9. izredna seja

Državni zbor

26. 9. 2018
podatki objavljeni: 26. 9. 2018

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 9. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.  Sporočam vam, da je umrl gospod Leopold Grošelj, poslanec Državnega zbora v letih 2000–2004. Njegov spomin bomo počastili z minuto molka.  / minuta molka/ Slava mu!  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Felice Žiža do 11. ure, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, Ferenc Horvat, mag. Marko Koprivc, Željko Cigler, Ljudmila Novak od 15. ure dalje in Matjaž Han od 13. ure dalje.  Na sejo sem vabil predstavnika državne volilne komisije ter kandidatki in kandidate za poslanke in poslance k 1. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!  Spoštovane poslanke spoštovani poslanci! Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 21. septembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Prekinitev. Samo trenutek prosim, da preverimo. Prosim, da še enkrat preverimo, ali naprave delujejo. Ali ne delujejo? Če ne delujejo, odrejam tri minute pavze. Nadaljujemo 10.07. Hvala.
Nadaljujemo s prekinjeno sejo in 2. točko. Predno pa nadaljujemo, bi vas rada opozorila oziroma obvestila o napaki, ki se je zgodila včeraj pri oddaji prijave razpravljavcev za današnjo sejo. Nekatere izmed poslanskih skupin so oddale prijavo poslancev, ki so bili potrjeni šele danes na današnji seji, in po strogi črki poslovnika je tako, da se na razpravo oziroma na seznam razpravljavcev napišejo oziroma prijavijo samo poslanci, ki imajo potrjen mandat. Tako da z današnjo sejo so bili poslanci, ki so bili potrjeni v nov mandat, neupravičeno napisani na ta seznam. To napako bomo sedaj popravili na način, da bodo poslanci dobili priložnost za razpravo v tistem času, ko se bo čas, ki bo ostal od razprave, razdeljeval naknadno. Postopkovno ima najprej gospod Möderndorfer.
Dober dan vsem skupaj! Meni je sicer žal, da se moramo na takšen način pozdravljati, ko prihajam v parlament. Obžalujem ta dogodek, še posebej zato, ker se pred slovensko javnostjo hoče zakriti neka napaka in se celo ta napaka naprti poslanskim skupinam. Da bo slovenski javnosti sploh razumljivo, kaj ste zdaj povedali in kaj se pogovarjate pol ure, je treba zelo jasno povedati, da po poslovniku … Ker drugače mi citirajte člen iz poslovnika in pa postopek, točno kako je opredeljen in kdaj lahko kdo razpravlja in kdaj ne, ker v nasprotnem bom razumel, da ste novim poslancem s potrjenim mandatom v tem državnem zboru odvzeli glas in da nimajo več pravice govoriti in jih postavili celo v svojevrsten drugorazredni položaj. Govorili boste, ko bodo ostanki ostali – to je nedopustno, to se ne sme zgoditi v Državnem zboru. To, kar se dogaja, bi sicer kolega Tanko, ki ga zdaj ne vidim tukaj prisotnega in verjamem, da je bil iniciator te cele zgodbe, da je opozoril tako strokovno službo kot predsednika Državnega zbora, da je to seveda lahko napaka … Moram reči, da ste zapeljali stvar zelo zelo slabo.  Zdaj pa po vrsti. Tisto, kar je najbolj pomembno: poslanske skupine so podale imena poslancev po tipični proceduri, ko seveda dobijo jasen razrez, kdaj ima kakšna poslanska skupina tajming, da lahko poslanca uvrsti na ta seznam. Zraven je naša strokovna sodelavka zelo jasno napisala ime in priimek poslanca, mene, in zraven napisala, da bo pri tej točki že potrjen mandat. Ta list, mimogrede, ta seznam je še danes objavljen na spletni strani, ker je bil potrjen skupaj kot sestavni del z dnevnim redom, in nihče ni temu oporekal. Tudi na začetku seje predsednik Državnega zbora ni seznanil vodje poslanske skupine, da poslanci ne bodo imeli besede in da je vrstni red drugačen. Tega niso storile niti strokovne službe Državnega zbora, še več, prišlo je tako daleč, da če ne bi predlagali spremembe vrstnega reda med samo sejo, kar je parlamentarna praksa, tega nihče ne bi vedel, ampak bi se vse skupaj zapletlo šele, ko bi prišli do besede. In zato ne bi bilo niti pavze, ne bi bilo niti posveta z vodji poslanskih skupin, ničesar ne bi bilo.  Predsednik, si prvi med enakimi v tem državnem zboru – slab začetek, zelo slab začetek in jaz to razumem samo tako, da mi nekdo hoče zapreti usta. Hvala.
Predno dam naprej postopkovni predlog, bi rada samo pojasnila. Strokovne službe so obvestile vse službe poslanskih skupin o tej neljubi napaki, tako da ne gre za to, da vam nekdo ne želi dati besede, ampak gre zgolj za to, da se k razpravi lahko prijavi samo poslanec. Treba je vedeti tudi, da se lahko na ta račun ustvari neka čudna praksa. Nihče ne more vnaprej zagotoviti, da bodo poslanski mandati potrjeni, lahko tudi ne bi bili, tako da bi bila takrat situacija podobna, kot je sedaj. Zdaj pa dajem najprej postopkovni predlog gospodu Zorčiču.
Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, mi smo danes priča, bom rekel, prvovrstnem škandalu pri vodenju Državnega zbora. Na spletni strani Državnega zbora je določen dnevni red današnjih razpravljavcev. Potem ko se je ta seja začela in ko so bili potrjeni mandati vseh nadomestnih poslancev, pa smo šele po nekih kuloarjih izvedeli, da so poslanci, vsi nadomestni poslanci, izbrisani s tega vrstnega reda. Kar nam želite povedati, je to, da je prišlo pri sestavi vrstnega reda do nekakšne napake, da ste to ugotovili šele danes na pobudo ene izmed poslanskih skupin in da boste to napako sanirali tako, da boste poslancem vzeli besedo. Spoštovana podpredsednica, ali to prav razumem, da je namen spoštovanja tega poslovnika ta, da se spoštuje poslovnik, ali pa je namen spoštovanja poslovnika ta, da se zagotavljajo vsem poslancem enake pravice? Jaz razumem, da vi delate tisto prvo. Predlagam, da poslovnik berete na način, da se vsem nam omogočijo enake pravice, da omogočite razpravo vsem trem ali štirim poslancem, ki so na tej listi, pa se morda niso odjavili. Če se s tem ne strinjate, dajte ta predlog na glasovanje. Mislim, da nobene napake poslovnika ali pa uporabe poslovnika ni mogoče sanirati na način, da se poslancem jemlje beseda. Pa saj vendarle, kolegi, to je naše osnovno sredstvo! Hvala lepa.
Hvala. Še enkrat naj poudarim, da poslanci, ki so bili včeraj prijavljeni k razpravi, včeraj še niso bili poslanci. Danes so postali in bodo lahko razpravljali v okviru časa, ki bo naknadno razdeljen v preostanku. Sedaj ima postopkovni predlog gospod Zmago Jelinčič.  Izvolite.
Hvala lepa. Da pojasnim. V Državnem zboru slišimo iz vrst SMC, da se predpise razlage in ne spoštuje, da se lahko krši poslovnik, da se ga lahko prilagaja glede na situacijo, da pravila ne veljajo, da je vse skupaj odvisno pravzaprav od koalicijske pozicije in konec koncev posledično, da določena višina inteligenčnega kvocienta ni pomembna za Državni zbor. Zato v skladu s 73. členom Poslovnika Državnega zbora zahtevam 45 minut pavze, da bom svojim poslancem razložil vse to, kajti novi so, ne poznajo zadeve. Mislim, da je smiselno, da se jim pove, da tako zadeva ne gre. Hvala.
Hvala lepa za vaš predlog. Naj vas pa samo obvestim oziroma poučim, da gre pri tem predlogu za situacijo, ko je pred odločanjem o kakršnemkoli predlogu. Poslovnik v drugem odstavku 73. člena pravi, da lahko vodje poslanskih skupin zahtevajo prekinitev za posvetovanje le, če gre za prekinitev pred odločanjem. Sedaj še ne odločamo o ničemer. …/ oglašanje iz dvorane/ 73. člen drugi odstavek, gospod Jelinčič …
Oprostite, ali smem prebrati 73. člen, ker ste ga narobe povedali? Sedaj bom pa tudi rekel, da dejansko ne znate voditi Državnega zbora.
Gospod Jelinčič, nisem vam dala besede.
Ja, sem si jo vzel, zato ker je potrebno …
Prosim, če se držite pravil, ki veljajo v Državnem zboru.  Postopkovno ima besedo še gospod Samo Bevk.
Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Mislim, da je Poslovnik Državnega zbora povsem jasen. Prvi odstavek 68. člena pravi, citiram: »Prijave k razpravi je treba vložiti pisno pri predsedniku Državnega zbora najkasneje dan pred začetkom obravnave posamezne točke dnevnega reda do 12. ure.« Točno se je vedelo do 12. ure pred 24 urami, kdo so bili poslanke in poslanci tega državnega zbora. Mislim, da ne glede na to opombo k seznamu, ki jo je podala strokovna sodelavka SMC, je to brezpredmetno, kajti potem lahko govorimo, kaj bi bilo, če bi bilo. Mislim, da ste ravnali, gospa podpredsednica, popolnoma v skladu s poslovnikom. Hvala lepa.
Postopkovno ima gospod Zorčič.
Spoštovana gospa podpredsednica.  Ta argument, da je bil včeraj tisti čas, ko je bilo treba prijaviti, in da pač tisti merodajen glede tega, kdo se lahko prijavi, seveda ne pije vode. Poglejte, včeraj je bilo še marsikaj drugega narejenega, pa nismo vedeli, ali bodo danes poslanci potrjeni ali ne. Na primer, tudi tile napisi so bili že včeraj dani tudi za gospoda Möderndorferja pa gospo Mašo Kociper, pa to ne pomeni, da so ti napisi odvisni od tega, ali bo karkoli potrjenega ali ne. Mi smo prijavili te poslance zaradi tega, ker se je vedelo, da bodo potrjeni, ker so bili na Mandatno-volilni komisiji, državni volilni komisiji in ker smo jih morali do dvanajste ure prijaviti. Saj mi jih ne bi mogli danes prijaviti in prav je, da smo jih prijavili. Ali zdaj želite povedati, da so oni danes na tej seji brez zveze? Ali vi točno to želite povedati, češ da si lahko razpravo vzamejo, če bo karkoli časa? Poglejte, to ne gre tako. Predlagam, da to presekamo s tem, da enostavno glasujemo o tem, ali imajo prijavljeni poslanci, ki so še vedno prijavljeni, ki so še vedno na seznamu, ki je na spletni strani Državnega zbora, pravico govoriti ali pa jim bo to Državni zbor odvzel. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednje postopkovno ima gospod Möderndorfer, potem pa gospod Jelinčič.
Vidim, da preprosto nočete sprejeti enih določenih dejstev, ki so jasna, in zato, ker vidim, da poslanec bere poslovnik in podučuje, kdo je bil včeraj poslanec in kdo ne, in govori, da je vse prekleto jasno, vas zdaj sprašujem, podpredsednica, pa mi odgovorite, da bom vedel, v kakšnem državnem zboru sedim, in da bom vedel tudi ravnati za prihodnje. Razložite mi, kako so lahko strokovne službe dopustile, da je seznam z mojim imenom potem, če nisem bil poslanec, se pojavil na seznamu razpravljavcev na spletni strani, in ko je začel sejo voditi predsednik Državnega zbora, zakaj ni opozoril, da je, če že ni bil popravek narejen na spletni strani – in dajte si odpreti, še zdaj je to ime gor –, mi razložite, kako je lahko dnevni red bil sprejet, seznam je sestavni del tega dnevnega reda, ker se ve, kako se bo vodila seja, potem pa nekdo samovoljno, ker ugotovi, da je bila neka napaka, reče, da ta pa ne bo razpravljal, ker takrat še ni bil poslanec. Po tej logiki, če to prakso sprejmemo, kot jo zdaj želite uvesti, to je parlamentarna praksa, bo kadarkoli katerikoli predsednik Državnega zbora lahko nekoga, ki je že uvrščen na seznam razpravljavcev, umaknil z neko interpretacijo in razlago o nekih napakah, ki so se zgodile. Oprostite, to tako ne bo šlo! Garantiram vam, če danes ne bom dobil besede, ker med ostanke ne bom šel, ker si tega ne bom dovolil, da me postavljate, da sem drugorazredni poslanec. Zato sem namenoma rekel, predsednik je samo prvi med enakimi in to velja tudi za vas, ki ste substitut prvega med enakimi. Enostavno se morate odločiti, ali boste tehtali za poslovnik in parlamentarno prakso, ki je nesprejemljiva, ali boste danes odločali o tem, da preprosto poslancem, novim, z danes potrjenim mandatom ne daste besede v tem parlamentu. Na to vas bom opominjal cel mandat in boste s tem tudi končali mandat. Verjemi te mi, me še ne poznate, me boste spoznali.
Hvala lepa, gospod Möderndorfer. Me veseli, da sva se spoznala tudi na tak način. Povedala sem svojo odločitev, če se z njo ne strinjate, se lahko obrnete na Komisijo za poslovnik.  Naslednji, ki ima proceduralni predlog, je gospod Jelinčič, potem pa še Janja sluga.
Gospa podpredsednica, naj vam preberem drugi odstavek 73. člena Poslovnika Državnega zbora, ki ste ga vi obrnili na glavo. Takole piše. »Predsedujoči prekine delo Državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine zaradi posvetovanja v skupini. Posamezna poslanska skupina lahko zahteva takšno prekinitev samo enkrat pri posamezni točki dnevnega reda. Takšna prekinitev sme trajati največ 45 minut, razen če Državni zbor odloči drugače … « In tako naprej. Nikjer ni tistega, kar ste vi rekli, da piše. Glede na to, da nam nočete dati 45 minut pavze, mi, naša poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, napovedujemo obstrukcijo in gremo domov. Lepa hvala.
Hvala lepa. Gospod Jelinčič, saj ste sam prebrali – predsedujoči prekine delo Državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine. Naslednja ima postopkovni predlog gospa Sluga.
Hvala lepa. Tole je uradni dokument, ki je objavljen na spletni stani. Uradni dokument Državnega zbora, kjer so napisana imena in priimki štirih, ne samo našega, štirih novih poslancev. In zdaj trditi, da smo mi naredili napako, ko smo prijavljali, štirje so prijavljeni iz treh različnih poslanskih skupin. Če so napako naredile strokovne službe, so si za to krive same, ne more pa biti posledica tega ta, da poslanci ne dobijo besede. Poslanci so tukaj uradno prijavljeni in to je zelo nevaren precedens, ker naslednjič boste samovoljno prečrtali nekoga s tega seznama, ampak naslednjič bomo poslanske skupine zahtevale, da se naknadno uvrsti na seznam uvrsti tudi nekdo, ki ga nismo prijavili na podlagi take prakse. Če se po tem zgledujemo po pretekli praksi, bo to samo še anarhija in je brez zveze, da to objavljate. Govoriti o tem, da bodo zdaj ti poslanci lahko sodelovali v razpravi pri delitvi časa, je res smešno. Smešno! V prvem trenutku, ko so bili poslanci prijavljeni, bi jih morali zavrniti, da o tem, da vodje poslanskih skupin niso bili obveščeni, da smo naključno izvedeli, po hodnikih, da bodo enostavno črtani s seznama razpravljavcev – to je nezaslišano!
Gospa Sluga, po mojih informacijah so bile obveščene vodje oziroma sekretarke poslanskih skupin. Naslednja ima besedo gospa Nataša Sukič za postopkovni predlog.
Hvala lepa. Se odpovedujem, ker ste točno to povedali gospodu Jelinčiču, kar sem imela jaz namen povedati. Namreč, da je jasno, da je sam prebral, da pred odločanjem se lahko vzame ta odmor, in mi o ničemer trenutno ne odločamo. Hvala lepa.
Hvala. Naslednji, ki ima postopkovni predlog, je gospod Samo Bevk.
Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Kdor dela, se tudi moti. Torej, motiti se je povsem človeško in tisti, ki so prijavili posamezne poslance k razpravi, in tisti, ki so te poslance potem uvrstili na ta spisek oziroma seznam, ki ga imamo tukaj pred sabo, so se pač zmotili, kar je povsem človeško. To pa je tudi v nasprotju s 1. odstavkom 68. člena Poslovnika, kar sem prej citiral, tako da ponovno gospa podpredsednica, menim, da ste ravnali pravilno, v skladu s poslovnikom. Bil pa je na posvetu predstavnikov poslanskih skupin oziroma vodij poslanskih skupin nek kompromis po zdravi kmečki pameti, da bodo lahko vsi prijavljeni poslanci, kljub temu da ni v skladu s prvim odstavkom 68. člena Poslovnika, bodo kljub temu dobili besedo. Hvala lepa.
Postopkovno ima naslednji gospod Möderndorfer.
Kako naj zaupam strokovni službi, da je, ko danes trdi in vi danes v njihovem imenu rečete, da naj bi bila strokovna sodelavka poslanske skupine obveščena, če pa jaz – zdaj za razliko od vas ne bom rekel, »naj bi bila« – povem zelo jasno: »Ni bila obveščena!« Vi verjamete strokovni službi Državnega zbora, jaz verjamem svojim strokovnim sodelavcem – oprostite, nekdo vas vleče za nos. Težko je priznati napako, ampak skrivati se, zato da bodo poslanci nosili posledice napak strokovnih delavcev Državnega zbora, in se potem sklicevali določeni poslanci na poslovnik in vam dajali podporo, da imate prav – glejte, jaz z ostanki ne bom govoril. Je pa danes črn madež na demokracijo. Vi zapirate usta poslancu. Hvala lepa, tudi z ostanki ne bom govoril.
Gospod Möderndorfer, vaš postopkovni predlog je bil …? Ga nisem zasledila. Naslednji ima postopkovni predlog gospod Zorčič. Ne? Še gospod Jurša.  Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednica, za besedo! Ampak zdaj v zadnjem primeru ste to napako, ki ste jo delali ves čas, ko ste dajali postopkovne možnosti, da predlagajo kolegi oziroma kolegice, vendar skoraj nobeden od njih ni rekel, kakšen je njegov predlog v tem postopku. Bila je razprava, dobesedno prej prepir med različno mislečimi poslanci. Zato vam predlagam, da vsakega od njih povprašate, kakšen je njegov postopkovni predlog, ker ga nobeden skoraj ni dal.
Hvala, gospod Jurša, za ta nasvet. Še so postopkovni predlogi. Gospod Kramar, izvolite.
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi! Mislim, da se da ta problem elegantno rešiti. Konec koncev, Državni zbor je najvišji organ odločanja. Sprejel je poslovnik in ostale zadeve in mislim, da je bil predlog gospoda Zorčiča zelo na mestu. Naj Državni zbor odloči o tem, ali se da beseda tudi tem novim poslancem. Tak predlog predlagam, to je moj predlog, da daste to na glasovanje in če bo to izglasovano, potem se jim seveda da tudi beseda. Hvala.
Hvala lepa. Prosim, če izklopite mikrofon. Glede vašega predloga o glasovanju, glede te odločitve, naj povem, da glasovanje o tem izrecno poslovnik ne predvideva, tako da sem odločitev sprejela sama. Če se z njo ne strinjate, še enkrat predlagam, da se obrnete na Komisijo za poslovnik. Če ni drugih postopkovnih predlogov, nadaljujemo z razpravo.Gospod Zorčič, izvolite, proceduralno.
Spoštovana gospa podpredsednica! Če ste se odločili, da napako, ne vem, poslanskih skupin, vaših služb, sanirate tako, da boste odvzeli besedo poslancem, kar mislim, da ni prav, mislim, da je to res zaton demokracije v tej hiši, potem mi napovedujemo obstrukcijo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Nadaljujemo razpravo. Naslednja je na vrsti magistrica Bojana Muršič, izvolite.
Hvala lepa za besedo! Saj ne vem, ali bi bilo sploh smiselno razpravljati o današnji temi. Veliko smo že govorili, sicer ne vem, zakaj smo zapletli vso zadevo na tej točki. Vsekakor smo imeli težave. Strokovne službe so naredile napake, tudi poslanska skupina je naredila napako, verjamem pa, da bi lahko s kompromisom zadeve tudi lahko rešili oziroma poslovniška določila so pri tem popolnoma jasna. Nekdo, ki ni poslanec, ne more biti na listi prejšnji dan napisan za razpravo. Ampak dobro. Danes govorimo o zelo zanimivi zadevi. Sicer bom kar težko preklopila na to zadevo, o kateri danes razpravljamo. V uvodu je predlagateljica povedala, da lahko rešitve iz koalicijske pogodbe škodljivo in uničujoče vplivajo na slovenske podjetnike. Poudarjam, navedla je »lahko«. Vsi bi se morali zavedati, tako vi kot mi, da dejansko preuranjene navedbe škodujejo tako gospodarstvenikom kot tudi nam. Nesporno dejstvo je, da si vsi želimo uspešno, konkurenčno in družbeno odgovorno gospodarstvo, ki bo zagotavljalo napredek, razvoj in blaginjo za naše ljudi. Zgolj s takšnim naprednim, uspešnim gospodarstvom lahko ustvarjamo višji bruto domači proizvod in boljše pogoje, na nas, politikih pa je, da sprejemamo dobre zakonske odločitve. Ampak koalicijska pogodba ni zakonska. Zakoni prihajajo na mizo šele kasneje. Prav je, da so se gospodarstveniki obrnili oziroma izpostavili določene težave, vendar je treba počakati na zakonski predlog. Verjamem, da v času zakonskega predloga – ki bo, ko bo – bomo vsi skupaj, tako vi, mi, gospodarstveniki in vsi, ki bodo sodelovali, sprejeli en dialog, na podlagi katerega bodo sprejete dobre odločitve tako za gospodarstvo kot tudi za podjetnike. Res je, koalicijska pogodba je povzročila veliko polemik. Žalosti me, da so te polemike prišle s strani poslancev, še posebej enega izmed poslancev, kar je zame nezaslišano in povsem neprimerno, kajti besede imajo tudi zadaj dejanja. Zato menim, da se moramo vsi zavedati svojih besed, kajti, kot sem rekla, zadaj so dejanja. Verjamem, da je to bilo v poduk vsem ostalim, da bomo premišljeno sporočali svoje besede. Res je, koalicijska pogodba je pripravljena; ni bila pripravljena v skladu z gospodarstveniki, vsekakor ne. Koalicijska pogodba je splet vseh nekako programov političnih strank – petih oziroma šestih. Sicer pet političnih strank je podpisalo koalicijsko pogodbo, le-ta je pa osnova za pripravo zakonskih aktov in za njihovo izvedbo. Vendar takrat, ko bo prišlo do zakonskih predlogov, bo dialog ključna zadeva, potrebne so še določene analize, da vemo, kako naprej. Spodbujanja podjetij, tako malih kot tudi velikih, da se jim zagotovi njihova širitev, so vsekakor pomembna in dobro poslovno okolje je korak naprej. S tem dobrim okoljem gospodarskim bomo dosegli tudi nova delovna mesta, širitev podjetij, kar si vsekakor tudi v Sloveniji želimo. Se pravi, več investicij, več novih delovnih mest, boljša blaginja za naše državljanke in državljane. Ampak želim ob tem posebej poudariti, da ja, delovna mesta, vendar kvalitetna delovna mesta za dobro plačilo. Velikokrat se zgodi, da gospodarstveniki dejansko delavcev ne cenijo dovolj, delavci dobivajo zgolj minimalne plače, ampak ta minimalna plača dejansko ni dovolj za preživetje njegove družine in oziroma tudi njega samega. Podjetniki se morajo zavedati – in marsikateri majhen podjetnik, pa tudi nekateri veliki, se tega globoko zavedajo –, da brez delavca tudi njihovega podjetja ni. In jih tudi ustrezno nagrajujejo. Še posebej pri družinskih podjetjih je to opaziti, da dejansko spoštujejo delavce, jih pošteno nagrajujejo za pošteno delo in verjamem, da bodo gospodarstveniki tudi to ugotovili, kajti delovna sila nam odhaja v tujino. Zakaj? Tam so plače višje, res pa je, da v tujini ni enostavno delati. Ampak nekako se ljudje poslužujejo tega, kajti pri nas so resnično plače bistveno prenizke. Ali bi razbremenili plače, razbremenili podjetnike – bojim se, da dejansko višjih plač kaj dosti ne bi dosegli. Moram reči, da sem se z nekaterimi tudi pogovarjala o tem spustu davka na dodano vrednost, mogoče za dve odstotni stopnji, in sem vprašala, ali bi ti znižal ceno storitve. Veste, kakšen je bil odgovor? Da ne. Tako če spustimo te davčne obremenitve, verjamem, da marsikateri se za povišanje plač in tudi znižanje storitev ne bi odločil. Zavedati se moramo, da so delavci neprecenljivi, največje bogastvo podjetja, ampak resnično treba je ustvariti takšno poslovno okolje in takšne gospodarstvenike, ki bodo pošteno delo tudi primerno plačali. Pa ne govorim samo o plačah, govorim tudi o stabilnosti zaposlitve. Če bojo imeli delavci stabilno zaposlitev, potem to pomeni bistveno manj težav, tako tudi na zdravstvenem področju, kajti zadovoljen delavec, ki rad prihaja v službo, je manj pod stresom, zadovoljen na koncu meseca, ko dobi plačilo, in lahko se doseže tudi na takšen način maksimalni učinek na delovnem mestu. Torej, kot sem že na začetku povedala, koalicijska pogodba je političen akt, ki je podpisan s strani petih političnih strank, ampak treba bo še veliko analiz, pogovorov, sodelovanja z vsemi deležniki, da se bo dosegel kar največji kompromis tako med vlado in gospodarstveniki in tudi, da bodo gospodarstveniki nagrajevali svoje delavce, kot je treba. Dialog in še enkrat dialog je ključen, ki bo potem na podlagi te koalicijske pogodbe izpeljan, in lahko se tudi zgodi, da marsikatera zadeva, ki je zapisana v koalicijski pogodbi, je preuranjena. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Žan Mahnič, pripravi pa naj se Lidija Divjak Mirnik.
Hvala za besedo, podpredsednica, in čestitke za pravilno odločitev prej pri tistem zapletu. Torej gospoda Möderndorferja očitno boli, da ni bil izvoljen v Državni zbor in je samo nadomestni poslanec. Začel je v svojem stilu. Me pa to spominja na prejšnji mandat. To je tako, kot ko smo imeli zaplete pri Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ko je sicer danes gospod Zorčič govoril o nekem zatonu demokracije, ni pa povedal, da je prejšnji mandat on protiustavno vzel mandat Janezu Janši in protiustavno glasoval proti temu, da je referendum o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. No, in takrat, ko so Janezu Janši vzeli mandat, smo ga mi ob novem pozivu ponovno predlagali za člana Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kljub temu da ni bil poslanec. Če bi takrat uporabili Zorčičevo logiko, bi lahko rekel, ga boste potrdili, ker smo itak vedeli, da mu bo Ustavno sodišče mandat vrnilo. Skratka, odločitev je bila pravilna, ker takrat, ko se je lista prijavljala, še ni bil poslanec. Zdaj pa, če gremo na temo, slišati je bilo s strani poslanke, ki obstruira sejo, gospe Janje Sluga, v kakšnem stanju smo pustili državo v Slovenski demokratski stranki leta 2008 po štirih letih vlade, kaj smo pustili za sabo. Tukaj so glavni makroekonomski kazalci za Slovenijo in izbral najboljšo številko v letih 2004 do 2008 in pa najboljšo številko v letih 2015 do 2018, da vidimo, v kako slabem stanju je Slovenijo leta 2008 zapustila prva vlada Janeza Janše, v kako odličnem stanju – očitno po njenem mnenju, čeprav številke govorijo drugače – pa Stranka modernega centra oziroma Miro Cerar. Kar se tiče gospodarske rasti, je bila v mandatu Janševe vlade najvišja 6,9 %, v času Cerarjeve vlade 5 %. Kar se tiče izvoza, realna rast v procentih: v času Janševe vlade 14,1, v času Cerarjeve 10,6. Kar se tiče uvoza: v času prve Janševe vlade 16,8, v času vlade Mira Cerarja 10,1. Kar se tiče javnofinančnega primanjkljaja, smo imeli leta 2007 prvič izravnan proračun, bil je izravnan leta 2017, in pa napoveduje se presežek za letos, vendar je treba vedeti, da tega ne bi bilo, če vlade ne bo omejevalo fiskalno pravilo. Torej je bila primorana to narediti. Kar se tiče javnega dolga, je vlada Janeza Janše zapustila državo pri 22,1 % BDP, vlada Mira Cerarja pri 69,3. Število brezposelnih v prvi Janševi vladi – 66 tisoč 239, v času vlade Mira Cerarja 88 tisoč 648. Kar se tiče rasti potrošnje, zasebne potrošnje: v času prve Janševe vlade 6,4 % rast, v času vlade Mira Cerarja 4,2. Kar se tiče investicije v osnovna sredstva 12-odstotna rast v času Janševe vlade in v času vlade Mira Cerarja 10-odstotna rast.  Skratka, ne vem, kaj je imela poslanka v mislih, da smo državo leta 2008 pustili v slabem stanju, z izjemo tega, da očitno ne loči dveh različnih dolgov, kakor tudi marsikateri drug ne, kakor je bilo razbrati iz razprave. Kajti, razlika je med dolgom, ki ga ima država, ki ga najame za proračun, in pa dolgom, ki je skupen, kamor se štejejo tudi fizične in tudi pravne osebe. Ta pa se je v letu 2004 do 2008 enormno povečal. Ampak tukaj vlada nima nič. Če mi kot fizične osebe najamemo kredit, če podjetja v času gospodarske rasti, kakršna je bila leta 2004 do 2008, najamejo kredit, logično, da se ta dolg viša. Ampak s tem dolgom država nima nič, ker država ne gre na banko oziroma k fizičnim drugim osebam prosit za kredit za posameznega državljana ali za posamezno pravno osebo. Če se ta dolg povečuje v času gospodarske rasti, to pomeni, da gospodarstvo funkcionira, ker podjetja najemajo kredite zato, da širijo svojo proizvodnjo. Če širijo svojo proizvodnjo, pomeni, da zaposlujejo, da vlagajo v razvoj, da vlagajo v investicije. Če državljani najemajo kredite, pomeni, da ne najamejo kredita zato, da ga bodo dali pod povšter, ampak ker bodo ta denar potrošili. Tukaj zopet pride potem do multiplikatorjev. Če se ta dolg povečuje, pomeni, da je gospodarska rast, da država funkcionira, da gospodarska klima je ugodna in da državljani najemajo kredite, da trošijo, podjetja pa, da se razvijajo in širijo svojo dejavnost. Tukaj nehajte zavajati. Je pa prva vlada Janeza Janše v štirih letih Slovenijo zadolžila za 700 milijonov evrov. V štirih letih! Vlada Alenke Bratušek v enem letu za 8 milijard! Če ti v enem letu najameš kredita za 8 milijard, poglejte, potem ti lahko preprosto daš na plakat: Izkušeni, odločni, rešili smo Slovenijo. Ja, pa kdo ne bi rešil Slovenije, če bi vzel 8 milijard pufa, ga dal v banke, s tem kvazi saniral banke, krpal s tem proračun in to je to! Ne rabiš biti ekonomist, da rešiš, recimo, v tem primeru države, če pa nekje vzameš 8 milijard evrov kredita. Na tak način lahko državo reši vsak. Drugo pa je, če si pripravljen v času krize nižati odhodkovno stran proračuna. To smo naredili v času druge Janševe vlade, za to plačali visoko ceno v smislu politične škode. Tista vlada, ki je potem prišla, pa je imela bistveno boljša izhodišča, ker je bilo za slabo milijardo praktično porezanega proračuna v enem letu. Ampak takrat bi bilo, seveda, bistveno lažje zopet najeti kredit, sanirati banke s tistim denarjem, izravnati proračun. To bi bilo to. In smo rekli, rešili smo državo! Ja, vzeli smo 8 milijard kredita! Kdo ga bo pa plačal? Po kakšni obrestni meri? Po 5 % in več. Potem pa rečete, klicali smo trojko. Veste, kaj bi pomenilo, če bi v Slovenijo prišla trojka? Slovenija bi morala vzeti kredit nekje drugje – pri Evropski banki. Mi smo takrat predlagali, vzemite ga tam. Veste, kakšna je bila pa tam obrestna mera? 1 %. Ne, ampak vzeli so ga raje po 5, 6, 7, namesto da bi ga za 1 %. Zakaj? Ker če bi ga pa tam vzeli, potem pa ne bi bilo dovolj samo vzeti kredit in še naprej financirati potrošnjo, takšno kakršna je bila do takrat, ampak bi morali pa dejansko začeti z nekimi resnimi strukturnimi reformami, ki bi v nekem doglednem času pripeljalo do tega, da bi bila situacija, kar se proračuna tiče, drugačna. Toliko glede teh dveh različnih dolgov in vaših podtikanj, insinuacij ali neznanja, da imamo različne vrste dolgov.  Drugo, kar se tiče tega, rešili smo Slovenijo. Vsak zna rešiti Slovenijo na tak način. Verjetno vsak zna postaviti hišo, greš na banko, dajte mi 150 tisoč evrov kredita, evo, hišo sem postavil, kredit bo pa sosed odplačal. Evo, postavil sem hišo. Pač, na tak način ne gre.  Kar se tiče koalicijske pogodbe – in to je bistveno povedati –, ta seja, ki smo jo sklicali v Slovenski demokratski stranki, Novi Sloveniji pa Slovenski nacionalni strani, je posledica odzivov – ne politike, pač pa gospodarstva – na koalicijsko pogodbo. Spomnim se, ko je v času soočenj – mislim, da je bil gospod Batagelj dejal, razlika med menoj in Luko Mesecev je, da je on začel v parlamentu, jaz sem začel v garaži. Tudi jaz zase lahko rečem, da sem začel v parlamentu. Če bi se vse študentko delo štelo, bi že imel nekaj let delovne dobe, pa vendarle, začel sem v parlamentu, direktno s faksa, tako kot kolega Mesec. Ampak med nama je ena bistvena razlika; jaz tiste, ki so začeli v garaži, cenim, spoštujem in s svojim delovanjem in s svojim glasovanjem ter s svojimi predlogi v Državnem zboru skušam delovati tako, da bi jim omogočil, da ustvarjajo še več, da dajo svojim zaposlenim še boljše plače, da bi vsi skupaj bolje živeli. Tudi mi, ki smo plačani s strani davkov, ki se naberejo v proračun, kajti davki so osnova, da se država sploh lahko financira. Kolega Mesec ima obratno logiko. Teh ljudi ne spoštuje, nacionaliziral bi jim podjetja, pobral bi jim vse, kar pač ustvarijo, kolega Kordiš bi jih pa še z bajoneti potem nagnal v morje ali v prepad ali kako je že napisal na Facebooku. In to je zanimivo, da kolega Kordiša danes ni tukaj, ampak kolega Kordiš, veste, stalno blati in žali slovenske podjetnike. Na MOS v Celje ne pride nikoli, stalno blati, govori s pripadnikom Slovenske vojske, da je to neka tolpa, ki hodi ropati v Afganistan, ampak na en obisk Odbora za obrambo ne gre, da bi se z njimi srečal. Skratka, tukaj je lepo govoriti, na Facebooku je lepo pisati, ne gre pa se srečati z ljudmi, kot so podjetniki, kot so slovenski vojaki, katere tako rad kritizira, celoten sistem in še kaj drugega. Ta seje danes, kot sem rekel, je reakcija na koalicijsko pogodbo. Če pravite vi, da je koalicijska pogodba kar tako nekaj, potem so očitno tudi programi vaših strank, ko ste kandidirali na volitvah, kar nekaj. Kako bodo ljudje sploh še zaupali politiki, ko je prej gospa Sluga govorila, vprašajmo se, zakaj imajo do nas, politikov takšno nezaupanje, zakaj smo tako necenjeni. Ravno zaradi takšnih izjav in izjav, kot jih je na Odboru za obrambo na hearingu dejal gospod Erjavec, ko je rekel: »Ah saj veste, tisto, kar smo govorili v času volilne kampanje, je nekaj, zdaj je pa drugo«. To, kar smo zapisali v svoje politične programe, je nekaj, zdaj je pa drugo. To, kar piše v koalicijski pogodbi, je nekaj, zdaj je pa drugo. Ne gre! In točno to je tisto, če še kdo ne razume, zakaj je Nova Slovenija – ne želim biti njihov advokat, ampak vseeno – odšla iz koalicijskih pogajanj. Ker se je vedelo, popuščali ste jim, ker ste rekli, dajmo to napisati, toliko da jih zraven dobimo, ampak itak tega ne bomo uresničili. Ampak za neko resno vlado, za neko resno koalicijo je koalicijska pogodba sveta. Potem pa dobimo neko brošuro, vsi poslanci smo jo dobili, mandat vlade Mira Cerarja 20014–2018, Dane obljube smo uresničili. Katere dane obljube? Sem šel gledat program SMC in to, kar je napisano v tistem – ni bilo uresničeno! Sem šel gledat koalicijsko pogodbo 2014–2018 in tisto, kar je v tej brošuri napisano – ni uresničeno! Katere dane obljube? Kaj je dana obljuba za vas? Je to program, je to koalicijska pogodba, je to nekaj, kar se pač sproti spomnite v tej dvorani? Komu zdaj verjeti? Ali Luki Mescu, ki je tukaj zagovarjal koalicijsko pogodbo, ali ministru? Ali koalicijskemu poslancu, ki nadira podpredsednico iz iste koalicije, ali podpredsednici? In to je to razsulo, ki bo zaradi koalicije šestih levih strank. Koalicijska pogodba, da ni pomembna … Ne vem, če je ravno nepomembna, kajti Lidija Jerkič, Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je dejala: »Koalicijska pogodba se bere kot program Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.« To je ta gospa, ki je na protestu letos dejala: »Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli.« Če je to program Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, koalicijska pogodba pa njihov program, kot je sama dejala, potem, gospe in gospodje, mene resno skrbi. Vse sopodpisnike, predlagatelje te seje in pa tudi tiste, ki so opozarjali: 5 tisoč 679 podpisov fizičnih oseb in pa 2 tisoč 64 podpisov podjetij pod peticijo, naj se ta norost, ki jo vlada v svoji koalicijski pogodbi predlaga, koalicija, ki jo predlaga v svoji koalicijski pogodbi, konča. In ne morem verjeti, kako lahko potem celo pride poslanka LMŠ na Tarčo in reče: »Ja, saj koalicijska pogodba je nekaj, dajmo počakati, da bo vlada in da potem začnemo delati.« Vsakega ministra smo na hearingu v Slovenski demokratski stranki vprašali, ali je sodeloval in ali stoji za koalicijsko pogodbo. Kar se tiče sodelovanja, so bili odgovori mešani. Ampak vsi ministri so pa rekli, da stojijo za koalicijsko pogodbo. Ta seja danes, gospe in gospodje, je posledica – ni pa vzrok. Vprašajte se, kaj je vzrok za to posledico. Tako kot se pri vsaki stvari, ko kažete s prstom na opozicijo – zakaj je potrebna ta seja, zakaj ono, zakaj tretje – vsaka seja je posledica nečesa. In če ste v koalicijski pogodbi napisali stvari, ki so na noge dvignile gospodarstvenike – in ne samo gospodarstvenike, tudi medije, vaše medije, ki so vas stalno podpirali, ki so vas v zvezde kovali, ki so pomagali ne nazadnje, da je do te vlade sploh prišlo – to je medijska vlada, zelo veliko truda je bilo vloženega v to, sploh s strani Pro Plusa oziroma konkretno POP TV. In zdaj POP TV napiše Koalicija proti gospodarstvu ali Vlada proti gospodarstvu – je včeraj pisalo. V času volilne kampanje pa so delali vse, da so bildali Levico in kasneje, da se je vzpostavila ta vlada. Sedaj jo pa seveda napadajo. Verjemite mi – če ankete držijo – da to, da je vodilna stranka v vladi na tretjem mestu po še ne enem mesecu v vladi – to je slaba popotnica za naprej! Več takšnih stvari, kot boste predlagali, več sej bo. Opozicija je v demokraciji namenjena nadzoru, da tudi predlaga svoje stvari, predvsem pa, da pove, kaj je prav in kaj je narobe. Če bo kaj prav, vam bomo povedali; tudi v prejšnji vladi smo. Če bo kaj narobe, vam bomo povedali in vam tudi govorimo. To je naša ustavna pravica in več kot bo neumnosti s strani te koalicije šestih levih strank, več bo tudi sej na to temo. Mi poslušamo zdrav razum in tukaj niso samo gospodarstveniki, pač pa tudi vsi tisti, ki vejo, kako se pride do denarja, kako se pride do novih delovnih mest. Razumem pa, da tega ne razumejo predvsem volivci Levice. Zanimivo je: ta stranka je zmagala – v katerih okrajih? V najbolj bogatih ljubljanskih okrajih! To je neka meščanska stranka, ki jo podpirajo, očitno, in volijo bogati sloji in tisti, ki si od tega obetajo takšne in drugačne koristi, ampak v Slovenski demokratski stranki žal na takšne in drugačne predloge, ki bodo v škodo gospodarstva, s tem pa v škodo državi in v škodo našim državljanom, ne mislimo podpirati.
Hvala lepa. Proceduralni predlog ima gospa Nataša Sukič, izvolite.
Najlepša hvala, predsedujoča. Prosila bi, da se opomni vsakega med nami, ki poskuša diskreditirati druge poslanke in poslance na podlagi nekih insinuacij. Na primer, kolega pred mano je ravnokar diskreditiral Luko Mesca z neko insinuacijo, češ da on ne spoštuje nekih podjetnikov ali kogarkoli. Mislim, to je nedopustno. Ta insinuacija je popolnoma nedopustna in prosim, da se to v bodoče ne dogaja na tak način – za kogarkoli med nami, ne govorim samo za njega, ampak velja za vse nas. Hvala.
Hvala. Se strinjam, razprave naj bodo spoštljive do vseh poslank in poslancev. Proceduralno ima gospod Mahnič, izvolite.
Da bom vedel za naslednje razprave, gospa podpredsednica, me zanima, kaj v moji razpravi ni bilo spoštljivega. Tudi če sem rekel, da gospod Mesec ne spoštuje podjetnikov, da bi jih nacionaliziral in pobral dobičke … Ali kako je že tisto: Po njih delih jih boste spoznali!
Proceduralni predlog je pa bil?
/ oglašanje iz dvorane/
To ni proceduralni predlog. Naslednja ima besedo gospa Lidija Divjak Mirnik, pripravi pa naj se Boris Doblekar.
Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav. Od desetih sedimo tukaj, poslušamo razpravo, ki je deloma tudi na nivoju gostilniške – kdo je kaj rekel, kdo česa ni, kdo je tvitnil, kdo ni, levica-desnica, desnica-levica, SMC; skratka v Mariboru bi temu rekli cela štala. Ne razumem pravzaprav, zakaj se tukaj to greste. Želja koalicije, mene osebno, je samo ena, in to je, da se omogoči nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije, seveda s posebnim poudarkom na vseh tistih podhranjenih regijah, ki nedvomno v Sloveniji so, celo v mojem Mariboru. Priporočila, ki so jih predlagatelji predlagali, so – kar so mene tiče – populistično mašilo, preusmeritev pozornosti in zato sem vesela, da se je sledilo tudi mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in da je pravzaprav tudi Odbor za gospodarstvo sklenil tako, kot je sklenil.  Veste, kaj je narobe v tej hiši že cel čas, oziroma vsaj to, kar opažam, odkar sem tukaj? Širitev neresnic, tendencioznost, kot je povedal gospod Horvat, in pa vse besede, ki jih pravzaprav cel čas uporabljate. S to sejo točno to počnete, že od desetih dalje. Zelo razumem, prišlo je do neke situacije, ki vam ni všeč, vendar vam to ne daje pravice, da zavajate, da strašite ljudi, da ustvarjate v Sloveniji neko histerijo, kot da je v tej ljubi Sloveniji vse narobe. Ni. Ta Slovenija je zelo lepa. Mi živimo na takem biseru, da bi bilo fino, da tu pa tam greste izven meja Slovenije, da ko se vrnete, vidite, kje pravzaprav živimo, in da to začnete ceniti. Vsi po vrsti.  V vseh teh letih, ko ste v tem parlamentu – pa od začetka ste –, pravzaprav k temu pripomorete, da se ustvarja ta histerija. Meni to ni všeč, zato predlagam, da začnemo delati tako, kot treba, da obrnemo to logiko, ki se jo greste že cel čas, da nehamo eden drugega obmetavati s takšnimi in drugačnimi zadevami in da naredimo to, zakaj smo tu. Za to nam bodo ljudje hvaležni in ko bomo to naredili, bo tudi politika v Sloveniji dobila drugačen prizvok in ne bomo vsi lumpi, ki krademo in nas zanimajo lastne riti, ker to nismo; vsaj jaz nisem. Prepričana pa sem, da tudi marsikdo med vami oziroma med nami, zato, dragi moji, stopimo skupaj pa začnimo nekaj delati. Hvala lepa.
Hvala lepa. Kaj imate postopkovno? Predlagateljica, izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Bom nadaljevala tam, kjer je moja prehodnica končala, in sicer kdo straši ljudi. Mislim, da vi z vašo koalicijsko pogodbo strašite ljudi, strašite slovenske podjetja, slovenske gospodarstvenike in ravno zaradi tega je tak odziv v javnosti in tudi posledično v medijih nastal, ne z naše strani, s strani gospodarstvenikov, vzrok za to je pa vaša koalicijska pogodba. V Mariboru bi rekli cela štala, verjamem, da so tudi gospodarstveniki rekli, ko so to vašo koalicijsko pogodbo prebrali, da je ta koalicijska pogodba pa res cela štala. Resnično me zanima, kaj pa pravijo gospodarstveniki v Mariboru. Njim se zdi pa ta koalicijska pogodba super in fina. Kakšna je gospodarska situacija v Mariboru? Kakšna je bila pred leti in kakšna je zdaj? Maribor pa širša okolica, celotno Podravje – koliko podjetij še imamo? In zakaj je tako? Kaj zdaj delamo z ukrepi, ki ste jih dali v koalicijsko pogodbo? Boste še tistih nekaj malo podjetij odgnali v tujino, pač bom rekla, Maribor je tudi na eni taki lokaciji, od koder številni ljudje odhajajo čez mejo. Ne samo državljani, ki hodijo na delo v sosednjo Avstrijo, ampak tudi podjetja odhajajo v sosednjo Avstrijo zaradi tega, ker je njim davčno okolje tam bolj prijazno in bolj predvidljivo – to, kar se tako rado tukaj tudi poudarja. Kot drugo pa morda vseeno, minilo je nekako sedem ur razprave, s strani Vlade pa vidimo še zmeraj poln čas, ne predstavnik iz Ministrstva za gospodarstvo ne predstavnica iz Ministrstva za finance se v tem času nista odzvala. Vseeno bi pričakovali, zdaj pa je že kar nekaj časa minilo, da bo neko mnenje na vse skupaj pa verjetno vseeno podano, če je ta koalicijska pogodba pa tako vse super in fino. Prej smo slišali s strani koalicijske stranke SD, da zelo pogosto pred volitvami pa v začetku, ko se vlade postavljajo, prihajajo razni pritiski gospodarstvenikov pa da je to vedno pred levimi vladami, pa ne vem, če čisto to tako drži. Ne vem, tudi eden izmed vaših kandidatov, ki je kandidiral na državnozborskih volitvah, ki ste ga na nek način videli mogoče že tudi na kakšnem drugem mestu, pa ste imeli potem tudi znotraj koalicije zaradi tega težave, je javno povedal, da se s takšnimi ukrepi ne strinja. Sam je seveda podjetnik, gospodarstvenik. Tudi glede predvidenih sprememb načina obdavčitve kapitalskih dobičkov je to ocenjeval kot siromašenje razvojnih potencialov podjetja, tako da ne vem, o kom vi govorite. Gospodarstvenikov, veste, večinoma ne zanima politika, večinoma niso opredeljeni levo ali desno, oni od politike pričakujejo, da sprejmemo neke normalne zakonodajne okvire, da se ne posega v svobodno gospodarsko pobudo, da lahko ustvarjajo, da imajo neko normalno poslovno okolje in to je naša naloga. Ob vaši koalicijski pogodbi so opozorili zgolj na to, da tega ni, da so ti ukrepi pač škodljivi. In še vedno, zdaj ena vaša koalicijska partnerica je že zapustila to sejo, SMC, ampak vseeno še vedno vas je dovolj, še ponovno apeliram na vas, ni še prepozno, da spremenite koalicijsko pogodbo, usedite se skupaj s tistimi ključnimi, ki poznajo gospodarstvo, saj številni tudi izmed vas poznate, saj ne nazadnje tukaj sem našla tudi en zapis na strani Obrtno-podjetniške zbornice. Na sejmu v Celju ste se srečevali, se je Obrtna zbornica srečevala z vsemi političnimi strankami, med drugim tudi s poslanci LMŠ, ki so na srečanju dejali, da razumejo potrebe obrtnikov in podjetnikov, saj vsi, ki so prišli na MOS, prihajajo iz gospodarstva. Ja, če jih razumete, potem pa, prosim, ne dajati v koalicijsko pogodbo takšnih ukrepov, ki škodijo podjetnikom! Ponovno bom opozorila na anketo, ki jo je naredila Obrtno-podjetniška zbornica; tisoč 540 obrtnikov in podjetnikov je sodelovalo, 99 % jih je odgovorilo, da podpirajo predlog o razbremenitvi plač za dohodnino, ampak ob predpostavki, da delavec ob enaki bruto plači dobi višje neto izplačilo, ne pa ob dodatnih novih obdavčitvah tudi delodajalcev. 85 % anketirancev ne podpira predloga nove vlade na področju obdavčitve nepremičnin. Seveda to tudi nameravate vpeljati. 56 % obrtnikov in podjetnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje! Mislim, da so to resnično vsi alarmi in to potrebuje takojšen odziv. Če zdaj imate koalicijsko pogodbo, ki takšne ukrepe vsebuje, jo pač lahko popravite, če resnično želite dobro slovenskemu gospodarstvu.
Hvala lepa. Naslednjemu dajem besedo gospodu Černaču, izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim tudi z moje strani! Današnja seja je bila na eni strani,odzivna zaskrbljenost gospodarstva glede napovedi koalicijske pogodbe in nekaterih vodilnih politikov v državi, na drugi strani pa priložnost, da bi se pet strank koalicije jasno in nedvoumno ogradilo od svete vojne, ki jo politična skupina Levica, na čelu z nadpredsednikom Mescem, v zadnjih tednih vodi proti gospodarstvu, proti podjetnikom, proti obrtnikom. Žal danes ta priložnost, z enim redkim poskusom, ni bila izkoriščena. Ta priložnost, da bi se ta distinkcija opravila in da bi se na eni strani pomirilo gospodarstvo, na drugi strani pa jasno predstavilo, kaj in na kakšen način namerava ta vlada v prihodnje storiti. Ta poskus ministra Počivalška z nekim posvetovalnim organom, z nekim svetom, ki ne bo imel nikakršne politične moči in bo odvisen od tistega, kar bo narekovala Levica, po mojem, ni prepričal nikogar. Vsaj tistih ne, ki so izgubili tako zaupanje v državo, predvsem pa v to vlado, ki s svojim delom še niti začela ni, pa že povzroča nepopravljivo škodo gospodarstvu in prebivalstvu. Gospodarstvo množično napoveduje odhod iz države, še več pa je tistih, ki bodo to storili brez nekih velikih napovedi in bodo odšli molče. V včerajšnji razpravi na odboru, pa tudi danes se je pokazalo, da ste s tem načinom, ki ste ga ubrali, predvsem pa s tem, da se ne soočate resno na te izzive oziroma na te napovedi politične skupine, Levica predvsem, da ste na poti uničevanja podjetništva. Torej tistih, ki z lastnim delom skrbijo, da ustvarijo ne samo zase, ampak predvsem za druge. S tem ste pristali na isti barki, na kateri pluje politična skupina Levice, in s tem prevzemate tudi odgovornost za vse, kar se bo v prihodnje na tej poti zgodilo. Sicer je bilo v razpravi slišati nekaj zamegljevanja o tem, kako koalicijska pogodba ni pravilno razumljena, kako neke določbe, ki so tam napisane, niso takšne, kot se zdi, da so napisane. Glejte, besedilo je jasno, pa ne samo besedilo, tudi razprava, tako včeraj kot današnja, zelo jasno potrjuje, da se v tej državi napovedujejo ukrepi, ki gredo ravno v nasprotno smer od tistega, kar bi bilo treba storiti. Ta država nima prenizkih davkov; ima previsoke davke. Previsoke. Na vseh segmentih, tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo. Tisti, ki ne razumete, da je treba bremena znižati, da bodo tisti, ki producirajo, več ustvarili, živite v virtualnem svetu in vam ni pomoči. In boste z ukrepi, če bodo sledili tistemu, kar je zapisano v koalicijski pogodbi – nedvomno bodo, ker je to napovedal nadpredsednik vlade, Mesec –, uničili še tisti zdravi del, ki normalno posluje trenutno. Kajti povišali se bodo tako davki kot prispevne stopnje vsem, najbolj tistim, ki ustvarjajo največ, uvedli se bodo novi davki in obremenitve preko novih trošarin – vse to imate napisano v tem dokumentu – in obdavčili boste nepremičnine in premoženje. Torej boste udarili po vseh, ki predstavljajo hrbtenico te države. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se ta sveta vojna vodi proti najbolj produktivnim, ne pa proti tranzicijskim tajkunom, ki so polastninili in oropali slovenska podjetja, si napolnili žepe, lupine prodali, delavce pa zmetali na cesto. Proti tem pa ne vodite te svete vojne! Zanimivo. Levica ne podpira prodaje Nove LB, največje tajkunske napajalnice denarja, največje pralnice denarja na Balkanu; banke, ki so jo sanirali in jo še sanirajo preko višjih davkov, manjših, prenizkih plač in majhnih pokojnin davkoplačevalci, tisti najbolj revni, za katere naj bi veljala blaginja za vse. Koga podpira ta politična skupina Levica? Podpira tajkune! S tem, ko podpira, da se banka NLB ne proda, podpira, da bi še naprej ropali in preko hrbtov drugih delili tisto, česar niso ustvarili.  V Sloveniji imamo eno najvišjih stopenj DDV, tako tisto najvišjo 22 kot znižano 9 in pol. Države, ki skrbijo za svoje ljudi, uvajajo ali ničelne ali pa nižje stopnje za najbolj osnovne življenjske potrebščine, recimo 5-odstotno stopnjo DDV. Tega tukaj ni. In tega pod to vlado očitno ne bomo videli. Torej, za koga skrbi ta koalicija? Za tiste, ki so pomoči najbolj potrebni, gotovo ne.  Prihajamo v zimsko obdobje. V tem obdobju ljudje težko pričakujejo to zimo, predvsem tisti z nizkimi dohodki, ker ne vedo, ali bodo sposobni plačati stroške ogrevanja ali ne. Ali imamo mi v tej državi kakšen mehanizem, kakšen segment, da bi pomagal tem ljudem? V Avstriji stane tisoč litrov kurilnega olja okoli 850 evrov. V Nemčiji nekaj podobnega. Pri nas tisoč evrov, pri čemer pa je nabavna cena tega kurilnega olja v vseh teh državah približno enaka, nekje okoli 600 evrov, samo da si ta država Slovenija, za katero govorite, da ima prenizke davke in da jih boste še povečali, tudi trošarine, vzame bistveno več kot Avstrija in Nemčija. Namesto da bi šli po poti, da ljudi razbremenimo teh stroškov, da bodo stroški bivanja, ogrevanja, funkcioniranja nižji, gredo vaši ukrepi v smer povišanja teh stroškov pod podporo in usmeritvijo nadkoordinatorja oziroma nadpredsednika vlade Mesca. V to smer gredo.  Nekaj podobnega imamo pri elektriki. Na računu, ko ga dobite vsak mesec, je tretjina strošek energije, vse ostalo so taki ali drugačni prispevki. Nobenega ukrepa v tej smeri ni predvidenega. Predvidene pa so uvedbe novih trošarin, tako kot sem prej omenil, davki na nepremičnine. Tisti, ki si pomagajo, če imajo kje kakšno podedovano stanovanje, bodo sedaj plačali še več davka od oddaje, še več bo črne oddaje, ljudje bodo še težje najemali stanovanja in še slabše bodo preskrbljeni. Se pravi, da se bo tudi na tem področju standard poslabšal.  Škode, ki je bila v preteklih tednih z neko agresivno levičarsko retoriko narejena ne samo gospodarstvu, najbolj produktivnim podjetnikom, pač pa tudi prebivalstvu s strani Levice in ostalih petih strank, ki ste pač na istem čolnu, kot ste dokazali včeraj, danes te škode ni mogoče popraviti. Tudi danes te priložnosti, ki ste jo imeli, da bi lahko to popravili, žal, niste izkoristili. Gospodarstvo vas je k temu pozvalo in v poslanskih skupinah Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke smo temu pozivu sledili. »Gospodarstvo je namreč povedalo to, kar je dejal Mesec, ko ni napadel samo Igorja Akrapoviča, temveč najuspešnejše slovenske gospodarstvenike, ki so ustvarili na tisoče delovnih mest, z retoriko, ki podjetnike postavlja v kontekst tajkunov, ustvarja nastrojeno sovražno ozračje proti gospodarstvu.« To je povedala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in izrazila pričakovanje, da se bodo do te negativne retorike in vsega, kar je temu sledilo, te svete vojne proti podjetnikom, Državni zbor, predvsem pa koalicija opredelila. In včeraj in danes je bila priložnost, da bi te o zgodilo, spoštovani. Ni se zgodilo. Pričakovanje je bilo, da se Državni zbor opredeli do izjave Luke Mesca tako v svoji pristojnosti zakonodajne veje oblasti kot skozi prizmo kršenja etičnih načel. Tega niste storili, ker zavračate predlagane sklepe. Drugič. Postavljeno je bilo vprašanje neposredno koaliciji, vsem petim strankam, da se od gospodarstvu sovražne ideje, ki jo predstavlja Luka Mesec, oddalji in da s svojimi dejanji potrdi, da podpira hitrejši gospodarski razvoj v Sloveniji v dobro vseh državljank in državljanov. Tudi tega, razen nekega leporečenja, ki ne služi ničemur, danes nismo slišali. Torej, žal ste na barki, ki jo v napačno smer pelje nadpredsednik vlade Mesec, in bojim se, da bo ta barka v zelo kratkem času naletela na čeri. Problem pri tem pa je, da ne bo potonila samo ta politična skupina, ki dela škodo tej državi, ampak tisti, ki so za to najmanj krivi.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Jurij Lep, pripravi pa naj se gospod Lisec.
Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Začel bi tako. Vsekakor je moj namen to, da bi svoje ideje, svoje izkušnje, ki jih imam v teh letih, poskušal predstaviti tako levim kot desnim. Vsakega, ki govori, pa vsakega, ki je mlad ali star, ga poslušam, spoštujem njegovo mnenje. Izobrazba, izkušnje ti dajo nekaj takšnega. Skratka, od tega se lahko marsikaj naučimo. Vemo pa, da je vsaka odločitev, ki jo sprejmemo v Državnem zboru ali kakšnem drugem sklicu, je to izdelek neke skupine ljudi, ki mislimo različno. Ker mislimo različno – to sploh ni tako slabo. Uporabljena je bila beseda stigmatizacija podjetnikov. Obrt imam 35 let in ne čutim tega, da bi me kdo stigmatiziral. Se pravi, stigmatizacija ali pa neka ideja, ki jo kdo ima, je odvisna od osebe, od mene osebno. Če mene, recimo, v moji zgodovini ni kdo žalil, zato ker sem bil obrtnik pa ker sem proizvajal sredstva, pa kar sem zaposloval, me ni kdo žalil – ne vem, da bi bil stigmatiziran. Še v prejšnjem sistemu, pa nisem bil v nobeni partiji, vam povem odkrito, nisem imel problemov. Sam sem se odločal, kaj bom delal pa kako bom živel. Se pravi, svobodo sem imel. Tako vsekakor pričakujem in tudi vem, da mala podjetja, espeji, samozaposleni so obremenjeni dovolj. Tu se strinjam z vsemi, ki tako govorijo. V bistvu vsi poslanci, ki smo tukaj, vsi govorimo eno, da smo za ljudi. Seveda smo; in mi in vi in oni, vsi smo za ljudi. Se pravi, ta argument ne stoji – nobenemu, niti nam, niti meni osebno, da sem tukaj zato, da bom pomagal ljudem. Vsi smo zato tukaj, vsak po svojih močeh. Jasno, velike firme, ki so bile, ki so vzele te kredite včasih – se strinjam, tajkunov ne znamo preganjati. To ni zdaj krivda mene kot novega poslanca, ampak glede na to, da sem že v letih, sigurno se ne bom s tistimi boril. Moj prispevek bo v teh debatah, ki jih bom tukaj, če jih bom imel, ko jih bom imel. Poskušal bom s predlogi, ki jih bom dobil na podlagi izkušenj mladih, izobraženih ljudi in svojih izkušenj skozi življenje, kaj je dobro za prihodnost. Se pravi, na mladih svet stoji, to vsi govorimo; vem pa samo to, izobraževanje je začetek, tako enega brez drugega ni. Se pravi, če mi začnemo pri izobraževanju – jaz sem, recimo, dal skozi 150 vajencev, takšnih in drugačnih, od poklicne do univerze. Imeli smo Muto. Ko ga vzgajaš, se pravi, od osnovne šole naprej ali pa že od vrtca sistem ali pa država vlaga v izobraževanje, in potem, ko vlaga v izobraževanje, lahko nastane obrtnik, tako kot sem bil jaz, pa še kdo drug, pa podjetniki. Veliki tajkuni so pa nastali – vsi vemo, zakaj –, zaradi prehoda v nek novi sistem, ker so izkoristili neko luknjo v zakonu. Nisem toliko pameten, da bi vedel, zakaj, ampak še zmeraj trdim, ne znamo jih uloviti in če jih že polovimo, padejo vsi postopki na sodiščih. Poglejte, ne bi se spuščal v to, skratka, ne znamo tega rešiti. Če bi to znali rešiti, bi marsikateri občan ali pa človek spoštoval tudi nas, poslance – če pravite, da nas ne. Tudi zato sem tukaj, da bom mogoče v bodoče skupaj z vami ali pa z nami dosegel, da bomo tudi mi bili spoštovani ljudje v naši državi, tudi kot so firme, kot so podjetniki. Večino podjetnikov, verjemite mi, je spoštovanih in tudi tisti, ki so dobri podjetniki, zaposlujejo in dajo plače svojim ljudem. Samo za ilustracijo povem, recimo, če hočeš, da je eden zaposlen, mora on ustvariti 14 plač, dejansko pa delati deset mesecev. To so take realnosti in to je treba že prej vedeti, če koga hočeš … Da gre samo naprej, še nič ni vlagal v firmo. V teh večjih sistemih – gospod Akrapovič, kapo dol, spoštovanja vreden, nimate kaj; ampak jaz sem pa tudi socialni človek. Ne trdim, da gospod Akrapovič premalo plača ali da preveč plača, ker ne vem tega. Vem samo iz svojih izkušenj, da glede na to, kdor ima več prihodkov, je prav, da tudi več plača v neko skupno dobro. Če sem takrat, ko sem se izobraževal, sem bil v sistemu v Ljubljani, pred štiridesetimi leti, pa sem bil na račun države, saj se nisem od zraka izobraževal. Torej, s tega stališča je treba gledati, da to, kar smo dosegli, je nam nekdo omogočil. V tem slučaju je omogočila naša država tako ali drugače. Je pa res da, ko mi gledamo to, kako se kdo izobražuje – nekateri so se izobraževali ob delu. Še večjo kapo dol, tako da ni tako enostavno se poenotiti. Kar se tiče tega, da so nekateri slabo govorili o obrtništvu pa o teh firmah. Se strinjam, ampak s te strani, kar je bilo, se je stranka opravičila in za mene to zadostuje. Se pravi, se je distancirala od nekih izjav in to za mene kot običajnega človeka zadostuje. Ne bi več naprej širil; v glavnem, to je to. Vsekakor se pa vsi borimo, smo rekli, se borimo za gospodarstvo, za delodajalce, za delojemalce; vsi se borimo za tega človeka. Kot delodajalcu mi je tudi prav, da me naj država dotolče do konca. Samo sem malo pogledal podatke, ker sicer statistiko imam rad, sem jo imel na izpitih, ampak je ne bi preveč upošteval – mislim, ker je ne znam upoštevati, ampak vem samo to: 1,5 % davkov, prispevkov v naši državi je samo na podlagi davka na nepremičnine. Nisem toliko vešč, ampak vsekakor mislim, da je to en izhod nas Slovencev, da gremo v tej smeri, da skušamo obremeniti posameznike po njihovih zmožnostih, da pa je davek na nepremičnine – sem za njega. Veste, da sem bil tudi župan 12 let. Kar se tega tiče, je davek nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča, pa naj bo zdaj to namesto tega. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča preučujemo vsi po nekih regelcih, saj pravim, pač plačuješ 90 do 100 evrov, mi, ki smo imeli firme, smo plačevali 500 evrov. Tako sem s tega stališča tudi jaz zagovarjal, da ni prav, da espeji pa firme plačujejo več za zemljišča kot drugi, zato bi davek na nepremičnine tudi te anomalije lahko rešil. Se pravi, da bi potem vsi plačevali po svojih zmožnostih. Tako kot sem povedal, če bomo uvedli davek na nepremičnine, bomo sigurno dobili boljšo sliko, smo ga že poskusili trikrat, štirikrat, pa se je potem na koncu vse sfiži. Zakaj se sfiži, ne vem, ampak moramo si priznati, da bi to pač bilo obdavčeno po nekih zmožnostih. Se pravi, koliko kdor ima, kako potem to doseči, je pa druga pesem. Skratka, imamo tudi mi možnost kot občani, kot ljudje, da se pritožimo na to zgodbo in treba je to enkrat izpeljati. To je treba izpeljati in če bomo to uspeli, bomo kar nekaj dosegli. S tega stališča ne bi posegal, čeprav sem na strani koalicijskih zadev, in logično, da se z vsemi ne strinjamo, posamezniki, se ne strinjamo. Saj to je logično, ampak to je bistvo. Koalicija je dogovor, je nek dogovor, je kompromis, ki pride pred vas ,in za ta kompromis se bomo trudili, da ga bomo izpeljali. Verjemite pa, da bomo sledili temu, ker to poznam, da bom s tresočo roko neko stvar podpisal – spremembo zakonodaje v smeri povečanja davkov na delo. To, takoj že mislim, da ni problem. Se pravi, s svojega vidika bi rad to povedal, da bi predlagal, da se vrnemo, da gremo pri odločitvah v davek na nepremičnine, in tudi tisto, kar je bilo rečeno, da za tiste visoke davke – povprečen Slovenec je obdavčen 42 %. Se pravi, ta meja za srednji kader, tega počasi izgubljamo in srednji kader je pa gonilo naših ljudi in nekega razvoja. Če bomo ta srednji kader uničili do te mere, da več ne bomo videli izhoda, se pravi bomo šli počasi nazaj. S tega stališča se bom v teh razgovorih trudil v tej smeri, da srednji kader vzpostavimo nazaj. Se pravi, zmanjševati obdavčitve, zmanjšati odstotek davka za nekega državljana, ki je v povprečju, za tiste nadpovprečne se pa strinjam, samo ne začeti pri 70 tisoč evrih. Se pravi, tako kot imajo nekatere države tisti davek na dobiček, pač grejo pri 150 tisoč, 250 tisoč evrov, ne pa pri 70. To tudi mislim, da je izhod v sili, da bi to lahko tudi počasi rešili. Kar se mene tiče, bom s svojim nastopanjem v tem parlamentu poskušal zmeraj nastopati z idejami, z argumenti, s tem, kar bom se naučil od mlajših razpravljavcev. Tudi ni prav, ni lepo, da govorimo nekomu pobalin ali pa mladenič. Ni! Vsi smo ljudje in smo tu poslanci vsi enaki; jaz star 60 let, on je star 20, 30. Zakaj, saj je v redu, ni problema. Vsak, ki imamo otroke, ve, da tudi mladi včasih mislijo drugače ali pa mislijo prav in če ti izluščiš tiste ideje, ki jih imajo mladi, pa z izkušnjami starejših, verjemite, da bomo izplavali. Tako mislim, da ni treba, da si delamo preveč iluzij, današnja razprava je v redu – nič narobe, spoštujem. S tem pa samo, da kot sem povedal, ne bi želeli zmeraj drug drugega obmetavati z nekimi žaljivkami, ampak poskušajmo z argumenti povedati svoje, kar mislimo, in mislim, da bomo v prihodnosti lahko živelo dobro.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Tomaž Lisec, pripravi pa naj se gospa Nataša Sukič.-
Hvala, podpredsednica, za dano besedo. Spoštovani kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav! Za razliko od predhodnika sam ne prihajam iz gospodarstva, prihajam s Fakultete za družbene vede in ko sem se v zadnjih tednih nekajkrat na socialnih omrežjih jasno in glasno postavil za obrtnike in gospodarstvenike, so tisti, ki danes pljuvajo po obrtnikih in gospodarstvenikih, ki pravijo, da so gospodarstveniki le neki tajkuni, ki komaj čakajo, da svoje delavce oberejo in dobiček izkažejo sami sebi nekje v tujini. Torej bi verjetno moral nekje sedeti tamle na skrajnem levem robu, pri skrajni Levici, ampak glede na to, da poznam v dokajšnji meri – ne samo v Sevnici ali v Posavju – gospodarske razmere, ne nazadnje tudi se lahko pohvalim z dvema uspešnima bratoma, eden dela v svetovni multinacionalki, eden pa je – tudi zaradi slabe davčne zakonodaje – pristal še malo južneje, dela v eni med najbolj razvitimi svetovnimi državami in vsakodnevno dobimo od njiju informacije, kaj vse je v tej državi narobe. Kaj so ključni momenti, kaj je vse v tej državi narobe? Ko se z gospodarstveniki in obrtniki pogovarjam ob kavi ali pa v njihovih proizvodnih halah, naletimo vedno na dve besedi: birokracija in davki. O birokraciji ne bom danes veliko govoril, smo v prejšnjem mandatu sklicali izredno sejo, kjer smo skušali zajeziti norost prejšnje vlade na tem področju, pa ni bilo uspeha. Kot danes so bila tudi tista priporočila zavrnjena, za nagrado pa smo v naslednjih mesecih dobili preko 500 novih predpisov v obliki novih zakonov, novih uredb in novih pravilnikov. Toliko o tem: nekaj so besede, drugo pa dejanja. Glede na to, da ste danes zavrnili – oziroma na seji odbora včeraj zavrnili – priporočila, ki gredo v prid slovenskemu obrtniku in slovenskemu gospodarstveniku, me je zelo strah, kaj boste naredili v praksi. Sam sem pri tem, kaj bom razpravljal, pogledal Priporočila, Program za razvoj malega gospodarstva in besede Fiskalnega sveta, ki so povedali, kaj si finančniki v dejanjih mislijo o tej vladi. Citiram: »Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatkov sektorja država, kjer so cilji tudi podrobneje predstavljeni, ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva, kjer pa so predvideni ukrepi precej manj natančno opredeljeni.« In ko danes poslušam ta pink ponk, kaj sploh koalicijska pogodba je, imam občutek, da je koalicijska pogodba le nek figov list, ki skupaj drži teh šest strank, ki ga ali uporabiš ali pa ne. Kajti očitno bo v tej vladi še bolj kot v prejšnji vladi ključno vodilo kadrovanje, kadrovanje, kadrovanje – pa naj stane, kolikor hoče, kajti ljudje, recimo obrtniki in gospodarstveniki, bodo to morali požreti in plačati. Ko danes poslušam, kako je super fino slovenskim obrtnikom in gospodarstvenikom, upam, da ste si prebrali dopis Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. »Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva 56 % obrtnikov in podjetnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljiva in stabilna poslovna okolja.« Pa da ne boste rekli, da blefiram. Poznam razmere na primer v podjetju Lek in Gen-I, ki hudičevo razmišljajo, ali se jim še splača imeti kak sedež v Ljubljani ali pa v Krškem, ali pa preseliti dejavnost nekam drugam. Predvsem se tukaj omenja Slovaško kot neko stabilno poslovno okolje. Če samo ti dve podjetji gresta oziroma prestavita sedež v tujino, mislim, da se polovica poslancev – z vsem dolžnim spoštovanjem – ne zavedate, o kakšnih številkah govorimo. Tako o davkih na dodano vrednost, o dohodninah, o kapitalskih prihodkih in vsem ostalem. Kaj bo potem ostalo in s čim boste potem obljubljali svojim državljanom tisto, kar ste tudi zapisali v koalicijski pogodbi – brezplačno javno zdravstvo, brezplačno javno šolstvo, višje pokojnine, več sociale, višje pokojnine in tako naprej. Kje boste jemali? Oziroma komu boste jemali? Ker včasih imam občutek, da nekateri mislite, da evri ali pa dolarji ali pa kakšna druga valuta raste nekaj na Dolenjskem, nekaj na Štajerskem, skratka na nekaterih drevesih ali pa vinogradih in da ga poberemo kot grozdje, damo v neko mošnjo, ki se ji reče proračun, potem pa ta denar delimo. Ampak spoštovani, zadeve niso tako enostavne, kot si jih vsaj predstavniki Levice predstavljajo, na žalost pa marsikateri poslanec koalicije temu tudi prikimava, češ, bomo že nekje dobili, ali pa se bomo po klasični levičarski metodi ponovno zadolžili. Da ta koalicija ne bo nič boljša kot prejšnja, pa kaže nesprejetje priporočil na seji Odbora za gospodarstvo. Da nimate poguma sprejeti, recimo, priporočilo, ki piše, da Državni zbor priporoča, da se sprejme poziv predstavniku gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in da skupaj dogovorijo o novi vsebini koalicijske pogodbe. Nimate poguma. Nimate poguma, da napišete, da se boste vzdržali neresnic, zavajanj, groženj in žalitev, uperjenih v slovenske politike in da boste nehati ogrožati, napadati gospodarski razvoj Slovenije. Koalicijski poslanci, skupaj z Levico, vseh šest, nimate poguma reči: to so pa tako enostavna priporočila, da jim je treba v duhu razprave in v duhu tega, da prisluhnemo našim obrtnikom in gospodarstvenikom, prisluhniti. Kajti še enkrat, je tu pa tam kakšen obrtnik in gospodarstvenik lopov, tajkun in tiste je treba sankcionirati, ampak da na podlagi nekaj slabih gospodarstvenikov poslušamo – očitno bo tudi mantra te vlade –, kako so gospodarstveniki tajkuni, ki kradejo denar iz žepa davkoplačevalcev, svoj denar pa varno parkirajo nekje v tujini, to ne gre.  Skratka, mislim, da imamo dobro temo za uvod tega mandata; torej, ali želimo razvoj Slovenije ali ga ne želimo. Če ne bomo imeli slovenskih obrtnikov in slovenskega gospodarstva, si lahko tisto kljukico, ki ste zapisali v gospodarski razvoj Slovenije, vtaknete za uho in bo ostalo le pri besedah. Na žalost bo ostalo le pri besedah, kot bo ostalo le pri floskulah v nadaljevanju mandata ali pa na žalost še kaj slabšega, torej v bralnih krožkih poslancev, ki bodo zagovarjali tisto, kar jim bodo nižji uradniki na ministrstvih napisali in jim bodo napisali v škodo slovenskega obrtnika in v škodo slovenskega gospodarstvenika. Hvala.
Hvala lepa. Naslednja ima besedo gospa Nataša Sukič, pripravi pa naj se mag. Andrej Šircelj.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani!  Po vseh teh urah in po vsem tem, kar sem tukaj slišala, se res uvodoma lahko mogoče malo ironično vprašam, ali mi sploh še rabimo politiko in politike, ali pa bi kar gospodarstvenikom prepustili vodenje te države, kajti pozivi s strani SDS, da naj skupaj z gospodarstveniki se spremeni, na novo spiše koalicijska pogodba, zvenijo približno tako. Ampak, kljub temu da smo priča velikemu demagoškemu spektaklu, namernih histerizaciji in raztegovanja, podpihovanja napetosti za dnevno politikantsko rabo med gospodarstveniki na eni in koalicijo in še posebej Levico na drugi strani s strani SDS in tokrat na žalost tudi NSi, sem vseeno vesela, da imamo končno priložnost javno ovreči številne polresnice in tudi neresnice, ki so zaokrožile tako po medijih kot znotraj gospodarskih krogov, seveda spodbujane in orkestrirane s strani SDS, ki je danes tako pravičniška predlagateljica nekaterih pravičniških sklepov. Skratka, s konkretnimi dejstvi in z zelo eksaktnimi podatki bi rada osvetlila, kaj je res in kaj se v tej umetno ustvarjeni in pregreti atmosferi te polresnice in celo laži, ki si jih privošči desna stran opozicije.  Pa poglejmo, najprej o izračunu efektivne obdavčitve dobičkov pod trenutno ureditvijo, ki naj bi znašala 39, 25 %. Izračun predlagatelja predpostavlja, da najprej podjetnik vselej plača 19 % davka od dohodka pravnih oseb, vendar je treba jasno povedati, da je efektivna stopnja DDPO precej manjša od uradne 19-odstotne nominalne stopnje. Tako je leta 2016, ko je bila nominalna stopnja še 17 %, bila stopnja efektivne obdavčitve le 11,1 %. V EU je imela nižjo stopnjo takrat samo Irska in nihče drug. Leta 2017 pa je bila 13 %. Razlika med nominalno in efektivno stopnjo nastaja zaradi koriščenja raznih davčnih olajšav in zato v Sloveniji okoli 25 % celotnega dobička ostaja neobdavčenega. To je ta dejanska slika. Takšna ureditev najpremožnejšim lastnikom kapitala omogoča, da so obdavčeni po izredno nizkih davčnih stopnjah. Stopnje, po katerih so obdavčeni dobički, sedaj bomo rekli – pod navednicami rečeno – »ogorčenih podjetnikov« so bile v letu 2017 sledeče: Boscarol je državi v davkih plačal 14 % od dobička, Akrapovič 8,7 %, Pečečnik pa zgolj 6,5 %. Vedeti pa moramo, da v Evropski uniji podjetja v povprečju plačajo 23 %. Sedaj mi pa povejte, prosim, ali so ti naši ogorčeni podjetniki državi vrnili preveč ali vendarle premalo, če gledamo v luči neke družbene odgovornosti ali pa, recimo, socialne pravičnosti.  Pa ne pozabiti, da je prav Ivo Boscarol eden tistih privilegirancev, ki je dobil močno finančno injekcijo s strani države, se pravi subvencijo, da je lahko sploh zagnal svoje podjetje, v višini nekaj milijonov evrov. Nekaj milijonov evrov je dobil našega davkoplačevalskega denarja, kar je prav, ker je naredil res dobro podjetje. Ampak daje pa bolj malo nazaj.  Poleg tega predlagatelj pri izračunu efektivne obdavčitve dobička predpostavlja, da si podjetnik celoten dobiček izplača kot osebni prihodek. Predlagatelj, torej stranka SDS, domneva, da podjetnik niti centa dobička ne reinvestira v svoje podjetje, temveč si celoten dobiček izplača za financiranje osebne luksuzne potrošnje. Le v tem skrajnem primeru, ki bi seveda predstavljal povsem nesmotrno in negospodarno ravnanje podjetnika, bi podjetnik od 100 evrov zasluženega dobička dejansko plačal 29,25 evrov davka. Če predpostavimo, da podjetnik – in verjamem, da je tako – ravna smotrno in gospodarno ter celoten dobiček namesto v lastno luksuzno potrošnjo vloži v razvoj lastnega podjetja, pa plača največ 19 evrov davka, kolikor je nominalna stopnja DDPO oziroma dejansko v resnici pri vseh še dodatnih olajšavah v povprečju zgolj 13 evrov, če upoštevamo efektivno stopnjo DDPO. To so resnične, eksaktne številke, da se izognemo tem raznim manipulacijam in špekulacija, ki krožijo danes tukaj že ure in ure in ki že nekaj tednov krožijo v medijih in podpihujejo grozljivo atmosfero in potem seveda je kriva koalicija in še posebej Levica za vse, kar se dogaja. V resnici ste krivi podpihovalci za to, kar se dogaja, ker dejansko prilivate olje na ogenj na nepošten način.  Iz tega razloga je treba tudi pri drugem izračunu efektivne stopnje davka na dobiček, ki je po predlagatelju enak 59,5 %, upoštevati, da efektivna stopnja DDPO znaša okoli 13 %. Da bi bili po 50-odstotni stopnji obdavčeni zgolj dobički ozkega sloja najpremožnejših lastnikov, medtem ko bi bili davki za večino manjših lastnikov pod novo ureditvijo bodisi manjši bodisi praktično enaki kot pod trenutno ureditvijo. Trenutno se okoli 70 % zavezancev uvršča v najnižji dohodninski razred, kar pomeni 16-odstotno obdavčitev. 25 % se jih uvršča v drugi dohodninski razred, to je 27-odstotna obdavčitev. Torej, izračunajte, koliko jih še ostane tistih najbogatejših 5 %. Pa gremo dalje s temi podatki. No, predlagatelj seveda v vsej tej diskusiji posebej demonizira Levico, ki naj bi bila vodilna in najvplivnejša stranka koalicije, pravzaprav nadstranka, Luka Mesec pa nadkoordinator, saj naj bi na glasovih naših poslancev stala ali padla vlada Marjana Šarca. Logika izpostavljanja Levice kot vodilne koalicijske stranke je, mislim, res absurdna, ne le zato, ker je Levica opozicijska stranka, temveč tudi zato, ker lahko poslanci katerekoli stranke z umikom svojih glasov povzročijo padec vlade. Torej so po tej logiki tudi vse koalicijske stranke vodilne in najvplivnejše stranke koalicije. Kot vidimo, je ta dikcija, ki je ves čas na programu vašem, je res nesmiselna, no. Dobro, dalje. Že včeraj na Odboru za gospodarstvo sem jasno povedala: eno so izjave poslanca, njegove objave na Facebooku, v mislih imam Miho Kordiša, drugo pa je uradni volilni program Levice in tisto, kar je uradno zapisano v koalicijski pogodbi. In tam ne v našem volilnem programu ne v koalicijski pogodbi ni niti črke »n« od nacionalizacije. Sam Kordiš je pojasnil svoje objave, jaz jih ne bom komentirala, to je pač on naredil, jaz tega nisem zapisala, tako da prosim, ne generalizirajte in ne posplošujte in ne obešajte izjav enega poslanca na celotno Levico. Potem dalje. Predlagatelj podjetnike je tudi neposredno identificira z gospodarstvom in predvideva, da njihova dejanja avtomatično prispevajo k blaginji vseh državljank in državljanov in k napredku. Citiram vašo trditev: »Gre za neposredno grožnjo slovenskim podjetnikom oziroma gospodarstvu in s tem blaginji slovenskih državljanov in napredku slovenske družbe.« Konec citata. Rada bi poudarila, da gospodarstvo pretežno sestoji iz delavk in delavcev, le manjšino predstavljajo podjetniki. Še več, pri podjetnikih, ki bi jih po žepih delno udarila proporcionalna obdavčitev kapitalskih, gre za majhen del najbogatejših podjetnikov, torej za manjšino manjšine najbolj privilegiranih delov gospodarstva. Pri zatrjevanju, da bo proporcionalna obdavčitev kapitalskih dohodkov uničila podjetnike in tlakovala pot socializmu, ki prinaša zgolj bedo in gorje, očitno pozabljate, da smo v Sloveniji vse do leta 2006 že imeli proporcialno obdavčitev kapitalskih dohodkov. Prav pod takšno ureditvijo so se v Sloveniji razvijala in uveljavljala podjetja, kot sta Akropovič in Pipistrel. Smešno je torej, da zdaj lastniki teh podjetij govorijo, da bo takšna davčna ureditev uničila in pogubila prav te iste podjetnike. Pa poglejmo, Slovenija je predzadnja v Evropski uniji po deležu davkov na kapital, v večini držav OECD, denimo v Italiji, na Danskem, Franciji, ZDA, Švedski, Nemčiji, na Finskem so davki na kapital višji kot v Sloveniji. Zato smo v Levici predlagali progresivno obdavčitev kapitalskih prihodkov. Nova ureditev bi razbremenila manj premožne, medtem ko se dvig osredotoča na zgornjo desetino državljanov z najvišjimi dohodki, ti bi namesto sedanjih linearnih 25 % morali plačati do 50 % davka na kapital. Rekla sem do 50, odvisno, kaj bodo s tem kapitalom počeli. Naš ukrep je pravičen, saj ima sloj najbogatejših v lasti skoraj polovico vsega premoženja, poudarjam: skoraj polovico vsega premoženja ima sloj najbogatejših. Za ponazoritev naj vam povem v številkah: 1022 najbogatejših Slovencev je predlani imelo toliko dohodkov od kapitala in premoženja, v številki je to 191 milijonov evrov, kot kar 1,6 milijona zavezancev z dohodki v višini do treh povprečnih mesečnih plač na drugi strani, vse skupaj je bilo to 188 milijonov evrov. Zdaj vidimo razmerje? 1022 : 1,6 milijona. Naš ukrep je tudi razumen, saj je delež BDP zbran z obdavčitvijo kapitala v Sloveniji skoraj pol manjši kot v povprečju Evropske unije. V Evropski uniji namreč kapital povprečno prispeva 20 % v proračun, v Sloveniji samo 11 %. Konec koncev pa si lahko lastniki podjetij dobička tudi ne izplačajo, ampak ga investirajo v proizvodnjo in plače zaposlenih, v tem primeru jih predlagani ukrepi Levice ne bodo prizadeli, v nasprotju s trditvami, ki jih širite, namenoma širite, s strani stranke desne provenience in vaši zavezniki po raznih gospodarskih zbornicah. Če bi najbogatejši plačali malo več davka, bi bili še vedno bogati, po mojem, da se jim res nič hudega ne bi pisalo. Mogoče bodo imeli malo manjše jahte in vile ali kakšen luksuzen avto manj; a zato bo več denarja za zdravstveno varstvo in šole, za obuditev mrtve stanovanjske politike ali pa tudi za nove subvencije gospodarstvu, takšne, kot jo je bil recimo deležen Pipistrel, ko je zagnal svoje sicer res odlično podjetje. V Slovenski demokratski stranki pravite, da je najboljša socialna politika ustvarjanje novih mest. Se strinjamo, seveda je. A kakšnih delovnih mest? Takšnih, kjer naj bo minimalna plača le drobiž, ki omogoča životarjenje na pragu revščine? A vendarle takšnih, ki bodo delavcem in zaposlenim omogočale dostojno, dostojanstveno preživetje in življenje? Je pošteno? Je družbeno odgovorno? Je družbeno pravično? Vse to, o čemer tako demagoško teče tule razprava, da bi zgolj najbogatejši v neskončnost podaljševali davčne odpustke, vsi ostali državljanke in državljani pa pač nosimo ta bremena, saniramo bančne luknje in ne vem kaj vse počnemo v tej državi, medtem ko pa so eni očitno nedotakljivi. Je to tisto, za kar se zavzemate na desnici? Slišala sem stranko Nova Slovenija; je to socialno tržni model gospodarstva? Je to to? Če je, potem ne vem. Potem najbolje, da zdajle preneham z razpravo, ker na kaj takega pa res nimam več besed. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji je mag. Andrej Šircelj. Pripravi pa naj se Robert Pavšič.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Kolegi in kolegice, državna sekretarka! Res je, danes veliko poslušamo o različnih zadevah, vendar malo mešamo tudi vzroke in posledice. To, da danes razpravljamo o slovenskem gospodarstvu, obdavčitvi in tako naprej, je predvsem koalicijska pogodba in njeno besedilo. In na to besedilo je nastal na nek način, če želite, upor proti takšni ureditvi, ki si jo je zamislilo šest koalicijskih strank ali pa pet plus ena koalicijska stranka oziroma ena plus pet. In samo to je razlog. Če koalicijske pogodbe ne bi bilo v takšnem besedilu, potem današnje seje ne bi bilo. Potem se ne bi javili podjetniki, potem se ne bi javile zbornice, potem se najbrž ne bi javil tudi sindikat, ki pravi, da je to njen program; in potem se ne bi najbrž javila tudi javnost, širša javnost in tako naprej. Vsi tisti, ki govorite, nekateri kolegi in kolegice ste govorili, kako je tukaj to zdaj brez veze, kako je zdaj to vse skupaj ne vem kaj. Sami ste si podpisali koalicijsko pogodbo. Podpisali so jo vaši predsedniki oziroma predsednica. Dali so si roke, naredili so TV-šov, naredili so medijski šov in to so dejansko naredili. In potem so začeli brati, ali pa še niso prebrali, to koalicijsko pogodbo tudi podjetniki in ugotovili, kaj notri dejansko piše. In piše to, da se bodo pogoji poslovanja bistveno poslabšali za podjetja. In danes se mi lahko primerjamo glede pogojev poslovanja z mednarodnimi statistikami OECD, z deležem davkov v bruto družbenem proizvodu, z deležem posameznih davkov, z javno porabo v deležu bruto družbenega proizvoda. Lahko. Vedno bomo našli mednarodno inštitucijo. Vedno bomo našli neko drugo inštitucijo, znanstveno, neko lestvico, karkoli že, ki nam bo prišla prav; in jo bomo za to uporabili. In mimogrede, tisti, ki ste morda prvič, pa še niste bili, v vladi; IMF, OECD, tudi Evropska komisija, ko dela ocene za posamezne države, pride v posamezno državo in naredi intervjuje. Med drugim vsekakor intervjuje s predstavniki Ministrstva za finance in, najbolje, z ministrom ali ministrico. In oni povejo, kaj bi radi; potem pa večino tega tudi napišejo notri in poleg tega še podkrepijo. To so želje trenutne ali pa prejšnje vlade, če želite. Tudi tisto, kar piše v teh mednarodnih inštitucijah. Treba je vse zadeve vzeti z določeno rezervo, treba je vso zadevo dejansko malo razmisliti in biti pri celotni zadevi racionalen. Seveda mi lahko gledamo efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb in rečemo, efektivno je 11 %. Koliko je pa celotna obremenitev delodajalca, tisto, kar dejansko plača? Koliko plača za vsakega delavca prispevkov pa koliko on plača akontacije dohodnine? On plača toliko in on mora za ta denar izstaviti račune, gospe in gospodje. Doma ali po svetu. In če bo v Sloveniji plačal več, bo razmišljal o tem, da bo šel v drugo državo. Danes smo v Evropski uniji, imamo prost pretok blaga, kapitala. Zbral bo boljše poslovno ali davčno okolje. V Evropski uniji ni davčnih oaz. Luksemburg uradno ni davčna oaza, Ciper uradno ni davčna oaza, kakorkoli že govorite. To je dejstvo. Lahko se vsakemu zdi, kaj je davčna oaza, ampak to ni. Imamo pa davčno konkurenco. In tukaj nam te mednarodne statistike, gospe in gospodje, pa o efektivni stopnji in tako naprej ne pomagajo kaj dosti, ker tudi podjetnikov ne zanimajo te mednarodne statistike kaj dosti in povprečja tudi ne; ampak zanima ga, koliko bo dejansko plačal. In na Slovaškem, na Češkem, v drugih državah bo plačal manj, v okviru Evropske unije. Temu se reče davčna in poslovna konkurenca in za to tukaj gre. Lahko o povprečjih govorimo, njih ne zanima. Zakaj nas zanima, če njih ne zanima? Oni bodo preselili proizvodnjo in oni bodo zaposlili druge delavce in ne Slovence. Oni bodo, če bodo preselili proizvodnjo in šli v drugo državo, dejansko na nek način odpustili tudi vse te ljudi, za katere oni danes plačujejo akontacije dohodnine, prispevke za zdravstvo in za pokojnine. Vse, kar plačujejo, plačujejo oni. Posameznik plača tisto, kar dobi kot letni davek, kot letno dohodnino; ali dobi nazaj ali pa mora kaj doplačati. V večini primerov zelo malo, ker so tako stopnje urejene. Ko se o tem pogovarjamo, nam povprečja ne pomenijo kaj veliko, tudi efektiva, tudi tem podjetnikom ne.  Kaj zdaj govori ta koalicijska pogodba, če govorimo o davkih? Ja, uvedli bomo davek na nepremičnine. Super. Naj bo, kot pravijo, vsak naj plača po svojih zmožnostih, to je rekel kolega iz Desusa. Fino. Veste, kakšne zmožnosti so v Sloveniji, kakšne dohodke ljudje dobijo pa kakšne nepremičnine imajo. Veste, da je tukaj največja diskrepanca oziroma največja razlika med dohodki in premičnino, ki jo nekdo ima. Zaradi zgodovinskega razvoja. O tem je govorila Nataša Sukič, 70 % jih pride v najnižji razred, imajo pa ljudje velike hiše. In te boste zdaj obdavčili. Je to po svojih zmožnostih? Tudi OECD je govoril o tem, kakšne so razlike med prihodki oziroma dohodki ljudi in vrednostjo nepremičnin. In to boste zdaj obdavčili. In veste, kaj boste s tem naredili? S tem boste naredili to, da ljudje ne bodo mogli plačati s svojimi dohodki, ker so tako nizki, kot pravi kolegica Sukič, ne bodo mogli plačati tega davka, zato bodo začeli prodajati svoje nepremičnine. Veliko nepremičnin bo na trgu, cena bo padla in najbogatejši jih bodo kupili. In potem bo narejena še ena prikrita nacionalizacija. Danes imamo v tej državi, na stanovanjskem področju smo edini, kjer imamo 90 % ljudi, ki so lastniki nepremičnin. Edini v Evropi. Potem bomo imeli landlorde, tako kot v Veliki Britaniji, 20 % ljudi bo posedovalo vse nepremičnine. To je bila reforma, ki jo je že delala enkrat ena vlada prej, in je padla celotna reforma na Ustavnem sodišču. Gospa državna sekretarka to dobro ve in vi hočete to narediti. In potem hočete, kaj še, obdavčiti še drugo premoženje. Kaj – zlate pribore, slike, ure? Kaj boste še obdavčili?! To piše v koalicijski pogodbi, premoženje, to piše v koalicijski pogodbi. In če vi zdaj želite še eno drugo zadevo, ko želite; koliko je obdavčeno delo in kapital? Pa poglejmo, koliko je obdavčeno delo in kapital ter kakšno razmerje naj bi bilo pri obdavčitvi dela in kapitala. Približno enako naj bi se obdavčilo delo in kapital. Danes naj se potem pogleda še efektivna stopnja pri dohodnini, koliko je, če sešteješ še efektivne stopnje; in potem boste videli, da je kapital obdavčen z nominalnimi stopnjami 19 % plus 25 % še na izplačilo dividend, to je 44 %; in da imamo za dohodnino tako lestvico, da pride približna obdavčitev okoli 40 %. Govorim o povprečju in tukaj je enako. In to pravi OECD. To pravi davčna fiskalna doktrina, da se niti ne sme delati razlike med obdavčitvijo dela in kapitala; in zato je danes ta sistem takšen, kakršen je. Če boste obdavčili kapital s 50 %, ker boste dali v progresivno dohodnino, bo kapital toliko in toliko večje obdavčen, za približno 25 odstotnih točk. In kaj se bo zgodilo? Gospe in gospodje, ta kapital bo šel, ta kapital bo šel, ta kapital bo šel. In to so vam podjetniki povedali. In glede na to sprenevedanje, da je ta koalicijska pogodba samo nek okvir, da je samo nek približek, da se bo o tem razmišljalo in tako naprej, jaz imam en predlog. Predlog glede koalicijske pogodbe, da se bomo vsi nehali z njo ukvarjati, ker sami pravite, da je brezvezna, sami pravite, da je samo nek okvir. Veste, kaj naredite? Prekličite jo, prekličite jo, ukinite jo, je nepotrebna; je morda potrebna zato, da imate minimalno vez, da vas drži tukaj skupaj, ker tukaj se vidi, da vas nič drugega ne drži skupaj. Drži vas skupaj morda nadstranka Levica, ki vam je – dejansko je bilo tudi dokazano – vse te določbe glede davkov ona pripeljala notri; vi pa jih niste brali, ali pa slabo brali, ali pa niste bili pozorni; ampak to so vam oni pripeljali notri. Pač citiram medijske objave, javne medijske objave in primerjave koalicijske pogodbe pred in potem. Od njih imate to notri, njihov program, pa niste vedeli, da ga imate. In zdaj ga morate zagovarjati. Prekličite, to je edina rešitev, da boste potem na novo začeli nekaj delati in nekaj narediti v korist in dobro gospodarstva ter prebivalstva Slovenije.
Hvala, gospod poslanec, za vašo razpravo. Gospa Nataša Sukič ima repliko. Izvolite, gospa poslanka.
Hvala lepa. Ne zavajati glede nepremičnin. Kolikor je meni znano, gre za obdavčitev luksuza, nadstandarda. Tisti, ki so špekulanti na nepremičninskem trgu, imajo 10, 20, 30 stanovanj, ki jih oddajajo. Za to gre, ne za to, kjer v osnovi ljudje živimo in prebivamo. Kolikor je meni znano, je tako. Hvala lepa.
Saj poznate, replika na repliko ni dovoljena. Besedo ima gospod Robert Pavšič.  Za vami, gospod Robert Pavšič, pa se naj pripravi Primož Siter. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo še enkrat. Še enkrat lep dober večer vsem skupaj!  Najprej gospod Šircelj, jaz upam, da nas vse skupaj veže kaj drugega kot en podpis na papirju, da nas veže interes za delovanje v dobro države. Tukaj upam, da se, ne upam, tukaj verjamem, da se vsi skupaj strinjamo. Vse skupaj, z vami vred, ja, to sem tudi mislil. Me pa vse skupaj malo skrbi, ker smo današnjo razpravo zbanalizirali do konca, zato sem tudi danes dopoldne začel s stališčem na malo bolj filozofski način, da odgovorim še gospe Lep Šimenko. Filozofija je humanistična veda, za razliko od posamičnih znanosti se ne ukvarja s posameznim izsekom stvarnosti ali z njenim posebnim vidikom, temveč tematizira človeško izkustvo kot celoto; in je univerzalna znanost. In današnja tematika je zelo kompleksna in je ne moremo zbanalizirati na podjetništvo, obrt ali gospodarstvo. Gospodarstvo je krovno, sestavljajo pa ga podjetniki, obrtniki, sestavljamo ga konec koncev tudi mi. In začeli smo vse skupaj tlačiti v isti koš, podjetništvo in lastništvo. Nekaj je lastništvo, drugo je podjetništvo. Jaz lahko kot vlagatelj vzpostavim podjetje, ki ga vodi nekdo drug. Tisti, ki ga vodi, bo za svoje delo plačan in to delo je tisto, ki je preveč obremenjeno. Če pogledamo, bruto dohodek je dohodek delavca, ni strošek delodajalca. Bruto bruto dodatek je pa strošek delodajalca. Ni vseeno, ne. In če pogledamo, delodajalec oziroma delojemalec plača približno 45 % od tistega, kar zasluži, da dobi plačo. Vlagatelj pa plača maksimalno 19 % tistega, kar na koncu ostane od bilančnega dobička, torej kot podjetje, in potem še, če si izplača kot tisti lastnik kapitala, 25 %. Če si ne izplača, ne plača nič; in če kaj tisti, ki vodi podjetje, investira, tudi plača manj. Povprečje je 13 pa nekaj odstotkov v Sloveniji; v koalicijski pogodbi pa je napisano, da bi bila ta obdavčitev najmanj petodstotna. Torej za večino sploh ne bo prišla v poštev, ker tako ali tako že plačujejo več od petih odstotkov. Če je v povprečju 13,1 %, potem se to tudi upošteva.  Danes smo slišali, da bomo enkrat enaki v revščini. Mislim, da smo enaki že danes. To je konec koncev pokazal tudi članek pred nekaj dnevi v Financah in kar sem tudi danes zjutraj govoril, Ginijev grafikon, in kako so razdeljene najnižje pa najvišje plače po Sloveniji. Struktura ni dobra in ne spodbuja produktivnosti. Zakaj je uspešnost v Sloveniji takšen greh? Zakaj so uspešni stigmatizirani? Jaz sem prepričan, da zaradi tisočletne zgodovine zatiranja slovenskega delavstva, kmetov in malih ljudi. V zadnjem času zaradi tranzicijskih uspehov oziroma v 99 % neuspehov. In tega nismo znali rešiti v novejši zgodovini. To je tudi zadeva, s katero se bi moral parlament ukvarjati, pa se ne. Tukaj je izginilo ogromno kapitala. Kar izpuhtel je. In za to nismo krivi mi, ki tukaj sedimo, mi smo šele pred nekaj meseci prišli. In tudi vlada, ki jo podpiramo, je šele deset dni v svojih stolih oziroma na svojih delovnih mestih. In v tem okviru socialna politika ne spodbuja zaposlovanja. Zakaj ga ne spodbuja? Ker se delodajalci ne odzivajo na trg dela. Danes delodajalci pravijo, da je premalo delovne sile in da jo morajo uvažati. Ne, izobraževalni sistem ni kriv. Zato, ker so plače prenizke. In če bi mi razbremenili plače na način, da bi bolj obremenili kapital, torej lastnike podjetij, ne podjetnikov. Na žalost oziroma največkrat se zgodi, da je to ista oseba, ampak to ni nujno, to je pač dvojnost. In dvojnost se tudi dvakrat plača. Tako. In ob tem moramo govoriti tudi o produktivnosti, kadar govorimo o socialni politiki in zaposlovanju. Kako se spodbuja produktivnost? Treba je spodbujati, ne pa kaznovati. Preveč smo normirani in izgleda, da preslabo pač delamo. In potem je večina na minimalni plači.  Ko smo pa že pri statistiki, kar sva se zjutraj verjetno narobe razumela. Če imamo podjetje, zdaj si ga bom čisto izmislil, ki ima sto zaposlenih, vodja tega podjetja zasluži na leto 120 tisoč evrov, 99 zaposlenih pa vsak 12 tisoč evrov na leto, potem je povprečna plača v tem podjetju 13 tisoč 80 evrov na leto. To pomeni, da imajo v povprečju vsi nadpovprečno plačo, v bistvu je pa nimajo. Zato je statistika lahko velika laž na majhnih resnicah. Resnica je pa ta, da ima 99 % nižjo plačo od tistega enega procenta. Zato sem govoril o tem, da statistika zna biti zavajajoča. Tako. Mislim, da nas čaka še veliko dela. Jaz sem vesel, da so se odprle te zadeve, ampak kaj to meni pove?! To, da moramo priti skupaj pa se pogovarjati. Če vas zmoti, super, da vas zmoti, ampak ne iz tega delati neke drame. Bodimo konstruktivni pa ne udrihati en po drugem, ker to nikamor ne pelje. In tudi ljudje, ko nas gledajo, bodo rekli – saj itak se samo kregate, nesmiselno, brez veze in samo pametni ste; naredite pa itak nič. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo ima Primož Siter.  Pripravi pa nas se dr. Darij Krajčič.  Izvolite.
Najlepša hvala, predsedujoči. Kolegice in kolegi! Osem ur in 10 minut, nekaj materiala se je nabralo, ampak sem vesel, da se končno pogovarjamo o stvareh, ki so aktualne, ki se tičejo leta 2018. Včeraj smo se na odboru malce pošalili, da vedno poslušamo o zimzelenih temah formata … Okej, Venezuelo smo tudi že sedaj, migrantov se nismo lotili, Zvezo borcev smo pa tudi pustili na tej seji na strani. Navdušen sem, da smo v letu 2018. In istočasno izrazim tudi navdušenje nad vsebino cele naše debate. Bom komentiral nekaj iskric, ki so prišle s strani SDS. Moram pa svoje navdušenje deliti z NSi. Čeprav stojimo na različnih bregovih, smo vzpostavili, se mi zdi, lep most v komunikaciji. Včerajšnja seja odbora je zgradila nek uspešen most med Levico in podjetniki, ki so prišli, všeč mi je tudi, kako smo povezali s kolegom Vrtovcem. Danes sva prav tako o številkah s kolegom Horvatom diskutirala. Diskusija, dialog je mogoč v demokratičnem procesu, morebiti stojimo na različnih bregovih, ampak to ni razlog, da se črno gledamo.  Še posebej sem zato žalosten na drugi strani, ko sem v diskusiji danes slišal nekaj stvari, ki jih enostavno moram osvetliti. Predlagateljica pravi: O Levici ne bom izgubljala besed. Vaš kolega je rekel: Levici ni pomoči. Mi se tu aktivno vključujemo v reševanje neke socialne situacije v Sloveniji, malce osebno jemljemo. In potem kolega Žan Mahnič s svojo samohvalo o tem, kako on sodeluje z gospodarstveniki; mi pa, da ne. Jaz tudi obiskujem MOS, pa sem član Levice. O tem, da je Luka smrkavec, da naj kolegica podpredsednica neha žvečiti žvečilko in da smo v Levici zadrogirani. To je absurd. To je propad demokratičnega sistema v tej instituciji. Ampak bi šel na nekaj več vsebinskih stvari. Kolega Pogačnik je rekel, da ste sklicali to sejo zaradi sovražnega govora. Jaz sem vesel, da smo začeli sklicevati seje zaradi sovražnega govora, ker potem bomo tudi na tej strani sklicali kakšno sejo na podlagi sovražnega govora in, ojoj, koliko materiala imamo. Včeraj smo že – če se kolegi, ki ste bili na odboru spomnite – osvetlili nekaj točk, ki ste jih v pozivu za sklic seje našteli. Sprehodil bi se čeznje in vas potem tudi prosil za pavšalen odgovor. Govorite o škodljivih učinkih političnih ukrepov in reform, ki da so navedeni v tej koalicijski pogodbi. Da gre za preganjanje in zatiranje slovenskih podjetnikov; da se pod to podpisujejo tudi predstavniki podjetnikov, Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice, ki da svarijo, da predlagane finančne obremenitve podjetnike kriminalizirajo in uvajajo sistem po vzoru Severne Koreje, Kube in Venezuele. Temu je že kolega Luka Mesec v uvodu nekaj besed namenil. Moje vprašanje je, če primerjamo davčne sisteme Kube, Severne Koreje in Venezuele na eni strani in davčne sisteme razvitih držav Evropske unije, držav OECD, v katero skupino bolj pašejo ukrepi, ki jih predlaga ta koalicijska pogodba? Kličejo po Kubi? Kličejo po Severni Koreji? Ali kličejo po ekonomskem razvoju, ki ga lahko vidimo in mu sledimo na teh primerih neke dobre prakse razvitih držav? Recimo; dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili, pravi koalicijska pogodba, in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje; zelo korejsko. Potem, zdravstveni cent na trošarine, na alkohol, tobak in sladke pijače kriminalizira podjetništvo. Seveda, s proučitvijo možnosti preoblikovanja v smeri tako imenovane living wage bomo ustrezno uredili minimalno plačo. Če zdaj citiram kolege iz SDS – »to je skrajni ukrep, to je radikalni levičarski ukrep«, dvig minimalne plače.  Novelirali bomo Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in zakonu o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku. Res se lahko bojimo kot hudič križa, če smo že danes govorili o raznih intervencijah od zgoraj. Uvedli bomo pribitek na vse transakcije v davčne oaze, sprejeli bomo zakon o tako imenovanem kulturnem evru, o čemer smo pa tudi včeraj na odboru že govorili, kako radi demoniziramo kulturo, kako radi demoniziramo vse, kar pride s FDV, in vse, kar nosi predznak nevladna organizacija. Poleg te genialne piarovske akcije, ki ste jo speljali s sklicem te seje in v tednih pred njo, v povezavi s skupino podjetnikov; poleg tega, da je ta akcija piarovsko genialno speljana, genialno umeščena v slovenski javni prostor, ki genialno demonizira vse, kar je levega, vsak predlog, in ki genialno demonizira ljudi osebno iz naših vrst. Onstran tega, za kar vam čestitam kot piarovec, kaj je vsebina vašega predloga? Kaj je boljša alternativa temu, kar predlaga naš ukrep, vstavljen v koalicijsko pogodbo? Kateri so tisti ukrepi, tiste boljše alternative, tista proaktivna drža? To bi radi slišali in potem se lahko pogovarjamo o tem, kako v demokratičnem dialogu pridemo skupaj in naredimo nekaj skupaj, kot smo danes že dostikrat slišali, za dobro vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. Najlepša hvala.
Hvala.  Besedo ima dr. Darij Krajčič.  Pripravi pa se gospod Boris Doblekar.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Kolegice in kolegi! Danes smo slišali zelo veliko kritik na račun koalicijskega sporazuma, da propagira povečanje administrativnih ovir, centralizacijo; jaz nisem nič takega nikjer notri zasledil, celo nasprotno. Dobro veste, da bo ta vlada in koalicija naredila vse za administrativno razbremenitev gospodarstva in družbe kot take. Slišali smo tudi, da edino podjetniki so najbolj propulzivni del te družbe. Veste, jaz sem podjetništvo predaval na univerzi. V vsaki družbeni skupini imamo najbolj propulzivne, malo manj propulzivne pa tudi nepropulzivne. Ali odlične, srednje pa nekaj slabše tudi, in sicer med podjetniki, med športniki, med učitelji, a veste, da celo med politiki. In ne more biti glorificirana samo ena družbena skupina, ker to preprosto ni skupnost. Mi lahko funkcioniramo v tej državi samo kot skupnost, ne pa da favoriziramo neko družbeno skupino, katerokoli. Tudi če bi rekli, da bomo favorizirali samo profesorje in znanstvenike ali pa da bomo favorizirali samo športnike, to ni v redu. Preprosto morajo imeti vse družbene skupine približno enake možnosti za svoj obstoj in razvoj. Slišali smo tudi, da je beg možganov iz Slovenije, kar je res v enem delu; in da so krive prenizke plače in previsoka obdavčitev, ravno to kaže koalicijski sporazum, kaže na celovito davčno reformo. Pa saj to ni nič posebnega, tega si ni ta koalicija izmislila. To je priporočilo konec koncev OECD. Najbrž veste, kajne? Morate vedeti, leta 2009 sem jaz v Parizu, ko smo vstopali v OECD, zagovarjal to državo sicer na enem drugem področju. OECD je organizacija, ki daje na ravni najrazvitejših držav sveta neke poročila, priporočila, primerjave, in kaže se velikokrat po njih zgledovati; ne pa tudi vedno. Tudi kakšna njihova priporočila so bila nenavadna za kakšne države, ker je treba ta priporočila prenesti v malo bolj lokalna okolja. Slišali smo tudi danes, da je gospodarstvo najbolje delalo sedaj, ko vlade ni bilo. Hkrati je pa taisti razpravljavec rekel, da so v tem času podjetja bežala na Slovaško. Zdaj se je spet treba odločiti, kaj od tega je res. Če je najbolje delalo, če ni vlade, potem je najboljše, da vlade nimamo; ampak potem nikakor ne more biti res, da so podjetja bežala na Slovaško. Samo ena stvar od teh je resnična. Nekdo je rekel, da je Bauhaus prestavil svoje transakcije račune v Avstrijo. Sem pogledal zdajle na Ajpes – vsi računi, ki jih ima Bauhaus, imajo SI56, to pomeni Slovenijo, da ne naštevam banke, v kateri ima le-ta transakcijski račun. Mislim, da bi bilo zelo dobro, če bi se pogovarjali o resnicah, o dejstvih, ki držijo, tudi takih, ki jih je zelo preprosto preveriti tukaj, na nekem Googlu, kaj šele o takih, za katere je treba malo bolj pobrskati, da pridemo do resnic.  Prihajam iz volilnega okraja Zgornja Savinjska dolina. Tam je neka občina, ki se ji reče Občina Nazarje, in ima brezplačno osnovno šolo in s tem se pohvali. Pravi sicer, da je edina v Sloveniji, jaz tega ne vem, vem pa, da je brezplačna. To torej pomeni, da karkoli bi starši morali doplačati za neke dodatne aktivnosti v šoli, od šole v naravi, zvezkov, ne vem česa, občina financira. Lahko dobi denar za to, seveda ga dobi iz davkov, saj drugje ga ne more dobiti. In v tej občini je veliko propulzivnih podjetij in jaz sem se pogovarjal tudi z direktorjem takega propulzivnega podjetja, ki ne zaposluje 15 ljudi, ampak nekaj 100; in je tudi mednarodno podjetje, razvojno, visoko tehnološko. Ta gospod, ki tudi vodi združenje podjetnikov, je rekel, da on zelo dobro razume tako funkcioniranje lokalne skupnosti, v kateri deluje, in razume tudi svojo vlogo kot družbeno koristno podjetje, razume tudi, da davki morajo biti, da lahko imajo otroci njegovih delavcev brezplačno osnovno šolo, ker za njega verjetno res ni potrebna, ampak za njih pa je. In nekaj smo danes slišali tudi o Miltonu Friedmanu, da ga je nekdo populariziral, niti ne vem več, kdo. Treba je vedeti, da Milton Friedman je pač ekonomist, ki je zagovarjal liberalni kapitalizem, da je vloga države v njegovi teoriji izničena praktično do kraja, da se privatizira vse, ne samo šolstvo, zdravstvo, sociala … /izklop mikrofona/
Spoštovani poslanec, elektronika vas je avtomatsko izklopila. Hvala za vaše besede.  Sedaj ima besedo gospod Boris Doblekar.  Sicer je na listi napisan tudi gospod Luka Mesec, vendar vidim, da je samo 7 sekund časa, tako da predvidevam, da je naslednji gospod Danijel Krivec.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani in spoštovane! Tudi jaz imam zelo malo časa na voljo, zato bom moral kar pohiteti.  Bolj ali manj je bilo v današnji razpravi že vse povedano. Predvsem z naše strani, s strani desnih strank, ki smo odprli to temo, problematiko škodljivih in uničujočih ukrepov zoper slovenske podjetnike. Nismo tega mi zakuhali, ampak vaša koalicijska pogodba šestih strank; in zato tudi ta problem in tudi to sedenje cel dan. Moram reči, da z veseljem sem se pridružil vsem nam, ki smo šli v bran podjetništvu, gospodarstvu, skratka panogi v tej državi, ki v bistvu državo drži pokonci. Bilo je že nekaj debat za nazaj. Tudi jaz bom eno odprl, ampak ne o Venezueli, o tem je govorila Levica. Jaz se bom nekako dotaknil izvirnega greha izpred mnogih let, ki je bil razlog, da je Slovenija danes tam, kjer je. Da so minimalne plače majhne, da so majhne pokojnine, da so tajkuni pobrali denar, da so oropali banke in tako naprej. To je bilo takoj po vojni, takoj ko se je delala nacionalizacija, o tem, kar ima Levica ideje. Seveda, vi bi želeli povečati davke, prispevke pa vse ostalo, kar je, samo da bi obremenili gospodarstvo in tudi vse delavce. Takrat, v tisti nacionalizaciji, ki je bil izvirni greh vsega hudega v naši državi, je bilo veliko privatnih podjetij, z znanimi lastniki in ljudmi, ki so uspešno in pridno delali, podržavljenih. Njihova podjetja so bila uničena. Ljudje so bili ali izseljeni ali pobiti, kakorkoli. Izpostavil bom samo eno podjetje, ki je lahko primer za popolnoma vsa ta podjetja, ki so bila uničena. In to je bilo podjetje gospoda Antona oziroma Toneta Knafliča iz Kamnika, ki je imel podjetje tudi v Šmartnem pri Litiji. To je bilo uspešno podjetje, gospod je dobro vodil podjetje, 90 % je bilo izvoza v evropske države, tudi v Ameriko. In potem sem prebral celo članek v Mladini, ki je zelo levi medij, kajne, to nam je vsem znano, kjer je ta zgodba opisana. Lepo piše, kaj se je s tem človekom zgodilo, da ga je komunistična oblast po nesreči ali kakorkoli, pač po nedolžnem razlastninila in podjetje je prevzela država, on pa je moral potem voziti cize in karjole v komunalnem podjetju v Kamniku. To zgodbo verjetno dobro poznate in to je samo ena od mnogih zgodb. V Wikipediji pa piše prav za to podjetje in za tega spoštovanega gospoda, da je prijazno podaril podjetje državi. Skratka, to je en primer od mnogih, zato danes imamo to, kar imamo. Nam se ne bi bilo treba pogovarjati o nekih minimalnih plačah in ne vem čemu vse, kajti obrtniki, podjetniki, gospodarstvo dobro delajo in plačajo ljudi toliko, kolikor zmorejo. Država jih obremenjuje, kolikor se najbolj da, kar ni prav. Zato predlagam še enkrat, dajmo skupaj pomagati k učinkovitim ukrepom za spodbudno poslovno okolje za obrtnike in podjetnike ter prenehajmo z … / izklop mikrofona/
Gospod poslanec, najlepša hvala.  Z dolžino razprave ste odvzeli razpravo tudi gospodu Danijelu Krivcu. S tem prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobijo besedo še predstavniki Vlade in predstavnika predlagateljev.  V imenu predstavnika Vlade bo govorila gospa državna sekretarka.  Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Svoj nastop danes bi želela razdeliti v dva dela. V prvem delu bi želela govoriti o začetku izvajanja koalicijske pogodbe, v drugem delu se bom osredotočila na nekatere ključne odzive na današnjo razpravo. V prvem delu, kot sem rekla, bi rada govorila predvsem o začetku izvajanja koalicijske pogodbe. Koalicijska pogodba je dejstvo. Podpisale so jo stranke, ki so vstopile v koalicijo. Sama kot predstavnica Vlade sem dolžna začeti z aktivnostmi, ki pomenijo izvajanje posameznih ukrepov po tej pogodbi. Danes v razpravi ste se vsi razpravljavci osredotočili na posamezne točke te koalicijske pogodbe. Nihče ni predstavil niti ni imel časa ali možnosti predstaviti celotno koalicijsko pogodbo. Ko pa jo začnemo izvajati, moramo pogledati pa prav na to – na celoto. In cela vrsta točk v koalicijski pogodbi je, ki se vežejo na temo, ki je danes osrednja, to je na davke, na javnofinančne prihodke in na stabilnost javnofinančnega okolja. Temu se posvečamo predvsem na Ministrstvu za finance, zavedamo pa se, da je stabilnost javnofinančnega okolja tista, ki zagotavlja stabilno makroekonomsko okolje, to pa možnost nadaljnjega gospodarskega razvoja, ki lahko edino doprinese k večji blaginji posameznikov in posameznic v državi. Izvajanja koalicijske pogodbe ni mogoče zagotoviti z diktatom, ampak z dialogom. In ta dialog smo začeli, v ponedeljek smo na ministrstvo povabili predstavnike vseh relevantnih gospodarskih združenj in sindikatov ter vzpostavili dialog. Začuda smo zelo hitro prišli do treh skupnih točk, na katerih želimo prioritetno delati. Ena je predvsem v pristojnosti oziroma je naloga ministrstva, to je, da skrbimo za kontinuirano nadaljnje razbremenjevanje oziroma zmanjševanje administrativnih bremen pri izpolnjevanju davčnih obveznosti in da zapiramo možnosti za izogibanje plačilu davkov.  Podporo s sindikalne strani ter tudi s strani gospodarstvenikov za te naloge smo dobili. Skupaj smo nadalje tudi identificirali, da če pogledamo globalno sliko slovenskega davčnega sistema v primerjavi s tujimi davčnimi sistemi, da mora biti naša prioriteta razbremenitev stroškov dela. Hkrati pa ne samo predstavniki ministrstva, ampak tudi drugi udeleženci sestanka ugotavljajo, da je nadaljevanje javnofinančne konsolidacije in stabilnosti javnofinančnega okolja izredno pomembno za nadaljnji gospodarski razvoj. Zaradi tega z razumevanjem sprejemajo stališče ministrstva, da lahko govorimo o nadaljnjem prestrukturiranju davčnih bremen in ne o splošnem zniževanju davčnih bremen. In tretje področje, o katerem smo soglašali, da ga je treba nasloviti, je posodobitev sistema obdavčitve nepremičnin. Ta je v trenutnem sistemu izredno nestimulativna prav za gospodarstvenike, ki so v veliki večini primerov obdavčeni ne po vrednosti nepremičnin, v katerih opravljajo svojo dejavnost, ampak po tem, koliko so zmožni plačati. In to enostavno z vidika pravične obdavčitve z davkom na nepremičnine ni korektno. Seveda v teh nekaj dneh, kar aktivno delujemo, nismo mogli na pogovor povabiti vseh deležnikov; povabili smo zaenkrat ključne. Z razgovori bomo v naslednjih tednih oziroma v naslednjih dnevih nadaljevali z najrazličnejšimi deležniki. Ne delamo si utvar, da je mogoče najti glede vseh predlogov, o katerih smo govorili, stoodstotno soglasje. Verjamemo pa, da je mogoče doseči širši družbeni konsenz o predlaganih ukrepih; in na tem nameravamo delati.  Že včeraj sem rekla, davčni sistem oziroma davčna politika ni samo politika, ampak je tudi veliko stroke zraven. Ta stroka potrebuje nekaj časa, da oblikuje strokovno utemeljene predloge, ki ne bodo na eni strani ene malenkosti postavljali in desetih drugih podirali. Zaradi tega smo se dogovorili za časovnico, ki bo omogočila, da bodo zakonski predlogi pripravljeni za obravnavo v Državnem zboru tekom prihodnega leta in nove rešitve uveljavljene z januarjem 2020. Časovnica je zelo ambiciozna, ampak verjamem, da s konstruktivnostjo, ki so jo pokazali v neposrednem dialogu vsi vpleteni, dosegljiva. Toliko o naših načrtih v zvezi z izvajanjem podpisane kolektivne pogodbe. Drugi del svoje razprave bi rada namenila v odziv na nekatere navedbe v današnji razpravi. Na vse se žal ne morem odzvati, čeprav je bilo v razpravah uporabljenih ali pa zlorabljenih kar veliko podatkov in informacij v najrazličnejše namene, nekateri tudi napačno interpretirani. Ne bom se osredotočala na posamezne številke v zvezi z davčnim sistemom, za to bo še možnost, ko bomo razpravljali o posameznih zakonskih predlogih. Bom se pa osredotočila na dve bolj generalni ugotovitvi. Ko se primerja makroekonomsko okolje v enem režimu oziroma v enem mandatu z drugim mandatom, moramo vedeti tudi, v kakšnem ekonomskem okolju je posamezna država delovala. In samo čim višja gospodarska rast za vsako ceno ni nujno uspeh. Ker če ukrepi vlade, ki podžigajo to gospodarsko rast, pripeljejo do pregrevanja gospodarstva, prej ali slej pride tudi do zloma tega gospodarstva. In to se je zgodilo na prelomu iz leta 2008 v leto 2009.  Res je, da so številke ob koncu mandata vlade Mira Cerarja nekoliko nižje, kar se tiče gospodarske rasti, ampak ni znakov pregrevanja. In znaki pregrevanja bi lahko bili previsoka inflacija, previsok obseg kreditiranja ne države, ampak podjetij in posameznikov. To je to, kar se je pravzaprav zgodilo v letu 2007, 2008. Nizka brezposelnost, ki ne omogoča odpiranja novih delovnih mest in zato močno pritisne na rast plač, ki gre preko rasti produktivnosti; in s tem se danes Slovenija še ne sooča. In zadnji element, ki kaže na pregrevanje, to so cene nepremičnin, kjer pa že moramo vklopiti varovalke oziroma postati pozorni na nadaljnji razvoj. In ti elementi so tisti, ki kažejo na to, da v tem trenutku ni čas za prociklično politiko, ampak je čas za ekonomsko politiko, ki bo omogočala nadaljnjo normalno raven gospodarske rasti brez znakov pregrevanja. In to ne pomeni zniževanja davkov v tem trenutku. Raven davkov v Sloveniji je podpovprečna v deležu BDP v primerjavi z evropskimi državami. Ni pa ugodna struktura. In s tem se vračam na prvo temo, o kateri sem danes govorila. Ker struktura davčnih obremenitev ni optimalna, se moramo posvetiti prestrukturiranju tega davčnega bremena. In temu se nameravamo v naslednjih mesecih na ministrstvu zelo intenzivno posvetiti. Hvala lepa.
Hvala, gospa državna sekretarka.  Besedo ima predstavnik predlagatelja gospod Jožef Horvat.  Pripravi pa naj se gospa Suzana Lep Šimenko.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.  Ker imam samo še nekaj sekund, bom razpravo nadaljeval pri delitvi časa, če dovolite. Hvala lepa.
Gospa Lep Šimenko, beseda je vaša.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Jaz moram izraziti eno veliko razočaranje, da je spoštovana državna sekretarka porabila zgolj nekaj minut, da je pojasnila to, o čemer smo mi danes tukaj razpravljali skorajda osem ur, osem in pol ur. Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo se danes ni niti oglasil. Mislim, da to pove marsikaj. Sedaj pa resnično, če še niso do sedaj, bi pa sedaj res morale začeti goreti vse rdeče luči. Skorajda nimam besed na to izvajanje. Slišali smo zelo pomembno besedico, ki smo jo že tudi v prejšnjem mandatu, to je besedica prestrukturiranje, ki pa žal za državljanke in državljane ter tudi gospodarstvo ne pomeni čisto nič drugega kot pa nove davke. Več kot očitno se bodo pričeli že z letom 2020. Eden od prvih bo pa več kot očitno nepremičninski davek. Mislim, da gospodarstvo je na to temo svoje povedalo, in resnično me žalosti. Mogoče je prebral eno stvar predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, politikom na dnevu inovativnosti sporoča – poslanci smo tudi politiki, pa se danes nismo mogli udeležiti dogodka, ker smo tukaj na seji – sledeče, to je bilo na socialnih omrežjih objavljeno: »Kot ustvarjalci gospodarskega okolja poskrbite, da bodo lahko inovatorji uspešno inovirali tudi vnaprej. Poskrbimo zanje, da bodo oni skrbeli za nas.« Žal ta koalicijska pogodba ne kaže tega. Rečeno je bilo, koalicijska pogodba je dejstvo in pomeni izvajanje, to smo slišali s strani državne sekretarke iz Ministrstva za finance. Kaj lahko rečem drugega, kot pa da nas resnično skrbi. Še vedno mislim, da je bila naša seja popolnoma na mestu, pravilno je, da smo jo sklicali.  Žalosti me dejstvo, da nismo včeraj sprejeli sklepov priporočil na odboru in da bi danes tudi lahko o tem odločali; pa jih bom vseeno zaradi tega v grobem obnovila, da bodo sploh tisti, ki so danes to poslušali, vedeli, o čem govorimo. Prvo priporočilo se je nanašalo na to, da bi se koalicijske stranke skupaj s predstavniki gospodarstva nekako dogovorile za novo vsebino koalicijske pogodbe, ki ne bi uničevala gospodarskega razvoja Slovenije. Drugo priporočilo pa se je nanašalo na funkcionarje, da se vzdržijo neresnic, zavajanj in žalitev, uperjenih v slovenske podjetnike. Torej dobronamerni priporočili, žal za obe s strani šestih koalicijskih strank ni bilo podpore in mislim, da to tudi marsikaj pove. Me pa vseeno na nek način veseli določena razprava v Državnem zboru. Mogoče pa obstajajo neke pozitivne luči, pozitivni signali. Upam, da se vsaj del te koalicije zaveda, da bo glede marsikaterega ukrepa, glede marsikatere vsebine veliko lažje našel nek skupen jezik tukaj na desni strani, ker je bolj zdravorazumski in je bolj primeren današnjemu času, kot pa kje drugje. Verjamem, da bomo imeli v prihodnosti možnost se pogovarjati o veliko temah. Ključno se mi zdi to, da bi podjetništvo v Sloveniji moralo biti vrednota. Žal z nekimi takšnimi signali dajemo ravno nasprotno mnenje. Danes tistim mladim, ki imajo željo po ustvarjanju, tistim, ki imajo talent, in tudi tistim, ki si upajo, ni težko iti drugam. Verjetno je ta odločitev tudi odločilna pa si raje podjetje odprejo kje drugje. Meni je žal vsakega takega mladega, ki odide v tujino. Žal mi je vsakega podjetja, ki se bo preselilo v tujino tudi zaradi previsokih obdavčitev v Sloveniji. Žal pač je tako, da podjetniki iščejo priložnosti, podjetnik v osnovi ustvari podjetje zato, da podjetje ustvarja dobiček, ker če ustvarja izgubo, ne vem, zakaj bi se šel podjetništvo. Dobiček je nekaj, kar je realnost, in tudi dodatne obdavčitve tega dobička bodo tako, kot so že podjetniki napovedali, najverjetneje tudi uresničili. Naloga vseh nas tukaj v Državnem zboru je, da sprejmemo tako zakonodajo, da omogočimo gospodarstvu, da diha, da omogočimo gospodarstvu, da se razvija. Žal pa, če boste uresničevali to, kar ste dali v koalicijsko pogodbo, ki je za nekatere dejstvo, se bojim, da boste dosegli ravno nasproten učinek. Kot že večkrat danes tukaj rečeno, ni še prepozno. Možno je še vedno stvari korigirati in ponovno na vas apeliram, naj zmaga nek glas razuma ter naj podjetništvo in gospodarstvo dobita tisto mesto, ki si ga zaslužita, ker od tega je odvisno, kakšno imamo socialno državo in kakšno blaginjo imajo naši državljanke in državljani.
Hvala, gospa poslanka.  Sedaj ugotavljam, da je še želja za razpravo, ki jo je že pred tem izrazil gospod Jožef Horvat. Zato samo kot informacija, da imajo možnost, da se prijavijo na delitev časa, tudi predlagatelji in Vlada. V primeru delitve časa sicer predlagatelji dobite besedo kot zadnji, pred vami predstavnik ali predstavnica Vlade. V tem trenutku odpiram delitev časa, se pričenja. Kdor se želi prijaviti, naj se prijavi. Ugotavljam, da imamo 9 prijavljenih. Čas, ki je na razpolago, je 3 minute 38 sekund na razpravljavca.  Kot prvi ima besedo gospod Andrej Šušmelj.
Hvala za besedo. Če opišem povzetek tega, kar se je danes dogajalo v državnem zboru, neprimerna izjava enega od poslancev Levice, na kar sledi še kakšna neprimerna izjava prizadetega podjetnika, ki je podobno enako bombastična kot prva; na osnovi tega se kar napove nekakšen trend, prihodnja ravnanja vlade, ki pa jih nisem zasledil nikjer, ne v koalicijski pogodbi, ne v našem programu, ne nikjer drugje. V Stranki Alenke Bratušek smo bili od vsega začetka prepričani, da je treba najprej več ustvarjati, s podporo gospodarstvu, da bomo lahko več delili. Razbremenili dohodke in s tem dali večje možnost gospodarstvu in zaposlenim, potem na drugem koncu mogoče obdavčili kapital, tako da tudi lastniki podjetij nekje malo pridobijo, nekje malo izgubijo. Treba se je pa držati evropskih svetilnikov, mogoče mora biti Slovenija še vedno bolj konkurenčna glede na svojo razvitost, ker se ne moremo primerjati z najbogatejšimi državami, to vsekakor drži. Politika gre v smeri majhnih korakov, majhnih sprememb in ne nekih revolucionarnih obdavčitev, ki bi pregnale podjetnike. In prepričan sem, da v tej koaliciji nihče ne razmišlja drugače kot o postopnih, majhnih ukrepih. Kar se pa tiče obdavčenja zemljišč, bi dodal še tole. V Sloveniji imamo hude težave z nepremičninami, ki so ali zapuščene, v hribih, v demogeografsko ogroženih območjih, ali imamo stanovanja v centrih mest, za katere mogoče ni prave odločitve, ker lastniki pač špekulirajo in čakajo s premiki cene; mlade družine pa ostajajo brez stanovanj, ki so prazna in ne čakajo na nikogar. Zaradi tega potrebujemo tudi mogoče majhen korak zviševanja prispevkov oziroma obdavčitve nepremičnin. Ne govorim, da potrebujemo neke velikanske ukrepe, ampak en malenkosten korak; pa da vidimo njegove posledice. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Besedo ima gospa Jerca Korče.  Pripravi pa se gospod Jožef Horvat.  Izvolite.
Predsedujoči, hvala za besedo. Današnja razprava je v bistvu pokazala točno to, kar smo predvidevali, da bo. Predstava za javnost, gospa Lep Šimenko. 13 dni po imenovanju vlade sklicujete sejo, na kateri govorite o tem, da bomo uničili slovensko gospodarstvo. Sem lahko tudi jaz teatralna pa se gremo teatralnost. Ne bomo uničili slovenskega gospodarstva. Koalicijska pogodba je dokument smeri razvoja Slovenije, se ponavljam vseskozi. In to, da vsak od nas ustvarja dodano vrednost; hvaležna sem kolegu Horvatu, da je ta modrost nekako prevladala, dal mi je eno zelo dobro iztočnico, na katero tudi jaz vseskozi opozarjam. Imeli smo osamosvojitev, skupni cilj, konsenz. Imeli smo vstop v Evropsko unijo, smo dosegli konsenz. V tem trenutku vsem nam, celotni državi manjka tretji cilj. Kaj je zdaj tisti naš tretji cilj, za katerega se bomo vsi skupaj zavzemali, in kam bomo peljali to državo? In cilj te koalicije, verjamem, da tudi tistega dela in tistega dela opozicije, je, da ohranimo zdravo gospodarstvo, kjer bomo lahko razvijali. In gospodarstvo niso trije, štirje podjetniki ali dve združenji; gospodarstvo predstavlja širši pojem in še marsikaj drugega. Predstavlja tudi start-upe in predstavlja tudi enega od uspešnih podjetnikov, s katerim sem govorila in ki podpira te obdavčitve. To koalicijsko pogodbo predstavlja tudi to, da za njo stojijo ljudje, ljudje, ki so strokovnjaki na svojem področju in bodo vsako stvar izpeljali celovito. Mislim, da je državna sekretarka dobro povedala zadeve in da zadeve dovolj dobro razume, da se neki parcialni ukrepi, ki bodo lahko naredili škodo, ne bodo sprejemali. In da bomo vsako stvar tehtali. Tako kot sem rekla – usklajevali bomo zadevo, da bo na eni strani nudila solidarnost, ker želimo si biti solidarna družba, jaz vsaj tako upam, kar pomeni tudi to, da 6 tisoč 400 evrov na leto porabimo za enega učenca v osnovni šoli, da imamo transplantacije srca 130 tisoč evrov, porod recimo 4 tisoč evrov; in da si želimo stremeti k temu, da bomo primerno polnili blagajno, na drugi strani pa zagotavljali te storitve. Upam, da to vsi tukaj razumemo dovolj dobro in da ne bomo omogočali razslojevanja do te mere, da si bo samo nekdo lahko privoščil te storitve, medtem ko si normalen državljan zaradi svoje ekonomske situacije pa tega ne bo mogel privoščiti. Da bomo lahko zagotavljali socialne pomoči tistim, ki zaradi takih in drugačnih razlogov ne morejo delati, tudi taki so v naši družbi, seveda pa bomo poskusili preprečevati situacijo, v kateri nekdo zlorablja te socialne pomoči. To pa tudi vemo, da obstaja v naši družbi. Hvala za to predstavo za javnost; če je nisem spremljala v dvorani, sem jo izven dvorane. Upam, da bo takih predstav za javnost čim manj. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Besedo ima gospod Jožef Horvat, pripravi se gospod Aljaž Kovačič. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Še zadnjič se oglašam s tega mesta. Jaz se vsem zahvaljujem za razpravo. Naše edino orodje, kolegice in kolegi, je beseda, je razprava, želim si, da bi bila vedno argumentirana. To ni predstava za javnost. Sem pa vesel, da ste prisluhnili, da ste slišali za idejo Nove Slovenije, potrebujemo tretji konsenz. Potrebujemo tretji konsenz, ne bo šlo drugače. Veste, gospa državna sekretarka, se strinjam, davke je treba prestrukturirati – jaz to poslušam že 4 leta, pa sem se tega naveličal. Zakaj je najlažje pobrati preko dohodnine, preko plač? Zakaj je najlažje pobrati razvojnemu inženirju? Ker on prinese, mu ne pobirate, on prinese to dohodnino, ta svoj davek. In ker je prenizko plačan, gre k drugemu podjetju, ven gre. Ampak tisti, saj … Ja, razumem, vem, je obdavčen tudi luksuz, dajte čim hitreje priti s tem prestrukturiranjem, mi ne moremo čakati do začetka leta 2020, če sem vas prav razumel. Mi želimo, da imamo v Sloveniji višje plače. Jaz sem si v začetku leta naredil analizo, pobral številke – nimam časa, da bi vam celotne tabele razložil – iz relevantnih virov informacij in sem ugotovil v začetku letošnjega leta in pogledal 4 leta nazaj, da so v Sloveniji bruto plače za štiriletno obdobje narastle, ne boste verjeli, za slabih 5 % oziroma 4,87 %. Ne bom hvalil Romunije, kjer so plače v enakem obdobju zrastle za 51, ne bom hvalil, ker so tam bile nizke in so še vedno nizke. Kaj porečete o Avstriji, kjer so v tem obdobju zrastle plače za 29 %? In v Litvi za 25 in v Latviji za 25 in v Nemčiji so zrastle za 21 %, pri nas za 4 %. Zakaj smo mi toliko slabši, gospe in gospodje? Bilo je rečeno, da so ti podjetniki, dejansko res naše podjetniške zvezde, »oj, koliko denarja so dobili iz državnega blagajne«, »ukinimo subvencije, to je politika Nove Slovenije, in ustvarimo za vse enako konkurenčno poslovno okolje«. Koliko nas je pa stalo državno premoženje? Kakšna je pa cena državnega lastništva v obdobju 2008–2014? Veste, kakšna? 13 milijard. Banke, subvencije državnim podjetjem, 1,6 milijarde, dokapitalizacije, izgubljeni dobički in tako dalje in tako dalje. Naredimo na tem področju nekaj. Vsi vemo, kaj moramo narediti. Jaz pričakujem, drage kolegice in kolegi iz koalicije, da ste naslednji vi, ki skličete podobno sejo. Dajmo to razpravo nadaljevati. Nekdo je rekel, mislim, da gospa kandidatka za županjo mojega Maribora; ja, na nek način je tudi moj, tam sem bil v srednji šoli in mi je pri srcu: »Nehajmo in začnimo delati.« Ja kaj, kaj je naše delo? Napišimo zakone, vložimo parlamentarno proceduro – mi smo napisali štiri. Dajmo čim prej, gospod predsednik, te zakone na odbore in dajmo o njih razpravljati. Saj boste najbrž večino povozili, pa ne zato, ker so slabi, ampak ker so iz opozicije. Poglejte, tu je en prvi test. Kolega Pavšič odkimava, sem zelo vesel in sva se tudi srečala, kar se tiče Ginijevega koeficienta. Mi smo egalitarna družba – ja, v revščini. Midva nočeva živeti v taki državi.
Hvala, gospod poslanec.  Za gospodom Aljažem Kovačičem se pripravi mag. Andrej Šircelj. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Naj vas na začetku samo popravim, da sem Kóvačič, ker je že danes tudi bilo nekaj povedanega v zvezi s priimki. Sam zelo spoštujem slovenske podjetnike, vendar nič bolj, kot spoštujem tudi druge uspešne ljudi, ki opravljajo različne poklice. Se pravi tudi dobre učitelje, dobre zdravnike in ne nazadnje spoštujem tudi dobre politike. Kaj hočem povedati? Da imamo v vseh poklicih dobre in slabe ljudi. Tukaj bi se navezal na gospo državno sekretarko, ki je povedala nekaj ključnega. Danes je bila koalicijska pogodba, včasih ste jo imenovali koalicijska pogodba petih strank, včasih koalicijska pogodba šestih strank ter včasih ste celo rekli, da sploh ni koalicijska pogodba, ampak je dogovor, da je bilo … Kar neka dejstva so vzeta iz konteksta. Se pravi, koalicijsko pogodbo moramo gledati celostno in le potem bomo prišli tudi do rezultatov. Tudi predsednik Vlade gospod Marjan Šarec je rekel, da se bomo z vsemi pogovarjali. Tukaj menim, da je bil odziv slovenskih podjetnikov tudi nekoliko otročji, če lahko uporabim ta izraz. Tudi mladi velikokrat, bom rekel, grozimo, da bomo šli v tujino, ker je tam boljše, ni pa vedno za vse boljše. Se pravi, predsednik Vlade je povedal, da se bo z vsemi pogovarjal, tako da ne dvomim, da se bo tudi z vsemi podjetniki oziroma njihovimi predstavniki usedel, da se bodo našle dobre rešitve. Kar pa se tiče pomisleka, da je gospa državna sekretarka, oziroma na sploh vlada uporabila malo časa za odgovore – veste, s časom je tako, lahko zelo veliko govoriš in malo poveš, lahko pa govoriš nekoliko manj in poveš vsebinsko dosti več. Če pa deset poslancev pove eno in isto, pa potem gre tudi veliko časa.
Hvala, gospod poslanec za vaše mnenje in za popravek. Se ga bom naučil.  Besedo ima mag. Andrej Šircelj, pripravi pa se dr. Darij Krajčič. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Kolegi in kolegice! Najprej nekaj pojasnil oziroma odgovorov še od prejšnje razprave. Gospa Nataša Sukič, govorimo o davku na nepremičnine. Če vi mislite samo na tiste največje pa na tiste, ki jih imajo nekateri, dve, tri, štiri, pet nepremičnin in tako naprej, to je urejeno v Sloveniji že danes s tako imenovanim davkom občanom, tisto, ko se nek poseben davek plačuje. In drugo, ko se govori o nepremičninah, o davku na nepremičnine, se govori o celotnih vseh nepremičninah in o tem, da dejansko ljudje za visok davek enostavno ne bodo imeli denarja in bo prišlo do dodatne centralizacije nepremičnin v tej državi. To je po mojem mnenju in že v prejšnjih razpravah, ki smo jih imeli o davku, ki je propadel, se je to dejansko tudi pokazalo. Druga zadeva, bilo je tudi vprašanje s strani Levice glede tega, od kod imamo, naj damo kakšne dobre predloge. Glejte, pojdite na spletno stran SDS pa jih boste našli. Pa jih skritizirajte pa pridite sem pa se bomo o njih pogovarjali. Imamo dobre predloge, danes to ni dejansko namen, imeli smo jih tudi skozi celotno obdobje. Kolegi in kolegice, jaz, prvič, na vašem mestu ne bi govoril, da je to predstava za javnost pa da je to nekaj brezzveznega in tako naprej. Vsi novi poslanci – to je vaša služba. Ne minimizirati svojega dela in ne pomanjševati pomembnosti našega dela. S tem škodite sami sebi, s tem delate poklic, če želite, ali pa poslanstvo poslanca toliko manjše in zaradi tega se potem tudi ljudje tako obnašajo, če boste vedno govorili, da je to nekaj brez zveze in tako naprej. Nič ni brez zveze in opozicija ima pravico in dolžnost, da opozarja. Tako kot je tudi Fiskalni svet opozoril na koalicijsko pogodbo in na finančno nevzdržnost te koalicijske pogodbe in kot so podjetniki opozorili na poslovno nevzdržnost te koalicijske pogodbe, ker bodo poslovni pogoji, davčni pogoji toliko spremenjeni, da se bo zmanjšala konkurenčnost in da bodo podjetniki šli ven. Zaradi tega mi danes govorimo o tem, o koalicijski pogodbi, ki so jo podpisali vaši predsedniki.  Danes, ko vas poslušam, pravzaprav ne vem, poglejte – ali imate vi isto, ali imate soglasje vi z vašimi predsedniki? Kajti oni so podpisali popolnoma nekaj drugega, kot vi danes govorite. Popolnoma nekaj drugega. In jaz ne vem, ali ste vi uglašeni z vašimi predsedniki ali predsedniki to delajo na svojo roko ali ste imeli vi kakšen posvet glede tega in tako naprej. Jaz sem pozitivno presenečen nad nekaterimi razpravami – da ne bo tako, da bo drugače, da bodo boljši pogoji, da bomo vsi delali za boljše pogoje in tako naprej. Ampak poglejte si, kaj notri piše. Poglejte si, kaj notri piše poleg nekaterih neumnosti ali pa nekaterih stvari, ki so danes že uveljavljene, kot na primer tisti davek na transakcije v davčne oaze. To danes že imamo, to je brez zveze. Ampak še enkrat, vi ste popolnoma v nesoglasju z vašimi predsedniki, ki so to koalicijsko pogodbo podpisali, zaradi tega se vprašajte, v čigavem imenu so to podpisali.
Hvala, gospod poslanec. Besedo ima dr. Darij Krajčič in nato gospod Robert Pavšič. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik.  Zahvaljujem se izkušenemu kolegu, ki nas je podučil, kaj je naša naloga pa kaj je naloga poslancev, ampak če sem danes tole dvorano opazoval, sem tam na tisti strani velik del dneva videl relativno prazno, na strani predlagatelja. Bili so tudi štirje ali pet, tukaj nas je bilo pa relativno veliko tistih, ki smo razpravljali.  Me veseli, da je konsenz, da je naše orodje beseda. Ampak beseda je lahko problematična, če je izkrivljena, če je neresnična, če je manipulativna, zato se strinjam z vami, da se dajmo pogovarjati z argumenti. In če mi nekdo reče, razumete, da Bauhaus račune seli v Avstrijo, jaz pa odprem tu preprosto Ajpes in pogledam, kje ima Bauhaus račune, in vidim, da so vsi SI56, to vsak ve, kje je. In na ta način, da izkrivljamo besede, se potem tudi bistveno težje pogovarjamo. Zelo me veseli, da je znala državna sekretarka v bistvu v dveh stavkih povedati, kaj je temelj zgodbe – to, da je treba davke prestrukturirati, ker so v primerjavi z drugimi državami slabo strukturirani, in drugo dejstvo še, da so nižji od povprečja. Ali bomo zdaj to dvigovali ali ne, je seveda drugo vprašanje, ampak strukturo pa dejansko moramo spremeniti. Pa da še končam svoje prejšnje razmišljanje o Miltonu Friedmanu, ekonomistu iz 60. let, ki je strašno zagovarjal ekonomsko svobodo, privatizacijo vsega, ne samo šolstva in tega, kar sem že rekel, ampak tudi obrambe, varnostnih sil, vsega. Bil je svetovalec gospe Thatcher, kot vemo, gospoda Reagana in eden od ukrepov vlade Thatcherjeve je bil tudi, kot se spomnite zagotovo, privatizacija britanskih železnic. Če berete malo medije, ste gotovo zasledili, da zdaj konservativna vlada razmišlja, kako bi spet podržavila britanske železnice, za kar bi potrebovala približno 5 let. Pa še eno dejstvo je, Friedmanova ekonomija nikakor ne gre skupaj s socialno tržnim modelom gospodarstva, o katerem smo tudi slišali, da bi ga želeli imeti. Spet se je treba za nekaj odločiti. Tu ni srednje poti, ker sta dve silno različni filozofiji. In zagotovo je tisto, kar podpiramo mi, koalicija, ravno to drugo, socialno tržni gospodarski model. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo ima gospod Robert Pavšič, pripravi naj se predstavnica Vlade.  Izvolite.
Hvala še enkrat in upam, da danes zadnjič.  Naprej odgovor. Moja služba dejansko ni predstava. Služba poslanca je, da se odloča, ne pa, da govori. In verjamem, da ko niste tam sedeli, ste nekaj drugega počeli, ni šel dan v nič. In enako bi se zgodilo tudi, če današnje seje ne bi bilo, bi delali pa nekaj drugega. In še nekaj, pri svojem odločanju smo tudi glede na vašo ugotovitev, ki pa mislim, da je popolnoma napačna, ampak vseeno, popolnoma suvereni. Ne glede na to, kaj mislijo in podpišejo naši predsedniki. Je pa zanimivo eno dejstvo – da smo kljub nesoglasjem v pogledu na današnjo tematiko dosegli nek konsenz, pa ga ni nobeden zaznal tukaj notri. Vi ste rekli, da smo zavrnili priporočila. Mislim, da jih nismo zavrnili, da smo jim dobro prisluhnili. Tudi Vlada v mnenju danes piše na prvo priporočilo: »Vlada si bo prizadevala, da bo tudi v nadaljevanju za usklajevanje vseh morebitnih ukrepov, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma, vzpostavila stalen dialog z vsemi strokovnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami. Delovanje Vlade bo usmerjeno k oblikovanju močnega, odprtega in inovativnega gospodarstva.« Torej so vas slišali in slišali smo vas tudi mi.  Kar se pa tiče drugega priporočila, pa pravijo takole: »Vlada Republike Slovenije v zvezi z navedenim zagotavlja, da si bo prizadevala, da bo v konstruktivnem dialogu z gospodarstveniki in vsemi drugimi deležniki iskala rešitve, ki bodo pomenile doprinos tako slovenskemu gospodarstvu kot vsem državljankam in državljanom.« In tudi vsi smo obsodili te eskapade posameznikov, ki niso v redu, ampak morate priznati, včasih se tudi zgodi kakšna na vaši strani, pa se tudi mi razburjamo pa jo ven mečemo. Tako da, seveda obsojamo take pozive, to ni primerno ne človeku, še najmanj pa poslancu. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo ima gospa državna sekretarka in kot zadnja gospa Suzana Lep Šimenko.  Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa, gospod predsednik, ponovno za besedo.  Aktualni minister za finance je že na zaslišanju kot kandidat za ministra za finance izpostavil kot svojo prioriteto oblikovanje poslovnega okolja, ki bo stimulativno za nadaljnji gospodarski razvoj, in vse spremembe, ki jih bo predlagal oziroma ki jih bo zagovarjal kot član Vlade, da se bodo pripravljale preudarno in celovito. Posamičen davčni ukrep, ki je bil, samo o nekaterih smo danes razpravljali praktično cel dan, lahko poruši zelo občutljivo ravnovesje, ki trenutno obstoji v okviru davčnega sistema. Zaradi tega je samo iztrgati en ukrep in ga uveljaviti, ne da bi pomislili, kaj to pomeni oziroma kakšen domino efekt ima, neodgovorno. In zaradi tega smo tudi, kot sem že povedala, v ponedeljek zastavili zelo širok program sprememb na davčnem področju, za katere smo se vsi sodelujoči deležniki strinjali, da so potrebne, in na realizaciji tega bomo delali in si bomo vzeli tisti čas, ki ga potrebujemo, da bomo zadeve pripravili strokovno in celovito.  Drugi aksiom, ki ga je omenil tudi aktualni minister za finance in ki ga tudi sama zelo intenzivno zagovarjam in sem ga zagovarjala tudi že prej, je, da morajo ukrepi biti pripravljeni tako, da ne bodo ogrozili javnofinančne stabilnosti. Čvrsto verjamem, da je javnofinančna stabilnost temelj za makroekonomsko stabilnost in podlaga za to, da gospodarstvo lahko dosega rezultate, kakršne dosega. Zaradi tega si Vlada ne more privoščiti samo všečnega ukrepa znižanja nekaterih prekomernih davčnih obremenitev, ampak mora razmisliti, kako bo zagotovila stabilen javnofinančni okvir. In če pogledate podatke o deležih prihodkov iz davkov in iz drugih virov za vse štiri javne blagajne in odhodkov v preteklem štiriletnem obdobju, boste videli, da se v deležu BDP znižujejo in da so v okviru povprečja ali nekoliko pod povprečjem evropskih držav. Torej nismo tako ekscesni ne kar se tiče davčnih obremenitev in ne kar se tiče javne porabe. Je pa seveda vprašanje učinkovitosti in pri davkih primerne strukture in temu se moramo v nadaljevanju posvetiti ne samo z razpravo, ampak tudi s konkretnimi ukrepi. Hvala lepa.
Hvala, gospa državna sekretarka. Kot zadnja ima besedo v imenu predlagatelja gospa Suzana Lep Šimenko. Izvolite.
Najlepša hvala. Bilo je rečeno, da se tudi z malo besedami lahko veliko več pove – drži. Državna sekretarka je v bistvu zelo na kratko povedala: koalicijska pogodba je dejstvo in pomeni izvajanje. Z malo besedami je povedala vse to, kar ste se vi tukaj spraševali pa ugotavljali danes tako rekoč 8 ur. Bilo je rečeno tudi, da smo jemali ven posamezne ukrepe … V redu, če smo mi to naredili, verjamem, da je pa Fiskalni svet koalicijsko pogodbo pogledal kot celoto. In tudi mnenje Fiskalnega sveta velja za koalicijsko pogodbo kot celoto in tako so zapisali: »Dosledno izvajanje predvidenih ukrepov bi lahko znatno poslabšalo stanje javnih financ.« Torej? Je treba k temu še kaj dodati? Vemo pa že, kaj nas čaka. Čakajo nas novi davki, vse, o čemer je bilo govora, je bilo govora za prihodkovno stran proračuna, ne vem, zakaj ne izpostavimo morda še česa na odhodkovni strani, pa bi lahko tudi s tem marsikaj naredili. Ampak kakorkoli. Davek na nepremičnine, tu je bilo nekje izpostavljeno: postopni majhni ukrepi pa da imamo proste nepremičnine. Res je, marsikje jih imamo, veliko jih je tudi na območju, s katerega jaz prihajam, na območju Haloz, ogromno takih neposeljenih nepremičnin, ogromno bivalnih vikendov, ki so jih ljudje pač podedovali in za njih skrbijo. Skrbijo za tiste male vinograde in za to, da je zemlja in krajina lepo obdelana. In kaj zdaj? Zdaj bodo ti ljudje, ki že tako ali tako komaj shajajo iz meseca v mesec, še dodatno plačevali za te nepremičnine, ki niso noben luksuz. Tako da, resnično vas prosim, dajmo malo razmišljati. Kar se pa tiče samega gospodarstva, danes davka na nepremičnine nimamo. Plačujemo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Res je, ko greš, ne vem, na Bankanet in plačaš položnico, ti že piše tam davek na nepremičnine, v bistvu pa ni, je pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ampak ko to plačaš, je že pravilno usmerjeno in že nakazano, v katero smer stvari gredo. Veliko stvari v okviru tega je domena občine, občina se odloči, koliko bo posamezno podjetje plačevalo. In zdaj seveda želite to spraviti na nek isti imenovalec – v redu, saj to je vaša odločitev. Mi takšnih ukrepov seveda v prihodnje ne bomo podpirali, bomo pa, kot že izpostavljeno, podpirali vse, kar bo za dobro slovenskega gospodarska in za dobro slovenskih državljanov. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. S tem zaključujem splošno razpravo o predlogu priporočila. V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. 12. 2009 Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga priporočila končan.  S tem, spoštovani poslanke in poslanci, zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 9. izredno sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji oziroma z obravnavo 3. točke dnevnega reda nadaljevali ob 19.20. Hvala. Še enkrat, 19.20. To je čez 6 minut.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora in prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev.  Poslance in poslanke prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.  Najprej prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi člana Statističnega sveta Republike Slovenije. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni in s tem prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Statističnem svetu Republike Slovenije razreši član mag. Bojan Krajnc.  Glasujemo. Ugotavljam, da smo nesklepčni.  Želel sem prestaviti sejo na jutri ob osmih, ampak me predstavnica strokovne službe opozarja, da ponovimo, tako bomo še enkrat glasovali. Spoštovane poslanke in poslanci, odrejam 10-minutni odmor.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, nadaljujemo prekinjeno 9. izredno sejo.  Proceduralno. Samo en trenutek, se opravičujem. Pravkar so me obvestili, da v fazi glasovanja proceduralno ni možno.
Spoštovani predsednik, proceduralno je vedno možno in tako piše tudi v poslovniku.
Dovolite eno minuto, da se posvetujem s pravno službo.  Za eno minuto prekinjamo sejo.
Spoštovane poslanke in poslanci, nadaljujemo sejo. Dobil sem stališče, ki mi omogoča, da se sam odločim, tako da imate proceduralno.  Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo.  Meni je žal, da je danes prišlo do tega zapleta. Kot vam je vsem znano, kolegice in kolegi, tudi tisti, ki niste bili tu, naša poslanska skupina je napovedala obstrukcijo. Da pa ne bo kakršnegakoli dvoma, ta obstrukcija velja tako za prejšnjo točko kot tudi za to točko. Torej tudi to točko obstruiramo v izogib kakršnikoli drugi razlagi. Hvala lepa.
Bolj kot predlog smo dobili informacijo, ampak naj tudi bo tako.  S tem spoštovane poslanke in poslanci ponovno prehajamo na glasovanje, in to tretjič. Odločamo o razrešitvi člana Statističnega sveta mag. Bojana Kranjca.  Glasujemo. Navzočih je 49 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti nihče.  (Za je glasovalo 48.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na Obvestilo višjega sodišča v Mariboru, Kazenski oddelek, o kazenskem postopku zoper poslanca Dejana Kaloha. Obvestilo je v obravnavo zboru posredovalo Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek. Obvestilo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala.  Prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi 83. člena Ustave Republike Slovenije in 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Višjega sodišča v Mariboru, Kazenski oddelek, št. 2 KP46615/2015, z dne 30. julij 2018 o kazenskem postopku zoper poslanca mag. Dejana Kaloha, in sicer pritožbene zadeve zoper sodbo IK46615/2015 zaradi kaznivega dejanja razžalitve po drugem, v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonita ne prizna imunitete poslancu mag. Dejanu Kalohu. Na podlagi prvega odstavka 207. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, poslanke, poslanci začenjamo z glasovanjem. Veste, spoštovani poslanec, kje je ovira? Razprava je možna samo na zaprti seji. Ali želite, da sejo zapremo? /oglašanje iz dvorane/ Naša prošnja je, da ste pozorni pri besedah, da ne bo potrebe, da sejo zapremo.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala. Ne bo nobenega problema, predsednik.  Bolj je v zvezi s prejšnjim glasovanjem. Manjšinska vlada je prednost, je dejal premier Šarec. Gospe in gospodje, pri prejšnji točki ste videli, kaj pomeni manjšinska vlada. Brez opozicije niti glasovati ne morete. Ja, zahvalite se Slovenski demokratski stranki in pa Novi Sloveniji, da smo vam rešili plače za ta dan, gospod predsednik.  Glasoval bom pa tako, kot je bila želja našega poslanca, se pravi, ne bom glasoval za njegovo imuniteto.
Hvala za obrazložitev.  Če zdaj jaz v šali povem, kaj sem ugotovil, sedaj je pa prišlo do soglasja, da imamo v Sloveniji manjšinsko vlado. Za soglasje se zahvaljujem. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, začenjamo z glasovanjem. Glasujemo. Navzočih je 49 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 2. (za je glasovalo 49.) (Proti 2.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na Ugotovitev prenehanja funkcije namestniku člana Državne volilne komisije. Državna volilna komisija je 8. maja 2018 obvestila Državni zbor, da je bil Iztok Majhenič določen za predstavnika liste kandidatov na predčasnih volitvah v Državni zbor, ki so bile 3. junija 2018. Prvi odstavek 25. člena Zakona o volitvah v Državni zbor določa, da član volilnega organa ne more hkrati kandidirati na volitvah in ne more biti določen za predstavnika ali zaupnika liste kandidatov. V skladu z drugim odstavkom 25. člena navedenega zakona članu volilnega organa funkcija preneha, če sprejme kandidaturo ali je določen za predstavnika ali zaupnika liste kandidatov. Ob upoštevanju navedenega Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da se na podlagi drugega odstavka 25. člena v povezavi z 32. členom Zakona o volitvah Državni zbor in 112. člena Poslovnika Državnega zbora seznani z naslednjim sklepom: Državni zbor na podlagi obvestila Državne volilne komisije z dne 8. 5. 2018, ugotavlja, da je bil gospod Iztok Majhenič določen za predstavnika liste kandidatov na predčasnih volitvah v Državni zbor, ki so bile 3. 6. 2018. Zato mu je na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o volitvah v Državni zbor prenehala funkcija namestnika člana Državne volilne komisije. Ugotavljam, spoštovane poslanke in poslanci, da se je Državni zbor s sklepom seznanil.  Prehajamo na Predlog sklepa o imenovanju predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in podpredsednika Odbora za kulturo. Predlog sklepa je pripravljen na podlagi predlogov Poslanske skupine Liste Marjana Šarca in Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek z dne 21. septembra 2018 in 26. septembra 2018.  Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ni želje po prijavi. Želi besedo poslanka ali poslanec? Ugotavljam, da ni želje po razpravi. S tem prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor za predsednika imenuje gospod Edvard Paulič. V Odbor za kulturo pa se za podpredsednika imenuje gospod Andrej Šušmelj. Glasujemo. Navzočih je 49 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti nihče. (Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju podpredsednikov Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlog sklepa je pripravljen na podlagi predloga Poslanske skupine Liste Marjana Šarca z dne 26. septembra 2018. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Želijo besedo poslanke in poslanci? Ugotavljam, da ne. S tem prehajamo na odločanje o predlogu sklepa s katerim se je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo razreši podpredsednik Edvard Paulič, za podpredsednika pa se imenuje gospod Igor Peček. V Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se razreši podpredsednik Igor Peček in se za podpredsednico imenuje Nina Maurovič. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 50 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče. (Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 9. izredno sejo Državnega zbora in vam želim vse najboljše.