4. redna seja

Državni zbor

28. 1. 2019
podatki objavljeni: 28. 1. 2019 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 4. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana po podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič od 13.30 dalje, Ferenc Horváth, Eva Irgl, Gregor Židan od 14.30 do 17.30, dr. Matej Tašner Vatovec od 14. ure dalje in Ljudmila Novak do 13. ure. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednika Vlade k 19. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije ter gospoda Petra Svetino, kandidata za Varuha človekovih pravic, k 20.a točki dnevnega reda, ministrico za pravosodje Andrejo Katič k 20.b točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Dovolite, da vse prisotne in vladni zbor še enkrat pozdravim. Spoštovane, spoštovani, dovolite, da ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pred nadaljevanjem seje spregovorim nekaj besed. Cenjene kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovani državljanke in državljani! Mednarodna skupnost se je včeraj 27. januarja z grozoto spomnila enega najbolj temačnih obdobji zgodovine človeštva. V letu, ko obeležujemo 80. letnico začetka druge svetovne vojne, je ta spomin še posebej močan. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, zareže v naš vsakdan z ohromelim molkom spomina na leto 1945, ko so pripadniki Rdeče armade osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz. V tej tovarni smeri nemškega nacističnega režima je življenje izgubilo več kot milijon taboriščnikov. Žrtev so bili Judje, Slovani, Romi, vojni ujetniki in politični nasprotniki, manjšine, telesno šibki in najranljivejši, med njimi tudi tisoč 331 Slovenk in Slovencev. Nacistična ideologija je kot podivjana pošast umorila 6 milijonov Judov. Namenoma in podlagi uradne politike je pripadnike posameznih skupnosti delila na večvredne in nevredne; na tiste, ki jim prostor na tem svetu pripada, in tiste, ki jim ga bodo odvzeli. Neverjetno težko se zavedamo vseh grozodejstev in zločinov proti sočloveku, kaj se lahko zgodi, če pozabimo, da smo vsi ljudi. Kakšen odnos do teh dejanj imamo, kako se do njih opredelimo in jim določimo vrednost, je pokazatelj o stanju duha sveta, v katerem živimo danes. Iz ruševin 2. svetovne vojne je vzklilo novo upanje. Povrnila se je vera v dostojanstvo in vrednost človeka. Povojni svet je utrdil zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, razumevanju svobode, enakopravnosti in pravičnosti. To je bil naš skupen odziv vseh držav sveta in človeštva kot celote, da se bo varovalo in ščitilo slehernega posameznika, ne glede na polt kože, spol, veroizpoved ali drugo osebno okoliščino. Prav zato moramo biti vedno pozorni na nestrpnost in sovraštva, ki ogrožajo odprtost in svobodo naše družbe, da zavrnemo podpihovanje ljudi proti ljudem, diskriminacijo, izključevanje in antisemitizem. Tudi zato, ker smo se v evropski skupnosti iz te nepredstavljive morije naučili, kako krhek je mir in kako zmotno je prepričanje, da je naša človečnost samoumevna. Ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst je tako, spoštovane in spoštovani, naša skupna moralna odgovornost in politična dolžnost, da se proti nestrpnostim in kršitvam človekovega dostojanstva naprej zoperstavimo z vsem našim pogumom. S tem izrazimo globoko spoštovanje preživelim in se ponižno priklonimo milijonom, ki so bili žrtve najbolj množičnih zločinov proti človeštvu. Zgodovina je prepolna dokazov, kako nevarna je ignoranca do majhnih dejanj, ki se končajo v velikem trpljenju. Nikoli več! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi navzoči, nadaljujemo s sejo in prehajamo na določitev dnevnega reda 4. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 18. januarja 2019, s sklicem te seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. S tem, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče. (Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 4. seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 55 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanja poslancev Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslancev vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslancev predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljena vprašanja danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Dejan Prešiček, minister za kulturo, ter dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve od 18. ure dalje.  S tem, spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.  Prvi mu bo poslansko vprašanje postavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani gospod predsednik Vlade, mene zanima:  Kako nameravate popraviti neustrezen položaj Slovencev v Avstriji, še posebej v deželah Koroška in Štajerska?  Mislim, da gre za konstitutiven narod. Slovenci so konstitutiven narod v teh dveh deželah Avstrije, a te pozicije ne uživajo. Naj najprej malo pojasnim. Status dežel kneževin in vojvodstev je določil že vestfalski mir 1648. leta, imenovan kot premirje iz Münstra in Osnabrücka. Ta mir je prisilil cesarja k upoštevanju državnega zbora in cesar ni mogel več izdajati svojih odredb, ne da bi si zagotovil podpore pri deželnih knezih in v deželah. 11. avgusta 1804 je cesar Franc II. izdal dekret oziroma cesarski patent, ki potrjuje tudi tema dvema slovenskima deželama, Koroški in Štajerski, status države in ravno tako tudi drugima dvema slovenskima narodoma. Ta patent je bil napisan v treh jezikih: v nemščini, v slovenščini in v italijanščini. Tam notri točno piše, kaj smo bili in kaj smo. Zato je status, ki ga danes imajo Slovenci v Avstriji, popolnoma neustrezen.  Sprašujem:  Kdaj boste pri zvezni vladi na Dunaju odprli to vprašanje, da se v deželi Koroški in v deželi Štajerski zavede slovenski narod kot konstitutiven narod in se na ta način pridobijo tiste pravice, ki jih konstitutivni narod tudi mora imeti?  Na ta način se lahko izognemo vsem tistim šikaniranjem slovenske populacije na oni strani meje in se vzpostavi pravo stanje, pravilno stanje, ki bi moralo biti narejeno že po prvi svetovni vojni, po drugi svetovni vojni in najkasneje v samostojni Sloveniji danes.  Mislim, da je utemeljitev jasna in bi morali preko naše veleposlanice v Republiki Avstriji mag. Ksenije Škrilec to zadevo odpreti. Mislim, da sedanja avstrijska vlada bi bila pripravljena, da se to naredi. Poleg tega pa bi lahko to zadevo odprli tudi preko ustanov Evropske unije.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala za vaše vprašanje, spoštovani poslanec. Lepo sta nam nanizali nekaj zgodovine in se s tem pregledom zgodovine tudi strinjam, da ni bilo vedno vse tako, da bi bilo dobro za Slovence.  Kar se tiče konstitutivnega naroda, vemo, da se je leta 1920 zgodil nesrečni plebiscit. Tudi to sem že sam večkrat omenil. Tam se je, žal, velika večina odločila za Avstrijo, ne za tedanjo kraljevino SHS. Velik del krivde po mojem mnenju leži tudi v takratni ljubljanski vladi. Tukaj se strinjam s tem. Ampak sedaj je to zgodovina in Slovenci nismo nikoli bili narod, ki bi napadal druge narode, ki bi želel drugim narodom jemati ozemlje. In formalnopravno je to sedaj avstrijsko ozemlje. Se pa strinjam, da slovenska manjšina na Štajerskem ni enako obravnavana, niti kot je obravnavana slovenska manjšina na Koroškem, ker je na Štajerskem pouk slovenščine še vedno neobvezen in tudi druge stvari niso urejene, kot bi morale biti. Povedal sem ob svojem obisku na Dunaju, da tudi financiranje slovenske manjšine s strani avstrijske države ni bilo usklajevano z rastjo stroškov. Mislim, da je financiranje že kar dolga leta na enakem nivoju, kar ni zadovoljivo. Potem je treba povedati, da so na koroški strani naredili določen napredek. Tudi sedanji koroški deželni glavar ima svojega otroka vpisanega v slovensko šolo. Tako da s strani vodstva avstrijske Koroške so odnosi bistveno drugačni, kot so bili še pred leti, ko vemo, kaj se je vse dogajalo. Konkreten napredek je tudi v tem, da bomo z rebalansom povečali sredstva Ministrstvu za Slovence po svetu in zamejce, ki bodo tako preko razpisov lahko dobili več.  Ni vse v najlepšem redu, tega ne bom govoril. Veliko je še za postoriti. Vendar pa verjamem, da bo tudi minister za Slovence po svetu in zamejce naredil vse v tej smeri, da bosta naši manjšini v Italiji in v Avstriji dobili podporo matične države, ker vemo, da ni vedno bila taka, kot bi morala biti. V tej smeri bomo delovali. Minister je že izrazil pripravljenost in je tudi sam podal nekaj pobud. Poleg tega se tudi intenzivno ukvarja s slovensko manjšino v Italiji in v Avstriji. Da ne pozabim Madžarske, kjer pa je naša manjšina mogoče še najmanj ustrezno obravnavana. Mislim, da ta hip ni čisto recipročno in tem stvarem se bo treba v bodoč tudi posvetiti, da ne bomo govorili samo o manjšini na avstrijskem Koroškem in, kot ste pravilno izpostavili, ker se večkrat pozablja, tudi na Štajerskem.  Zagotavljam, da bo Vlada, zlasti pa Ministrstvo za zamejce in Slovence po svetu usmerilo svoje napore v to, ker se zavedamo, da je slovenska manjšina v vseh treh državah avtohtona manjšina in da je postala manjšina s spletom tako mednarodnih okoliščin kot tudi včasih notranjepolitičnih. Hvala.
Hvala, gospod predsednik vlade.  Zahteva za dopolnitev odgovora.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala.  Gospod predsednik, jaz nisem govoril ne o napadanju, ne o jemanju ozemlja in ne o financiranju. Ravno tako tudi nisem govoril o Italiji in Madžarski. To so druge zgodbe. Tukaj, kar se Slovencev tiče, gre za status in Slovenci niso tam manjšina, ampak so konstitutivni narod. In ta status je treba deklarativno pripraviti in ga zahtevati. Ne smemo pozabiti, da Avstrije, takšne, kot je danes, ne bi bilo, če ne bi v državni pogodbi o Avstriji leta 1944 bil en pogoj, da bo Republika Avstrija kot taka obstajala samo, če bo lahko dokazala boj proti nacizmu. In ga je dokazala samo s slovenskimi partizani in na osnovi tega – tudi to je ena od zadev, ki bi jo morali upoštevati. Kar se tiče Štajerske. Na Štajerskem je bilo drugače. Na Štajerskem so se dogovorili, kako se bo skupna dežela Štajerska delila na slovenski in na avstrijski del, seveda v skladu z manifestom cesarja Karla z dne 16. oktober 1918. Tam je bil dogovor. In navkljub temu da so nam Štajerci ponujali mejo pri Lipnici, se je Ljubljana odločila, da jo je spustila na reko Muro. Na Koroškem je bila še večja kozlarija in je prišlo potem do tega hudega, bi rekel, plebiscita, ki nas je 10. oktobra 1920 udaril po glavi.  Mislim, gospod predsednik, da je nujno treba narediti korake, ki niso nobena agresija, nobena zahteva, gre za ugotovitev dejanskega zgodovinskega statusa in pozicije Slovencev v tem območju. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite
Predvidevam, da glede na to, da ste skoraj bili zraven pri vsem, ker ste dobro poučeni, predvidevam, da boste, potem sprejeli tudi mogoče kakšno prošnjo, da boste kakšen posebni odposlanec in boste šli na Dunaj in boste vi bolje predstavili te zadeve kot mi, ki smo očitno premalo aktivni.  Kar se tiče drugih vprašanj, nisem mislil, da mislite, da moramo napasti Avstrijo. Nikakor! Ampak tukaj gre še za eno vprašanje. Namreč vprašanje etnične avstrijske narodne skupnosti pri nas, kjer Avstrija trdi, da je to recipročno vprašanje. Mi smo povedali, da to ni recipročno vprašanje in da ne gre za enak status. Avstrija to problematizira ta hip. Tudi o tem je bilo nekaj besed na obisku na Dunaju. Naši in avstrijski pogledi se v nekaterih primerih precej razlikujejo, na drugih pač ne. Glede na to da poznate zgodovino od Karantanije dalje, verjamem, da boste mogoče vi več dosegli na tem področju, čeprav nekoliko dvomim.  Kar se pa tiče manjšine na Madžarskem in v Italiji, je pa to za mene, kljub temu da pravite, da je druga zgodba, ampak vseeno si zaslužijo enako obravnavo. Mislim, da če bomo zagotovili njihovih status, kot si ga zaslužijo, da bomo zelo uspešni in da moramo v tej smeri delovati. Kaj je pa zgodovinsko gledano, vemo, da vi tudi zahtevate še celo Istro zraven, pa vemo, da je to pač mimo bilo. Te stvari so danes žal mimo. Se pa strinjam, da če bi v preteklosti bila drugačna ravnanja, bi bilo lahko marsikaj drugače. To pa je res.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, želite besedo?  Izvolite.
Seveda nisem zadovoljen s tem odgovorom, ki kaže na nepoznavanje zgodovine in pomanjkanje nacionalnega čuta. Seveda je treba urediti tudi na Madžarskem in v Italiji, vendar se to ne tlači vse v isti koš. Kar se tiče posebnega odposlanca na Dunaj, z velikim veseljem grem tja in jim pojasnim marsikaj, kar Avstrijci točno vedno, in jim ne bo treba dosti pojasnjevati. Pojasnjevati je treba našim ljudem in našim vodilnim, ki se ne zavedajo, kaj je resnica, kakšna so dejstva in kaj se da storiti. Najlažje je reči, to je mimo, takrat tega niso naredili in sedaj bomo kar kar pokleknili in počepnili. Kar se tiče recipročnosti t. i. avstrijske manjšine, ta recipročnost odpade s tem, ker je prišlo do delitve obeh dežela. Do delitve. Tukaj bi mogoče kakšen gospod s pravnim znanjem lahko pojasnil, čeprav dvomim, da tako znanje ima. Res pa je, da, kot kaže, nimate ustreznih strokovnjakov, ki bi reševali ta vprašanja in te probleme. Vendar v Sloveniji so ljudje, ki to vedo, na žalost, ne vem, če je kakšen v vaši vladi – dvomim, mogoče se pa motim. Bilo bi lepo, če bi se motil.  Jaz mislim, da je zadeva preveč žgoča, da bi jo pustili kar tako, da gre mimo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora predlagam, da Državni zbor o tej zadevi odloči in da o tem razpravljamo. Zadeva se šele zdaj odpira, ker so vsi dosedanji politični akterji enostavno porivali to zadevo nekam pod preprogo, da se ne bi zamerili temu, onemu, tretjemu. Vendar je treba vedeti, da pritlehno in klečeplazniško ravnanje do sosednjih držav ali pa do bruseljske administracije ne prinese nikomur nič dobrega. Brcajo nas z leve, brcajo nas z desne in namesto da bi se postavili pokonci, gremo tukaj v eno tako defenzivo, pokrijemo se s kovtrom čez glavo in čakamo, da bo zadeva minila.  Zato v skladu s 246. členom Poslovnika predlagam, da se o tej zadevi razpravlja na eni od naslednjih sej. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Naslednje vprašanje imate gospod Žan Mahnič. Izvolite.
Hvala za besedo. Kolegice in kolegi, predsednik Vlade! V zadnjih tednih smo v medijih spremljali številne zgodbe družin in posameznikov, ki so se znašli v težkem finančnem položaju zaradi izjemno velikih zamud pri odločanju ob delitvi socialnih prejemkov na centrih za socialno delo. Ti so zamujali in še vedno zamujajo z nerešenimi vlogami za prejemke, kot so otroški dodatki, subvencije vrtca, malice in kosila ter državne štipendije. V teh primerih gre ravno za tiste socialne prejemke, ki so namenjeni otrokom iz socialno šibkejših družin, in so se zato morali v času zamud pri odločanju izpad sredstev, ki jim po zakonu sicer pripadajo, pokriti iz drugih virov, pri tem pa upati, da bo vloga v celoti odobrena in bodo v predvideni višini, dobila potem ta sredstva tudi povrnjena. Zaradi nekajmesečnih zaostankov je te družine ali posameznike poleg težkega finančnega položaja spremljala tudi negotovost. Zaradi neodobrenih otroških dodatkov si družine niso mogle načrtovati ali si privoščiti nujnih družinskih odhodkov, plačevati so morali polno ceno vrtca, dijaki in predvsem študentje pa so si morali poiskati delo, zaradi česar je pri nekaterih trpel tudi študijski proces. Gre torej za edinstven primer v Republiki Sloveniji, kjer se o socialnih pravicah ni odločalo brez nepotrebnega odlašanja zaradi sistemske neučinkovitosti pri zagotavljanju socialnih storitev centrov za socialno delo, kar je posledica neodgovorne, prehitre, nedomišljene in neučinkovite reorganizacije centrov za socialno delo in odloženega projekta avtomatizacije odločb. Ta dva projekta sta bila zasnovana in sta se začela v prejšnjem mandatu, v času ministrovanja ministrice dr. Anje Kopač Mrak, in potekala vse do oktobra 2018, ko je mandat že nastopila aktualna ministrica. Kljub opozorilom je uvajanje informacijske podpore reorganizaciji potekalo ravno v prvem tednu oktobra in zato informacijski sistemi centrov niso bili dostopni ter upravičenci niso mogli oddajati e-vlog preko portala eUprava. Ravno v tem času pa je na centrih za socialno delo tako kot vsako leto prišlo do povišanega števila vlog zaradi začetka šolskega in študijskega leta. Povišanje vlog je torej okoliščina, ki bi jo bilo mogoče predvideti in začetek reorganizacije prestaviti na nekaj mesecev kasneje, ko delo centrov za socialno delo ni toliko obremenjeno. Posledica tega je tudi predlog spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki smo ga imeli v novembru 2018, s katerim je bil iz zakonodaje umaknjen masovni, avtomatični informativni izračun za letne pravice.  Glede na takšen razplet lahko sklepamo, da so se velike predvolilne obljube o modernizaciji in o avtomatizaciji sistema socialnega varstva sprevrgle v svoje nasprotje.  Zato me zanima:  Kdo je odgovoren in kako bo odgovarjal za nastalo materialno in nematerialno škodo socialno ogroženim družinam in ostalim posameznikom?  Ali menite, da je dr. Anja Kopač Mrak po vsem tem še vedno primerna za funkcijo državne sekretarke v vašem kabinetu?  Koliko je stala reorganizacija centrov za socialno delo in koliko njena promocija v javnosti predvsem pred volitvami?  Ali boste pripravili novo organizacijo, predvsem pa kaj boste storili, da jeseni ne bomo priča ponovitvi tega primera? Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala lepa za vprašanje.  Mislim, da je vprašanje zelo na mestu, glede na to, kaj se je dogajalo, in ste že sami detektirali kar nekaj stvari, ki so se dogajale. Z vami se moram strinjati, da dan reorganizacije ni bil izbran pametno, se pravi 1. oktobra, ko je največ teh vlog. Priliv vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je takrat res enormen in zato se moram žal z vami strinjati, da datum ni bil pravi. Poleg tega je potem nastala sprememba oziroma nadgradnja informacijskega sistema, ki en teden ni deloval. Zasutost se je nadaljevala, ker se tudi ni pravočasno ukrepalo. Potem me sprašujete, kaj se bo zgodilo v prihodnje, da se to ne bo več dogajalo. Ministrica Ksenija Klampfer je ukrepala takoj. Za izplačilo štipendij in denarne socialne pomoči oktobra oziroma decembra je odredila dodaten rok in tako preprečila, da bi upravičenci ostali brez prejemkov. Zaposleni na centrih za socialno delo so opravljali nadurno delo oziroma ga še, nekateri tudi ob koncih tedna. Iz prejetih poročil vseh šestnajstih centrov izhaja, da je glavnina vlog rešena, zaostanke ima le še ljubljanski center za socialno delo, vendar je ministrica krajevno pristojnost za obravnavo teh vlog prenesla na druge centre po državi, ki zaostankov niso imeli.  Tako je na današnji dan od prej 5 tisoč 300 nerešenih vlog ljubljanskega centra takšnih le še 615 vlog, ob čemer je treba vedeti, da nekatere niso rešene tudi zato, ker centri še čakajo na dopolnitve vlog, na primer na dokazilo o višini dohodka iz tujine. Ta v naših uradnih evidencah ni evidentiran in tudi nimamo dostopa do tega podatka. Del teh zaostankov pa je tudi posledica neodzivnosti strank in ta neodzivnost pogosto vpliva tudi na trajanje postopkov. Se pa strinjam, da to ni glavni problem. Naj pa v izogib vtisu, da na centrih za socialno delo vlada kaos, povem, da centri odločbe večinoma izdajajo v zakonsko določenem roku dveh mesecev od prejetja vloge, zlasti ko gre za denarne socialne pomoči in varstveni dodatek. Poleg tega imajo pri reševanju vlog prednost socialno ogrožene družine. Verjamem, da se v bodoče to ne bo ponavljalo in s 1. 3. bo uveden nov sistem Krpan, ki bo zaposlenim olajšal delo z dokumentacijo. Odobren pa je tudi dodaten kader, tako da verjamem, da v bodoče se to ne bi smelo dogajati. Moram pa tukaj ministrico pohvaliti, da je bila ažurna in da je tudi glede druge problematike ravno taka. Verjamem, da bomo v enem letu dni že videli napredek, ker tudi osebno sprejema ljudi, ki imajo težave in se res osebno angažira.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, izvolite.
Ja, premier, strinjava se, zagotovo niste vi edini, ki ste za to odgovorni. To je pač delo prejšnje ministrice. Deloma tudi zaradi tega, ker je takrat Stranka modernega centra ministrici postavila ultimat, da bo glasovala proti njeni interpelaciji, če v nekaj mesecih pripravi načrt reorganizacije centrov za socialno delo. Takrat smo opozarjali, da takšni rokohitrski ukrepi ne bodo prinesli želenega. Potem je se šlo v reorganizacijo – z 62 centrov na 16, ki so potem te vloge reševali in zgodilo se je točno to.  Kar bi lahko vi ukrenili, je to, da junija, ko je, mislim, da sindikat teh delavcev opozarjal, da so preobremenjeni, da bi prestavili spreminjanje tega informacijskega sistema in do tega kolapsa ne bi prišlo. Za nekaj mesecev bi se zamaknilo, ne pa da se je šlo ravno takrat septembra in oktobra, ko je naval zaradi začetka šolskega leta največji.  Tudi aktualna ministrica je večkrat javno izrekla kritiko na račun prejšnje ministrice dr. Anje Kopač Mrak, kajti takrat smo že opozarjali, da reorganizacija centrov za socialno delo ne pomeni nič drugega kot več zaposlenih za tiste, ki so člani stranke Socialnih demokratov. Zaradi tega, gospod premier, me zanima:  Ali menite, da je na podlagi vsega, kar se je zgodilo, na podlagi tega, da je mamica s tremi otroki, ki je vlogo oddala začetek septembra, po navadi dobila odgovor v dveh tednih, tokrat pa 18. januarja, pa je še na deset tisoče takih primerov, ali je Anja Kopač Mrak še vedno primerna za to, da je državna sekretarka v vašem kabinetu?  Kako je s to digitalizacijo in informacijskimi sistemi?  Ne nazadnje imate tudi v koalicijski pogodbi, da boste te rutinske birokratske zadeve skušali čim bolj digitalizirati, če temu tako rečeva.  Koliko je vse to stalo?  Nekaj sto tisoč evrov sta dali dve ministrstvi, ki sta jih vodila ministra iz stranke Socialnih demokratov, pol leta pred volitvami dvema piar agencijama.
Hvala, gospod poslanec! Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Ni moje, da tukaj ocenjujem, kdo je za kaj odgovoren v prejšnji vladi in kdo ni odgovoren. Jaz sem povedal, kaj se dela zdaj. Povedal sem, da ministrstvo dela, da odpravlja zaostanke in da bo tudi nov sistem in zadeve, tako mi zagotavljajo, ko bodo začele delovati, se bodo bistveno izboljšale. Sem pa povedal, da reorganizacija ni bila postavljena v pravi termin – tukaj se strinjava – vendar se je treba vprašati, zakaj je do tega prišlo na tak ali drugačen način. Ampak ni moje, da danes sodim, kdo je za kaj primeren. Jaz tukaj od 13. septembra vodim operativno vlado in če bi vse reševal, kaj je bilo prej, bom tu pa tam še kaj moral povedati, kaj se je prej zgodilo, pa česa ni bilo, ampak ne bom pa danes ocenjeval, kaj je kdo naredil in česa ni naredil, ker moram reševati današnje probleme, ki so na mizi. Hvala.
Hvala, gospod predsednik vlade! Gospod poslanec, beseda je vaša.
Hvala. Ja, s tem se pa ne morem strinjati. In to ste tudi sami dokazali. Na podlagi ocenjevanja preteklega dela, ocenjevanja preteklega mandata ste, kar smo lahko izvedeli iz medijev ne nazadnje odločili, da Irena Majcen ne more biti ponovno ministrica ne za okolje, ne za kmetijstvo. To se pravi, da ste že v aktualnem mandatu na podlagi dela, ki ste ga ocenili nekako za nazaj, odločali o posameznikih. Ne vem, zakaj se ne morete odločiti oziroma ne želite in ste tako selektivni, ko pa gre za državno sekretarko v vašem kabinetu dr. Anjo Kopač Mrak. Seveda je nastala škoda, ki bo na nek način povrnjena. Verjetno ne tistim, ki so, glede na to, koliko so dobili, bodisi štipendij bodisi otroškega dodatka v preteklem letu, na podlagi tega načrtovali svoje izdatke v zadnjih mesecih leta, tudi zdaj januarja, februarja, tem se ne bo moglo povrniti. Verjetno ne pričakujemo, da bo Anja Kopač Mrak to povrnila, ampak neko objektivno odgovornost bi pa vendarle lahko sprejela, glede na to, da je bilo opozorjeno, kaj se bo zgodilo, če se bo hitelo ravno v tem času v reorganizacijo tega sistema. Po eni strani razumem, če greste na Erar in vpišete Futura ali pa Pristop, boste videli, da je bilo v zadnjem letu pred volitvami na sto tisoče evrov nakazanih tem dvema piar agencijama z Ministrstva za kmetijstvo Futuri, z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa Pristopu. Verjamem, da bomo tudi v komisiji, katere kadrovsko sestavo bomo potrjevali na tej seji, to zadevo pregledali – ali gre morda za financiranje kampanje politične stranke, v tem primeru Socialnih demokratov? In to, gospod premier, sem vas vprašal:  Koliko denarja je šlo za reorganizacijo, predvsem koliko za aktivno promocijo v javnosti?  Tukaj imamo tudi projekt, mislim da se imenuje Socialna aktivacija, tik pred parlamentarnimi volitvami. Takšni ukrepi se ne sprejemajo tako hitro, predvsem ne ob vseh opozorilih, ampak očitno je tukaj zadaj neka širša zgodba, ki jo bo treba preveriti. Upam, da vendarle boste sledili temu, kar ste zapisali v koalicijsko pogodbo, da ne bomo v prihodnjih mesecih, ko bo zopet prišlo do kaj takšnega, priča temu, da bo minister vaše vlade prišel v parlament z zakonom, kjer bo iz zakona črtal recimo avtomatsko reševanje teh vlog na podlagi nekega informacijskega sistema.  Zaradi vsega navedenega, gospod predsednik Državnega zbora, predlagam, da poslanke in poslanci v skladu s poslovnikom opravimo razpravo o odgovoru predsednika Vlade na moje poslansko vprašanje.
Hvala, gospod poslanec. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.  S tem spoštovane poslanke in poslanci prehajamo tretje poslansko vprašanje predsedniku Vlade. Besedo ima Jernej Vrtovec, Nova Slovenija.  Izvolite.
Predsednik Vlade, lep dober dan, prav tako ministricam in ministrom!  Bančna luknja, spoštovani predsednik Vlade, leta 2013 smo jo davkoplačevalci sanirali v višini 3 milijard evrov plus dodatno. Kot posledica reševanja situacije v slovenskih bankah pa je bila ustanovljena tako imenovana slaba banka na začetku leta 2013 kot posledica slabih bančnih praks, klientelizma, korupcije, dobesedno kraje davkoplačevalskega denarja. Namen ustanovitve slabe banke takoj na začetku je bil dober. Resnično je bil dober kot del, način sanacije reševanja nasedlih naložb in očiščenje bank, da bodo te normalno poslovale, da bodo lahko kreditirale gospodarstvo ter tudi delovale v korist ljudem, fizičnim osebam, gospodinjstvom. Toda tipično slovensko, kmalu po vsem tem se je tudi ta zgodba o slabi banki dobesedno spridila, pokvarila. Prišli so spet sokoli, zavohali denar in prileteli na ta kupček denarja. Tudi od zelo daleč. Domači in tuji. Tudi iz Skandinavije jih poznamo. In namesto normalnega upravljanja s terjatvami, se nam dogaja to, da smo priča novi privatizaciji. Se opravičujem, ne privatizaciji, ampak bolje rečeno »prihvatizaciji« tudi tega dela premoženja. Gre torej za iste ljudi, jih poznamo, jih poznamo iz obdobja nastajanje bančne luknje ali pa že prej. Gre za iste ljudi, ki so ponovno tukaj poleg na tem kupčku. Zgodba o slabi banki, spoštovani predsednik Vlade, ni nekaj, kar se je dogajalo deset let nazaj. Ta zgodba se dogaja danes, tukaj in zdaj, tudi pod vašo vlado.  Naj predstavim primer enega podjetja. Obstaja v Sloveniji podjetje, čigar lastnik je bil bankam dolžan za okrog 100 milijonov evrov. Zato so bile te terjatve prenesene na slabo banko z okrog 20-odstotnim popustom. In, glej ga glej, pojavi se nek vsem nam znani tuji sklad, ki ima sedež v davčni oazi, ki pa te terjatve potem kupi in, glej ga glej, direktorja in lastnika tega podjetja še vedno pusti tam na položaju, da upravlja tudi z njegovimi terjatvami. Ključno vprašanje ob tem je, ali mislite, da so iz sklada tako nori ali da gre enostavno za naš slovenski denar, ki sedaj iz davčnih oaz prihaja nazaj v Republiko Slovenijo preko slabe banke, da prihajajo ti isti ljudje nazaj do premoženja.  Moje ključno vprašanje, spoštovani predsednik Vlade, je:  Kaj bo Vlada storila, da se bo stanje v DUTB, v slabi banki normaliziralo?  Kako bo preverjala te kupce, ki prihajajo in kupujejo premoženje … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala.  Spet ste nanizali nekaj ugotovitev, s katerimi se lahko strinjam in resnično ta slaba banka je potem postala dejansko tisto, kakršno ime nosi. Naj pa poudarim, da je temeljno izhodišče Vlade glede načina poslovanja DUTB načelo ničelne tolerance do netransparentnega ter negospodarnega delovanja oziroma morebitnih zlorab. Vlada je kot skupščina DUTB že pristopila k ukrepom, ki bodo zagotavljali pregledno, gospodarno, učinkovito in tudi uspešno poslovanje DUTB. Premoženje, ki ga je prevzela od bank, mora upravljati tako, da bo lahko v največji možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank. To je cilj.  Vlada kot skupščina se je 6. decembra lani seznanila s poročilom Ministrstva za finance glede ugotovitev opravljenega nadzora nad DUTB pri prodaji zemljišča nekdanjega podjetja KLI Logatec. Ugotovila je, da so se pri prodaji nepremičnine zgodile številne nepravilnosti, pri delovanju DUTB pa resne pomanjkljivosti, ki preprečujejo učinkovito delovanje DUTB. Vlada je zato predčasno odpoklicala neizvršnega direktorja Upravnega odbora DUTB Miho Juharta kot predsedujočega Upravnemu odboru DUTB in imenovala dva nova neizvršna direktorja, Tomaža Beska in Marka Tišmo. Na isti seji je Vlada kot skupščina Upravnemu odboru DUTB tudi naložila, da takoj izvede ukrepe za zagotovitev skladnega, učinkovitega, gospodarnega in preglednega poslovanja DUTB, vključno z ugotavljanjem odgovornosti vpletenih. Ministrstvo za finance v začetku februarja pričakuje dodatno poročilo DUTB, in to tako o opravljenih postopkih ugotavljanja odgovornosti na vseh ravneh kot tudi načrtovanih dodatnih aktivnostih za izboljšanje skladnega in gospodarnega poslovanja DUTB. Naj še pojasnim, da Ministrstvo za finance v okviru izvajanja nadzora nad DUTB, ki ga opravlja v skladu z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, od družbe zahteva ustrezna pojasnila o vseh zadevah, v katerih zazna morebitne pomanjkljivosti glede delovanja DUTB, tudi ustrezno dokumentacijo, izvedbo ustreznih postopkov, izboljšave internih aktov, zagotovitev ustreznih kontrolnih mehanizmov ter predložitev časovnice izvedbenih ukrepov. Ministrstvo za finance o opravljenem nadzoru tudi kvartalno poroča Vladi. Sistem nadzora nad DUTB torej vendarle imamo.  Vlada načrtuje tudi nadaljnje izboljšave. Tako bo upoštevaje priporočila Komisije za preprečevanje korupcije glede postopka imenovanja ter kriterijev za izbor neizvršnih direktorjev ustrezno dopolnila smernice za delovanje DUTB. V teh smernicah bo ustrezno popravila tudi določbe, ki se nanašajo na upravljanje premoženja, zlasti nepremičnin, ter na strateško pomembne poslovne odločitve DUTB. Dopolnjen bo smiselno tudi statut DUTB, kjer bo še ustrezneje in še natančneje določila pristojnosti neizvršnih direktorjev. DUTB ima sicer tudi vzpostavljen razvejan sistem internih aktov, bistveno pa je, da te interne akte v praksi tudi dosledno upošteva in izvaja. Pomanjkljivost na tem področju se je izkazala zlasti na področju upravljanja nepremičnin. Pričakujem, da bodo odslej tudi na podlagi pozivov, ki jih je na DUTB naslovilo Ministrstvo za finance, v praksi te interne akte tudi v vseh fazah odločanja dosledno upoštevali.  Vlada bo torej naredila, kar je v njeni moči, verjamem pa, da bo tudi komisija odgovorila na mnoga vprašanja, ki so na mizi. Resnično se strinjam, da so v preteklosti vse stvari, ki smo se jih lotili ali pa so se jih, no, mi se jih nismo, potem nekam zaplavale, in tu imamo zdaj priložnost, da zadeve izboljšamo. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, želite besedo?  Izvolite.
Hvala, predsednik Vlade, za odgovor. Da je stanje na slabi banki, na DUTB, izredno kaotično, ste zdaj tudi sami dobili pismo zaposlenih, ki se ukvarjajo s prodajo nepremičnin, v katerem problematizirajo situacijo, medsebojni odnosi, prerekanja, omenjajo se kraje in tako dalje. Ključno pa je, da vse to, ko govorimo o dotičnih zemljiščih, je morda le dimna zavesa pred hujšimi stvarmi, ki se ob tem dogajajo. Pa naj vam predstavim še eno zgodbo, kaj se dogaja, kar je nezakonito, predsednik Vlade. Da prvotni dolžniki, tisti, ki so kopali bančno luknjo, sedaj z različnimi manevri, en tak primer poznamo iz leta 2015, prihajajo nazaj do tega premoženja in so to nazaj lastniki. Primer enega podjetja, ki je bil dolžan pibližno za okoli sto milijonov evrov, najprej je bil prenosna vrednost z banke na DUTB diskont popust 40 %. Potem pa je slaba banka dobila novega lastnika To je bil nek ameriški sklad. Ta ameriški sklad je v 14 dneh fino zaslužil, je to zgodbo, to isto podjetje v paketu s petimi drugimi slovenskimi podjetji prodal ruskemu skladu tveganega kapitala. In ta ruski sklad je potem, glej ga glej, to prodal spet nekemu slovenskemu podjetju. Isti strici so danes spet lastniki tega podjetja.  Jaz vas dodatno, kot sem vas vprašal, sprašujem:  Kako bo Vlada kot skupščina DUTB preprečila, da prvotni dolžniki postajajo nazaj lastniki teh podjetij?  To mislim, da je ključno vprašanje, če želimo razumeti problematiko DUTB, poleg tega da uredimo razmere znotraj DUTB, kar ste mi sami povedali elemente, kako. Najlepša hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Izvolite, gospod predsednik Vlade.
Vlada kot skupščina je že naredila nekaj potez. Glavni problem povsod, kjerkoli trčimo v kakšne težave, so pa kadri. Zagotovo s pravimi kadri na pravih mestih. In ti pravi kadri, ki bodo tudi pripravili ustrezne postopke, da se bodo preprečile nezakonitosti, da se bodo preprečile stvari, ki so v škodo tej državi. In to je moj kratek odgovor. Mi lahko napišemo, kar hočemo, če nimamo pravih kadrov, če nimamo sposobnih kadrov, potem je vse zaman. Mislim, da bo temu področju treba posvetiti vso pozornost, ker mi vidimo v javnosti samo ministre, pa kakšnega državnega sekretarja, ne vidimo pa tistih, ki so zadaj, pa so mogoče najbolj krivi za kakšno stvar, ki so jo ali pa tudi zaradi tega, ker je niso naredili, potem imamo takšne in drugačne težave.
Hvala, predsednik Vlade.  Gospod poslanec, izvolite.
Najlepša hvala.  Spoštovani predsednik Državnega zbora, jaz bom kršil poslovnik. Nimam namena, da bomo dodatno razpravljali, ampak le povabilo predsedniku Vlade, da Vlada kot skupščina DUTB …
Samo en trenutek, gospod poslanec …
… pripomore k temu, da bomo uspešno raziskovali …
Gospod poslanec, saj razumete, da če začnete najavo, kršil bom poslovnik, da ...
Predsednik, jaz sem vas prej dobronamerno opozoril, da povabim predsednika Vlade k uspešni preiskavi, da z roko v roki …
Še enkrat vas prosim, kršiti poslovnik zlasti z najavo, ni dobro in je zelo slab zgled. Najlepša hvala.  S tem prehajamo na četrto poslansko vprašanje.  Gospod Luka Mesec, izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade!  Engels je nekje zapisal takole: »V vseh družbenih ureditvah doslej so ljudje delali, da so lahko živeli. V kapitalizmu pa živimo zato, da delamo.« To še posebej velja za naše 21. stoletje. Formula 8+8+8, torej 8 ur za delo, 8 ur za počitek, družino, rekreacijo in pa 8 ur za spanje, ki je bila splošno uveljavljena po 2.. svetovni vojni se danes na žalost sesuva. In napad nanjo se imenuje prekarizacija. Slovenija je prekarizacijo doslej sprejemala z odprtimi rokami. Čeprav imamo rekordno število zaposlenih v tej državi, preko milijon trenutno, je rekordno tudi število prisilnih espejev, ki so dejansko v delovnem razmerju, ampak delajo preko espeja, da se delodajalec izogne plačilu stroškov dela, povezanih z redno zaposlitvijo in da je delavec lahko zamenljiv. Agencije za posredovanje dela, ki delavce pogosto na minimalnih plačah pošiljajo sem in tja, še naprej cvetijo. Oboje nas ne sme presenečati, saj naša država že mlade navadi, da so taka delovna razmerja in neredna zaposlitev normalna. Normalizator teh razmerij je študentsko delo.  Vprašanje, ki vam ga postavljam, pa se tiče države v ožjem smislu, kajti tudi ta je spodbujevalec prekarnosti. Institucije, kot so ministrstva, državna podjetja, javna uprava, se pogosto poslužujejo tako imenovanega outsourcinga, torej najemanja dela raznih varnostnikov, čistilk in tako naprej preko podjetij in agencij. Delavci, najeti preko teh agencij, so pogosto drugorazredni. Nimajo pravic, ki izhajajo iz dela in so pogosto podvrženi zlorabam. To nazorno kaže nedavni primer čistilk na Ministrstvu za javno upravo. Čistile so preko podjetja Čiščenje Aqua, d. o. o., in delale v takih razmerah. Dnevno so očistile tudi po 120 kvadratnih metrov površin, niso dobile plačila za nadure, niso imele počitka, ki jim pripada. Novembra in decembra lani sploh niso dobile plače, oktobra pa so dobile pičlih 200 evrov in podjetje jim je skupaj dolgovalo kar četrt milijona plač in neznano količino neplačanih prispevkov.  Zato vas sprašujem:  Ali in kako boste uveljavili določbo, ki smo jo na pobudo Levice lani vnesli v letošnji zakon o izvrševanju proračunov, po katerem lahko te outsourcane delavce ponovno zaposlimo v javnem sektorju?  Ali se nam boste pridružili v boju proti prekarnosti, ali boste podprli prizadevanja Levice, da se na delavca ne gleda več kot zgolj na strošek in da naša država v ožjem in širšem smislu postane zgled varovanja in zagotavljanja delavskih pravi?
Hvala, gospod poslanec, za vaše vprašanje.  Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša, izvolite.
Hvala.  Vprašanje, ki ga postavljate, je seveda relevantno. Glede na to, da sem imel tudi sam v preteklosti izkušnje z enim takim čistilnim servisom, ki je izkoriščal delavce oziroma šlo je za eno gospo, ki je čistila, ni dobila plačano ne vem koliko časa, tako da to problematiko dobro poznam. Država je res tista prva, ki bi morala nekaj narediti na področju tovrstne problematike. Res je, da ministrstva oziroma vse ustanove najemajo oziroma tako rečeno outsourcajo te storitve, če se izrazim po angleško, ki ni najlepše, ampak k temu problemu bo treba pristopiti skupaj. Glede na to da je ustanovljena delovna skupina, ki se bo soočala tudi s problematiko prekarizacije in tovrstnimi zadevami, mogoče v prihodnosti ne bi bilo slabo razmisliti, da država ustanovi neko agencijo in potem država sama izvaja te storitve. Podobno kot je pri varovanju objektov, recimo, ko nimamo po 45. letu vojakov, morajo zapustiti delovno razmerje, in bi lahko potem nadaljevali svoje delo z varovanjem objektov, ker je tudi nekoliko smešno, da varovanje objektov izvajajo zunanji izvajalci, kar tudi meče slabo luč na državo, da sama ni sposobna zagotoviti teh stvari. Moram pa opozoriti, da se pa po drugi strani lahko pojavi tudi problem, če sami zaposlimo te delavce. Mislim, da tudi nekatere občine so že šle, vem, da je Novo mesto zaposlilo čistilke, če se ne motim, da potem nastajajo tudi vprašanja, kaj se zgodi, če pride do bolniške odsotnosti, če pride do še kakšnih drugih stvari in kako potem takrat izvajati. Se pravi, da to pomeni, da je treba imeti več zaposlenih za nadomeščanje. Zato bi bilo res, kot pravim, smotrno, da bi država celostno ustanovila neko agencijo ali kakorkoli temu rečemo, ki bi potem izvajala tovrstne storitve za objekte, ki spadajo pod državo.  To je vredno razmisleka. Seveda bomo odprti tudi še za kakšne druge predloge, druge ideje, se pa strinjam, da se je s tem treba soočiti. Če delavcem, ki trdo delajo v tvoji firmi, ne plačaš, je tudi to za moje pojme vredno vsega prezira, ker za pošteno delo, pošteno plačilo. Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala za besedo. Z ustanovitvijo neke državne agencije se vsekakor strinjam, kljub temu pa se še bolj strinjam s tem, kar ste rekli, da bi država morala prva nekaj narediti.  Tukaj bom spet opozoril na podjetje Aqua, d. o. o., ki sem ga prej omenil, ki je čistilo Ministrstvo za javno upravo. Leta 2015 je to podjetje prek države in državnih firm prejelo kar 456 tisoč evrov. Čistilo ni samo Ministrstva za javno upravo, ampak še prostore Zavoda za gozdove, Darsa, Pošte Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Mestne občine Koper in celo Zavoda za zaposlovanje.  To še zdaleč ni edino takšno podjetje – imamo Manicom, Beki plus, Cleaning, če samo omenim afere v čistilnih servisih. Ogromno je takih podjetij, ki izkoriščajo delavce in sodelujejo z državo. Zato vas sprašujem:  Ali boste uveljavili to, kar smo kot alternativo na pobudo Levice lani vnesli v 60. člen Zakona o izvrševanju proračunov?  Ta dikcija pravi takole: »Dovoljeno število zaposlenih v letu 2019 se lahko v kadrovskem načrtu neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika poveča, če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, ki je prevzel dejavnost ali storitev, ki je trajne narave.« Se pravi, da se lahko povečajo kadrovski načrti, če se zaposluje outsourcane delavce. Tako piše v ZIPRS in velja za neposredne in posredne proračunske uporabnike.  Zanima pa me, glede na to, da bi morala država prava nekaj narediti:  Ali boste kot premier te države dali neposredno navodilo vsem proračunskim uporabnikom, naj to, kar piše v ZIPRS, tudi storijo?
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
No, predvsem vidim tudi problem v nadzoru kršitev. Če bi bil nadzor ustrezen, potem bi že tudi te firme, ki jih danes najema država, ustrezno plačevale svoje delavce in bi jih ustrezno tudi obravnavale. Tako da mislim, da je veliko treba tudi na tej strani narediti. Vemo, da je inšpektorjev premalo, potem pa je še vtis v javnosti, da se inšpekcije lotevajo malih rib, velike pa pustijo pri miru. Ta vtis je v veliki meri posledica tega, da dejansko nekateri lahko kršijo v nedogled. In tukaj ni samo to področje. Gre za vsa področja v Sloveniji, ki jih inšpekcije obravnavajo. Tako da sam vidim tudi v tem velik problem. In tudi na tem bo treba delati, pa da inšpekcije niso neki brezzobi tigri, ampak da lahko tudi dejansko nekaj naredijo.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala za besedo. Podajam predlog za splošno razpravo o tem vprašanju, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je, da nisem dobil zagotovila od predsednika vlade, da bo dal navodilo proračunskim uporabnikom, da uveljavijo ta člen ZIPRS. Mislim, da je to nekaj, kar moramo narediti. Prvo, kar je treba narediti, je spoštovati zakone in določbe zakonov, ki jih sprejemamo. Drugo pa je, da sva s premierom oba ugotavljala različne plati prekarnosti, od pomanjkljivega nadzora nad podjetji, do problema Inšpektorata dela, do tega, kar sem jaz povedal na začetku, da prekarnost v 21. stoletju na žalost postaja standard. Nimamo več te formule 3 krat 8, se pravi 8 ur dela, 8 ur počitka, družine, rekreacije in 8 ur spanja, ampak imamo človeka – prekarnega človeka po meri kapitala. Ta ni več v službi 8 ur, ampak je po navadi toliko, kolikor želi delodajalec. V službi mora biti pogosto dosegljiv, če izostane, ne zmore več tempa, se ga zavrže in nadomesti. Ker ta giljotina vedno visi nad njim, imamo težave, da je vedno več ljudi nagnjenih k depresiji, anksioznosti in podobnim psihičnim boleznim, ki so v resnici družbene bolezni. Na sploh smo vse bolj vsi ujeti v stalno prisilo produktivnosti. Tudi čas dopusta in počitnic nista več primarno namenjena počitku, ampak vse bolj delu ali pa delu na sebi ali pa izboljševanju lastnih kompetenc. To ni več samo omejeno na neko recimo prekarno družbeno skupino, ampak postaja vse splošno.  Mislim, da je to eno od glavnih družbenih problemov, ki pestijo našo družbo na več ravneh, tako da predlagam, da o tem, kako bomo kot Državni zbor proti temu ukrepali, opravimo široko razpravo. Hvala.
Hvala, gospod poslanec, za vas predlog. O njem bomo odločali jutri v okviru glasovanj.  Zadnji ima poslansko vprašanje za predsednika Vlade gospod Igor Zorčič.  Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala lepa.  Spoštovani predsednik Vlade! Po letih gospodarske in finančne krize, ki ji je sledila tudi socialna kriza, je Slovenija v mandatu prejšnje vlade začela okrevati in dosegati zavidljive makroekonomske rezultate z eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v EU. Takratna vlada in državni zbor sta sprejemala ukrepe za konsolidacijo javnih financ, spodbujanje neposrednih investicij in ob tem postopno odpravljala varčevalne ukrepe vse s ciljem, da bi ljudje bolje živeli. Vse to je pripeljalo do nekaterih rezultatov, ki so nam jih zavidale druge evropske države, kot je rekordna gospodarska rast, presežek v proračunu, ena najvišjih stopenj zaposlenosti. Slovenija je nekako iz javnofinančnega bolnika postala pozitivna zgodba in zgled marsikateri drugi državi Evropske unije. Vsi ti pozitivni premiki so se izrazili tudi v bonitetnih ocenah svetovanih bonitetnih hiš, kot so Moody's, Standard&Poor’s, Fitch, ki so od leta 2015 zviševale bonitetno oceno Sloveniji, vse to pa je botrovalo cenejšemu zadolževanju Republike Slovenije na tujih trgih. Prav zaradi tega je bil velik del dragega dolga zamenjan z znatno cenejšim. Do nizkih obrestnih mer smo se dokopali s taktnim povečevanjem porabe, ki je znatno zaostajala za rastjo prihodkov. Ta scenarij se je nato izkazal za učinkovitega tudi z vidika naglega upadanja deleža javnega dolga v bruto družbeni produkt. Okrepilo se je tudi zaupanje v naše gospodarstvo, dobilo smo nekaj novih greenfield investicij.  Pa ne glede na vse navedeno, tudi za to vlado obstaja še veliko trdega dela. Če želimo doseči zadane fiskalne cilje, katerih cilj je socialna in pravna država, bomo morali znižati tudi javni dolg in se pripraviti na gospodarsko ohlajanje, na katerega opozarjajo gospodarstveniki, ne nazadnje tudi ekonomisti in Fiskalni svet. Fiskalni svet opozarja, da bi se Slovenija utegnila znajti v bistveno slabšem položaju, če bo prišlo do nove krize, kot je bila leta 2008. V zvezi s tem bi vas vprašal:  Kako boste po rebalansu proračuna za leto 2019, kateremu se obeta podpora, vodili javnofinančno politiko države?  Kateri bodo tisti trajni ukrepi, ki bodo zagotavljali, da bo Slovenija ostala na poti fiskalne vzdržnosti?
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa.  Okrevanje Slovenije v mandatu prejšnje vlade, odpravljanje varčevalnih ukrepov, zavidljivi rezultati, to so vaše besede in brez dvoma držijo. Prejšnja vlada ima zasluge, ima pa tudi, v narekovajih, dolgove oziroma zapuščino, ki jo je pustila novi ekipi in verjetno je s tem tudi povezan del skrbi. Ne bi rad gledal nazaj, ampak vseeno je nekaj stvari treba povedati. Tik pred volitvami ste pripomogli k dvigu denarne socialne pomoči. S tem sicer ni nič narobe, je pa zelo zgovoren sam trenutek. Ohranitev denarne socialne pomoči pri znesku, določenem pred volitvami, je bil prvi ukrep te vlade. Koraka nazaj pač ni bilo mogoče storiti. Dražja je pa tudi druga zadeva, zapuščina, se pravi začeta, a ne končana pogajanja s stavkajočimi sindikati javnega sektorja. Finančno lestvico je postavila prejšnja vlada. S tem je tej vladi na nek način zvezala roke. Jasno je namreč bilo, da z manj denarja dogovora ne bo mogla doseči, nam je pa uspelo preprečiti, da bi dogovor stal več. Opozorila, ki jih sicer navajate v vprašanju, prihajajo iz ust številnih strokovnjakov, zlasti glede ohlajanja gospodarstva. Vlada jih pozna in nikakor ne podcenjuje, a vendarle velja biti z uporabo besede kriza nekoliko previden, saj z nekim pesimizmom ves čas, pa sem sam prej, ne bom rekel, da sem pesimist, sem pa realist, toliko me že poznate, nikakor nisem brezglavi optimist, da bi ob vsaki stvari skakal do stropa in govoril, kako je vse super. Če ste slišali moje dosedanje izjave, boste priznali, da ostajam v svojih izjavah zelo trdno na tleh, z obema nogama. Ne bi rad poletel s kakšnimi napovedmi in čemerkoli drugem, ampak če bomo pa vsak dan govorili, kako prihaja kriza, kako bo vse slabo, potem še vsak dan strašili ljudi, potem pa bo enako, kot so ves čas govorili, da s to vlado ne bo nič, pa s tem ne bo nič, pa z onim ne bo nič, pa ta ne zna, pa ta ne ve, drugi nima izkušenj pa tako naprej. Tudi pri teh zadevah je treba biti realist. Namesto da se sprašujemo, kaj bo, če bo, je pomembno obratno razmišljati, se pravi: kam vlagati, kako do prebojev in do rezultatov za ljudi in razvoj? Seveda pa imajo svetovni trgi pri tem pomemben vpliv, zlasti na naše gospodarstvo, ki je izvozno naravnano. Tukaj smo si na jasnem. Rebalans bo nekoliko zvišal izdatke državnega proračuna, ampak zgolj na račun višanja prihodkov. Mi tudi letos pričakujemo nekaj manj kot 200 milijonov presežka. Osebno sem zadovoljen, da smo uspeli zadostiti fiskalnim kriterijem, zadnja zadolžitev države pa ni bila namenjena večji porabi, temveč aktivnemu zniževanju javnega dolga. Mi bomo prišli pod 70 % in uspešno znižujemo javni dolg, kolikor je to pač možno v danih razmerah. Skoraj vsa ministrstva so dobila več denarja. Ampak to pa pomeni, da jih čaka tudi delo. Do zdaj, ko smo sestavljali proračun, je vsak prišel, češ, potrebujem to, potrebujem ono, potrebujem tretje. toliko več denarja. Ampak če ne bodo vedeli, kam dati ta denar, potem uspeha ne bo. Zato čaka zdaj ministrstva trdo delo, da bodo pripravili ukrepe, da bo ta denar, ki ga dajemo v ta ministrstva, dosegel tudi določen izplen. Tovariši iz Levice bodo rekli, da je še vedno premalo sociale, gospodje na desni bodo rekli, da je preveč sociale. Skratka, vsake oči imajo svojega malarja. Ampak ne glede na to verjamem, da je ta rebalans, ki ga bomo sprejemali, v danih okoliščinah primeren, optimalen. Če pa se slučajno zgodi, da se bodo razmere destabilizirale, kajti tudi svetovni dejavniki so precej uspešni pri nekaterih tovrstnih … / izklop mikrofona/
Tudi predsedniku Vlade se zgodi, da se mikrofon izklopi.  Gospod poslanec, izvolite. Nimate več vprašanja? Okej. Tudi to se zgodi.  S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, ugotavljam, da je prvi sklop, to so vprašanja za predsednika Vlade, zaključen. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za vse podane odgovore.  Sedaj prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 2. in 3. seji Državnega zbora. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec bi morala odgovoriti na tri poslanska vprašanja gospodu Francu Breznik, gospe Lidiji Ivanuša in gospodu Janiju Predniku, vendar je tudi danes odsotna. Poslanko in poslance sprašujem, če vztrajajo pri ustnem odgovoru ali morda želite pisni odgovor gospe ministrice. Pisni. Želite sedaj spregovoriti? Ne. Želite ustni odgovor? Da. Dogovorjeno. Ustni odgovor bo gospa ministrica podala na 5. redni seji Državnega zbora.  S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na poslanska vprašanja za ministra Zdravka Počivalška.  Gospod minister, odgovarjali boste na poslansko vprašanje dr. Darija Krajčiča v zvezi z zapiranjem poslovalnic Pošte Slovenije.  Izvolite.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke, poslanci!  Trg poštnih storitev je liberaliziran. Izvajanje univerzalne poštne storitve urejata Zakon o poštnih storitvah in splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Skladno s predpisi se postopek za zaprtje pošte vedno začne na zahtevo Pošte Slovenije, nikdar po uradni dolžnosti. Pristojnost države je omejena na ugotavljanje, ali bo v primeru zaprtja še zagotovljeno najmanjše predpisano število kontaktnih točk. Kontaktne točke so lahko organizirane kot pošta, kot pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike. Za dokončno zaprtje kontaktne točke se izvede upravni postopek. Zakonsko je predpisana spodnja meja poštnega omrežja, kumulativno morata biti izpolnjena dva pogoja. V vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije mora biti najmanj ena kontaktna točka, ki je organizirana kot pošta ali pogodbena pošta. Za 95 % prebivalcev Republike Slovenije pa zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4,5 kilometrov. Iz primerov izpolnjenih pogojev so opravljene tudi dodatne analize, ki vsebujejo natančno analizo razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev, ki jih zahtevana pošta pokriva. Razlogi za zaprtje morajo biti natančno utemeljeni in obrazloženi. Enako tudi način izvajanja univerzalne poštne storitve v predpisani kakovosti po zaprtju. Vse to v izogib, da se predpisana kakovost univerzalne poštne storitve po zaprtju kontaktne točke na območju ne bi poslabšala.  V zadnjih letih so se potrebe uporabnikov poštnih storitev zelo spremenile zaradi elektronske substitucije. Zaradi močnega upada klasičnih poštnih storitev je velik izziv vseh izvajalcev univerzalne poštne storitve prilaganje omrežja spremenjenim potrebam uporabnikov. Pri tem je treba opozoriti, da je gostota poštnega omrežja v Sloveniji nadpovprečno visoka. Pošta Slovenije je formalno zavezana vzpostaviti komunikacijo z lokalno skupnostjo in si prizadevati poiskati rešitev, ki bi v največji meri upoštevala razumne potrebe uporabnikov poštnih storitev v lokalnem okolju, obenem pa bi Pošti Slovenije omogočala finančno vzdržno izvajanje univerzalne poštne storitve.  V skladu z vsemi opisanimi je bil izveden tudi postopek primerov predlaganega zaprtja kontaktne točke Rečica ob Savinji. Pošta Rečica ob Savinji je samo dva kilometra oddaljena od pošte Nazarje, ki je dostavna pošta za njeno območje. V bližini pošte Rečica se nahajajo še druge pošte: Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad in pogodbena pošta Šmartno ob Dreti. Leta 2015 je bila pošta Rečica ob Savinji predvidena za preoblikovanje v pogodbeno pošto, vendar se ni našlo za to primernega pogodbenega partnerja. Zaradi nenehnega nadaljnjega upadanja storitev je bil leta 2018 pripravljen načrt za preoblikovanje v premično pošto. Lokalna skupnost oziroma občina je bila vse skozi seznanjena za namero o preoblikovanju. V decembru 2018 je bilo dogovorjeno, da se preoblikovanje prestavi na drugo polovico leta 2019. Iskanje primernega pogodbenega partnerja se še nadaljuje. Če se ne bo našel ustrezni ponudnik je predvideno preoblikovanje v premično pošto. To bi pomenilo zagotavljanje osnovnih poštnih storitev v sklopu opravljanja dostave na terenu. Gre za prijaznejšo obliko poslovanja predvsem za manj mobilne uporabnike, saj je mogoče po telefonu naročili obisk pismonoše na dom.  Poudarjam, da bomo še naprej namenjali posebno skrb zadovoljevanju razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev in zagotavljanju kakovosti univerzalne poštne storitve. Uporabnikom poštnih storitev bo zagotovljena tudi kvalitetna univerzalna poštna storitev, kot je predpisana z zakonom in splošnimi akti. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec, želite postaviti dodatno vprašanje?  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Hvala lepa, minister, za odgovor. Ta me ohrabruje, moram reči. Vendarle, ko sem raziskoval to področje sem se pogovarjal tudi z vodilnimi ljudmi na pošti in tudi z drugimi deležniki. Nekako sem prišel do ugotovitve, da lastnik pošte, to je DUTB oziroma SDH, zastavlja zgolj in samo finančne kriterije za doseganje nekih ciljev. Dosti manj se pa ukvarjajo z drugimi elementi, ki so tudi znotraj podjetij, ki jih upravlja ta krovna organizacija.  V okviru tega se postavlja vprašanje, ali takrat, kadar gre za tipične javne storitve, ali res mora biti v prvem planu donos, kljub tem kriterijem, ki ste jih vi našteli, ali vendarle kaže pogledati tudi širši pomen javnih storitev, zlasti na območjih, ki so marginalna. S tem ljudje dobivajo relativno slab občutek na terenu, da se jim odvzema tudi pošta, tudi če ni veliko storitev tam notri. So emocionalno vezani na tisto pošto, tam se še kakšne družabne zgodbe okoli dogajajo. Nemalo pošt ima pa tudi bančno poslovanje prek NKBM.  Tako da vam predlagam, spoštovani minister, tako sem tudi s terena dobil predlog, da bi se še enkrat usedli na sestanku deležniki, se pravi direktor pošte, nekdo iz ministrstva, ki je za to zadolžen, lastnik in bi videli, kaj s temi poštami v bodoče početi. To je moj predlog. Seveda ne more biti zahteva. V mojem volilnem okraju bodo zelo zadovoljni, če to izpeljete pa tudi vodstvo pošte. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Želita odgovoriti na to posredno vprašanje?
Spoštovani gospod poslanec, kot sem povedal, je končna odločitev preložena na drugo polovico leta 2019. Verjamem, da se bo v tem vmesnem obdobju izvršilo dogovarjanje med lokalno skupnostjo in pošto in da bomo tudi naprej zagotavljali univerzalno poštno storitev na vsem področju, tudi v Rečici ob Savinji. Seveda pa bi si najbolj želeli, da bi prišli do neke pogodbene oblike. Prizadevajmo si vsi skupaj, da takega ponudnika najdemo. Verjamem pa, da se Pošta Slovenije ne ozira samo po številkah, ampak da res celovito pogledajo vso problematiko. Pa še enkrat poudarjam, da je poštna storitev v slovenskem prostoru nadstandardna glede na zahteve Evropske komisije. Hvala.
Hvala, gospod minister.  S tem prehajamo na naslednje poslansko vprašanje, in sicer dr. Milana Brgleza v zvezi z marakeško pogodbo.  Izvolite, gospod minister.
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!  Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se zaveda pomembnosti vsebine in problematike, ki jo obravnava omenjena direktiva, in je že pristopilo k pripravi spremembe zakona. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah je bil uvrščen v javno razpravo, ki je potekala od 30. 10. 2018 do 30. 11. 2018. Po opravljeni javni razpravi so bila opravljena še nekatera posvetovanja z deležniki, ki so podali svoja mnenja in pripombe, na podlagi katerih je bilo izvedenih še nekaj prilagoditev predloga zakona. Predlog zakona je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja in računamo, da ga bo Vlada Republike Slovenije lahko sprejela v naslednjih dveh mesecih. Po sprejetju predloga zakona na Vladi bo zakon posredovan v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Implementacija direktive se je zavlekla zaradi usklajevanja z različnimi dejavniki.  Namen predloga zakona je razširiti izjemo avtorskih in sorodnih pravic v korist vseh invalidov, ne le slepih in slabovidnih, temveč katerihkoli invalidov, za izdelavo izvodov del v obliki, ki je prilagojena posameznemu invalidu glede na njihove okoliščine okvare zdravja. Vnos novih določb, ki bodo v skladu z direktivo omogočale izmenjavo izvodov, prilagojenih slepim in slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja, med pooblaščenimi subjekti znotraj Evropske unije, Evropska direktiva ne dovoljuje neposredne izmenjave izvodov v prilagojenem formatu med upravičenimi osebami, to je slepimi, slabovidnimi ter osebami z drugimi motnjami branja, na primer s hujšo obliko disleksije, fizično motnjo. Predlagane rešitve bodo slepim in slabovidnim osebam ter osebam z drugimi motnjami branja olajšale dostop do objavljenih del, ki so varovana z avtorskimi ali sorodnimi pravicami, kar bo izboljšalo kakovost njihovega življenja. Hvala.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, želite besedo?  Izvolite.
Najlepša hvala.  Ministru se zahvaljujem za odgovor. V dopolnitvi svojega vprašanja pa bi želel posebej poudariti, da je čimprejšnji prenos direktive v naš pravni red ter uveljavitev te marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za slepe in slabovidne ter osebe z drugimi težavami z branjem izjemnega pomena tudi za Slovenijo. Pozdravljam sicer ta širši pristop, vendar vem, da je to del neke daljše razprave, ker pravzaprav se ta zadeva ni začela sedaj, ampak poteka že dalj časa. Resnično upam, da bo v roku dveh mesecev ta stvar prišla do obravnave v Državnem zboru; bolj realistično je najverjetneje v prvi polovici tega leta. Seveda če ne bodo interesi, ki so tudi do sedaj bili tisti, ki so na evropski ravni ali pa na slovenski ravni onemogočali, da bi se ta direktiva dejansko izvedla in da bi tudi marakeška pogodba lahko prišla v veljavo. Vsekakor gre za neposredne koristi takšnih uporabnikov, kot je na primer tisoč 900 uporabnikov slovenske knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki je lansko leto praznovala 100-letnico. Vem, da je zadeva takšna, da bi si jo pravzaprav vsi želeli čim prej urediti. Ampak, ja, … Zanima me:  Ali je tega odpora v tem kapitalskem delu še vedno toliko, kot ga je bilo pred tem na evropski in naši ravni?  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
V javnem posvetovanju je ministrstvo med drugim prejelo tudi predloge, naj se predlagana izjema avtorskih in sorodnih pravic še bolj razširi, to je, da se določi izjema in omejitev pravice predelave, da se lahko avtorsko delo tudi vsebinsko spremeni, na primer skrajša. Temu nismo mogli slediti, ker ne moremo določiti širše izjeme ali omejitve v korist invalidnih oseb, kot je določeno z direktivo. Avtorske pravice in sorodne pravice v informacijski družbi, ki določajo nabor možnih izjem in omejitev avtorskih in sorodnih pravic, ki jih lahko država članica določi v svoji nacionalni zakonodaji.  Jaz verjamem, da imamo zdaj ta predlog usklajen in bo, kot sem povedal, prišel na Vlado v roku dveh mesec in potem takoj tudi v Državni zbor. Tega odpora v takem smislu tukaj ne zaznavamo, ampak to, kar smo zdaj uskladili, verjamem, da je tisto, kar bomo lahko tudi sprejeli. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo s postavitvijo vprašanj.  Naslednja je na vrsti mag. Karmen Furman, in sicer postavlja vprašanje ministrici za delo, družino in socialne zadeve. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovana ministrica in vsi prisotni!  V skupnosti socialnih zavodov so konec lanskega leta opozorili, da bo treba z mesecem januarjem 2019 povišati oskrbnine v domovih za starostnike, ker Vlada ni poskrbela za pokritje stroškov zvišanja plač zaposlenim. Da sedaj ne bo tukaj kakšnega napačnega razumevanja, želim povedati, da dvigu plač ne nasprotujemo, ampak nasprotno, najnižje plačan kader bi si zaslužil še kaj več.  Je pa na drugi strani povsem nesprejemljivo, da država poviša stroške dela, ne zagotovi pa potrebnih finančnih sredstev in posledično to breme prenese na uporabnike storitev. Višje cene oskrbe v letošnjem letu bodo morali znova plačati oskrbovanci in njihovi svojci. Tako upokojenci s svojimi nizkimi pokojninami že do sedaj niso zmogli plačevati domske oskrbe, ko pa bo ta očitno še višja, pa bo to ob nesprejemljivih pokojninah še težje.  Torej žal slovenski upokojenec po 40 in več letih dela nima niti za plačilo sobe v domu za starostnike.  Glede na dejstvo, da je vaše ministrstvo ustanovitelj domov za starejše in da prav vaše ministrstvo navsezadnje podaja soglasje k dvigu cen domske oskrbe me, spoštovana ministrica, zanima:  Koliko domov za starejše je konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta zaprosilo vaše ministrstvo za soglasje k dvigu cen storitev domske oskrbe?  Kaj boste vi kot ministrica, ker navsezadnje pa vendarle dajete soglasje k dvigu cen, storili, da boste preprečili, da bi oskrbovanci v domih za starejše morali še naprej pokrivati tudi stroške zdravstvene nege, ki jih je po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dolžan plačati Zavod za zdravstveno zavarovanje?  Dejstvo namreč je, da se oskrbnine v domovih nenehno dražijo predvsem tudi na račun prenizkih cen zdravstvenih storitev, ki bi jih po zakonu morala plačati zdravstvena zavarovalnica, pa jih ne oziroma vsaj ne v zadostni višini. V okviru obstoječega sistema cen domske oskrbe bi pa želela opozoriti še na eno sistemsko anomalijo, in sicer da so cene za enake storitve po različnih domovih odobrene v različnih zneskih. Ponekod se razlikuje tudi do dvakrat. Ker menim, da bi za isto storitev zavodi vendarle ne smeli zaračunavati tako različnih cen, me zanima:  Ali v tej zvezi načrtujete na vašem ministrstvu uvesti kakšne ukrepe? Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite, imate odgovor.
Ksenija Klampfer
Spoštovana poslanka, najlepša hvala za vprašanje. V zvezi z vašim vprašanjem želim najprej izpostaviti, da moramo na področju institucionalnega varstva starejših izboljšati dostopnost storitev. To pa lahko zagotovimo le s sprejetjem sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpira in aktivno sodeluje z resornim Ministrstvom za zdravje pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. V obstoječem sistemu, ki ga trenutno imamo v institucionalnem varstvu, osnovne in socialne storitve v domovih za starejše, to je, kar se tiče bivanja, prehrane, socialne oskrbe in pa varstva, plačujejo upravičenci oziroma njihovi zavezanci, to so družinski člani oziroma občine. Zdravstvena oskrba v domovih pa se financira iz zdravstvene blagajne, in sicer iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše obsega osnovno in socialno oskrbo, ki je urejena po predpisih s področja socialnega varstva, in zdravstveno varstvo, ki ga urejajo zdravstveni predpisi. Stroški zdravstvene nege v domovih za starejše se krijejo, kot ste že tudi sami ugotovili, iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje.  Na podlagi Zakona o socialnem varstvu so osnovno in socialno oskrbo dolžni plačati upravičenci in drugi zavezanci.  Na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev v primeru nezmožnosti plačila s strani upravičenca pa, kot rečeno, krijejo strošek storitve družinski člani oziroma občine. V veljavnem sistemu stroški storitve institucionalnega varstva v delu, ki se nanaša na osnovno in socialno oskrbo, niso neposredno kriti iz proračuna, pač pa storitev v okviru svoje plačilne sposobnosti plača upravičenec. Vzrok za povišanje cen v začetku leta 2019 so bili višji stroški dela za zaposlene, ki v domovih za starejše izvajajo osnovno in socialno oskrbo. Stroški dela predstavljajo približno 50 % v strukturi cene, kar pomeni 4-odstoten dvig plač za 2 % višjo ceno storitev. Država lahko zagotovi dodatna sredstva le za pokritje tistega dela stroškov zaradi zvišanja plač, ki ga financira iz proračuna.  Zato si zelo prizadevamo za ustrezen dvig sredstev, ki jih domovom za starejše namenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naj na tem mestu povem, da ravno v teh dneh potekajo intenzivna usklajevanja z Ministrstvom za zdravje na temo, da bi dosegli zvišanje cen zdravstvenih storitev. Želim pa izpostaviti, da so se temeljni mehanizmi socialne države, ki sodijo v pristojnost našega ministrstva, v zadnjem obdobju zelo okrepili. Odpravljeni so bili vsi varčevalni ukrepi na področju družinske in socialne politike. Zvišali so se varstveni prejemki, denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, ki je namenjen starejšim od 63 let za ženske in 65 let za moške.
Hvala lepa. Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev. Izvolite.
Hvala lepa za vašo obrazložitev, spoštovana ministrica. Res je, strinjam se, da to problematiko, s katero se ukvarjata navsezadnje dve ministrstvi, poleg Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti tudi Ministrstvo za zdravje in na koncu še zavarovalnica kot plačnik storitev zdravstvene nege, pa vendarle navsezadnje to medresorsko usklajevanje ne bi smelo biti izgovor, da se tako perečemu problemu ne prisluhne in navsezadnje tudi sprejme tako pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi. Namreč že vse od leta 2012 se nenehno opozarja na to problematiko določanja cen v domovih za starejše in tudi vaše ministrstvo. Cene strmo naraščajo, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa vsaj do sedaj ni prispeval zadostnega kritja, ki bi ga po zakonu moral.  Zato navsezadnje vseeno vztrajam pri odgovoru:  Kakšne ukrepe, točno katere, če mi znate povedati, bo vaše ministrstvo v okviru vašega mandata sprejelo, da se bo čim prej pristopilo k reševanju te problematike?  Saj navsezadnje glede na dejstvo, da vendarle ste vi tisti, ki dajete soglasje k dvigu cen, mislim, da je to še kako pomembno. Hvala.
Gospa ministrica, izvolite.
Ksenija Klampfer
Mogoče samo uvodoma toliko povem, kar se tiče medresorskega usklajevanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje samostojen pri določanju cen. Tu lahko mi samo z določenimi spodbudami in sestanki ter prikazovanjem dejanskega stanja poskušamo doseči dvig teh cen, na katere se glasno tudi opozarja. Kar je v naši moči, smo na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen za socialnovarstvenih storitev, lahko povem, da se cene usklajujejo enkrat letno, približno 1. marca, možna pa je tudi dodatna uskladitev v primeru, da se stroški dela povišajo za 1, 5 %. Ministrstvo je takoj v začetku leta pozvalo vse izvajalce, da k uskladitvi cen s 1. januarjem pristopijo le, če prihodki storitve zaradi dviga stroškov dela na podlagi veljavnih cen ne omogočajo vzdržnega poslovanja do konca februarja 2019, in ceno uskladijo šele s 1. marcem. Ministrstvo je izdalo tudi priporočilo, da se cene storitev s 1. januarjem 2019 ne povečajo za več kot 2 %. Lahko povem, trenutno kažejo podatki, da se je za uskladitev cen s 1. januarjem odločilo 60 % vseh izvajalcev, pri čemer so upoštevali priporočilo ministrstva in se odločili za dvig cen, ki v povprečju ne presegajo 2 %. Izvajalci bodo lahko cene dodatno povečali s 1. marcem zaradi spremembe ostalih elementov, cene, kot so stroški materiala, storitev, stroški investicijskega vzdrževanja, amortizacija ter stroški financiranja.  Če zaključim. Ministrstvo za delo lahko tukaj daje samo priporočila k cenam, sami zavodi so pa tisti, ki se potem odločijo. Tukaj pa bomo poskušali seveda z glasnim opozarjanjem tako Zavoda za zdravstveno zavarovanje kot tudi samih zavodov nadaljevati tudi v prihodnje.Hvala.
Hvala lepa. Gospa poslanka ima postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa, za vašo dopolnitev odgovora.  Jaz vseeno, glede na vsebino odgovora, ki sem ga dobila, nisem zadovoljna. Navsezadnje gre se za več let trajajočo problematiko, cene se dvigujejo tudi na račun tega, ker zdravstvena zavarovalnica ne opravi svoje zakonske obveznosti. Po drugi strani pa tudi dve ministrstvi v medresorskem usklajevanju, kolikor sem jaz razumela, še za enkrat nista v tisti pravi redni pripravi faze zakona o dolgotrajni oskrbi.  Zato bi vseeno želela izkoristiti možnost, da v okviru poslovnika opravimo nadaljnjo razpravo. Hvala lepa.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, v okviru glasovanj. Nadaljujemo pa z novim vprašanjem, ki ga bo postavil poslanec Blaž Pavlin, in sicer ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.  Izvolite.
Hvala za besedo! Spoštovana gospa ministrica! V zadnjem mesecu je bilo veliko govora o izgradnji tretje razvojne osi na njenem severnem delu, se pravi na delu, ki bi povezal Koroško z avtocestnim križem oziroma avtocesto Maribor–Ljubljana. V razpravah o izgradnji tretje razvojne osi pa pogrešam pogovore in načrte o izgradnji le-te na njenem južnem delu. Izgradnja južnega kraka od Vinice do Novega mesta in avtoceste Ljubljana–Obrežje je za razvoj gospodarstva Bele krajine in Dolenjske zelo velikega pomena. Izgradnjo podpirajo vse občine v tem delu Slovenije, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter ljudje, ki živijo v tej regiji. Čim prejšnja izgradnja ter državne ceste bi tudi pripomogla k vračanju mladih izobraženih ljudi po študiju nazaj v Belo krajino. Trasa je že prostorsko umeščena, vsaj v večjem delu. Prejšnji minister za promet je leta 2017 obljubil, da naj bi se izgradnja začela leta 2019 in končala do leta 2023.  Zato me zanima:  V kakšni fazi je izgradnja južnega dela tretje razvojne osi?  Ali ti roki še vedno držijo?  Ali je kaj več znanega glede poteka trase na njenem južnem delu, se pravi od Črnomlja proti mejnemu prehodu Vinica? Hiter začetek izgradnje je pomemben tudi zaradi črpanja evropskih sredstev.  Zanima me tudi:  V katero smer gredo razmišljanje ministrstva glede osrednjega dela tretje razvojne osi, ki bi povezal Zasavje in Posavje s hitrejšo in bolj varno cestno povezavo s Celjem, na eni, ter Ljubljano oziroma Novim mestom na drugi strani?  Za vaše odgovore se vam zahvaljujem.
Hvala lepa! Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala, lep pozdrav vsem in hvala za vprašanje. Spoštovani poslanec, kot veste, je tretja razvojna os prioritetni infrastrukturni projekt te vlade, te koalicije. Aktivnosti potekajo na celotnem projektu – severnem, srednjem in južnem, z dinamiko, ki je odvisna predvsem od prometnih obremenitev omrežja na posameznem območju. Projekt južnega dela tretje razvojne osi, od avtoceste A2 do meje z Republiko Hrvaško poteka v okviru treh ločenih odsekov. In sicer na prvem odseku od avtoceste A2 do priključka Maline, na drugem odseku od priključka Maline do Metlike, s krakom do Črnomlja, ter na tretjem odseku, od Črnomlja do Vinice. Prvi odsek od avtoceste A2 do Gorjancev oziroma priključka Maline je zasnovan kot štiripasovna cesta, hitra cesta v dolžini 17,9 kilometrov. Celotna trasa je razdeljena na štiri etape, gradnja pa je predvidena v dveh fazah. Prva faza obsega prvo in drugo etapo, v dolžini 5,5 kilometrov, druga faza pa tretjo in četrto etapo, v dolžini 12,4 kilometra. Za prvo fazo nove cestne povezave od avtoceste A2 do Osredka v okviru pripravljalnih del poteka pridobivanje nepremičnin, priprava projektne in investicijske dokumentacije za traso in premostitvena objekta preko reke Krke ter ostale terenske raziskave, ki so potrebne za začetek gradnje. Pridobitev gradbenega dovoljenja je predvidena v prvi polovici letošnjega leta in v tem letu tudi že pričetek gradnje. Ta odsek naj bi bil dokončan in predan prometu konec leta 2022. Za drugo fazo projekta, to sta etapi 3 in 4, od Osredka do Malin je na podlagi do sedaj izdelane dokumentacije sprejeta odločitev o najustreznejšem scenariju nadaljnje izvedbe, kjer se bo že v začetni fazi cesta gradila v polnem štiripasovnem profilu. Gradnja tega odseka, ki vključuje tudi predor skozi Gorjance, je predvidena v letih 2022–2026.  Na odseku od priključka Maline do Metlike oziroma Črnomlja je zaključen postopek prostorskega umeščanja. Z Republiko Hrvaško poteka usklajevanje glede priključevanja na njihovo avtocestno omrežje. Na podlagi opredeljene in medsebojno usklajene povezovalne prometne smeri se bodo nadaljevale aktivnosti prostorskega umeščanja v smeri Vinice, določitev prednostne smeri in aktivnosti za določitev investitorja na tej prednostni prometni smeri.  Na srednjem delu tretje razvojne osi, od avtoceste A1 pri Celju do avtoceste A2 pri Novem mestu, je bilo v letu 2008, ko so se oblikovale variante za celoten projekt od Avstrije do Hrvaške, vrednotenih in primerjanih deset variant. Vse različice so se začele na avtocesti A1 in končale z navezavo na avtocesto A2. Potekale so v treh koridorjih, in sicer v zahodnem, sredinskem in vzhodnem koridorju. Varianta v sredinskem koridorju je bila ocenjena kot najustreznejša, s potekom od avtoceste A1 preko Celja, Laškega in Zidanega mostu, nadalje preko Tržišča, Mokronoga in Šmarjeških Toplic do Novega mesta. Potek te variante je aktualen tudi po dopolnjeni študiji variant v letu 2016, ki je bila tudi javno razgrnjena. Predlagana rešitev po tej varianti je novogradnja dvopasovne ceste z možnostjo bodoče širitve v štiripasovnico, dolžine približno 57 kilometrov. V okviru primerjalnih variant je bila proučena še varianta s potekom trase po obstoječih cestah z delnimi rekonstrukcijami ozkih grl ter varianta z bistveno večjim obsegom novogradenj kot prvo primerjana. Trenutno se študija variant dopolnjuje s hidrološko in hidravlično študijo, kartami poplavne varnosti in pripombami, podanimi v postopku javne razgrnitve. Sprejetje odločitve o najustreznejši varianti je predvideno konec leta 2020.
Hvala lepa za odgovor. Nadaljujemo z vprašanji.  Dr. Franc Trček bo postavil vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.
Hvala za besedo. In tudi ministru za okolje in prostor, kot sem napovedal.  Moje vprašanje se nanaša na državni prostorski načrt širitve Aerodroma Maribor. Verjetno veste, če se nekaj takega dogaja, če je čez 140 nekih predlogov, pripomb na DPN, če se odzove pet občin, da potem poslancu iz Maribora pregoreva mobi in da je tovrstno vprašanje več kot potrebno in nujno. Če malo pogledamo, upam si celo trditi, nesrečno ozadje zgodbe tega letališča, pa bi lahko šli še 25 let nazaj, ko se je tam neko orožje našlo, ki je bilo sicer namenjeno prebijanju obroča v Sarajevu; če bi takrat slovenska in hrvaška politika bili malo pametnejši, ne bi bilo tako dolge travme sarajevskega obleganja. Ampak pustimo to stati. Kar nekaj državnih investicij, neka izkušnja z našega konca z umeščanjem Magne, ko so bili določeni ljudje stigmatizirani za ekoteroriste, tudi navsezadnje neke, dandanes lahko rečemo, že pravljice, megalomanski plani bivšega župana, ki je tam govoril o razgradnji letal, in podobno. Seveda pride potem dejansko do nekega strahu ljudi. Če temu dodamo še dejstvo, da je po nekih variantah načrtovano, da bo to tovorno letališče, ki bo imelo več pretovora kot dunajsko, ker je celo sodišče dalo prepoved tovrstne širitve, se dejansko vprašamo, kje smo in kako bo ta zgodba šla naprej in kako se bosta resorna ministrica in minister odzvala na neko vso količino predlogov. Zdaj imamo še neko zadnjo zgodbo, odpoved nekega pogodbenega razmerja, ki je lahko tudi oblika pritiska nekega kitajskega akterja, ki je bila tam prisoten. Vsa ta šlamastika, če se tako izrazim, ljudi skrbi. In navsezadnje, če pride do udejanjanja tega nekega bolj tovoru namenjenega letališča, veste, to je nekaj drugega za nas, ki tam živimo, kot ta, da nekajkrat na mesec kakšna letalo potrenirajo vzletanje, pristajanje, kar je tudi neko onesnaževanje okolja, ko bodo tja prihrumeli neki antonovi, tupoljevi, bo to neka čisto druga ali tretja zgodba.  Upam, da bom dobil zadovoljive odgovore tako jaz kot številni iz našega okrožja. Hvala.
Hvala lepa. Najprej bo podala svoj odgovor gospa ministrica. Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala poslancu za to vprašanje. Se strinjam, da lahko rečemo 25-letna bolj ali manj neuspešna zgodba tega letališča. Najemna pogodba, ki je bila sklenjena marca 2017, za dobo 15 let z možnostjo 5-letnega podaljšanja s kitajskim najemnikom bo na predlog tega istega kitajskega najemnika prekinjena. Zakaj je to pritisk? Ne vem. Na to bo lahko odgovoril kitajski najemnik. Sama sem bila začudena ob tem, da je bila pogodba sklenjena za 15 let in pravzaprav se vmes ni nič spremenilo, pa jo želijo prej kot v dveh letih razdreti. Seveda to pravico skladno s pogodbo imajo, država je izpolnila vse zaveze, ki smo jih s pogodbo dali, tako da jaz mislim, da tožba v nobenem primeru ne pride v poštev. Kakšne so možnosti? Se pravi, novo najemno razmerje, javno-zasebno partnerstvo ali mogoče tudi prodaja Letališča Maribor, s tem da se moramo vsi skupaj vprašati, ali ob obstoječem stanju, kakršno danes je, se pravi brez sprememb državnega prostorskega načrta, interes za promet, kakršenkoli, na tem letališču sploh lahko zagotovimo.  Še enkrat bi rada poudarila, da je država vse pogodbene obveznosti izpolnila. Jaz sem se srečala s kitajskimi najemniki, ko so oni tudi izpolnili svoje obveznosti, in mi je žal, da so bile obljube tako velikopotezne pa da na koncu pravzaprav tega, kar so obljubljali, niti v manjšem delu niso realizirali. Kar se tiče prostorskega načrt bo odgovoril minister Leben, imava pa, to pa bom povedala zdaj, mislim da, v četrtek sklican skupen sestanek, najin, s sodelavci, kjer bomo tudi zelo natančno pogledali, kaj sploh lahko, da ne rečem moramo narediti ob kopici pripomb, ki so bile oddane.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Jure Leben
Hvala, poslanec Trček, za to vprašanje. Jaz se bom kot okoljski minister osredotočil na vsebino, vezano na državni prostorski načrt, ker mi kot Ministrstvo za okolje in prostor smo nosilci samega postopka, vsebino pa, tako kot je že ministrica povedala, delava potem z njenimi kolegi. Zato je dobro malo glede samega postopka povedati. Sredi decembra je potekala javna razgrnitev za državni prostorski načrt za letališče v Mariboru, sama javna obravnava pa je bil 22. 11. lansko leto. Trenutno so v pripravi stališča do pripomb iz javne razgrnitve, ki morajo biti končana sredi februarja. Zakonsko imamo rok 60 dni, da to opredelimo. Po mojih izkušnjah iz drugih prostorskih načrtov, tudi iz tujine, 140 pripomb za eno letališče ni veliko, jih je pa treba vse sprocesirati in tudi pri tistih, ki ni upoštevana obrazložitev, napisati, zakaj ni bila upoštevana. Največ pripomb se nanaša na hrup, zrak, pitno vodo, kmetijska zemljišča. To, kar sem jaz malo spremljal, ko so pripombe prihajale v hišo, je moj prvi zaključek največja bojazen, ker ljudje ne vedo, kaj se bo tam delalo. To pomeni tudi, da je najina prva točka, da moramo vedeti, kaj se bo tam delalo, zato da se lahko začneš lažje aktivno z lokalnimi skupnostmi naprej pogovarjati. Seveda je zame kot okoljskega ministra najbolj pomembno, da bo investitor upošteval omilitvene ukrepe, ki jih določa okoljsko poročilo. To pomeni, da bomo povedali, da lahko obratuje podnevi, ponoči, da se bo držal glede ravni hrupa, protihrupne zaščite in tako naprej.  Kar se tiče zaključka same priprave DPN, je treba pridobiti še pozitivno odločbo o sprejemljivosti vplivov. To pomeni, zaključiti celoten postopek celovite presoje vplivov na okolje in pa seveda pridobiti pozitivna mnenja vseh sodelujočih državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora. Potem za sam DPN ni več ovir naprej. Torej, kar se tiče postopka, je zadeva v sklepno fazi in bomo skupaj z ministrstvom to nadaljevali, če bo pač taka želja. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Trček, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala za besedo.  No, saj se zahvaljujem obema, ker sta zelo odkrito povedala, da v bistvu še ne vemo, kaj naj bi se tam dogajalo. In to navsezadnje ljudi skrbi. In to je navsezadnje tudi posledica pomanjkanja nekega razvojnega načrtovanja te države. Jaz osebno vem, da neka lokacija, kjer deluje avtomobilska industrija, potrebuje 200 tisoč avtomobilov, če ne gre za nekaj nišnega, da se to vrti. Vsi, ki se malo razumemo na infrastrukturo, vemo, zakaj je ta lokacija bila Magni všeč. Vem tudi, že konec 80. se je govorilo o globalnem avtomobilu, iz kje vse neki deli prihajajo. Sama gospa ministrica, vi ste rekli na hearingu, tu se strinjava, citiram vas: »Osebno bi si želela, da tudi potniški promet na tistem delu zaživi, pa nekako ne kaže najbolje. Tako bi bilo mogoče smiselno razmisliti, glede na to, da je ena od prioritet na železniški infrastrukturi proga Maribor–Šentilj, da tisto letališče nekako bolj usmerimo v tovorni promet.« In to je dejansko neka skrb lokalne skupnosti. Dejansko, ker si v neki megli, v neki nevednosti. Dobro, veste, da Levica ravno ne bo naklonjena kar tako prodaji tega letališča, kar je omenila gospa, ena od resornih ministric, od dveh, ampak veste, če gre to v zgodbi nekega bolj resnega tovornega prometa, to pomeni dosti bolj razširjeno vplivno območje in celo vrsto posledic, ki dejansko prihajajo iz tega. In ni naključje, da se tu bije bitka, recimo, tudi letališče v mestu Gradec, ki ga bolj poznamo kot Graz, kdaj se omejujejo tovrstni poleti in tako naprej. Zdi se mi, da ena neka cela zgodba, ki še zahteva celo vrsto odgovorov. Hvala.
Hvala lepa, gospod poslanec.  Dopolnitev odgovora bo podala gospa ministrica.  Izvolite.
Alenka Bratušek
Saj se bom v bistvu malo ponavljala. Ta najemnik je na nek način obljubil milijon potnikov, pa, mislim da, 50 tisoč ton tovora do nekega leta. Jaz sem povedala, kakšne tri možnosti obstajajo, da to letališče sploh ostane pri življenju. Milijon evrov približno bo stalo državo letno, če ne bomo dobili novega najemnika, ki bi upravljal s tem. Tako da res vsi skupaj moramo vedeti, kaj bomo tam delali, kaj si želimo, temu prilagoditi državni prostorski načrt. Če pa vsi skupaj ugotovimo, da letališče nima prihodnosti, je pa verjetno tudi kakšen korak, ki se ga da v nadaljevanju narediti. Da država kar tako leta in leta daje milijon evrov zato, da ni potnikov in ne tovora, se pa vsi skupaj verjetno lahko vprašamo, ali je sploh smiselno.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Jure Leben
Kar se tiče razvoja tistega področja, vemo, da imamo Magno, vemo, da se infrastruktura povezuje do Magne, ker eden od ukrepov je prevoz na železnice. Ta tir se potem lahko nadaljuje naprej do samega letališča, ampak tako, kot je ministrica povedala, midva rabiva najprej vhodne podatke, da se bova lahko potem plansko zmenila, kako s samim državnim prostorskim načrtom naprej. Se pa ne bi bal, ker vemo, da imajo tudi tuja večja letališča različne režime vzletov, pristankov in tako naprej, ampak vsa ta logistika je potem povezana in narejena na podlagi tega, kaj se na letališču dogaja. DPN se je začel na podlagi investitorske pobude in najemne pogodbe. Tako kot je ministrica povedala, midva se bova v četrtek usedla in potem zmenila, kako naprej s samim načrtom. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Trček, imate postopkovni predlog. Izvolite.
Ja, seveda, saj bi me doma pretepli, če ga ne bi imel, v nekem širšem okolju. Seveda bom izkoristil neko možnost, ki mi jo poslovnik da, da o tem opravimo neko razpravo v Državnem zboru. Ampak mi imamo v bistvu zdaj neko situacijo, da se dela DPN, neka zgodba, ki je bila pa obljubljena, je ugasnjena ali je na pol ugasnjena, lahko je tudi to neka taktika teh kitajskih lastnikov. To je v bistvu bolj zgodba, ki jo mora Sova delati, čisto mimogrede. Zdaj tukaj o tem na glas vem, da ne smemo govoriti. In je to blago rečeno šolski primer tega, kako se to ne dela. Saj bi mi v osnovi najprej morali vedeti, kaj se bomo tam sploh šli, da bomo potem šli v neki DPN, da bomo šli potem v neke posege v prostor. Seveda malo, če hočete, skandinavskega ali nizozemskega pristopa, kako vključevat lokalne skupnosti v to, tudi ne bi škodilo. Jaz bi zdaj lahko bral tukaj, kaj so sklenili, ne vem, v Občini Miklavž, da hočejo, da ostane to neko regionalno letališče, ki naj bi imelo do 600 tisoč potnikov, brez širitve v smeri tovornega prometa, tovornega letališča. To so pač neki čisto legalni, legitimni interesi lokalnih skupnosti, s katerimi se mora politika soočati. Jaz se tudi strinjam tukaj z gospo ministrico, tako metati milijon tukaj, metat milijon tam, veste, jaz kot resorni zdaj, ne vem, raje bi za ta milijon kupil nove postelje za dializo, pa ne od kakega dobavitelja, ki bo šel v stečaj čez leto ali dve.  Zaradi tega pozivam, da opravimo razpravo na naslednji seji, vmes pa upam, če bo to izglasovano, da bosta oba resorna ministra, ki sta zelo odkrito povedala, kakšno je stanje, prišla lahko do nekih več vhodnih informacij. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.  Nadaljujemo, in sicer ministru za finance dr. Andreju Bertonclju bo poslansko vprašanje postavil gospod Brane Golubović. Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani minister, proti koncu leta 2017 sta Zveza svobodnih sindikatov in pa Gospodarska zbornica na novinarski konferenci predstavila pobudo, da se še dodatno razbremeni regres za letni dopust, poleg tega pa sta tudi predlagala, da naj ministrstvo resno razmisli o davčni razbremenitvi 13. oziroma 14. plače. To je bilo točneje oktobra 2017. Takratno Ministrstvo za finance je v svojem odgovoru navedlo, da se zaveda pomena nagrajevanja zaposlenih, da pa potrebuje nekaj časa, saj mora opraviti določene analize in pa premislek. Od takrat je minilo kar nekaj časa. In v tem času, verjamem, so bile narejene potrebne analize, da je bilo dovolj časa za premislek. Zato vas, minister, sprašujem: Ali Vlada načrtuje v letošnjem letu spremembo zakona, ki bo v celoti s prispevki razbremenil regres za letni dopust do 100 % povprečne plače, z željo, da bi ta sprememba stopila v veljavo že letos in bi že letos bil regres manj obdavčen? Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite, imate besedo.
Andrej Bertoncelj
Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje.  Strinjamo se, da je treba pristopiti k iskanju celovitih rešitev v smeri razbremenitve dela. In med njimi je to lahko tudi razbremenitev regresa s prispevki za socialno varnost s sedanje višini 70 % povprečne plače na predvidenih 100 % povprečne plače. Vemo, da so ukrepi v smeri razbremenitve dela nujni, in si bomo prizadevali, da bodo zaposleni s predlogi ukrepov prejeli več. Zavedamo se, da kot prva obremenitev dela vsekakor predstavlja dejavnost, ki med davčnimi ukrepi vpliva na konkurenčnost, kar nam dokazujejo tudi študije OECD in drugih organizacij, iz katerih je razvidno, da je obremenitev dela problematična z dveh vidikov, in sicer kot pritisk na stroške dela in slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij ter s tem države in kot drugo tveganje za naraščanje sive ekonomije. Vsekakor pa morajo biti ti koraki dobro premišljeni in usklajeni tudi s socialnimi partnerji. Skupaj moramo poiskati ustrezne rešitve s predvidenimi ukrepi na področju zdravstva, pokojninskega zavarovanja ter dolgoročne oskrbe. Od konstruktivnosti v okviru teh dialogov pa bo v končni fazi odvisno tudi to, kako daleč lahko gremo v razbremenitvi dela in s kakšnimi ukrepi. Kljub temu pa lahko rečemo, da bomo na Ministrstvu za finance obenem zagovarjali tudi ukrepe za razbremenitev dela, ki bodo čim bolj splošne narave: davčni razredi, davčne stopnje, splošne olajšave. In razbremenitev regresa s prispevki za socialno varnost z veljavne višine 70 % na 100 % povprečne plače bo imela učinke na javne finance, za katere pa ocenjujem, da bodo relativno nevtralni. Tako bomo znižali prihodke iz naslova prispevkov za socialno varnost, na drugi strani pa bomo imeli nekoliko več prihodkov iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Ne glede na to pa ne smemo pozabiti na osnovni cilj, to je, da bodo zaposleni dobili več, kar pomeni, da bodo imeli več razpoložljivega dohodka.  Ukrep predvidevamo v sklopu že napovedane celovite davčne optimizacije in predlog bomo predstavili predvidoma v roku enega meseca. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. Naslednja bo postavila vprašanje gospa Suzana Lep Šimenko, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Zdravku Počivalšku.
Najlepša hvala. Upam, da spoštovani minister vsak trenutek vstopi v dvorano, vemo, da je nekje tukaj. Moje vprašanje se bo nanašalo na skladen regionalni razvoj.  Vemo, veliko je govora o tem, velikokrat izpostavljamo to področje, ampak številke dejansko kažejo, da je situacija na področju skladnega regionalnega razvoja še daleč od tega, da bi bila spodbudna in da bi dejansko lahko govorili o skladnem regionalnem razvoju. Če zdaj pogledamo zgolj razlike v razvitosti vzhodne in zahodne regije, vzhodna regija dosega nekako 67 % evropskega povprečja, medtem ko zahodna regija 97 %. V letu 2008 smo dosegali bistveno višje odstotke, nenazadnje smo v zahodni regiji presegali evropsko povprečje in dosegli kar 109 %. V Sloveniji gre najbolje Osrednjeslovenski regiji, ki presega evropsko povprečje kot tudi slovensko povprečje, zelo slabo pa gre Zasavski regiji, ki dosega zgolj 43 % evropskega povprečja, Pomurska regija zgolj 55 % in Podravska regija zgolj 67 %. Podatki so seveda daleč od tega, da bi bili spodbudni. Zelo podobno je, ko pogledamo indeks razvojne ogroženosti, saj vidimo, da je najvišji v Pomurski regiji kar 164 %, zelo visok je tudi v Zasavski, Primorsko-notranjski, Podravski, Koroški in tako naprej. Najnižji pa je seveda v Osrednjeslovenski regiji, 36. Prvi problem je torej skladen regionalni razvoj. Drugi problem, ki ga želim tu izpostaviti, je naslednji.  Zanima me, kaj boste, spoštovani minister, naredili za skladnejši regionalni razvoj v Sloveniji? Kot drugo me zanimajo obmejna problemska območja. Tudi sama namreč prihajam s takšnega območja, konkretneje z območja Haloz, in vem, s kakšnimi težavami se ta območja soočajo. V prvi vrsti so vsa ta območja, lahko pogledamo kar sliko celotne Slovenije, podpovprečno razvita. Gre za območja, kjer dejansko manjka delovnih mest. Gre za območja, ki so izjemno redko poseljena. In številna ta območja so nekako tudi v območju Natura 2000.  Mene zanima:  Kakšne spodbude si lahko konkretno obetajo problemska območja, ki ne dosegajo razvitosti v Republiki Sloveniji?  In pa na drugi strani me zanima: Kaj boste naredili za promocijo turizma na teh območjih? Vemo, da bi ravno na tem področju, na področju turizma, lahko naredili bistveno več. S tem bi lahko pridobili nova delovna mesta, kar seveda pomeni tudi to, da bi v prihodnosti nekako lahko dvignili poseljenost na tem območju. Hvala za odgovor.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo.  Izvolite.
Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci! Spoštovana poslanka, hvala za vprašanje.  Regionalna politika je bila zadnje leto zelo aktivna. V praksi sta zaživela Evropska inštrumenta CLLD in CTN. Prvi je za področje lokalnega razvoja in drugi za področje urbanega razvoja. Na podeželju izvaja pristop CLLD ministrstvo pristojno za kmetijstvo s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada. V manjših mestih in urbanih območjih pa izvajamo inštrument CLLD na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer s sredstvi Evropskega regionalnega sklada. Glede tega dela CLLD, ki ga izvajamo na ministrstvu, je do konca leta 2018 prispelo 246 vlog, potrjenih je bilo 153 projektov in sklenjenih 150 pogodb o sofinanciranju z upravičenci. Nimam informacij, da bi bile pri izvajanju tega dela kakšne težave.  V letu 2018 je v praksi zaživel tudi dogovor za razvoj regij, ki je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. To naj bi bil nov zakon pri izvajanju regionalne politike. Gre pa za sofinanciranje izvajanja regionalnih razvojnih programov 2014–2020 v dvanajst razvojnih regijah. Podprti so regijski in državni projekti, ki aktivirajo razvojne zmogljivosti regij in odpravljajo njihove največje razvojne ovire. V letu 2018 smo podpisali vseh dvanajst dogovor za razvoj regij in nekatere že tudi dopolnili z novimi projekti. Iz evropskih sredstev se sofinancira 212 projektov v skupni vrednosti sofinanciranja s strani države v višini 383,3 milijone evrov, 109,5 milijonov evrov v zahodni regiji in 237 milijonov v vzhodni kohezijski regiji. Skupno število vseh projektov v dogovorih za razvoj regij pa je 241 v skupni vrednosti 480 milijonov evrov.  Poleg navedenega izvajamo tudi vse programe na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo, Maribor s širšo okolico, Pomurje, Pokolpje, območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, programa za območji madžarske in italijanske narodne skupnosti in sofinanciramo komunalno opremljenost romskih naselij. V zadnjem letu posvečamo pozornost tudi obmejnim problemskim območje. Do 25. 1. 2019 je bil odprt javni razpis za ugodna posojila na teh območjih. Na zadnji prijavni rok je na razpolago še 388 tisoč evrov ugodnih dolgoročnih podjetniških posojil s fiksno obrestno mero 0,01 % na leto. Razpis nudi prijaviteljem poleg izjemno ugodnih obrestnih mer tudi ugodne pogoje zavarovanja posojil, ki se lahko v primeru dobro stoječih podjetij izvede tudi s samim predmetom projekta, na primer s strojem.  Leto 2019 bo slovenski regionalni razvojni sklad predvidoma ponovno objavi razpis za problemska območja. Za 2019 imamo na obmejnih problemskih območjih na voljo tudi javni razpis za podporo malim in srednjim podjetjem s področja turizma za povečanje njihove snovne in energetske učinkovitosti. Cilj je povečati energetsko in snovno učinkovitost v 60 turističnih objektih, višina razpisanih sredstev za leti 2019 in 2020 je 8 milijonov evrov. Nenazadnje pa pripravljamo tudi novelo uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike, s katero želimo uvesti programski pristop tudi za mejna problemska območja. Cilj je v usklajenem programu kombinirati spodbude različnih ministrstev oziroma politik in izvesti nekatere večje projekte v obmejnih problemskih območjih. Še posebej bi bili zadovoljni, če bi nam uspelo revitalizirati nekatera funkcionalno degradirana območja in tam zagnati novo gospodarsko dejavnost. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Poslanka, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Najlepša hvala za vaš odgovor. Jaz se seveda strinjam, če kaj je pomembno, je dejansko pomembno to, da se različni resorji uskladite in da dejansko nekako ciljno pomagamo posameznim območjem tako na področju kmetijstva kot gospodarstva in tako naprej, kulture. Teh ukrepov je seveda veliko. Konkretno sem že izpostavila območje Haloz, vemo, kakšne so težave, tam imamo še težave konkretno z širokopasovnim internetom. Tukaj v okviru razvoja podeželja so nekako zagotovljena sredstva. Poznamo pa tudi to, kar ste omenjali – dogovor za razvoj regij. Gre za nov pristop, katerega koordinator je Ministrstvo za gospodarstvo in ga seveda pozdravljamo, nekako se pa vseeno bojimo, ker smo dejansko pri črpanju teh evropskih sredstev izjemno počasni, da številni izmed teh projektov, ki so nekako do danes podpisani, v pravem času tudi ne bodo izvedeni. Zato me seveda tukaj zanima: Ali bo še možna hkratna dopolnitev z novimi projekti? Ker posebej na teh problemskih obmejnih območjih je projektov, ki jih imajo pripravljenih, tako, lahko rečemo, na zalogo, kar precej. Vsaj kolikor je meni tudi poznano in si jih resnično tudi želimo. Vemo, da so številni razpisi narejeni na načini, da bodisi so primerni zgolj za mesta bodisi so primerni, ne vem, za večje kmetovalce. Običajno ravno ti manjši, ki so na teh območjih, iz posameznih razpisov odpadejo. Mene bi vseeno zanimalo: Kakšne so še konkretne spodbude, ki si jih lahko obetamo v letih 2019–2020 in ki bodo koristne za ta problemska obmejna območja? Kaj bo konkretno za promocijo turizma?  Ko gledamo, ali smo prisotni na posameznih sejmih, lahko vidimo, da se bolj ali manj promovirajo ene in iste destinacije. Tudi Haloze so resnično lepa turistična destinacija, ki pa je žal zaenkrat še nisem zasledila nikjer. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Spoštovana poslanka, najprej okrog promocije turizma. Bolj, ko gremo stran od naše domovine, bolj je pomembno, da promoviramo državo kot celoto – zeleno, aktivno in pa zdravo destinacijo za petzvezdična doživetja. Verjamem, da smo se v zadnjem obdobju, odkar smo pospešili promocijo Slovenije na tujih trgih, na nek način enakopravno orientirali na Slovenijo kot celoto, da imamo sicer 5 ali pa 6 glavnih promocijskih prepoznavnostnih stebrov, ki jih povezujemo skupaj s Slovenijo, vendar pa pri vsem tem dajemo enako težo širši državni ponudbi. Na konec koncev bo ključna možnost za uveljavitev problemskih območij z našim pristopom, da bomo leta 2020 evropska gastronomska regija. Kot sem povedal, imamo direktno za turizem na problemskih območjih tudi namenjenih teh 8 milijonov sredstev za energetsko sanacijo turističnih objektov. Tudi pri vseh ostalih zadevah dajemo na nek način dodatno težo problemskim in pa obmejnim področjem. Od skupnega, čisto konkretnega zneska v letošnjem letu 250 milijonov evrov, tukaj gre za gospodarstvo, 150 milijonov novih razpisov in pa 100 milijonov iz razpisov iz prejšnjih let, ki so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem, lahko tudi mejna, obmejna problemska območja računajo na ta sredstva, zato ker so tudi za njih, če se bodo prijavljali, v tem kontekstu prednostno namenjene obravnave. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister. S tem nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Naslednji je na vrsti gospod Jani Ivanuša, in sicer bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju. Izvolite, gospod poslanec.
Lep pozdrav vsem prisotnim, gospodu ministru, spoštovana podpredsednica, pa vsi poslanke in poslanci, kolikor nas pač je, pa vsi ostali prisotni! Vprašanje postavljam zopet gospodu ministru za notranje zadeve, gospodu Poklukarju na temo Ormoža. Zopet sva na mejnem prehodu, zadnjič sva bila, danes sva na meddržavnem mejnem prehodu v Ormožu s strani Hrvaške preko Drave, marsikdo tega niti ne pozna, tudi težko pride marsikdo v Ormož, ker avtoceste nimamo in tako dalje. V glavnem, sprašujem glede ureditve tega mejnega prehoda, katerega ureditev traja v bistvu že približno dve leti oziroma se sploh še ni začela. V Ormožu se je v tem času zgradila nova vzhodna obveznica, ki pa je totalno neustrezna za ta mejni prehod. Danes imamo ta mejni prehod usmerjen proti zahodu Ormoža, proti mestu čez železniško progo, ki pa je obrnjen, se pravi, da lažje ponazorim, da je obrnjen proti zahodu, vzhodna obvoznica pa je za tem mejnim prehodom. In do te ureditve vsekakor ne pride, zato sprašujem glede tega mejnega prehoda, ker so ti prostori totalno izrabljeni, uničeni oziroma iztrošeni, higienske razmere so slabe. Poleti se pojavljajo kače in tako dalje, pozimi imajo zdaj ogromno miši, pa še kakšni glodavci so zraven, mogoče kakšne pogane, ampak dejansko so ti prostori neurejeni, v bistvu so potrebni prenove.  Ker se to navezuje tudi na Ministrstvo za infrastrukturo, ker železniški prehod naj bi se zaprl proti zahodu in bi ostala potem samo ta vzhodna obvoznica, sprašujem ministra:  Kdaj se bo začelo resno urejevanje tega mejnega prehoda v Ormožu?  Prosimo za časovnico. Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite, imate besedo.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec za vaše vprašanje. Res je, strinjam se, da ti prostori po mojih informacijah in vedenju niso ustrezni, tako so mi tudi zagotovili na policiji. Pravzaprav si želim ob enem od obiskov v tem delu ta mejni prehod tudi ogledati. Mejni prehod Ormož sodi v kategorijo mejnih prehodov, na katerih lahko mejo prestopajo in imajo po pravu EU pravico do prostega gibanja tako državljani EU, njihovi družinski člani in pa državljani držav EFTA. Poleg osebnega prometa je na mejnem prehodu dovoljen prestop tovornih vozil, katerih masa ne presega 3, 5 tone. V lanskem letu je mejo na mejnem prehodu Ormož prestopilo 86 tisoč 449 potnikov, od tega 35 tisoč državljanov Slovenije, ostalo državljani EU. Železniška proga iz Hrvaške do Ormoža poteka preko mejnega prehoda Središče ob Dravi. Lani je tu prestopilo mejo 396 potnikov. Na mejnem prehodu Ormož se mejna kontrola izvaja na način enega ustavljanja skupaj s hrvaškimi varnostnimi organi. Ne glede na slabe pogoje dela, policisti izvajajo mejno kontrolo v skladu s šengenskimi standardi in posebne problematike na tem mejnem prehodu, policija ne beleži.  Res je, strinjam se, da so pogoji za delo slabi, vendar je stvarno premoženje v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne Ministrstva za notranje zadeve. Vendar, ko sem se pozanimal, moram pravzaprav povedati, da je mejni prehod Ormož v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in pa investicijskih del. To me pravzaprav veseli in verjamem, da se bo že v tem letu začelo na tem mejnem prehodu tudi rekonstruiranje samega mejnega prehoda Ormož v fazi pridobivanja izvajalca gradbenega dovoljenja obrtniških inštalacijskih del. Res pa je, da so ta dela v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne Ministrstva za notranje zadeve. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister. Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Ja, jaz bi samo toliko se navezal na to vprašanje. Če sem vas prav razumel, letos, to se pravi 2019, se bo to začelo graditi oziroma ni meseca. Ali je samo letnica? Je kakšen mesec v okviru, ali je samo leto? Toliko.
Hvala lepa. Gospod minister.
Boštjan Poklukar
Po mojih informacijah, ki jih imam od Ministrstva za javno upravo, pa nočem posegati v pristojnosti drugega ministrstva, je, da je odprto javno naročilo do 4. februarja 2019, ki sprejema ponudbe. Odločitev o izbranem ponudniku bo predvidoma znana do konca februarja, začetek gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del pa v začetku marca. Torej v letu 2019 se so že začeli postopki za nov mejni prehod Ormož. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo z vprašanji ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Mag. Kseniji Klampfer bo postavil vprašanje gospod Soniboj Knežak. Izvolite.
Hvala. Spoštovana gospa ministrica, tudi v Sloveniji se srečujemo s trendom, ko se prebivalstvo vse hitreje stara, hkrati pa se nam seveda povečuje tudi delež prebivalstva, ki je starejši od 35 let, ob tem da se nam zmanjšuje delež prebivalstva v aktivni dobi. Delež starejših od 65 let se bo po napovedih v naslednjih 35 letih skoraj podvojil in naj bi le-ti leta 2050 predstavljali skoraj 30 procentov vseh prebivalcev v Sloveniji. Podatek o podaljševanju življenjske dobe je seveda razveseljiv, hkrati pa odpira vprašanja, ali smo kot družba pripravljeni na ta pojav. Storitve v zvezi s starejšo populacijo se bodo v naslednjih letih bistveno povečale na številnih področjih. Danes imam vprašanja v zvezi z domsko oskrbo starejših, ki je po moji oceni v Sloveniji relativno dobro urejena. Kljub temu pa si vse več starejših želi starost preživeti v domačem okolju ali v tem domačem okolju ostati čim dlje. Vse starejša populacija v Sloveniji bo potrebovala vse več urejenih in času primernih domovanj, še posebej ustrezne oskrbe. Po sprejetju novih standardov in normativov nekateri domovi, ki so bili zgrajeni pred leti, teh standardov in normativov ne dosegajo in jih tudi do leta 2021 brez pomoči države ne bodo mogli doseči. Vsled navedenega bomo morali domsko oskrbo, domsko varstvo ustrezno organizirati oziroma po iztek tega prehodnega obdobja leta 2021 v skladu s sprejetimi standardi in normativi nekatere domove starejših ustrezno preurediti, ob tem pa upoštevati tudi smotrnost preureditve takšnega doma na obstoječi lokaciji tako iz tehničnega kot tudi iz finančnega vidika. Spoštovana ministrica, sprašujem vas: Na kakšen način se bodo te zadeve urejale predvsem iz vidika zagotavljanja finančnih sredstev s strani države? Ali boste stopili naproti lokalnim skupnostim, ki bodo poskrbele za soudeležbo pri izgradnji oziroma preureditvi domov? Ob tem bi posebej izpostavil primer doma starejših v Hrastniku, ki se kljub nekaterim izboljšavam, ki jih je izvedlo resorno ministrstvo, še vedno srečuje s težavami povezanimi z ekonomiko obsega, premalo posteljami in neustreznimi prostorskimi pogoji. Lokalna skupnost je pripravila in z ministrstvom dala v obravnavo ustrezni dokument, iz katerega je razvidno, da je racionalnejša in smotrnejša izbira nove lokacije, to se pravi posledična izgradnja novega doma. Ob tem je treba poudariti, da je lokalna skupnost pripravljena za uresničitev tega projekta sodelovati na različne načine, od tega, da so pripravili projekt, do tega, da se območje komunalno in infrastrukturno uredi.  V zvezi s tem vam, spoštovana ministrica, postavljam vprašanje:  Ali so po oziroma bodo po potrditvi DIIP v proračunu Republike Slovenije zagotovljena sredstva za izdelavo investicijske in PGD, PZI dokumentacije izgradnje novega doma starejši v Hrastniku za katerega menimo, da ni le lokalnega pomena, ampak ima tudi širši regijski pomen pri zagotavljanju kvalitetnih bivanjskih in storitvenih pogojev za vso starejšo populacijo na našem koncu? Hvala lepa za odgovor.
Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo. Izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa za vprašanje. V zvezi s predlogom izgradnje novega doma v Hrastniku bi uvodoma poudarila, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v pregled prejelo idejno zasnovo za dom starejših občanov Hrastnik. Ideja zasnova za novi dom starejših občanov Hrastnik predstavlja del strokovnih podlag za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta Občine Hrastnik. Na ministrstvu smo po pregledu posredovanega ugotovili, da je zasnova objekta skladna z zahtevami Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno-varstvenih storitev in je ustrezna strokovna podlaga za pripravo OPPN Občine Hrastnik.  V zvezi z vašim vprašanjem bi želela opozoriti, da je potrditev idejne zasnove zgolj podlaga za občinski prostorski načrt. Dokument identifikacije investicijskega projekta, tako imenovani DIIP, za nov objekt pa še ni bil izdelan s strani javnega zavoda Doma starejših občanov Hrastnik in posredovan v obravnavo na ministrstvo. V rebalansu proračuna za leto 2019 ni zagotovljenih dodatnih sredstev za investicije v domove za starejše, zato razpoložljiva proračunska sredstva žal ne omogočajo gradnje novih domov za starejše.  Želim pa poudariti, da si bom pri pripravi proračuna v prihodnjih letih prizadevala, da se zagotovi dodatna proračunska sredstva za vlaganje v domove za starejše.  Kar pa se tiče uskladitve minimalnih tehničnih zahtev bivanjskega standarda za izvajalce socialno-varstvenih storitev, katerih rok je postavljen do leta 2021, na ministrstvu sem že imenovala delovno skupino za pripravo osnutka za spremembe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno-varstvenih storitev. Rok za uskladitev tehničnih pogojev, torej bivanjskega standarda, bo za izvajalce socialno-varstvenih storitev podaljšan, zlasti zaradi prenizkih proračunskih sredstev za vlaganje v domove za starejše od leta 2010 naprej. V zadnjih 10 letih je ministrstvo v vse domove za starejše vložilo približno 39 milijonov sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. Realizacija pada, od leta 2011 dalje pa ne omogoča približevanja tehničnih zahtevam iz pravilnika. V letu 2017 država ni namenila sredstev za domove za starejše. Zato želim poudariti, kot rečeno, da si bom pri pripravi proračunov v prihodnjih letih prizadevala zagotoviti dodatna proračunska sredstva za vlaganje v domove za starejše. Kot rečeno, rok iz pravilnika bomo pa seveda prestavili na kasnejše obdobje. Hvala.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala.  Hvala, spoštovana ministrica. Delno ste me tudi korigirali, seveda, najprej je zdaj osnova za ureditev prostorskih načrtov v sami občini. To je tudi proces, ki bo verjetno trajal kako leto. Me pa veseli, da se zavedate tega, da obstaja problem. In sem trdno prepričan, da ga bomo do konca ustreznega obdobja tudi razrešili.  Imam pa še tri dodatna vprašanja, če razpolagate s podatki: Koliko domov za starejše v Sloveniji trenutno ne izpolnjuje normativov in standardov?  Kaj bo s tistimi domovi, ki po prehodnem obdobju ne bodo izpolnjevali novih normativov in standardov?  In pa zadnje:  Ali bo ministrstvo zagotovilo sredstva iz proračuna za izgradnjo novih domov glede na potrebo oziroma na kakšen način naj bi se financirale izgradnje novih domov v bodoče? Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite, imate besedo.
Ksenija Klampfer
Hvala. Konkretnega podatka, koliko domov ne izpolnjuje teh standardov, trenutno pri sebi nimam. Lahko vam jih pa zagotovimo jutri po elektronski pošti.  Kaj bo s tistimi seveda, ki ne izpolnjujejo? Kot že rečeno, bomo pripravili spremembo pravilnika in rok, ki je postavljen v leto 2021, poskušali prestaviti in ga seveda nekako realno postaviti v skladu z omogočenimi proračunskimi sredstvi, ki bodo lahko šla v prepotrebne investicije. To je to. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo z vprašanji. Gospa Alenka Jeraj bo postavila vprašanje ministru za javno upravo, gospodu Rudiju Medvedu. Izvolite, gospa poslanka.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi predstavniki Vlade in kolegi poslanke in poslanci! Mene zanima število novozaposlenih v državni upravi, se pravi od 13. 9. 2018, ko je ta vlada nastopila? Pa prosim, kabinet, to razumemo, da si minister pripelje svoje ljudi, ki jih potrebuje za svoje delo, in koliko je vseh ostalih, ki so bili v tem času zaposleni.  Koliko je potrebnih sredstev za njihove plače?  Kako načrtujete, glede na to, da ves čas govorimo o tem, da je v državni upravi preveč zaposlenih, in so bili v preteklosti sprejeti Zujf in tudi drugi ukrepi, da se vsaj tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, upokojijo? Tukaj pa pač prihaja do novih zaposlite. Razumem, da nekaj teh novih zaposlitev seveda mora biti, ker če želiš izpolnjevati svoj program, ga lahko samo tisti ljudje, ki vanj verjamejo, ne pa mogoče nekdo, ki prihaja celo iz kakšne druge politične opcije. Ampak kljub temu bi prosila po ministrstvih in razdelitev glede na kabinetne zaposlitve in vse ostale.  Zanima me, če so bili v zvezi s tem kakšni javni razpisi? Kako se je zaposlovalo?  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovana gospa poslanka, Ministrstvo za javno upravo v okviru centralne kadrovske evidence državne uprave za izvajanje politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave za obračun plač in izvajanje drugih obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij vodi določene kadrovske podatke za organe države uprave. Število dovoljenih zaposlitev v organih države uprave je za vsak organ državne uprave določeno s skupnim kadrovskim načrtom organov državne uprave za posamezno leto. Pa bi vam morda najprej postregel s podatkov o trenutnem stanju zaposlitev v celotni državni upravi. Podatki o številu zaposlenih po skupnem kadrovskem načrtu v organih državne uprave se mesečno spremlja in so javno dostopni tudi na spletnem portalu OPSI. To pomeni, da lahko kdorkoli vpogleda in pridobi te podatke.  Zadnji objavljeni podatek, podatki prihajajo iz približno enomesečno zamudo zaradi obdelave, v obdobju od 13. septembra leta 2018 do 1. decembra leta 2018 se število zaposlenih v organih državne uprave ni spremenilo. Če sem pa bolj natančen, se je spremenilo, in sicer se je zmanjšalo za enega zaposlenega. Na dan 13. septembra je bilo zaposlenih 30 tisoč 435 delavcev, na dan 1. decembra 2018 pa 30 tisoč 434.  Kar zadeva kabinetne zaposlitve o katerih, spoštovana gospa poslanka sprašujete, posebej evidence o tem ni. Mi smo si prizadevali danes, glede na to, da je prišlo v poslansko vprašanje v petek pozno popoldne, smo si prizadevali preko vikenda in danes dobiti kolikor toliko ažurne podatke o stanju zaposlenih v kabinetih. Naj povem, to najbrž tudi vi veste, da je za zaposlitve na zaupanje v posameznem kabinetu ministra tako ali tako omejitev največ 5 zaposlenih. Tako da po na današnji dan zbranih podatkih zaposlenih na zaupanje, torej na mandat, po vseh ministrstvih skupno 72. To je pravzaprav bistveno manj od teh dovoljenih kvot, 5 na posamezni kabinet, predvsem zaradi tega, ker so posamezna ministrstva vključno z našim v kabinete svojih ministrstev zaposlovalo oziroma prezaposlovalo ljudi, ki so že tako ali tako delali ali na ministrstvu ali pa drugod v državni upravi. Imamo mi nekaj takih primerov na Ministrstvu za javno upravo in prav tako na nekaterih drugih ministrstvih. Tako da se zaradi kabinetnih zaposlitev število zaposlenih v državni upravi ni povečevalo.  Mi si po drugi strani seveda tudi prizadevamo in spodbujamo vsa ministrstva oziroma vse državne organe k večji fluktuaciji, k večji migraciji zaposlenih tudi znotraj same državne uprave, da za vsako potrebo po morebitnem opravljanju dela na nekem delovnem mestu ne iščemo takoj zaposlitev z javnim razpisom, tako ali tako smo s skupnim kadrovskim načrtom omejeni, ampak znotraj državne uprave iščemo rezerve in na ta način prezaposlujemo ljudi, seveda če to želijo in če v tem vidijo nove izzive.  Morda samo še podatek za javni sektor v celoti v obdobju. Po podatkih se je število zaposlenih v javnem sektorju v celoti, izračunano na podlagi podatkov o obsegu plačanih ur dela oktobra 2018, ko smo beležili 168 tisoč 920 zaposlenih glede na mesec september 2018, ko smo beležili 169 tisoč 943 zaposlenih, zmanjšalo za dobrih tisoč zaposlenih.
Gospod minister, hvala lepa. Gospa poslanka ima zahtevo za dopolnitev vprašanja.  Izvolite.
Hvala.  Vi ste povedali, da se število zaposlenih ni spremenilo, ampak mi imamo podatek, da so prišli novi ljudje na ministrstvo in niso vsi prišli od nekje drugje. Mene je zanimalo, koliko je teh novih od 13. septembra. Razumem pa, da je kdo šel tudi v pokoj in zato na koncu številka mogoče ni višja. To je ena stvar.  Druga pa, do nas prihajajo tudi podatki o tem, da nekateri ne izpolnjujejo pogojev oziroma ne obvladajo delovnega mesta, ki ga zasedajo, s čimer se pač potem srečujejo tisti, ki so na ministrstvih že. Za kar nekaj ministrstev imam te podatke. Lahko vam tudi mogoče pisno poslansko, da se malo bolj natančno … In še to me zanima: Ali boste znižali število zaposlenih?  Kakšen načrt imate?  Ves čas govorimo, da je treba znižati, če si Vlada ne zada nekega, bom rekla, procenta, za koliko namerava znižati, potem se po navadi to tudi ne zgodi. Vemo, da se je v prejšnjem mandatu kar precej novih zaposlitev zgodilo in kar nekaj novih zaposlenih. No, v tem času, ste rekli, v enem letu, da tisoč manj. To bom pogledala. Jaz nimam sicer takega podatka.  Zanima me: Ali imate kakšno idejo o tem, za koliko zaposlenih želite v naslednjih štirih letih zmanjšati javno upravo in na kakšen način?
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Hvala lepa.  Kot rečeno, seveda so prišli novi ljudje v kabinete posameznih ministrstev. Število sem vam navedel. V prihodnjih dneh bomo te podatke resnično poskusili še bolj ažurirati in vam jih bomo tudi v zelo kratkem času poslali, če se strinjate, pisno. Tudi z vsemi vrednostmi, koliko znašajo njihove plače. Seveda pa se ni zvišalo, ker to so zaposlitve za določen čas. In ko se je Vlada zamenjala, so seveda iz kabinetov ljudje, zaposleni za določen čas, tudi odšli iz državne uprave. Na ta račun se število zaposlenih v državni upravi ni zvišalo. Kar zadeva kvalifikacije posameznih zaposlenih. Jaz to težko sodim. Obstajajo merila, obstajajo zahteve po določenih kvalifikacijah, ko se zaposluje kabinetne zaposlitve. Je pa res, da to niso zaposlitve preko javnih razpisov, ampak na zaupanje. In zelo težko sodim zdaj za ministrstva v celoti. Jaz lahko za Ministrstvo za javno upravo zatrdim, da temu ni tako in za tem tudi upam stati. Kar zadeva pa zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi, seveda je absolutno, bom rekel, težnja vsake vlade, te vlade absolutno, da se to število zmanjša. Mi smo kvantificirali v številkah ali odstotkih, po nekaterih naravnih poteh od upokojitev pa tudi – in to bi rad posebej poudaril – prehajanje ljudi iz državne oziroma javne uprave v realni sektor, v realnem sektorju za določene kvalifikacije so pač zdaj pogoji zaposlovanja in plače ugodnejši in ljudje tudi odhajajo iz javne uprave. Po drugi strani pa se pač kažejo nekateri problemi, ki pa nas bodo v prihodnje pa vendarle silili k novim zaposlitvam. Vi veste za velike probleme, kadrovske probleme. Zdaj smo reševali problem pravosodnih policistov. Velik kadrovski manko je na področju vseh inšpektoratov praktično v tej državi. Tako da je zdaj težko reči, za koliko se bo število zmanjšalo, glede na to, da bo pa vendarle treba vsaj na teh kadrovsko najšibkejših … / izklop mikrofona/.
Hvala, gospod minister. Gospa Alenka Jeraj ima postopkovni predlog. Izvolite.
Jaz se zahvaljujem, da mi boste poslali tudi pisno malo bolj podrobno, ampak vseeno bi na podlagi poslovnika predlagala, da opravimo razpravo o vašem odgovoru. Jaz nisem govorila res samo o kabinetnih zaposlitvah, tudi druge zaposlitve so in verjetno bi se morali pogovoriti tudi o tem, kakšne ljudi se zaposluje. Mi smo imeli z Zujfom pač nek ukrep, ki je omogočal tudi, da so se ljudje, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, tudi upokojili, dali prostor mlajšim. Zdaj seveda takega orodja vi nimate. Marsikje ljudje, ki že zdavnaj izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ostajajo na delovnih mestih, kar je vprašanje, ali so dovolj učinkoviti in se na ta način nekomu mlademu to onemogoča. Pa tudi o financah nisva nič kaj dosti rekla, tako da predlagam, da opravimo pogovor o tem z dodatnimi podatki, ki jih boste posredovali. Hvala.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, v okviru glasovanj. Naslednji pa bo poslansko vprašanje predstavil dr. Anže Logar, in sicer ministru za finance dr. Andreju Bertonclju. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, predsedujoča. Načeloma velja, da so finančni ministri po navadi najbolj nepriljubljeni ministri. Namreč, imajo ključ nad državno blagajno in po navadi le redko sežejo po njem. Takrat, ko sežejo, mora biti zadeva zelo utemeljena, namreč zato, ker so varuhi javnih financ. Zdaj tudi zato načeloma financministri niso predsedniki vlad, niso nikoli priljubljeni in v tem pogledu imajo v bistvu pred sabo neko posebno breme. V zvezi s tem ministra za finance sprašujem, zelo enostavno vprašanje: Koliko na stežaj odprta vrata javne blagajne so bila na podlagi vašega odločanja na mestu ministra za finance v roku tega mandata?  Namreč, povečalo se je število javnih zaposlitev, povečali so se socialni prispevki, ukinile so se vse omejitve iz Zujfa, sklenil se je sporazum z javnimi uslužbenci. Govorim o nekaj 100 milijonih evrov. Bi rad slišal od ministra za finance: Koliko je teh posegov oziroma za koliko so se strukturni odhodki povečali na podlagi odločitev ministra? To sprašujem tudi zato, ker iz vseh strani slišim informacije, iz ministrstev, da to, kar je bilo nekoč nemogoče dobit, danes minister za finance za vse predloge daje kljukico, bomo našli denar, bomo uredili, so sredstva zagotovljena. Namreč, gospodarstvo in ostali opozarjajo na ohlajanje naših glavnih trgovinskih partnerjev. V času ohlajanja oziroma ob nastopu krize vemo, da tisto, kar najbolj udari po žepu, so strukturni odhodki. Fiskalni svet, ki je telo, ustanovljeno za to, da bdi nad smotrnostjo porabe javnih financ in hkrati zagotavlja varuha zlatega fiskalnega pravila, recimo, je v zadnji odločitvi v zvezi z delovanjem Ministrstva za finance in Vlade ugotovil naslednje. Vladi pripisuje, pa citiram, »ciklično ekspanzivno fiskalno politiko«, ki je po oceni Fiskalnega sveta neustrezna in pomeni zamujeno priložnost za trajnejše izboljšanje javnih financ. Prav tako kritizira naraščanje izdatka Sektorja države. Ugotavlja, da nakazane politike nakazujejo nadaljnjo krepitev rasti primarnih izdatkov v letu 2019 in možnost posledičnega poslabšanja strukturnega salda, to pa pomeni povečana tveganja in nujnost povečane previdnosti pri vodenju fiskalne politike. Moje vprašanje je: Ali ste kos nalogi finančnega ministra?
Hvala lepa. Gospod minister izvolite, imate besedo.
Andrej Bertoncelj
Spoštovani poslanec, hvala za vaše vprašanje.  Bom nanizal par številk. Dogovor s sindikati je bila prioritetna naloga te vlade, ampak tudi brez dogovora bi v 2019 zaradi izpustitve ukrepov skupaj z višjimi izplačili zaradi napredovanj iz leta 2018 masa sredstev s stroški dela v javnem sektorju porasla. Stavkovni sporazum je v letih 2019 in 2020 ocenjen na 308 milijonov evrov obveznosti. Dogovor poleg sprostitev vključuje nadaljnjo omejitev izplačevanja delovne uspešnosti ter trajen zamik napredovanj na 1. december. Upoštevaje postopno realizacijo dogovora o povečanju plač in dodatkov zamika sprostitve ukrepov ter učinka rednega napredovanja, je za leto 2019 ocenjena rast stroškov dela s tega naslova 230 milijonov evrov oziroma 5 % v celotnem javnem sektorju. To pomeni, da za leto 2019 ni razlike v višini mase sredstev za stroške dela v javnem sektorju v primerjavi s stanjem brez dogovora, brez dogovora, le da so ukrepi dogovorjeni in bolje ciljani. Dvig minimalne plače je ocenjen na 7, 8 milijona evrov dodatnih javnih sredstev v letu 2019. Po izločitvi dodatkov in delovne uspešnosti pa 35 milijonov evrov v letu 2020. Obveznosti izhajajo tudi iz sprememb, povezanih s socialno in družinsko politiko, predvsem s spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ZIPRS, ki je določil višine letnega dodatka za upokojence ter izredno decembrsko uskladitev pokojnin, s katerim se v letu 2019 več ne posega v usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V zmeni z minimalnim dohodkom je Vlada zgolj podaljšala odločitev, sprejeto v prejšnjem mandatu, tako da se le-ta ohrani na ravni 292, 75 evra mesečno. Za natančno oceno višine dodatnih obveznosti s področja politike socialne varnosti, je pomembno še gibanje števila upravičencev in njihovi dohodki ter premoženje, ker od njih je odvisna uvrstitev v posamezen dohodninski razred. Usklajevanje pokojnin se je v preteklih letih v luči javno-finančne konsolidacije omejevalo z ZIPRS, tokratne javno-finančne razmere ter zavedanje o položaju upokojencev, pa so prispevale k odločitvi o redni in izredni uskladitvi v letu 2019, kar pomeni 2, 9 % več iz tega naslova, iz naslova letnega dodatka pa 18 milijonov več kot v letu 2018. Za financiranje nalog občin je vlada povišala povprečnino s 558 na 573,5 evrov, skupaj za 31 milijonov evrov, s čimer bodo občine lahko pokrivale tudi dodatne obveznosti z naslova plač in sociale. Predlog novele Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, zvišuje dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov za največ 1 % glede na stanje 31. december 2017, s čimer bomo zagotovili ustrezno število zaposlenih v primeru nujnih potreb, predvsem za reševanje kadrovske problematike v zaporih in upravi za probacijo. Določba pomeni možen dvig zaposlenih za oceno 90 oseb, glede na stanje konec decembra 2017, kar vrednostno pomeni približno 3,1 milijona evrov letno.  Zagotavljanje stabilnosti javnih financ je ena ključnih nalog Vlade, ki sistemske rešitev za posamezna področja ekonomske politike oblikovala in usklajevalo skladno s postavljenimi prioritetami. V letu 2018 je Slovenija peto leto zapored beležila gospodarsko rast. Hkrati zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo. Prepričan sem, da si mi tukaj želimo, da bi bilo vsem bolje. Trg ima svoje zakonitosti in rad bi, da se ga požene, kajti ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi so ustvarili fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje. Večja potrošnja pa pomeni tudi, da bomo v tem delu domače potrošnje uspešnejši.Hvala.
Hvala lepa, minister.  Gospod Logar, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala.  Minister mi je prebral to, kar je bilo tudi v medijih že objavljeno, skratka ni odgovoril. Poglejte, jaz operiram s tem, kar je Fiskalni svet povedal. Namreč, Fiskalni svet je ravno zato bil imenovan, da skrbi nad tem, da Ministrstvo za finance ne odpira prerado svojega trezorja. Minister je na koncu povedal, da vse to počnejo, ker imamo tako izjemno gospodarsko rast in ker smo tako izboljšali in tako naprej. Veste, kaj je Fiskalni svet zapisa? Da je skoraj polovica h konsolidacij prispevala gospodarska rast, ne ministrstva, ne vladne službe, ampak gospodarstvo. Tisto je pripravilo ugodne makroekonomske kazalce. In tisti verjetno tudi pričakujejo, da poskrbite za morebitne slabše čase, ki prihajajo.  Tri stranke, ki sestavljajo to koalicijo, SD, SMC in SAB, so v preteklem mandatu redno govorile o tem, da je glavni izvor krize nastal v vladi 2004–2008, ker vlada takrat ni za slabe čase spravljala oziroma polnila kašče. Te iste stranke pa danes ravnajo ravno nasprotno. Praznijo kašče v času debelih krav, ker je pač to oportuno, ker verjetno to dobro javnomnenjsko zveni in sprejema nase stroške, ki so v bistvu trajni, ne enkratni. Trajni. In zdaj ste mi našteli samo trajne strukturne stroške in vse to bo nastalo tudi ob morebitni gospodarski krizi in jih bo treba morda jemati nazaj.  Zato vas bom pa vprašal takole: Če bi glede na socialne, zaposlitve, makroekonomske kazalce leta 2013 preračunali višino odhodkov, ki ste jih vi odobrili, kakšno stanje salda proračuna bi bilo oziroma kakšni bi bili skupni odhodki v tem primeru? Če lahko to odgovorite.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Bom poudaril dva ključna cilja, ki smo jih zasledovali, in bom s tem verjetno odgovoril na večino tega.  Po dolgih letih proračunskih primanjkljajev in povečevanja javnega dolga, šele v letu 2017 prvič izkazujemo minimalni, ampak res minimalni nominalni presežek 0,1 %, v letu 2018 nominalni presežek z izrednimi prihodki, da tako rečem, iz naslova privatizacije izrednih dividend v višini 0,8. V letošnjem letu, v letu 2019, merjeno po ESA standardu, to kar bomo poslali v Bruselj, 0,55 % presežek oziroma, da bom direktno primerjal jabolka z jabolki, 0,4 % in ni nobenih izrednih dejavnikov. V tem delu je torej Vlada sledila ključnemu cilju proračunskega presežka. Še enkrat ponavljam, proračunskega presežka.  Lahko bi seveda naredili to primerjavo z vašim letom 2013, tako kot ste rekli, lahko bi naredili primerjavo še s kakšnimi sosednjimi državami. To bi bilo zelo dobro narediti. To bi bilo dobro pravzaprav tudi, da bi poleg nas naredil še kakšen svet, ki to računa, in bi ugotovili krepke proračunske primanjkljaje ravno tako v letih konjunkture, kot je pri nas.  Na drugi strani smo sledili drugemu ključnemu cilju, to je aktivnemu zmanjšanju javnega dolga. Smo v Evropi prva, če ne druga, tam nekje se delimo z Irsko, najuspešnejša država po zmanjševanju javnega dolga, merjeno v relativnem deležu na gospodarsko rast oziroma drugače rečeno, bruto domačem proizvodu. Ja, pa saj to je tako povsod, saj tudi tista vrednost, o kateri ste govorili povsod drugod, prihaja večinoma iz gospodarstva. Saj to je jasno, saj ta metodologija je identična povsod. In mi v tem delu aktivno zmanjšujemo ne samo v relativnem, ampak tudi v absolutnem deležu. V letošnjem letu bo predvidoma javni dolg znašal 66,6 %. Do konca mandata, jaz mislim, da še prej, bo 60 % bruto domačega proizvoda, če tako merimo. Čakajo nas pa v tem delu strukturni dogodki, da tako rečem, strukturne reforme. In nekaj od teh sem jih že naštel. Na našem področju bodo 3: davčna optimizacija, ki bo to pognala, preoblikovanje Kada v demografski sklad in še kakšen ukrep na pokojninskem in zdravstvenem področju bo potreben. Ampak trend je pravi. Ne bi se strinjal z vašo oceno krize, tudi Evropska centralna bank, sam guverner Draghi svari pred uporabo besede kriza. Glejte, tehnična recesija ali pa kriza, to sta popolnoma različna pojma. Mogoče se bo kje pojavilo v kakih državah tehnična recesija, primanjkljaj v dveh zaporednih kvartalih, nihče pa ne govori o krizi. In tudi v našem delu jaz ne vidim v letu 2019, če se zdaj pogovarjamo, prav nobene krize na vidiku. Tako da je že sama uporaba termina napačna … / izklop mikrofona/
Hvala lepa, gospod minister. Gospod Logar ima postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala. Tudi jaz nisem govoril o krizi samo v pogojniku in sem rekel, ohlajanje gospodarstva.  Minister je predstavil strukturne odhodke, torej tisto, ki vsako leto za toliko več pomeni stroškov v državni blagajni. Pohvalil se je pa s presežkom državnega proračuna. Pa bom še enkrat prebral, kaj pravi Fiskalni svet. Presežek državnega proračuna je znašal toliko in toliko, takšna gibanja so poleg ugodnih gospodarskih razmer v veliki meri, pozor, posledica dveh enkratnih dejavnikov, izplačila evropskih sredstev iz pretekle finančne perspektive, ki se je zaključila, enkratni dogodek, in zadržanega dobička NLB, ki ga pa v naslednjem obdobju ne bo toliko. Torej imamo strukturne odhodke, ki se povečujejo, naš surplus ali pa pozitivni rezultat pa bazira v glavnem na dveh enkratnih dogodkih. Zdaj se pa postavljamo v novo leto, v naslednje leto, ko teh enkratnih dohodkov ne bo, zato prosim, da o tej zadevi opravimo razpravo tu na seji Državnega zbora.  Prosim pa še nekaj, ker ni bilo časa, da minister, tako kot sem ga zaprosil – je rekel, da je tudi dobra ideja to –, da za tisto strukturo iz leta 2003 ali število brezposelnih prejemnikov socialne pomoči, družinskih dodatkov in tako naprej naredi z višino odhodkov v letu 2019, to kar ste vi sprejeli, kakšen bo potem znesek teh odhodkov oziroma kakšen bo ta znesek za socialno varnost, tako da bomo imeli črno na belem izračun, ta strukturni dodatek, ki ga je minister s svojimi ukrepi v bistvu sprejel na davkoplačevalce. Pa ne bom nič vrednostno ocenjeval. Želim samo zelo jasno oceno, da bomo vedeli, kako je v času debelih krav ministroval minister Bertoncelj, da bo to potem olajšalo morebitno razpravo v prihodnjih letih.  Drugače pa še enkrat, niso moje besede, besede predsednika Fiskalnega sveta so, da je ta vlada oziroma vaše ministrstvo za 270 milijonov prekratko v zagotavljanju strukturnih ukrepov za zagotavljanje zlatega fiskalnega pravila. Torej neodvisno telo, ki je bilo imenovano za to, da vam postavlja ogledalo, vam je postavilo to ogledalo. In jaz bi samo želel na nek način to ovrednotiti, da bi videl s konkretnimi številkami. In prosim za ta odgovor, kakšno politiko peljete torej na Ministrstvu za finance.
Hvala lepa. Tudi o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj. Naslednja bo postavila vprašanje gospa Mojca Žnidarič, in sicer ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer. Izvolite, gospa poslanka.
Hvala za besedo. En lep pozdrav vsem!  Spoštovana ministrica, v zadnjih mesecih smo bili soočeni z reorganizacijo centrov za socialno delo, ki je v tej prvi fazi s sabo prinesla nekaj zapletov in neljubih zaostankov pri reševanju vlog za dodeljevanje pravic iz javnih sredstev. Strinjam se z vašo oceno, da je bila reorganizacija postavljena v najslabši možen čas, ko je vsako leto največ vlog na centrih za socialno delo. Za to je seveda odgovoren nekdo drug. Množične zamude so bile posledice spleta različnih okoliščin. Pomembna pa so predvsem vaša jasna zagotovila in do sedaj sprejeti in izvedeni ukrepi, da se kaos z zamudami več ne bo ponovil. Prvi korak, ki je bil v zvezi s tem izveden in hkrati nujen za preprečitev kolapsa sistema, je bilo sprejetje novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v začetku tega mandata. Pri tem moramo opozoriti, da je vsako sistemsko spremembo, ki bo pomembno vplivala na vsakdanje življenje velikega števila naših državljank in državljanov, treba jasno premisliti in zastaviti predvsem z realnimi časovnimi roki za izvedbo. Žal in očitno je bilo tega premisleka ob sprejemanju reorganizacije CSD-jev s strani odgovornih premalo. Kar pa je bolj optimistično, pa so spodbujajoči podatki odprave zaostankov v času, ko vi vodite ta resor.  V zvezi s tem vas, spoštovana ministrica, sprašujem naslednje: Katere ukrepe ste na ministrstvu pripravili in izvedli, da se stanje na področju zmanjševanja zaostankov iz dneva v dan izboljšuje?  Kot drugo: Kdaj lahko pričakujemo popolno odpravo zamud pri reševanju vlog o letnih pravicah iz javnih sredstev?  In kot tretje: Katere ukrepe boste še izvedli, da se kaos z zamudami več ne bo ponovil?  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa ministrica izvolite, imate besedo.
Ksenija Klampfer
Gospa poslanska, hvala lepa za vprašanje. Drži, reorganizacija centrov za socialno delo je bila postavljena v najslabši možni čas, to je na 1. oktobra, ko je vsako leto največ vlog tako za štipendije, otroške dodatke, subvencije za malice, kosila, znižano plačilo vrtcev. V tistem obdobju se začne novo študijsko leto, vrtčevsko leto. Moram reči, da s prihodom na ministrstvo 14. septembra same reorganizacije nisem mogla več preprečiti, ker so priprave na to reorganizacijo potekale že leto in več, tako da je bila praktično že izpeljana. Takoj po 1. oktobru, v prvem tednu meseca oktobra tudi ni delal informacijski sistem ravno zaradi reorganizacije, kar je seveda še dodatno poslabšalo stanje na področju zaostankov. Na ministrstvu smo dnevno spremljali dogajanje na centrih in tudi nudili maksimalno podporo in pa pomoč. Sprejemali smo takojšnje ukrepe, kot so dodatne kadrovske okrepitve, delo preko delovnega časa in dodatna izplačila tako v mesecu oktobru in v mesecu decembru. Ti ukrepi so pomagali, da smo na večini centrov za socialno delo približno nekje do konec meseca novembra oziroma v začetku meseca decembra že odpravili zaostanke, kar pomeni, da so ti centri poslovali brez zaostankov. Največje težave so pa seveda nastale na največjem centru za socialno delo, to je CSD v Ljubljani. To težavo smo rešili na način, da sem izdala sklep o prenosu krajevne pristojnosti. Kot veste, v upravnih postopkih s centrov za socialno delo velja krajev na pristojnost, ki je vezana na prebivališče stranke. Na ta način smo te vloge razporedili po centrih po vsej Sloveniji, ki so pomagali pri odpravi zaostankov.  Trenutno stanje kaže na to, da je večina zaostankov odpravljenih. Nekaj je še odprtih zadev. Te so pa bolj kompleksne oziroma so razlogi na strani strank, ko morajo seveda svoje vloge še dopolniti bodisi z dokazili o prilivih iz tujine ali pa mogoče si še urejajo kakšen status. Tudi te računamo, da bomo rešili v najkrajšem možnem času oziroma do konca meseca januarja.  Kako bomo preprečili, da do takšnega kaosa ne bo več prihajalo? Prav gotovo z nadaljevanjem informatizacije centrov za socialno delo. Rada bi na tem mestu opozorila, da nismo umaknili informativnega izračuna iz Zakona o urejanju pravic iz javnih sredstev, ampak masovni informativni izračun. Namreč, ko so me s prihodom na ministrstvo seznanili s tveganjem masovnega informativnega izračuna, ki bi pomenil totalni kolaps sistema, smo nemudoma spremenili zakon in ta rok za masovni informativni izračun prestavili na leto 2021, ko bo, upajmo, informativni sistem to tudi omogočal oziroma bo pripravljen na te izračune, medtem ko pa s samim informativnim izračunom bomo pa seveda nadaljevali oziroma je bil kot tak že implementiran 1. decembra in s 1. decembrom dalje približno že 25 tisoč vlog ni bilo treba strankam ponovno vlagati. Tu gre za te letne pravice, kot so štipendije in pa otroški dodatki, kar pomeni, da ko te pravice stečejo, bo sledilo avtomatsko podaljšanje teh odločb po uradni dolžnosti. Kot veste, tudi s 1. marcem bom uvedli dokumentarni sistem Krpan. Gre za aplikacijo, ki bo omogočala lažje poslovanje z dokumentarnim gradivom, tako da računamo, da bodo na centrih odpadla tudi določena administrativna opravila. Na ta način bomo tudi lahko omogočili, da bodo javni uslužbenci lahko več časa namenili strokovnemu delu in pa delu z uporabniki storitev. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa poslanka, imate možnost za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Želela bi gospe ministrici in tudi vsem ostalim povedati en primer, ki je vzpodbuden. Ko sem konec lanskega leta sorodnico obvestila o tem, da se je dvignil cenzus za štipendije in naj poskusi oddati vlogo, je to 28. decembra tudi storila, po pošti je poslala vlogo, jaz sem ji sicer takrat rekla, boš pa verjetno kar nekaj časa čakala na odločbo, ker je zdaj kar nekaj zamud, tako se je tudi v medijih slišalo. No, potem me je obvestila, da je odločba bila izdana 9. januarja in vročena 14. januarja. Tako da bi pohvalila Center za socialno delo Spodnje Podravje.
Hvala lepa, gospa poslanka. Gospa ministrica, morda želite še besedo?
Ksenija Klampfer
Jaz sem zelo vesela takih vzpodbudnih informacij. Upamo, da jih bo v prihodnje še več in da bodo vse vloge rešene v zakonitem roku. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji bo poslansko vprašanje postavil mag. Dejan Kaloh, in sicer ministrici za pravosodje, gospe Andreji Katič. Izvolite.
Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica in vsi tisti, ki nas gledate na malih zaslonih! Mene osebno veseli, da ste se po štirih mesecih tudi odpravili na teren. Situacija je bila seveda alarmantna, dogajali so se dramatični dogodki, po moji oceni. Govoriva seveda o pobegu dveh pripornikov iz koprskega zavoda za prestajanje kazni ter o nedavnem incidentu na Dobu, ko je obsojenec z nožem napadel pravosodnega policista. Gospa ministrica, naj vas direktno vprašam pa prosim za eksplicitne odgovore:  So se te spremembe temeljnih aktov o načrtih varovanja v slovenskih zaporih že zgodile? Kdaj boste v končni fazi tudi dobili sredstva?  Govorili ste namreč celo o milijon evrov za nujno posodobitev zastarelih video nadzorov v slovenskih zaporih.  Kaj boste storili glede same varnostne situacije in preučitve izboljšanja varnostnih ukrepov v slovenskih zaporih? Kajti ogroženi niso samo pravosodni policisti, temveč so ogroženi seveda tudi drugi zaporniki, če lahko prihajajo zaporniki do orožja, improviziranega ali pa celo pravega, kot je bil ta kuhinjski nož. Nadalje vas bi želel vprašati glede strokovne usposobljenosti pravosodnih policistov: Se vam zdi ta program, ki ga imamo do sedaj, usposabljanje kandidatov za pravosodne policiste, v celoti ustrezen?  Namreč, ureja ga Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov, ki ste ga vi sami izdali lanskega decembra, predvsem v segmentu psihofizičnega preverjanja pravosodnih policistov. Namreč, jaz sem zasledil, v 113. členu tega pravilnika določa le to, da se preizkus strokovne psihofizične usposobljenosti izvaja le takrat, če kandidati niso opravili tega usposabljanja. Zdaj pa se meni vseeno zdi pomembno, da bi se takšno psihofizično usposabljanje izvajalo redno, saj v zadnjem primeru pobega je celo ta vodja nadzora govorila o tem, da je dopuščala možnost, da se je celo spalo na delovnem mestu. Zdaj nekatere informacije govorijo tudi o tem, da bi nekateri policisti lahko tudi med delovnim časom konzumirali alkohol in pa navsezadnje tudi psihična labilnost določenih pravosodnih policistov bi se na vsake toliko časa lahko preverila, saj posedujem informacijo, da so v zaprtih delih zaporov poleg modemov tudi mobilni telefoni in si jih pravosodni policisti pri kakšnih bolj zloglasnih kriminalcih ne upajo odvzeti. Vse to kaže na to, da vseeno bi takšna psihofizična preverjanja bila bolj na mestu. Za enkrat hvala za vaše odgovore.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite, imate besedo.
Andreja Katič
Hvala, spoštovana podpredsednica. Spoštovani poslanec, mogoče bi malce širše orisala. Takoj ko sem prišla na ministrstvo, sem bila že ob primopredaji seznanjena, da je prejšnje vodstvo pripravljalo kadrovske standarde in normative za delo strokovnih delavcev in pravosodnih policistov v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. To smo v zelo kratkem času takrat uskladili s predstavniki obeh sindikatov, posodobili in tudi sprejeli, objavili. Na podlagi tega so bili potem izdani še drugi pravilniki. Vsi zavodi morajo vsa svoja področja temu prilagoditi v določenem času. In glede na nastalo situacijo, smo zagotovo takoj k temu pristopili in to tudi prednostno obravnavajo. Kar se mi zdi še dodaten napredek k temu je, da bodo še v večji meri prisluhnili tudi stroki, se pravi tudi samim pravosodnim policistom, ko bodo predlagali posamezne določene izboljšave glede na situacijo, ki jo sami opazijo v posameznem zavodu, se pravi v posameznem zaporu. Drugo veliko področje se mi zdi, kar je s strani Vlade, tudi prisotnega kolega za javno upravo, tudi ministra za finance, ne nazadnje tudi predsednika Vlade, da smo dobili dodatne kvote. Verjamem, da boste poslanci, poslanke potrdili Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, tako da so nam na podlagi lanskih kvot dodelili še dodatna, najmanj 30 za pravosodne policiste ter seveda tudi za upravo za probacijo. Glede na to, je trenutno na URSIKS 15 zaposlitvenih postopkov za 30 javnih uslužbencev, pravosodnih policistov in tudi ostalih strokovnih sodelavcev, ki so prav tako potrebni za opravljanje dela v zaporih in tudi za probacijo, da bomo nekako to zaokrožili in šli v boljše stanje. Kajti ob vsem, kar je bilo v tem času tudi v javnosti predstavljeno, je bilo ugotovljeno, da tema dogodkoma ni toliko botrovala sama oprema, temveč predvsem človeški faktor, da se pravosodni policisti zaradi pomanjkanja zelo preobremenjeni z delom in zaradi tega prihaja tudi do takšnih napak, ki se pravzaprav ne bi smele zgoditi. Kar se tiče samega Kopra, veste, da imamo novo vodstvo in dala sem jim nekoliko časa, da prevetrijo vse notranje postopke in da jih potem v drugi polovici februarja tudi obiščemo, da nam predstavijo vse, kar so v tem času naredili. Poročilo tako o tem, kaj se je zgodilo v Kopru kot tudi v vseh ostalih zavodih, kakšno je stanje, smo obravnavali že na Vladi. Jaz sem generalnega direktorja tudi zadolžila, da skupaj z vsemi sodelavci pripravi nek akcijski načrt vlaganj, in osnovna ocena samo za informatiko, se pravi, za nadzorstvene kamere in neko drugo potrebno opremo je, da je potrebno vlaganje v letošnjem letu, v višini 800 tisoč, plus vsako leto še 200 tisoč za vzdrževanje in posodabljanje. Zdaj pričakujem, da bodo v najkrajšem možnem času za vsak posamezni zapor pripravili akcijski načrt, katere so prioritete glede vlaganj, da bomo šli skupaj čez to. Verjamem, da bomo v okviru našega proračuna, kjer smo imeli že tudi zagotovljena sredstva za dodatne zaposlitve, našli tudi sredstva za to, kajti tudi v preteklem letu, tako kot v letih pred mano, je Ministrstvo za pravosodje na koncu leta odstopilo sredstva, potrebna tudi drugim pravosodnim deležnikom oziroma gradnikom. Glede same varnostne situacije, ki so jo že preverili po vseh zaporih, ocenjujejo, da je ustrezna. Seveda se zavedamo, da lahko do neprijetnih dogodkov žal vedno prihaja, ker tam so pač obsojenci, priporniki. Tudi glede števila zapolnjenosti zaporov so situacije zelo kritične. Ta situacija ne bo izboljšana, dokler v Sloveniji ne bomo imeli novih zaporov, glede tudi na to, v kakšnem stanju so obstoječi objekti, vendar ocenjujejo, da nekih večjih sprememb ni potrebno, bodo pa te spremembe pripravili v zelo zelo kratkem času, poleg tistega, kar so sami že predlagali. Kar se tiče pa samega strokovnega usposabljanja, tudi tukaj je že prišla pobuda mogoče o tem, da bi to strokovno usposabljanje nekako skrajšali. Vendar so tukaj stroka in predstavniki sindikata enotnega mnenja, da to usposabljanje mora biti zelo dobro, da morajo biti pravosodni policisti primerno pripravljeni in usposobljeni za izvrševanje svojih nalog. Tako da tukaj zaenkrat ne načrtujemo nekih sprememb v zelo kratkem času. Glede na to, kaj bodo pa pravosodni policisti povedali ob podajanju predlogov za izboljšanje varnostne situacije, pa verjamem, da bomo v sodelovanju s predstavniki obeh sindikatov izboljšali tudi samo nadgradnjo usposabljanja, predvsem v tem, da ni samo začetno usposabljanje, ampak da se potem skozi leta, kar se je sedaj zaradi kadrovske problematike, zaradi preobremenjenosti, nekako tudi opuščalo, vsakoletno in vsakomesečno izvajalo.
Hvala lepa, gospa ministrica. Gospod poslanec ima zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana ministrica, za te odgovore. Vseeno bi vas pri varnostni situaciji rad spomnil, da tudi pri pravilniku izvrševanja kazni zapora ni vse idealno. Gospod Podržaj, ki ste ga že omenjali, je sicer del krivde želel prevaliti na Varuha za človekove pravice, v smislu predpisov, ki urejajo pregled zapornikov po vračanju z izhodov. Kot sem že omenjal, modemi, mobiteli in improvizirano orožje, celo mogoče material za izdelavo kakšnega orodja za pobeg, vse to se zdaj nekako… možno celo tako, z luknje čistim podzakonskim predpisom, možno v zapor prenesti, kajti zdaj je selektivni nadzor ni sistematično, se pravi avtomatsko pregledovanje. Jaz vseeno menim, da bi tukaj vi mogli ukrepati in vsaj na zaprtih delih zaporov, da bi se dejansko, seveda z upoštevanjem človekovih pravic, ki so predvsem pri ženskem spolu lahko na kakšnem spolzkem terenu, kot je bilo s strani zapornic iz Iga tudi rečeno, vendarle pa pregledovalo te zapornike, ki se vračajo iz izhoda v zaprte dele zaporov. Ko ste omenjali to vašo zavzemanje, saj v bistvu je nekako mantra zdaj štirih mesecev o povečanju pravosodnih policistov. V letu 2017 je vaš predhodnik izvedel 41 postopkov, kolikor imam informacij, mislim da, okrog 30 pravosodnih policistov je bilo takrat zaposlenih v letu 2017. Zdaj vi govorite o odobreni kvoti 30 pravosodnih policistov, vendarle je po zadnjih podatkih Uprave Republike Slovenije ta številka 140 pravosodnih policistov.  Kakšen je po tem vaš načrt za naprej, da se to med vašim mandatom tudi izpolni? Hvala za dopolnilo.