja varstva osebnih podatkov, torej gre za samostojno sodno varstvo. Tožena stranka je pristojni organ, ki obdeluje podatke, odločanje pa poteka s smiselno uporabo določb Zakona o pravnem sporu, glede postopka v zvezi z kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V tožbenem zahtevku je možno zahtevati tudi povrnitev škode. V postopku odloča Upravno sodišče Republike Slovenije, nadzorni organ pa lahko pošlje svoje stališče temu organu.  Glede ostalih vprašanj, smo zelo skrbno preučili vsa prejeta stališča, ki so bila tudi na začetku omenjena. Menimo, da smo večino pripomb informacijskega pooblaščenca naslovili preko amandmajev k predlogu zakona, ki so bili vloženi dne 27. 10. 2020, s tem ko smo sledili mnenju Zakonodajno-pravne službe.  Naj posebej izpostavim spremembe 31. člena ZVOPOKD, kjer smo črtali, da je nadzor nad skritimi prostori in skritimi predeli pristojnih organov potrebna predhodna sodna odredba, pustili smo sodno odredbo samo glede varstva komunikacijske zasebnosti zaposlenih, v pristojnih organih, upravičeno pričakovanje zasebnosti na delovnem mestu torej varujemo. Prav tako glede mnenja zagovornika načela enakosti, je delno upoštevano že v samem predlogu ZVOPOKD, v celoti pa se ga ni dalo upoštevati. Na primer, da bi za vsako avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov, bilo potrebno vedno naknadno ročno preverjanje. Sistema splošnega sodnega varstva pred Upravnim sodiščem, pa navajam, da je podobna ureditev že uveljavljena v Zakonu o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja že od leta 2004 in štejemo, da je takšno učinkovito sodno varstvo v pomoč ljudem.  Toliko za začetek. V nadaljevanju v razpravi smo vam na razpolago za morebitna dodatna pojasnila in razlage.  Hvala.
Hvala, ministrica.  Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Sonji Bien Karlovšek.  Izvolite.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo.  Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika poslovniško določenih nalog, dala pisno mnenje in sicer, je v pisnem mnenju podala najprej prvo pripombo s pravno-sistemskega vidika in sicer zato, ker je iz predloga zakona razvidno, da naj bi bila direktiva 2016/680 s tem predlogom zakona prenesena v pravni red Republike Slovenije v celoti.  Kot nadzorni organ po direktivi, je v predlogu zakona določen informacijski pooblaščenec. Nekatere vsebine, ki so povezane z določbami direktive, in sicer, pogoje za imenovanje informacijskega pooblaščenca in razlogi za njegovo razrešitev, ureja Zakon o informacijskem pooblaščencu, ki bi ga bilo treba prav tako prilagoditi določbam te direktive. To je torej napotilo, da bi bilo treba ustrezno novelirati Zakon o informacijskem pooblaščencu, ker ta predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, ne ureja te materije, ampak je sedež te materije v drugem zakonu.  Druga splošna pripomba se je prav tako navezovala na direktivo, ki je v večini določb naslovljena na upravljavca, ne na pristojni organ. Ta pripomba je odpravljena z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in sicer k 4. členu, s tem, ko spreminja definicijo upravljavca in iz katere je glede na amandma razvidno, da upravljavec po tem predlogu zakona ni le pristojni organ, ampak tudi drug državni organ, določen z zakonom, pri čemer gre seveda za obdelave osebnih podatkov za namene iz prvega odstavka 1. člena tega zakona.  Ostale pripombe, izražene v našem mnenju so pretežno oziroma v veliki meri odpravljene z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. Med pomembnejšimi spremembami zaradi amandmajev je bolj jasna in določna opredelitev pristojnih organov v 1. členu, iz katerega je sedaj z naštevanjem jasno razvidno, da so pristojni organi policija, državna tožilstva, Uprava za probacijo in Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.  Izpostaviti je treba tudi bolj določen zapis pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov v tretjem odstavku 6. člena. Ta obdelava ne bo več potekala za varovanje zdravja posameznika ali drugih, ampak samo za varovanje življenja in telesa in samo, če bo to nujno potrebno, izjemoma in ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadeve, iz česar izhaja, da bo ta obdelava zgolj začasna in vezana na neko enkratno izpolnitev namena varovanja življenja ali telesa.  V zvezi z opozorilom ZPS – na relativno kratek rok hrambe podatkov v dnevniku obdelave, ki omogočajo preverjanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov, tudi v sodnih postopkih, sicer ni podaljšan rok hrambe, je pa vložen amandma k 16. členu, ki omogoča zavarovanje dnevnika obdelave. Na ta način bo obstajala možnost, da se prepreči, da bi sicer kratek rok hrambe onemogočil preverjanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Z amandmajem k 18. členu, so jasno naštete pravice, ki jih ima posameznik po tem predlogu zakona in tudi, da jih lahko uveljavlja z zahtevo pred organom prve stopnje, torej praviloma pred pristojnim organom. Z amandmajem k 29. členu je jasno določeno, da je treba o neprisotnosti posameznika pri izvajanju procesnih dejanj v okviru nadzornega postopka, po tem zakonu odločiti s posebnim sklepom, ki se lahko izpodbija skupaj z odločitvijo o glavni stvari. Z amandmajem k 31. členu je bolj jasno določeno izvajanje nadzornih pooblastil nadzornega organa, pri čemer je ustrezno varovana zgolj upravičeno pričakovana zasebnost posameznika, ki jo ima na delovnem mestu, torej kot zaposleni pri pristojnem organu.  Z amandmajem k 55. členu so jasno določeni pogoji za pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov. Prav tako je z amandmajem k 59. členu bolj jasno določeno, katere določbe tega predloga zakona se uporabljajo smiselno v tako imenovanih kazenskih zadevah sodišč. Neupoštevano je pri tem ostalo samo opozorilo ZPS, da je ta določba neustrezno umeščena v oddelek, ki ureja pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov, čeprav gre v temelju za posebno določbo tega predloga zakona. Z amandmajem k 33. in 34. členu, je jasno opredeljeno, kaj je vsebina tako imenovane prijave prijavitelja s posebnim položajem in s tem je vzpostavljena distinkcija do pravic posameznika, ki se lahko uveljavijo le z zahtevo pred pristojnim organom. Medtem, ko se prijava prijavitelja s posebnim položajem nanaša na kršitve pri obdelavi ali varnosti osebnih podatkov iz tega zakona ali iz drugih zakonov, ki urejajo obdelavo ali varstvo osebnih podatkov, za namene iz prvega odstavka 1. člena predloga zakona.  V zvezi z amandmaji, ki se nanašajo na postopek s prijavo prijavitelja, je pa treba opozoriti, da gre za postopek nadzora nad zakonitostjo obdelave ali varstva osebnih podatkov, v katerem imata položaj stranke tako prijavitelj, kot tudi nadzorovani organ. V tem postopku se subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zato bosta v tem postopku imela položaj strank z nasprotujočimi si interesi.  V pisnem mnenju je ZPS že opozorila, da bo zaradi subsidiarne uporabe ZUP-a, ob tem obvezna izvedba ustne obravnave in da se bo morala izvajati tudi določba, po kateri si mora uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas prizadevati, da se stranke poravnajo. Po oceni ZPS bi to lahko bilo v nasprotju z učinkovitostjo izvajanja nadzornih pooblastil. V zvezi z vloženimi amandmaji pa je treba dodatno opozoriti še na položaj prijavitelja s posebnim položajem v postopku s prijavo. Nadzorni organ bo lahko odločil, da prisotnost prijavitelja na podlagi 29. člena ni dovoljena, zato prijavitelj, kljub temu, da bo stranka v tem postopku, ne bo mogel prisostvovati razgovorom z osebami pri pristojnem organu, torej zaslišanju nasprotne stranke, prav tako ne bo mogel biti prisoten pri zaslišanju prič. Če bo nadzorni organ izdal sklep, da njegova prisotnost ni dovoljena, tudi ne bo dovoljena njegova prisotnost pri izvajanju drugih procesnih dejanj, torej pri izvajanju drugih dokazov in na ustni obravnavi.  Zaradi tega ZPS opozarja na pravico do enakega varstva pravic, torej enakost orožij, ki mora biti zagotovljena prijavitelju, kot stranki postopka. V zvezi s tem ima sicer predlog zakona nekatere določbe in sicer v prvem odstavku 35. člena, in sicer, da se lahko prijavitelja na njegovo zahtevo obvešča o opravljenih dejanjih in stanju zadeve in da se mu pred izdajo odločbe vroči zapis ugotovitev, bistvenih za odločitev v tem postopku, o čemer se lahko prijavitelj tudi izjavi, vendar je po oceni ZPS vprašljivo, ali se s tem lahko nadomesti dejansko sodelovanje prijavitelja, kot stranke v postopku in ali je s tem torej izpostavljena enakost prijavitelja v razmerju do druge stranke, torej nadzorovanega organa.  To bo odvisno tudi od tega, kako se bo v postopku s prijavo prijavitelja, izvajala določba 9. člena ZUP, ki se v tem postopku uporablja subsidiarno, po kateri morajo imeti v postopku, ki se ga udeležujejo stranke z nasprotujočimi si interesi, vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom. Po oceni ZPS pri izvajanju tega postopka s specialno ureditvijo po tem predlogu zakona, ta določba ZUP ne bi smela biti v celoti izključena.  Med pomembnejšimi pripombami, ki z amandmaji niso odpravljene, bi izpostavila samo še pripombe k poglavju posebne določbe. V tem poglavju so urejene nekatere vsebine, ki so sedaj za vse osebe javnega in zasebnega sektorja urejene v Zakonu o varstvu osebnih podatkov in sicer, povezovanje zbirk osebnih podatkov in strokovni nadzor. Prav tako je v ZVOP-u urejeno posredovanje osebnih podatkov. V pisnem mnenju smo že opozorili, da je materija tega zakona strogo in ozko določena, v tem poglavju pa so urejene posebne obdelave osebnih podatkov, ki niso tipične samo za pristojne organe po tem predlogu zakona, ampak tudi za vse druge organe javnega sektorja, zato bi bilo po oceni ZPS ustrezno, da bi se ta materija uredila v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.  Pričakovati je namreč mogoče, da bodo v zakonu, ki naj bi bil sprejet zaradi sprejema splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov de lege ferenda, urejena tudi ta vprašanja za vse upravljavce zbirk osebnih podatkov. Zato je predlagano urejanje posebnih obdelav samo za pristojne organe iz tega predloga zakona, pred sprejemom zakona, ki bo ta vprašanja v bodoče uredil na sistemski ravni, s pravno-sistemskega vidika preuranjeno, z vidika veljavnosti teh določb samo za določene upravljavce, pa bi lahko po naši oceni ogrozilo tudi stabilnost urejanja pravnih razmerij.  Hvala.
Hvala tudi vam.  Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.) Želi.  Besedo ima državni svetnik, Rajko Fajt, izvolite.
Rajko Fajt
Spoštovani gospod predsednik, lepo pozdravljeni. Spoštovani gospe, gospodje.  O predlogu zakona je Komisija za državno ureditev razpravljala na seji 28. 10. V razpravi je bilo izpostavljeno, da je iz pripomb Upravnega sodišča mogoče zaključiti, da je kar nekaj dilem okoli vodenja postopkov, ki jih posameznik lahko sproži v primeru nezakonite obdelave njegovih osebnih podatkov in da se nekateri postopki celo podvajajo. Zato je komisija predstavnike Ministrstva za pravosodje prosila, če jim v zvezi s tem predstavijo predloge vloženih amandmajev in se opredelijo tudi do pripomb ostalih inštitucij. Poleg Upravnega sodišča, je pripombe na predlog zakona naslovil tudi informacijski pooblaščenec in je na kar nekaj odprtih vprašanj pa opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba.  Predstavniki predlagateljev so v nadaljevanju seje pojasnili, na, torej, odprta vprašanja. Tako je bilo glede pripomb Upravnega sodišča, ki so bila usmerjena v koncept sodnega varstva, komisiji pojasnjeno, da je predlagana ureditev, ki jo Upravno sodišče sedaj kritizira, praktično ista, kot je v Zakonu o varstvu osebnih podatkov-1. Predlog zakona jo sedaj samo bolj jasno ureja. V zvezi s stališčem Upravnega sodišča, ki se mu zdi neprimerno, da bi bilo možno neposredno vlagati tožbe zoper štiri organe, ampak bi morala biti pred tem izčrpana druga pravna sredstva, pa so predlagatelji torej pojasnili, da direktiva Evropske unije 2016/680 zahteva neodvisno ločeno samostojno pravno sredstvo in sodno varstvo.   Za varovanje pravic varovanja osebnih podatkov, imajo državljani po predlogu zakona tri možne sprožitve postopkov pred nadzornim organom ali pa gredo lahko samostojno na Upravno sodišče. Komisija je še opozorila, da je Upravno sodišče tisto, ki v praksi uporablja zakone in zna prepoznati, kje bi se lahko pojavile težave. Sočasnost poteka upravnega postopka in upravnega spora lahko pomeni, da bo v pravni red in v uveljavljanje posameznih pravic, vnesena negotovost. Upravno sodišče opozarja na »neuskladitev« z Zakonom o varovanju osebnih podatkov-1, kar v praksi lahko predstavlja težave, ki vodijo v različne interpretacije zakonodaje.  Vse to po mnenju komisije ne bo v prid preglednosti zakona, ki bi moral biti jasen in ne bo smel vzbujati dilem pri uveljavljanju pravic. Predstavniki predlagatelja so ponovili, da je ureditev ista, kot je v Zakonu o varovanju osebnih podatkov iz leta 2004, kjer se šteje, da je upravni spor pred Upravnim sodiščem učinkovito sodno sredstvo in v 2004 Upravno sodišče ni ugovarjalo tej rešitvi, prav tako predlagani rešitvi sedaj ne ugovarjata informacijska pooblaščenka in Zakonodajno-pravna služba. Predlagatelj je poudaril, da je predlagana rešitev namenjena v korist posameznika, ki bo lahko neposredno tožil državne organe.  V zvezi s pripombami informacijskega pooblaščenca, ki so v precejšnjem delu podobne ali primerljive za Zakonodajno-pravno služba, so predlagatelji poudarili, da so se usklajevali z Zakonodajno-pravno službo in so v veliki meri uskladili, o čemer pričajo tudi vloženi amandmaji. Glede pomisleka informacijskega pooblaščenca, vezano na hranjenje dnevnika obdelave osebnih podatkov, je predlagatelj poudaril, da so v 16. členu predloga zakona prišli do ustreznega kompromisa.  Glede 31. člena, kjer so bile pripombe informacijskega pooblaščenca zelo jasne in konsistentne, je bilo pojasnjeno, da je vsebina člena, ki je bila rezultat usklajevanja z drugimi inštitucijami, ustrezna. Očitek je bil, da se v predlog zakona glede varovanja koncepta prostorske zasebnosti, pretirano ščiti državne organe. Predstavnik Ministrstva za pravosodje je članu komisije pojasnil, da je glede te dileme vložen amandma, v katerem je predlagano, da se ščiti le komunikacijska zasebnost zaposlenih v teh ustanovah.  Glede 77. člena predloga zakona, so predstavniki predlagatelja pojasnili, da bo o njih še precej govora, tudi v nadaljevanju zakonodajnega postopka. Članica komisije je izpostavila, da predlog zakona Odvetniški zbornici Slovenije ni bil poslan v obravnavo, kar se ji ne zdi ustrezna komunikacija s strokovno javnostjo. Predstavnica predlagatelja je, glede usklajevanja z Odvetniško zbornico Slovenije pojasnila, da je bilo pred pripravo predloga zakona to del enotnega Zakona o varovanju osebnih podatkov-2 in v tem delu je bil predlog zakona v usklajevanju poslan tudi Odvetniški zbornici Slovenije, ki je lahko sodelovala s svojimi pripombami. Gre v bistvu za isti predlog, kot v 2018, le, da je sedaj izboljšan in precej stvari je podrobneje zapisanih.  Torej na izpostavljeno vprašanje so predstavniki Ministrstva za pravosodje podali ustrezna pojasnila. Ob dejstvu, da vloženi amandmaji korigirajo izpostavljene pripombe, je Komisija za državno ureditev predlog zakona podprla.  Hvala.
Hvala.  Morda želi besedo še kdo izmed vabljenih? (Ne.) Ugotavljam, da ne.  S tem pa prehajam na razpravo o posameznih členih, ter vloženih in predlaganih amandmajih.  Tukaj vas obveščam, da amandma Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus, k naslovu 3. poglavja in naslovu prvega oddelka 3. poglavja, z dne 27. 10. 2020, je bil danes umaknjen, tako da o njem ne bomo glasovali. Prav tako vas obveščam, da je bila vložena sprememba istih poslanskih skupin k 77. členu predloga zakona. Predlog sprememb amandmaja boste pa prejeli na klop.  Tako da, sedaj odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo želi besedo? / oglašanje iz dvorane/  Kot prva ima besedo gospa Maša Kociper, izvolite.
Hvala, predsednik odbora.  Ali veste kaj, kolegi in kolegice, jaz se pa sprašujem, kdo je od nas sploh razumel, kaj so danes, oprostite, da bom uporabila to grdo besedo – blebetali – vsi strokovnjaki tukaj? Jaz ne vem… Vsake toliko se vprašam, pa kakšen imamo mi to sistem in delovanja ministrstev in delovanja Državnega zbora? Gre za relativno preprosti zakon. Tukaj smo zdaj poslušali pol ure enih pravnih dizertacij, ki jih jaz, kot pravnica s pravosodnim izpitom nisem razumela, kaj šele kdo drugi, ki imam kako drugo izobrazbo.  In ni mi jasno, mi imamo, jaz upam, neke strokovnjake na ministrstvu, ki pripravljajo neko zakonodajo, med njimi so gotovo tudi pravniki. Potem imamo vladno službo za zakonodajo, v kateri so sami pravniki – strokovnjaki, ki se leta in leta ukvarjajo samo z zakonodajo. Potem pride zakon v Državni zbor, očitno tu so pa spet čisto drugi pravniki, neki drugi strokovnjaki, ne vem, z drugo izobrazbo, ki pa od teh dvojnih pravnikov ugotovijo, da je vse narobe. In zdaj na koncu pričakuje, ne vem kdo, da se bomo mi odločali tu o enem kupu enih skrajno pravniških amandmajev. Pa kdo sploh od nas, mislite, da to zdaj vse razume, no? Mislim, ne vem, res…  Pričakujem, da je drugič zakonodaja ali boljše pripravljena ali pa, da se pravne službe uskladijo, no. Jaz vem, da je to boleča tema že leta in leta, ampak, Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je tukaj, da pomaga poslancem in tako naprej, ampak gotovo se pa da nekaj tudi uskladit, če ne drugo, glede metodologije dela, da ne bomo imeli take, »skos«, dileme, da pride iz Vlade, ne bi rekla, da je poslanski zakon, da pride iz Vlade neka zakonodaja in potem en kup pripomb in potem en kup takih amandmajev, o katerih naj zdaj poslanci odločamo.  Me zanima, kdo od nas bo zdaj vedel, kaj odloča pri vseh teh amandmajih, ki jih je podpisala koalicija? In vsi so, zame so vsi, več ali manj, nomotehnični. In ne nas obremenjevat s to »nomotehniko« in tako naprej. Amandma je pripravljen na podlagi mnenja ZPS. Amandma sledi mnenju ZPS. Amandma je predlagan na podlagi mnenja ZPS. Mislim, ne vem no… ministrstvo ne zna pripravit zakonodaje očitno, da mora ZPS potem vse pripravljat. Jaz ne vem, koga zdaj naj tu kritiziram – ministrstvo ali ZPS ali koga?  Takle zakon, potem pa ni čudno, da imamo pravno nevarnost, ne pravno varnost, ko prihajajo eni zakoni, ki se na tak način sprejemajo. Jaz se bom vzdržala, ker ne vem kaj odločat pri temu zakonu. Ne vem, pa sem iz tega »foha« in se bom vzdržala, pri vseh amandmajih in pri zakonu.
Hvala.  Naslednji je želel besedo Predrag Baković, izvolite.
Predsednik, hvala lepa za besedo.  V tem kontekstu, kot je kolegica Maša razpravljala, bi jaz samo nadaljeval. Že sam naslov tega zakona in potem, poslušal sem izvajanja vseh, od Zakonodajno-pravne službe, do ministrice in do, tudi Državni svet, in nekako sem povzel, da bomo s tem zakonom ohranili visoko stopnjo varstva osebnih podatkov, da je varstvo pravic zagotovljeno posamezniku na več nivojih in tako naprej.  Zdaj, jaz kot, bom rekel, še vedno, »huh«, obremenjen, še vedno pod nekim vtisom moje prejšnje službe, seveda bom zastrigel z ušesi že pri naslovu – Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj. Jaz bi zdaj tukaj rad postavil eno vprašanje, čisto, bom rekel, zelo enostavno in pričakujem, da bo tudi odgovor nekako tak.  Torej, zanima me, predvsem s področja videonadzora, gre za, bi po mojem mnenju seveda tudi to, posnetki osebe so tudi osebni podatki, ali in kako bo policija v bodoče lahko dostopala do videoposnetkov ali fotografij osumljencev in storilcev, teh, na varnostnih in nadzornih kamerah, ki jih imajo varnostne agencije ali pa lokalne skupnosti? Ali se to kaj spreminja ali se ne spreminja? Ostaja isto? Kako je s posnetki v zaporih – ali to ostaja isto ali se spreminja? Nenazadnje, vidimo tukaj, da ta zakon velja za policijo, državno tožilstvo, se pravi, za zavode za izvrševanje kazenskih sankcij, prav s probacijo, delno tudi za kazensko sodstvo, v nekaterih segmentih.  Ljudi bo verjetno tudi zanimalo, kako je s temi objavami na spletnih omrežjih, kajne, kjer se pogosto pojavljajo fotografije nekih storilcev, ki iščejo informacijo o temu, če bi ga kdo prepoznal in predstavljajte si oškodovanca, ki se zjutraj zbudi, pogleda čez okno in vidi, da njegovega avtomobila ni več tam, pa vemo, da uspešnost »preiskanosti« tatvin vozila ali pa če recimo, vlomi v stanovanja, so nekje na top nivoju 20 %, da mu na nek način poskušamo omejit še to šanso, da se po spletnih omrežjih zaokroži neka taka fotografija, o nekem storilcu, pa tudi ne vem, če je to v redu.  Saj, verjamem in razumem ta zakon, da ne ureja tega, kajne, da ljudje pač dajejo na splete in pa na socialna omrežja, razne fotografije teh nepridipravov, pa vendarle, morda je treba reči tudi o temu kako besedo. Iz enega in iz drugega vidika. Torej, iz vidika varstva osebnih podatkov in zaščite nekaterih pravic, kot tudi z čisto, bom rekel, če želite, tudi preventivnega razloga, da morda se kdo ne bo pojavil tam oziroma bo nekoga odvrnilo od tega, da bi storil kakšno nečedno dejanje.  Tako da, jaz bi prosil za ta odgovor, no. Hvala lepa.
Hvala.  Naslednja je želela besedo poslanka Tina Heferle, izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.  Tudi jaz se strinjam s kolegico Mašo, kajne. Danes imamo pred sabo spet nek zakon, kjer gre za praktično preprost prenos neke evropske direktive, pa se spet zelo, zelo zapleta pri implementaciji. Od 84 členov smo – ste – dobil pripombe na več kot 55 členov in čeprav ste zdaj, spoštovani kolegi iz koalicije, vložili neke amandmaje, še vedno ne odpravljate vsega tega, na kar ste bili opozorjeni s strani Zakonodajno-pravne službe, pa tudi s strani drugih deležnikov.  Zdaj, recimo, kje vse niso bile upoštevane te pripombe. Členov je kar veliko, ne bom naštevala vseh, ampak morda izpostavim, ne vem, člen, ki se navezuje na zakonitost obdelave posebnih vrst osebnih podatkov. To je izjemno pomembna materija ali pa člen, ki se navezuje na pravico do dostopa do osebnih podatkov. To je praktično neka osnova. Ali pa člen, ki se nanaša na sporočilo o posamezniku o kršitvi varnosti osebnih podatkov. Tudi to je neka osnova, neka pravna varnost, ki jo pač v tej naši demokratični državi vendarle moramo, kajne, zagotavljat.  In kot rečeno, pripombe so podali tudi drugi deležniki, bom malo kasneje, čisto na kratko o tem, in vse te pripombe imajo vendarle eno pomembno vlogo, vi pa ste jih, nekatere, vsaj nekatere, kar spregledal. Zdaj, informacijska pooblaščenka, natančneje, je podala pripombe na več kot desetih straneh. Lahko smo si vsi te pripombe prebral. Danes smo celo dobil še, v njenem pisnem opravičilu, še dodatne pripombe oziroma dodatna priporočila, ki naj bi se jih vendarle v tej zakonodaji upoštevalo. Izrecno opozarja na ene izmed najbolj občutljivih tem. Recimo, glede pravic posameznika in postopka pred nadzornim organom - to je spet temelj. Ali pa opozarja na pristojnosti nadzornega organa - tudi to je temelj, kajne, ki, ne vem, niso tako zanemarljive pripombe in niso tako nepomembne pripombe, ki pa pač vplivajo na neko kvaliteto te prenesene direktive, ki jo danes obravnavamo. In vse te pripombe oziroma ti členi, na katere letijo te pripombe, so neke bistvene pravice posameznika, ki sem, kot sem že rekla, niso zanemarljive, da bi jih kar spregledali in jih ne »amandmirali« oziroma jih, pač ignorirali.  Zdaj, rezultat vsega tega, nedoslednega prenosa te direktive, na katere pač ti deležniki opozarjajo, je to, da se omogoča, recimo en izmed teh rezultatov, da se omogoča nadzorovanim organom neupravičeno prikrivanje določenih podatkov. To je zame zelo sporno in zdaj, če to vi ne uredite v amandmajih, tako kot je Maša rekla, morda bi bilo malo bolj razumljivo, da je pač taka zakonska materija tako zelo nepripravljena in nedodelana, če bi šlo za poslanski zakon. Vemo, da poslanci nismo strokovnjaki pri pisanju zakonodaje, ampak na ministrstvu pa vendarle imate te, strokovne službe, ki bi vam mogle to pripravit, in gospa ministrica, da pridete s takim zakonom pred Državni zbor, kjer je večina členov podvrženih nekim pripombam in jih ne upoštevate je, tako, zelo, nestrokovno, no.  Pa zdaj, če nadaljujem. Recimo, zagovornik načela enakosti je med drugim, pa se ne bom spuščala toliko v vsebino, ker res, je nedodelana in je ne bom jaz, tukaj namesto vas »amandmirala«, kajne, to je vaše delo, zagovornik načela enakosti je opozoril predvsem tudi na kratek rok, ki je bil dan na voljo za javno obravnavo. Zdaj, če bi ta rok bil - lahko samo špekuliram, kajne – če bi bil ta rok daljši, bi verjetno bilo tudi manj teh zapletov, manj nepravilnosti in manj teh opozoril stroke, kaj vse je narobe in kaj vse se mora »amandmirat« v vašem predlogu. Čeprav, kajne, smo pač teh kratkih rokov pri obravnavi pomembnih zakonov, pomembne zakonske materije pri tej vladni koaliciji že nekoliko vajeni, pa čeprav to ne bi smel kar tiho sprejet, po mojem mnenju, ker vendarle so strokovni deležniki pomemben faktor pri oblikovanju neke zakonodaje, jaz mislim, da bi jih bilo treba vključevat več, kot jih vi vključujete in bi jih bilo treba več poslušat, ampak, to je pač vaš, ne vem, modus operandi.  Zdaj, tudi Upravno sodišče je zelo izrecno podalo pripombe k 12. členu zakona. Gre za določbe, ki posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, omogoča, da v primeru nezakonite obdelave njegovih osebnih podatkov, istočasno vloži zahtevo za izbris podatkov pri pristojnem organu, ter istočasno zahteva sodno varstvo pred Upravnim sodiščem. Zdaj, mnenje Upravnega sodišča je tako, da predlaga ureditev nasprotuje konceptu upravnega spora, ki je uveljavljen v našem pravnem sistemu in, kot sem že poudarila, pa bom še enkrat, to ni tako zelo nedolžna pripomba ali pa nepomembna pripomba, seveda, če poznamo že zavzeto stališče Upravnega sodišča, ko so opozarjali, da je vzporeden tek upravnega postopka in upravnega spora o isti zadevi, neskladen z Ustavo in ureditvijo pravnega spora, ki velja v slovenskem pravnem redu.  Zdaj, bolj vsebinsko, se zelo težko res prebije človek čez tale vaš predlog, ker je, kot sem rekla no, zelo nedodelan, zelo nestrokoven, s tega vidika sploh, da ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Skratka, pač, imam spet nek občutek, da smo priča, ne vem, neki furi Ministrstva za pravosodje, kjer zelo, zelo nedosledno prenašajo neko evropsko direktivo, kar bi mogel bit pač preprost proces. Je pa to lahko zelo škodljivo za vse deležnike, ki bodo uporabljal ali pa, ki bodo pod uporabo tega zakona, na kar pa, kot sem že rekla, so opozarjali številne inštitucije s tega področja.  Tako da, jaz bom tudi zelo težko kakorkoli drugače glasovala, kot tako, da se bom vzdržala, ker niti ne razumem teh vaših razlaganj, »obrazlaganj«, tako zakona, kot potem amandmajev.
Hvala.  Morda želi besedo še kdo od poslank in poslancev? (Ne.) Če ne, bi morda dal na tej točki besedo ministrici za pravosodje.  Izvolite.
Lilijana Kozlovič
Hvala za besedo, bi pa potem prosila, če lahko še Peter Pavlin doda določene komentarje.  Torej, na uvodoma povem, da direktiva, ki jo prenašamo, je izjemno zahtevna direktiva. Že na podlagi tega, da ima samo uvodnih pojasnil 107. členov. Govori o tem, da gre res za materijo, ki jo lahko poznajo samo strokovnjaki s tega področja, tako da, verjamem, da tudi pravniki včasih vsega ne razumemo in je izjemno težko še posebej, ker direktiva uporablja veliko izrazov, če je to primerno, v posebnih primerih, če je to nujno potrebno, če je to razumno.  Torej, Ministrstvo za pravosodje je že vsaj 2 leti ali več, pripravljalo to zakonodajo. Tudi je bil že v enem prejšnjih mandatov, pripravljen ZVOP-2, ki naj bi bil sprejet v Državnem zboru, vendar je kasneje prišlo do odločitve, da je to nesistemska ureditev, ker ta direktiva posebej ureja pristojnost za specifične organe, ki raziskujejo v javnem interesu kazniva dejanja, torej jih preganjajo, preiskujejo in je zaradi tega jim dal tudi določene, večje pravice, ki jih ti organi do sedaj niso imeli. Zato je bila tudi potrebna posebna ureditev, pripravljamo pa in upam, da bomo kmalu tudi v celoti dali v Državni zbor, splošni zakon o varstvu osebnih podatkov, kajti, oba zakona namreč, glede na to, da v prejšnjem mandatu tega ni bilo sprejeto, pomeni, da posamezniki trenutno nimajo učinkovitega pravnega varstva. Na to še posebej opozarja informacijska pooblaščenka, kajti vemo, da veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov, ne samo, da ne ureja tega področja, ampak tudi nima ustreznih sankcij, ki jih določa GDPR, ki bi moral že davno bit prenesen, kar pomeni, da imamo nadzorni organ, ki svojih pooblastil pravzaprav ne more izvajati.  Tako da, Ministrstvo za pravosodje je, z vsemi temi deležniki zelo aktivno sodelovalo in pripravilo ta osnutek. Res je Zakonodajno-pravna služba dala, kot ste rekli, kar nekaj pripomb. Veliko od teh pripomb je redakcijske narave, da nomotehnične narave. Sama štejem, glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe, koliko je bilo vsebinskih pripomb, da so strokovnjaki na Ministrstvu za pravosodje zakon odlično pripravili. Tudi v javni razpravi je bil dvakrat, torej, časa za javno, za podajo pripomb in se bistveno ni spreminjal, tako prvič leta 2019, ko je bil v javni razpravi, kot tudi sedaj, je bilo nedvomno dovolj časa, da se lahko podajo pripombe.  Glede samega sodnega varstva. To sodno varstvo že velja. Informacijska pooblaščenka se torej z njim strinja. Mislim, da je najbolj kompetentna za odločanje o tem, s kakšnimi mehanizmi in s kakšnimi pravnimi sredstvi se lahko učinkovito zavarujejo pravice posameznika. Prikrivanje podatkov. Torej, ne gre za prikrivanje podatkov, gre za omejitve, ki jih direktiva dopušča, z jasnim namenom. Gre za konflikt dveh temeljnih pravic oziroma gre za konflikt med temeljno človekovo pravico, ki je določena v Ustavi – to je varstvo osebnih podatkov in pa na drugi strani javni interes. To je pregon kaznivih dejanj, ki je prav tako v interesu družbe. Vemo, da kadarkoli se omejujejo pravice, morajo bit te pravice samo, če je to nujno, omejene in če je to v skladu s testom sorazmernosti.  Kot sem uvodoma povedala, povsod smo zasledovali možnost, da kadarkoli lahko nadzorni organ seveda to pregleduje, seveda določenih zadev ne more objaviti, zaradi javnega interesa, ki ga ščiti tako direktiva, kot tudi predlog zakona, ima pa možnost zelo učinkovitega nadzora nad pristojnimi organi.  Tudi pripombe informacijske pooblaščenke, torej prvič, ko so bile, so bile na desetih straneh, res je. Skozi mnenje Zakonodajno-pravne službe smo te njihove, njene dileme naslovili. Odprta je ostala dilema, torej, ali se informacijski pooblaščenki, to je ena ključnih dilem, ki jo je vseskozi poudarjala, v pritožbenem postopku, torej, v postopku, ki ga poznamo že danes, torej, da tudi inšpekcijska pooblastila. Temu je resorno Ministrstvo za javno upravo zelo nasprotovalo. Vsa ostala, večina ostalih njihovih pripomb, smo naslovili skozi amandmaje. Tako glede tega, kot tudi glede drugačnega sodnega in samostojnega sodnega varstva, tudi Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb.  Menim da in še vedno verjamem, da je Zakonodajno-pravna služba tista, ki v Državnem zboru varuje zakonitost in ustavnost zakonodaje, zato štejem, da je Ministrstvo za pravosodje, glede na to, da je imelo zelo, zelo malo pripomb vsebinske narave, odlično pripravilo zakon. Sedaj pa dajem besedo še Petru Pavlinu, če smem, predsednik, da vsebinsko odgovori na vprašanje videonadzora pa o objavi na spletni strani.  Hvala.
Še prej bi dal za repliko, besedo gospe Tini Heferle.  Izvolite.
Ja, hvala lepa. Saj bom zelo kratka.  Gospa ministrica, rekla ste, da je direktiva izjemno zahtevna, izjemne zahtevne vsebine – se strinjam, popolnoma strinjam s tem. Zdaj, glede na to pa, da je rok za implementacijo, da ga že zamujamo, kajne, bi bilo pa mogoče vendarle bolj smotrno si vzet še nekaj časa, pa pripravit ta osnutek malo bolj kvalitetno in kakovostno. Govorili ste tudi o tem, da je rok za javno razpravo bil popolnoma okej, dovolj dolg. Meni se zdi da 7-dnevni rok, ki ste ga dali na voljo »udeležnikom«, bistveno prekratek.  Zdaj, če je to za vas dovolj, da nekdo to izjemno zahtevno direktivo, ki ste jo sama omenila, naštudira, poda konkretne vsebinske in pa kvalitetne pripombe, potem, ne vem, tudi na tem področju očitno spreminjate neko ustaljeno prakso, kot na nekih, kot na številnih drugih družbenih področjih. Meni se zdi to zelo škoda, zelo škodljivo za nek demokratičen proces nastajanja zakonodaje, kjer bi morali biti vključeni, v prvi vrsti, vsi strokovni deležniki.  In še o amandmajih, pravite, da so bile pripombe, bolj kot ne, nomotehnične narave. Obe verjetno veva, kot pravnici, da je tudi »nomotehnika« zelo pomembna, da je nek pravni predpis v praksi sploh uporaben in da je tudi »nomotehnika« tista, ki, ali pa izrazoslovje, kajne, ki je v pravu izjemnega pomena. En izraz je lahko bistveno drugače interpretirat ali pa, celo, če na več mestih zakona uporabljamo drugačne izraze za isto ali pa podobno situacijo, lahko nastane zelo velika zmeda. Tako da, zdaj to »relativizirat«, da so bile, je večina pripomb Zakonodajno-pravne službe nomotehnične narave, se mi zdi zelo nespoštljivo do naše Zakonodajno-pravne službe, hkrati pa manjšate nek pomen tega v zakonu, kar je po mojem mnenju izjemno pomembno za to, da se zakon lahko uporablja v dejanskem življenju.
Hvala.  Za dodatna pojasnila je želela besedo ministrica.  Izvolite.
Lilijana Kozlovič
Ja, torej, zakon je bil že leta 2019 v javni razpravi, v popolnoma enaki obliki in je spoštoval resolucijo o normativni dejavnosti, bil je 30 dni. Dodatno se je dalo v javno razpravo, letošnje leto, in sicer za 14 dni, tako da skupaj je bilo 45 dni.  Glede tega, da bi se vzelo dodaten čas. Jaz mislim, da si je prejšnja koalicija vzela kar veliko časa, da bi lahko pripravila ta zakon, pa ta zakon ni bil pripravljen in 15. septembra je potekel rok, tega leta, v katerem Evropska komisija vlaga tožbo zoper Republiko Slovenijo. Uspeli smo z obrazložitvijo, da smo do 15. septembra zakon dali, predlog zakona, na Vlado, tako da nanj visi tožba Evropske komisije, v kolikor ta zakon ne bo sprejet, tako da, nekega dodatnega časa za to nimamo.  Hvala.
Hvala.  Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za pravosodje, gospodu Petru Pavlinu.  Izvolite.
Peter Pavlin
Hvala, gospod predsednik. Pozdravljeni.  Mogoče samo zelo na kratko. Pri amandmajih, ki so pripravljeni na podlagi mnenja ZPS, je nekaj pomembnih vsebinskih rešitev, s katerimi se seveda tudi ministrstvo strinja in so res izboljšala predlog zakona. 1. člen, 4. člen, 6. člen, 14. člen… V glavnem, vse gre v izboljšavo načela zakonitosti ali pa pomoči ljudem, čisto tako naprej, pa 31. člen in še jih je. V glavnem, vsaj 6 do 7 členov ima zelo močen vsebinski pomen. Glede vprašanj, v zvezi z videonadzorom - mislim, da je bil poslanec Baković – je odgovor naslednji; ni tematika tega zakona, kot ste slišali na začetku, smo imel celo malo kritike od Zakonodajno-pravne službe, zakaj določamo / nerazumljivo/ v tem zakonu in smo šli na načelo minimalnega določanja. Tisto, kar je bilo nujno v tem zakonu, preostalo bo pretežno isto ali pa nekoliko izboljšano, v splošnem zakonu o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2. Se pravi, videonadzor, kot smo ga poznali do sedaj, tako za lokalne skupnosti, kot za zapore in podobno, bo urejen v Zakonu o varstvu osebnih podatkov, področna ureditev, se pravi posredno poglavje, verjetno bo pa nekoliko izboljšan, ker smo tudi določbe teh področnih ureditev, tudi v tem predlogu zakona izboljšali.  Glede objav javnih podatkov na spletnih omrežjih; odgovor se ne nahaja v 6. členu predloga zakona, temveč v 7. členu predloga zakona, kjer se omenja posebne vrste osebnih podatkov, se pravi, občutljivi rasa, vera, narodnost. Ob tem smo za situacijo, ko gre za, to je recimo, težje osebne podatke, se pravi, posebna vrsta, kajne - rasa, vera, narodnost, zdravje in podobno – določili, da so pač dostopne, recimo temu v navednicah, »za uradno uporabo, če jih je posameznik prostovoljno objavil brez zahteve za očitno omejitev«, kar velja to, za to višjo kategorijo osebnih podatkov, velja tudi za nižjo, namreč, za navadne osebne podatke, ime in priimek ali pa navadna fotografija. Smo pa o tem precej razmišljali, imeli smo precej razprav, tako z informacijskim pooblaščencem, kot z službo vlade zakonodaje, kot z Ministrstvom za notranje zadeve, ravno glede tega vprašanja - javno objavljeni podatki. Ni bilo spregledano.  Morda edino še glede vprašanja prikrivanja osebnih podatkov. Je že gospa ministrica povedala, samo na kratko bi rekel. 77. člen predloga zakona, ki omenja tako imenovane zaščitene osebe, pač, določen krog, da se prikrijejo njihovi osebni podatki, narejen je po vzorcu drugega odstavka 25. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Pač, tudi parlamentarna komisija ničesar ne more pogledati in nadzorni organ pa v bistvu bo videl vse, razen identifikacijskih podatkov, pa še te bo lahko videl, če bo zaščitena oseba dala prijavo, glede svojih osebnih podatkov.  Hvala.
Hvala.  Sedaj se je k besedi prijavil mag. Dušan Verbič.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav ministrica z sodelavci, ter ostali prisotni in seveda tudi predstavnik Državnega sveta.  Veste, uvodoma sem nekako kar pozorno poslušal, predvsem / nerazumljivo/ prve sogovornice in sogovornika in moram priznat, da nekako to izrazoslovje me, kar nekako negativno preseneča. Ali veste, če nekdo izjavi, da ta predlog zakona je nestrokoven, nedodelan, potem bi pričakoval, na podlagi česa ali teh ugotovitev. Kajti, moram priznat, da sem res podrobno poslušal, tako ministrico, kot tudi predstavnika Državnega sveta, predvsem slednji je zelo podrobno šel po sami vsebini in tudi členih, kjer so imeli predstavniki Državnega sveta najverjetneje obilico nekih pomislekov in nekako na koncu je zaključil, da v sodelovanju z predstavniki Ministrstva za pravosodje, so nekako odpravili tiste pomisleke in tisto, kar je meni ta hip pomembno, je to, da Državni svet predlog zakona podpira, kar pomeni pri tehtnih pomislekih in morebitnih dilemah, so vseeno prišli do zaključka, da je preprosto zakon primeren za drugo obravnavo, kot imamo danes.  Veste, če se še vrnem na to, da nekdo pravi, nestrokoven in nedodelan, moram priznat, da je to tipičen politični dialog opozicije zoper koalicije, ki nekako nek predlog zakona predstavi. Pa tudi to ne bi bil nekako iz moje strani nek pomislek, če se ne bi slučajno zgodilo to dejstvo, ki je ministrica uvodoma zelo jasno povedala – rok za implementacijo ali prenos te direktive je bil leta 2018 in zakaj potem predhodna Vlada ni to direktivo prenesla v slovenski pravni red, ki se je vedelo, da neka razumna doba, tudi s strani Evropske komisije, ki je prisotna, tudi do držav članic, vendar, enkrat je konec. In če sem prav razumel ministrico, je odkrito povedala, da so kar veliki problemi, ravno zaradi te časovnice, ker Republika Slovenija nikakor ne, ne, ne implementira, pač konkretno zadevo.  Kolikor sem uspel malce vsebino pogledat, prav gotovo, res, je zelo specifična in potrebuje različne profile strokovnjakov, ne samo pravnikov in podobno. Ampak tisto, kar me navdaja z nekim zadovoljstvom, da ni vsebina predloga zakona tako slaba, kot se prikazuje, vsaj s strani nekaterih opozicijskih poslank, je pa naslednje; v kolikor ta vsebina ne bi z neko zadostno mero bila usklajena z enim ključnim deležnikom tega zakona ali predloga zakona in po moji oceni je to informacijski pooblaščenec in zanimivo, da informacijske pooblaščenke danes ni prisotne pred tem odborom, ki obravnavamo, kot rečeno, v drugi fazi postopka. Noben ne pravi, da bi morala bit, ima pa svoje namestnike in v kolikor res vsebina ni usklajena vsaj z nekimi minimalnimi, da rečemo temu pričakovanji in zahtevami z strani informacijske pooblaščenke, mislim, da bi bilo prav, ne samo, da smo pisno, ampak, običajno je, da so prisotni tudi osebno in nam na tak ali drugačen način, to predočijo. Tako da, smatram, nekako opravičilo informacijske pooblaščenke, pa bom se ponovil, ni obvezno, da bi bila ona, lahko bi bil katerikoli namestnik, da nekako se strinja tudi s tem predlogom zakona.   Samo še, kar se tiče, pač, tudi ta očitek, glede na to, koliko je amandmajev. Kolikor časa sem v tem Državnem zboru, je že kar folklora. Folklora, če temu lahko tako rečem, da v marsikaterem, pa ne glede, katera Vlada je bila ali je, je pač ta realnost, da takrat, ko pride predlog zakona v Državni zbor in ko se ga resnično vsebinsko, z vseh plati loti Zakonodajno-pravna služba, kar mene osebno to zelo veseli, je posledica njihovega pristopa, da ima oblico pomislekov in zaradi tega tudi je prav, saj to je njihova dolžnost, da opozarja poslance, se pravi zakonodajno vejo oblasti, na morebitno nedodelanost ali pa, da bi se določene zadeve lahko nekoliko drugače tudi zapisala, ravno z namenom, da ne pride do tistih, tako imenovanih, pravnih praznin ali pa zlorab namena samega zakona.  Jaz osebno to zelo pozdravljam. Je pa tudi res, da nekako neka razumna meja teh, tako imenovanih, kasneje vloženih amandmajev, bi bilo prav, ampak tudi v tem primeru me ne preseneča, kajti, najsi bo to na Odboru za finance, najsi bo to na Odboru za notranje zadeve, imamo običajno kar lepo število amandmajev in če sem nekako zelo toleranten do teh, večjega števila amandmajev, me tolaži ravno to, da je prispevek Zakonodajno-pravne službe v tem, da je zakon spisan tudi po »nomotehniki« in vsebini, bistveno boljše, kot je bilo pač takrat predloženo.  Tako da, zaključujem s tem, da vsebino tega predloga zakona podpiram, kot tudi amandmaje, ki odpravljajo določene pomisleke. Prav gotovo se pa strinjam z vsem tistim dobronamernim besedam ali namenom, tudi če niso bili izrečeni, da je vsebina tega zakona tako kompleksna, da je ne samo potrebno bilo v veliki verjetnosti večje število medresorskega sodelovanja, ki je v marsikateri zadevi lahko zelo težko ali oteženo, ampak, na koncu imamo ta predlog in mislim, da je res čas, da se ta direktiva implementira v slovenski pravni red.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Naslednja ima besedo mag. Meira Hot.  Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi. Spoštovana gospa ministrica.        Torej, v bistvu se najprej niti nisem želela na tej točki prijaviti, ker dejstvo je, da gre za zakon, ki ga je že pripravila prejšnja koalicija, ampak moram priznati, da me je pa izvajanje ministrice vseeno izzvalo, da se prijavim k besedi. Ker vi ste povedali, da je v popolnoma isti obliki ta zakon bil objavljen leta 2019 in sedaj kakor je predložen, zato me v bistvu zanima kaj ste, potem konkretno vi sploh naredili? Slišali smo, da so se s koalicijskimi amandmaji v bistvu naslovila vprašanja Zakonodajno-pravne službe kolikor je pa meni razvidno pa se pripombe informacijske pooblaščenke sploh niso v celoti upoštevali.  Bom sedaj prebrala in citirala z dodatnim mnenjem spoštovanjem informacijska pooblaščenka pravi: »Analiza besedila teh amandmajev kaže, da so bile nekatere izmed predlaganih nejasnosti, na katere je opozoril informacijski pooblaščenec v svojem mnenju z dne 30. september dopolnjene kljub temu pa ostajajo nekatere pomembne neskladnosti oziroma nejasnosti med drugim glede 4., 20., 22., 26., 27., 28. do 32., 50., 57., 63. do 66., 67., 69., 73., 77., 79. do 82. in 83. člena. Prav tako iz javno dostopnega gradiva še vedno izhaja, da v predlogu zakona niso v celoti preneseni členi 17., 28/2., 40. in 47/5 direktive.«.  Sedaj se pa jaz res sprašujem, če gre tukaj za neki prenos direktive, če so vam bile zelo jasno podane pripombe, če ste sami povedali, da gre za kompleksni zakon kako je možno, da ostaja še vedno toliko nejasnosti. Pravni predpisi morajo biti jasni, določni, zagotavljati pravno predvidljivost in pravno varnost. Tovrstni predpisi temu definitivno ne ustrezajo, zato vas prosim, da mi poveste konkretno kaj je ministrstvo za pravosodje storilo, dopolnilo, kako je možno, da koalicijski amandmaji so tisti, ki popravljajo zakonodajo in dajejo dobronamerni nasvet, če Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora tako odlični opravlja svoje delo bi morda bilo dobro, da se Vlada in vladna služba zakonodaje že predhodno z njimi poveže pa, da potem ne prihaja do takih absurdov čemur smo danes priča?    PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala.   Sedaj jaz dodatnih prijavljenih za razpravo nimam, bi dal besedo predstavnikom ministrstva za dodatna pojasnila.     MAG. LILIJANA KOZLOVIČ: Najlepša hvala.   Bom jaz najprej ta del splošno, pa bomo, potem še dali odgovor na mnenje informacijske pooblaščenke.   Torej, kaj smo naredili. Leta 2019 je bilo to pripravljeno v zakonu skupaj ZVOP-2, za katerega se je kasneje prav s to informacijsko pooblaščenko ugotovilo, da je taka ureditev neustrezna tako, da je moralo sedanje ministrstvo – se pravi vedno gre za iste strokovnjake samo za drugega ministra – je moralo pripraviti novi zakon in odteči še eden krog ali je taka vsebina ustrezna. Pri tem smo zelo veliko sodelovali z informacijsko pooblaščenko zelo aktivno in tudi naslovili veliko vsebin. Kot pravite se pravi Zakonodajno-pravna služba oziroma zelo dobro opravlja svoje delo.  Jaz mislim, da včasih se je mogoče tudi potrebno odločiti ali je Zakonodajno-pravna služba tista, ki zadnja pove in varuje zakonitost in ustavnost ali je to zunanja institucija, drugo ministrstvo. Ko ne spoštujemo mnenja Zakonodajno-pravne službe se nam očita, da ne spoštujemo mnenja Zakonodajno-pravne službe, ko pa spoštujemo mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki se posebej tudi do teh čisto zadnjih vsebin, ki jih je informacijska pooblaščenka podala ni imelo na njihove pripombe pripomb pa se nam očita, da nismo strokovnjakov spoštovali. Verjamem, da je to potrebno in tako mora biti, ampak jaz mislim, da na koncu je Zakonodajno-pravna služba tista, ki pove ali je ureditev v parlamentu ustrezna ali ne. Že pod 1. točko, ko smo jo danes imeli, ko vidimo,         da pride do ustavne presoje nekega predpisa, jo mora zagovarjati Zakonodajno-pravna služba in Državni zbor torej je ne zagovarja tisti organ, ki ta zakon izvaja torej ne zagovarja informacijska pooblaščenka ali nekdo drugi, ampak bo moral to zagovarjati Državni zbor. Menim, da je vloga Državnega zbora, da se odloči ali je nekaj v redu ali ni v redu.  Sedaj pa bi še prosila, če lahko še Peter Pavlin pove.    PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala.     PETER PAVLIN: (Peter Pavlin, Ministrstvo za pravosodje) Bom kratek. Hvala.   Nič od tega, kar je danes omenjeno v mnenju informacijske pooblaščenke ni takšne vsebine, ki jo mi prej že ne bi slišali. Večkrat smo razpravljali o teh vsebinah tudi Zakonodajno-pravna služba je pazila na ta vprašanja. Ne bom rekel, da gre za / nerazumljivo/ razlike, ampak gre za to koliko natančen naj bi bil slovenski nacionalni zakon za razliko od drugih zakonov – sedaj, ker je to samostojen zakon – je to eden najpodrobnejših v Evropi, to je prvo.   Na vsa vprašanja v bistvu imamo odgovore. 17. člen direktive – to so tiste uvodne pripombe, ki so podane in ponavljam res nismo to prvič povedali – urejamo zelo dolg poseben postopek v korist ljudi v Sloveniji, ki se mu reče prijave prijavitelja s posebnim položajem, reševanjem njegovih zadev to so členi 33. do 37. predloga zakona. Drugi odstavek 28. člena direktive. Vprašanja zakonodajnih posvetovanj preden je neki predlog zakona sprejet v parlamentu. Imamo urejeno v 3. točki prvega odstavka 16. člena ter k 50. členu zakona se pravi na dveh mestih spet smo malo podrobnejši kot drugi zakoni, ampak ponavljam, imamo očitno ne vem manjši konceptualni sum. Peti odstavek 47. člena direktive. Direktiva ne zahteva, da nadzorni organi informacijski pooblaščenec nujno začne sam sodne postopke zoper kršitelja, ampak pravi: »Lahko sodeluje tudi drugače v sodnih postopkih.«. To smo dali notri v zakon. 11. točka prvega odstavka 26. člena Zakon varstvenih podatkov s področja obravnavanja kaznivih dejanj, ampak imamo še eden bonus v slovenski zakonodaji že obstoječi 23.a člen Zakona o Ustavnem sodišču omogoča informacijskemu pooblaščencu, da gre neposredno na Ustavno sodišče in izpodbija ustavnost zakonov in drugih prepisov v Sloveniji. Kolikor je nam znano sta samo dve državi v Evropi, ki to vse omogočata se pravi ne, ki to vse omogočata, ki ta dober standard omogočata. Se pravi na eni strani smo uporabili minimum, ki ga omogoča direktive, na drugi točki smo pa šli celo nad maksimum, ki ga omogoča direktiva, ampak je direktiva ponovno to omogočila. 4. člen isto besedilo je v veljavnem zakonu in to je vprašanje malverzacije(?) in isto 4. člen predloga zakona, isto besedilo veljavni zakon in isto besedilo ali pa recimo podobno besedilo standardi sveta Evrope. Lahko, da ima informacijski pooblaščenec prav samo Evropska unija še ni razvila lastnega standardne / nerazumljivo/ v smislu, da bi dala prav lastno definicijo, v direktivi jo namreč ni. Mi smo tukaj hoteli pomagati in pač omogočiti, da je nekaj več pojmov v 4. členu.  28. do 32. člen – gre za klasično staro vprašanje, kjer smo imeli tudi deležnike na drugi strani Ministrstva za javno upravo pa še koga. Namreč, če imaš pritožbo zoper pristojni organ tam poteka pač postopek. Šel si recimo na Policijo ali pa na upravo / nerazumljivo/ in hotel videti svoje osebne podatke. Oni so ti zavrnili lahko, da so utemeljena, neutemeljena ni pomembno, imaš pravico do pritožbe na drugostopenjski organ, to je informacijski pooblaščenec. Ne vidimo v luči obstoječega slovenskega sistema druge opcije kot, da gre to po Zakonu o splošnem pravnem postopku, kar pomeni, da informacijski pooblaščenec zahteva dostavo spisa zadeve, če mu lahko tako rečemo prvostopenjskega organa, prouči pritožbo, odgovor na pritožbo in odloči v zadevi. Jasno, potem je še upravni spor. Ne more pa to v ZUP sistemu, če zelo poenostavim, vključevati do tega, da bi na osnovi tega v tej zadevi za to zadevo, se opravičujem, za to zadevo informacijski pooblaščenec šel tudi v preiskavo. Res je bilo veliko razprav o tem. Lahko to vzame kot indic pa gre takoj v ločeno preiskavo samo odloči pa se strogo, se opravičujem, na tisto, kar je v spisu zadeve.   Ostalo bi raje skrajšal. Eventualno se vprašanje 77. člena večkrat omenja v dopisih         informacijskega pooblaščenca je tako imenovana definicija kazenske zadeve sodišča. To je v 23. točki 4. člena predloga zakona in tudi v tem 77. členu. Ta člen smo neprestano širili tudi na podlagi / nerazumljivo/ pooblaščenca. Zadnja širitev se je zgodila na podlagi tega, da smo videli pripombe informacijskega pooblaščenca in kritiko Zakonodajno-pravne službe in je spet amandma točno k tej definiciji. Tisto glede izjeme glede / nerazumljivo/ oseb pa samo ponovim, kar sem že rekel. Gre za varstvo življenja telesa ali pa prepoved mučenja – to so 17. in 18. člen Ustave – to so absolutne prepovedi v situaciji ali pa kršitev ali posegov, ki se ne smejo zgoditi in podobna ureditev je v drugem odstavku 25. člena Zakona o nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Res je tega do sedaj ni bilo v zakonu. V zakonodaji sporoča varstvenih podatkov. Bil je utemeljeni argument, da je treba tudi vprašanje zavarovati seveda ne absolutno, ker so možne izjeme, ki smo jih dodali v zakon notri, ampak po vzorcu tega kaj je parlamentarna nadzorna komisija ne sme izvedeti o zaščitenih osebah s področja Policija ali Obveščevalno varnostnih služb.   Hvala.     PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala tudi vam.   Morda želi še kdo besedo? (Ne.)   S tem zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje o vloženih amandmajih ter k predlogih za amandmaje odbora.  Sedaj bi vas obvestil, da poslanca mag. Dejana Kaloha na današnji seji nadomešča poslanec Franc Rosec.   Sedaj pa prehajamo na glasovanje o amandmajih.  Ker imamo amandmaje istih predlagateljev bom samo pri 1. členu prebral, kdo je predlagatelj amandmaja, potem pa ne bi pri vsakem členu ponavljal.   Dajem na glasovanje amandma Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus, ki so bile vložene 27. 10. 2020 k 1. členu na glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 4. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 6. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 8. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 11. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 12. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 14. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 15. členu zakona. Glasujemo.         Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 16. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 18. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 20. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 22. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 23. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 25. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Sedaj pa glasujemo o predlogu za amandma odbora k naslovu tretjega poglavja Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus z dne 2. 11. 2020. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Glasujemo o predlogu za amandma odbora k naslovu prvega oddelka 3. poglavja Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus z dne 2. 11. 2020. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 29. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 30. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 31. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 33. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 34. členu zakona. Glasujemo.         Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 37. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 46. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 47. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 51. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 54. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 55. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 56. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 59. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 60. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 63. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 64. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 70. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 73. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 74. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.         Na glasovanje dajem amandma k 75. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 76. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Sedaj pa odločamo o spremenjenem amandmaju Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus k 77. členu zakona, ki ste ga danes prejeli na klop. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 79. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.   Na glasovanje dajem amandma k 83. členu zakona. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je tudi zadnji amandma sprejet.  Sedaj pa prehajamo na glasovanje o vseh členih zakona skupaj.   Želi kdo morda obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da so členi zakona sprejeti.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.   Sprejeti amandmaji bodo vključeni v predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 62. člena Poslovnika Državnega zbora določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem poročevalec na odboru sam kot predsednik. Vidim, da nasprotovanja ni.   S tem zaključujem to točko dnevnega reda.    Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO.   Morda želi kdo od članic in članov odbora besedo? (Ne.)   S tem zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za pravosodje.     Seja se je končala 3. novembra 2020 ob 15.49.