2. redna seja

Državni zbor

19. 11. 2018
podatki objavljeni: 19. 11. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam z nadaljevanjem 2. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: sam sem opravičen od 14. ure dalje; Monika Gregorčič, mag. Andrej Šircelj, mag. Karmen Furman, Samo Bevk od 15. ure dalje, dr. Franc Trček, Marijan Pojbič, Franc Breznik, Mateja Udovč do 12. ure, Zmago Jelinčič Plemeniti, Violeta Tomić, Nataša Sukič, Miha Kordiš in Jani Prednik.  Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRIINDVAJSETO REDNO LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2017.  Triindvajseto redno letno poročilo je v obravnavo Državnemu zboru predložila varuhinja človekovih pravic.  Besedo dajem varuhinji človekovih pravic gospe Vlasti Nussdorfer za dopolnilno obrazložitev in vas hkrati lepo pozdravljam.  Izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjamo 2. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in naslednji poslanci: dr. Darij Krajčič, Ferenc Horváth, Zmago Jelinčič Plemeniti, Luka Mesec do 15. ure, dr. Franc Trček, Željko Cigler, Monika Gregorčič, Miha Kordiš, Eva Irgl, dr. Anže Logar, Jelka Godec in Marijan Pojbič in tudi sam se opravičujem od 17.30 do 20. ure. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ki ga vljudno pozdravljam, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 7., 8., 9., 10., 18. in 19. točki dnevnega reda, mag. Duško Godino, direktorico Agencije za energijo k 21. točki dnevnega reda, Boruta Smrdela, predsednika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil k 22. točki dnevnega reda, Vlasto Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic, k 23. in 24. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije ter kandidatko za ustavno sodnico dr. Katjo Šugman Stubbs k 26. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne vljudno pozdravljam. S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na določitev dnevnega reda 2. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. novembra 2018, s sklicem te seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje, in sicer najprej Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 2. seje razširi s 1.a točko, to je z obvestilom predsednika Vlade o odstopu gospoda Marka Bandellija s funkcije ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Predlog za širitve ste prejeli v četrtek, 15. novembra 2018. Ali želite besedo predstavnice in predstavnike poslanskih skupin? Ne. Želite besedo poslanci?, Ne. S tem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širitev in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Sedaj odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Začenjamo z glasovanjem. Prekinjamo glasovanje. Nekaterim glasovalne naprave, vključno z mano, ne delujejo. Prosim, da se odstranijo kartice poslankam in poslancem, ki niso prisotni v dvorani. Generalna sekretarka Državnega zbora je uspešno razrešila tudi to težavo. S tem prehajamo na glasovanje.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72.  (Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.   V skladu s časovnim potekom seje bo zbor 1.a točko obravnaval danes, in sicer takoj po določitvi dnevnega reda seje.  S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na določitev dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem ter tudi z dopolnitvijo, ki smo jo ravnokar sprejeli.  Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 73.  (Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je je dnevi red 2. seje Državnega zbora določen.  Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA – OBVESTILO PREDSEDNIKA VLADE O ODSTOPU MARKA BANDELLIJA S FUNKCIJE MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ, STRATEŠKE PROJEKTE IN KOHEZIJO.  Predsednik Vlade gospod Marjan Šarec me je z dopisom 14. novembra 2018 obvestil, da je gospod Marko Bandelli odstopil s funkcije ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo.  V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je gospodu Marku Bandelliju prenehala funkcija ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije pa Marko Bandelli opravlja tekoče posle do imenovanja novega ministra oziroma do obvestila predsednika Vlade v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 44 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin na posvetu 13. novembra 2018 in mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanja poslancev Poslanske skupine Levica ter na vprašanja poslank vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade.  Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnjen odgovor pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrice in ministri v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve; dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; gospod Karel Erjavec, minister za obrambo; dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance; gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo; ter gospod Jure Leben, minister za okolje in prostor. S tem, spoštovane in spoštovani, prehajamo na prestavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec. Poslanska vprašanja mu bodo postavili kot prvi gospod Danijel Krivec.  Izvolite.
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam z nadaljevanjem 2. redne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Monika Gregorčič, Andrej Šircelj, Branislav Rajić, Samo Bevk, Franc Trček, Bojana Muršič od 13. ure dalje, Franc Breznik, Marijan Pojbič, Lidija Divjak Mirnik, Predrag Baković do 12. ure, Ferenc Horváth od 12. ure dalje, Felice Žiža, Suzana Lep Šimenko, Branko Simonovič od 11.30 do 17.30, Violeta Tomić, Franc Jurša od 11.30 dalje, Ivan Hršak od 13.30, Ljudmila Novak od 17.30 dalje in Iva Dimic. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K PROGRAMU DELA IN FINANČNEMU NAČRTU AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2019. Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019 je na podlagi petega odstavka 399. člena Energetskega zakona v soglasje Državnemu zboru predložila Agencija za energijo. Za dopolnilno obrazložitev programa dela in finančnega načrta dajem besedo predstavnici predlagatelja direktorici Agencije za energijo mag. Duški Godina. Izvolite.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo 2. sejo Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Monika Gregorčič, Janez Janša, dr. Anže Logar, Jože Tanko od 17. ure dalje, Predrag Baković od 14. do 18. ure, mag. Marko Pogačnik, Suzana Lep Šimenko, Zmago Jelinčič Plemeniti, Franc Jurša do 14. ure, Ferenc Horváth od 13. ure do 15.30, Iva Dimic od 15. ure dalje, Primož Siter do 15. ure in dr. Franc Trček do 17. ure. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O NEPREMIČNINSKEM POSREDOVANJU.  Državni svet je na 1. izredni seji 27. marca 2018 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o nepremičninskem posredovanju.  Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Matiji Gorenščku. Izvolite.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dobro jutro!  Začenjam nadaljevanje 2. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Darij Krajčič, Zmago Jelinčič Plemeniti, Monika Gregorčič, Miha Kordiš, mag. Karmen Furman, Marijan Pojbič in Dušan Šiško do 12. ure.  Vse prisotne še enkrat vljudno pozdravljam!  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O TRGU FINANČNIH INŠTRUMENTOV, NUJNI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnitev obrazložitve predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.  Gospod državni sekretar, izvolite.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje, začenjam z nadaljevanjem 2. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Monika Gregorčič, mag. Marko Pogačnik, Zmago Jelinčič Plemeniti, Jože Tanko od 13.30 do 16. ure, Igor Zorčič, Ljudmila Novak od 17. ure dalje, dr. Franc Trček od 16. ure dalje, Luka Mesec od 12. do 15. ure, dr. Matej Tašner Vatovec od 12. do 15. ure, mag. Dejan Kaloh do 12. ure, Mateja Udovč od 11. do 14. ure, Žan Mahnič od 13.30 do 15.30, Bojan Podkrajšek od 13.30 do 15.30, Jožef Lenart od 13.30 do 15.30, pa tudi sam sem opravičen od 10.45 do 15. ure.  Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam! Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DOHODNINI.   Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina sedmih poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožefom Horvatom. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina enajstih poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožefom Horvatom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.  Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo prvopodpisanemu gospodu Jožefu Horvatu. Izvolite.
Metod Dragonja
Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Predlog zakona, ki je pred vami, predstavlja implementacijo evropskih predpisov s področja trga kapitala, ki so bolj znani pod kraticami MiFID in MiFIR. Gre za akte, ki določajo pogoje v zvezi s podjetji, ki opravljajo investicijske storitve in posle oziroma trgujejo z vrednostnimi papirji in finančnimi inštrumenti. Nov evropski zakonodajni paket je usmerjen zlasti k odpravi posledic finančne krize, k izboljševanju preglednosti finančnega trga in k večjemu varstvu vlagateljev. Določbe direktive bodo prenesene v slovenski pravni red s tem predlogom zakona. Določbe in uredbe MiFIR in iz nje izhajajoči delegirani in izvedbeni akti Evropske komisije pa se že neposredno uporabljajo v vseh državah članicah Evropske unije od 3. januarja letošnjega leta.  Predlog zakona poleg vsebin, ki so potrebne za uskladitev z evropskim pravnim redom, vsebuje tudi določbe, ki na podrobnejši način urejajo področje sistema jamstva za terjatve vlagateljev. Tako se ustrezneje ureja obveznost članov sistema jamstva za terjatve vlagateljev glede tekočega zagotavljanja jamstva in še posebej v primeru aktiviranja tega sistema. S tem se odpravlja določene pomanjkljivosti, ki so se izkazale v primeru stečaja borzno-posredniške družbe Moja delnica v letu 2016.  Slovenija zamuja s prenosom direktive v naš pravni red, zato je potreben nujni postopek. Evropska komisija je že 19. julija 2018 napovedala vložitev tožbe v zvezi s kršitvijo nenotifikacije slovenskih predpisov za prenos EU predpisov. Predlog zakona je bil s strani ministrstva pripravljen že pred časom. Vlada ga je v prejšnjem mandatu potrdila 2. januarja 2018 in ga predložila v sprejetje Državnemu zboru. Predvideno je bilo sprejetje na aprilski seji Državnega zbora, kar pa je bilo tudi sporočeno Evropski komisiji v odgovor na njeno obrazloženo mnenje. Nova vlada je predlagala državnemu zboru v novi sestavi, da se zakon prioritetno obravnava, tako je zakonodajni postopek potekal praktično do te seje. S strani Državnega odvetništva smo bili obveščeni, da je Evropska komisija 5. 10. 2018 vložila tožbo in sodišču predlaga, da Sloveniji naloži globe. Slovenija je zadnja od držav v Evropski uniji, ki prenaša določbe direktive v slovenski pravni red. Upoštevajoč vse zamude, ki znašajo na današnji dan 505 dni, je v tem trenutku pavšalni znesek globe 999 tisoč evrov in se bo še povečeval z vsakim dnem do sodbe Sodišča Evropske unije.  Dovolite, da se opredelimo še glede nekaterih drugih vidikov, ki so bili prisotni pri obravnavi tega zakona. V prvi vrsti so to pripombe, ki jih je dalo Vseslovensko združenje malih delničarjev in pa njihova evropska asociacija Better finance, ki so jih poslali tako Ministrstvu za finance kot tudi zainteresirani javnosti. Bistvo teh pripomb je, da ne pristajajo na to, da se skrajšajo roki, v katerih so lahko vrednostni papirji deponirani pri notarjih, pri odvetnikih, da delujejo kot skrbniki. Ministrstvo za finance je tukaj sledilo priporočilo Odvetniške zbornice in je ta rok možnega hranjenja podaljšalo od 6 do 12 mesecev. Je pa sledilo prejšnjemu zakonodajnemu postopku, kjer je bila zelo jasna volja poslank in poslancev, da fiduciarni računi v Sloveniji niso mogoči.  Nadalje. Vseslovensko združenje se sklicuje tudi na to, da niso možna izplačila dividend po poenostavljenih postopkih v paketu. Te pripombe smo temeljito proučili, vendar zakonska ureditev že sedaj omogoča takšno poenostavljeno izplačilo dividend.  Predlagamo, da Državni zbor potrdi predlog zakona in da bo zakon stopil čim prej v veljavo. Hvala lepa.
Duška Godina
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni! Energetika se zaradi obveznosti izpolnjevanja okoljskih ciljev in tehnološkega napredka nahaja pred velikimi izzivi in nalogami, ki morajo omogočiti trajnostno rabo naravnih virov, obenem pa tudi konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo. To se odraža v povečani rabi obnovljivih virov, večji energetski učinkovitosti ter uporabi novih tehnologij. Digitalizacija in informatizacija upravljanja z energijo ter odprti trgi čedalje bolj vključujejo končnega odjemalca, saj mu nove tehnologije omogočajo sodelovanje pri aktivnem ravnanju z električno energijo, tako pri njeni proizvodnji kot tudi v procesu prilagajanja odjema.  Nedavno izdana ocena Svetovnega energetskega sveta za leto 2018 Slovenijo uvršča na visoko 6. mesto na lestvici držav glede uspešnosti pri zagotavljanju varnega in cenovno dostopnega energetskega sistema, ki upošteva tudi načela okoljske trajnosti, pri sami energetski varnosti pa celo na 2. mesto. Vendar je pred nami še mnogo izzivov za doseganje takšne poti razvoja, ki bo usmerjena v učinkovito rabo novih tehnologij za uspešno doseganje zadanih ciljev. Pri razvoju energetskega trga in uresničevanju energetske politike ima Agencija za energijo kot nacionalni regulativni organ na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom pomembno vlogo. S svojimi pristojnostmi vplivamo na razvoj varnih, zanesljivih in učinkovitih sistemov za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina. Spremljamo in nadziramo delovanje trga, reguliramo distribucijska omrežja toplote in spodbujamo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Pri tem moramo upoštevati cilje energetske politike in iskati najboljše rešitve ter koristi za vse udeležence trga z energijo, seveda izhajajoč iz sedanjih ter pričakovanih prihodnih razmer. Tudi program dela za leto 2019 smo pripravili na podlagi strateških ciljev in usmeritev. Vsaka v programu načrtovana naloga vsebuje opis zakonskih podlag, vsebine, namena in ciljev, kazalnikov učinkovitosti, rokov ter tveganj, ki nas spremljajo ob izvajanju vseh nalog. Skladno z letnimi cilji agencije so opredeljene prioritete začrtanih nalog in glavni poudarki delovanja v naslednjem letu. Med njimi predvsem: spremljanje in analiziranje poslovanja ter ukrepanje v primeru ugotavljanja morebitnih odstopanj od regulativnega okvira agencije tako na področju oskrbe z električno energijo kot z zemeljskim plinom, analiziranje poslovanja in morebitno odločanje o novih izhodiščnih cenah oskrbe s toploto, izdajanje soglasij k sistemskim obratovalnim navodilom operaterjev, izvedba dveh javnih pozivov za subvencioniranje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, izvajanje nadzora v smislu preprečevanja navzkrižnega subvencioniranja, tržnih zlorab ali manipulacij na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom, stalni monitoring trga, katerega cilj je ažurno obveščanje udeležencev trga o najpomembnejših kazalnikih in priprava poročila o stanju na področju energetike, ki ga v seznanitev in obravnavo vsako leto prejme tudi Državni zbor.  Agencija za energijo kot neodvisni energetski regulator se financira iz letnih nadomestil prenosnih operaterjev električne energije in zemeljskega plina ter iz drugih virov. Glede na napovedano rast porabe električne energije stroški za poslovanje agencije ne bodo dodatno obremenili odjemalcev, agencija tudi ne načrtuje dodatnih zaposlitev. Tako bomo tudi v letu 2019 svoje naloge izvajali stroškovno učinkovito in varčno ter v interesu vseh udeležencev energetskega trga. Delovanje in usposabljanje zaposlenih bo usmerjeno v proaktivno vlogo na vseh področjih delovanja energetskega trga, zato smo prepričani, da bomo dosegli zastavljene cilje in uspešno izvedli začrtane naloge.  Državnemu zboru zato predlagamo, da program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019 potrdi. Hvala.
Vlasta Nussdorfer
Spoštovani predsednik Državnega zbora, cenjeni poslanke in poslanci ter seveda vsi vabljeni gostje, predvsem ministrica, vsi državni sekretarji in sekretarke! Danes je točno tri mesece do konca mojega šestletnega mandata. Kaj sporoča Varuh človekovih pravic ob vsakoletnem poročilu, ki ga predaja Državnemu zboru? Opozarja na stanje človekovih pravic, ocenjuje, kako je v državi. Tokrat gre torej za leto 2017, pa čeprav smo že nekako ob koncu leta 2018, ko se že pridno piše tudi poročilo za to leto. Kakšna je statistika? Nekateri pravijo, da statistika ni najpomembnejša, a vsekakor je treba povedati, da se Varuh vsako leto srečuje z vsaj 10 tisoč klici. Gre za klice ljudi, ki so obupani, razočarani, ki rabijo pomoč; in naši strokovni sodelavci se z njimi tudi obširno pogovorijo; zato je to dobro opravljeno delo za tiste, ki nas kličejo. Dobimo okoli 16 tisoč različnih dokumentov. Tudi to kaže na stanje človekovih pravic in na opozarjanje na kršitve s strani tistih, ki nam pišejo ali nas kličejo, seveda po najbolj sodobni elektronski pošti, a tudi drugače. Obiskujemo kraje po Sloveniji. Vsak mesec poslujemo v eni od občin. To je zelo pomembna dejavnost Varuha in tako se srečamo s približno 300, 400 ljudmi. Ravno toliko sem jih v teh šestih letih sprejela tudi sama na sedežu, veliko več pa tudi moje sodelavke in sodelavci. In resno obravnavamo okoli 4 tisoč pobud letno, kar kaže tudi na naše zelo obširno delo.  Novela našega zakona; dovolite, da se tistim, ki ste bili v prejšnjem sklicu in ste glasovali zanjo, tudi zahvalim, kajti po dolgih 22 letih smo jo dobili in tako razširili našo institucijo. S 1. 1. prihodnjega leta bo delovala tako, da bo imela štiri organizacijske enote. Doslej ima že od novele zakona tri: Zagovorništvo otrok kot zelo pomembno, torej pomoč neslišanim otrokom; Državni preventivni mehanizem, ki ga bom predstavila v drugem delu; Svet za človekove pravice, ki pomaga vsakokratnemu varuhu, da sliši širša opozorila iz skupnosti, je njegovo posvetovalno telo. In 1. januarja bomo dobili še Center za človekove pravice. Lahko povem, da smo prav pred kratkim tudi glede na razširitev institucije zaprosili za status A, kajti do sedaj smo imeli le status B, torej opazovalci. Kako delujemo? Delujemo, kot sem že povedala, tako da obravnavamo resno vse pobude, ki k nam prispejo, vendar ne zgolj to. Obravnavamo tudi širša vprašanja, tista, ki so pomembna za mnogo ljudi, ki so jim kršene človekove pravice, odzivamo se tudi na to, o čemer poročajo mediji, in na to, kar se dogaja v naši državi. To so širša vprašanja. Če vam povem, da izpeljemo letno ali se udeležimo 500 dogodkov, je to tudi pokazatelj našega dela. Veliko smo na terenu in izpeljemo zelo veliko projektov. Kaj pa ugotavljamo? Premalo je časa, da bi vam predstavila 425 strani dolgo letno poročilo, ki nikakor ne uspe biti krajše, kajti veliko imamo povedati. Nujno je dobro in odgovorno upravljanje. Žal med kršitvami in kršitelji ugotavljamo, da je v državi še vedno prisotno slabo upravljanje. Tu ni treba veliko denarja, vedno se vse ustavi pri financah. Kmalu boste govorili o proračunu. Dobro upravljanje je nekaj več; to, kar narediš, ne ker moraš, ampak ker tako čutiš in ker nisi uradnik. Odprava vsakega zavlačevanja. Tudi pred kratkim ste govorili o tem, kako so nekateri postopki predolgi; in to ravno tisti, ki bi morali biti kratki, ker odločajo o človekovih pravicah najšibkejših. Zato opozarjamo na zaostanke na ministrstvu za delo, ki so še predolgi in za katere upam, da se bodo skrajšali. Tudi ponekod v pravosodju, upravnih organih in žal tudi pri inšpekcijah. Kako naj ljudje zaupajo, da službe delujejo, če njihove rešitve pridejo tako pozno? Medresorsko sodelovanje, izredno šibka točka. Kadar deluje in mora delovati en resor, nekako še gre. Ko sta potrebna dva, kaj šele trije, takrat se vprašamo, zakaj drug na drugega prelagajo odgovornost. Zato, ker je to najlažje. Kadrovski primanjkljaji. Govorimo o široki upravi, o tem, da je vsak dan veliko več zaposlenih. A zakaj jih ni ravno tam, kjer bi morali delovati kot nadzorni mehanizmi? To so zlasti inšpekcijske službe. Le-te je treba okrepiti. Ni več veliko časa, da bi govorili predvsem o preventivi. Ponekod je za naše državljane in tiste, ki so pri nas, pomembno, da vedo, da te nadzorne službe delujejo, da bodo hitro ukrepale, kajti to pomeni dobro sporočilo tudi bodočim kršiteljem – da se jim torej ne splača. Pogosto sem vprašana, tudi vi, pisma mi vedno naslavljajo ljudje, ki se sprašujejo, ali smo še pravna in socialna država; in takoj zatem pademo tudi na vprašanje revščine. Žal je še vedno prisotna, in to ravno pri najšibkejših. Zato pogosto tudi vi odločate o tem, kakšna naj bo socialna pomoč, kakšna naj bo minimalna plača in kako doživeti čase, ko bodo ljudje dobili delo, radi delali in bili zanj pravično plačani. Usklajena mora biti tudi zakonodaja. Kolikokrat poslušamo o tem, da je zakonov vse preveč, da se kopičijo, da jih sprejemate. A treba jih je sprejemati tankočutno, z roko pravice, s tem da ne bodo romali na Ustavno sodišče in da jim bodo takoj priključeni tudi podzakonski akti. Koga in kaj izpostavljamo? Izpostavljamo spoštovanje vsakogar, glede na razlike, ki nas morajo obogatiti – vero, spol, materialno stanje, prepričanje. Vsak je vreden spoštovanja. Nediskriminacijo invalidov, Romov, narodnih skupnosti, otrok in starejših. Letošnje leto smo celo posvetili starejšim, o otrocih pa govorimo vedno, ne le ob dnevu otroka, ampak celo leto, kajti prepogosto delijo usodo svojih staršev, tudi tistih, ki se mučno razvezujejo in ki se nikakor ne morejo odločiti, čigav bo otrok, otroka pa v smislu Salomonove sodbe nikakor ni moč deliti. Naslednja zadeva, vsakoletno prisotna v našem poročilu, je zagotovo etika javne besede. Besede ranijo, besede bolijo. O tem ne bom veliko govorila. Pogosto sem vprašana, zakaj se na vse ne odzovem. Ne morem se, so mehanizmi, tudi v Državnem zboru, ki morajo delovati. Govorilo se je o etičnem kodeksu, sprašujemo se, ali bi kaj spremenil. Omejitev osebne svobode; še kako se dotakne vsakega, ki se mu jo omeji. V zaporih še vedno vlada prezasedenost. Potrebno je delo za obsojence, kajti le če bodo delali, bomo lahko pričakovali, da bodo iz zaporov prišli drugačni, boljši, taki, da bodo lahko vstopili v družbo enakopravnih ljudi. Pravice zaposlenih v zaporih, na to ne smemo pozabiti. Tudi ti so pogosto v silnih težavah, pa jih kdaj spregledamo. Forenzika deluje, a še vedno imamo v Sloveniji veliko težav, kam z ljudmi, ki imajo toliko težav v duševnem zdravju. In da ne govorim o sramotnem stanju v posebnih varovanih oddelkih v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Dnevno dobivam prošnje, zakaj mora kdo in do kdaj bo ležal na hodniku, kdaj bo imel spodobno življenje. Tu so še tujci, mladoletniki brez spremstva in azilni postopki. Vsi so ljudje, vsi si zaslužijo pravice, hitre postopke in odgovore države na vprašanja, ko pridejo k nam. Pravosodje, ne govorimo le o času, ki se je skrajšal, in to pohvalno; govorimo lahko tudi o kvaliteti in zaupanju v naša sodišča, ki morajo delovati tako, da bo javnost rekla – Pravica je zmagala, pravica je imela zavezane oči in je sodila. A kako uspeti? Kako ljudem zagotoviti brezplačno pravno pomoč, ki jo rabijo? Rabil bi jo skoraj vsak. Mnogo stvari je zapisanih tako komplicirano, da jih človek niti s fakultetno izobrazbo ne razume. Vložili smo osem zahtev za oceno ustavnosti, v zadnjem letu dve, v vlogi amicus curiae smo vstopili celo na Evropsko sodišče za človekove pravice in se pridružili nekomu, ki je že tam. To je bilo prvič in prvič smo uspeli na Ustavnem sodišču prav lansko leto z ustavno pritožbo. Policija se drži navodil tožilstva, kdaj ji tudi spodrsne in prav je, da takrat upošteva to, kar je ugotovljeno s strani nadzora. Okolje in prostor; mučno, ravno včeraj je potekala v Sloveniji okrogla miza o tem. Veliko govorimo, a vsak dež nas preseneti, kajti iz njega nastane poplava. In takrat se vprašamo, kdo je zatajil in ali imamo še čas, da preprečimo silne katastrofe. Ponekod gori, smrdi, ljudi moti hrup. Niso vključeni v razprave pred sprejetjem zakonodaje.  Stanovanjska zakonodaja; vsak bi rabil streho nad glavo. Kot vidimo, veliko mladih trpi zaradi tega, ker je nima, ker je še nima, ker ostajajo doma. Ali naj to zagotovijo občine ali je to naloga države, vendar to je treba urediti. Delovnopravne zadeve; o tem lahko govorimo zelo na široko. Pohvaliti moram napredek. Tudi zakone, ki ste jih sprejeli vi, kajti je bolje, a še ni tako dobro, da bi lahko rekli, da je vsak, ki dela, tudi plačan in da so plačani tudi prispevki, da se spoštuje delovnopravna zakonodaja in da inšpekcije delujejo. Zdravstvo; o tem ste govorili tako na široko, da gotovo ni treba izgubljati besed, kajti čas se mi nekako izteka, vendar vem, da bo treba prav pri vas, s strani poslancev sprejeti ustrezno zakonodajo. Da je potrebna zanjo politična volja, pravi minister. Tu so zastopniki pacientovih pravic, ki jih moram pohvaliti. Seveda pa je še zelo veliko odprtih vprašanj, kako zaupati zdravstvu na vseh področjih, če je toliko zdrah, če se tako pogosto govori o teh, da se ta ne razume z onim in da je kriva nekomunikacija. To se v zdravstvu ne sme dogajati. Odprto je tudi vprašanje paliative. O tem smo lani imeli poseben posvet. Tudi to je vprašanje, ki se nas bo še kako dotikalo. Sociala in brezposelnost gresta lahko z roko v roki, tu je še brezdomstvo. Sociala; tu je minimalna plača, o kateri vsak dan govorimo, kaj je še dostojno za preživetje in kaj naj nekdo dobi. Otroci, kot sem povedala, ogromno odprtih vprašanj, razveze, razdvajanja med stroko in ljudmi v povezavi s cepljenjem. Tudi tu ste imeli na mizi, oziroma vsaj vlada, predlog novega zakona o nalezljivih boleznih. Tu se kreše in tu bo treba odgovoriti. Pri Varuhu smo upoštevali tudi starše, ki so govorili o težkih zgodbah, a zagotovo je stroka na potezi, da odgovori tako, da upošteva vse, kar sliši.  In kaj sporočajo ljudje, čisto za konec. Želijo živeti od dela. Denar naj ne kroji vsega. Žal pa ga kroji. Ne moreš kupiti vsega zdravja, a vsaj delno kupiš, da prideš prej na vrsto; in marsikdaj ti uspe, če lahko plačaš svojega odvetnika. Kjer sta poštenost in pravičnost, kam sta se izgubili? Pravijo, ali še imamo vrednote. Imamo jih, zakaj ne. Povsod so zapisane in o njih govorimo dan za dnem. Pa z njimi živimo, jih upoštevamo? To se vprašajmo vsak dan. Velika odgovornost je tudi pred vami, spoštovani poslanke in poslanci. O veliko zakonih boste odločali, o tistih, ki se dotikajo ljudi. Želela bi si, da se kdaj tako poenotite, da rečete – Ne glede na skupino ali stranka, ki ji pripadam, glasoval ali glasovala bom za, ker je pošteno za tiste ljudi, ki tam zunaj čakajo, da jim ne bo treba predolgo čakati. Upam, da bo politika držala obljube, ki jih je dala pred volitvami. Bile so lepe, čudovite. Samo na to pomislite, kaj ste rekli, in zagotovo bo v tem sklicu potem tudi bolje. In ob koncu bi se rada zahvalila vsem, ki ste prebrali naše letno poročilo, težek zalogaj, zlasti ob začetku vašega mandata, ni lahko branje, ni branje za lahko noč, a vendar je izredno pomembno, kajti iz njega izveš marsikaj. To je to, kar so nam sporočali ljudje. Hvala vsem delovnim telesom, ki ste govorili o našem poročilu, hvala matični komisiji, hvala Državnemu svetu. Moram se zahvaliti in reči, je bolje, kot je bilo, a upam, da bo še bolje. In čas se mi resnično izteka. Hvala lepa.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik.  Predsedniku Vlade gospodu Marjanu Šarcu bom postavil vprašanje v zvezi z globalnim dogovorom o migracijah.  Pakt o migracijah izenačuje ilegalne migracije z legalnimi migracijami, pri čemer beguncev sploh ne omenja in se njihov status ne izboljšuje. Ilegalne migracije bodo odpravljene tako, da bodo postale legalne, države pa bodo morale takšne migrantske poti omogočiti. Ilegalni migranti bodo imeli povsem enake pravice kot begunci oziroma državljani. Ne glede na to, da dogovor poudarja, da gre za nezavezujoč akt, vsebuje 23 ciljev in veliko število zavez. V dogovoru je izrecno navedeno, k čemu se države zavezujejo. Zelo pomembno je, ne glede na to, da gre za nevezujoč akt, vprašanje, zakaj bi Slovenija podpirala nekaj, s čimer se ne strinja oziroma se ne strinja večina javnosti, ki spremlja ta postopek. V primeru, da Slovenija podpre in se strinja s takšnim aktom, bo po nepotrebnem predmet mednarodnih političnih pritiskov na realizacijo ciljev, ki so v paktu navedeni. Pakt se je sprejemal daleč od oči javnosti, slovenski prevod sploh ne obstaja oziroma ni javnosti dostopen. Tako slovenska javnost sploh ne ve, kaj je v celoti vsebina pakta. Vlada Republike Slovenije pa podpira dokument, ki ni preveden v slovenski jezik. Prav tako javnost ni seznanjena preko obravnave na pristojnem delovnem telesu Državnega zbora, Odboru za zunanje zadeve, kar bi morala biti glede na podlago, ki je v 3.a členu Ustave Republike Slovenije in 3. členu Zakona o zunanjih zadevah.  Zato vas sprašujem: Prvič. Zakaj slovenski javnosti in Državnemu zboru Republike Slovenije v skladu z 11. členom Ustave ni dostopen slovenski prevod pakta o migracijah, ki se bo sprejemal decembra 2018 v Marakešu?  Drugič. Zakaj o končnem besedilu ni bil seznanjen Državni zbor, da bi podal svoje stališče? Tretjič. Zakaj Vlada Republike Slovenije nasprotuje temu, da bi se vse mednarodne zaveze Slovenije obravnavale na pristojnem delovnem telesu v Državnem zboru in bile prevedene v slovenski jezik, kot je zahtevano v naši ustavi?
Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovana državna sekretarka s sodelavkama, drage kolegice, dragi kolegi! Na področju davčne obremenitve dela je Slovenija med državami z nadpovprečno visokim odstotkom dajatev. Medtem ko povprečje OECD znaša 36 %, je breme dajatev na delo v Sloveniji 42,7 %. Delež vseh davkov v BDP pa na drugi strani dobro pokaže, kakšno je celotno davčno breme v državi. In če se primerjamo z najbolj razvitimi državami znotraj OECD, je delež vseh davkov v celotnem BDP nadpovprečen. V Sloveniji je okrog 37 %, povprečje OECD pa je 34 %, razlika torej 3 odstotne točke. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma ocenjuje, da so za poslovno okolje v Sloveniji poleg neučinkovite državne birokracije najtežavnejši faktor prav davčne stopnje. Raziskava agencije Spirit iz leta 2016 kaže, da tuji investitorji med največjimi ovirami za investiranje v Slovenijo vidijo prav obremenitev dela z davki in prispevki ter stroške dela, temu pa sledi obdavčitev dobičkov in dohodka. Anketa o poslovanju, izvedena med nemškimi podjetji v Sloveniji v letu 2015, pa pokaže, da anketiranci med največjimi težavami za konkurenčnost in privlačnost za naložbe vidijo davčne stopnje na dohodke iz dela ter od vlade kot najbolj nujen ukrep pričakujejo njihovo znižanje. Višina splošne dohodninske olajšave je trenutno v Zakonu o dohodnini določena kot zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3 tisoč 302,7 evra letno. Poleg te višine splošne olajšave sta za osebe z nižjimi dohodki določeni še dve dodatni kategoriji splošne olajšave.  Nova Slovenija je stranka, ki zagovarja socialno-tržni model gospodarstva, ki zagovarja ekonomsko svobodo, tisto svobodo, ki je tesno povezana z odgovornostjo. Nova Slovenija je stranka, ki ima v svojem programu kot eno glavnih načel določeno načelo omejenih davčnih obremenitev. Preveliko davčno breme je v nasprotju s krščanskodemokratskim načelom subsidiarnosti, po katerem naj se vsi družbeni procesi, pri katerih je to mogoče, opravijo na najosnovnejši družbeni ravni. Država naj v te procese vstopi le takrat, ko se na nižji ravni ne bi mogli več optimalno izvajati. Krščanski demokrati verjamemo, da je posameznik pri ravnanju s finančnimi sredstvi veliko bolj odgovoren in racionalen kot država, zato naj se na državo preko davkov prenese le omejen obseg sredstev, ki so nujno potrebna za delovanje njenih sistemov. Na drugi strani pa naj državljani obdržijo večji delež sredstev, ki so jih sami ustvarili s svojimi sposobnostmi in delom. Predlog zakona Nove Slovenije, ki je trenutno pred nami, predvideva povečanje zakonsko določene splošne olajšave iz 3 tisoč 302 evra letno na 7 tisoč evrov; in sicer za vse enako. Spremembo splošne dohodninske olajšave predlagamo, ker želimo razbremeniti visoka davčna bremena zavezancev ter posledično izboljšati tudi okolje za zaposlovanje in razvoj gospodarskih aktivnosti. Stranke prejšnje koalicije se hvalijo z visoko gospodarsko rastjo, za katero, to verjetno vsi razumemo, so zaslužni predvsem naši podjetniki in njihovi zaposleni. Na drugi strani pa sadov te rasti z njimi niso pripravljeni deliti. Za plačo visoko kvalificiranega zaposlenega v višini 3 tisoč evrov mora slovenski delodajalec plačati 6 tisoč 128 evrov, češki pa 5 tisoč 676 evrov, kar je dobrih 300 evrov manj. Vemo, da nas nekatere države, ki so bile še do nedavnega gospodarsko veliko manj razvite, prehitevajo zaradi njihovega bolj konkurenčnega poslovnega okolja. Tudi zato moramo svojo davčno politiko prilagajati tej ekonomski realnosti. Predlog rešuje tudi tako imenovane delavce migrante, saj se s povečano splošno olajšavo odpravi potrebo po visokem doplačevanju dohodnine v Republiki Sloveniji. Poleg tega se dodatno vzpostavlja pravično davčno okolje za delavce, ki prejemajo dohodek od tujega delodajalca. Cilj tega je ustavitev vedno večjega izseljevanja družin v zadnjem obdobju. S predlagano ureditvijo bodo delavci, ki v tujini opravljajo enako delo za enak bruto dohodek kot delavci pri nas, prejeli enak razpoložljivi dohodek. Spoštovane kolegice in kolegi, mi pričakujemo konstruktivno razpravo in tudi pričakujemo, da v drugi obravnavi zakon še izboljšamo. Hvala lepa za vašo pozornost.
Matija Gorenšček
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, poslanci in drugi gostje! Razlogi, zakaj je Državni svet izglasoval veto na Zakon o nepremičninskem posredovanju, so opisani v gradivu za današnjo sejo, a dovolite mi, da jih na kratko povzamem. Prvi razlog je v načinu priprave novega zakona. V letu 2014 so člani Združenja družb za nepremičninsko posredovanje ministrico Ireno Majcen obvestili, da so nujno potrebne pomembne spremembe Zakona o nepremičninskem posredovanju. Ministrica je predlagala, naj kar samo združenje pripravi strokovni predlog za spremembe in ga posreduje ministrstvu. V združenju so tako oblikovali posebno strokovno skupino, ki je po zgledu zakonodaje drugih evropskih držav, predvsem Avstrije, Nemčije in Hrvaške, pripravila nov predlog zakona. V začetku leta 2016 so se v okviru strokovne skupine sestali še s predstavniki tržnega inšpektorata Republike Slovenije in Zveze potrošnikov Slovenije in večino rešitev uskladili tudi z njimi. V maju 2016 je bil predlog dokončan in kot takšen posredovan ministrstvu. Nato je ministrstvo konec junija 2017 osnutek zakona poslalo v javno razpravo, združenje pa je v roku nanj odgovorilo, saj je osnutek zakona vseboval številne spremembe njihovega predloga, s katerimi se niso strinjali. Temu je kasneje sledila nova verzija osnutka. Ta verzija pa je prvoten predlog čisto postavila na glavo in zgodilo se je to, da združenje svojega zakona sploh ni več prepoznalo, saj ni sledil njihovim osnovnim predlogom. V decembru je ministrstvo predlog zakona vložilo na Vlado in ga preko Vlade posredovalo v nadaljnji zakonodajni postopek, kjer je bil tudi sprejet. Skratka, kot zbornica za posredovanje z nepremičninami so prosili državo za spremembo zakona z namenom odprave anomalij v starem zakonu in kot rezultat tega po štirih letih dobili zakon, ki je v nasprotju z želenimi predlogi, torej nov zakon, ki je slabši od predhodnega. Glavni vsebinski problem zakona pa je, da uvaja regulacijo, in sicer na področju prometa z nepremičninami, kjer je nepotrebna. Regulacija se uvaja s tretjim odstavkom 27. člena, s katerim se omejuje višina dejanskih stroškov pri nepremičninskem posredovanju. Predlog tudi preprečuje drugačen dogovor strank v postopku, zato menimo, da je ustavno nevzdržen, ker omejuje ustavno zagotovljeno svobodo gospodarske pobude. Nepotrebna je tudi regulacija določbe iz tretjega odstavka 23. člena, ki omejuje višino plačila provizije pri posredovanju oddajanja nepremičnin v najem, in sicer na največ v višini ene mesečne najemnine. Zakon torej uvaja regulacijo trga pri nepremičninskem posredovanju, kar je v nasprotju s prakso s prakso deregulacije na vseh drugih področjih trgovanja. Zakon s tem regulira dejavnost, kjer pri prometu sploh ni obvezna udeležba nepremičninskega posrednika, torej se lahko posli sklepajo tudi brez njih za promet, katerega državljani opravljajo zelo redko ali nikoli v življenju. Veliko nepremičninskih poslov je naložbenega značaja. Če gre za naložbo, pomeni, da je tovrstna naložba v deprivilegiranem položaju v primerjavi z drugimi oblikami naložb, ko so naložbe v vrednostne papirje, naložbeno zlato, umetnine, saj ta trg ni reguliran. Nenavadno je, da se regulira nepremičninski trg, medtem ko je dereguliran trg pri prodaji osnovnih živilskih dobrin, kot so energenti za ogrevanje ali druge osnovne življenjske potrebščine. Skratka, regulacija trga na tem področju je popolnoma nepotrebna in za delovanje trga in varnost državljanov in države škodljiva, saj bo negativno vplivala na pravno varnost državljanov in bistveno povečala število sodnih sporov. Škodljiva je tudi za državo, saj bodo nepremičninske agencije nekatere posle zaradi nerentabilnosti zavračale, kar bo imelo za posledico manjši promet za nepremičninske družbe in posledično manjši priliv v državno blagajno.  Tretji problem pa je namera države za deregulacijo področja, ki je v interesu vseh deležnikov. Država želi z novim zakonom ukiniti obvezno dopolnilno usposabljanje nepremičninskih posrednikov, ki je sedaj predpisano na vsakih pet let. Uvedba te obveznosti je razlog za to, da se je stanje na tem področju v zadnjih desetih letih strokovno izredno izboljšalo. Ni nam logično, zakaj deregulirati področje, ki vnaša na trg večjo strokovnost pri delu nepremičninskih posrednikov in s tem posledično večjo varnost za potrošnike.  Glede na vse navedeno predlagamo poslancem Državnega zbora, da tak zakon zavrnejo in s tem dajo možnost deležnikom, da skupaj z ministrom pripravijo nov zakon, ki bo sprejemljiv za obe strani. Hvala.
Hvala za vaše stališče.  Besedo predajam predsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je matično delovno telo, gospodu Edvardu Pauliču. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospod državni sekretar, za vaše poročilo.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance kot matično delovno telo.  Prosim gospoda Roberta Polnarja, predsednika odbora, za poročilo.  Prosim.
Hvala, gospod poslanec.  Državna sekretarka na Ministrstvu za finance gospa Natalija Kovač Jereb bo predstavila stališče Vlade.  Gospa državna sekretarka, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Predsednik Vlade, na razpolago imate 5 minut za odgovor. Izvolite.
Gospa varuhinja, vi ste vsekakor oseba, ki ji ne bi odvzel besede. Hvala za vaše poročilo.  Besedo pa dajem gospe Evi Irgl, ki bo predstavila poročilo Komisije za peticije, človekove pravice, enake možnosti, ki je matično delovno telo.  Gospa poslanka, beseda je vaša.
Hvala lepa.  Program dela in finančni načrt agencije je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo, ki Državnemu zboru predlaga, da sprejeme Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2019. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Edvardu Pauliču Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na seji 7. 11. 2018 kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o nepremičninskem posredovanju. Državni svetnik Mitja Gorenšček je obsežneje v obrazložitvi med drugimi izpostavil, da zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje izhaja iz ocene, da so zaradi načina priprave in načina obravnave predlog zakona zakonske rešitve neusklajene, vsebina zakona pa je neustrezna in nejasna. Ključni razlog za zahtevo je nestrinjanje z rešitvami, ki jih prinašata določbi 23. in 27. člena. Obe določbi namreč pomenita omejevanje svobodne gospodarske pobude brez utemeljenega razloga. Poudaril je tudi, da je ukinitev obveznega dopolnilnega usposabljanja nepremičninskih posrednikov dolgoročno zagotovo škodljiva za vse deležnike. Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon je poudaril, da sta razloga za sprejetje novega zakona nezadostna stopnja varovanja interesa potrošnikov in pa nezadostna pravna varnost. V zakonu je določena omejitev plačila za posredovanje v višini 4 % od vrednosti nepremičnine, ki je predmet posredovanja, in ostaja v isti višini, kot je določena v sedaj veljavnem zakonu. Določeno je tudi najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje pri najemnih razmerjih, ki znaša enomesečno najemnino. Zakon po eni strani odpravlja omejitev plačila za posredovanje pri sklepanju gospodarskih pogodb, po drugi strani pa še vedno regulira plačilo za posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin fizičnih oseb.  Glede ukinitve obveznega dopolnilnega izobraževanja nepremičninskih posrednikov pa je pojasnil, da Ministrstvo za okolje in prostor ni našlo tehtnih razlogov za pogojevanje trajanja dovoljenja z obveznim dopolnilnim izobraževanjem. Predstavnica Zakonodajno-pravna službe je pojasnila, da je eden od ciljev zakona varovanje javnega interesa s prednostnim ciljem varovanja naročnika in da je namen konkretne rešitve preprečiti zlorabe, ki so se pojavljale v praksi. Ocenjuje, da je podan razumen razlog za takšno ureditev, ki v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je potreben za določitev načina izvrševanja pravice do svobodne gospodarske pobude. Pridobljene pravice zoper zakonske posege z retroaktivnim učinkom varuje 155. člen Ustave. Zakon povratno ne učinkuje in takšnega učinka nima niti prehodna določba 45. člena.  Predstavnica Poslanske skupine Levica je izrazila podporo zahtevi Državnega sveta in poudarila, da zakona tudi tokrat ne bodo podprli, saj predstavlja obsežno deregulacijo nepremičninskega posredovanja v korist nepremičninskih družb. Že v fazi sprejemanja zakona so namreč predlagali številna dopolnila v obliki amandmajev, od katerih pa velika večina ni bila sprejeta. Med drugim so predlagali ponovno uvedbo obveznega dopolnilnega izobraževanja za nepremičninske posrednike, podprta pa nista bila niti njihov predlog o zvišanju glob za osebe, ki opravljajo nepremičninske posle, pa za to nimajo licence, kot tudi predlog o črtanju možnosti, da imajo nepremičninske družbe fiduciarne račune, na katerih hranijo denar naročnikov.  V Poslanski skupini SMC so poudarili, da zakon podpirajo, ker vnaša večjo varnost za potrošnike in rešuje določene težave, ki so se v praksi pojavljale pri izvajanju do sedaj veljavnega zakona. Iz zahteve Državnega sveta je razvidno, da glavni problem predstavljajo določbe o omejitvi plačil oziroma zaračunavanju stroškov pri posredovanju. Plačilo, ki je predvideno v tem zakonu, je po njihovem mnenju zadostno.  Po opravljeni razpravi je odbor glasoval o mnenju, da je zakon o nepremičninskem posredovanju ustrezen. Za je glasovalo 9 in 4 proti. Ker pa je za sprejetje mnenja potrebna večina glasov vseh članic in članov odbora, torej 10, odbor mnenja ni sprejel.
Hvala lepa za vaše, moram reči, pričakovano vprašanje, glede na vse, kar se dogaja sedaj v javnosti.  Res je, ni bilo prevedeno, ker tudi ni predvidena ratifikacija v Državnem zboru, vendar sem vseeno naročil prevod in prevod bo na voljo. Kar pa se dogaja v javnosti, je pa seveda ena velika politizacija tega dogovora. Tudi tiste države, ki so sedaj rekle, da ne bodo zraven, kot zadnja tudi Estonija, pa vem iz prve roke, zakaj je tako, ker sem sedel s premierjem. V estonski vladi so namreč trije partnerji, ena stranka je precej desno orientirana in imajo pač dogovor, da vse sklepe sprejemajo s konsenzom. In ker temu ni bilo tako, Estonija odstopa. Prav tako trdim, odgovorno, kakor tukaj stojim, da vse države, ki odstopajo od tega sporazuma, ki se ga, mimogrede, meša z enim drugim sporazumom, ki ga je sprejela Evropska unija, pa je slučajno pač oboje v Marakešu, odgovorno trdim, da vse te države to izvajajo zaradi notranjepolitičnih vzgibov. Glede na to, da je bilo najprej rečeno, da tudi Hrvaška tega ne bo podprla, je tako rekla predsednica republike, sedaj pa vidimo, da bo tudi Hrvaška podprla. Tudi države, ki imajo težave z migracijami, celo večje kot mi, recimo Španija, ne razmišljajo o tem, da ne bi bile zraven pri tej deklaraciji. Pojavlja se pa tudi ogromno enega mešanja megle, ker v Marakešu se ne bo glasovalo, ampak je že sama prisotnost tam dovolj, in to je neka aklamacija, sprejemalo se bo pa to na Generalni skupščini Združenih narodov. Kot sem rekel, vse te države, ki izstopajo, izstopajo iz notranjepolitičnih vzgibov. So pa nekatere članice Evropske unije tudi zelo nezadovoljne z avstrijskim ravnanjem, recimo, ker Avstrija bo gostila vrh Evropa-Afrika, kjer je cilj se povezati z afriškimi državami in jim pomagati pri njihovih prizadevanjih, da bi se tam razmere uredile in da migracije sploh ne bi bile potrebne. Ker vprašanje migracij je treba reševati na izvoru in nikakor ne tako, da danes tukaj politiziramo na veliko in tudi izkrivljamo dejstva. Treba je povedati, kot sem rekel že večkrat, da ta sporazum nikakor ni zavezujoč, kar trdite ali pa ste trdili. Potem ste tudi trdili, da s podpisom tega sporazuma nas bodo preplavili migranti, kar ni res. Zaradi tega podpisa ne bo enega migranta manj ali več v Sloveniji, zagotovo ne. Je pa ta deklaracija nek začetek skupnega reševanja. Tako kot rešujemo tudi podnebne spremembe in druge zadeve. Če bo vsaka država to reševala po svoje in se zapirala znotraj svojih meja in rekla, da to se nas ne tiče, potem ne bomo prišli daleč. S tem ima tudi Evropska unija danes težave, ker se zadeve neenotno rešujejo. Pravite, da bodo tudi mednarodni pritiski. Če se ne motim, je ravno gospod Orban rekel, da naše drugačno stališče do reševanja migracij ne bo pokvarilo nobenih naših odnosov. Tako da moram povedati, da če želi Slovenija biti v skupini držav, ki odgovorno rešujejo migracije, ki si odgovorno prizadevajo za to, da bi vendarle prišlo do skupnega reševanja problemov, potem moramo biti zraven. Je pa res, da ne izenačuje ta sporazum ilegalnih migracij in legalnih migracij. To je pa zavajanje. Ilegalne migracije so problem, zagotovo, in jih tudi Slovenija ne podpira. Imamo veliko ilegalnih prehodov meje, vendar policija obvladuje situacijo, policija nas vsak dan seznanja s svojimi ravnanji. In ta situacija je ta hip pod kontrolo.  Zaradi te tako imenovane marakeške deklaracije ne bo, kot sem rekel, enega migranta manj ali več, je pa to gesta Slovenije, da smo pripravljeni odgovorno kot neka skupnost reševati te probleme.
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 4. seji z dne 7. 11. 2018 kot matično delovno telo obravnaval program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019, ki ga je Državnemu zboru posredovala Agencija za energijo. Uvodno obrazložitev je podala direktorica agencije mag. Duška Godina in podobno kot danes predstavila glavne poudarke delovanja agencije ter podrobnosti v zvezi z njenim finančnim načrtom. Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019 je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ga podprla in ocenila kot preglednega in razumljivega.  V razpravi članic in članov odbora je bila s strani vseh razpravljavcev izražena podpora programu dela, saj je po njihovem mnenju pripravljen pregledno in ustrezno zasleduje cilje agencije. V razpravi pa so bila izpostavljena nekatera vprašanja, na katera je dodatna pojasnila podala direktorica agencije.  V zvezi z oceno tveganj v programu dela je bilo izpostavljeno vprašanje, katera konkretno so ta tveganja, in izraženo mnenje, da bi jih bilo v bodoče smiselno bolj natančno opredeliti ter navesti ukrepe za njihovo merjenje. Direktorica agencije je pojasnila, da predstavljajo največje tveganje pri delu agencije nenačrtovane naloge oziroma povečan obseg dela na posameznem področju in pa omejenost agencije pri novih zaposlitvah. Agencija se kot analitična institucija občasno srečuje z veliko količino podatkov, to pa zahteva tudi povečan obseg kadrovskih resursov.  Glede mnenja, da bi morala agencija več pozornosti nameniti trgu biomase, je bilo pojasnjeno, da agencija ne regulira celotnega trga, ampak le dejavnosti, ki imajo status naravnega monopola. Gre torej za podjetja, ki imajo v lasti infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energije in pa zemeljskega plina. Agencija je zadolžena samo za izvajanje tistih nalog, ki ji jih nalaga Energetski zakon. Za kakršnokoli širitev obsega nalog agencije bi bilo treba zakon spremeniti.  Na vprašanje, ali je na položnici za električno energijo in zemeljski plin razviden strošek, namenjen delovanju agencije, je bilo pojasnjeno, da le-ta neposredno ni razviden. Agencija se financira pretežno iz nadomestil obeh sistemskih operaterjev, nadomestilo za delovanje agencije pa je zajeto znotraj stroška za omrežnino. Glede vprašanja o visokih stroških računalniške opreme v preteklih letih je direktorica pojasnila, da je šlo za obdobje intenzivnih vlaganj v računalniško opremo in programe. Z uveljavitvijo Energetskega zakona, ki je agenciji naložil obsežne pristojnosti in naloge, ter uredbe, ki zavezuje agencijo na področju spremljanja zlorab in manipulacij na trgu, je bilo nujno posodobiti informacijski sistem. S tem je bila zagotovljena višja stopnja varnosti. Agencija je na ta način pridobila tudi dostop do centralnega registra evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev in s tem do vseh podatkov o energetskem trgu. Tako je omogočeno spremljanje in analiza trgovalnih podatkov, posledično pa tudi enostavnejše izvajanje nadzornih postopkov. V programu dela agencije za leto 2019 je obseg investicij v računalniško opremo nižji, takšen trend pa se pričakuje tudi v prihodnje. Po razpravi je odbor s 14 glasovi za in nobenim proti izglasoval sklep, s katerim Državnemu zboru predlaga, da sprejme sklep o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2019.
Natalija Kovač Jereb
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Pred nami je novela Zakona o dohodnini, s katero skupina poslancev predlaga: oprostitev plačila dohodnine od dohodka rezidenta iz delovnega razmerja v tujini, prejetega od tujega delodajalca ali tujega zavoda, povišanje višine splošne olajšave na 7 tisoč evrov, znižanje najvišje dohodninske stopnje s 50 % na 43 % ter ponovno uvedbo vsakoletnega avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah Zakona o dohodnini. Vlada Republike Slovenije predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predloga ne podpira predvsem iz dveh vidikov, in sicer z vidika vzdržnosti javnofinančnih prihodkov ter z vidika neutemeljenega odstopa od ustavnega načela enakosti pred zakonom. Vlada se zaveda pomena ugodnega poslovnega okolja in vplivov davčnih obremenitev na konkurenčnost gospodarstva, vendar je ob oblikovanju ukrepov na tem področju treba zasledovati tudi ohranjanje vzdržnosti in stabilnosti javnih financ. To pa zahteva pripravo ukrepov, ki bodo temeljili na prestrukturiranju javnih dajatev ob upoštevanju tudi potrebnih strukturnih reform na področju zdravstvenega in pokojninskega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe. Predlog namreč pomeni izpad prihodka v državnem proračunu za okoli 597 milijonov evrov. Povišanje splošne olajšave pomeni 552 milijonov evrov izpada; znižanje najvišje dohodninske stopnje – 12 milijonov evrov izpada; predlog oprostitve dohodnine od dohodkov rezidenta iz delovnega razmerja v tujini pa pomeni okoli 33 milijonov evrov izpada. Predlagana rešitev, ki torej temelji na znižanju davkov na delo, tudi neposredno ne predstavlja razbremenitve gospodarstva, saj gre za rešitev, s katero bi zvišali le razpoložljiv dohodek posameznika. Ta rešitev pa bi lahko imela le manjše učinke na povečanje zasebne potrošnje in s tem nekoliko višji preliv iz DDV, ki ne bi mogel nadomestiti nižjih prelivov iz naslova dohodnine, kot navajajo predlagatelji.  Po oceni se lahko pričakuje višji priliv iz naslova davka na dodano vrednost le za okoli 28 milijonov evrov. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da največji delež v obremenitvi dela v Sloveniji predstavljajo prispevki za socialno varnost, kar kaže na to, da bi bilo treba vzeti v obzir tudi sisteme obveznih socialnih zavarovanj. Podatki sicer kažejo, da je Slovenija po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 38,9 BDP za leto 2016, za Slovenijo pa 36,6 %, vendar pa je ekonomska struktura davkov dokaj neugodna, saj odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala in premoženja. Vlada predlaga, da se dohodnina ne plačuje od dohodkov rezidenta iz delovnega razmerja v tujini. Tega predloga ne podpira tudi z vidika neutemeljenega odstopa od ustavnega načela enakosti pred zakonom, kot je bilo že ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2013. Predlagatelji niso izrazili razumnih in stvarnih razlogov za privilegiran davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov, saj gre za primerljive dohodke iz delovnega razmerja, kot jih dosegajo rezidenti od delodajalca oziroma zavoda v Sloveniji. V preteklih letih se je navedena problematika že naslovila, in sicer na ravni davčne obravnave povračil stroškov z upoštevanjem ustavnega načela enakosti pred zakonom. Glede predloga o ponovni uvedbi avtomatičnega usklajevanja olajšav je treba poudariti, da usklajevanje olajšav in lestvice v letu 2013 ni bilo ukinjeno. Uveden je bil le drugačen sistem usklajevanja, ki ni avtomatičen, z vezavo na zgolj en kriterij. Veljavni način usklajevanja je po mnenju Vlade ustrezen, saj ne upošteva samo enega kriterija, se pravi rast življenjskih potrebščin, temveč tudi ekonomske politike vlade. Spoštovani, Vlada zakona ne podpira in predlaga, da se predloga zakona ne podpre. Davčna razbremenitev dela predstavlja eno od pomembnih prioritet vlade, vendar le na temelju prestrukturiranja davčnih bremen ter na širšem družbenem in političnem konsenzu. Hvala.
Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!  Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je na 3. seji obravnavala triindvajseto redno Letno poročilo Varuha človekovih pravic. Na začetku je besedo dobila gospa varuhinja Vlasta Nussdorfer, ki je povedala, da je izvajanje nadzora v okviru različnih institucij pogosto neučinkovito. Pristojne službe ne delujejo vedno optimalno. Opozorila je na zavlačevanje različnih postopkov ter v zvezi s tem izpostavila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Omenila je sodišča, ki so sicer skrajšala čas sojenja, vseeno pa posamezni postopki še vedno trajajo leta ali celo desetletja. Institucije včasih ne sodelujejo, prelagajo odgovornost ter se izgovarjajo na pomanjkljivo zakonodajo. Pogosto manjkajo podzakonski akti, javnost ni dovolj vključena k pripravi zakonodaje, zato prihaja do vlaganj pobud za presojo ustavnosti. Izpostavila je revščino, ki vztraja in je nismo uspeli bistveno omejiti. Pogoste so kršitve delovnopravne zakonodaje, ljudje še vedno niso plačani za opravljeno delo ali se jim le-to ne šteje v pokojninsko dobo. Seveda se Varuh človekovih pravic ukvarja z različnimi vsebinami, z razmerami v šolah, javno prehrano ter s problemi starejših, okoljskimi problemi, problematiko tujcev, beguncev, migrantov, prosilcev za azil ter zaporsko problematiko. V zvezi s pravosodjem je podobno kot že lani gospa varuhinja izpostavila neizvršene oporoke, premalo je tudi napredka na področju romske problematike. Za konec pa je omenila še finančno neodvisnost varuha. V zvezi s tem so pisali tudi predsedniku Vlade in opozorili, da je treba zagotoviti finančno neodvisnost nadzornih institucij.  Potem je dobila besedo predstavnica Državnega sveta, ki je povedala, da poročilo ocenjujejo kot zelo dobro, tudi Državni svet se je v razpravah že dotaknil tematik, ki jih obravnava Varuh. Opozorila je, da se država še vedno ni lotila nekaterih okoljskih težav, problem ostaja zlasti nedograjena infrastruktura. Predstavnik Vlade se je zahvalil varuhinji za izčrpno poročilo ter omenil številna priporočila, ki predstavljajo smernice za nadaljnje delovanje. Izpostavil je odzivna poročila, ki jih je pripravila Vlada oziroma pristojno ministrstvo. Predstavnik Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je povedal, da so imeli z Varuhom sestanek, kjer je bilo ocenjeno, da se bo treba angažirati pri urejanju kadrovskih težav. To je velik problem, odobrene so bile sicer dodatne zaposlitve, vendar še vedno premalo. Predstavnica Ministrstva za javno upravo je dejala, da priporočila Varuha obravnavajo zelo resno. Nerealizirano je ostalo priporočilo glede spremembe volilne zakonodaje, na čemer bodo še delali. Predstavnica Ministrstva za delo je povedala, da ministrstvo vsako priporočilo Varuha resno prouči ter da sodelujejo z Varuhom. Potem so besedo dobila še ostala ministrstva. Nato pa je predstavnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dejal, da poročilo Varuha berejo z različnih vidikov. Izpostavil je predvsem sistemski vidik, v okviru katerega stalno preverjajo, kakšno je stanje v sodstvu. Samo zakonodajne spremembe ne bodo rešile problemov. Omenil pa je še nekatere dodatne ukrepe, ki jih izvajajo kot odziv na Varuhova priporočila. Predstavnica Vrhovnega državnega tožilstva je povedala, da tožilstvo priporočila Varuha spoštuje in jih upošteva. Omenila je vsebino nekaterih najnovejših priporočil ter ukrepe, ki jih izvajajo in jih bodo še izvajali v zvezi s tem.  Potem pa je sledila razprava članic in članov komisije. Opozorjeno je bilo, da bi moral biti Varuh še posebej pozoren na politično zlorabo otrok v razne predvolilne in druge namene. Omenjeno je bilo sistematično ignoriranje priporočil Varuha, kar se ponavlja iz leto v leto. Zastavljeno je bilo vprašanje v zvezi s kadrovsko sestavo Sveta za človekove pravice. Izpostavljena je bila problematika blagoslavljanja javnih šol, s čimer naj bi bila kršena Ustava. Omenjen je bil tudi sovražni govor, Varuh pa naj se ne bi do nekaterih problemov dovolj dobro ali pa intenzivno, če tako rečem, odzval. Ob koncu razprave je bila podana ocena, da so se z leti poročila Varuha izboljševala. Iz njih se je dalo razbrati, katera so tista področja, kjer so bile človekove pravice najpogosteje kršene. V zadnjem poročilu je bilo 77 priporočil, veliko pa se jih ponavlja. Po končani razpravi je besedo ponovno dobila gospa varuhinja, ki se je odzvala na nekatere pripombe, izrečene v razpravi. Na glasovanje je bilo dano delovno gradivo, to je osnutek Predloga priporočila, ki so ga članice in člani komisije tudi soglasno sprejeli. Sestavni del tega poročila je predlog priporočila, ki ga je pripravila komisije kot matično delovno telo. Danes pa ga, kot vidite, obravnava Državni zbor. Najlepša hvala.
Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci! Odbor za finance je na 2. seji 6. novembra 2018 kot matično delovno telo obravnaval Predlog Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada.  Kolegij predsednika Državnega zbora je na 5. seji 31. julija letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odbor je kot gradivo za sejo prejel naslednje dokumente: mnenje Zakonodajno pravne službe z dne 22. oktobra, apel Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 6. avgusta, predloge za amandmaje Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 28. septembra, pojasnila Agencije za trg vrednostnih papirjev na predloge za amandmaje Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 9. oktobra, mnenje Ministrstva za finance na predloge za amandmaje Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 10. oktobra, odziv Vseslovenskega združenja malih delničarjev na mnenje Ministrstva za finance z dne 12. oktobra, mnenje Komisije DS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 24. oktobra in nazadnje še odziv Vseslovenskega združenja malih delničarjev na stališča Ministrstva za finance in Agencije za trg vrednostnih papirjev v zvezi s predlaganimi amandmaji z dne 25. oktobra.  V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicije, in sicer k 78. členu. Poslanske skupine koalicije so vložile tudi dve spremembe amandmaja, in sicer k 5. in 94. členom predloga zakona. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe, Vseslovenskega združenja malih delničarjev, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Državnega sveta.  V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državni sekretar na Ministrstvu za finance predstavil cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona. Pojasnil je, da predlog zakona predstavlja implementacijo evropskih predpisov s področja trga kapitala in poudaril, da predlog zakona poleg vsebin, potrebnih za uskladitev s pravnim redom Evropske unije, vsebuje tudi določbe, ki podrobneje urejajo področje sistema jamstva za terjatve vlagateljev, s čimer se odpravlja določene pomanjkljivosti pretekle ureditve.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je poudarila, da so podali pisno mnenje, v katerem se sklicujejo na mnenje, podano k predlogu Zakona o trgu finančnih inštrumentov že v prejšnji mandatni dobi Državnega zbora. Zakonodajni postopek je bil takrat končan zaradi prenehanja mandatne dobe Državnega zbora. Opozorila je, da obravnavani predlog zakona vsebuje enake rešitve, zato obstajajo opozorila Zakonodajno-pravne službe v pretežni meri enaka in hkrati tudi pojasnila, da vloženi amandmaji izboljšujejo besedilo predloga zakona z vidika jasnosti poenotenja izrazoslovja in nekaterih opredelitev.  Predstavnik Državnega sveta je izrazil podporo predlogu zakona. Ravno tako predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je pojasnil, da gre za ključni predlog zakona, ki bo omogočal izvajanje obširnega sklopa predpisov ter izpostavil potrebo po podrobni in natančni ureditvi tega področja.  Predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev je predstavil njihovo stališče glede predloga zakona in pri tem opozoril na pomanjkljivosti, ki jih ima po njihovem mnenju obravnavani predlog zakona ter predstavil nekatere možne rešitve.  V razpravi je bilo opozorjeno na potrebo po boljši pripravi in večji usklajenosti vladnih predlogov zakonov, s čimer bi se zmanjšala potreba po amandmiranju zakonskih besedil v Državnem zboru. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije in jih vse sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.  Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjena predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji.  Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi ima besedo gospod Jožef Horvat Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Franc Rosec.  Izvolite.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?  Izvolite.
Hvala, gospa poslanka.  Gospa Andreja Katič bo spregovorila v imenu Vlade. Ministrica, izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo dobi predstavnik Vlade gospod Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor.  Gospod državni sekretar, izvolite.
Hvala, gospa državna sekretarka.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.  Kot prvi ima besedo gospod Jože Lenart v imenu Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.  Gospod poslanec, izvolite.
Aleš Prijon
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!  Predlog zakona o nepremičninskem posredovanju predstavlja nov pravni okvir za delovanje nepremičninskih družb. Razlogi za sprejetje novega zakona oziroma za novo ureditev področja nepremičninskega posredovanja so še vedno v nezadostni stopnji varovanja interesa potrošnikov in pomanjkljiva oziroma nezadostna pravna varnost tako potrošnikov kot tudi nepremičninskih družb. Želeli bi poudariti, da je največ težav pri izvajanju veljavnega zakona spoštovanje opravil za varno in skrbno poslovanje nepremičninskih družb, in sicer predvsem pri ugotavljanju in seznanjenju naročnika s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine. Na podlagi navedenega predlog zakonskega besedila vsebuje načela, po katerih se morajo ravnati vsi deležniki v prometu z nepremičninami. Nepremičninska družba bo morala tako pred sklenitvijo pogodbe o nepremičnini preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine in naročnika ter tretjo osebo tudi pisno opozoriti na morebitne pravne oziroma druge stvarne napake nepremičnine. Nepremičninska družba naročniku in tretjim osebam odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi pravnih oziroma stvarnih napak, ki so posledica opustitve dolžnosti preverjanja stanja nepremičnine in opozarjanje na napake, če je za napake vedela oziroma bi zanje morala vedeti. Predlog zakona v enaki meri varuje potrošnike glede omejitve plačila zoper posredovanje v višini največ 4 % od vrednosti nepremičnine, ki je predmet posredovanja, in ostaja v isti višini, kot je določena v veljavnem zakonu o nepremičninskem posredovanju. Omejitev plačila za posredovanje pri sklepanju gospodarskih pogodb je odpravljena zaradi sprostitve posredovanja na trgu nepremičnin in zaradi svobode gospodarske pobude. V tem delu Vlada kot predlagateljica sledi tudi obvezi deregulacije, ki jo predpisuje direktiva o storitvah na notranjem trgu, medtem ko zaradi varstva potrošnikov predlaga izjemo in še vedno regulira plačilo za posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin fizičnih oseb.  Verjetno najpomembnejša novost za potrošnike je sporazumno določanje časa trajanja pogodbe o posredovanju in ureditev ekskluzivne pogodbe o posredovanju. Predlog zakona določa tudi nov postopek pridobitve in prenehanja veljavnosti dovoljenja za nepremičninskega posrednika, prav tako se ukinja obvezno dopolnilno usposabljanje nepremičninskih posrednikov v skladu z deregulacijo poklicev. Na koncu naj povzamem, da smo s predlogom sledili načelom deregulacije poklicev nepremičninskega posrednika, ureditvi gospodarskih pogodb, učinkovitemu nadzoru, ureditvi kazenskih določb in predvsem večji pravni varnosti potrošnikov.  V pripravo zakona je bilo vloženega veliko truda, usklajevanja med nasprotujočimi si stališči različnih interesov in ocenjujemo, da je predlagani zakon dober rezultat tega procesa. Zato apeliramo na vas, spoštovane poslanke in poslanci, da ga podprete. Hvala lepa.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Predstavniki ministrstva za finance, spoštovani kolegice in kolegi! Predlog zakona, ki je danes pred nami na novo celovito ureja široko in kompleksno področje normativne ureditve trga finančnih instrumentov. Predlog zakona prinaša implementacijo dveh direktiv in dveh uredb.  V začetku moramo ponovno izraziti obžalovanje, da zakon sprejemamo po nujnem postopku iz razloga, ker je Evropska komisija že 19. julija letos odločila o vložitvi tožb v zvezi s kršitvami nenotifikacije predpisov za prenos več evropskih direktiv. Zardi zamud nam grozijo denarne kazni. Kot navaja Vlada, namerava Evropska komisija sodišču Evropske unije predlagati, da Sloveniji naloži dnevno denarno kazen v višini 7 tisoč 224 evrov, na dan torej. Poleg tega grozi Sloveniji še pavšalni znesek v višini tisoč 978 evrov na dan, ki ga Slovenija začne plačevati pri znesku 496 tisoč evrov. Ta znesek je že presežen, saj Slovenija s prenosom direktive 2014/65 zamuja že krepko več kot eno leto. Ob vložitvi zakona je pavšalni znesek znašal že okoli 750 tisoč evrov.  Od Vlade v Novi Sloveniji v tovrstnih procesih zato pričakujemo veliko večjo mero odgovornosti. Ni dopustno, gospe in gospodje, da tako kompleksno materijo, zakon ima namreč 562 členov, obravnavamo po nujnem postopku. Državljani pa morajo vedeti, kje in zaradi česa nam odteka denar. Vemo, zakaj odteka. Zaradi malomarnosti v tem primeru. In kot korektno ocenjujem od državnega sekretarja, gospoda Dragonje, navedbe, ki jih je tukaj tudi zelo jasno posredoval.  V Novi Sloveniji sicer pozdravljamo dejstvo, da je Vlada končno pripravila zakon, ki navedene direktive vnaša v naš pravni red. Kot pozitivno ocenjujemo, da predlog zakona sledi dejanskemu dogajanju zunaj organiziranega trga in v zakonsko ureditev vpeljuje novo, tretje trgovalno mesto, to je organizirani sistem trgovanja oziroma OTF. Predlog zakona se nanaša tudi na mala in srednja podjetja, ki imajo pri zbiranju kapitala na trgih lastniških vrednostnih papirjev v primerjavi z večjimi izdajatelji večje težave in stroške. Da bi se jim olajšalo dostop do kapitala, predlog zakona uvaja novo podkategorijo razvojnih trgov za mala in srednja podjetja znotraj kategorije večstranskega sistema trgovanja, kar ocenjujemo kot dobrodošlo. Vendar na drugi strani kot nerazumno vidimo utemeljitev Vlade pri vprašanju omejevanja vodenja vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu pri odvetniku ali notarju. Vlada svoje stališče utemeljuje z možnostjo, da imajo stranke možnost koriščenja fiduciarnih računov v sosednjih državah, kjer so tovrstni računi dovoljeni. Vlada v svojem stališču celo navaja, citiram, »da se prepovedi fiduciarnih računov, ki veljav Republiki Sloveniji, lahko vsak izogne tako, da odpre fiduciarni račun v tujini«. Konec navedka. Ob tem se seveda odpira vprašanje, zakaj vztrajati z uveljavljanjem prepovedi vodenja vrednostnih papirjev na tovrstnih računih, sploh če jih dovoljujejo vse sosednje države. V Novi Sloveniji menimo, da bi bilo v skladu z načelom subsidiarnosti dobro, da bi strankam dopustili več možnosti, da same svobodno izberejo način za vodenje fiduciarnih računov, seveda ob nujnosti predstavitve vseh tveganj, ki bi lahko iz različnih načinov vodenja izhajala. Vloga države naj bo tudi na tem področju omejena na najnižjo raven, ki je še nujno potrebna.  Kljub nekaterim pozitivnim rešitvam zaradi navedenega v Poslanski skupini Nove Slovenije Predloga zakona o trgih finančnih instrumentov ne moremo podpreti.
Andreja Katič
Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, spoštovana varuhinja, vsi ostali prisotni! Najprej se želim varuhinji v imenu Vlade zahvaliti za opravljeno delo in za pripravljeno poročilo, ki odraža odličen uvid v stanje spoštovanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Vlada poročilo razume in sprejema kot pomemben opomnik pri svojem nadaljnjem delu, kot konstruktivno kritiko in hkrati tudi kot pohvalo za dosedanja prizadevanja. Pri tem želim poudariti, da bo delovanje v smeri dvigovanja ravni varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot eno od pomembnejših vodil tudi pri delu te vlade. Področje človekovih pravic posega v najrazličnejše družbene situacije in se nanaša na delo vseh ministrstev in vladnih služb. Kot izhaja iz Poročila Varuha za leto 2017, je eden od največjih izzivov ravno reševanje tistih problemov, ki terjajo medsebojno usklajevanje in sodelovanje večjega števila resorjev. Tu se namreč najbolj izostrijo različni pogledi in prihaja v ospredje tehtanje med uresničevanjem različnih človekovih pravic, ki so med seboj lahko tudi v koliziji. Zato tudi pri pripravi posameznih odzivov prihaja do različnih stališč, saj vsak resor daje prednost določenim posebnim vidikom urejanja družbe. Tega se zavedamo tudi na Ministrstvu za pravosodje, ki od leta 2016 dalje določen kot koordinacijski organ znotraj Vlade in skrbi za sistemski pristop k varstvu človekovih pravic. V okviru te svoje vloge si prizadevamo okrepiti zavedanje o pomenu medsebojnega sodelovanja in stalnega delovanja v smeri izboljšav na področju varstva človekovih pravic. V ta namen je bilo v preteklem obdobju uvedeno vmesno poročanje o uresničevanju priporočil Varuha, v prihodnje pa si bomo kot koordinator še dodatno prizadevali za izboljšanje preglednosti vsebinske realizacije priporočil; zlasti pa za pravočasno medsebojno seznanjanje resorjev s sprejetimi odzivi v primerih, ko sega posamezno priporočilo na področje dela različnih resorjev. S tem jih želimo spodbuditi k pravočasnemu in tvornemu sodelovanju takrat, kadar je za ustrezen odziv in realizacijo priporočila to potrebno.  Za leto 2017 je bilo podanih 76 priporočil. Po oceni vlade je bilo 8 priporočil doslej že realiziranih, delno realiziranih je 25, kar 23 jih pomeni stalno nalogo, realizacijo desetih je vlada zavrnila zaradi nestrinjanja, 10 pa je trenutno še nerealiziranih. Vsekakor pa je vlada vsa priporočila skrbno proučila, pripravila tudi vsebinske odzive, ki so podrobneje zajeti v Odzivnem poročilu Vlade na triindvajseto redno Letno poročilo Varuha človekovih pravic. Skrb za uresničevanje človekovih pravic in za izboljšanje stanja na tem področju je nikoli dokončan proces. Na Ministrstvu za pravosodje kar 10 od 15 priporočil predstavlja stalno nalogo. Na tem mestu želim kot primer aktivnosti, ki ni le stalna, temveč tudi skupna, izpostaviti zlasti priporočilo Varuha človekovih pravic k nadaljevanju dela na področju izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Če je imela Slovenija še pred tremi let več kot 320 neizvršenih sodb, v začetku 2018 pa okoli 45, jih je imela konec oktobra le še 13. Priporočila na področju varstva pravic otrok pa tudi žrtev oziroma oškodovancev kaznivih dejanj jemljemo resno, jih uresničujemo ne le zgolj omejeno na posamezno priporočilo, temveč celostno in proaktivno. V tej luči sem 9. oktobra 2018 s predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve, Vrhovnega sodišča, Generalne policijske uprave ter generalnim državnim tožilcem podpisala Zaveze o podpori in sodelovanju pri implementaciji Hiše za otroke v Sloveniji. Podpis zavez je še toliko bolj pomemben, saj predstavlja resne namene okrepiti varstvo otrokovih pravic v najbolj stresnih situacijah in preprečitev ponovne viktimizacije. Glavni namen vzpostavitve Hiše za otroke je hitro ukrepanje ter celostna obravnava otroka, poudarek pa je na otroku prijaznem ter medinstitucionalnem sodelovanju. V zaščito žrtev kaznivih dejanj pa je usmerjena tudi prihajajoča novela Zakona o kazenskem postopku. Menim, da smo pri trajnostni krepitvi pogojev za zagotavljanje in uresničevanje človekovih pravic uspešni lahko le s tvornim skupnim delovanjem. Za le-to pa si bo vlada tudi v prihodnje v polnosti prizadevala. Hvala za pozornost.
Seveda, saj na tista tri vprašanja ni bilo nekega eksaktnega odgovora. Dejstvo je, da v 11. členu Ustave piše: »Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina.« Vi ste govorili o vsem drugem, kaj druge države počnejo, ne pa na moje vprašanje, zakaj prevoda ni. Vi ste rekli, da ne gre za dokument, ki bi se moral sprejemati v Državnem zboru, vendar na drugi strani priznavate, da bodo v tem dokumentu, vsaj v nadaljevanju, ko se bodo stvari odvijale v Marakešu z aklamacijo, v Združenih narodih z nekim podpisom, pa nastale obveze tudi za to državo, za ta državni zbor za zakonodajalca. V tem primeru bi bilo smiselno, korektno, da ne rečem kaj drugega, da imamo uradni prevod, ki ga lahko vsi ljudje tudi vidijo. Drugače ni neke logike, ker zakaj bi to podpirali z izgovorom, ki smo ga tudi sedaj slišali, da gre za nezavezujoč dokument. Če bi bilo v tem dokumentu vse tako, kot pravite, bi bil verjetno že na voljo javnosti, kajti podpisan je bil spomladi maja meseca. V bistvu ne razumem te taktike Vlade, ki na nek način z zavajanjem oziroma s tem, da ne da dokumenta v slovenščini v javnost, v bistvu sproža tudi dodatne polemike in probleme. Če prav razumem, se Vlada Republike Slovenije z vsemi zahtevami v tem dokumentu strinja.  Rad bi slišal odgovor:  Kaj bo naredila Vlada v nadaljevanju, ko bodo te zaveze decembra v Združenih narodnih sprejeta in bo ta pakt postal veljaven in tudi obvezujoč za našo državo.  Kako bo Vlada v nadaljevanju postopala v tem primeru?  Očitno se Vlada z zavezami, da je status ilegalnih migrantov na nek način izenačen z begunci oziroma da se ta meja briše strinja, očitno je to sprejela, in to, menimo, da ni dobro.  Tako da vseeno še vedno ostaja vprašanje, ki je bilo na začetku postavljeno:  Zakaj ni uradnega prevoda?
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca predloga zakona ne bomo podprli, ker je zelo ozko usmerjen in močno obremenilen za državni proračun. V proračun bi se tako steklo okoli 597 milijonov evrov manj. Kaj to pomeni? Grobo poseganje v zdravstveno in pokojninsko blagajno, s čimer bi svoje državljane, še posebej tiste socialno bolj ogrožene, priškrnili pri njihovih socialnih pravicah. Z določitvijo enotne davčne olajšave bi dejansko še povečali razliko med revnejšimi in bogatimi, ker bi vsi padli na enak znesek olajšave; obdavčenje ne bi bilo več stopničasto, ker imajo tisti z manj dohodka večjo olajšavo in tisti z več dohodka manjšo olajšavo; kar je skrajno nepravično do tistih z nižjimi dohodki. Znižanje davčne stopnje s sedanjih 50 % na 43 % je zopet ukrep, ki finančno krepi le najvišji sloj in ni namenjen povprečnemu poštenemu Slovencu, ki se vsak mesec bori s svojim družinskim proračunom. Koliko Slovencev pa zasluži letno 70 tisoč 907 evrov in več? Razpoložljivi dohodek bi se tako povečal samo državljanom, ki imajo že tako najvišje prihodke. Glede delavcev migrantov je treba poudariti, da so povsem v enakem položaju kot vsi ostali slovenski davčni rezidenti, kar je ugotovilo že Ustavno sodišče leta 2013. Kot vsi državljani tudi oni uporabljajo vso domačo infrastrukturo, ki jo zagotavljata naša zakonodaja in sistem. Zato je prav, da plačajo tudi davek, iz katerega se financirajo državne storitve – šolstvo, zdravstvo, vrtci in socialni transferi. Zavedamo se, da je konkurenčnost gospodarstva ključnega pomena za državo in da na to vplivajo tudi davčna bremena. Zato smo se v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca zavezali, da bomo v okviru javnofinančnih možnosti znižali obremenitve plač z dohodnino, pri čemer pa bo predlog pripravljen na podlagi strokovne analize celotnega dohodninskega sistema ter bo obravnavan celovito in sistematično.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana direktorica agencije, kolegice in kolegi! Agencija je nacionalni regulativni organ na področju trga z električno energijo, zemeljskim plinom ter na področju regulacije oskrbe s toploto. Program dela agencije za 2019 na področju ekonomske regulacije je usmerjen v analiziranje in spremljanje skladnosti poslovanja podjetij s pravili agencije, ki so bila sprejeta v letošnjem letu. Prav tako pa bo agencija spremljala in izvajala monitoring energetskega trga, njene ugotovitve pa bodo v pomoč energetskim podjetjem pri odločanju za investicije. Na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov bo agencija še naprej izvajala podporno shemo in objavila dva razpisa za vstop naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov. Kar zadeva finančno poslovanje, je razvidno, da se viri, ki so namenjeni financiranju, ne povečujejo, prav tako ni predvidenih novih zaposlitev. V Slovenski demokratski stranki bomo program dela in finančne načrte Agencije za energijo podprli. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Matjaž Han bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Igor Peček. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil gospod Robert Polnar.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev.  Izvolite.
Hvala, gospa ministrica. Prehajamo na predstavitve stališč poslanskih skupin. Gospod Blaž Pavlin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospod državni sekretar. Prehajamo na stališča poslanskih skupin.  Gospod Luka Mesec v imenu Poslanske skupine Levica, izvolite.
Redno letno poročilo Varuha človekovih pravic je vsakoletno ogledalo stanja v državi. Ne bi nam smelo biti v čast, da vsako leto izpostavlja bolj ali manj enake poudarke, kot so dolgotrajni sodni postopki, zaostanki pri reševanju pritožb zoper prvostopenjske odločbe na praktično vseh področjih, delovna razmerja, štipendije, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, socialna varnost ter brezposelnost, krivice v zdravstvu in številne druge. Tudi poročilo za leto 2017 žal pri tem ni izjema. Poročilo Varuha bi lahko najbolje povzeli z izjavo, da Slovenija še ni pravna in socialna država, vsaj ne za vse državljane enako. In to ni prav. Ljudi bolijo te krivice, ki jih doživljajo v postopkih z državnimi organi in institucijami. Država bi morala biti prvi zgled spoštovanja človekovega dostojanstva, ne pa da je velikokrat ravno nasprotno. Že od leta 2012 varuhinja opozarja na neučinkovito reševanje pritožb zoper prvostopenjske odločbe o pravicah iz javnih sredstev. Poslanska skupina Nove Slovenije je ravno na podlagi opozorila varuhinje pred kratkim zahtevala nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Varuh v triindvajsetem rednem Letnem poročilu za leto 2017 izrecno navaja, da se stanje kljub lanskim priporočilom in posebnim opozorilom med letom sploh ni spremenilo. Nesprejemljivo je, da morajo nekateri pritožniki na odločitve čakati tudi po dve leti, čeprav je zakonski rok 60 dni od vložitve pritožbe.  V Poslanski skupini NSi menimo, da je takšno stanje nesprejemljivo in nevzdržno. Je tudi v nasprotju z minimalnimi standardi pravne države in državljanom ne nudi niti najmanjše pravne varnosti; še več. Varuh v poročilu za leto 2016 opozarja, da omenjeni zaostanki ne kršijo le določb Zakona o splošnem upravnem postopku, ampak tudi 2. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Varuh na to problematiko zaostankov opozarja že več let, pa se kljub temu stanje ne izboljša. V Poslanski skupini Nove Slovenije ocenjujemo, da načini reševanja v zadnjih mandatih ne dajejo rezultatov; nasprotno – stanje se še slabša. Vlada pa je sama priznala, da je največji uspeh dosegel način, da se za določen čas – ocenjujemo, da bi lahko to bilo 12 mesecev – zaposli 5 do 10 pravnikov, ki se popolnoma posvetijo odpravi zaostankov na področju reševanja pritožb; kar naj bi bil tudi predlog ministrstva, ki pa na vladi do danes še ni bil realiziran. Na področju zdravstva varuhinja ponavlja očitek Ministrstva za zdravje, da ni pravočasno pripravilo novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi lahko pomembno vplival na dostopnost do zdravstvenih storitev, s tem pa tudi zmanjšal čakalne vrste, ki se zlasti v javnosti kažejo kot temeljni problem. Varuhinja ponovno opozarja na slabo odzivnost Ministrstva za zdravje na pobude, predloge in pritožbe posameznikov ter Varuhove poizvedbe. Zelo redko dobi odgovor v postavljenem roku; večkrat šele po drugi urgenci. Takšno poslovanje je neposredna kršitev Zakona o varuhu človekovih pravic in predpisov s področja upravnega poslovanja. Vsekakor pa je to slaba praksa, ki kaže na neustrezno organizacijo dela, da neprimernega odnosa do strank niti ne omenjamo. Tudi sicer ugotavlja, da se Ministrstvo za zdravje prepogosto odzove šele, ko se posamezno vprašanje pojavi v medijih; čeprav je imelo dovolj časa za pripravo svojega stališča in odgovora. Upamo, da bo novi minister to prakso spremenil in takšnih očitkov v prihodnjem poročilu ne bo. Na koncu se želimo poslanci Nove Slovenije varuhinji gospe Vlasti Nussdorfer zahvaliti za opravljeno delo. To letno poročilo Varuha je namreč zadnje pod njenim vodstvom. Čeprav je ob imenovanju nismo podprli, ji priznavamo čut za pravičnost in socialni čut ter trud pri opozarjanju na napake in nepravilnosti, ki jih državni organi delajo v postopkih državljanom. Skrb za spoštovanje človekovega dostojanstva vsakega državljana je naša skupna odgovornost. Gospa Nussdorfer, bili ste glasnica tega in verjamemo, da boste tudi v prihodnje. Želimo vam vse dobro!
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, spoštovana direktorica! Agencija je v letu 2018 sprejela nova pravila za določevanje stroškov omrežnine. Ta določajo upravičene stroške ter prihodke elektrooperaterjev in operaterjev, ki dobavljajo zemeljski plin. Delo agencije bo tako usmerjeno na področje ekonomske regulacije in v spremljanje skladnosti poslovanja podjetij z novo sprejetimi pravili. Na področju spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov podpiramo aktivnosti agencije pri izvajanju podporne sheme. Več aktivnosti v letu 2019 pričakujejo na področju oskrbe s toplo vodo, saj bodo distributerji morali urediti nove vloge za izdajo soglasja k izhodiščnim cenam. Veseli nas tudi napoved, da bo agencija v naslednjem letu prvič pridobila tudi nepovratna evropska sredstva. Ta bodo namenjena nadzoru izvajanja novih tehnoloških rešitev pri razvoju pametnih omrežij. V poročilu je tudi navedeno, da bo agencija na stroškovnem področju v letu 2019 sledila usmeritvam preteklih let. Iz finančnega načrta za leto 2019 je razvidno 7-procentno povečanje prihodkov in manjši odhodki v primerjavi z letom 2018. Istočasno pa je predvideno povečanje stroškov dela za skoraj 9 %, ki v strukturi prihodkov predstavljajo 73-procentni delež. Pričakujemo, da bo delo agencije učinkovito in da se bodo stroški poslovanja na račun predvidenega povečanega obsega aktivnosti nespreminjali in da bodo sledili ciljem, ki so zapisani v programu dela. V stranki Lista Marjana Šarca s programom dela soglašamo. Hvala.
Hvala lepa.  Kot sem dejal, sem naročil prevod. Zakaj prejšnja vlada tega ni prevedla, ne vem. Imam ga tukaj in bo tudi ta prevod na voljo javnosti, vendar to ničesar ne spremeni. To ne spremeni dejstva, da ta deklaracija ni pravno zavezujoča, to je dejstvo, da ni zavezujoča. Naštel bi še nekaj drugih dejstev. Recimo tudi to, da se vedno manipulira. To je tako, kot vi pravite, da en migrant stane tisoč 963 evrov. Tudi to trdite, tako da na vaše trditve … Ja, pa ni prav! Ker proračun Državnega zbora je okrog 25 milijonov evrov in če bi to delili z 90, potem dobimo, da poslanec dobi vsak več kot 23 tisoč evrov na mesec. Pa ni tako, kajne? Verjetno ne, verjetno delovanje Državnega zbora potrebuje tudi kakšna sredstva. Pa je to samo ena taka trditev. Poleg tega me niste dobro poslušali, ko sem rekel, da ilegalnih migracij ne podpiramo, kot država jih ne podpiramo in jih ne moremo. Ilegalne migracije so ilegalne migracije in so posledica tudi tihotapskih združb. In temu smo danes priča. Danes nismo priča migrantskemu valu, ki gre tranzitno čez Slovenijo, ampak smo priča tihotapskim združbam in proti temu se borimo vsak dan in tudi slovenska policija odgovorno dela na tem. Zato ne zavajajte, da bo zdaj, ko bo to sprejeto v Združenih narodih, da bodo pa obveze iz tega. Ta sporazum priznava vsaki državi suverenost. In prav je tako. Vsaka država bo vedno suvereno izvajala svojo politiko. In, ponavljam – tiste države, ki so proti, so proti zaradi notranjepolitičnih vzgibov. Ker je to dobro za politične točke, za strašenje ljudi in tako naprej. Mislim, da to ni primerno. Tudi vaši predvolilni plakati, ki so strašili s tem, so povedali svoje. Ne nazadnje tudi del brexita je kriv, ker so tisti, ki so brexit v Združenem kraljestvu sprožili, so strašili z migracijami, danes pa vidimo, da je brexit ena velika napaka in imamo zaradi tega same težave kot Evropa, kot celota.  Tako da prevod bo na voljo, vendar tudi če bo prevedeno, to ne bo ničesar spremenilo, ker Vlada Republike Slovenije odgovorno trdi, da ne pristopa k ničemur, kar bi odvzelo našo državnost. In za to se bomo vedno zavzemali. Hvala lepa.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegi z ministrstva, kolegice in kolegi! Danes je pred nami nov predlog spremembe Zakona o dohodnini. Njegova ključna rešitev je več kot dvakratno povišanje splošne davčne olajšave, s čimer bi se vsem znižala davčna osnova. Nikakor ni prvi s to podobno vsebino, v zadnjem mandatu smo kar štirikrat obravnavali skoraj identični predlog istega predlagatelja. Poleg povišanja splošne davčne olajšave še ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, pa ponovno usklajevanje višine olajšav. Vsi so bili zavrnjeni s preprostim in podobnim argumentom. Tako splošno znižanje davkov na dohodke bi bistveno preveč zarezalo v naše skupne prihodke, da bi te prihodke lahko na drugačen način nadomestili. Pričakovana povečana potrošnja zaradi višjih dohodkov ljudi pa ne bi prinesla niti približno dovolj, da bi lahko država normalno funkcionirala. In to smo ponovili, dragi kolegi iz Nove Slovenije, že večkrat. Uvodna obrazložitev predloga zakona tokrat posveča precej pozornosti problematiki slovenskih čezmejnih delavcev oziroma dnevnih delovnih migrantov. Iz obrazložitve je jasno razvidno predvsem to, da je primerjava davčnih sistemov in obremenitev zelo zapletena. Slovenski in avstrijski davčni sistem se namreč razlikujeta v več pomembnih podrobnostih, kot je le višina olajšav. Pomembne razlike nastajajo predvsem v davčni obravnavi pri posameznih tipih dohodkov, ki jih ena država na primer vključuje v davčno osnovo in jih obdavčuje, druga pa isti tip dohodkov izvzema iz davčne osnove. Gre za povračilo stroškov za prevoz in prehrano ter za njihovo priznano višino, izplačila raznih dodatkov, ki jih v sosednji Avstriji denimo ne vključujejo v dohodninsko osnovo. Takšnih primerov je preveč, da bi jih tu naštevali. Vsem pa je skupno, da zlasti prizadenejo določeno skupino ljudi, ki morajo svojo eksistenco reševati z delom v tujini.  Problematiko se je skušalo reševati z več spremembami tega zakona, ki v svojem 44. in 45. členu daje možnost, da se nekatere vrste dohodkov izvzame iz dohodninske osnove. Ne glede na vrsto poskusov, da bi ta problem naslovili, pa le-ta ostaja še nerešen. Ob poskusih, da bi dodatno upoštevali specifiko držav in posebnosti zavezancev, se je vmešalo celo Ustavno sodišče. Toda rešitve, ki so danes predlagane, so še vedno preveč splošne in premalo ciljane, zato pa po mojem mnenju tudi absolutno predrage za to državo, saj bi bil s temi ukrepi proračun zmanjšan za več kot 500 milijonov evrov. Glavnina te vsote odpade na splošno zvišanje davčne olajšave. Če upoštevamo, da letna vsota pobrane dohodnine znaša milijardo in 600 milijonov evrov, bi to pomenilo, da bi davčne prihodke od dohodnine zmanjšali za skoraj eno tretjino. Prepričan sem, če bi bila Nova Slovenija v vladi, tega nikdar ne bi naredila. Seveda velika večina predlogov niti nima zveze s perečimi problemi dnevnih delovnih migrantov. Predlog je tu po večini le zato, da lahko predlagatelj ponovi svoj preizkušeni govor. Glede člena, ki dejansko dopušča vsaj minimalno upoštevanje razlik v povračilih stroškov med državama in torej vsaj v majhno korist naših delavcev v tujini, enostavno predlagatelj črta ta člen. Socialni demokrati smo prepričani, da je anomalije slovenskega davčnega sistema treba popraviti, zato smo tudi zadovoljni, da je davčno prestrukturiranje, ki bi razbremenilo delo, pri tem pa ne razmontiralo delujočega sistema, eden od pomembnejših ciljev koalicije. V prihodnjem letu pričakujemo od ministrstva in vlade predloge, kako celovito izboljšati naš davčni sistem. Problematika Slovenk in Slovencev, ki delajo za delodajalce v tujini, je za nas vsekakor prioriteta in zanjo pričakujemo konkretne predloge – ciljane, preračunane in seveda utemeljene. Teh kriterijev pa današnji predlog absolutno ne vsebuje.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov zato ne bomo podprli predlaganih sprememb zakona in bomo na koncu razprave nasprotovali predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci! Povsem gotovo je, da je minula gospodarska in finančna kriza pokazala, da obstoječi makroekonomski modeli in finančna teorija niso sposobni pojasniti procesov, ki oddaljujejo cene finančnih instrumentov od njihovih fundamentalnih vrednosti. To je treba razumeti, zato ker bo vsekakor treba narediti politični napor za okrepitev regulacije finančnih trgov. Cilj je gospodarska politika, oprta na makroekonomske modele, ki v veliko večji meri upoštevajo poslovne cikluse in vsakovrstne nestabilnosti, zlasti one, ki vodijo k finančnim krizam. Vse, kar so nam govorili v zadnjih desetih letih, je bilo lažno. Trgi niso delovali sami od sebe, ustvarjalci finančnih instrumentov pa niso bili nezmotljivi genialci. Odkrili smo pravzaprav, da je bil denar politični instrument, čez noč si je bilo mogoče izmisliti milijarde evrov, ki so prav tako čez noč izginile pod pogojem, da sta se s tem strinjali ali pa sta tako želeli Vlada ali centralna banka. Svetovni finančni mojstri so prepričevali javnost, da njihovi modeli odlično funkcionirajo, tehnike obvarovanja pred tveganji in metode njihove razpršitve pa, da so razvite do popolnosti. Vsi so se delali, kakor da razumejo komplicirane modele na katerih temeljijo ezoterični finančni instrumenti. Finančna ravnotežna spretnost je izrazila zmagoslavje nad zdravim razumov. Dejstvo pa je, kajpada, da je težko nasprotovati nekomu, ki v letu dni na newyorškem Wall Streetu ali pa v londonskem Citiyu zasluži toliko kot, denimo, univerzitetni profesor v celem življenju. Na taki ravni razmišljanja je zlahka narediti napako, tako se brezobzirnost in nesramnost spremenita v pamet, znanje in vrlino. Nezadostna regulacija finančnih aktivnosti pa nima vpliva samo na nelegalne prakse, marveč spodbuja pretirano špekulativnost pri tistih, ki neprestano hlastajo za zaslužkom. Zato nam je potreben jasen uvid v funkcioniranje posameznih institucij, predvsem pa, kako lahko posamezne institucije prispevajo k ustvarjanju spodobnejše ekonomske ureditve. Nova zakonodaja s področja trga finančnih inštrumentov vliva upanje, da se ne bodo ponovile stare velike napake, ker temelji na spoznanju o pravilnosti ugotovitve, da je eno poznati cilj, nekaj povsem drugega pa je, kako ta cilj doseči.  V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije bomo Predlog zakona o trgu finančnih inštrumentov podprli. Ravno tako pa bomo podprli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, zato ker sta ta dva zakonska akta v neposredni povezavi z osnovnim zakonom o trgu finančnih inštrumentov. Hvala lepa.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Zakon o nepremičninskem posredovanju je lobistični zakon. Zlobirala ga je Zbornica za nepremičninsko posredovanje; o svojem dosežku so se tudi pohvalili v elektronskih sporočilih, ki so jih v prejšnjem mandatu pošiljali po poslanskih skupinah. Ampak stvar se je zapletla, doživela je nek absurden obrat. Kot je povedal že predstavnik Državnega sveta pred mano, so si namreč v Zbornici za nepremičninsko posredovanje po obravnavi na odboru premislili in podporo zakonu umaknili. Razlog za umik podpore je to, da je odbor sprejel amandmaje, za katere nepremičninska zbornica pravi, da so protiustavni. Protiustavno naj bi bilo omejevanje dodatnih stroškov, ki si jih lahko ob provizijah nepremičninski posredniki zaračunavajo. Protiustavno naj bi bilo omejevanje provizij, ki jih lahko zaslužijo pri posredovanju najema nepremičnin. Vse te stvari naj bi bile protiustavne in šli so tako daleč, da so dosegli odložilni veto Državnega sveta. V Levici se z Zbornico za nepremičninsko posredovanje strinjamo v eni sami stvari, in to je, da je zakon še vedno neustrezen. Vendar ne zaradi domnevnih neustavnosti, o katerih govorijo oni, ampak zaradi tistega, kar je v zakonu kljub popravkom na odboru ostalo. Osnovni namen tega zakona je namreč deregulacija nepremičninskega posredovanja, ki bo imela za posledico poslabšanje varstva potrošnikov pri kupovanju in prodaji nepremičnin. Zakon tako, na primer, ukinja obvezno dopolnilno izobraževanje za nepremičninske posrednike, torej deregulira poklic. Kot vemo, je deregulacija poklicev eden od najenostavnejših načinov delodajalcev, vsaj tistih, ki imajo vzvod na zakonodajalce, da zbijajo stroške svoje delovne sile.  Zakon naprej uvaja možnost, da nepremičninske družbe vzpostavljajo svoje fiduciarne račune, na katerih hranijo denar naročnikov. Danes lahko denar svojih strank sprejemajo v hranjenje samo odvetniki in notarji, ampak ti so podvrženi strogemu nadzoru. Zakon pa ne definira nadzora nad fiduciarnimi računi, s katerimi bi upravljali nepremičninski posredniki. Zakon niti v eni sami točki ne pove, zakaj uvaja to možnost.  Dalje, globe za osebe, ki opravljajo nepremičninske posle, nimajo pa licenc zanje, so postavljene tako nizko, da izgubijo vsakršen odvračilni učinek. Najvišja predvidena globa namreč znaša zgolj 5 tisoč evrov, kar je, recimo vrednost, ki jo lahko ob omejitvi provizije na 4 % nepremičninski posrednik zasluži z enim samim poslom. In zadnjič, zakon določa, da ima nepremičninska družba pravico do provizije tudi v primerih, ko njen naročnik sam najde kupca. Povedano drugače, vzeli so si pravico do plačila tudi v primeru, da njihov naročnik sam poišče kupca ali najemnika za svojo nepremičnino.  Pod črto, tudi trenutni zakon ni optimalen in bi potreboval prenovo. Predvsem bi potreboval ta del, ki je bil vnesen v nov zakon z amandmaji, se pravi omejitve provizij, dodatnih stroškov in tako naprej nepremičninskih posrednikov. Vendar pa vse ostale stvari, ki sem jih zdaj naštel, v novem zakonu – od deregulacije poklica nepremičninskega posrednika, uvajanja fiduciarnih računov za nepremičninske agencije do izjemno nizkih glob za tiste, ki nepremičninsko posredovanje opravljajo brez licence, in nazadnje do pravice, da si nepremičninske agencije vzamejo pravico do provizije, tudi če naročnik sam najde kupca ali najemnika nepremičnine – so razlogi, zakaj v Levici kljub temu tega zakona ne moremo podpreti. Hvala.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Soniboj Knežak. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Gregor Perič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Aleksander Reberšek ima besedo v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Izvolite, gospod poslanec.
Gospod predsednik, cenjena gospa varuhinja, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade! V uvodu, ko je gospa varuhinja predstavila delo v letu 2017, je zapisala misel gospoda Winstona Churchilla, ki trka na vest in opozarja na ravnanje vseh nas. Govori o tem, da kritika ni prijetna, ampak je nujna. Ta nujnost kritike nas mora voditi k rešitvam in premagovanju preprek, ki mečejo senco na spoštovanje in udejanjenje človekovih pravic. Veseli nas, da so se navkljub obsežnosti poročila, ki smo ga večinoma prebrali, zgodili določeni pomembni premiki na področju varovanja človekovih pravic. Prav tako je spodbudno Varuhovo sodelovanje z nevladnimi organizacijami v Sloveniji in njegova vidnejša vloga pri mednarodnih aktivnostih. Varuh v poročilu omenja, kar 77 priporočil. Nekatere od teh se ponavljajo že leta zapored in še vedno niso realizirana. Žalostno je, da je eden od glavnih očitkov namenjen ministrstvom, njihovi neodzivnosti in zaostankom pri razreševanju zadev. Takoj zatem sledi Varuhov očitek na račun neučinkovitosti nadzora nad izvajanjem pravnega reda, kar pomeni, da moramo izboljšati učinkovitost inšpekcijskih služb ter zmanjšati njihovo kadrovsko podhranjenost. V Poslanski skupini Desus se zavzemamo za dostojno življenje vseh državljanov, pa vendar želimo opozoriti na neugoden položaj določenih najranljivejših socialnih skupin, ki jih spremlja kršenje človekovih pravic. Starejši so še vedno ena od najbolj ogroženih skupin, saj se srečujejo s slabimi ekonomskimi in bivalnimi razmerami, socialno izkoriščanostjo, diskriminacijo in izkoriščanjem na splošno. Področje dolgotrajne oskrbe na primer še vedno ni zakonsko urejeno. Še bolj pa bode v oči dejstvo, da so v Sloveniji domovi za ostarele polni. Ne samo polni, temveč prenatrpani. Cene oskrbe so visoke in tako se v zadnje času precej naših upokojencev odloča za odhod v tujino, še najraje na Hrvaško. To ni več zgolj izziv, to je težava, ki jo moramo rešiti.  V nadaljevanju želimo izpostaviti položaj oseb z motnjami v duševnem zdravju, ker se še vedno srečujemo s hujšimi oblikami poseganja v človekove pravice, predvsem z neprostovoljnimi nastanitvami in pridržanju na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. Le-ti se po drugi strani že leta spopadajo s prezasedenostjo na oddelkih, kar pušča posledice pri varovancih in zaposlenih. Da ne govorim o osebah z najzahtevnejšimi težavami v duševnem zdravju, ker komaj zdaj začenjamo z reševanjem tega vprašanja. Nikakor ne smemo pozabiti na nesprejemljivo stanje na področju invalidskega varstva, kjer imamo zastarelo zakonsko ureditev iz leta 1983, ki ureja ugotavljanje vrste in stopnje telesnih okvar za dodelitev pravic iz naslova invalidskega zavarovanja. Prav tako se invalidi še vedno soočajo z diskriminacijo na več ravneh. Varuh je še posebej izpostavil njihov položaj na trgu dela. Verjetno bi nam vsem koristilo, da bi za en dan stopili v njihove čevlje in gledali na svet skozi oči tistega, ki so mu bile kratene človekove pravice, nam pa so popolnoma samoumevne. Morda bomo takrat končno razumeli. V Poslanski skupini Desus bomo priporočila Varuha seveda podprli. Hvala.
Hvala za besedo. V skladu s poslovnikom predlagam, da se o odgovoru predsednika Vlade glasuje na naslednji seji oziroma v okviru te seje, kajti z odgovorom na nek način nisem zadovoljen oziroma ni bilo odgovorjeno na kar nekaj vprašanj. Skrivanje za tem, da je to v tem trenutku nezavezujoč dokument, je lahko sicer upravičeno, vendar sam predsednik Vlade je nakazal, kateri dokumenti se še na osnovi tega prvega dokumenta v nadaljevanju sprejemajo. Sami ste priznali, da naslednji dokumenti pa ne bodo samo politično zavezujoči, ampak bodo tudi zahtevali uresničitev določenih podpisanih obvez v smislu ali spremembe zakonodaje ali pa tudi izvajanja znotraj posamezne države. Mi nismo proti migracijam, vendar ta dokument na nek način izenačuje tako ilegalne kot tiste realne migracije, predvsem gre pa za neko spodbujanje migracij, ne pa za reševanje na izvoru. In tega tudi ta dokument ne rešuje.  Kar pa se tiče vašega navajanja, da mi zavajamo s ceno, ki jo plačujemo za enega migranta, pa bi vas prosil, da si pogledate poročilo Računskega sodišča, ki je ta znesek navedlo, in ga mi uporabljamo v skladu z vsemi pravili in z dokumentom, ki ga Računsko sodišče podpiše in prinese v Državni zbor. Tako da bomo z veseljem prebrali tudi prevod tega uradnega dogovora, vendar to – kot ste sami rekli – ne rešuje tega, da se je Vlada odločila, da podpiše nek dokument, ki bo v nadaljevanju prispeval k temu, da se bo država zavezala za neke ukrepe, ki bodo na koncu pomenili lahko tudi bistveno zmanjšanje suverenosti na našem območju. Moram jasno povedati, da mi pri taki zadevi v nadaljevanju ne bomo asistirali in bomo temu tudi nasprotovali.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav predsedujočemu, gospodu državnemu sekretarju z ekipo in vsem ostalim prisotnim! Pred sabo imamo Zakon o trgu finančnih inštrumentov po nujnem postopku. Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da ga obravnavamo, da preprečimo težke in nepopravljive posledice za državo. Gre za zaščito finančnih inštrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam v obveznosti glede upravljanja produktov in pravil, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnihkoli denarnih in nedenarnih koristi, v pravni red Republike Slovenije. Ker gre za kršenje pri Direktivi 2014/65-EU se zamuja že več kot leto dni. Gre za dnevne finančne kazni v višini 2 tisoč evrov. Imamo celo znesek v vrednosti 750 tisoč evrov, vendar me je danes državni sekretar popravil, to je zdaj že 999 tisoč, se pravi, milijon evrov. In ta se bo še povečeval do izpolnitve obveznosti oziroma do sodbe Sodišča Evropske unije. Evropska komisija je namreč uvedla nov pristop glede denarnih kazni za direktive, sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom, da bo od Sodišča Evropske unije sistematično zahtevala, naj poleg dnevne denarne kazni državi naloži še plačilo pavšalnega zneska. Če bo Evropska komisija zahtevala plačilo pavšalnega zneska, pa ne bo več umikala tožb, v primeru, da država izpolni svoje obveznosti v teku sodnega postopka, kar pomeni, da bo Sodišče Evropske unije kljub izpolnitvi obveznosti v sodbi naloženo plačilo pavšalnega zneska, ki kaznuje državo članico za čas trajanja kršitve do njene odprave. Glede na to, da je Evropska komisija napovedala, da bo Sodišču Evropske unije predlagala tudi za Republiko Slovenijo v konkretni zadevi naložitev plačila pavšalnega zneska, do izreka kazni ne bo prišlo v primeru, da Republika Slovenija svoje obveznosti izpolni pred vložitvijo tožbe. V bistvu zakon predstavlja implementacijo evropskih predpisov za področje trga kapitala. V bistvu gre za področje sistema jamstva za terjatve vlagateljev, s tem se odpravljajo določene pomanjkljivosti pretekle ureditve. Ker gre tudi za podporo predloga zakona s strani Državnega sveta, je Zakonodajno-pravna služba prav tako dala zeleno luč za omenjeni zakon, kakor tudi predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev. Povedati pa je treba, da so pri VZMD, se pravi, Vseslovenskem združenju malih delničarjev, bili kritični, ker se bojijo, da bi pri prenosu evropske direktive v naš nacionalni sistem spet vzniknil kakšen domači člen zakona, ki nima nobene zveze z evropsko direktivo.  V Slovenski nacionalni stranki ne nasprotujemo predlogu omenjenega zakona. Hvala lepa za vašo pozornost.
Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi poslanci! V Novi Sloveniji smo sprejetju Zakona o nepremičninskem posredovanju marca letos nasprotovali, stališča danes ne bomo spremenili. Naše osnovno vodilo je socialno tržno gospodarstvo, ki temelji na načelih svobode, uspešnosti, odgovornosti in solidarnosti. Država mora zagotoviti pogoje za konkurenčnost, hkrati pa zagotavljati učinkovit in pregleden nadzor nad zakonitostjo gospodarskih dejavnosti. Zdrava konkurenca je pogoj za boljše delo, je gonilo razvoja, zato ima država v socialnotržnem gospodarstvu dolžnost, da takšno konkurenco zaščiti. Novi zakon o nepremičninskim posredovanju po našem mnenju pomeni ravno obratno. Pomeni nepotrebno regulacijo trga tam, kjer to ni potrebno, ter ga deregulira tam, kjer bi bila regulacija dobrodošla. Zakon tako omejuje višino dejanskih stroškov, ki jih nepremičninske družbe lahko zaračunajo naročnikom. Če logično pomislimo, dejanski stroški, ki jih je nepremičninska družba kot posrednik imela, ne morejo biti omejeni, če so resnično nastali. To pomeni, da jih omejujemo zgolj umetno, administrativno. Če se nekdo z nepremičninskim posrednikom svobodno dogovori o višini plačila za opravljeno storitev in je z njo zadovoljen, zakaj bi mu država potem postavljala zgornjo mejo plačila. S takšnim ravnanjem omejujemo ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo.  Enak pomislek velja glede omejevanja najvišjega plačila pri posredovanju pri najemnih pogodbah. Nelogična in z vidika ohranjanja strokovne usposobljenosti nepremičninskih posrednikov je tudi ukinitev njihovega sedaj obveznega dopolnilnega usposabljanja vsakih pet let. Posrednik, ki se neha izobraževati in usposabljati na svojem področju dela, bo dolgoročno nazadoval, kar bodo najbolj občutili ravno naročniki. Gre za nižanje veljavnih standardov, ki zagotavljajo strokovnost in boljše delo. Če zakon želi zaščiti interese potrošnikov, kot navaja Vlada, potem tega nikakor ne bi smela dopustiti.  Zakon o nepremičninskem posredovanju po našem mnenju ne prinaša dodatne vrednosti niti potrošnikom niti nepremičninskim družbam. Glede na navedeno, v Novi Sloveniji zakonu nasprotujemo.
Hvala, predsedujoči. Spoštovani kolegice, kolegi, direktorica agencije! Agencija za energijo kot nacionalni regulator na področju trga z energijo ima zelo pomembno nalogo in pristojnosti, ki so se ji v pomembni meri povečale s sprejetjem Energetskega zakona v letu 2014. Naloge agencije, ki so predvidene v programu dela in pa v finančnem načrtu agencije za leto 2019, bi lahko umestili v več sklopov. Agencija ima pomembno vlogo pri reguliranju omrežnih dejavnosti z nadzorom nad pravilnostjo obračunavanja omrežnin operaterjev pri dobavi električne energije. Pri tem je najpomembnejše, da se omrežnine ne zaračunavajo nad upravičenimi stroški, saj končni uporabniki na koncu pokrijejo višjo ceno dobave energije. Agencija izvaja nadzor, ki preverja, da operaterji v zadostni meri vlagajo v zmogljivost distribucijskih omrežij ter na ta način omogočajo učinkovito dobavo ter ustrezno kakovost električne energije in zemeljskega plina, spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, kjer ima agencija javno pooblastilo za izdajo deklaracij investitorjem proizvodnih naprav za proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov energije, odloča pa tudi o pridobitvi podpor tovrstnih proizvajalcev električne energije.  Nadzor nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom je zelo pomembna naloga. Na tem področju so deležniki neposredno zavezani k tako imenovani uredbi REMIT, po kateri ima agencija pristojnosti in dolžnost stalnega monitoringa trga ter izvajanja ukrepov, če ugotovi kršitev. Skrbi za varstvo pravic odjemalcev, kjer je ključna vloga agencije, da odloča o sporih med uporabniki in operaterji, med drugim pa skrbi tudi za ustrezno obveščenost odjemalcev, predvsem v svojih možnostih in ob pravicah. Agencija za energijo pri svojem delovanju upošteva interese in pravice tako operaterjev kot tudi končnih potrošnikov, pa vendar Socialni demokrati menimo, da mora biti njena vloga bolj poudarjena pri zaščiti šibkejše kategorije, to so nedvomno končni uporabniki. Potrošnika bo praviloma na koncu bremenil vsak neupravičeno zaračunan evro v primerih, ko bo šla vsaka motnja pri dobavi energije ali dostavljanja slabše kakovosti energije predvsem v njegovo škodo, zato je vloga agencije v tem oziru zelo pomembna. Na koncu bi želeli izpostaviti, da bo v prihodnosti pomembno energetiko na neki ravni tesneje povezati tudi s socialno politiko, ko govorimo o dobavi različnih oblik energije ranljivejšim skupinam odjemalcev. V mislih imamo seveda tiste, ki si tovrstne storitve res težko privoščijo ali pa si jih sploh ne morejo privoščiti, jih pa nujno potrebujejo za doseganje nekega minimalnega in dostojnega življenja.  Socialni demokrati bomo sklep o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2019 podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem!  Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini, ki ga je vložila Poslanska skupina Nove Slovenije, predvideva povečanje zakonsko določene splošne olajšave s 3 tisoč 302 evrov letno na enotno olajšavo 7 tisoč evrov letno. Poleg tega predlagatelj predlaga znižanje 50-odstotne dohodninske stopnje na 43 % ter ponovno uvedbo usklajevanja davčnih olajšav s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. S predlogom se naslavlja sicer namene in cilje, s katerimi se strinjamo tudi v Poslanski skupini Stranke modernega centra, ki jim sledi tudi vlada s svojimi ukrepi oziroma predlogi ukrepov, s katerimi želi znižati davčne obremenitve dela in podpreti možnost za nadaljnjo stabilno gospodarsko rast. Pri tem pa se moramo zavedati, da morajo spremembe na področju plačevanja javnih dajatev poleg izboljšanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja na drugi strani zagotavljati tudi stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke. A dejansko bi predlagani zakon s povišanjem splošne olajšave na 7 tisoč evrov povečal strukturni primanjkljaj in pomenil izpad prihodkov v državnem proračunu za okoli 597 milijonov evrov, kar je več kot 1 % bruto domačega proizvoda. Zakon pa bi pri odmeri dohodnine vplival praktično na vse zavezance, ki uveljavljajo splošno olajšavo; teh pa je več kot 95 % vseh zavezancev za odmero dohodnine. Predlagana rešitev, ki temelji na znižanju davkov na delo, neposredno ne predstavlja razbremenitve gospodarstva, saj gre za rešitev, s katero se zvišajo razpoložljivi dohodki na posameznika, ne vplivajo pa na bruto obveznost delodajalca. Slednje bi lahko imelo posledice na povečanje zasebne potrošnje, pri tem pa tudi na nekoliko višje prilive iz naslova DDV.  Vendar pa opozarjamo, da če bi se predlog zakona sprejel v tej obliki, kot ga imamo danes na mizi, bi le-ta pripeljal do negativnih učinkov na javne finance, saj ob predpostavki, da bi zavezanci v nižjih dohodkovnih razredih celotno razbremenitev namenili za potrošnjo, vlada ocenjuje, da bi se lahko prihodki iz naslova DDV zvišali največ za okoli 28 milijonov evrov, tako da še zdaleč ni možno pokriti izpada davčnih prihodkov v višini 597 milijonov evrov. Z vidika mednarodne primerjave obremenitve z davki in prispevki je treba poudariti, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije pod povprečjem Evropske unije. Povprečna obremenitev z davki in prispevki je v Evropski uniji v letu 2016 znašala 38,9 % BDP, kar je za 2,3 odstotne točke višje kot v Sloveniji; vendar pa je iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in prispevkov razvidno, da ekonomska struktura davkov ni najugodnejša, saj odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela s prispevki za socialno varnost in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala in premoženja. Ravno slednje pa je pomembno tudi z vidika presojanja obremenitve, saj je treba gledati podrobno in hkrati tudi celovito, ne samo z vidika enega davka ali ene skupine davkov.  Seveda si tudi v Stranki modernega centra želimo zmanjšati ključne nadpovprečne obremenitve in s tem krepiti gospodarsko rast, zato je bilo že več ukrepov prejšnje vlade dr. Mira Cerarja usmerjenih v davčno prestrukturiranje in znižanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki najbolj negativno vpliva na konkurenčnost in hkrati tudi predstavlja pomembno oviro za nadaljnjo gospodarsko rast. Prav tako smo se koalicijski partnerji v trenutni vladi zavezali, da bomo v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi znižali obremenitev plač z dohodnino, z dvigom splošne dohodninske olajšave ali morebitnimi posegi v dohodninsko lestvico in razrede. Predlog bo pripravljen na podlagi strokovne analize celotnega dohodninskega sistema in z njim povezanih področij. Naj za konec še enkrat izpostavim, da v Poslanski skupini Stranke modernega centra menimo, da morajo biti vsi tovrstni predlagani ukrepi v skladu s fiskalnim pravilom in vnaprej uravnoteženi ter skladni z našimi javnofinančnimi zmožnostmi ter tudi z zavezami vlade glede stabilne in vzdržne javnofinančne politike. Vse to zato, da ne bi prišlo do povečevanja strukturnega primanjkljaja. Zaradi vseh omenjenih razlogov bo Poslanska skupina Stranke modernega centra glasovala proti temu, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil Gregor Perič. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. O vašem postopkovnem predlogu bomo odločali jutri v okviru glasovanj. S tem prehajamo na 2. poslansko vprašanje za gospoda predsednika, ki ga ima gospod Jožef Horvat.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Ivan Hršak ima stališče v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Felice Žiža bo predstavil stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Predstavniki Vlade, poslanke in poslanci! V skladu z Energetskim zakonom mora svet Agencije za energijo do 30. septembra tekočega leta sprejeti program dela in finančni načrt agencije za prihodnje leto. K temu programu dela in finančnemu načrtu agencije pa mora dati soglasje Državni zbor. Zadnje spremembe Energetskega zakona so agenciji opredelile neodvisni status regulatorne Agencije za energijo, ki ni več določena kot javna agencija in kjer ustanoviteljske pravice izvršuje Državni zbor Republike Slovenije. Agencija za energijo kot regulativni organ spremlja, usmerja in nadzira izvajalce energetskih dejavnosti na področju elektrike in zemeljskega plina ter opravlja z zakonom določene naloge reguliranja izvajalcev energetskih dejavnosti na področju toplote in drugih energetskih plinov. Pri tem pa mora upoštevati cilje energetske politike.  Ob obravnavi programa in dela finančnega načrta na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor je bilo pojasnjeno, da bo agencija tudi v letu 2019 skrbno spremljala poslovanje reguliranih podjetij ter s svojimi stališči in odločitvami skrbela, da bo to poslovanje zakonito in tudi stroškovno učinkovito. V letu 2019 bo agencija spremljala delovanje trga z električno energijo in zemeljskim plinom, s svojimi ukrepi pa preprečevala dejanja, ki zmanjšujejo konkurenčnost trga ali posegajo v pravice odjemalcev. V letu 2019 bo izvedla 2 javna poziva za dodelitev pomoči, namen teh je spodbuditi odločitve za nove investicije v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Vsi prihodki, ki jih agencija načrtuje za leto 2019, bodo iz naslova izvajanja javne službe agencije, pri čemer kar 98 % prihodkov agencije predstavlja letno nadomestilo sistemskega operaterja in letno nadomestilo operaterja prenosnega sistema. Dodatnih zaposlitev pa se ne načrtuje. Preostala 2 % predstavljajo nepovratna evropska sredstva.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra menimo, da je Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019 zastavljen ambiciozno in da agencija skrbno načrtuje finančna sredstva za izvajanje svojih nalog, zato bomo Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnem načrtu Agencije za energijo za leto 2019 podprli. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovana varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer. Egregio presidente della Camera di Stato, egregi deputati, egregio tutore civico Signora Vlasta Nussdorfer! Tisztet Hölgyeim és Uraim! Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti se želi iskreno zahvaliti ob izteku mandata varuhinji človekovih pravic gospe Vlasti Nussdorfer in njeni ekipi za izredno dobro opravljeno delo na področju, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost. Spodbujala je ter proaktivno in sistemsko delovala na tem področju, ker žal pritožb, ki bi morale biti zaradi neusklajevanja pri realizacij ustavnopravnih določb, praktično ni. Gospa Vlasta Nussdorfer z ekipo je res aktivno sodelovala in nadzorovala uresničevanje položaja in posebne pravice avtohtonih narodnih skupnosti. Pri tem je tudi gledala v relaciji dela z državnimi organi, z organi lokalne samouprave in z nosilci javnih pooblastil. Želimo se ji tudi zahvaliti za zelo aktivno delo na področju javne rabe italijanskega in madžarskega jezika. Tudi tukaj je bil nadzor kar učinkovit. Moramo reči, da smo nekaj korakov naprej naredili tudi v delni rešitvi razkoraka med ustavnopravnimi določbami in realizaciji rabe italijanskega in madžarskega jezika na območjih občih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost. Se ji tudi zahvaljujemo, ker je naredila in prepoznala v okviru kulturne dediščine, registracije in popisa kulturnih dediščin italijanske in madžarske narodne skupnosti to, kar smo poskušali že nekaj let pričeti z Ministrstvom za kulturo. Prepoznala je tradicionalno prireditev morske soli kot res realno kulturno dediščino okolja, ki je multijezikovno in multikulturno. Za to se ji iskreno zahvaljujemo in želimo, da se bo Ministrstvo za kulturo v tem delu tudi držalo tega dogovora, ki smo ga podpisali k sodelovanju s koalicijsko pogodbo, glede same registracije in katalogizacije kulturne dediščine obeh narodnih skupnosti. Prihajajočemu varuhu človekovih pravic želimo, da bo nadaljeval na našem področju, kot je bilo začrtano v zadnjih letih glede proaktivnega in sistemskega delovanja. In tudi v prihodnje mu želimo dobro delo! Hvala.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, drage kolegice in kolegi! V koalicijskem sporazumu o sodelovanju v vladi ste zapisali tudi pomenljivi izziv z naslovom Zagotovitev stabilnega, predvidljivega in mednarodno primerljivega davčnega okolja. Naslov izziva gotovo veliko obeta. Kaj pa ukrepi? Napovedujete davek na nepremičnine, ki bo bolj obdavčil lastnike več in večjih nepremičnin. Gospod predsednik Vlade, ali lahko razumemo, da prva oziroma edina nepremičnina, na primer družinska hiša, ki je dom, ne bo obdavčena? Napovedujete tudi vključitev osebnih prihodkov, pravilno bi bilo »osebnih dohodkov«, saj nimamo zakona o prihodnini, imamo Zakon o dohodnini. Torej vključitev osebnih dohodkov iz kapitala in rent v osnovo za odmero dohodnine. Izračun pokaže, gospod predsednik, da bi po tem ukrepu na primer gospod Akrapovič, če se odloči, da si izplača 32 milijonov dividend, plačal več dohodnine, kot so jo v zadnjih dveh letih, 2016 in 2017, plačali vsi v državi, ki so si izplačali dividende.  Spoštovani predsednik Vlade, zanima me:  Ali bo Vlada Republike Slovenije pri pripravi zakonskih predlogov na področju davčnega sistema upoštevala navedene ukrepe iz koalicijskega sporazuma? Na podlagi tega sporazuma je namreč bila ta vlada sestavljena in je bila imenovana.  Naknadno ste vi, gospod predsednik, napovedali celovito prestrukturiranje davkov.  Ali bo vlada sploh predlagala davčno reformo in kakšne ukrepe načrtujete na tem področju?  S tem svojim vprašanjem vam, gospod predsednik, pravzaprav dajem možnost, da koncept celovitega prestrukturiranja davkov predstavite domači in tudi mednarodni javnosti, za kar se vam zahvaljujem.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem! V Poslanski skupini Desus z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v zvezi z novelo Zakona o nepremičninskem posredovanju, saj po naši oceni prinaša večjo pravno varnost tako potrošnikom kot tudi nepremičninskim družbam, če ga primerjamo z veljavnim zakonom. Zbornica za nepremičninsko posredovanje ima očitno zelo močan vpliv v Državnem svetu, za katerega vemo, da je zastopnik interesnih skupin in ne državljank in državljanov. Zato je tudi razumljivo, da Državni svet stopi v bran interesov nepremičninske zbornice in ne potrošnikom. Posledica tega je pa zahteva za ponovno odločanje o enkrat že potrjenem zakonu. Po naši oceni bi bilo smiselno, da se zakon ponovno potrdi, kajti v njem je mnogo več varovalk za potrošnike kot v veljavnem, čeprav nekateri trdijo ravno nasprotno.  Zavedati se moramo, da ima potrošnik predvsem manj znanja kot nepremičninske družbe in je v pravnem prometu z nepremičninami šibkejša stranka, zato se je na primer ministrstvo odločilo za omejitve pri proviziji in stroških. Stroški v primeru, da posel ni bil sklenjen, so namreč po ugotovitvah inšpektorata doslej velikokrat znašali skoraj toliko, kot bi znašala provizija, če bi bil posel sklenjen.  Državni svet kot škodljivo določbo zakona ocenjuje odpravo obveznega izobraževanja za nepremičninske posrednike. Razumljivo je, da nepremičninska zbornica nasprotuje ukinitvi, saj to dodatno izobraževanje izvaja prav omenjena zbornica – seveda proti plačilu. Ministrstvo dodatnega izobraževanja ni prepovedalo, je pa odpravilo obvezo že od leta 2008 za ta poklic. Velja nacionalna poklicna kvalifikacija, ki zahteva višjo strokovno izobrazbo, in po oceni ministrstva zagotavlja, da nepremičninski posrednik deluje strokovno. Poleg tega je deregulacijo poklicev predlagala Evropska komisija in ne ministrstvo. Dodatno izobraževanje je torej potrebno, ni pa nujno, da ga predpisuje prav zakon. Ne smemo pozabiti, da so predlog zakona na pristojnem ministrstvu usklajevali z različnimi deležniki, na primer z Zvezo potrošnikov, Tržnim inšpektoratom in Zbornico za posredovanje z nepremičninami. Ker so interesi potrošnikov in nepremičninskih posrednikov pri več vprašanjih nasprotni, popolna uskladitev predloga ni bila mogoča. Ministrstvo se je, to moramo priznati, bolj osredotočilo na varovanje javnega interesa in interesa potrošnikov, saj so ti v razmerjih z nepremičninskimi družbami šibkejša stranka.  Ker v Poslanski skupini Desus še vedno menimo, da mora država zaščititi šibkejše, in po naši oceni novela Zakona o nepremičninskem posredovanju to tudi omogoča, bomo tudi tokrat predlog novele zakona podprli. Hvala.
Spoštovani, predsednik Državnega zbora, hvala za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! S predlogom zakona o trgu finančnih instrumentov se podrobneje ureja pravica vlagateljev oziroma obveznosti investicijskih podjetij in stečajnih upraviteljev nadzornih institucij in drugih udeležencev postopkov v primeru stečaja borznoposredniške družbe oziroma investicijskega podjetja ter določa natančna pravila in postopke, povezane z vzpostavitvijo, zagotavljanjem in aktiviranjem sistema jamstva za terjatve vlagateljev oziroma celovitim poplačilom zajamčenih terjatev vlagateljev. Predlagani zakon je obravnaval že Odbor za finance in monetarno politiko, kjer smo lahko sledili pripombah Zakonodajno-pravne službe. V Slovenski demokratski stranki obžalujemo, da predstavniki Vlade oziroma predstavniki Ministrstva za finance niso podrobneje odgovarjali na pripombe, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in jih tudi niso implementirali v sam Predlog zakona o trgu finančnih instrumentov. Še z večjim obžalovanjem ugotavljamo v Slovenski demokratski stranki, da je Vlada oziroma Ministrstvo za finance zaostajala s prenosom direktive Evropske unije v slovenski pravni red. Direktiva Evropske unije je bila sprejeta že leta 2014, danes smo ob koncu leta 2018 in sprejemamo to direktivo oziroma jo uvajamo v slovenski pravni red. Zaradi zamud bo slovenski proračun moral plačati kazen. Tudi s tem se kaže na to neodgovornost Vlade in slabo delo Ministrstva za finance. V Slovenski demokratski stranki apeliramo na Ministrstvo za finance in na Vlado Republike Slovenije, da je učinkovitejša pri prenosu direktiv Evropske unije v slovenski pravni red. Prepričani smo, da časa je bilo dovolj, vendar neodgovornost na strani Ministrstva za finance je velika. Nedvomno pa tudi informacije iz medijev kažejo na to, da to ni zadnja direktiva Evropske unije, ki ni bila pravočasno implementirana v slovenski pravni red in zato ponovno apeliramo na Ministrstvo za finance, da učinkovitejše in odgovornejše opravlja svoje delo.  Predlaganega zakona v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli. Ne bomo ga podprli predvsem zaradi pripomb, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba, na drugi strani pa Ministrstvo za finance oziroma Vlada teh pripomb ni upoštevala. Še več, tudi ni podala argumentov, zakaj teh pripomb Zakonodajno-pravne službe ne upošteva. Ne bomo pa temu zakonu nasprotovali.
Hvala lepa. Lep pozdrav!  Predlog Nove Slovenije, ki ga imamo pred seboj, nam je že dobro poznan iz prejšnjih mandatov. Ne gre za spodbujanje gospodarstva, za višanje konkurenčnosti, sploh pa ne za srednji razred in ljudi z nizkimi plačami, kot bo bržkone vztrajal predlagatelj. V resnici želi NSi predvsem spet znižati davke za najbogatejše in privilegirane, in sicer z višanjem splošne davčne olajšave in nižanjem najvišje mejne dohodninske stopnje. Naj ponazorim – tisti z najnižjimi plačami bi si ob takšnem predlogu, ki predvideva približno 5 evrov dajatev na mesec manj, privoščili kvečjemu kakšen kilogram cedevite več. Po drugi strani pa bi tisti, ki se uvrščajo v najvišje dohodninske razrede, na mesec pridobili skoraj 160 evrov več, kar zadostuje za dobrih 17 vinjet letno. To je precej radodarno darilo najbogatejšim. In to, kar gre nekomu, se mora nekje vzeti. Vsi ti rezi v dohodnino, ki jih predlaga NSi, bi pomenili več kot polmilijardni primanjkljaj v državni blagajni, kar predstavlja izpad več kot četrtine dohodka od dohodnin. Predlagatelji zagovarjajo alkimijo. Trdijo namreč, da bi se premo sorazmerno dvignili prilivi zaradi povečane potrošnje, spet ponavljam, tistim z minimalnimi prihodki bi se le-ti povečali za nekaj evrov, njihova potrošnja pa bi bila kvečjemu usmerjena v blago z najnižjo stopnjo davčne obremenitve, torej živila. Pri tistih, ki bi jih ta olajšava najbolj razbremenila, pa ni pričakovati povečanja potrošnje, kvečjemu bi presežek vlagali v banke, vrednostne papirje in luksuzno potrošnjo; torej ne v potrošnjo, ki bi v javno blagajno prispevala sredstva. Tudi če bi ves znesek namenili potrošnji, kar se ne bo zgodilo, bi bil prihodek od dajatev na ta znesek maksimalno 28 milijonov evrov, ponavljam, ob pričakovanem izpadu 563 milijonov evrov. To bi na srednji in dolgi rok pomenilo bistveno poslabšanje stanja za vse. Država namreč znatni delež teh sredstev namenil v investicije in razvoj, kar koristi največji skupini ljudi. Ob pomanjkanju sredstev za pokojnine – mimogrede, že danes se jih približno 30 % izplača iz proračuna, ne iz socialnih prispevkov –, za zdravstvo in šolstvo je predlog očitno absurden. Zniževanje davkov tudi ne pomeni razbremenjevanja gospodarstva, temveč neproporcionalno obremenjevanje najnižjih razredov. Dejstvo je, da ima Slovenija enega od davčno najbolj razbremenjenih gospodarstev v Evropski uniji. V Sloveniji so davki na kapital krepko pod povprečjem Evropske unije, enako velja za dohodke od dela, sploh kadar gledamo družine z vsaj enim otrokom. Predlog Nove Slovenije strukturno poglablja neenakost med ljudmi. V času krize in najstrožjih varčevalnih ukrepov, torej leta 2013, na račun najnižjih razredov je bil Ginijev koeficient v Sloveniji najvišji, kar kaže na trend, kjer je neenakost najvišja v družbi, ki nesorazmerno bremeni šibkejše v primerjavi z najmočnejšimi. Pot, ki jo zagovarjamo, je družba blaginje brez razrednih razlik, ne povečevanje le-teh.  V Levici zato tudi tokrat predloga ne bomo podprli. Hvala lepa.
Hvala.  Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Aleksander Reberšek.
Hvala, gospod poslanec.  Gospa Andreja Zabret, bo spregovorila v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Dušan Šiško, besedo imate v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Izvolite gospod poslanec.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik, beseda je vaša.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospa Eva Irgl bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Gospa poslanka, izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.  Mag. Matej Tonin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca bomo predstavili skupno stališče k 2., 3. in 4. točki dnevnega reda. S Predlogom zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) sta povezana tudi novela Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in novela Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Vsi trije zakoni torej tvorijo smiselni paket. V slovenski pravni red bomo s tem končno prenesli določbe določenih direktiv in uredb EU s področja kapitala, kar bi morali storiti že davno tega. Vse od nastanka globalne finančne krize pred desetletjem smo priča razmišljanjem, kako ustrezno regulirati trg finančnih instrumentov, kje to krizo ne slutenih razsežnosti sprožil. Glavni namen zakona je zato preprečiti, da se visoko tvegani špekulativni posli, ki smo jim bili priča, ne bi ponovili.  Poleg prenosa direktiv pa zakon vsebuje poglavje, ki bolj podrobno ureja sistem jamstva za terjatve vlagateljev predvsem v delu, ki se tiče obveznosti članov sistema jamstva. Ti bodo morali zagotavljati likvidna sredstva, ki predstavljajo jamstvo za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev. S tem se bo preprečilo, da ne bi ponovno prišlo do situacij, ki smo jim bili priča v preteklosti, ko so vlagatelji v določena investicijska podjetja ostali praznih rok. Ta podjetja so denar vlagateljev brez njihove vrednosti in brez pravil uporabila in na koncu tudi izgubila v zasebnih poslih. Pozdravljamo tudi prizadevanja predlagateljev za nadzor nad algoritemskim trgovanjem, ki je v zadnjih letih preplavilo trg vrednostnih papirjev. Algoritemsko trgovanje je po mnenju analitikov velikokrat odgovorno za številne nenadne padce na trgih oziroma tako imenovane flash crash primere, ki smo jim bili v zadnjih letih priča. Vedno več transakcij na globalnih delniških trgih naj bi namreč opravili računalniki z vnaprej sprogramiranimi algoritmi, zato je nujno, da se ob posodabljanju regulative vedno več pozornosti nameni tudi tej tematiki. Glede določenih pomislekov, ki so bili izpostavljeni v dosedanji obravnavi, pa bi radi poudarili, da smo v Slovenijo sprejeli odločitev, da fiduciarni računi v slovenskem okolju, razen v izjemnih primerih, niso sprejemljivi, saj si prizadevamo za pregleden kapitalski trg, ki nam omogoča vpogled v lastništvo in preprečuje morebitne zlorabe.  Zaradi vsega naštetega bomo v poslanski skupini Lista Marjana Šarca vse tri zakone podprli. Hvala.
Predsednik, hvala za besedo.  Namen zakona je podrobno pravno urediti področje storitev nepremičninskega posredovanja predvsem s ciljem udejanjanja varstva udeležencev v prometu z nepremičninami, zaradi česar je treba dvigniti raven kakovosti opravljanja storitev nepremičninskih posrednikov v prometu z nepremičninami. Temeljno načelo predloga zakona je zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov. Učinkovito varovanje potrošnikov je osnovni razlog za regulacijo storitev na trgu nepremičninskega posredovanja. Stališče Slovenskega nacionalne stranke je, da smo proti sprejetju omenjenega zakona in se v celoti strinjamo s pripombami Državnega sveta. Posledice uveljavitve takega zakona bodo daljnosežne in negativne za vse, ki ga uporabljajo. Poleg tega ni nobenega razloga, da se s sprejetjem zakona hiti, saj trg deluje normalno.  Zakon je slab, zato ga ne bomo podprli. Potrebno ga je v celoti preurediti. Hvala.
Hvala lepa. Me veseli, da vas to tako skrbi. Ne nazadnje ste imeli tudi možnost sodelovati pri davčni zakonodaji kot del vlade, pa ste se odločili drugače. Danes trdite, kako je to bila dobra odločitev. Morda, čas bo pokazal.  Kar se tiče davkov, smo bili s tem vprašanjem že soočeni, preden je bila vlada sploh sestavljena. Ta vlada ni imela 100 dni miru. Ta vlada je imela minus 14 dni miru – vsaj, pa še kaj več. Torej v teh dveh mesecih, kar je vlada sestavljena, kar deluje, celovite davčne reforme ni bilo moč pripraviti. To pa zato, ker že beseda reforma pove, da je to zahteven proces in ga je treba pripravljati v sodelovanju tudi z vsemi socialnimi partnerji in se ga ne da narediti čez noč.  To, kar ste naštevali prej o nepremičninskem zakonu, je spet ena delovna verzija, ki je prišla v javnost, in potem je to primerno za nabiranje političnih točk. Veste, če bi tudi v preteklosti, odkar ta država obstaja, se pogovarjali samo na delovnih osnutkih, na osnovi delovnih osnutkov, potem ne vem, kako bi to bilo. Ko pravite, da bi gospod Akrapović dvignil 32 milijonov prihodka, kolikor sem bral, jih niti nima, da bi to naredil. Ravno te izjave tudi podjetnikov so povzročile takrat vihar v kozarcu vode, in to je bilo zelo primerno takrat za razpihovanje takšnih in drugačnih strahov. Dejstvo je, da davek na nepremičnine ni neka nova zadeva, veliko vlad se ga je že trudilo uvesti. Danes ne želim in niti ne morem govoriti o vseh davčnih stopnjah tega davka, kdo bo več obdavčen, kdo bo manj, ker je ta davek še v fazi priprave in mora biti tudi obravnavan v sodelovanju vseh deležnikov, ki sodelujejo pri tem. Tako naj vas ne skrbi, da bi se lotili kakšnega ukrepa čez noč. To, da bodo pa nekateri, kot smo spet slišali, da bodo ob hiše in ne vem, kaj vse smo slišali, to je pa spet neko strašenje, ki smo mu priča. Ja, ne z vaše strani, ampak bilo pa je v javnosti.  Ko bomo pripravili zadeve tako daleč, bomo v sodelovanju z vsemi to reševali. Je pa tudi študija OECD povedala, da Slovenija odstopa od povprečja Evropske unije glede nadpovprečne obremenitve dela. V tem delu je zagotovo prostor za izboljšave in tudi tu bomo naredili maksimalen napor, da bo davčno breme porazdeljeno čim bolj pravično. Ko bomo imeli predlog pripravljen tako daleč, bomo z njim šli v javnost. Ne tako kot se je zgodilo zdaj, ko se je v javnosti pojavila neka delovna verzija, ki ne nakazuje tistega, k čemur težimo. In potem so spet lahko viharji v kozarcu vode. Hvala lepa.
Še enkrat najlepša hvala za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovana gospa varuhinja z namestniki! Pred nami je danes že triindvajseto redno Letno poročilo Varuha človekovih pravic, ki predstavlja nekakšen prerez stanja na področju varovanja in spoštovanja človekovih pravic, ki daje poudarke in priporočila institucijam, ki so dolžne anomalije odpraviti in tam, kjer so bile človekove pravice kršene, tudi reagirati. Kot je izpostavljeno v poročilu Varuha, je Varuh v letu 2017 obravnaval nekaj manj kot 4 tisoč 500 zadev, od tega je bilo 3 tisoč pobud. Ampak tisto, kar jaz osebno ocenjujem kot zaskrbljujoč podatek, pa je to, da je velik odstotek takšnih pobud, kjer je bila pobuda ali pa vloga utemeljena ter na koncu tudi dejansko dokazana kršitev človekovih pravic; kar kaže na to, da je v Sloveniji še vedno veliko ljudi, katerim so kljub z Ustavo zagotovljenimi človekovimi pravicami le-te še vedno kršene. Spoštovana gospa varuhinja se v poročilu dotakne različnih vsebin, kjer so kršene človekove pravice. Na podobne vsebine pa ves čas opozarjamo na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti: diskriminacija študentov invalidov, zlasti glede prevoza; problematika delovanja Sveta za invalide, kjer je treba vzpostaviti, kot pravi varuhinja v poročilu, takšne pogoje, da bo lahko učinkovito deloval. Revščina je še vedno izjemno velik problem. Prav revščina in siromaštvo ter pomanjkanje osnovnih dobrin predstavljajo enega od največjih posegov v človekovo dostojanstvo; in na to vedno znova opozarjamo. Siromaštvo in revščina vodita tudi v socialno izključenost. Država ter pristojne institucije bi morale narediti več za vzpostavitev socialne pravičnosti, ki bi morala iti v smeri zmanjševanja revščine. Tudi tako imenovana energetska revščina, na katero sem v prejšnjem mandatu začela prva opozarjati na sejah komisije, na sejah Državnega zbora in tudi preko poslanskih vprašanj. Ta se najbolj dotakne starejših samskih žensk, vdov ter gospodinjstev z izjemno nizkimi dohodki; torej tistih, ki prejemajo socialno pomoč, upokojencev z najnižjimi pokojninami in brezposelnih. O tem, da je nujno treba izboljšati razmere v domovih za starejše in preko primernih, tudi zakonskih rešitev poskrbeti za dostojno in dostojanstveno življenje upokojencev in starejših ljudi. Tudi danes zjutraj, ko sem prišla v službo, je na komisijo že poklical gospod, ki je povedal, da ljudje dejansko živijo v izjemno težkih stiskah, ker nimajo za človeka dostojno življenje; in država ni zmožna tega zagotoviti. Skratka, vsakodnevno se soočamo z velikimi stiskami, zlasti starejših ljudi. Zaradi tega tudi sklicujemo seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, tudi na temo problematike starejših.  Ves čas opozarjamo tudi na to, da je na veliki preizkušnji socialna država in da je na veliki preizkušnji pravna država. Na to je prej opozorila tudi gospa varuhinja. Mi imamo sicer to zelo lepo napisano v Ustavi Republike Slovenije, ampak se bojim, da je to zgolj na deklarativni ravni. Ko pa govorimo o tem, kako so zadeve implementirane v zakonodajo in kako se zakonodaja dejansko izvaja, pa nastopijo težave in problemi. Na veliki preizkušnji je pravna država, saj se postopki predolgo vlečejo; in agonije ljudi, ki iščejo zadoščenje in pravico na sodiščih, lahko trajajo tudi desetletja, na kar nas opozarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pravi, da je pravica do sojenja v razumnem roku ena od ključnih pravic. In če le-ta ni uresničena, so potem posledično kršene zaradi tega tudi še ostale človekove pravice. Mnogi posamezniki v vseh teh letih zaradi dolgotrajnih postopkov; jaz sem se kot predsednica komisije v vseh teh letih mnogokrat srečevala z mnogimi, ki so zaradi predolgotrajnih postopkov živeli v res velikih agonijah, nato pa jim je bilo šele čez 10, tudi 15 let dokazano, da so imeli prav, medtem pa je bilo oblateno njihovo ime, da ne govorim o tem, da so mnogi imeli uničena življenja, uničena družinska razmerja.  Tudi na Komisiji za peticije se vloge posameznikov, vezane na pravosodje, največkrat nanašajo na pritožbe nad delom sodišč, na dolgotrajnost postopkov, na konkretne napake sodišč v postopkih, za katere pa navadno nihče ne odgovarja; na velik problem zaostankov na 2. stopnji, kar naj bi bila posledica kadrovske podhranjenosti; na problem založenih oporok, na kar v poročilu opozarja tudi varuhinja, na nesprejemljivost deložacij v primeru minimalnih vsot, na prvo- in drugorazredne pri obravnavi na sodiščih, na to, da posameznikom včasih v sodnih postopkih niso zagotovljene enake ustavne pravice, in še bi lahko naštevali. Vse to pa kaže na to, da ni nič čudnega, da tako malo ljudi, tudi po statističnih podatkih, zaupa v pravosodni sistem. Problem je tudi v kadrovski podhranjenosti inšpekcijskih služb. Na to tudi na komisiji opozarjamo iz leta v leto, vedno znova, se ne premakne. Dodajo dva v to strukturo, potem rečejo, da so nekaj naredili, ampak v resnici se pa nič ne premakne. In tukaj bomo morali nekaj več narediti. Potem so problemi zaradi okoljskih vprašanj. Tukaj je veliko kršitev človekovih pravic, pa se mi zdi, da se v današnjem času premalo tega zavedamo, da premalo naredimo na tem področju. Problematična je zaporska problematika in da še vedno primanjkuje pravosodnih policistov in tudi strokovnih delavcev v zaporih. Problem, ki ga sama osebno vidim in na katerega ves čas opozarja tudi Varuh – in tukaj se strinjam z varuhinjo –, pa je predvsem v tem, da Varuh sicer lepo napiše poročilo, ga da v Državni zbor, zapiše tudi priporočila, letos imamo 77 teh priporočil; ampak na koncu se pa zgodi, da Državni zbor to sprejme, izvršilna veja oblasti in tiste institucije, ki bi morale potem reagirati in pripraviti takšno zakonodajo, da bi se ta priporočila dejansko uresničevala, pa potem svojega dela ne opravijo. In tukaj moram reči, da izvršilna veja oblasti nima dovoljšnega posluha za nekatera vsebinska priporočila.  Osebno tudi menim, da bi z večjim upoštevanjem priporočil Varuha zagotovo prispevali k učinkovitejši pravni državi in spoštovanju človekovih pravic. In to bi tudi, spoštovani kolegice in kolegi, moral biti naš skupni cilj. Tukaj moram reči, da naša komisija, ki jo že kar nekaj časa vodim, s svojim opozarjanjem na anomalije znotraj družbenega sistema opravlja zelo pomembno delo, katerega ključni rezultat ali pa uspeh bi moral biti v tem, da se ugotovljene kršitve čimprej odpravijo. Seveda pa je problem, če vemo, da smo recimo v prejšnjem sklicu Državnega zbora imeli kar nekaj pravnikov, kar nekaj doktorjev prava, celo doktorjev ustavnega prava; pa so se dogajale najhujše kršitve človekovih pravic. Skratka, težko se uresničuje pravna država in spoštovanje človekovih pravic, če tisti, ki so prvi poklicani za to, da udejanjajo pravno državo in spoštujejo človekove pravice, ravnajo ravno v nasprotju s težko pridobljenimi postulati demokracije. In prav demokracija nam je prinesla tudi pravni okvir varovanja človekovih pravic, ki je zelo pomemben. Govorimo najprej o Ustavi Republike Slovenije kot najvišjem pravnem aktu in o Ustavnem sodišču, ki varuje človekove pravice, ki odloča o ustavnih pritožbah. Potem imamo tu Varuha človekovih pravic, ki je od oblasti neodvisna institucija, ki bi morala pravice državljanov v odnosu do državnih organov varovati, pa se včasih zgodi, da pri kakšnih vsebinskih vprašanjih to umanjka. In potem imamo tu še parlamentarni nadzor varstva človekovih pravic, ki je bil najprej v okviru Odbora za pravosodje in Odbora za notranje zadeve; v letu 2004 pa je ta nadzor prešel v celoti na Komisijo za človekove pravice, ki nedvomno ima pomembno vlogo pri nadzoru varovanja in spoštovanja človekovih pravic. Ampak kljub pravnemu okviru in kljub vsem tem mehanizmom, ki naj bi nadzorovali varovanje človekovih pravic, se nam dogaja, da iz leta v leto opozarjamo na iste stvari in velikokrat na vedno iste kršitve. In jaz si tu osebno želim, da bi zmogli in na izpostavljene vsebine našli vsi skupaj, tudi vse veje oblasti, tudi rešitve.  Najbolj pomembno pa je to, da ko prepoznamo kršitve človekovih pravic, tudi začutimo, kako se dejansko ljudje ob tem počutijo, ko so jim kršene človekove pravice. In vse veje oblasti moramo narediti več za zaščito človekovih pravic in za zmanjšanje njihovih kršitev ter s tem stisk, s katerimi se soočajo posamezniki in skupine. Država je torej dolžna vzpostaviti z vsemi svojimi mehanizmi takšno okolje, da bo lahko učinkovito udejanjala socialno pravičnost in socialne pravice ter tako uresničevala spoštovanje z Ustavo določenih človekovih pravic. Človekova stiska, ker največkrat, ko govorimo o kršitvah človekovih pravic, prihaja do človeških stisk, torej človekova stiska, pa naj bo povzročena zaradi takšnega ali drugačnega kršenja človekovih pravic, vpliva tudi na zdravje človeka. In s tem, ko so mu kršene človekove pravice, in ko človeka držimo v globokih dolgotrajnih osebnih stiskah, prispevamo tudi k čakalnim vrstam v zdravstvu. Zato na komisiji ter pri Varuhu ugotavljamo, da se povečujejo peticije oziroma vloge s področja zdravstva in zdravstvenega varstva, vezane prav na predolge čakalne vrste, ki so se v zadnjih štirih letih celo povečale za kar 30 %. V prejšnjem sklicu Državnega zbora, ki je bil ne še tako dolgo nazaj, smo zato imeli veliko sej in razprav na to temo, saj so zaradi neučinkovitega in slabo organiziranega sistema v naši državi, zaradi predolgih čakalnih vrst državljankam in državljanom, torej ljudem, kršene pravice; oziroma skoraj 250 tisoč ljudem kršene človekove pravice. Približno toliko jih namreč čaka na preglede pri zdravnikih ali specialistih.  Spoštovani kolegice in kolegi, vsak od nas ima najverjetneje v družini, če pa ne v družini, v krogu prijateljev zagotovo osebo, ki čaka na pomoč nedopustno dolgo. Ampak nevzdržne bolečine, ki jih ti ljudje prenašajo iz dneva v dan, pač ostajajo in so dejstvo, pa se zelo malo premakne na tem področju. In zaradi tega je človekovo dostojanstvo ves čas na preizkušnji, pa čeprav ti ljudje vplačujejo v zdravstveno blagajno in so upravičeni do hitre zdravstvene pomoči. Kar zadeva zdravstvo, ne morem mimo tega, da je velik problem otroška srčna kirurgija, na to ves čas opozarjamo tudi v Slovenski demokratski stranki. In pedopsihiatrična pomoč, ki ni zadostna, na kar opozarja tudi varuhinja v tem zadnjem poročilu. Vedno več je tudi vlog, vezanih na izgorelost in mobing v delovnem okolju. In čeprav gre za kaznivo dejanje, se ljudje ne upajo v svojih stiskah, ki se dogajajo v nekem delovnem okolju, izpostaviti, ker se bodisi bojijo izgube službe bodisi se bojijo kakšnih drugih posledic; in s tem posledično potem izpostavljajo njihove družine pomanjkanju in slabšim življenjskim pogojem. Pri nekaterih so zaradi tega, če gre v ta kontekst, da se bo izpostavil, lahko izpostavljeni celo revščini. Stres, poslabšanje zdravja, izguba volje do življenja, pomanjkanje optimizma – vse to vodi v začaran krog, ki slabi klimo in tudi posledično zaradi odsotnosti in vedno več bolniških vpliva na razvoj in ekonomsko sliko države. Tukaj tudi ne morem mimo samomorilnosti, ki je še vedno ena od najvišjih v svetu, kar pomeni, da vse več ljudi v Sloveniji očitno živi v nevzdržnih stiskah. Ob tem moram reči, da mi je hudo, sploh ko vidim, da se na nekaterih področjih v desetih letih kljub opozarjanju praktično ni premaknilo nič. Stisk je torej veliko, vrednostni sistem pa je marsikje pod vprašajem. V Slovenski demokratski stranki bomo poročilo kot priporočila Varuha podprli; na kakšne druge dileme, ki so še izpostavljene v Varuhovem poročilu, pa bodo kakšno rekli še v razpravi tudi moji poslanski kolegi. Najlepša hvala.
Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci! Agencija za energijo kot nacionalni energetski regulativni organ na področju trga z energijo predstavlja pomemben člen v verigi izvrševalcev nalog energetske zakonodaje. Pretežni vir prihodkov agencije predstavlja letno nadomestilo operaterja prenosnega sistema Plinovodi, d. o. o., in nadomestilo sistemskega operaterja ELES, d. o. o. Glede na to, da se financira iz proračunskih sredstev, je dobrodošel podatek, da bo agencija v letu 2019 prvič pridobila tudi nepovratna evropska sredstva za projekt regulatornega nadzora pri izvajanju novih tehnoloških rešitev pri razvoju pametnih omrežij. Stroški poslovanja se ne bodo povečali, tudi novih zaposlitev ne bo. To namreč pomeni, da poslovanje Agencije za energijo ne bo dodatno bremenilo odjemalcev električne energije in zemeljskega plina, zato bomo v Novi Sloveniji podali soglasje k njenemu programu dela in finančnemu načrtu.  Ne glede na to pa izpostavljamo dejstvo, da Slovenija premalo naredi na področju samooskrbe z električno energijo in obnovljivih virov energije. Raba obnovljivih virov energije postaja tako na svetovni kot tudi na evropski nacionalni ravni vse bolj pomembna, saj se večina držav zaveda omejenosti zalog neobnovljivih virov energije in njihovega vpliva na podnebne spremembe. Za doseganje varnosti oskrbe z energijo, zmanjšanje izpustov plinov in sorazmernega razvoja si je Evropska unija zastavila cilj, da bo do leta 2020 delež energije iz obnovljivih virov energij v bruto končni porabi energije povečala na 20 %. Slovenija si je v okviru tega projekta zastavila cilje, zapisane v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 in v Nacionalnem energetskem programu, ki predvidevata 25 % deleža energije iz obnovljivih virov energij v bruto končni porabi energije do leta 2020. Ker smo od tega cilja še zelo oddaljeni, je slabo delovanje na tem področju zaskrbljujoče. Agencija za energijo je pristojna za izvajanje podporne sheme in izvedba dveh javnih razpisov po 10 milijonov evrov v naslednjem letu bo majhen korak naprej. Da se gospodinjstva in mali poslovni odjemalci ne odločajo v večjem številu za to vrsto energije, je tudi odgovornost Vlade. Še vedno dolgi in zapleteni administrativni postopki, ki med drugim niso poceni, so brez dvoma glavni razlog, da na tem področju Slovenija zaostaja. V Novi Sloveniji bomo Predlog sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2019 podprli.
Dragi poslanke in poslanci, dober dan!  V Novi Sloveniji želimo vsem državljanom zvišati plačo. Zagotoviti želimo višje plače in prav na tej točki se kaže, kako znajo biti nekateri dvolični, kako govorijo o tem, češ da bomo plače dvigovali samo najpremožnejšim. To seveda ne drži. Naši predlogi gredo v smeri, da se plače dvigajo vsem. To želimo zagotoviti z manjšimi davki in ne z dvigovanjem bruto plač. Višje neto plače vsem državljanom želimo zagotoviti na način, da se država odpove delu dohodnine. Ko smo hodili v volilni kampanji pred temi državnozborskimi volitvami naokrog in se srečevali z različnimi organizacijami, je bilo več ali manj soglasje znotraj politike, da če bomo dvigovali plače, potem bomo to delali z dohodnino, tako da se bo država odpovedala delu dohodnine. Zakaj se nam zdi najbolj primerno, da se plače zvišujejo z manjšo dohodnino? Ker s tem ne ogrožamo pokojninske in tudi zdravstvene blagajne. Hkrati z manjšo dohodnino ne zvišujemo tudi bruto plač in s tem dodatno obremenjujemo gospodarstva. To je bil na nek način konsenz celotne politike pred temi državnozborskimi volitvami, da bomo šli zaradi gospodarske konjunkture v poviševanje plače, ampak na način z dohodnino; in ne z bruto povečevanjem plač, da ne obremenjujemo dodatno gospodarstva, ampak da se država delu davka odpove in na takšen način vsi državljani dobijo večje neto prihodke. Hkrati je pozitivna lastnost poviševanja neto prihodkov tudi ta, kot sem dejal, da ne ogrozimo pokojninske in zdravstvene blagajne.  V Novi Sloveniji se zavedamo, če bomo sprejemali, po katerih bo ljudem ostalo več v njihovih žepih, se bo povečala potrošnja. Celo vlada je v tem mnenju priznala, da lahko ta naš ukrep prispeva k povečani potrošnji; in je sramežljivo napovedala, da bi se s tem ukrepom prihodki v proračun samo iz naslova davka na dodano vrednost povečali za 28 milijonov evrov. Drugi del te zgodbe pa je pozabila povedati, in sicer da večja potrošnja pomeni na drugi strani tudi večje povpraševanje, večje povpraševanje pa navadno pomeni večje zahteve po delovnih mestih. In vsak zaposlen v Republiki Sloveniji je za to državo dvojna korist. Ni mu treba izplačevati socialnih transferjev ter poleg tega vplačuje še v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ta del številni pozabljate, da večja domača potrošnja pomeni večje povpraševanje, večje povpraševanje pa pomeni tudi več zaposlenih in s tem več vplačil v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ta vidik marsikdo, celo vlada, namerno spregleda. Kaj so konkretne rešitve, ki jih predlagamo v tej noveli Zakona o dohodnini? Ta novela zakona prinaša štiri pomembne rešitve, pa bom najprej začel z najbolj enostavno.  Najbolj enostavna je usklajevanje davčnih olajšav z inflacijo. Zdi se nam pošteno in pravilno, tako kot je bilo v preteklosti, da se davčne olajšave dvigujejo z inflacijo. Ker če tega ne usklajujemo z inflacijo, potem pomeni, da realna vrednost teh olajšav dejansko pada; vsako leto je inflacija, kar pomeni, da je vsako leto vrednost teh olajšav manjša, če jih ne usklajujemo z inflacijo. In se nam zdi korekten, koristen predlog, ki smo ga v preteklosti že imeli in bi ga radi ponovno vzpostavili. Druga stvar, ki je izrazito ideološko obremenjena in bodo to levičarji vedno uporabljali zoper nas, češ da omogočamo, da bodo bogati še bolj bogati in podobne neumnosti. Gre za to, da bi se najvišja dohodninska stopnja zmanjšala s 50 % na 43 %. Vlada je celo pošteno napovedala, da bi to pomenilo izpada v proračunu za okoli 12 milijonov evrov, vendar pa bi to imelo ogromno demonstracijskih pozitivnih učinkov. Ko se delajo številne lestvice konkurenčnosti, je najvišja dohodninska stopnja ena od ključnih stvari, ki se jo prvo pogleda praktično vedno pri delanju teh lestvic, ali pa ena od prvih stvari. To je tista stvar, ki Slovenijo na vseh lestvicah konkurenčnosti bremeni, jo vleče navzdol po lestvici. Marsikdo bo rekel, kaj nas briga, če nas vleče to navzdol po lestvici; ampak te lestvice so zelo pomembne za zunanje, tuje investitorje, ki razmišljajo, ali bodo svoje milijone, svoj denar vlagali v Sloveniji. In ena od stvari, ki jih najprej preverijo, so mednarodne lestvice konkurenčnosti in druge gospodarske lestvice, ki kažejo, v kakšni kondiciji je Slovenija in v kakšnem poslovnem okolju Slovenija deluje.  Nedavno sem se pogovarjal z računovodjo, ki je rekel, da enostavno ne razume Slovenije, da bi si po zgledu Avstrije in še kakšne druge države prizadevala dobiti čim več bogatih davčnih rezidentov, ki bi v Slovenijo prihajali zato, da bi v Sloveniji plačevali davke; in ne obratno. Zelo zanimiv je primer nekdanjega nemškega dirkača Ralfa Schumacherja, brata Michaela Schumacherja, ki ima recimo davčno rezidentstvo v Avstriji. To bi bil recimo model, ki bi mu morala slediti tudi Slovenija, da bi iskali načine, kako bogate ljudi pritegniti v Slovenijo, da bodo v Sloveniji svoje davke puščali. In ne da se predvsem s to demagogijo, ki jo goni po dolgem in počez Levica, vse ljudi, ki karkoli imajo, iz te države izganja. S tem pa seveda tudi odhajajo davki in denar iz te države, kar je slabo. Če bi, kar predlagamo v tej noveli Zakona o dohodnini, zmanjšali najvišjo dohodninsko stopnjo s 50 na 43 %, bi tisti, ki imajo nekoliko več prihodkov, v Sloveniji še vedno plačali največ davka. To na levici pozabljajo. Ti ljudje, tudi če bi imeli namesto 50-odstotne dohodninske stopnje 43-odstotno, bi še vedno plačali v tej državi največ oziroma veliko davka. Ampak oni v svoji ideološki zaslepljenosti predstavljajo, kot da jih bomo davkov oprostili, kot da bodo zdaj ti ljudje davkov oproščeni in da ne bodo ničesar plačevali v proračun. Še vedno bodo plačevali največ, podčrtujem, še vedno bodo plačevali največ; bistvena razlika pa je v tem, da bo Slovenija v primerjavi z drugim svetom bolj konkurenčna. To je naša druga rešitev. Zdaj pa prehajamo na tretjo rešitev, ki se mi zdi ključna, to je na dvig splošne dohodninske olajšave s sedanjih 3 tisoč 300 evrov na 7 tisoč evrov. S to rešitvijo bi rešili marsikateri problem delavcev migrantov. S to rešitvijo bi se plače v tej državi dvignile vsem zaposlenim. In zdaj poglejte to dvoličnost! V zadnjih tednih smo imeli priložnost spremljati, gledati kar nekaj podpisov sporazumov, ki bodo to državo stali 300 milijonov evrov, nekateri 100 milijonov evrov; ko vse skupaj zložiš, zelo hitro prideš do pol milijarde evrov. Tukaj ni nobenega strahu za proračun, tukaj ni nobenih težav – prav je tako; ampak ko pa po drugi strani prideš z rešitvijo, da bi lahko neto plačo zagotovili vsem, je pa to velik problem, ki bo ogrozil državni proračun. Oziroma če naredim primerjavo, sedaj ko je vlada sklenila sporazum z javnim sektorjem in bo to državni proračun letos stalo 300 milijonov evrov več, ker se bodo celotne bruto plače povečale, to za vladno koalicijo ni problem in je vse v skladu s fiskalnim pravilom in ni nobenih težav. To, da bi pa ta naša rešitev bila sprejeta, ki bi pa vsem, ne zgolj zaposlenim v javnem sektorju, vsem zaposlenim dvignila neto plače in bi to stalo državo okoli 500 milijonov evrov; to je pa velik problem. Ampak vsem pomeni tudi tistim v javnem sektorju, tudi tistim. In če kaj, potem bi moral ta parlament gledati na to, da je pravičen za vse in da ima za vse približno enake vatle. In če dvigujemo plače, potem jih dajmo vsem, ne zgolj zaposlenim v javnem sektorju. Ta rešitev, ki jo predlagamo, bi pomenila, da nekdo, ki ima v Sloveniji povprečno neto plačo, bi imel mesečno višji neto prihodek za 83 evrov. Če to pomnožite z 12, dobite kar lep letni prihodek več. In če bi ta rešitev bila sprejeta in če bi jo vladna koalicija podpirala, bi to pomenilo, da bi lahko s to rešitvijo tudi nekoliko obrzdali apetite vseh sindikatov. Če bi z višjo splošno dohodninsko olajšavo dvignili neto plače, potem bi bili pritiski po splošnem zvišanju plač v javnem sektorju manjši. Ampak toliko o tem, ko se nam očita, da se plače dvignejo vsem, je 500 milijonov problem, če se plače dvignejo samo v javnem sektorju za 300 milijonov evrov, to ni problem. Jaz takšne logike ne morem sprejeti. In četrta zelo pomembna rešitev v tem zakonu je položaj delavcev migrantov. Če želimo razumeti problematiko delavcev migrantov, moramo vedeti, da je delovnopravna zakonodaja v Sloveniji pripravljena in sprejeta na podlagi dogovarjanja in usklajevanja med socialnimi partnerji. In tudi usklajena z davčno zakonodajo Slovenije, to na primer dokazuje tudi drugi odstavek 44. člena Zakona o dohodnini, ki izrecno določa, da naj se pri določanju dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vključujejo v davčno osnovo, upošteva le delovnopravna zakonodaja Slovenije in kolektivno dogovarjanje v Sloveniji. Zato se v Novi Sloveniji sprašujemo, katera delovnopravna zakonodaja in katere kolektivne pogodbe veljajo za delavce migrante oziroma rezidente, ki svoj dohodek iz delovnega razmerja ustvarjajo v tujini. Katera? Tuja delovnopravna zakonodaja zanje namreč ne velja, kar pravi 44. člen Zakona o dohodnini, kar je razumljivo, saj je dogovarjanje in usklajevanje med socialnimi partnerji v tuji državi in ne poteka s slovensko vlado. Slovenska delovnopravna zakonodaja in kolektivne pogodbe pa tudi ne veljajo, ker niso usklajene s tujimi delodajalci in delojemalci. V Novi Sloveniji menimo, da če delavcem migrantom Slovenija nalaga enake dolžnosti pri plačilu dohodnine kot slovenskemu delavcu, mu mora priznati tudi enake pravice, kot pripadajo slovenskemu delavcu. Gre za osnovno ustavno načelo enakosti. Slovenska davčna zakonodaja je razlike s tujo delovnopravno zakonodajo glede stroškov zaznala že v preteklosti in jih skušala odpraviti. Kot kažejo izračuni in primerjave, ki so priložene k naši noveli zakona, je to storila žal neuspešno in v škodo delavcev migrantov. Kontradiktorno je, da vlada ves čas išče izgovore, da ni možno najti drugačne obravnave za delavce migrante zaradi odločbe Ustavnega sodišča; a hkrati istočasno se delavcem migrantom in domačim delavcem že vsa ta leta na drugačen način priznavajo stroški v zvezi z delom. Na eni strani vlada trdi, da ni možno drugače zadeve urejati, na drugi strani jih. Če še nekateri zmeraj menite, da ni razloga za drugačno obravnavo rezidentov, ki dosegajo svoj dohodek v tujini, zakaj potem koalicija enostavno ne spremeni Zakona o dohodnini tako, da bodo imeli vsi rezidenti Slovenije na enak način priznane stroške v zvezi z delom, torej kot delavci migranti, katerim se ti stroški priznajo kot olajšava. Treba je imeti v mislih, da so stroški v zvezi z delom le ena od postavk, kjer nastajajo razlike; toda če Slovenija ni zaznala razlike tudi pri drugih postavkah iz delovnopravne zakonodaje, še ne pomeni, da te ne obstajajo. Slovenija domačemu delavcu prizna pravico do boljšega izplačila za posebne oblike dela, kot so nočno delo, delo ob nedeljah, praznikih, delo z nevarnimi odpadki in tako naprej. Na drugi strani pa, če se na primer socialni partnerji v tujini dogovorijo, da delavec za nočno delo ne bo prejel dodatka, ampak bo namesto tega oproščen plačila davka, bo le-to sklenil s tujo davčno zakonodajo, delavec v tujini bo nagrajen z višjim neto izplačilom za nočno delo, na podoben način kot je nagrajen delavec v Sloveniji z dodatkom za nočno delo. Razlika pa nastane, ker dohodek iz tujine, v tem primeru za nočno delo, ni usklajen z davčno zakonodajo v Sloveniji in Slovenija temu delavcu migrantu povozi pravico do dodatka za nočno delo ter mu ta dodatek stoodstotno obdavči z izgovorom, da plača v Sloveniji le razliko.  Žalostno je, da se že ves čas v slovenski javnosti razlaga, da delavci migranti plačajo v Sloveniji razliko v dohodnini, nihče pa te razlike ne more dokazati z izračuni. V Novi Sloveniji smo se absolutno podrobno posvetili problematiki delavcev migrantov. Prišli smo do zaključka, da na noben način ni možno delavcem migrantom zagotoviti enakih pravic iz delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb v Sloveniji, kar posledično pomeni, da bodo, žal, zmeraj diskriminirani, če se jih bo poskušalo enačiti z domačimi delavci po dohodkih. Edina pravična rešitev za rezidente z dohodki iz tujine je izvzetje tega dohodka iz obdavčenja v Republiki Sloveniji s progresijo, kar je navedeno tudi v tej zakonodaji. Verjamem, da so te stvari za koga pretirani detajli, ampak ravno zato, ker je stvar izjemno komplicirana, imajo delavci migranti številne težave. In problem, ki se kaže in ki nastaja, je ta, da se vse več naših ljudi, ki danes še vedno ima rezidentstvo v Sloveniji, odloča, da davčno rezidentstvo prenaša v Avstrijo. In če ta država ne bo hitro nekaj storila, če vaša vlada ne bo hitro nekaj postorila, potem se bo na tisoče naših mladih družin izselilo v Avstrijo in tudi v Avstriji prijavilo davčno rezidentstvo. Tega vam ne govori opozicijska Nova Slovenija; to vam govori Sindikat delavcev migrantov in številne družine, ki delajo v Avstriji. In če ne želite prisluhniti nam, potem prisluhnite vsaj njim.  Zaradi vseh štirih navedenih rešitev bo Nova Slovenija seveda predlog zakona podprla. Želimo si, da bi bil v prvi obravnavi ta zakon sprejet.
Hvala, gospa poslanka, za vaše stališče. Besedo ima gospod Aljaž Kovačič iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod Jani Prednik bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Robert Pavšič ima besedo v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Imamo postopkovni predlog gospe Nataše Sukič.
Najlepša hvala, predsedujoči.  Jaz izrekam oster protest in prosim za opomin poslancu za izrekanje tendencioznih žaljivih in z ničemer podprtih trditev, ki sodijo bolj v polje demagogije kot politike, češ da Levica iz te države izganja državljanke in državljane. Hvala lepa.
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Agencija za energijo, ki s svojimi pristojnostmi vpliva na razvoj varnih, zanesljivih in učinkovitih sistemov za prenos in distribucijo električne energije ter zemeljskega plina, je predstavila svoj program dela in finančni načrt za leto 2019. Na podlagi slednjega je po našem mnenju mogoče pričakovati, da bo agencija kot doslej odgovorno izvajala naloge nadziranja delovanja trga z električno energijo in zemeljskim plinom, s svojimi ukrepi preprečevala dejanja, ki zmanjšujejo konkurenčnost trga ali pa posegajo v pravice odjemalcev, ter z zahtevnimi preiskavami ves čas budno bdela nad stanjem glede morebitnih tržnih zlorab in manipulacij trga.  Veseli nas, da na agenciji poudarjajo, da je v ospredju vseh odločitev agencije odjemalec, ki mu ni treba zagotoviti le varne, zanesljive in trajnostne oskrbe, temveč tudi povrniti zaupanje v trg. Prav je, da se takšen organ tega zaveda in k temu v okviru svojih pristojnosti in nalog stremi. Menimo, da je iz same zasnove programa dejansko opaziti, da je agencija na prvo mesto postavila aktivnega odjemalca, prosumerja, obenem pa ima pri svojem delu v mislih koristi in dobrobit vseh udeležencev trga z energijo.  Agencija je v programu dela in v finančnem načrtu na izjemno nazoren in dobro pregleden način predstavila svoje naloge, poslanstvo in dolgoročne cilje. Pozdravljamo način prikaza izvajanja določenih nalog, sprotnega spreminjanja izvajanja regulativnega okvira, v okviru katerega je agencija določila prioritetnost same naloge, stanje, cilje, kazalnosti učinkovitosti, roke, potrebne vire in tveganja njihove izvedbe. Vse naštete komponente so tako podane nadvse pregledno in jasno. Veseli nas, da se visoko tveganje pri samih nalogah ne pojavi niti enkrat, si pa morda v prihodnosti želimo, da se vsaj pri sedanjem tveganju opredeli, kako je agencija nanj pripravljena in kaj bo storila, če se tveganje uresniči. Prav tako pozdravljamo dva jasna poziva za dodelitev državne pomoči, ki jo agencija načrtuje na podlagi akcijskega načrta Vlade za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Nove investicije, ki bodo za proizvodnjo električne energije izkoriščale sonce, veter, vodo in druge obnovljive vire, so seveda neprecenljivega pomena. Vsi se zavedamo, da so ravno ti v prihodnosti in da bo treba delež energije, pridobljene na ta način, kar se da povečati. Za vsak razpis je predvidenih 10 milijonov evrov.  S finančnega vidika je agencija poudarila predvsem, da že vsa leta poslujejo stroškovno učinkovito in skrbijo za to, da se stroški poslovanja agencije ne povečujejo. V skladu s tem tudi v letu 2019 se ne načrtuje dodatnih zaposlitev, čeprav se je obseg njihovih obveznosti povečal. Pretežni viri prihodkov agencije še vedno predstavljata letni nadomestili sistemskega operaterja ELES in operaterja prenosnega sistema Plinovodi, pri 2 % prihodkov pa gre za nepovratna evropska sredstva. Odjemalce bo zagotovo razveselil podatek, da se poslovanje agencije ne bo odrazilo v povišanju cene oziroma stroškov, in to velja tako za oskrbovance z električno energijo kot za odjemalce zemeljskega plina. Zaključim lahko, da je predstavitev agencije temeljita, natančna in tudi laiku razumljiva. Posebej pa nas veseli, da je bilo to prepoznavno že na obravnavi na odboru matičnega delovnega telesa in da smo si bili tako glede kakovosti kot glede preglednosti člani odbora soglasni, da gre za zelo dobro opravljeno delo.  Dodam lahko torej še, da bomo v Stranki Alenke Bratušek finančni načrt dela podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod premier, priznam, da sem več pričakoval. Jaz sem vas prosil – in bilo bi dobro za to državo in mednarodno skupnost, za investitorje –, da pojasnite koncept celovitega davčnega prestrukturiranja. Glejte, tu zdaj nam govorite o negativnem času. Jaz sem fizik, veste, čas je fizikalna količina, je skalar in nima negativne vrednosti. Teče pa resda samo naprej. Ne govorim o zakonu o davku na nepremičnine, malo me poslušajte, govorim o vašem koalicijskem sporazumu, stran 13, in ta izziv, ki sem ga že prej imenoval, je druga alineja. Tam ste to napisali, kar sem vam citiral. Jaz si nič ne izmišljujem, samo citiram in prosim za razlago. Jaz sem poslanec ljudstva in moram ljudem razložiti zadeve. Je pa logično, gospod predsednik, da to, kar ste zapisali v tem ukrepu glede davkov, glede obdavčitev, da se je slovensko gospodarstvo dvignilo na noge. K temu je pa potem še dodatno močno prispevala retorika vaše politične partnerice Levice, kjer smo, recimo, poslušali, »podjetniki, davčni utajevalci, poziv k nacionalizaciji, drobno gospodarstvo je kramarsko gospodarstvo,« še prej, »vajenci, fah idioti …« in tako naprej. Gospod premier, oba veva, če se vi zdaj prelevite, kar najbrž ne bo težko, v investitorja, bodisi domačega ali tujega, oba zelo hitro ugotoviva, da je davčna nepredvidljivost ključnega pomena za investitorja. Davčna nepredvidljivost je ključnega pomena za investitorja. Zdaj imate možnost, da to davčno nepredvidljivost v svojem odgovoru ovržete.
Predsednik, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci, lep pozdrav!  Zakon o trgu finančnih instrumentov predstavlja glavno osnovo za regulacijo in ureditev izdajanja, ravnanja in trgovanja s finančnimi instrumenti. Od zadnje finančne krize naprej se tudi za ta sektor oblikujejo nova in poenotena evropska pravila, namen katerih je učinkovito preprečevanje zasebnih tvegaj, ki bi lahko povzročila, da bi škodo morali znova poplačati davkoplačevalci in potrošniki. V namen regulacije finančnega sektorja je Evropska unija v zadnjih letih sprejela vrsto novih predpisov, ki od držav članic zahtevajo, da svojo zakonodajo prilagodijo temu okviru. Njegovi ključni obrisi so določeni z evropsko direktivo, ki je bila sprejeta v letu 2014, države članice pa bi jo morale uskladiti z nacionalno zakonodajo do konca lanskega leta. V prejšnjem mandatu je bil predlog takega zakona pripravljen, njegov namen pa je bilo bolj celovito urejanje področja.  Ker Slovenija že močno zamuja s prenosom direktive, je Evropska komisija že pričela s postopki, ki lahko privedejo do visokih denarnih kazni. Zato je danes pred nami zakon, ki se osredotoča na prenos vseh ključnih rešitev, ki jih zapoveduje že evropska zakonodaja. V prvi vrsti gre za status agencije in njeno možnost, da nadzira ravnanja udeležencev na trgu. Nova pravila prinašajo predvsem strožje kriterije ter obveznosti za upravljavce in ponudnike storitev na kapitalskih trgih, pa tudi strožje varovanje pravic potrošnikov. Skupaj z zakonoma, ki ju prav tako obravnavamo danes, z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter z zakonom o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov tako ta zakon tvori pravni okvir, s katerim bo Slovenija v celoti prenesla določbe evropskih direktiv v svoj pravni red ter tako zagotovila spoštovanje enotnih pravil na območju celotne Evropske unije.  Spoštovani! Pri tem zakonu gre za področje, ki se neposredno ne dotika veliko ljudi. Ravnanja tistih, ki na teh trgih nastopajo, pa imajo lahko velike posledice za nas vse. Prav zato smo Socialni demokrati tu zagovorniki stroge regulacije in lastništva, ki se ne skriva za tujimi imeni. Zavedamo pa se, da so evropska pravila razvita za širok prostor in da lahko predvsem na majhnih trgih povzročijo visoke stroške poslovanja, ki jih ponudniki praviloma prilivajo na potrošnike. Prav tako se ob sprejemanju zakona izpostavljajo vprašanja, ali naš sistem zaščite potrošnikov deluje dovolj dobro tudi na finančnih trgih. Nekateri manjši imetniki vrednostnih papirjev namreč opozarjajo na visoke stroške pri poslovanju in prenosih dejavnosti, pred katerimi jih tudi novi zakon ne ščiti dovolj. Stroga regulacija, tudi manjše število ponudnikov, s tem pa izginja konkurenca kot temelj varstva potrošnika. Menimo, da bo vse te težave treba kmalu nasloviti in zato od pristojnih, tako ministrstev kot regulatorjev v prihodnje pričakujemo bolj proaktiven pristop. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlog novele Zakona o trgu finančnih instrumentov podprli. Enako pa velja tudi za našo podporo novelama zakonov o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Hvala.
Hvala, gospod predsednik.  Pred nekaj dnevi smo tukaj že obravnavali gradbeni zakon, ki se s tem ponovnim odločanjem rahlo tudi prepleta. Državni svet zaradi različnih razlogov predlaga ponovno odločanje o zakonu in predlaga njegovo zavrnitev. Med navedenimi razlogi pa ni predlogov za spremembo 26. člena, ki pravi, da morata nepremičninska družba in nepremičninski posrednik na primeren način naročnika seznaniti z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za določitev naročnika za sklenitev pogodbe o nepremičnini. Menimo, da so predlagane rešitve, ki so v zakonu in ki omejujejo dejansko višino stroškov v višini 4 % vrednosti nepremičnine, utemeljene, saj dejansko varujejo pogodbeno šibkejše stranke, torej fizične osebe in preprečujejo zlorabe v praksi, ne samo pri nakupu, ampak tudi na področju najema nepremičnin. Navedbe, da omejevanje najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje nepremičnine pomeni omejevanje svobode gospodarske pobude, pa je po našem mnenju zgolj pavšalne narave.  Glede na rešitve, ki jih zakon prinaša, v Poslanski skupini LMŠ menimo, da je zakon ustrezen in ga bomo podprli. Hvala.
Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, spoštovana varuhinja ter ostali prisotni!  V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca podpiramo Predlog priporočila k Poročilu Varuha človekovih pravic ter Predlog priporočila k Poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2017. Iz obsežnih poročil je več kot očitno, da so ljudje pogosto v stiski in rešitve za svoje težave iščejo tudi pri Varuhu. Področja, ki jih Varuh obravnava, so različna, pri vseh pa se Varuh osredotoča predvsem na vidik varstva človekovih pravic. Slovenija je pravna in socialna država. Prizadevati si moramo, da odpravimo revščino ter posameznikom in njihovim družinam zagotovimo pogoje za zadovoljevanje temeljnih človekovih potreb; brez diskriminacije, na podlagi katerekoli osebne okoliščine. Posebno pozornost je treba nameniti otrokom, mladim, starejšim in invalidom, ki se v naši družbi soočajo z velikimi problemi in izzivi. Varuh v svojem poročilu pozornost namenja otrokom s posebnimi potrebami, za katere je v osnovni in srednji šoli še kar dobro urejeno. Problemi nastanejo predvsem v študijskem obdobju, v katerem se študenti invalidi soočajo s številnimi problemi, kot so dostopnost predavalnic, možnost dostopa do osebne asistence in dostopnost študijskega gradiva. Ključna težava je infrastrukturna neprilagojenost stavb, v kateri se vrši študijski proces. Ker je veliko stavb starejših, so le-te nedostopne za tovrstno skupino študentov. Fakultete skušajo to rešiti v skladu s finančnimi zmožnostmi, ki so jim na voljo. Pri tem pa pogosto pride do situacije, ko neka fakulteta končno po nekaj letih prilagodi stavbo specifični skupini invalidov, nato ti študentje doštudirajo in pridejo novi, ki imajo druge zdravstvene težave, ni pa finančnih sredstev za vse prilagoditve. Varuh človekovih pravic je dolžan opozoriti na tovrstne primere in si prizadevati, da se študentom s posebnimi potrebami v prihodnje zagotovi pogoje za normalno opravljanje študijskih obveznosti.  Pozornost je treba usmeriti tudi k otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v smislu čimprejšnje priprave posodobitve vzgojnega programa in priprave posebne sistemske rešitve. Kot pomemben element kakovosti življenja starejših in invalidov lahko prepoznamo tudi področje dolgotrajne oskrbe. Problematična je tudi prezasedenost varovanih oddelkov v socialnovarstvenih zavodih. Na področju socialne varnosti je nujno treba opozoriti na dolgotrajno odločanje v pritožbah na drugi stopnji ter na neplačevanje prispevkov za socialno varnost. Kot je zapisano v poročilu, je dolgotrajno odločanje težava na več področjih. Po besedah Varuha zdajšnja učinkovitost inšpekcijskih služb ni zadostna. Nekatera sodišča, državni organi in organi lokalih skupnosti v preštevilnih primerih prekoračijo vse razumne roke obravnave odprtih zadev in večkrat neupravičeno zavlačujejo postopke. Tudi nekateri prekrškovni in drugi organi na področju upravnega poslovanja po nepotrebnem odlašajo pri sprejemanju odločitve. V teh primerih kadrovska podhranjenost ne more in ne sme biti izgovor pristojnih organov. Izpostavljeno je tudi področje javne besede in etike, ki je stalnica Varuhovega poročila, ter spletno komuniciranje, ki je nemalokrat zatočišče sovražnih komentarjev. Sovražni govor je tema, ki je v Sloveniji velikokrat zlorabljena, zato bi bilo dobro ločevati med kaznivimi dejanji, opredeljenimi v Kazenskem zakoniku, ter definicijo sovražnega govora, kot jo opredeljuje teorija.  V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca si želimo, da bi Varuh tudi v prihodnje predstavljal inštitucijo, ki bo med ljudmi imela zaupanje in na katero se lahko posamezniki v stiski obrnejo po pomoč. Pri tem mora Varuh poskrbeti za skrbno obravnavo akutnih primerov in se ne sme zadovoljiti z odgovorom pristojnih organov, da je zadeva v obravnavi in da bo kmalu odločena ali končana. Pristojnosti Varuha posegajo na področje razmerja do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Posameznik je tako velikokrat v situaciji, ko mu mehanizmi zaščite njegovega pravnega položaja ne omogočajo dostojnega in učinkovitega varstva osnovnih pravic. Poleg tega, da se lahko obrne na Varuha, ima na primer na voljo tudi pravna sredstva na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Vendar pa tam državljani pogosto niso uspešni, saj morajo izpolniti zahtevne procesne predpostavke, da sodišče sploh obravnava izpostavljen primer. Menimo, da bi bilo v prihodnosti smiselno razmisliti o razširitvi pristojnosti, ki jih ima slovenski varuh; ali pa celo o uvedbi posebnih varuhov za posamezna področja, kot to omogoča drugi odstavek 159. člena Ustave Republike Slovenije.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Ivan Hršak.  Izvolite.
Hvala za vaš postopkovni predlog.  Dovolite samo, da povem, kar sem že včeraj povedal. Prosim vse poslanke in poslance, da ste do drugih poslank in poslancev ter tudi do drugih ljudi in tudi do poslanskih skupin spoštljivi.  Gospod Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Hvala, gospod poslanec. Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. V imenu Stranke modernega centa bo predstavila stališča gospa Mateja Udovč.  Gospa poslanka, izvolite.
Hvala gospod poslanec.  Gospod Jani Prednik ima besedo v imenu Poslanske skupine SD.  Gospod Prednik, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade.
Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Dohodnina je neposreden davek, se pravi, da je neposredno odmerjena zavezancu. Obsega vse pomembnejše oblike dohodkov fizičnih oseb z izjemami in olajšavami. Spreminjanje zakona, ki zadeva tako veliko število državljank in državljanov, je vedno priložnost za nastopanje. Pravilnost vsebine in napačnost sklepov pri tem nimata pomena, sta zanemarljiva. Najmanj trije so temeljni postulati, ki jih predlagatelj zagovarja: prvi je dvig splošne olajšave s 3 tisoč 302,7 evra letno na 7 tisoč evrov; drugi je znižanje najvišje dohodninske stopnje s 50 % na 43 % in tretji postulat je samodejno usklajevanje davčnih olajšav s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Omejil se bom samo na prva dva temeljna postulata. Predlagano zvišanje splošne olajšave na 7 tisoč evrov in znižanje najvišje mejne dohodninske stopnje s 50 % na 43 % bi pomenilo izpad prihodkov za okoli 563 milijonov evrov, vendar ob upoštevanju dveh pogojev: na podlagi podatkov odmere dohodnine za leto 2016 in ob predpostavki nespremenjene višine dohodkov. Ob tem se velja vprašati, kakšni so kompenzacijski učinki. Gre predvsem za predlog, s katerim bi zvišali razpoložljiv dohodek posameznikov; to bi lahko imelo vpliv na večjo zasebno potrošnjo, kar bi pomenilo višje prilive davka na dodano vrednost. Razbremenitev dohodnine ima najvišji vpliv v nižjih dohodkovnih razredih, ki so v večji meri kot ostali dohodkovni razredi likvidnostno omejeni in ves dodatni dohodek porabijo za potrošnjo. V največji meri je potrošnja te skupine zavezancev povezana z nakupom blaga, ki ima nižjo davčno stopnjo. Ob teh predpostavkah bi se prihodki iz davka na dodano vrednost lahko povečali za okrog 30 milijonov evrov.  In na tem mestu, gospe in gospodje, se velja vprašati, poglavitni davčni vir financiranja česa je dohodnina. Najbolj nazorno si to lahko ponazorimo, če pogledamo Zakon o financiranju občin, tisti člen, ki govori o lastnih virih financiranja občin. Pravi takole: »Vir financiranja občin so prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.« Dohodnina je daleč najpomembnejši davčni finančni vir financiranja občinskih proračunov. Delež dohodnine v celotnih prihodkih občinskih proračunov se v slovenskih občinah giblje 60–85 %, odvisno od njihove velikosti, predvsem pa od finančne zmožnosti rezidentov, ki na njihovem ozemlju plačujejo dohodnino. In posebej poudarjam, gospe in gospodje, govorim o celotnih prihodkih, ne samo o davčnih prihodkih, tu govorim tudi o nedavčnih, o kapitalskih in transfernih prihodkih. Kakršnokoli zmanjševanje tovrstnih prihodkov občinskih proračunov bi bilo popolnoma v neskladju s temeljnim načelom financiranja lokalne samouprave, ki pravi, da morajo biti vsi razpoložljivi viri lokalnih oblasti v sorazmerju s pristojnostmi in nalogami, ki jim jih določa zakonodaja. Nekatere od teh izvirnih pristojnosti oziroma nalog, ki jih imajo občine, pa bi bile z zmanjševanjem temeljnega finančnega vira, ki se napaja iz dohodnine, temeljito okrnjene. Jih bom omenil. Prvo gre za urejanje in vzdrževanje vodovodne in energetske komunalne infrastrukture. Iz tega vira se gradijo, vzdržujejo in urejajo lokalne ceste, celotna lokalna javna cestna infrastruktura, od lokalnih cest, javnih poti in nekategoriziranih cest.  Iz teh virov se financira tudi organiziranje in pospeševanje služb predšolskega varstva in osnovnega šolstva, celotno zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje tega, kar je v pristojnosti občin oziroma inštitucij lokalne samouprave. Iz tega vira se delno sofinancira funkcioniranje požarne varnosti in organiziranje reševalnih pomoči. To so zgolj nekateri deli, nekatere izvirne pristojnosti lokalne samouprave, ki se financirajo iz dohodnine. Kakršnokoli zmanjševanje tovrstnih virov bi v operativnem smislu pomenilo neobvladljive, nerazrešljive težave pri vsakodnevnem poslovanju občin kot inštitucij lokalne samouprave. V Poslanski skupini Desus menimo, da je treba kakršnokoli zniževanje davka, ene davščine, ene vrste davka nadomestiti z drugim davčnim virom. Samo v takšnem primeru je kakršnakoli reforma davčnega sistema ali pa določenega davka nevtralna in ne bo povzročala zniževanja proračunskih prihodkov. Predvsem pa smo prepričani, da velja v prihodnosti sprejemati ukrepe na področju davčne politike, ki ne bodo povečevali oziroma potencialno povečevali dohodkovne neenakosti.  Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo zato glasovala proti temu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer s sodelavci! Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani poslanke in poslanci! 70 let po sprejetju Splošne deklaracije o človekovih pravicah v nekaterih delih sveta še veliko bolj kot v drugih, pa vendarle univerzalno zaostajamo za ideali, ki naj bi jih ljudje živeli, izhajajoč iz prirojenega dostojanstva ter človekovih pravic. Tudi Republika Slovenija pri tem ni izjema. Kot kaže že triindvajseto poročilo Varuha človekovih pravic, ki povzema ključna vprašanja in probleme, s katerimi so se v preteklem letu na Varuha obračali državljanke in državljani, ostaja še veliko prostora za napredek na vseh področjih uresničevanja človekovih pravic. Čeprav človekove pravice v Sloveniji uživajo visoko institucionalno varstvo ter so pri državnih organih obravnavane zelo resno, na kar kaže tudi praksa ažurnih, odzivnih poročil Vlade na Varuhova priporočila, pa se število primerov, ko imajo ljudje občutek, da so jim bile v konkretnih primerih kršene njihove pravice, ne zmanjšuje. Leta 2017 je Varuh človekovih pravic obravnaval nekaj manj kot 4 tisoč 500 zadev, od tega je bilo kar 3 tisoč 23 individualnih pobud. Varuh je v 386 primerih, kar predstavlja skoraj 15 % vseh pobud, ugotovil utemeljenost zatrjevanih kršitev, ki so se nanašale kar na 39 različnih kršitev človekovih pravic. In nekatere obravnavane zadeve se žal ponavljajo iz poročil za pretekla leta. Prav tako nekatere ugotovljene kršitve in krivice žal še niso bile priznane kot take ter popravljene. Ta statistika nas potre, a hkrati je tudi pozitivni pokazatelj, da je jezik človekovih pravic v Republiki Sloveniji še kako živ; in to prav pri tistih, ki jim je namenjen v uporabo in za njihovo opolnomočenje. To je pri vsaki posameznici in pri vsakem posamezniku. Varuh človekovih pravic je z vidika svoje pristojnosti obravnave individualnih pobud glas ljudi in zrcalo državi. Število obravnavanih zadev in pobud kaže, da ljudje zaupajo v poslanstvo in institucijo Varuha. In če kje, potem v zvezi z delom Varuha človekovih pravic velja, da je za državo bolj kot negativna kritika problematična odsotnost kritike.  Skrbeti nas namreč morajo tudi vsi tisti primeri, ki niso našli poti do Varuha človekovih pravic, ker ljudje o njih ne upajo ali ne želijo govoriti; ali pa morebiti ne poznajo svojih pravic ter mehanizmov za njihovo uveljavljanje. Socialni demokrati smo pri prebiranju poročila Varuha vedno najbolj pozorni na pobude, ki kažejo na probleme varstva človekovih pravic sistemske narave. Ti primeri običajno zadevajo hujše oblike kršitev človekovih pravic, ki poleg pobudnika prizadenejo širši krog ljudi. Tudi v letošnjem poročilu je navedenih kar nekaj primerov tovrstnih kršitev; a z zadovoljstvom ugotavljamo, da najhujših sistemskih kršitev, kakor je na primer mučenje ter drugo kruto, nečloveško in poniževalno kaznovanje ali ravnanje, nad katerim bdi Varuh v vlogi državnega preventivnega mehanizma, v Sloveniji ne beležimo. Socialni demokrati bomo predlog priporočil institucijam, pristojnim državnim in drugim organom ter funkcionarjem, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za uresničevanje priporočil Varuha iz triindvajsetega letnega poročila ter poročila državnega preventivnega mehanizma, enotno podprli. Veseli nas, da se je v Državnem zboru uveljavila praksa, ki spoštuje integriteto institucije ter ne posega v priporočila Varuha človekovih pravic s predlogi dodatnih priporočil poslank in poslancev, ki bi zmanjševali težo priporočil Varuha in človekove pravice po nepotrebnem izpostavili nevarnosti politizacije. V Poslanski skupini Socialnih demokratov se na tem mestu vnovič zavezujemo, da bomo tudi sami v okviru svojih pristojnosti posebno pozornost namenili preprečevanju in odpravi kršitev sistemske narave; še posebej v delu, ko jih povzroči ali k njim prispeva zakonodaja, ki jo sprejemamo. Kot predstavniki zakonodajne oblasti, ki so nas na ta položaj postavili ljudje, imamo možnost in dolžnost pozitivno vplivati na raven spoštovanja človekovih pravic ter blaginjo vseh ljudi. Od našega ravnanja in ubesedovanja pa je odvisen tudi status, ki ga človekove pravice uživajo v naši družbi. Kot v svojih poročilih opozarja tudi Varuh človekovih pravic, smo ravno mi tisti, ki s svojim zgledom vplivamo na etiko javne besede ter pojavnost neprimernega, nesprejemljivega, žaljivega in celo kaznivega sovražnega govora.  Spoštovane in spoštovani, dovolite mi, da se na koncu v imenu Socialnih demokratov zahvalim varuhinji človekovih pravic gospe Vlasti Nussdorfer za opravljeno delo, pa ne le v preteklem letu, temveč v njenem celotnem mandatu. Verjamemo, da je tudi po zaslugi njenega dela jezik človekovih pravic prisoten ne le v tem cenjenem zboru, temveč v sleherni lokalni skupnosti. V mandatu aktualne varuhinje so bile z dopolnitvijo Zakona o varuhu človekovih pravic septembra 2017 Varuhu formalno poverjene tudi dodatne naloge, ki kažejo na pomen te institucije in tudi kako nujno je, da čimprej dobimo novo varuhinjo oziroma varuha človekovih pravic, s katerim bomo čez približno leto dni razpravljali o poglavitnih vprašanjih človekovih pravic iz leta, ki se izteka. Hvala lepa.
No, mislim, da sem bil razumljiv tudi glede davčne nepredvidljivosti, da ne bomo sprejemali nobenih ukrepov čez noč. To je že en korak k davčni predvidljivosti, čez noč nobene stvari. To, kar ste trdili vi, da bodo vsi podjetniki zbežali v tujino in ne vem kaj, tudi gospod Boscarol, se je takrat govorilo. Če ste vi mene spomnili za nazaj, bom še jaz vas – govorilo se je, da je gospod Boscarol zdaj zbežal v Italijo, ker bo tu vse propadlo, vendar je imel on že leta 2011 pa še prej načrte za selitev dela proizvodnje v Italijo. Povedal pa sem, kako nameravamo celovito davčno prestrukturirati tudi v tem smislu, da se stvari uravnotežijo, se pravi, da manj obremenimo delo in nekoliko več obremenimo kapitalske obremenitve. Težili bomo k temu. Vendar še enkrat ponavljam, da ne bo spet nesporazumov, nobene stvari ne bomo delali čez noč in tudi podjetniki oziroma socialni partnerji, delodajalci itn. bodo povabljeni k diskusiji, kajti reforma terja svoj čas, reforme se ne delajo čez noč in kar tako ad hoc. Tukaj ni nobenega strahu. Me pa veseli, da vas tako skrbi. Če bi vas pa še malo bolj skrbelo, bi pa mogoče v vladi sedeli pa bi lahko soodločali. Hvala lepa.
Predsednik, predstavniki Vlade, predstavnik Državnega sveta, kolegici in kolegi!  Državni svet Republike Slovenije je na 1. izredni seji 27. 3. 2018 izglasoval zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o nepremičninskem posredovanju. V svoji zahtevi za ponovno odločanje je Državni svet izpostavil, da se ne strinja s predlaganim besedilom, saj bo zakon na trg vnesel številne težave. Po njihovem mnenju bi te težave nastale zaradi nejasnih določb zakona, zakon pa naj bi negativno vplival na pravno varnost vseh deležnikov v prometu z nepremičninami. Omenjeni zakon naj bi po mnenju Državnega sveta bistveno povečal število sodnih in izvensodnih sporov, določbe zakona pa naj bi posegale v že pridobljene pravice. Na tem mestu naj vas takoj opozorim, da je Zakonodajno-pravna služba zadnji omenjeni očitek s strani Državnega sveta takoj zavrnila. Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju zapisala, da Zakon o nepremičninskem posredovanju predstavlja nov pravni okvir za delovanje nepremičninskih družb, saj je področje nepremičninskega posredovanja še vedno na nezadostni stopnji varovanja interesa potrošnikov. Še več, varnost potrošnikov kot tudi nepremičninskih družb je še vedno nezadostna. Socialni demokrati smo mnenja, da je treba Zakon o nepremičninskem posredovanju ponovno podpreti, saj bi le tako doprinesli k zakonskim rešitvam, ki zagotavljajo večjo pravno varnost vseh udeležencev v prometu z nepremičninami.  Varovanje potrošnika, omejitev zgornje meje višine stroškov, ki bi jih lahko nepremičninska družba zaračunala svojemu naročniku, jasna pravila o pravicah nepremičninskih družb do plačila za posredovanje, vzpostavitev centralne elektronske evidence, določitev obveznosti nepremičninskim družbam in določitev višine glob, ki bodo omogočale učinkovit inšpekcijski nadzor, je le nekaj rešitev, zapisanih v Zakonu o nepremičninskem posredovanju, ki bodo zvišale stopnjo varnosti potrošnikov in nepremičninskih družb. S ponovno podporo temu zakonu in posledično s sprejetjem Zakona o nepremičninskem posredovanju bomo po mnenju naše poslanske skupine, izboljšali položaj potrošnika, kar pa je tudi najpomembnejše.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo Zakon o nepremičninskem posredovanju ponovno podprli. Najlepša hvala.
Spoštovani!  Pred nami je Predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, ki bo na področju trgovanja z delnicami, obveznicami in izvedbenim finančnim inštrumentov predvsem vlagateljem zagotovil varno in transparentno poslovanje. Ta zakon je pomemben pri harmonizaciji prava EU, saj v slovenski pravni red prenaša nov evropski zakonodajni paket s tega področja. Zakon tudi podrobneje ureja obstoječe pravne inštitute, ki jih je treba spremeniti oziroma preoblikovati, da bo v praksi učinkovitejši. Na področju sistema jamstva za terjatev vlagateljev sedaj zagotavlja njihovo poplačilo v primeru stečaja borznoposredniške hiše oziroma investicijskega podjetja. Finančne storitve so zelo pomembno področje, na katerem si EU prizadeva vzpostaviti notranji trg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala. Svetovna finančna kriza v letih 2007 in 2008 je pokazala na nujnost reforme sektorja finančnih storitev, zato je EU začela s celovito reformo zakonodaje o finančnih storitvah, s katero finančnemu sektorju zagotavljajo odpornost njihovih storitev. S tem pa državljanom in podjetjem omogoča prihranke, zavarovanje pred tveganji in naložbe v skupno prihodnost. Cilj celotne finančne zakonodaje v EU je obnova finančne stabilnosti in oblikovanje finančnega sistema, ki koristi gospodarstvu in vlagateljem, Evropsko unijo pa vrne na pot trajnostne rasti.  Novi zakonodajni okvir izboljšuje zaščito vlagateljev z uvedbo strogih zahtev in ravnanj ter krepitvijo vloge nadzornih pooblastil regulativnih organov. V Poslanski skupini SMC želimo izpostaviti intenco zakona, ki povečuje zaščito vlagateljev. Vlagateljem bo nova zakonodaja zagotovila večje varstvo z ukrepi, kot so omejitve provizije, pogoji za opravljanje storitev investicijskega svetovanja, strožje organizacijske zahteve za oblikovanje in posredovanje finančnih produktov, pooblastila za poseganje v finančne produkte in razkritje provizij ter drugih stroškov. Investicijska podjetja morajo delovati v skladu z najboljšimi interesi strank. Prav tako novi zakon podrobneje ureja sistem jamstva za terjatev vlagateljev, ki bo zagotavljal popolno, učinkovito, pregledno in nadzorno poplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev v primeru stečaja borznoposredniške družbe. Predlog zakona je usklajen z vsemi zainteresiranimi deležniki in sicer obema nadzornikoma, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije ter finančnim institucijami, kot so Združenje članov borze vrednostnih papirjev, Združenje bank Slovenije, Združenje družb za upravljanje, Ljubljansko borzo, posameznimi borznoposredniškimi družbami in z Odvetniško zbornico Slovenije. Predlogu zakona nasprotuje le Vseslovensko združenje malih delničarjev.  V Poslanski skupini SMC njihovih predlogov o neomejeni hrambi na fiduciarnih računih nismo upoštevali, ker prinašajo nepreglednost kapitalskega trga. Predlagamo, da se določi časovna omejitev vodenja vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu. Novi zakon bo za fiduciarne račune časovno omejitev uvedel v dvanajstih mesecih po uveljavitvi zakona. V Stranki modernega centra menimo, da je obdobje štirih let dovolj dolgo obdobje, da se bo vlagatelj lahko odločil, kaj bo storil s svojimi vrednostnimi papirji. V zvezi predloga združenja o združevanju dividend v eno izplačilo opozarjamo, da je to možno urediti že sedaj v medsebojnih pogodbenih odnosih. Glede likvidacij borznoposredniških družb ter prenehanja upravljanja investicijskih storitev in poslov pa želimo opozoriti, da je v interesu strank oziroma vlagateljev zagotavljanje ustreznega pravnega varstva. Slednje je država dolžna regulirati oziroma urediti. Vse aktivnosti po likvidaciji pa niso v domeni države, ampak so stvar pogodbenih odnosov med stranko in novim upravljavcem. Pri tem gre za svobodno odločitev stranke, ali bo ostala pri novi borznoposredniški družbi ali pa jo bo zamenjala. Ključno za nas je torej varstvo vlagateljev in njihova razbremenitev eventualnih dodatnih stroškov.  Po naši oceni zakon vsebuje prave ukrepe za zagotavljanje finančne stabilnosti in izboljšanje nadzora finančnih trgov ter zaščito vlagateljev, zato ga bomo na podlagi navedenih argumentov v Poslanski skupini SMC podprli. To pa je tudi naš prispevek k enotnemu pravnemu redu v Evropski uniji oziroma harmonizaciji prava Evropske unije, kot sem že na začetku omenila. Hvala lepa.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana direktorica, spoštovane kolegice in kolegi!  Poslanci Poslanke skupine Desus bomo podprli sklep o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2019. Tako kot vsako leto je agencija tudi letos pripravila pregleden in jasen program dela in načrte za prihodnje leto. Ne pričakuje se nobenih posebnosti, zato se bo agencija lahko brez pretresov posvetila nalogam, ki jih opravlja kot nacionalni regulativni organ na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom.  Kot je na matičnem delovnem telesu povedala direktorica agencije, je ta trenutno v fazi izdajanja odločb ter objave novih tarifnih postavk, ki bodo veljale za naslednje triletno regulativno obdobje, tako da bo agencija v letu 2019 glavnino na področju ekonomske regulative usmerjala v analiziranje in spremljanje skladnosti poslovanja podjetij s pravili agencije. Agencija za energijo ima v okviru področja stalnega spremljanja in monitoringa energetskega trga pooblastilo za izdajanje energetskega poročila, ki ga v Državnem zboru obravnava pristojno delovno telo. Seveda bo to nalogo agencija opravljala tudi v prihodnjem letu, ter kot je povedala direktorica, sproti objavljala aktualne informacije o delovanju energetskega trga v Sloveniji. Te informacije so zelo pomembne za podjetja, ko se odločajo za investicije, za državo pri snovanju energetske politike pa tudi za posameznike uporabnike energetskih storitev.  Agencija na področju spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ni snovalec energetske politike, to je v domeni države, ima pa na tem področju agencija pristojnost, da izvaja podporno shemo. Tako bo tudi v letu 2019 na podlagi akcijskega načrta Vlade za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov izvedla dva javna razpisa. Za vsak razpis je predvidenih 10 milijonov evrov. Na tem mestu želim povedati, da v Poslanski skupini Desus pričakujemo, da bomo realizirali zaveze Republike Slovenije, da do leta 2025 dosežemo 25-procentni delež energije iz obnovljivih virov. Eden od načinov, kako bi to lahko dosegli, je tudi izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, za kar si bomo v Poslanski skupini Desus prizadevali tudi v tem mandatu, seveda če bo nova lokalna skupnost imela interes za realizacijo določenih že začetih infrastrukturnih projektov. Če primerjamo poročilo o delu agencije za pretekla leta ter finančne načrte za naprej, lahko ugotovimo, da agencija posluje stroškovno učinkovito, saj stroškov poslovanja ne povečuje. Navkljub povečanemu obsegu aktivnosti agencije le-ta ne načrtuje dodatnih zaposlitev.  Naj na koncu še enkrat ponovim, da bomo poslanci Poslanske skupine Desus podprli sklep o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2019. Hvala.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo ima gospod Jani Ivanuša v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospa poslanka.  Gospa Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Gospa poslanka, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Gregor Perič, besedo imate v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospa poslanka. Kot zadnji bo stališče Poslanske skupine Levica predstavil gospod Primož Siter.
Hvala, gospod predsednik.  Besedo ima gospod poslanec za postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Gospe iz Ministrstva za finance, ostali prisotni, lep pozdrav!  Pred sabo imamo Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini. Predlog zakona zasleduje cilj znižanja davčnih obremenitev dela, povečanje neto plač ter dvig produktivnosti, ki ga lahko prinese davčna razbremenitev najbolj kvalificiranih zaposlenih. S ponovno uvedbo usklajevanja davčnih olajšav njihov obseg lahko prilagodimo spreminjanju življenjskih stroškov in jih tako uskladimo z realnimi ekonomskimi procesi, ki se odvijajo v družbi. Poglavitna rešitev predlaganega zakona predvideva povečanje zakonsko določene splošne olajšave iz 3 tisoč 300,7 evra letno na enotno olajšavo 7 tisoč evrov letno. Poleg se predlaga znižanje dohodninske stopnje s 50 % na 43 %. Predlog zakona ponovno uvaja usklajevanje davčnih olajšav – govorimo o splošni olajšavi, osebni olajšavi, posebni olajšavi za vzdrževane družinske člane in olajšavi za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje – s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke je, da je predlog zakona treba podpreti. Po oceni vlade, ki pravi, da bi bil na eni strani izpad prilivov v državni proračun iz naslova dohodnine in znižanja najvišje dohodninske stopnje na 43 %, slišali smo več različnih ocen, koliko bi to bilo, med 500 in 600 milijoni evrov. Na drugi strani pa vlada pričakuje večjo potrošnjo, posledično večji priliv iz naslova potrošnih davkov. Tudi predvideva večjo gospodarsko aktivnost, kar bi vsekakor pozitivno vplivalo na državni proračun. Tega sicer vlada ne more izmeriti v vrednosti.  Še enkrat poudarjam, da v Slovenski nacionalni stranki predlogu zakona ne nasprotujemo in ga bomo podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala za besedo. Spoštovana varuhinja s sodelavci, kolegice poslanke, kolegi poslanci! V tokratnem že triindvajsetem rednem Letnem poročilu Varuha človekovih pravic je v uvodnem delu zapisana misel Winstona Churchilla: »Kritika morda ni prijetna, je pa nujna. Igra enako vlogo kot bolečina v človekovem telesu; opozarja na nezdrav položaj stvari.« To je odlična iztočnica za vse današnje razprave in stališča, ki jim bomo priča v naslednjih urah. Je pa letošnja obravnavna Varuhovega poročila na nek način posebna tudi v pogledu, da z njim aktualna varuhinja zaključuje svoj mandat, zato se varuhinji gospe Vlasti Nussdorfer v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra že na tem mestu zahvaljujemo za vso opravljeno delo, za katerega verjamemo, da je bilo v vseh teh letih naporno in zahtevno, a hkrati požrtvovalno in vselej v duhu 159. člena Ustave Republike Slovenije, ki Varuha človekovih pravic postavlja na ustavni zemljevid naše države. Težišče pozornosti o aktualnih problemih je danes nekoliko drugačno, kot je bilo pred skoraj šestimi leti, ko je aktualna varuhinja nastopila svoj mandat. Drugačne so tudi družbene okoliščine, v katerih obravnavamo to poročilo. Drugačen je svet, drugačna je Evropa, drugačna je Slovenija. Vsak seveda pri tem vidi svojo resnico, a žal se moramo ponovno vprašati, ali so ideje, ki so se zdele že preživete, znova postale nekaj vsakdanjega. Ali netenje sovraštva do drugih ter ignoranca do razlike med lažjo in resnico res sodita v odprto, demokratično in svobodoljubno Slovenijo?  V Poslanski skupini SMC tem vprašanjem nikakor ne pritrjujemo. In ne pristajamo na to, da je sovražni govor v naši državi zgolj navidezen konstrukt, s katerim se nam ni treba soočati. Tišina sovraštvu daje potuho. Svet Evrope pa nas je nedavno nazaj ob obravnavi poročila o uresničevanju konvencije za zaščito narodnih manjšin pozval, naj okrepimo boj proti sovražnemu govoru na spletnih družbenih omrežjih ter zagotovimo hitro obsodbo uporabe rasističnega jezika v javnosti. Verjamemo, da stališčem o nedopustnosti določenih ravnanj, ki so se – kot uči zgodovina – že izkazali za uničujoče, pritrjuje tudi varuhinja človekovih pravic. Sedaj pa še nekaj besed o obeh poročilih, o katerih poslanke in poslanci danes odločamo. Poročili predstavljata temeljit analitičen pregled, ki riše splošno sliko o tem, katera področja varstva človekovih pravic najbolj obremenjujejo posameznike in posameznice ter v zvezi s katerimi se obračajo na varuha. Letošnji zbir 76 poročil ni nič manj resen in upravičen, kot je bil leta poprej. Priporočila prihajajo z različnih področij družbenega življenja in vsa so enako pomembna. Človekove pravice nikoli niso bile v popolnosti uresničene. Izzivov njihovega varovanja nikoli ne zmanjka, zato je prav, da smo kot zakonodajalci kritični do tistih področij, kjer Varuh ugotavlja, da je napredek pri uresničevanju prepočasen ali vanj ni vloženega dovolj truda in napora oblasti. Realizacija priporočil ni in ne sme biti namenjena samo temu, da vsakega samo odkljukamo, temveč zaradi ljudi, ki so se na Varuha obrnili s primeri konkretnih kršitev človekovih pravic, ter predvsem zato, da se krivice popravijo in da se prepreči nastanek novih. Zato nas primeri, ki jih Varuh omenja kot primere dobre prakse, prepričujejo, da je napredek mogoč in izvedljiv. In teh je v letošnjem poročilu kar nekaj. Od izraženih napredkov na področju zmanjševanja sodnih zaostankov, pri izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, pri olajšanjem dostopu do sodnega varstva v primeru kolektivnih tožb, pri varovanju otrokovih pravic in koristi, tudi otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.  Udejanjilo se je eno najpogosteje ponovljenih priporočil, da Slovenija potrebuje polnopravno institucijo za človekove pravice. A kot že prej poudarjeno, so dodatni napori na področjih, kjer napredki niso zadostni, nujni in z naše strani pričakovani tudi v prihodnje. V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo podprli predlog priporočila, s katerim Državni zbor vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh priporoča, da upoštevajo priporočila Varuha človekovih pravic, zapisana v triindvajsetem letnem poročilu. Prav tako bomo pri naslednji točki dnevnega reda podprli predlog priporočila, s katerim se vsem pristojnim državnim in drugim organom predlaga, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za uresničevanje priporočil državnega preventivnega mehanizma. Tukaj še posebej apeliramo na pristojne k izvrševanju priporočila glede prezasedenosti varovanih oddelkov v posebnih socialnovarstvenih zavodih ter pomanjkljive ureditve postopka sprejetja oseb v varovane oddelke brez privolitve, ki ga je Državni zbor sprejel že v prejšnjem mandatu. Navedeni priporočili bomo podprli tudi v duhu tega, da si je še naprej vredno prizadevati za sodobno, svobodno in varno Slovenijo, ki ob zagotavljanju varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin vsakomur omogoča, da si ustvari človeka dostojno življenje.
Predsednik, državni sekretar, poslanke in poslanci!  Danes je pred nami ponovno odločanje o Zakonu o nepremičninskem posredovanju, ki ga je Državni zbor sprejel že v prejšnjem mandatu. Temeljni cilj zakona je bila ureditev področja nepremičninskega posredovanja na način, da bodo vse stranke, ki so v tem razmerju prisotne, uživale pravno varnost. Pretežni del zakona je zato namenjen rešitvam za varno in skrbno poslovanje. Razlogi za novo ureditev področja nepremičninskega posredovanja pa izvirajo iz nezadostne stopnje varovanja interesa potrošnikov in pomanjkljive pravne varnosti potrošnikov kot tudi nepremičninskih družb. V praksi se je namreč izkazalo, da so se pojavljale težave zaradi dvojnega obračunavanja plačila za posredovanje, opravljanja poslov posredovanja brez licence, vsiljevanja pogodbe o posredovanju tretji osebi, pogojevanja ogleda nepremičnine s sklenitvijo pogodbe o posredovanju, težave pri zastopanju pri prodaji nepremičnin investitorja preko posredniških družb, oglaševanja in še bi lahko naštevali.   Z zakonom o nepremičninskem posredovanju se uvaja načelo varovanja potrošnikov, uvajajo se jasna pravila, v katerih primerih ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje, določajo se obveznosti nepremičninske družbe, ki jih ima v okviru posredovanja, uvaja se možnost sklenitve pogodb o ekskluzivnem posredovanju ter omejitev trajanja takšne pogodbe, podrobno se ureja postopek za pridobitev in prenehanje dovoljenja in za pridobitev statusa nepremičninskega posrednika, določajo se obveznosti investitorja glede prodaje nepremičnin, ki jih gradi za trg, omejuje se zgornja meja višine dejanskih stroškov nepremičninske družbe, ki jih ta lahko naročniku zaračuna, ko ni upravičena do plačila za posredovanje, vzpostavlja se centralna elektronska evidenca, ki bo vsebovala potrebne podatke, ki bodo namenjeni javnosti v zvezi z vpisanimi nepremičninskimi posredniki. V okviru inšpekcijskega nadzora se ureja možnost zaračunavanja glob v razponu in določa se višina glob, ki bodo omogočale učinkovit inšpekcijski nadzor.  Danes smo že slišali strani, ki zagovarjajo več deregulacije oziroma manj deregulacije oziroma več regulacije in manj regulacije. V SMC zagovarjamo več zaščite kupcev oziroma potrošnikov, saj vemo, kupec, če ima to srečo, kupuje nepremičnino enkrat v življenju. Regulacija je potrebna, saj smo v preteklosti bili priča številnim nepremičninskim poslom, kjer so kratko potegnili ravno kupci.  V Poslanski skupini SMC smo ob sprejemanju zakona v prejšnjem mandatu poudarili, da je skrajni čas za sprejetje zakonskih rešitev, ki zagotavljajo večjo pravno varnost udeležencev v prometu z nepremičninami in na ta način dvigujejo kakovost opravljanja storitev nepremičninskega posredovanja. Enako stališče zavzemamo tudi tokrat in ker ocenjujemo, da zakon izboljšuje položaj potrošnikov oziroma naročnikov, ta zakon podpiramo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi!  Danes obravnavamo paket treh izjemno tehničnih finančnih zakonov po nujnem postopku. Prvi, težak 562 členov, ureja in regulira trg finančnih inštrumentov, druga dva predlagata regulacijo in nadzor investicijskih skladov, prvi javne in manj tveganje, drugi pa bolj tvegane. Podajam stališče za vse tri hkrati. Glavni cilj sprejemanja teh treh zakonov je nadomeščanje in dopolnjevanje sedanje ureditve na področju trga finančnih inštrumentov z namenom prenosa zadnjih dveh od skupno desetih direktiv Evropske unije v slovenski pravni red. Zamujanje s prenosom je tudi glavni razlog, da se zakon predlaga po nujnem postopku, saj Slovenija z roki že zamuja in ji grozi globa. Predlog zakona sicer poskuša urediti in posodobiti tudi pravni okvir trga finančnih inštrumentov, reguliranega in prostega, in stremi k zagotavljanju transparentnosti. Po drugi strani kaže nekatere pomanjkljivosti glede ravnanja s podatki občutljive narave. Glede na naravo zakona je torej ta trenutek otežena presoja o njegovi ustreznosti in potrebi.  Regulacijo finančnih trgov v Levici absolutno podpiramo. Četudi se v zadnjih letih finančni trgi spet počutijo razbremenjene in se globalno govori o gospodarstvu, ki si je že opomoglo od prejšnje krize, tega ni mogoče trditi za ljudstvo, ne tu, sploh pa ne na globalni periferiji. Nadaljujejo se politike, ki so bile sprejete pod pretvezo varčevalnih ukrepov. Še več, v tej dobi še ne debelih, ne pa tudi več shiranih krav so ponovno vzniknile grožnje in strahovi pred novo krizo, zaradi katere moramo bojda nadaljevati s politiko zategovanja pasu. Za vsak slučaj in za ozimnico. Povečanje obsega investicijskih skladov vseh vrst je premosorazmerno s krizo socialnih zavarovanj, ki temeljijo na načelu solidarnosti, vedno rezultirajo v komercializaciji, torej razgradnji socialnega in zdravstvenega varstva, ter krepijo družbeno neenakost. Plastičen primer so sistemi javnih zavarovanj, ki niso več dovolj kakovostni za celotno prebivalstvo zaradi vztrajanja na politiki varčevalnih ukrepov, namesto na gradnji socialne države. Zato tisti, ki imajo to možnost, na zniževanje pokojnin in kakovosti zdravstvenih in drugih socialnih storitev reagirajo z individualnim varčevanjem, ki posegajo v vedno bolj tvegane naložbe. Tisti seveda, ki si to lahko privoščijo. Ponavljam, to pomeni spekulativni pristop ne samo na borzah, ampak tudi pri varovanju okolja, pri stanovanjskih politikah in skrbi za javno zdravje. Celovit pristop do okolja in družbe je nekaj, kar v danih pogojih vedno zasede zadnje mesto. Kličemo tako po bolj reguliranem trgu finančnih inštrumentov, ki bo gradil stabilen javni finančni sistem.  Zaradi preteklih zamud v postopku, neprimernega in neažuriranega postopka s strani Ministrstva za finance in strmo naraščajočih kazni predlogu zakona kljub pomislekom v Levici ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.  Gospod predsednik Vlade Marjan Šarec, vem, da ste umetnik slovenske besede, ampak govorili ste veliko o stvareh, o katerih vas nisem spraševal. Jaz vas nisem spraševal o Boscarolu, kaj zdaj govoriva o Boscarolu. Navadite se prosim, da na poslanska vprašanja, res je, danes prvič odgovarjate, vam dajem odpustek, da odgovarjate eksaktno, gospod premier. Jaz vas natančno sprašujem o konceptu, ne o časovni dinamiki, o konceptu davčnega prestrukturiranja. In hvala za odgovor, rekli ste, da je delo preveč obdavčeno, torej si lahko to interpretiram, da bo prišlo do spremembe Zakona o dohodnini, podprite zakon Nove Slovenije, in da bo prišlo do zmanjšanja prispevkov.  Vsekakor pa izkoriščam priložnost, ki mi jo daje poslovnik da na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru premiera na moje poslansko vprašanje. Če kaj, gospe in gospodje, potem je prav ta vsebina, se pravi prestrukturiranje davčnih bremen izjemnega pomena. Kdo naj o tem odloča? Kdo? Ali Državni zbor ali kdo drug? Imamo še vedno parlamentarno demokracijo? Jaz sem prepričan, da jo imamo. Torej mi tukaj moramo imeti neko splošno razpravo o tem. Na podlagi tega bodo potem strokovnjaki, ki sedijo v Vladi in izven Vlade, pripravili, upam da, neke optimalne rešitve. Ne forsiram neke dinamike, da je treba čez noč. Se strinjam, gospod premier. Nobene rešitve, sprejete čez noč, niso dobre. Ampak začnimo danes, da bomo potem enkrat v doglednem času dejansko prišli do dobrih rešitev. In se veselim te razprave, ki nas čaka.Hvala lepa.
Podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovana gospa Duška Godina, spoštovani kolegice in kolegi! V Slovenski nacionalni stranki smo pregledali poročilo in nimamo pripomb na poročilo. Imamo pa vsekakor priporočilo, da bi bilo treba ob hidroelektrarnah razmisliti o plovni poti od Ljubljane do Zagreba, ker vemo, da se bo v Zagrebu začelo delati pristanišče. Ta znesek bi se po nekaterih ocenah povečal ob izgradnji hidroelektrarne za cirka 5 %. Sam namreč prihajam iz Posavja, kjer imamo zelo veliko hidroelektrarn in dosti je prostora okoli njih, da bi se ta plovna pot enkrat uredila in bi imeli potem plovno pot od Ljubljane do Zagreba.  V Slovenski nacionalni stranki bomo podprli poročilo za leto 2019. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo ima mag. Andrej Šircelj v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O Predlogu sklepa o soglasju k Programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2019 bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v torek, 27. novembra 2018, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM POSLOVNIKA DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je Državna revizijska komisija predložila Državnemu zboru v soglasje na podlagi drugega odstavka 64. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.  Za dodatno obrazložitev dajem besedo predstavniku predlagatelja predsedniku Državne revizijske komisije gospodu Borutu Smrdelu. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem postopkovnem predlogu bomo odločali jutri.  S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na tretje ustno poslansko vprašanje za predsednika Vlade, ki ga bo zastavil gospod Dušan Šiško.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, smo zaključili predstavitev stališč poslanskih skupin.  Ugotavljam, da amandmaji niso vloženi. Ker v drugi obravnavi ni amandmajev, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.  Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 11. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE, NUJNI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.  Gospod državni sekretar, izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče. S tem smo, spoštovane poslanke in poslanci, zaključili predstavitev stališč poslanskih skupin.  Ponovno odločanje o navedenem zakonu bomo opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 12. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, NUJNI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.  Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, gospe državni sekretarki Nataliji Kovač Jereb.
Hvala, gospa poslanka.  Kot zadnji v imenu poslanskih skupin ima besedo gospod Željko Cigler, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa, predsednik. Predstavnice Vlade, kolegi in kolegice!  Štiri stvari predlaga Nova Slovenija, da se spremenijo v Zakonu o dohodnini. Dovolite mi, da se v mnenju osredotočim bolj na eno, in sicer dvig splošne olajšave iz sedanjih 3 tisoč 300 evrov na 7 tisoč evrov. Tukaj se je treba vprašati, kakšen naj bi bil davčni sistem. Katera so tista načela, na katerih naj bi temeljil? Predvsem dohodnina. Eno od osnovnih načel, na katerih naj temelji in naj bi temeljila in je tudi takrat, ko je bila sprejeta nova dohodnina, je bilo načelo pravičnosti, gospe in gospodje. Načelo pravičnosti. Kaj pomeni to načelo? Lahko rečemo, da si vsak od nas tukaj lahko predstavlja svoje načelo, vendar imamo neko merilo za to načelo tudi pri dohodnini; in tudi to načelo je v skladu z 2. členom Ustave, to je, da je Slovenija socialna država. In če damo podatek, za leto 2017 velja ta podatek, kje je meja revščine v Sloveniji. Po statističnem podatku je meja revščine 7 tisoč 600 evrov. Tukaj dopuščam tveganje, da mi bodo nekateri kolegi in kolegice očitali nekoliko bolj socialno in tako imenovano levo noto, ampak naj kar tako bo. 7 tisoč 600 evrov je meja revščine, 3 tisoč 300 evrov je pa splošna olajšava, gospe in gospodje. Z drugimi besedami, ta država obdavčuje tisti dohodek, ki je nujno potreben za življenje ljudi. In s tem, ko vse stranke koalicije in nadkoalicije, Levice, govorite, kako ne boste podprli tega zakona, to pomeni, da boste raje vzeli ljudem davek, denar, kot pa da bi jim dopustili tisto raven življenja, ki omogoča minimum. Slovenija obdavčuje revščino in tiste najbolj revne. Pri koncipiranju katerekoli davčne zakonodaje in koncipiranju ter predlaganju splošne olajšave je to eden temeljnih kriterijev, temeljnih meril – meja revščine. In v vseh državah in v stališčih OECD, Evropske komisije in IMF imate določeno, da se revščina ne obdavčuje. Statistika pravi 7 tisoč 600, vi ste proti dvigu splošne olajšave na 7 tisoč evrov. Ali je to socialno, gospe in gospodje? Mi lahko tukaj izračunavamo, koliko bo en dobil več in koliko bo drug dobil več. Tudi leta 2006 in 2007 so bile takšne primerjave od ene osebe, ki, mimogrede, sedaj kandidira ali ne kandidira za guvernerja Banke Slovenije. Takrat je sicer govoril o klobasah pa beemvejih, zdaj je prišel na cedevito, pa jo pač nekdo povzame tukaj. Tudi takrat je bilo to. Stvari se vse ponavljajo. Ampak še enkrat, ta koalicija obdavčuje ljudi in tisti njihov dohodek, ki je potreben za to, da bi preživeli, če želite. In ob ustavnem določilu, da je Slovenija socialna država. Slovenija je seveda tudi država, kjer naj bi veljalo fiskalno pravilo, kar pomeni, da naj bi bili prihodki in odhodki usklajeni, enaki in tako naprej. In tukaj se očita, da bi zaradi tega izgubili 560, 570 milijonov; in država bi s tega zornega kota propadla in ne vem, kaj bi se vse zgodilo. Vlada pravi, da bi bila okrnjena stabilnost javnih financ, zaradi tega bi se zgodilo marsikaj in tako naprej. Gospe in gospodje, javne blagajne so v letu 2017 glede na leto 2016 dobile za milijardo več denarja, za milijardo več. Lahko se vprašamo, kje je sedaj ta denar, ampak teh 500 milijonov pomeni pol manj od te milijarde več. V letu 2018 prihodki še naraščajo glede na leto 2017, kar pomeni, da lahko ocenimo milijardo in pol več denarja. Tukaj marsikomu pride prav evropska primerjava, koliko je delež evropskih davkov v bruto družbenem proizvodu; tam je nekaj čez 38 %, v Sloveniji baje 36 odstotkov in toliko manj. Gospe in gospodje, to so, prvič, povprečja in, drugič, ne posegajo v strukturo davkov. Ne rečem, da je pri nas struktura davkov idealna, vendar če govorimo o dohodnini, potem je treba vedeti, prvič, da ta zakon ne posega v fiskalno pravilo, ker je država dobila toliko več davkov, to je dokazljivo. In drugič, da tisti, ki tega zakona ne podpira, ne podpira tudi socialne države in obdavčuje tiste najrevnejše. Dohodek 7 tisoč 600 evrov je meja revščine v Sloveniji, gospe in gospodje. V tem pogledu je tudi različna primerjava z drugimi državami, kako se neki dohodki štejejo drugače ali ne, neprimerna ali necelovita, ker se ne pove vsega. Ne pove se tega, da je obvezno izplačilo v Avstriji tudi trinajsta in štirinajsta plača, ki pa sta skoraj neobdavčeni, ne glede na to, kako oni obravnavajo prevoz na delo, prevoz z dela, malico ali kakorkoli drugega podobnega. S tega zornega kota, če ne zasledujemo samo tega, da je Slovenija socialna država, ampak je s tem, ko imamo tako nizko postavljeno olajšavo na 3 tisoč 300 evrov, tudi nehumano, nečlovečno, neetično in nemoralno, gospe in gospodje; in v nasprotju z davčno stroko, ki ne dovoljuje, da se življenjski stroški, nujno potrebni življenjski stroški, obdavčujejo, kakor jih obdavčujemo pri nas. S tem bi rešili ogromno zadev, če se ta davčna olajšava poveča. Deloma bi rešili vprašanje delavcev migrantov, deloma bi rešili strukturo davčne zakonodaje, bili bi bolj pravični, bolj etični, bolj moralni. Ampak ta zakon je lakmusov papir za to koalicijo in nadkoalicijo. Vsi izračuni, koliko bi dobil eden več in drugi manj, gospe in gospodje, so tukaj dejansko nepomembni, ker vsakemu – bogatemu in revnemu – se mora v skladu s popolnoma človeškimi načeli zagotoviti, da ima v tej državi tisti denar, ki je nujno potreben za življenje, neobdavčen, če smo socialna država. Tudi argumenti, s katerimi se zavrača ta davek, oprostite, jaz mislim, da v večini primerov ne držijo, tukaj mislim tudi na argumente vlade, katere glavni argument je – Mi bomo prestrukturirali davke tudi v povezavi s področjem drugih javnih dejavnosti, zdravstva, pokojnin in tako naprej. Gospe in gospodje, na to čakamo že prejšnjo vlado pa še kakšno vlado, pet let čakamo, čakalne vrste so vedno daljše, pa ne bi sedaj o tem govoril. Govorim o tem mnenju, da se bo to naredilo s prestrukturiranjem še drugih dejavnosti. Nič se ne bo naredilo. Lahko se tudi od leta 2004 pogovarjamo. / oglašanje iz dvorane/ Predsednik, ali mi dovolite, da do konca povem? Tudi o letu 2004 se pogovarjamo, če želite in če bo to koristilo temu, da bomo sprejeli rešitev, ki ne obdavčuje revščine, ker je to nemoralno, neetično in nečloveško.  V Slovenski demokratski stranki bomo ta zakon podprli ravno zaradi teh razlogov. Z eno besedo – zaradi človečnosti.
Borut Smrdel
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Državni zbor je oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki je prinesel več sprememb na področju pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil. Novela ZPVPJN-B je tako med drugim na nivoju zakona uredila institut občne seje Državne revizijske komisije, ki je bil predhodno urejen zgolj na nivoju poslovnika, uvedla senatno odločanje o vseh zahtevkih – prej je namreč o nekaterih zahtevkih, pritožbah in pa o zahtevkih, vloženih v zvezi z naročili male vrednosti, lahko odločal član posameznik – spremenila institut razjasnjevalnega sestanka, predvidela vzpostavitev sistem eRevizija s prihodnjim letom in tako dalje. Z vsemi navedenimi spremembami je bilo treba uskladiti tudi Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika, ki ga obravnavate danes, tako sledi zahtevanim zakonskim spremembam, uvaja pa tudi nekatere druge novosti, potrebne za učinkovito delovanje Državne revizijske komisije.  Novelirani poslovnik tako dodatno ureja nekatere pristojnosti občne seje, ki niso predmet zakonskega urejanja. Kot veste, je po zakonu osnovna pristojnost občne seje Državne revizijske komisije enotna obravnava vprašanj, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije. S poslovnikom pa se Državni revizijski komisiji dajejo tudi nekatere druge pomembnejše pristojnosti, in sicer pristojnost sprejemanja letnega poročila, pristojnost obravnave predloga sprememb in pa obravnava predlogov in pobud za spremembo področnih predpisov. Z noveliranim poslovnikom se ravno tako uvaja nov institut kolegija predsednika in članov, na katerem se obravnavajo vse druge pomembnejše teme, ki niso predmet občne seje. Uvaja se podlaga za nadomestno imenovanje članov senata v primeru načrtovane ali nenačrtovane odsotnosti. Take podlage doslej v poslovniku ni bilo, je pa nujna, da se lahko zagotovi nemoteno delo Državne revizijske komisije, ko pride do bolniških ali pa kakršnihkoli drugih odsotnosti članov. Z noveliranim poslovnikom se vzpostavlja pravna podlaga za izvedbo seje senata v razširjeni obliki. To je seja senata, na katero se lahko poleg članov senata, ki so imenovani v posamezni senat, in pa svetovalcev vabi tudi druge člane komisije oziroma druge zaposlene na komisiji, da bi se na ta način lahko obravnavala v širšem krogu pomembnejša pravna vprašanja, kar bo še dodatno prispevalo k enotni pravni praksi tega organa. In pa nazadnje, novelirani poslovnik ravno tako ureja ustrezne podlage, ki jih ravno tako doslej v poslovniku ni bilo, za dodeljevanje zadev na področju prekrškov.  Ob Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja je poslovnik najpomembnejši pravni akt, ki ureja delovanje Državne revizijske komisije. Menimo, da se s pripravljenimi spremembami in dopolnitvami poslovnika slednjega ustrezno usklajuje z noveliranim Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, obenem pa, kot rečeno, se z njim uvajajo tudi nekateri instituti, ki bodo dodatno prispevali k učinkovitosti dela tega organa.  Zato predlagam, da Državni zbor poda soglasje k temu aktu. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Vlade in ministri!  Pred nekaj dnevi sem se pogovarjal s študentkama v Ljubljani. Lahko si mislite, kako sem bil presenečen, ko nista vedeli, kje je Krško in da imamo v Sloveniji jedrsko elektrarno. Glede na probleme, o katerih bom govoril, se bojim, da tega še marsikdo v Ljubljani ne ve ali pa noče vedeti. Sprašujem se, ali se bi res moralo zgoditi nekaj neprijetnega, da bi se to spremenilo.  Spoštovani predsednik! Vam pa je gotovo znano, da sta nekako v času vašega rojstva republiki Slovenija in Hrvaška na Krškem polju zgradili prvo jedrsko elektrarno, ki naj bi rešila probleme energetske krize. Že takrat je bilo obljubljeno, da bo poskrbljeno za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v času petih let od obratovanja. Take so bile obljube krški občinski skupščini, ko je dala soglasje elektrarni za trajno obratovanje. Takrat ste vi, spoštovani predsednik, hodili v prvi razred osnovne šole. Obljube o rešitvi so se vrstile, odpadki pa so se še naprej kopičili v elektrarni, ki je med tem začela širiti začasno odlagališče, odpadke pa stiskati in tako zmanjševati prostornino.  Spoštovani predsednik! Vi ste med tem končali študij na igralski akademiji in začeli nastopati po Sloveniji. Med drugimi ste imitirali gospoda Drnovška, Ropa, gospoda Janšo in nekatere ministre, ki še vodijo in so vodili našo državo. Bolj resno so začeli iskati lokacijo za odlagališče po letu 2000. Po dolgih in vročih razpravah, kje naj bo odlagališče, je prišlo leto 2009. Tudi jaz sem bil med občinskimi svetniki v Krškem, ki smo pod nujno na pozni večerni seji dali soglasje takratni, a edini možni lokaciji odlagališča – Vrbina pri Krškem. Medt em ste, gospod predsednik, zapustili igralski oder in stopili na političnega. Kar dvakrat ste bili župan Kamnika in malo je manjkalo, da bi postali predsednik države, zdaj pa ste pred nami kot predsednik vlade. Sprašujem vas:  Ali 40 let ni dovolj dolga doba, da bi rešili ta problem, gospod predsednik?  V imenu Slovenske nacionalne stranke, predvsem pa v imenu prebivalcev Posavja, sprašujem:  Ali se vi in vaša vlada zavedate tega problema?  Ali ga boste končno rešili in kdaj, da ne bo tako kot tisti dve študentki v Ljubljani?  Hvala.
Natalija Kovač Jereb
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke! Predlog zakona, ki je pred vami, spreminja in dopolnjuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb z dvema institutoma iz Direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Direktivo delovno imenujemo direktiva ATAD. Instituta sta splošno pravilo o preprečevanju zlorab oziroma GAAR in pravilo glede nadzorovanja tujih družb oziroma pravilo CFC, ki se prenašata in predstavljata del pravil, ki so bila z direktivo ATAD vključena s ciljem boja proti davčnim zlorabam, zagotavljanja enkratnega obdavčevanja in podpore boljšemu poslovnemu okolju na notranjem trgu. Za širši okvir pa pojasnjujemo, da je zaradi nastanka gospodarske krize v letu 2008 mednarodni organizaciji OECD in G20 kakor tudi Evropsko unijo spodbudilo, da sprejmejo takšne ukrepe oziroma priporočila na področju mednarodnega obdavčevanja, ki bodo na eni strani zagotovila, da se davek plača tam, kjer se ustvarjajo dobički, po drugi strani pa je treba ponovno vzpostaviti zaupanje v pravičnost davčnih sistemov in vladam na ta način omogočiti, da učinkovito izvajajo svojo davčno suverenost. Ti cilji so bili na ravni OECD preneseni v konkretna priporočila v okviru projekta preprečevanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobičkov, imenovanega BEPS. Z namenom uresničitve ukrepov BEPS je bila na področju obdavčitve pravnih oseb sprejeta direktiva ATAD. Pravilo oziroma institut GAAR je splošno pravilo o preprečevanju zlorab, ki ga veljavni sistem davka od dohodkov pravnih oseb še ne pozna. GAAR je tudi vključen v boj proti praksam davčne zlorabe na način, da pravilo pokrije čim širši spekter situacij, ki lahko privedejo do zlorabe posameznega davčnega sistema, pri čemer pa se pravilo uporabi kot zadnje pravilo, to je, ko druga davčna pravila ne učinkujejo več. Pravilo GAAR zajema tudi vse zavezance po davku od dohodkov pravnih oseb, vendar iz vsebine ukrepa izhaja, da pravilo cilja predvsem na domača in tuja multinacionalna podjetja, ki lahko preko svojih povezanih oseb strukturirajo sheme na način, da te ne odražajo ekonomskega namena posla. Namen tega je strukturirane sheme pridobiti ali davčno ugodnost oziroma davčno upravičenje, ki ga nudi obstoječi davčni sistem, ali pa izrabiti neskladja med davčnimi sistemi posameznih držav. Bistvo instituta GAAR je presoja, ali ima nek pravni posel dejanski ekonomski namen, ali gre za pristen posel ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da pravilo GAAR učinkuje tudi preprečevalno do agresivnega davčnega načrtovanja. Z vidika Evropske unije je za zagotavljanje davčne gotovosti bistvenega pomena enotna implementacija in razvoj domače in tuje sodne prakse, ki bo oblikovala vsebino pojmov v institutu GAAR.  Drugi institut v predlogu novele pa je pravilo o nadzorovanih tujih družbah, to je pravilo CFC. To pravilo določa, da se dobički nadzorovane tuje družbe, to je povezane osebe davčnega zavezanca po davku od dohodkov pravnih oseb, ki niso zadostno obdavčeni ali so oproščeni davka v jurisdikciji nadzorovane tuje družbe, vključijo v davčno osnovo zavezanca. Pravilo se uporabi, če je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je ta nadzorovana tuja družba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je ta nadzorovana družba morala plačati, če bi bila davčni zavezanec v Sloveniji. Slednje pomeni, da se bo obdavčil nerazdeljeni dohodek družbe CFC s sedežem v davčno ugodni jurisdikciji, in sicer se ta dohodek sestoji predvsem iz pasivnih dohodkov. V povezavi s tem je treba tudi omeniti, da se bo pravilo CFC uporabilo le takrat, ko institut transfernih cen ne bo v zadostni meri preprečil odliva dohodka v davčno bolj ugodne jurisdikcije. Sklepno se dodaja, da Vlada podpira amandmaje, vložene na Odboru za finance k predlogu zakona.  Glede na navedeno Vlada Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona podpre. Hvala.
Spoštovani; spoštovana gospa varuhinja!  Poročilo varuhinje človekovih pravic Državni zbor obravnava vsako leto. Zdi pa se, da je edina stvar, ki se spreminja, število strani, ki jih poročila vsebujejo. Poročila so vsako leto daljša, kar jasno govori, da v Republiki Sloveniji nobena vlada poročilom in opozorilom na njih ne nameni praktično nobene pozornosti. Primerno zadnje poročilo varuhinje človekovih pravic obravnavamo na začetku novega mandata Vlade in Državnega zbora, to je v redu. Nova oblast je tako namreč ob poročilu pred odločitvijo, ali bo resno vzela opozorila Varuha ali pa se bo pridružila prejšnjim vladam, ki so poročila Varuha bolj ali manj ignorirale. Levica bo tako kot v prejšnjem mandatu predstavljala edino stranko v opoziciji, ki spoštuje in brani človekove pravice brez izjem. Brez izjem, ki jih pri človekovih pravicah dela desnica. Za sodbo o tem, kakšen odnos bo do človekovih pravic zavzela vlada Marjana Šarca, pa ne bo treba čakati na naslednje poročilo Varuha, saj bi se morali ukrepi začeti in tudi odzivi na opozorila, ki jih danes tu dajemo, ter na drugih sejah organov Državnega zbora ter smo jih dajali v preteklih dneh. Neukrepanje ima namreč velike negativne posledice na življenje prebivalk in prebivalcev Slovenije in na tem mestu ne bom obnavljal zapisanega na 433 straneh poročila.  Izpostavil pa bom nekaj stvari. Varuhinja znova opozarja, da 78. člen Ustave Republike Slovenije določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje; ampak temu tako ni. Ni treba na dolgo in široko razlagati, da sta zakonodaja in sistem tista, ki cene stanovanj ponovno višata v nebo, najemnine pa rastejo in so praktično nedosegljive za ljudi z nizkimi prejemki ali brez njih. Nakup stanovanja je za tiste s povprečnim dohodkom v mestu, kot je Ljubljana ali Celje, znanstvena fantastika. Mladi si zaradi nestalnih zaposlitev niti stanovanjskega kredita ne morejo zamisliti in rešitve, ki jih ponuja Levica, so preproste. Država bi morala začeti obsežen projekt izgradnje neprofitnih stanovanj in omogočiti, da se na ravni zakonodaje zagotovi možnost omejevanja najemnin in prepreči deložacije. Varuhinja opozarja tudi na kršitve temeljnih pravic delavcev. Praktično neobstoječ je nadzor nad izplačevanjem plač in prispevkov za socialno varnost. Iz leta v leto je več primerov, ko delodajalci sploh ne izplačujejo plač, ali jih izplačujejo le deloma, ali pa ne plačujejo prispevkov za socialno varnost. In varuhinja ugotavlja pomanjkanje nadzora nad izplačevanjem plač in prispevkov za socialno varnost. Problematično pa je tudi področje agencijskega dela, pripravništva, delavcev invalidov, o čemer bom na koncu še nekaj dodal. Vse to vodi v hudo socialno ogroženost v Sloveniji – socialni in pravni državi. Levica že leta opozarja, da je Inšpektorat za delo kadrovsko podhranjen in da so inšpektorji za delo preobremenjeni. Obseg dela na inšpektoratu se povečuje, število operativnih inšpektorjev pa zmanjšuje. Nič ne pomaga, če je zakonodaja, ki varuje delavca, dobra, če se ne izvaja oziroma ne more izvajati. Na področju socialne politike in pravosodja ima Slovenija en velik skupen problem, to so zaostanki. Prebivalci in prebivalke Slovenije zaradi nedelovanja sistema ne pridejo pravočasno do svojih socialnih pravic oziroma do pravic na sodiščih. Človekove pravice pa so najbolj očitno kršene ljudem na družbeni margini. Zopet pravim, v pravni in socialni državi Republiki Sloveniji. Do največjega odmika od osnovnih principov človekovih pravic je zagotovo prišlo na področju beguncev, kjer je prejšnja vlada z novelo Zakona o tujcih na ravni zakonodaje omogočila suspenz človekovih pravic. Z vsakodnevno nezakonito prakso in z nestrpnostjo in s sovraštvom, ki smo mu bili priča v državnem zboru tudi včeraj, na področju begunske problematike in nespoštovanju rokov pa se srečuje praktično vsak prosilec za mednarodno zaščito, zopet, v pravni in socialni državi Sloveniji. Tu je seveda še položaj romske skupnosti. Prejšnji teden, ko sem bil s kolegi iz poslanske skupine v romskih naseljih v občinah Krško in Brežice, sem se ponovno iz prve roke prepričal o nevzdržnosti in človeka nevrednih razmerah, v katerih ti državljanke in državljani Slovenije živijo. Za njihovo rešitev pa bi bila potrebna le politična volja. Na koncu bi opozoril še na vztrajno in ponavljajoče se kršenje načela ločenosti cerkve in države v Sloveniji. Rimskokatoliška cerkev ima de facto privilegiran položaj državne cerkve in se vtika v državne zadeve. Blagoslavljanje državnih objektov in sodelovanje Slovenske vojske ter državnega vrha v njenih obredih so najbolj vidni pokazatelj le-tega. Moram reči, da bo Poslanska skupina Levice poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2017 podprla in pričakujemo, da ga bo vlada začela upoštevati, in to takoj. Na koncu bi opozoril še na to, da se v Sloveniji dogajajo in odvijajo poleg mnogih stvari, ki sem jih navedel, zlasti dve stvari, na kateri bi se osredotočil in so jih predstavnice in predstavniki vseh strank danes tudi izpostavili. To je kršitev, eklatantna kršitev otrokovih pravic in pravic invalidov. In čeprav govorimo na javnem prostoru, predstavnikom ministrstev, ministrom, sekretarjem te zadeve, se stvar ne spremeni. Ponovno bom povedal in to bom ponavljal, dokler se zadeva ne bo rešila. Ko je bilo vprašanje zavoda Kengurujčki izpostavljeno na televiziji, je bil tam minister, je bila tam varuhinja, je bil tam direktor Inšpektorata za šolstvo. Cela Slovenija se je zgražala in to se v tej državi ne sme dovoliti. Ko pa se s stališča državnega nivoja, s stališča ministrstva kršijo pravice otrok s posebnimi potrebami, ko se ne izvajajo njihove odločbe o usmeritvi, je tu tišina, ničesar se ne spremeni. Opozarjali smo ministrico prejšnje vlade za šolstvo Majo Makovec Brenčič iz Stranke modernega centra, občine so opozarjale, starši so opozarjali, šole so opozarjale, nevladne organizacije. Opozorili smo sedanjega ministra gospoda Jerneja Pikala iz SD, da se stvari ne izvajajo, da prihaja tukaj do diskriminacije in arbitriranj na tem področju. Zgodi se nič. V prejšnjem mandatu, resda tik pred volitvami, je skupina poslank in poslancev to zadevo odprla. Dr. Jasna Murgel je jasno tudi zapisala in ugotovila, da prihaja do kršitve ustavnih in zakonskih pravic otrok. Stvar se ne spremeni. Pravnomočne odločbe o usmeritvi otrok se ne izvajajo. Spremljevalcev, kot jih v odločbah o usmeritvi zapišejo kot nujen pogoj, da otroci lahko nadaljujejo svoje zakonsko predpisano osnovno izobraževanje, ministrstvo ne zagotavlja oziroma ministrstvo zagotavlja po lastnih kriterijih. Odloča na način – temu otroku bomo dali 20 %, temu 63 %, temu pa celo 100 % spremljevalca. Nihče ne ve, na podlagi kakšnih kriterijev. Varuhinja je to zadevo obravnavala in jo ima zapisano v poročilu, dobro, ampak ne da bi se takoj zahtevalo, da se mora stvar spremeniti. Ne vem, ali moramo o tem odločati na sodiščih, se boriti za pravice naših otrok v tej državi.  V poročilu je zapisano, počakali bomo, ali bo nova vlada zadevo spremenila. Zadevo je treba spremeniti takoj. Poslanke in poslanci, tu pa »gre za otroke«. Kako dolgo bomo še to tolerirali? In še eno zadevo bom izpostavil, ki sem jo že povedal, aktivna politika zaposlovanja invalidov. Tu ima država vzpostavljen sistem, zagotovljene finance. Žal zadeva ne teče. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imajo organ, ki mora skrbeti, kako se izvaja status zaposlitvenih centrov. Za zaposlitveni center v Celju trdim in je ugotovljeno in so bili opozorjeni različni organi, od ministrstva do zavoda za zaposlovanje, inšpekcijske službe, da ne naštevam naprej, da se tam zaposlenim invalidom kršijo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih, pravice iz Zakona o varstvu pri delu, njihovo dostojanstvo, poniževanje; zato so financirani iz javnih sredstev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ne reagira. Protizakonito se uporabljajo javna sredstva, kot sem omenil, kršijo se zakonske pravice ranljive, občutljive skupine prebivalcev v naši državi. Upamo, da ne bo treba teh besed ponavljati ne vem kolikokrat in da se bodo ministrstva lotila nalog, za katera so pristojna. Rad bi namreč povedal, da ministri so tudi odgovorni za zakonitost in ustavnost dela ministrstev, ki jih vodijo. Hvala.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Novela zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je pravzaprav tehnično-redakcijska. V povezavi s predhodnim zakonom o trgu finančnih inštrumentov je treba tudi pri drugih udeležencih na kapitalskih trgih zagotoviti ustrezno regulacijo in zagotoviti pravilno sklicevanje na člene, ki izhajajo iz osnovnega zakona o trgu finančnih instrumentov. ZISDU v skladu z evropsko direktivo določa, da družbe zaupravljanje poleg storitev upravljanja investicijskih skladov lahko opravljajo tudi storitve gospodarjenja s finančnimi inštrumenti in pa pomožne storitve, kot so investicijsko svetovanje ter hrambo in administrativne storitve v zvezi s temi inštrumenti. Namen zakona je, da zagotovi pravno konsistentno delovanje celotnega paketa zakonov in je tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe zelo pomembno, da so navzkrižno pravilno citirani členi, da na ta način zagotovimo, da bo zakonodajna ureditev regulacija trga kapitala ustrezno zagotovljena.  Zato predlagamo, da se novela tega zakona v nadaljnjem zakonodajnem postopku potrdi. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. S tem smo zaključili s predstavitvami poslanskih skupin in prehajamo na splošno razpravo. Prvi ima besedo predlagatelj.  Odvzeli ste besedo gospe Ivi Dimic.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državne revizijske komisije je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo in pripravil predlog sklepa o soglasju.  Besedo dajem podpredsedniku odbora Igorju Pečku za dopolnitev predstavitve predloga sklepa.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. S tem smo zaključili s predstavitvami stališč poslanskih skupin. Prehajamo na besedo poslank in poslancev. Za besedo je pa prosila tudi predstavnica Vlade, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospa Breda Božnik.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospod državni sekretar.  Besedo ima predsednik Odbora za finance, ki je matično delovno telo, gospod Robert Polnar.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala za vaše stališče, gospa državne sekretarka.  Gospod Robert Polnar bo spregovoril kot predsednik Odbora za finance, ki je matično delovno telo.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospod predsednik, da ste meni dali besedo. In nikomur nisem odvzel besede in tudi nimam te pristojnosti. Hvala vsem, dragi kolegice in kolegi, ki ste izrazili vaša stališča do našega predloga Zakona o dohodnini. Hvala Slovenski demokratski stranki in Slovenski nacionalni stranki, ki ta zakon poleg Nove Slovenije podpirata. Vnaprej se opravičujem, če bom v tem prvem nastopu omenjal kakšno ime, ker se odzivam na stališča poslanskih skupin in tu menda imena niso dovoljena. Upam, da mi ne bo spodrsnilo. Od vlade bi pričakoval, da naredi tudi dinamični izračun, ne samo statičnega. Slednjega znamo tudi sami izračunati. Potem je praktično vseh šest vladnih strank ponavljalo, da ne gre za izpad 570 milijonov evrov. To je statični izračun. Morda bo kdo kasneje v razpravi, podobno kot v petek, spraševal, kje je pa vir. Kje je vir? Tu ne potrebujemo vira. Denar ostaja pri ljudeh. Pri dohodninskih zavezancih, bolj točno. Če pogledate podatke iz leta 2016, ki jih na Ministrstvu za finance v nulo poznajo, je bilo dohodninskih zavezancev 1 milijon 522 tisoč 245. Če zdaj ta izpad 597 milijonov po statičnem izračunu razdelite na milijon in pol dohodninskih zavezancev, dobite številko 392 evrov, na leto bi toliko ostalo v žepu dohodninskemu zavezancu, davčnemu rezidentu Republike Slovenije. Za nas to ni preveč denarja. 392 evrov dohodninskemu zavezancu ostane v žepu. Vi ste seveda izrazili večinsko mnenje, da ste proti temu, da bi to ostalo ljudem. To pa niso kapitalisti. Seveda so to tudi espeji, nekateri to enačite. Ampak to so dohodninski zavezanci, državljani te države. Jaz bi si želel, ampak ne vem, če bom dočakal, da bi ministrstvo za finance bilo tudi ministrstvo za razvoj. Ne maram ministrstva za finance, ki bi bilo zgolj računovodstvo Republike Slovenije in ki bi gledalo – Aha, na debetni strani toliko, na kreditni strani toliko; na prihodkovni strani toliko, na odhodkovni strani toliko, moramo paziti na uravnoteženost.  Najbrž nam boste v nadaljevanju očitali, da smo mi zelo za to, da se spoštuje Ustava v smislu fiskalnega pravila in da se spoštuje Zakon o fiskalnem pravilu. Seveda. Vesel sem, da smo s strani vlade lahko slišali in še prej tudi prebrali, da je ekonomska struktura davka v Republiki Sloveniji neugodna. Hvala lepa za to mnenje, se strinjam. Najbrž se strinja s tem nas vseh 90. Ravno zato sem v ponedeljek, na dan začetka te seje Državnega zbora, gospoda premierja spraševal zgolj o konceptu nove davčne reforme ali pa, kot pravite vi, restrukturiranja davčnih bremen. Samo koncept, nisem želel številk. Sami ste slišali in videli, kaj smo doživeli. Še nikoli nisem doživel takšnega zasmehovanja v vsej svoji poslanski karieri, kot sem ga doživel v ponedeljek. Če bo šlo tako naprej, bomo tudi mi po svoje v skladu s pravili, ki veljajo v tej državi in tem državnem zboru, ukrepali. Po vrsti, stranka Lista Marjana Šarca, mi davke izračunavamo s procentnim računom. Procentni znesek je, še iz osnovne šole, osnova krat procentna mera deljeno s 100. In normalno, če je osnova večja, če več zaslužiš, več plačaš dohodnine v tem primeru. Dr. Bertonclja, ko je še bil kandidat za ministra za finance, sem na hearingu vprašal: Dr. Bertoncelj, ali boste ukinili 50-odstotno davčno, dohodninsko stopnjo?« Pričakoval je to vprašanje in je imel izračun na mizi in je rekel: »Saj to je okrog 15 milijonov izpada, kar pomeni, da ni veliko.« Je, vsak evro je dragocen, ampak 15 milijonov v primerjavi s celotnimi davčnimi prihodki ni veliko. Signal bi pa bil dober, zelo dober, če bi ga ta vlada že uveljavila s 1. januarjem 2019. S tem se, upam, vsaj strinjamo.  Ja, ustavna odločba je bila na nek način tudi vaša rešilna bilka, ampak tukaj ne gre za rešitev, kot jo je glede na delavce migrante ovrglo Ustavno sodišče, tu gre za drugačno rešitev. Ustavno sodišče na to rešitev, ki jo mi predlagamo, še ni nič reklo, da se razumemo. Bi si pa mi želeli v Novi Sloveniji, da bi se vse ustavne odločbe enako spoštovale. Najbrž pa tu nismo istega mnenja. LMŠ si želi celovito in sistematično obravnavo davčne problematike, restrukturiranja davčnih bremen. Ja, tudi mi, problem je, ker nismo slišali, kdaj. Ko je gospa Erman še bila prva dama Ministrstva za finance, je rekla: V letu 2019 bomo analizirali, preračunavali, modelirali in tako dalje.« Konec naslednjega leta je ena tretjina vašega mandata mimo ali še več, morda skoraj polovica, ker v zadnjem letu, četrtem letu – jaz vam želim, da vladate štiri leta –, se ne dogaja nič. Hvala za mnenje Socialnih demokratov, ki so dolga leta vodili resor, dolga leta bili odgovorni za delo, družino in socialne zadeve. Deset let govorite in obljubljate to prestrukturiranje davčnih bremen, ampak kaj imamo danes?! Mi imamo danes zaradi te silne, tako dobre socialne politike blizu 280 tisoč ljudi pod pragom revščine.  Zahvaljujem se predstavniku Slovenske demokratske stranke, ki je zelo dobro razložil, zakaj 7 tisoč. Ne zato, ker je sedem pravljična številka, ampak zato, ker če množite prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo z 12, mesečno je to približno 630, krat 12, dobite dobrih 7 tisoč. Mi smo res zaokrožili navzdol na 7 tisoč, tudi zaradi tega, da bi si ljudje lahko znali čim bolj enostavno izračunati dohodnino. Danes si zna to izračunati mogoče dva, trije poslanci. Se opravičujem, kolegice in kolegi, cenim vaše kompetence, ampak tako smo zakomplicirali te algoritme, da je to že zdaj malo problematično. In res je, ni moralno, da država vzame, da vam vzame tisti denar, ki ga potrebujete, da preživite mesec, da si kurite pozimi, da se oblečete. Ni moralno. In tukaj tudi govorimo o moralno-etičnih vprašanjih davčne politike. In ko nas sprašujete in tarnate, kakšen je to izpad, bom vse poslanske skupine, ki ste tudi v preteklem mandatu bile v vladi, vprašal – Koliko ljudi so tik pred koncem mandata zaposlili vaši ministri? A ste se vprašali, koliko je to povečalo maso plač? In še sedanje, nove koalicijske partnerje, koliko ste jih do danes že zaposlili v državnem aparatu? Ste se vprašali, koliko je to povečalo izdatke? Ja, saj je povečalo tudi prihodke, ker so zaposleni, bodo tudi dohodnino plačevali. V zadnjem tednu je bilo podpisanih nekaj dogovorov, kjer je nekaj 100 milijonov šlo za javni sektor. Prav. Kaj pa realni sektor? In dohodnina, te olajšave, ki jih mi predlagamo, splošni dvig na 7 tisoč, so za vse; in če bi to znali izkoristiti, bi na nek način zelo dobro šli skozi tudi pogajanja z javnim sektorjem, ker se vsem plače povečajo, vsem, in bi zelo lahko prišli tudi skozi minimalno plačo. Vprašanje minimalne plače. Ampak vi ste ubrali pot, vi imate večino, vi imate absolutno oblast. Upam, da se zavedate, da imate tudi absolutno odgovornost.  Stranka modernega centra prav tako ponavlja izračun vlade, skoraj da bere stališče Vlade, ni pa lastnih rešitev. Poslanci smo zato, da predlagamo rešitve. Lahko, da so neumne, lahko da so neuporabne, se jih pač zavrne; ampak po lastni presoji in po lastni vesti, ne po navodilu vlade. Jaz si ne želim, da ste kolegice in kolegi iz vladnih strank zgolj podaljšek vlade. Ste preveč dragoceni, da bi vlada dvigovala vaše roke. Ste preveč dragoceni. Levica govori o Ginijevem koeficientu. Seveda, to je stalnica. Tudi mi govorimo o tem. Ginijev koeficient že nekaj let pomeni, da je slovenska družba zelo egalitarna. Mi smo zelo stisnjeni v en pas. To govori. Ne bi imel nič proti, če smo egalitarni v blaginji, ko smo vsi bogati. Mi smo egalitarni v revščini. To je problem, ker ne dovolimo tistim, ki imajo neke potenciale, da bi jih udejanjili, ki imajo dobre podjetniške ideje, da bi jih uveljavili, tiste je treba zabremzati v kali. Govorite, da potrebujemo dohodnino za zdravstvo, šolstvo. Seveda je res, ampak imam občutek, da je prepovedano skorajda govoriti in tudi pisati o tem, ob ugotovitvah, da mi nismo v zadnjih nekaj letih, treh, štirih, drastično zmanjšali dohodnine, sploh ne, da sploh nismo zmanjšali prispevkov za zdravstveno varstvo; a ko grem z recepti v lekarno, vedno znova moram za vedno več zdravil doplačevati. Kaj se dogaja s to veliko dostopnostjo, kot jo zagovarjate? Kaj se dogaja s takšnimi ali drugačnimi nujnimi, nenujnimi medicinskimi prevozi? Prehajam iz Prekmurja, kjer nas to najbolj udari. Pravilnik se kar spremeni, ker to ne gre skozi Državni zbor, ljudi pa udari; in tukaj mi o tem sploh ne govorimo. In najbolj udari tiste periferne, nas v skrajnem severovzhodu Slovenije, Pomurje, Prekmurje, Koroško. Mi nimamo Valdoltre, mi nimamo UKC Ljubljana, torej nismo enaki. Kakšna dostopnost, lepo vas prosim. Nehajmo, črtajmo to besedo, ker je floskula.  Nobena od vladnih strank tudi ni izrazila zaskrbljenosti zaradi izseljevanja slovenskih družin. Seveda smo v Evropski uniji, prost pretok ljudi, to smo se odločili na referendumu, da bomo člani Evropske unije, z vsemi temi svoboščinami, ki jih daje Evropska unija, ki jih mi absolutno podpiramo; ampak vedno bi si želeli, da prost pretok ljudi pomeni tudi, da pridejo dobri, izobraženi kadri, pridni kadri iz Nemčije k nam, iz Avstrije k nam, iz Švice k nam. Pa ne, čudno. Zakaj? Zakaj naše družine gredo v sosednjo Avstrijo? Poglejte, kakšne ponudbe za gradbene parcele za družinske hiše daje konkretno občina Jennersdorf, ampak saj tako vem, da me nihče ne posluša, ker je pač Prekmurje oziroma skrajni severovzhod Slovenije tako zelo daleč. In seveda se iz Gregorčičeve ne vidi do tja in se nihče s tem ne ukvarja. Nova Slovenija predlaga nek zakon, ki bi vsaj majčkeno te zadeve omilil, saj vsak lahko najde milijon razlogov, da predlog neke rešitve raztrga. Jaz sem se tudi bal, da bodo mene raztrgali, ko sva bila z direktorjem Dursa Simičem v Apačah, če se spomnite, Civilna iniciativa Apače je bila nekoč. 700 delavcev migrantov je bilo tam, zelo so vpili na mene in na sedaj že pokojnega dr. Bajuka, ker so milili, da je takrat naša vlada sprejela Zakon o dohodnini, ki ima načelo svetovnega prihodka. To je sprejela že Ropova vlada, drugače mi ne bi mogli 1. maja 2004 v Evropsko unijo. Ampak ljudje tega ne vedo, kdaj je kdo kaj sprejel. Velja danes in se potem trenutno vlado napada. Sem komaj odnesel celo kožo od tam. Od takrat smo nekaj potem mi spremenili, olajšali, potem je Ustavno sodišče to vrglo in tako naprej; od takrat se nič ne zgodi. Saj to najbrž vsi vemo, zakaj toliko govorimo o Avstriji. Zato, ker je tam na letni ravni vaš dohodek v višini 11 tisoč evrov neobdavčen, stopnja nič. In tudi je treba korektno reči, delavci migranti niso dvojno obdavčeni. Razliko dohodnine plačujejo. To vemo. Včasih k meni v poslansko skupino pride ta delavec, seveda je čustveno prizadet, domovina mu ni dala dela in je šel s trebuhom za kruhom, sedaj pa se je ta domovina oglasila pa rekla – Ej, 3 tisoč 600, 4 tisoč, 5 tisoč evrov boš dodatno plačal oziroma dvojno plačal. Ne, ni dvojno, tu vemo, koliko je ura; tako po domače.  Korektno, Desus je izrazil zaskrbljenost, da bo zmanjšana dohodnina vplivala dejansko tudi na finančno stanje v občinah. Se strinjam. Na drugi strani pa imamo vlado, kjer je inkorporirala celotno prejšnjo vlado in se na področju enega ključnega vprašanja, ključnega davka za lokalne skupnosti, to je davek na nepremičnine, ne zgodi nič. In nisem ravno prepričan, da bo sprejet tudi v tem mandatu, ker ta je povsod po Evropi pravzaprav ključni vir lokalnih skupnosti. Takoj ko rečete, da to bo problem za občine, mi vrnemo, da seveda bo problem; ampak je problem tudi zaradi tega, ker nimamo davka na nepremičnine. Toliko zaenkrat, kolegice in kolegi. Vmes bom moral za kakšne pol ure k predsedniku republike, upam, da me ne boste kritizirali zaradi tega. Se že vnaprej zahvaljujem za vašo konstruktivno razpravo v smislu iskanja skupnih, dobrih rešitev za naše državljane.
Breda Božnik
Spoštovani, spoštovano predsedstvo, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovana varuhinja in ostali gostje, lepo pozdravljeni! Glede na slišano smo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenili, da se na vse povedano moramo odzvati. Želela bi povedati, da v zvezi s triindvajsetim rednim Letnim poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2017 z vidika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjamo, da ministrstvo vsakoletno poročilo Varuha in vsako posamezno priporočilo Varuha prouči z vso skrbnostjo, resnostjo in odgovornostjo ter skuša najti najustreznejše rešitve za uresničevanje teh priporočil. Če je treba, si Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prizadeva iskati rešitve za posamezno problematiko tudi v sodelovanju s samo inštitucijo Varuha in drugimi pristojnimi institucijami. Na področju socialnega varstva je Varuh človekovih pravic na podlagi opažanj v letu 2017 podal več priporočil. Veliko priporočil je ministrstvo uspelo realizirati, nekaj pa jih je še v postopku realizacije. Naj jih nekaj naštejem: uveljavljanje pravic iz javnih sredstev z razširitvijo kroga upravičencev do pogrebnine in posmrtnine; pravic študentov invalidov, vezano na prevoze; namestitev starejših obsojencev v domove za starejše; problematika Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, vezano na prehod med statusi; tako imenovane romske problematike z omogočanjem dostopa do pitne vode, sanitarij in elektrike. Prav tako se izvajajo ukrepi za zmanjšanje zaostankov pritožb in tudi ukrepi za učinkovitejše delo inšpektorata. Zelo pomembno je v zvezi z navedbo Varuha človekovih pravic, da so zadovoljni, da je bil marca 2017 končno sprejet Družinski zakonik, ki bo rešil veliko vprašanj, na katera so dolga leta opozarjali. Izrazili so tudi pričakovanje, da bodo do njegove uveljavitve izvedene vse priprave na sodiščih in centrih za socialno delo ter dogovorjene poti medsebojnega sodelovanja inštitucije, zaradi česa tudi pojasnjujemo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se strinja, da predstavlja sprejetje Družinskega zakonika velik korak k boljšemu urejanju družinskega prava, ter dodaja, da je bilo s strani ministrstva v njegovo pripravo in usklajevanje vloženega izredno veliko dela in truda, vključno s strokovnim znanjem strokovnih delavcev ministrstva.  Osnovni cilj Družinskega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih, zato je bila pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka prenesena s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.  Za leto 2018, kar se tiče prevozov študentov invalidov, sofinancira Ministrstvo za delo preko socialnovarstvenih programov za prilagajanje prevoza študentov invalidov, izbranega na javnem razpisu, v višini 80 tisoč evrov. Polovico sredstev za ta namen, to je 40 tisoč evrov, je prispevalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, s katerim je bil sklenjen dogovor o zagotovitvi sredstev za ta namen.  Glede področja dela posebnih socialnovarstvenih zavodov v kontekstu dela z osebami s težavami v duševnem zdravju je Ministrstvo za delo že pristopilo k realizaciji navedenih sklepov in bo predvidoma povečalo kapacitete za 20 mest. V domu Nine Pokoren Grmovje se načrtuje gradnja dodatnega varovanega oddelka – zadeva je že v teku, gre proti koncu –, gre pa za namestitev oseb z demenco. Gradnja navedenega oddelka bo financirana iz lastnih sredstev zavoda, realizacija pa je predvidena do konca letošnjega leta. Prav tako bi želela poudariti, da v domu Lokavci s prenovo možnih širitev predvidevamo širitev kapacitet za 20 uporabnikov. Tukaj je realizacija predvidena v sredini leta 2019.  Moram se dotakniti še področja starejših, ki je izjemno pomembno, in ravno iz tega razloga je bila sprejeta strategija dolgožive družbe. V tem trenutku so v pripravi akcijski načrti, kjer bo potrebno sodelovanje vseh resorjev.  Kar pa se tiče področja revščine, je treba poudariti, da mu na ministrstvu posvečamo še posebno pozornost. Prav tukaj bi omenila, da imamo v Republiki Sloveniji socialne transferje, ki so na voljo najbolj socialno ogroženim. Poslanci Državnega zbora ste ravno v tem mesecu sprejeli tudi novelo Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim se osnovni znesek minimalnega dohodka, torej s 1. januarjem 2019, ohranja v višini 392 evrov.  Za konec se moram dotakniti še zaostankov. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se resno lotevamo teh zaostankov. Nadaljujemo s projektom za zmanjševanje le-teh, in sicer v kontekstu povečanega obsega delavcev, zaposlenih in pa z razporeditvijo vseh zaostankov, torej vseh pritožb po različnih direktoratih naše hiše. Hvala lepa.
Hvala lepa. Spoštovani poslanec, me veseli, da imam v Državnem zboru tudi biografa, ki vestno spremlja mojo življenjsko pot. Seveda se zavedam resnosti tega vprašanja in nikakor ne mislim, da tega vprašanja ni treba rešiti. Še več, treba ga bo rešiti hitro. V letu 2013 je bil izdelan investicijski program za to odlagališče. V letu 2014 je agencija pridobila pooblastilo Republike Slovenije, na podlagi katerega so bila odkupljena zemljišča. V letu 2017 je bila izdelana novelacija investicijskega programa, ki je v usklajevanju z ustanoviteljem. V letu 2018 pa so sklenjene služnosti za izgradnjo infrastrukturnih objektov. Ostale aktivnosti, vezane na ta projekt, so pa naslednje: projektna dokumentacija za gradbeno dovoljenje za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov bo dokončana v letu 2019, izdelana je referenčna dokumentacija in osnutek varnostnega poročila v skladu z zakonom, ki ureja jedrsko varnost, izdelano je poročilo o vplivih na okolje in agencija je vlogo za okoljevarstveno soglasje dopolnila 7. novembra 2018, se pravi ta mesec. Po zaključku presoje vplivov na okolje in pridobitvi okoljevarstvenega soglasja pa bo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo tega odlagališča. Vzporedno pa potekajo aktivnosti za certificiranje betonskega zabojnika za pakiranje odpadkov. Z resolucijo je bilo sprejeto, če pride do dogovora z Republiko Hrvaško, bo šlo po tem postopku. Je pa po obeh scenarijih gradnja predvidena v obdobju od leta 2017– 2019, kar se že dogaja, kar sem rekel, poskusno obratovanje je predvideno med 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi se začelo redno obratovanje. Take podatke imam. Kot ste že uvodoma povedali, če študentki ne vesta, kje je Krško in kaj je jedrska elektrarna, potem morda tudi v šoli nista dovolj poslušali ali kaj podobnega. Ampak dejstvo je, da se bo Vlada Republike Slovenije potrudila in osebno se bom zavzel, da bo to odlagališče zgrajeno in da bo ta problem rešen. Pravilno ugotavljate, spoštovani poslanec, da je 40 let dolga doba in se tudi zahvaljujem, da ste bili zraven, takrat ko ste odobrili to odlagališče, ker vem, da je bilo takrat precej pereče tudi v javnosti, ker jedrskih odpadkov nihče ne želi. Vsi imajo radi čisto energijo, odpadki so pa potem problem, tako da se bomo maksimalno potrudili, da se bo to, kar so mi povedali na ministrstvu tudi uresničilo. Hvala lepa.
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 3. seji dne 7. 11. 2018 kot matično delovno telo obravnaval Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ki jih je Državnemu zboru predložila komisija. Predstavnik predlagatelja predsednik komisije Borut Smrdel je v uvodni predstavitvi najprej opozoril na dejstvo, da so predlagane spremembe in dopolnitve poslovnika komisije posledica dejstva, da je Državni zbor dne 18. oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Ta novela je v 43. členu določila, da mora komisija v treh mesecih od njene uveljavitve uskladiti poslovnik komisije s spremembami in dopolnitvami.  Med temi velja omeniti predvsem uvedbo spletnega portala eRevizija z letom 2019, ki bo omogočal elektronsko izmenjavo vlog v postopkih pravnega varstva, ki jih vodi komisija. Sledijo novosti glede ureditve razjasnjevalnega sestanka ter uvedba obv