7. izredna seja

Državni zbor

29. 8. 2018
podatki objavljeni: 29. 8. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 7. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Violeta Tomić, Lidija Ivanuša, Ferenc Horvath, Zvonko Černač, Alenka Jeraj, Suzana Lep Šimenko in mag. Branislav Rajić. Vse prisotne lepo pozdravljam!  Prehajamo na določitev dnevnega reda 7. izredne seje Državnega zbora.  Predlog dnevnega reda ste prejeli včeraj, 28. avgusta 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.  (Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 7. izredne seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZA IZVOLITEV PODPREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA.  Skupina 52 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Francem Juršo, je Državnemu zboru 28. avgusta 2018 predlagala, da za podpredsednika Državnega zbora izvoli Branka Simonoviča.  Za dopolnitev obrazložitve predloga kandidature dajem besedo predstavniku predlagatelja Francu Jurši.
Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! V Poslanski skupini Desus smo se odločili, da na funkcijo podpredsednika Državnega zbora predlagamo poslanca naše poslanske skupine Branka Simonoviča. Verjamemo, da bo glede na dosedanje karierne kompetence in osebnostne lastnosti to zahtevno funkcijo opravljal z največjo mero odgovornosti in tudi uspešno.  Branko Simonovič je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. Večino svoje karierne poti je bil v gospodarstvu. Dvajset let je opravljal funkcijo direktorja enega najuspešnejših hotelov v Sloveniji – Delfin v Izoli. Štiri leta je bil podžupan v Izoli, zadnja leta pa je tudi sekretar naše stranke. Branko Simonovič je znan kot zagovornik demokratičnih načel, ki stremi k strpnosti in solidarnosti. Odlikuje ga vztrajnost pri zasledovanju zastavljenih ciljev, označuje pa ga tudi že pregovorna primorska odprtost. Menimo, da bo kolega Branko Simonovič uspešno opravljal to funkcijo, zato smo ga v naši poslanski skupini in stranki tudi predlagali za to funkcijo. Hvala.
Hvala, gospod Jurša. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva poslanska skupina se odpoveduje.  Druga poslanska skupina je Lista Marjana Šarca, zanjo gospod Robert Pavšič.
Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!  Danes sprejemamo in potrjujemo še zadnjo funkcijo v vodstvu parlamenta. Poslanska skupina LMŠ podpira predlog Demokratične stranke upokojencev Slovenije, saj z njihovim predlogom generacijsko, vsebinsko in izkustveno zaokrožujemo vrh zakonodajnega organa. S podporo predstavniku opozicije, ki smo jo že podali, s katerim zagotavljamo večjo transparentnost in enakovredno zastopanost podpredsednici, s katero je v vodstvu državnega zbora tudi ženska, podpiramo tudi predlog Demokratične stranke upokojencev. Branko Simonovič bo tej inštituciji poleg širše generacijske zastopanosti dodal tudi izkustveno in tako zagotovil, da bo Državni zbor lahko pri svojem delu upošteval najširši vsebinski okvir.  Poslanci LMŠ bomo zato v duhu povezovanja in upoštevanja ta predlog seveda podprli. Hvala.
Gospod Pavšič, hvala. Sledi poslanska skupina Socialnih demokratov, mag. Bojana Muršič.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Poslanke in poslanci! Danes smo pred sklepnim dejanjem – popolnitev vodstva Državnega zbora, ko bomo, verjamem, izvolili njegovega tretjega podpredsednika. To je zelo pomembno ne samo za učinkovito delo tega zbora za naprej, temveč tudi v nekem simbolnem smislu, da državljankam in državljanom pokažemo, da smo se skupaj, ne glede na že pregovorne razprtije, v večini uspeli poenotiti v odločitvi, da lahko le s popolno sestavo Državnega zbora to delo po svojih najboljših močeh v korist državljank in državljanov sprejema tudi rešitve. Prav z današnjo izvolitvijo tretjega podpredsednika, generalne sekretarke ter z ustanovitvijo delovnih teles bomo zaključili, če tako rečem, s tem operativnim vidikom delovanja Državnega zbora, kajti čas je, da se popolno in polno začnemo ukvarjati z vsebinskimi vprašanji. Prepričani smo, da bo kandidat za podpredsednika, ki prihaja iz vrst poslanske skupine Desus, gospod Branko Simonović na podlagi svojih izkušenj in znanj dobro opravljal funkcijo podpredsednika Državnega zbora. Delo vodstva kot tudi vseh poslank in poslancev mora v prvi vrsti temeljiti na spoštovanju določil poslovnika, kljub temu pa ne moremo mimo tega, da vsak s svojimi osebnimi lastnostmi, izkušnjami in znanjem daje pomemben pečat k delu in vodenju tega državnega zbora. V poslanski skupini Socialnih demokratov verjamemo, da nas bo novo vodstvo kljub in prav zaradi različnosti izkušenj, znanj pa tudi generacijskih razlik, ki ga sestavljajo, dobro in konkretno in korektno vodilo skozi vse zahtevne izzive, ki so pred nami.  V poslanski skupini Socialnih demokratov bomo kandidata za podpredsednika Državnega zbora potrdili in mu želimo že vnaprej uspešno delo. Hvala.
Hvala, gospe Muršič.  Zadnja je na vrsti Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo Igor Zorčič.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Kolegice, kolegi! V poslanski skupini Stranke modernega centra smo se odločili, da poslanca Branka Simonoviča podpremo kot kandidata za podpredsednika Državnega zbora. skoraj tri mesece po parlamentarnih volitvah je namreč čas, če ne skrajni čas, da se parlament polno konstituira. Državni zbor je v aktualni sestavi morda bolj kot kadarkoli prej pred velikimi izzivi, ki bodo od novega vodstva nedvomno terjali preudarnost in brezpogojno predanost delu. Več strank je v tem sklicu prestopilo parlamentarni prag in kliče k strpnosti, povezovanju in iskanju skupnega jezika med vsemi akterji in mesto podpredsednika Državnega zbora, ki dopolnjuje že imenovano ekipo, lahko k temu pomembno prispeva. Današnje imenovanje še tretjega podpredsednika Državnega zbora je pomemben korak k temu, da nova ekipa s svojimi izkušnjami in zaupanjem, ki jim je dano, uspešno zajadra čez zahtevne naloge, ki nas čakajo v tem mandatu. Kandidat za podpredsednika Branko Simonovič v svojih kariernih kompetencah izkazuje tako vodstvene kot politične izkušnje. Kot univerzitetni diplomirani ekonomist je opravljal kar nekaj odgovornih vodstvenih funkcij tudi v podjetjih, prav tako pa je politično kilometrino pridobival kot podžupan občine Izola. Kot takega štejemo primernega za podpredsedniško mesto Državnega zbora. Seveda pa tudi od vas, gospod Simonovič, pričakujemo tako kot od druge podpredsednice in predsednika Državnega zbora, da boste s svojim vodenjem in modrostjo kar se da omejili sovražni govor v tej hiši. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN
Hvala lepa. No, kuhinja se je že pokazala, ko glavna opozicijska stranka ni dobila Odbora za zdravstvo. To je začetek nekega značilnega delovanja Državnega zbora, kjer se bodo vsak dan pred vsakim glasovanjem in odločanjem kuhale razne čudne jedi, od katerih bo večina teh jedi neprebavljiva za volivce in za državljane. Zadeva bo seveda izglasovana, kajti večina je večina. Vendar pa mislim, da se tukaj ne upošteva določenih demokratičnih načel, kar je smisel demokracije, kar je tudi smisel Državnega zbora. Kar s preglasovanjem nekoga izvreči in dati nekoga drugega ter mu vriniti status opozicijske stranke, ki je nima, je pravzaprav hecno. To je skregano tudi s pravnimi načeli. Sicer pravna načela v Sloveniji ne veljajo kaj dosti. Gre za neke osebne interese, osebna tolmačenja določenih stvari. In to je za državo slabo, zelo slabo. Vendar tako je v slovenski politiki. V slovenski politiki ni pomembno, kaj piše v zakonu, kajti zakone pri nas pravniki tolmačijo. To je edinstven primer. Tolmačiš lahko sveto pismo, lahko tolmačiš koran, lahko budistično vero tolmačiš, zakon je treba izvrševati, zato morajo biti zakoni pisani jasno, eksaktno. Dobro bi bilo, da bi se naši diplomanti Univerze dr. Edvarda Kardelja iz Ljubljane naučili tudi kaj pri Mariji Tereziji, ki je pisala jasne zakone, kajti zakon je moral biti razumljiv za vsakogar. Pri nas zakoni še za pravnike niso razumljivi, zato tudi imamo o vsakem zakonu dve, tri, štiri ali pet pravnih mnenj, ki so vsa relevantna oziroma najbolj relevantna. Prevlada pa tisto, ki ima najmočnejšo politično podporo.  Mene malo skrbi ta način dela v Državnem zboru, ampak tako so se nekateri odločili. Upam, da ljudje to gledajo. Upam, da si bodo zapomnili, da tukaj v Državnem zboru ne velja pravičnost, zakonska določila ne veljajo, dogovori tako ali tako ne veljajo in mislim, da bodo tukaj zelo zanimive debate, ko se bo še o kakšnih zadevah razpravljalo, odločalo, glasovalo. Jaz sem zmeraj mislil, da dana beseda pomeni nekaj svetega, ampak mislim, da je to v glavnem velika redkost. Pri nas sta verolomstvo in laž uzakonjena, ravno tako kot so uzakonjeni pritiski na določene ljudi, špiclanje in sledenje, poslušanje, kontroliranje, po drugi strani pa nekateri govorijo, da je najhujša stvar sovražni govor. Ni sovražnega govora, je samo ali neumen govor, nevzgojen govor ali pa resnica, ki pa najbolj boli. In ravno pri vprašanju resnice se bo Državni zbor zlomil, tako kot se je že nekajkrat. Hvala lepa.
Hvala, gospodu Jelinčiču za predstavitev stališča poslanske skupine.  S tem smo spoštovane in spoštovani končali s predstavitvijo stališč poslanske skupine. Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi. Na glasovanje dajem Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora. Spoštovane, spoštovani začenjamo z glasovanjem.  Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče. (Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.) S tem ugotavljam, da lahko zaključim 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO MANDATNO-VOLILNIH ZADEV.  Najprej prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora. V skladu s peto alinejo šestega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je Kolegij predsednika Državnega zbora na 8. seji 28 avgusta 2018 sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora.  V skladu s sprejetim sklepom so poslanske skupine sporočile predloge za predsednike in podpredsednike delovnih teles Državnega zbora. Glede na prejete predloge je pripravljen predlog sklepa, ki ste ga prejeli in je objavljen na e-klopi. S tem prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.  Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Danijel Krivec.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Glede na to, da ste danes prvič v tej funkciji, vam želim uspešno in uravnoteženo delo na tem mestu. Lep pozdrav tudi vsem kolegicam in kolegom!  Na posvetu vodij poslanskih skupin smo razdelili predsedniška in podpredsedniška mesta. Zgodilo se je tisto, kar smo nekako pričakovali in šest strank koalicije se je poslužilo preglasovanja v tem primeru. Dosedanja praksa v Državnem zboru je vedno temeljila na nekem matematičnem izračunu in razrezu na tej podlagi. Tokrat moram reči, da temu ni bilo tako. Že za začetek je bilo zelo zaskrbljujoče tudi stališča novega predsednika Državnega zbora, ki je Zakonodajno-pravno službo, se pravi matično službo v Državnem zboru in njeno mnenje opredelil kot nerelevantno in trdil, da se lahko bere na različne načine, navkljub temu da je večina pravnikov jasno do zdaj izrazila stališče glede pozicije stranke Levica. Da je dejstvo, da se to upošteva kot koalicija, je bilo razvidno tudi iz prvih dokumentov, ki smo jih šele na seji, na posvetu dobili na mizo, kjer je bila Levica že upoštevana z vsemi predsedniškimi in podpredsedniškimi mesti, kot je bil dogovor znotraj koalicije. Po naših protestih smo se sicer na nek način dogovorili, da si opozicija sama razdeli mesta, ki ste jih v koaliciji prepustili opoziciji. Po posvetu se je ugotovilo, da tako Levica kot mi želimo imeti Odbor za zdravstvo, mislim, da je to korektno z naše strani, kajti v prejšnjem mandatu smo vodili preiskovalno komisijo, ki je ugotovila veliko nepravilnosti, in bi po nekem ferpleju pričakovali, da si znotraj opozicije največja opozicijska stranka prva izbere v primerih, ko je za neko delovno mesto več interesa. Taka je bila dosedanja praksa. Ampak očitno se v tem mandatu te prakse v celoti spreminjajo in koalicija je jasno povedala, da podpira Levico pri vodenju Odbora za zdravstvo, kar ima sicer verjetno vso pravico, vendar, kot sem rekel, to ni bila običajna praksa v preteklosti. Zelo zanimivo je bilo tudi, da koalicija na začetku ni želela Odbora za evropske zadeve. Šele kasneje, ko je bilo opozorjeno, da bo ta vlada tudi predsedovala Evropski uniji in da bo tudi Evropi nerazumljivo, da to vodi opozicija, je prišlo do menjave teh odborov. Tudi Ustavna komisija je bila v vseh dosedanjih mandatih v rokah koalicije, vi pa jo prepuščate v tem primeru opoziciji. Enako velja za Komisijo za poslovnik. V vsakem primeru je koalicija pobrala vsa delovna telesa, ki so na nek način državotvorna, in opoziciji prepustila – govorim o tisti opoziciji, ki si lahko nekatere stvari razdeli – v večini samo komisije. Glede na volilni rezultat je to dokaj neuravnoteženo.  Da je Levica v koaliciji, je jasen signal tudi to, ko se podpisuje pod predloge za podpredsednike in druge dokumente, ki jih vlaga koalicija ves čas. Če bo zdaj kdo rekel, saj imate tudi vi možnost, nam nihče do zdaj tega ponudil, da podpišemo kakšen predlog. Tako se bo to zavajanje glede statusa očitno nadaljevalo in bo povzročalo verjetno v prihodnje tudi v nadaljevanju težave. Upam, da se podobna preglasovanja ne bodo dogajala stalno, ker bo to zelo slabo za demokracijo v Državnem zboru, pa tudi v Sloveniji.  Mi ne bomo podprli razreza delovnih teles, ker, kot sem rekel, ni uravnotežen, ni v skladu z volilnim izidom in ne nazadnje tudi ni v skladu z dosedanjo parlamentarno prakso.
Hvala, gospod Krivec, za vaše mnenje. Naslednja je Poslanska skupina Levica, v njenem imenu dr. Matej T. Vatovec.
Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem! Potrjevanje tega sklepa, ki dejansko pomeni razrez vodenja odborov v Državnem zboru, bo pomenilo, da lahko začnemo delati. Prvi korak je to, da bomo zelo v kratkem začeli z eno ključnih nalog, to je z zaslišanjem ministrov. Prav je, da se ta delovna telesa vzpostavijo, da bomo te ministre temeljito izprašali in videli, kakšna je njihova vizija na resorjih, ki jih bodo morda vodili.  Pričakovano je bilo, kot je že bilo slišano danes, da bo prišlo do nekakšnega zapleta na tej strani in predvsem tega zapleta, ki ga umetno ustvarja – jo bom tako poimenoval – desna opozicija v zadnjih tednih, torej, kdo je prav zares opozicija. Tu smo že od začetka dogovarjanj glede tega statusa bili priča izsiljevanju predvsem s strani gospodov iz SDS, ko je takrat na enem od prvih posvetov celotna desna opozicija zagrozila, da ne bo dala nobenega člana v nadzorstvene komisije, torej v Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih in služb in v Komisijo za nadzor javnih financ, če ne bo Levica opredeljena kot pozicijska oziroma koalicijska stranka. Mi smo takrat v znak dobre volje, da bi se izognili tem zapletom, se enostavno odpovedali enemu mestu v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih in služb in prav tako zmanjšali število članov v Komisiji za nadzor javnih financ za eno mesto. S tem je dobila desna opozicija opozicijsko večino tudi brez Levice v teh komisijah in s tem si je tudi zagotovila proste roke pri sprejemanju kakršnihkoli sklepov oziroma vršenju nadzora nad koalicijo. Ampak to ni bilo dovolj. Na koncu se je zataknilo pri zdravstvu, kjer je spet SDS izsiljeval, ko je rekel, dobro, mi smo največji, dva in pol krat večji od Levice, zato nam pripada toliko in toliko odborov in mi hočemo zdravstvo. Takšno je bilo stališče SDS. Jaz mislim, da vsega in še več pač ne morete dobiti. Dobili smo očitno tudi nek odziv, da je to zelo pomemben odbor in verjetno se Levica kaže kot bolj konstruktivna v tem smislu, da bomo gotovo kot tisti, ki bodo predsedovali temu odboru, bili v prvi vrsti varuhi javnega zdravstva, branili javno zdravstvo pred napadi in pred njegovo nadaljnjo razgradnjo, tudi pred korupcijo in tako naprej. Seveda bo ta bitka morala potekati tako z opozicijo, upam, da nekoliko manj z manjšinsko vlado, ampak nikoli ne vemo.  Pri tem razrezu delovnih mest so seveda tudi neka vprašljiva imena. Določeni predlogi, ki so sicer v pristojnosti poslanskih skupin, so za Levico nesprejemljivi, sploh kar se tiče gospoda Jelinčiča, ki bo podpredsednik Komisije za nadzor javnih financ, čeprav mislim, da je tiste knjige v knjižnico Državnega zbora še niso prišle nazaj, da ne odpiram zgodbe o Svetu Evrope. Ampak dobro, to je en kazatelj tudi tega, kaj povedo volitve, en kazatelj tega, kakšna je stopnja samorefleksije znotraj določenih poslanskih skupin. S takšnimi imeni se v Levici seveda nikakor ne moremo strinjati.  Bomo pa, kot sem že na začetku povedal, da bomo lahko začeli delati, za to, da v prvem koraku temeljito prej izprašamo ministre.  Levica kot opozicija ne bo tukaj nič kaj prizanesljiva, bomo ta sklep podprli. Hvala.
Hvala, gospod Vatovec. Naslednja je poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, v njenem imenu ima besedo Marko Bandelli.
Hvala, predsednik, za besedo.
Trenutek. Samo trenutek, prosim. Ali je proceduralni predlog ali kaj? Silno sem navdušen, da mi pomagate pri vodenju, to cenim, najlepša hvala. Gospod Jelinčič, izvolite.
Hvala lepa. No, jaz bi samo gospodu iz Levice povedal, da tukaj ni Venezuela in da tukaj veljajo tiste pravne norme, ki jih predpisujejo sodišča. Smiselno bi bilo, da bi se poučili o določenih zadevah in bi potem razglabljali, ne pa da, ne samo danes, ampak v veliko primerih govorite, ko ne veste, za kaj gre.
To je polemika, to ni proceduralni predlog, prosim, da se ne zlorablja poslovnik. Hvala. Besedo ima gospod Bandelli.
Hvala, gospod predsednik. Spoštovani kolegi, v Stranki Alenke Bratušek se prednostno zavzemamo za ureditev zdravstva in povišanja pokojnin. V pogovorih o sestavi vlade smo zato predlagali, da bi naša predsednica, Alenka Bratušek prevzela koordinacijo ministrstev za finance, zdravje in za socialo. Preden je Alenka Bratušek postala predsednica Vlade, je 12 let delala na Ministrstvu za finance. Polovico tega obdobja je bila vodja direktorata za proračun. V stranki smo zato prepričani, da bi s svojimi bogatimi izkušnjami s področja javnih financ in z edinstveno izkušnjo iz vodenja države v najbolj kriznem obdobju naše samostojnosti dosegla preboj tudi pri ureditvi slovenskega zdravstvenega sistema in pri normalizaciji višine pokojnin. V Stranki Alenke Bratušek predloga za koordinacijo med ministrstvi za finance, zdravje in socialo nismo dali kar tako. Tudi naši koalicijski partnerji priznavajo, da je za ureditev razmer v zdravstvu nujno imeti vpliv na Ministrstvo za finance. Ne nazadnje to potrjuje tudi namera, da bo v novi vladi tudi človek, ki bo poskrbel za koordinacijo teh dveh ministrstev. Želja Stranke Alenke Bratušek, da bi naša predsednica prevzela najtežje izzive nove vlade, ni bila uslišana, zato v vladi prevzemamo druge resorje, a naše prioritete ostajajo iste. V novi vladi bomo zahtevali, da se uredijo stvari v zdravstvu in da se pokojnine povišajo. To zadnje je nujno tudi za obstoj pokojninskega sistema. Če bodo pokojnine nizke, nihče več ne bo verjel v medgeneracijsko solidarnost.  V novi vladi bomo zato zahtevali, da se uresniči vsaj tisto, kar je po zaslugi Stranke Alenke Bratušek zapisano v koalicijski pogodbi: da se poviša odstotek za odmero pokojnin, da se dvignejo invalidske in vdovske pokojnine, da se regres upokojencev določi v dveh višinah, da upokojenci lahko delajo, ne da bi jim zaradi tega znižali pokojnine, da ženske dobijo pomembnejšo vlogo v vodstvih podjetij, in ne nazadnje, da tisti, ki kupujejo prvo stanovanje in imajo nestalno obliko zaposlitve, dobijo možnost poroštva države za najem stanovanjskega posojila. Vse to, kar je v koalicijski pogodbi izključno zaradi naših zahtev, bomo kot člani koalicije in Vlade aktivno zagovarjali. A Vlada ni edino mesto, kjer se dosegajo preboji in napredek. Pomembno vlogo imamo poslanci v Državnem zboru in Državni zbor. Kot sem že povedal, želimo normalizacijo zdravstva in pokojnin. Skladno z našimi prioritetami smo želeli zato v Državnem zboru prevzeti vodenje odbora za zdravstvo, ki je nato pripadlo Levici. Zato smo izbrali odbor, ki je pristojen za pokojnine in socialo. Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek bo prispevala predsednika odbora za delo, družino in socialne zadeve. Z vodenjem tega odbora bomo lahko najbolj uresničevali interese upokojencev in s tem uresničevali naše prioritete, ki smo jih določili v predvolilnem programu. / oglašanje iz dvorane/ Želel bi malo spoštovanja, gospod predsednik.
Spoštovani poslanke, poslanci, dovolimo prosim gospodu Bandelliju, da dokonča, kakor je primerno, svojo predstavitev.  Gospod Bandelli, izvolite.
Odbor za delo in socialo je odbor, ki je pristojen tudi za odločanje o povišanju odstotka za odmero pokojnin, za kar smo na stojnicah v Sloveniji že v prejšnjem mandatu zbrali skoraj 6 tisoč podpisov državljank in državljanov. Pripravljeni smo na delo, naše izkušnje in energijo bomo delili s svojimi koalicijskimi partnerji, verjamemo, da nam bo na področju zdravstva in pokojnin tudi uspel preboj. Hvala lepa.
Hvala, gospod Bandelli.  Kot zadnja je Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Zopet postopkovno. Gospod Krivec, izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik.  Postopkovno predlagam, da že od prve seje naprej aktivno vodite razpravo, kajti zdaj smo poslušali ali predvolilni govor ali povolilni govor, nič pa ni bilo o temi, o kateri teče zdaj razprava; mogoče zelo malo. Tako da v vaše dobro predlagam, da že od začetka svojo vlogo predsednika aktivno izvajate, tudi v našem primeru. Moj postopkovni predlog je, da se držite poslovnika in opozarjate poslance, predvsem na začetku, ko še niso verzirani, da govorijo o temi, ki je na dnevnem redu. Ker v nasprotnem primeru bodo razprave res samo branje nekih stvari, ki so že na nek način preteklost. To je bil predvolilni govor za naslednje volitve ali pa branje prejšnjega.
Gospod Krivec, hvala tudi za to pomoč. / nerazumljivo/ je povedal, da nastaja nova koalicija. Gospod Jelinčič, izvolite.
Slovenska nacionalna stranka je po tem razrezu dobila 4 podpredsednike, kar je za poslansko skupino štirih poslancev veliko, pravzaprav preveč. Pa navkljub temu mi tega predloga ne bomo podprli. Ne bomo podprli iz enega enostavnega razloga; ker se je tukaj zgodila ena svinjarija, ki je pač enostavno ne moremo tolerirati. Gre za prestavitev Odbora za zdravstvo iz opozicijskih vrst, iz vrst največje opozicijske stranke v koalicijsko stran, v Levico. Jaz po eni strani razumem koalicijo, zakaj je to naredila, kajti zagotovo bo hotela prikriti marsikaj. Ravno v zdravstvu je svinjarije toliko, da bi jo že tisti iz opozicije težko skidali, medtem ko je tisti iz koalicije ne bodo niti hoteli. Kšefti, ki so se dogajali, bodo šli na škodo pacientov, na škodo ljudi in prepričan sem, da se bodo po raznih telefonskih pozivih do predsednika tega odbora tudi stališča spreminjala, tako kot so se določena stališča že v tem času spremenila. Če vzamem samo primer silne borbe proti prodaji NLB, o čemer danes ni niti duha niti sluha.  Nekatere gospode iz Levice boli, da sem jaz podpredsednik pri kontroli financ. Vem, da ga boli, in verjamem, da ga lahko boli, kajti ko bomo brskali, bomo izbrskali marsikaj, in ko bomo to izbrskali, bomo to objavili in sprejeli poročilo. In seveda ne, da bomo zabremzali tam, ampak bomo šli naprej vse do kakšnih kazenskih ovadb, ki bodo zagotovo morale biti sprožene za razliko od tega, kar se je zdaj dogajalo. Cela vrsta kolobocij je bila v Državnem zboru, v Vladi, da tako bolj konkretno povem, pa vendar se ni nič zgodilo. Bili so sprejeti razne deklaraciji, proklamacije in končni zapisi komisij, pa vendar se ni nič zgodilo. In vendar Slovencem odhaja v tujino iz firm, iz privatnih žepov desetine, stotine milijonov evrov, pa nikomur nič. Seveda ne, kajti če nekdo nekomu ponudi recimo od tisoč evrov 50 procentov, je to samo 500 evrov, če mu nekdo ponudi 50 procentov od sto milijonov, je to 50 milijonov, takrat pa že marsikdo razmišlja, ali bo tiho ali bo kaj naredil ali ne bo ničesar naredil.  Pa še nekaj o sovražnem govoru. Sovražni govor ni sovražni govor, je samo mnenje. Volivci imajo pravico odločati, kaj mislijo o govoru raznih poslancev. Samo volivci in nihče drug. Lažnivi govor je pa bolj nevaren. In lažnivega govora sem slišal že marsikaj. Res, da večina tega lažnivega govora temelji na nevednosti, neosveščenosti in na tem, da določenih stvari nekdo pač ne razume, pa vendarle. Morda se bodo v nadaljnjih letih, kolikor bo trajal ta mandat, nekateri bolj osvestili, da bodo znali kaj razumeti, kajti kot kaže, se v štirih letih prejšnjega mandata to ni zgodilo. Hvala lepa.
Zahvaljujem se tudi za zadnje stališče gospoda Jelinčiča. Ugotavljam, da smo končali s predstavijo stališč poslanskih skupin.  S tem, spoštovane in spoštovani, prehajamo na razpravo poslank in poslancev.  Prva ima besedo gospa Tina Heferle, pripravi naj se gospod Marko Bandelli.
Hvala lepa za besedo.  Najprej čutim dolžnost kot univerzitetna diplomirana pravnica, da nekaterim kolegom, ki so morda prava malce manj uki, razložim dejstvo, da se pravna pravila resnično tolmačijo in ne zgolj berejo oziroma, še huje, samo izvršujejo. Gospod Miro Cerar bi verjetno to še nekoliko bolj strokovno znal obrazložiti kot profesor, jaz pa naj vam razložim zgolj na kratko, da poznamo v pravni teoriji jezikovno razlago, logično razlago, sistematično razlago, zgodovinsko, teleološko razlago. In če razložimo pojem razlage normativnih pravnih aktov, je to miselni proces, ki ne vodi nujno do ene odločitve, ki je edina pravilna, ampak vodi do več odločitev, ki so enakovredne. Naloga pravne znanosti je ravno v tem, da opredeli vse možnosti pomena pravnih norm. Toliko o tem. Glede delitve delovnih teles v Državnem zboru pa mislim, da je sistem tukaj vsem jasen, kako se delijo delovna telesa. Koalicija izbere, si razdeli število delovnih teles, število predsedniških in podpredsedniških miz glede na količnik, ki ji pripada, to je preprost matematični izračun, nato pa izbira opozicija. Bila sem prisotna na delovnem sestanku pri predsedniku Državnega zbora, kjer je sprva koalicija obrazložila, katera delovna telesa si je izbrala, nato pa je bila na vrsti opozicija, in moram povedati, da je kot prva in edina na začetku izrazila željo in pripravljenost vodenja Odbora za zdravstvo Levica. Nato je opozicija predlagala pavzo za namen, da se opozicijske stranke dogovorijo. V tej prekinitvi je opozicijska stranka SDS povabila k temu pogovoru tudi opozicijsko stranko Levica, tako da so se pogovarjali skupaj, in po končanem premoru smo kar naenkrat prišli do edinega konflikta pri razrezu delovnih teles, to je pri Odboru za zdravstvo. Glede na to, da se opozicija sama ni mogla dogovoriti, so koalicijske stranke prevzele to pobudo in razdelile tako, kot so razdelile.  Moram pa še to povedati, da se mi ne zdi nič krivično razdeljeno glede na to, da moramo poudariti, da imajo opozicijske stranke natančneje SDS, predsedstvo v Komisiji za nadzor javnih financ, v Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, NSi ima predsedstvo v Odboru za pravosodje, in kolikor jaz vem, so to neki državotvorni odbori, tako da ne vidim nekega nezaupanja s strani koalicije. Dobili ste takšne odbore, da lahko marsikaj naredite, če bo volja. Hvala lepa.
Zahvaljujem se gospe Heferle. Hkrati vas obveščam, da se je gospod Marko Bandelli odpovedal razpravi, tako da je na vrsti dr. Franc Trček, pripravi pa se gospa Jerca Korče.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!  Vse kaže, da bom ena najbolj priljubljenih, najbolj osovraženih oseb v tem državnem zboru, kar me izredno veseli. Začel bom na način, kot je neki ameriški republikanec, ki je pred kratkim umrl, na nekih predsedniških volitvah, ko je pristašinja njegovega tabora zelo grdo začela govoriti o protikandidatu, rekel: »Počakajte, ustavite konje, gospod protikandidat je spoštovana oseba, je krasen družinski oče in tako naprej.« Mene zelo veseli, da je v odboru, v katerem naj bi jaz predsedoval, tudi kolegica Jelka Godec, ki je navsezadnje ogromno delala in garala v predhodnem sklicu z ekipo, ki je delala na tisti preiskovalki. V bistvu v osnovi delam uslugo SDS, ker predsedujoči je omejen, predsedujoči vodi, predseduje, kolegica Jelka bo imela več časa vsebinsko razpravljati in bi se mi lahko iz SDS zahvalili vsled tega.  Če se pogovarjamo o resnici, gospod Jelinčič, prva resnica, 297. člen KZ pozna sovražni govor, vi ste pa tako izkušen poslanec, da bi to morali vedeti; mogoče je bila ta pavza 7 let predolga, ne vem, ali pa prekratka, osebno mislim, da prekratka. Če gremo dalje. Jaz bi si želel, seveda, da bi bila naša izvršilna oblast bolj ustrojena tako, kot je v švicarski konfederaciji. To je ena redkih zadev, ki mi je tam všeč. Oni so to sektorsko delitev zvrnili v sedem horizontal, kjer imate sedem velikih ministrstev, in med tistimi sedmimi ministricami in ministri se izbira, kdo bo eno leto prvi med enakimi, predsedujoči, dajmo reči, vladi, čeprav oni to malo drugače imenujejo. Glede na egotripe nekaterih bi se v slovenski politiki verjetno pobili glede tega. Na ta način bi imeli manj odborov in komisij, ali če hočete matičnih delovnih teles. Na trenutni način, kot ga imamo sedaj, jih imamo 21. Ena komisija gre kolegu italijanske ali madžarske skupnosti, ostane jih 20. 6 jih ima SDS plus podpredsednika Državnega zbora, gospoda Tanka, ki upam, ker zelo dobro ve, kaj so kršitve poslovnika, da bo strikten podpredsednik. Po 18 letih bi bil čas. Skratka, SDS je dobila eno tretjino, čeprav ni dobila ene tretjine volilnih glasov. Če se že pogovarjamo o resnici, ker po osnovni izobrazbi sem naravoslovno-matematični tehnik, smer uporabna matematika. Dajmo se torej pogovarjati o resnici in dajmo dvigniti razpravo v Državnem zboru na plemeniti nivo, gospod, ki se samooznačujete kot plemeniti, da ne bo hram demokracije neka prazna floskula.  In še za konec. Karkoli predavam, rečem svojim študentom, ne delati osnovne metodološke napake, ne iz sebe sklepati na populacijo. Trčka nihče ne bo klical, Trčku nihče ne bo nakazoval denarja za glasovanje v Državnem zboru za razliko od nekaterih starih politikov. Hvala za besedo.
Gospod Trček, hvala za vaše mnenje.  Ali je bila dvignjena roka? Ni bila. Potem ugotavljam, da je naslednja gospa Jerca Korče, pripravi naj se mag. Dejan Kaloh. Gospa Jerca, izvolite.
Hvala za besedo.  Težko je prvič spregovoriti v hramu demokracije po – po mojem mnenju – najboljšem retoriku, kar jih ta parlament ima. Ključni problem, ki ga ima opozicijska stranka SDS, je to, da si Levice ne želi v opoziciji; tako jaz vidim situacijo. In to je vaš problem, problem opozicije, da ste si vzeli, da je opozicija desnica in da pač Levica ne spada v desnico. To je prva stvar. Poznamo več vrst opozicije, ena izmed teh je tudi konstruktivna opozicija. Levica je zavzela stališče oziroma se je odločila – kakorkoli, to so politične odločitve, ki po mojem osebnem mnenju niso vedno pravne – da bo pač opozicija in da bo v določenih zadevah konstruktivna opozicija, da neke stvari v državi premaknemo naprej. / oglašanje iz dvorane/ Sporazum je bil podpisan, ja. Sporazum je bil podpisan. Lahko bo podpisan še s kom drugim kdaj, če se nekateri ne bodo postavljali v opozicijo iz principa. Ker konstruktivna opozicija je tista, ki prihaja z alternativnimi predlogi, in če kaj – pa sem spremljala politiko in tudi delovanje Državnega zbora – vem, da bo Levica prihajala z alternativnimi predlogi, tako kot je vedno prihajala, da bo izpolnjevala štiri ključne zadeve, ki jih mora opozicija imeti, in sicer da bo kritična, da bo vršila nadzor, da bo postavljala alternativne predloge in da bo predstavljala določene družbene skupine, interesne skupine, ki jih mogoče izvršna veja oblasti, Vlada, včasih ne sliši. Mislim, po mojem osebnem mnenju, da je Levica klasična opozicijska stranka. To je moje mnenje. Lahko imate vi drugačnega, ker si jih ne želite v opoziciji.  To, kako so se razdelili odbori, komisije, kakorkoli – so se razdelili. Potrebujemo jih zato, da začnemo funkcionirati. Spremljala sem tudi predvolilno dogajanje. Jaz mislim, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SDS – to je to. Vaši jumbo plakati in vse zadeve pred volitvami so bile namenjene tudi temu, da bomo rešili slovenskega kmeta, priložnost. Odbor za notranje zadeve – o vaših predvolilnih plakatih na tem mestu mogoče ne bi, ampak mislim, da je to dosti pomemben odbor. Pravosodje, zdravje, kultura, vse to je opozicijsko, tako da jaz ne vem, če je potreba, da pri formiranju odborov ta parlament ne bo soglasen, ker so stvari okej. Hvala.
Gospa Korče, hvala za vaše mnenje. Sedaj je na vrsti mag. Dejan Kaloh, pripravi pa se gospod Aljaž Kovačič.  Gospod Kaloh, izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci ter vsi, ki nas gledajo na tej seji! Gospa Korče je bila zdaj prvovrstna advokatinja Levice. Zelo zanimivo, da se je toliko zavzela za opozicijsko stranko. Še enkrat naj poudarim, SDS kot največji opozicijski stranki enostavno ne pripada dovolj delovnih mest v delovnih telesih. To je v nasprotju z glasovanjem na volitvah in s samo sestavo parlamenta. Če to hočete slišati ali ne, to so dejstva. Rad bi opozoril na zimzeleno manipulacijo Levice, ki pa gre tako. Po statusu v parlamentu dejansko gre za koalicijsko stranko, de facto za koalicijsko stranko. Ne samo, da je to opredelila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, tudi prvi med enakimi je dejansko to mnenje poteptal, kar je seveda žalostno. Poudarimo, imamo šest strank koalicije, ne pet plus ena, kar je neka medijska manipulacija, ki jo servira Levica. Imamo šest strank koalicije; vključno z Levico, seveda. Stranka, ki prispeva odločilne glasove za koalicijo in se tudi podpiše pod tako imenovani projektni sporazum, dragi moji, kaj pa je to drugega kot konstitutivni člen te koalicije? Poleg tega so podpisali še predmetni sporazum, neke anekse, dodatke, vse to jih obvezuje h koalicijski pogodbi. Še enkrat poudarjam, Levica je de facto koalicijska partnerica. S tem statusom bo verjetno Levica po svoji potrebi manipulirala leto, desno, pač za svoje dnevne politične potrebe, da bo pred svojimi volivci izpadla čista, lepa, in kot pravi gospa Korče »konstruktivna opozicija«.  Ampak ta vladni šestorček ni nič drugega kot garant za to, da bo Slovenija šla samo po klancu navzdol, nazadovala bo na vseh področjih, predvsem pa tam, kjer bo Levica imela v delovnih telesih svoje predsednike, gospod Trček – v zdravstvu in v kulturi. Primite me za besedo po koncu ali že na sredini tega mandata, da se razumeva. Bi pa rad izpostavil en odbor – za kulturo – ki ga prevzema Levica. Dragi moji kolegi na tisti strani, se pravi na opozicijski strani, v hramu demokracije sicer ni neke pisane etikete, ampak vseeno, moški, bi se spodobilo, minimalna spodobnost bi zahtevala, da vsaj hodimo v nekih rekelcih, mogoče res brez kravate, vsekakor pa ne v majicah s podobami diktatorjev, Miki Miške, drugih stripovskih likov. To pa je vseeno nek nenivo do tega hrama demokracije.  Samo da zaključim pri kontekstu kulturnega odbora v prejšnjem mandatu. Odbor za kulturo bo v navezi s predvidenim ministrom za kulturo, ki prihaja iz kvot Socialnih demokratov, kulturo bo po mojem mnenju osiromašil. Poglejte, kaj se je zgodilo z izvenserijskim glasbenim projektom Carmina Slovenica iz Maribora, dejansko so jih lustrirali, jim odvzeli sredstva in mislim, da bo pod vašim vodstvom tega odbora v povezavi z aktualnim ministrom temu tudi tako.  Skratka, da zaključim. Nismo dobili, naša stranka kot največja opozicijska stranka ni dobila dovolj mest v delovnih telesih in manipulacija Levice naj ne bo prezrta, oni so šesta koalicijska partnerica. Hvala lepa.
Hvala mag. Kaloh. Imam občutek, da imamo repliko in postopkovnega.  Postopkovni, gospod Kordiš, izvolite.
Hvala, predsedujoči.  Protestiram, da se diskreditira Levico kot nosilko določenih politik na način personalnega sloga v smislu oblačenja in tako naprej. Še toliko bolj, ker se nas obklada z izrazi, kot je častilci diktatorjev, da nosimo diktatorje na majicah in podobne neumnosti. V tem državnem zboru je samo en diktator in tisti sedi na prvem sedežu tretje vrste desnega bloka, ime mu je Ivan Janez Janša, tako da … V Levici pa smo bili in ostajamo ta zapriseženi demokrati kot socialisti. Demokratični socialisti. In se ne pustimo diskreditirati na tak pocenski način.
Tudi vas prosim, da se vzdržite sovražnega govora. Sedaj pa replika, dr. Trček.
Hvala za besedo. Očitno me sosed s Koroške ulice gospod Kaloh ni razumel ali je pozabil osnove matematike. Od 20 delovnih teles Državnega zbora jih bo 6 predsedoval SDS, kar je 30 %, kar je več, kot je SDS dobil volilnih glasov. Te povabim k meni domov na kakšen kozarček pa bova osnove matematike ponovila. Hvala za besedo.  Glej, jaz sem pa že v gvantu, sem pripravljen.
Dobro, tudi vabila prisotna. Najlepša hvala za vabilo, sicer nekomu drugemu. Imamo odpoved gospoda Aljaža Kovačiča, na vrsti je gospa Lidija Divjak Mirnik, pripravi pa se gospa Nataša Sukič. Gospa Mirnik, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Predvsem pa lepo pozdravljeni v Mariboru! Moram povedati, da sem kar malce zmedena, ko poslušam svoje predhodnike z moje leve tukaj, se pravi iz SDS, pa pravzaprav ne razumem najbolj, kaj bi radi. Bom tudi razložila, zakaj tega ne razumem. Radi bi ne vem koliko odborov, določenih iz nekega razloga, ker oni so pač najbolj pošteni in se tudi najbolj borijo za to državo, vsi ostali pa smo lumpi, ki ščitimo ne vem koga vse. Jaz sem tukaj dva meseca, dva meseca poslušam verbalne konflikte med levimi in desnimi. Pri tem zelo nazorno pomaga še gospod, ki sicer ne bo glasoval za predlog, čeprav bo sam postal podpredsednik odbora, kjer bo celo objavljal svinjarije, ne boste verjeli, in pa dobil je več, kot mu pripada, kar je sam priznal. Pa razumi, kdor more …  Zato je moj predlog zelo preprost in zelo enostaven: dajmo začeti delati. Ker ljudi, ki nas gledajo, ne zanima, res jih ne zanima; ne zanimajo jih vaše osebne zamere, ne zanima jih niti vaša osebna zrelost ali nezrelost biti kos funkciji, ki jo opravljate poklicno, zanimajo pa jih rezultati, zato, prosim lepo, začnimo delati Hvala.
Gospa Mirnik, hvala tudi za vaše mnenje. Ker je zelo dosti odjav, želim prebrati, kdo je še prijavljen, da vidimo, ali je lista, ki je pri meni, natančna. Prijavljeni so še gospod Rudi Medved, gospod Luka Mesec, gospod Brane Golubović, gospod Robert Pavšič, dr. Matej Vatovec in gospod Danijel Krivec. Ali drži ta spisek? Najlepša hvala. Besedo ima gospod Rudi Medved.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Danes je bil podpis koalicijske pogodbe in na tem podpisu koalicijske pogodbe stranke Levica ni bilo. Za nas je torej merodajna koalicijska pogodba in podpisniki pod to koalicijsko pogodbo, tako da na podlagi čistih formalnih razlogov v koalicijskih vrstah Levico štejemo kot opozicijo. Za primer, tudi predsednik Vlade je bil potrjen v tem državnem zboru s 55. glasovi, torej z enim glasom več od pričakovanega. Levica je te glasove napovedala vnaprej, pa nihče ni raziskoval, in konec koncev ni, da bi zaradi glasu z desne strani kdo mislil, da je morda tudi desnica del koalicije. Samo kot pojasnilo. Sicer pa je matematični izračun dobro pokazal, da imajo opozicijske stranke več predsedniških in podpredsedniških mest od koalicije, nikjer pa ni zapisano, kdo pravzaprav naj bi vodil konkretno Odbor za zdravstvo. Za nekatere komisije je v poslovniku jasno navedeno, da jih vodijo opozicijske stranke, za Odbor za zdravstvo pa nikjer ni izrecno zapisano, da bi moral, če že pripada opoziciji pa če se opozicija med seboj ni mogla dogovoriti, pripadal prav določeni stranki.  Sam bom ta razrez odborov in komisij Državnega zbora temu ustrezno tudi podprl.
Hvala za vaše stališče, gospod Medved.  Obveščam vas, da je še nekaj odjav, tako da sta prijavljena samo še gospod Robert Pavšič in gospod Danijel Krivec.  Gospod Pavšič, izvolite.
Hvala še enkrat za besedo, gospod predsedujoči. Postopek razreza odborov in komisij je bil transparenten in pri njem ste sodelovali vsi oziroma smo sodelovali vsi. Kakšen bo, je sprejel kolegij, na kolegiju pa smo vsi zastopani, tako kot so glasovali volivci. Vsaka odločitev z glasovanjem je preglasovanje, naj bo to za en glas ali pa za dva glasa ali pa za kaj več. Tako da doseči nek konsenz, izgleda, da je bilo nemogoče na eni in na drugi opozicijski strani, zato je morala sredina, kot sem nas že zadnjič določil, poseči vmes pa se odločiti namesto vas. Bili smo označeni kot advokati Levice. Če vzamemo neko prispodobo iz športa, mi smo nasprotniki, upam pa, da nismo sovražniki. In če smo nasprotniki, lahko konstruktivno med seboj sodelujemo, če se pa sovražimo – ne vem, na osnovi česa bi se sovražili – potem pa ne bomo naredili nobenega napredka. Samo to sem želel povedati. Jaz bom seveda podprl ta razrez, ker se mi zdi fer, ker je gospod Trček tudi matematično dokazal, da je več kot fer. Hvala lepa.
Hvala za vaše stališče, gospod Pavšič. Besedo ima gospod Danijel Krivec.  Izvolite.
Hvala še enkrat za besedo.  Pozorno sem poslušal še dodatne obrazložitve. Gospa Tina Heferle kot podpredsednica je sodelovala in nam sicer na začetku naredila nekaj izobraževanja, kar mislim, da bodo nekateri poslanci, ki so to dlje časa, verjetno z veseljem to poslušali tudi v nadaljevanju ali pa ne. Tako da kar se tega tiče … Je bila pa zelo kontradiktorna. Govorila je o spoštovanju predpisov, spoštovanju prava in tako naprej – saj tega mnenja ni pisal SDS, to mnenje, ki je bilo na mizi, je napisala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, kjer je več pravnikov in so verjetno presojali z več vidikov, tako kot ste vi tudi opozorili. Njihovo mnenje je bilo na mizi. Upam, da boste enakega mnenja tudi v nadaljevanju, ko bomo sprejemali neko drugo zakonodajo in se boste sklicevali na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Mi bomo takrat z veseljem zavrteli magnetogram, kjer vsi govorite, da je to nerelevantno mnenje. Tako da te stvari so zelo nevarne, če se na tak način tolmačijo. Zelo poučno je bilo tudi, kako ste razložili postopek. Dejstvo je, da smo šli res v opoziciji na posvetovanje – bila je tudi Nova Slovenija zraven, kar ste pozabili omeniti, na žalost ni bilo SNS, ker niso imeli predstavnika. Res je, da ste ugotovili, da sta na koncu bili dve želji po vodenju Odbora za zdravstvo, ampak nikoli do zdaj v tej parlamentarni praksi koalicija ni odločila v imenu opozicije. Vedno se je uporabilo neko pravilo, kako se določi v teh primerih vodenje tega odbora. Zdaj je prvič v parlamentarni praksi – in to ste vi lepo povedali – da se je koalicija odločila in je določila, kdo bo vodil ta odbor, kar je še dodaten dokaz, da je to koalicija, ne pa opozicija. Navkljub temu da poskušate prepričati vse, da je opozicija in konstruktivna opozicija, bi se v tem primeru opozicija med seboj morala zmeniti ali z žrebom ali kakorkoli. Taka je bila običajna praksa, če ni prevladalo to, da se po nekem vrstnem redu izbere odbor, ki je v interesu dveh strank. Nikoli do zdaj pa ni koalicija odločila, kaj bo opozicija vodila. V tem primeru ste vi odločali za oba odbora, kaj bosta vodila, in to ni več opozicijska stranka. Z vsakim korakom, ki ga naredite, še dodatno potrdite to, kar je Zakonodajno-pravna služba zapisala. Jaz se s kolegom Trčkom strinjam, mi smo dobili po matematičnem modelu ustrezno število predsedniških in podpredsedniških mest. Mi smo govorili o vsebini. Vsi veste, da določene komisije dobi opozicija, in tisto je logično, tam ni nobeden nič nasprotoval. Sem pa povedal, da nikoli v dosedanji praksi ni bilo vodenje Ustavne komisije in Komisije za Poslovnik prepuščeno opoziciji. In zato pač mi opozarjamo na ta dejstva, ki do zdaj v parlamentarni praksi niso bila. Najbolj je pa to dejstvo problematično, da se ne spoštuje na začetku mnenja Zakonodajno-pravne službe in da koalicija odloči v imenu, v navednicah, opozicijske stranke, kar nas sicer lahko prepričujete še, ne vem, cel dan z razpravo, vendar dejstva govorijo drugače. Tako da tukaj vidimo mi problem za nadaljevanje in tudi v ostalih primerih, ko je bila neka razmejitev med koaliciji in opozicijo, bodo podobne težave, vi boste sicer ves čas trditi, da je to opozicijska stranka, z vsakim dejstvom, ki bo na mizi, z vsakim glasovanjem, z vsakim dokumentom pa dokazujete, da je to del koalicije. Temu se pač ne moremo izogniti. Mi vsi vemo, da je razrez nek matematični model, to spoštujemo, ne pristajamo pa, da nekdo mislim, da smo, ne vem, neka figura na šahovnici, s katero lahko vsak pometa tako, kot želi. V tem primeru si je koalicija marsikaj privoščila, kar v dosedanji parlamentarni praksi ni bil običaj, in sami priznavate v svojih razpravah, kar je še toliko bolje.
Hvala gospod Krivec, tudi za vaše stališče.  S tem, spoštovani poslanke in poslanci, ugotavljam, da je razprava zaključena in prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora.  Glasujemo. Se opravičujem, imamo obrazložitev glasu. V imenu poslanske?  Izvolite, gospod Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora. Dragi kolegice in kolegi!  Dajemo vam priložnost, spoštovana koalicija šestih strank. Veliko odgovornost imate. Lahko pa dovolite, da izrazim razočaranje, da bo, kar zadeva odbore Državnega zbora in komisije, vse po starem. In če je vse po starem, to pomeni, da ne gremo naprej, da stopicamo na mestu. Zakaj? Že leta govorimo, da bi bilo dobro, da bi Državni zbor formiral na primer odbor za prihodnost. Tukaj je bilo v preteklem mandatu kar neko soglasje, ja, v naslednjem mandatu pa bo. Po nekaterih dobrih praksah nekaterih evropskih parlamentov, nacionalnih parlamentov evropskih držav članic bi bilo dobro, da bi ustanovili odbor za digitalno ekonomijo in družbo, pa nismo oziroma niste. Vse bo po starem. No, da sem matematično eksakten, ne bo vse po starem, na nek način moram pozdraviti kozmetični popravek imena Odbora za finance in monetarno politiko, ker z monetarno politiko mi pravzaprav nimamo, od kar smo prevzeli evro, nič. Ampak prioritete te koalicije so, čeprav še nisem prebral koalicijske pogodbe, zdravje državljank in državljanov. Običajno doslej, če me spomin ne vara, je ta odbor vodila koalicija, ergo, torej Levica je koalicija.  In gospod predsednik, jaz bi vam tukaj rad pomagal in Nova Slovenija bi rada pomagala vsem, ker bo, kot ste sami ugotovili, velik problem, če mi na začetku našega dela – in se strinjam, treba je začeti delati – ne bomo natančno povedali, kdo je koalicija in kdo je opozicija. In mnogi iz koalicije govorite in na delovna gradiva pišete resnico: Levica je koalicija. Potem rečete tej resnici lapsus, ampak po Freudovi psihoanalitični teoriji je lapsus dejanje, za katerega povod je podzavestna želja. Tako Freud o koaliciji. Gospe in gospodje, najprej moramo to vprašanje razčistiti, torej status Levice. Jaz spoštujem kolegice in kolege, ampak to bo ovira celotni mandat, pa želim, da bo štiriletni, dajmo to razčistiti.  Kar pa zadeva naše glasovanja, mi seveda tega odloka zaradi tega ne moremo podpreti, ne moremo podpreti in obžalujemo, da nismo teh zadev že predhodno razčistili. Hvala lepa.
Gospod Horvat, hvala za vaše mnenje. Gospod Terček, Trček, se opravičujem, postopkovno. Doktor.
Glejte, predsedujoči, jaz imam počasi že dovolj teh tovrstnih žalitev. Ni greh biti neveden, greh je v nevednosti vztrajati. 30 % držav EU ima manjšinsko vlado, Danska je več kot polovico časa od leta 1901 imela manjšinsko vlado. Tete so celo objavile en zelo dober študij o tem, najdete ga na Facebooku pod mojim imenom Franc Trček Nespodobni. Pa dajte si najprej to prebrati, potem pa se dajmo resno pogovarjati, ker delate se v bistvu norca iz samega sebe. To lahko počnete, ne dovolim pa več, da se delate norca iz mene ali iz Levice.  Zato prosim, da daste opomin gospodu, ki ima kar dolgo parlamentarno kilometrino. Hvala.
Opomina ne bo, slišali smo vaš predlog.  Ali želi še kdo spregovoriti v imenu poslanske skupine?  Dr. Vatovec, izvolite, gospod Vatovec.
Hvala predsednik. Ker – in naj bo to začetek obrazložitve glasu – je moč brati mnenje Zakonodajno-pravne službe, na katerega se sklicujejo predstavniki desne opozicije danes, tako rekoč prevedeno v: Če si opozicija moraš biti proti vsemu. Mislim, da je to dovoljšen razlog ali pa interpretacija zato, da se ne moramo na tak način deliti na koalicijo in opozicijo, ker potemtakem v bistvu ni nikoli potrebna več nobena opozicija, ker neka večina bi morala biti. Ampak pustimo to. Zdaj kar se tiče logike kolega Horvata, dejal je pač, da je Odbor za zdravstvo nekaj, kar bi moralo pripadati koaliciji in da ne more glasovati za …
Gospod dr. Vatovec, obrazložitev glasu poslanske skupine, ne replika, ne polemika.
Ja, ja, je ključno za mojo obrazložitev. Pač logika je, če je Odbor za zdravstvo nekaj, kar pripada koaliciji, je potemtakem stranka, ki ima ta odbora, koalicijska stranka. Se pravi, če bi SDS dobil ta odbor, bi SDS bil koalicijska stranka. Toliko o teh absurdih, okoli katerih se zdaj ves čas vrtimo.  Moram pa tudi priznati, da me žalosti, da pač ta sklep ne bo dobil široke podpore. Še včeraj na kolegiju je bilo 7 od 8, 7 od 9 prisotnih poslanskih skupin za takšen sklep oziroma za takšen razrez mest, med njimi je bila tudi NSi, ampak danes očitno ni več tega poguma, da bi vztrajali na tem, ker so se nenazadnje tudi dogovorili z LMŠ, da zamenjajo Odbor za EU za Odbor za pravosodje, ampak dobro, to govori spet o nekih drugih zadevah.  V Levici bomo ta sklep podprli, mislim, da je osnova za to, da začnemo z delom v tem parlamentu, in mislim, da tudi jasno nakazuje na to, kakšen je status med koalicijo in opozicijo v tem parlamentu. Gospodje iz desne opozicije, sprijaznite se že enkrat s tem, da je Levica opozicijska stranka in da bomo sodili v vašo kvoto.
Dr. Vatovec, hvala tudi za vašo razpravo oziroma stališče. Ali želi še kdo v imenu poslanske skupine govoriti? Ugotavljam, da ne. Ali želi kdo od poslank ali poslancev obrazložiti glas?  Mag. Tonin, izvolite.
Dragi poslanke in poslanci!  Glasoval bom proti temu sklepu, zaradi tega, ker ta parlament enostavno pridobiva preveliko število funkcionarjev. Če pogledate številke kakršne so in če se poglobite v odlok, ki bo danes sprejet, in v sklep, ugotovite, da z današnjim dnem ta parlament dobiva 20 predsednikov odborov, 37 podpredsednikov, 10 vodij poslanskih skupin, 11 namestnikov vodij poslanskih skupin, enega predsednika in tri podpredsednike Državnega zbora. Ko to seštejete, pridete do številke 82. Torej, v tem parlamentu je 82 poslank in poslancev funkcionarjev. Zame je to nesprejemljivo, zato bom glasoval proti. Pred dnevi, ko sem še vodil parlament, je bil moj osnovni predlog naslednji: da se številčnost odborov zmanjša, da pridemo na številko 13, in da odbori ter komisije nimajo več kot enega podpredsednika. Zakaj imajo odbori po dva ali po tri podpredsednike, poslanke in poslanci natančno vedo. Še posebej pa dobro vedo tisti, ki so me v zadnjem času izjemno intenzivno napadali glede določenih stvari, ki sem jih predlagal v parlamentu. Ampak ne boste verjeli ene stvari, ko sem na posvetu predlagal, da zmanjšamo številčnost odborov na 13 in da zmanjšamo število podpredsednikov – a veste, kdo je bil prvi proti temu? Poslanska skupina Levice. Toliko o tem in toliko o načelnosti.
Gospod Tonin, hvala za vaše mnenje.  Gospod Luka Mesec, postopkovno, izvolite.
Hvala.  Predlagam, da mag. Mateju Toninu izrečete opomin, ker to ni bilo stališče, ampak polemika z Levico. Bom pa samo to rekel. Matej Tonin je kot glavni argument, zakaj bo glasoval proti sklepu, za katerega je bila včeraj njegova stranka in ga je potrdila na kolegiju, uporabil argument, da bo parlament dobil več funkcionarjev. Ampak tri minute prej je pa njihov vodja poslanske skupine govoril, da bo glasoval proti, ker ni ustanovljenih še dveh dodatnih, novih odborov v tem istem državnem zboru. Tako da, zmenite se, lepo prosim.
Dali ste postopkovni predlog. Opomina tudi tokrat ne bo, čeprav sem razmišljal, ali je to običajno, da je vsebina, ki poteka za zaprtimi vrati, zato, da pridemo ven usklajeni, predmet razprave tukaj. Je pa več poslank in poslancev na ta način danes delovalo in ker ni bilo opominov pred tem, ga tudi sedaj ne bo. Hvala. Gospod Jelinčič, obrazložitev glasu.
Hvala lepa. Jaz bom tudi glasoval proti.  Razlogi so približno enaki, kot jih je povedal gospod Tonin. Z njegovim vodenjem, ko je predlagal zmanjšanje delovnih teles in zmanjšanje števila podpredsednikov, se strinjam. Ravno tako se strinjam tudi z njegovim predlogom, da se zmanjša število poslancev v posameznih delovnih telesih. Mislim, da bo to pripeljalo do prenasičenosti in predvsem utrujenosti, ko bodo nekateri sedeli in dremali na določenih odborih in bodo poslušali večurne govorance nekaterih poslancev.  Drugače pa ne vem, mislim, da kaj dosti več ni povedati, edino eno misel pa moram povedati – to, da pravo ni znanost, pravo je veda, tako vsaj slovenski jezik in slovenska logika to dopoveduje.
Hvala, gospod Jelinčič, tudi za vaše stališče.  Predlagam, da preidemo na glasovanje.  Spoštovani poslanke in poslanci, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora.  Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 20. (Za je glasovalo 51.) (Proti 20.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem zaključujem ta del današnjega dela v Državnem zboru. Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. Poslanske skupine so na podlagi sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora, ki ga je na 8. seji, 28. avgusta 2018, sprejel Kolegij predsednika Državnega zbora, sporočili predloge za predsednika, podpredsednika in člane navedene komisije. Glede na prejete predloge je pripravljen predlog sklepa, ki ste ga prejeli in je objavljen na e-klopi.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Edina poslanska skupina odjavlja razpravo in je več nimamo, torej ni stališč poslanskih skupin.  Spoštovane in spoštovani, prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Imamo prijavljenih osem. Vsi so se odjavili. Tako da zaključujem tudi to razpravo. Prehajamo na odločanje o predlogi sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ob tem vas obveščam, da bo na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci začenjamo z glasovanjem. Ne. Obrazložitev. Dr. Trček, izvolite.
Hvala za besedo. Dobro veste, da sem dobro seznanjen s historiatom delovanja KNOVS v predhodnem mandatu, kjer je bil eklatantno zlorabljen. Dobro veste, da uradno agenti Sove še danes štrajkajo, čeprav tega agenti v praksi v osnovi ne morejo početi. Dobro veste, da rabimo nujno prenovo tega dela varnostnega sistema. In sedaj, če grem gledati, predsedujoči bo gospod Tonin, razen če se glede teh današnjih izvajanj ne bo temu odpovedal. Podpredsedujoči bo gospod Mahnič, notri bo gospod Plemeniti, gospod Ivan Janez Janša. Dajmo odkrito povedati, ta komisija je za ta mandat izgubljena.  Glede na historiat te komisije iz preteklega mandata ne morem drugega, kot da najavim, da bomo v Levici glasovali proti. Pa ne, ker bi kaj imeli proti takšni ali drugačni koaliciji ali opoziciji, ampak ker je v tej sestavi komisije, odkrito povedano, preveč oseb, ki mogoče celo, to je moje osebno mnenje, si niti pasivne volilne pravice ne bi več zaslužili, kaj šele, da bi bili v tako pomembni komisiji Državnega zbora. Hvala za besedo.
Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Če ne, prehajamo na glasovanje.  Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti 10.  (Za je glasovalo 68.) (Proti 10.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju generalne sekretarke Državnega zbora.  Na podlagi drugega odstavka 25. člena Poslovnika zbora je predlog sklepa v obravnavo in sprejem zboru predložil Kolegij predsednika Državnega zbora, ki predlaga, da zbor za generalno sekretarko Državnega zbora imenuje gospo Uršulo Zore Tavčar.  Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predsedniku Državnega zbora mag. Dejanu Židanu.  Izvolite.
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci! Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji včerajšnji seji soglasno podprl predlog, da se dosedanja generalna sekretarka Državnega zbora gospa Uršula Zore Tavčar na to funkcijo imenuje tudi v VIII. mandatnem obdobju Državnega zbora.  Gospa Zore Tavčar v Državnem zboru ni neznano ime. Med drugim je več let delovala na področju mednarodnih odnosov in mednarodnega sodelovanja Državnega zbora kot sekretarka stalnih delegacij Državnega zbora, nekaterih mednarodnih organizacijah in kot vodja mednarodnega oddelka ter več let tudi kot sekretarka odbora za zunanjo politiko. Leta 2013 je dodatno prevzela tudi vodenje Oddelka za pripravo in izvedbo sej Državnega zbora ter delovnih teles. Poleg rednega dela je ves čas delovala v različnih projektnih skupinah Državnega zbora. Na funkcijo generalne sekretarke Državnega zbora je bila že izvoljena v prejšnjem, torej VII. mandatu Državnega zbora, to je od leta 2014 do leta 2018. Med navedenim obdobja se je izkazala tako z dobrim sodelovanjem s poslanskimi skupinami kot tudi s posluhom za predloge in izboljšave, pomembne za delo zaposlenih v Državnem zboru. Nedvoumno je, da izkazuje posebno zavedanje o pomenu in funkciji zakonodajnega organa, tudi o pomenu avtonomnosti zakonodajne veje oblasti. Ob tem jo odlikuje pristop k iskanju inovativnih rešitev, odločenost urediti morebiti odprte zadeve, pa tudi siceršnja vizija za izboljšanje delovnega okolja. S svojim delom in odnosom je že do zdaj dokazala, da je generalna sekretarka vseh zaposlenih ter vseh poslank in poslancev ne glede na njihove koalicijske oziroma opozicijske opredelitve.  Sam sem prepričan in verjamem, da to mnenje z menoj delijo tudi poslanski kolegi, ki so takoj enotno podprli ta predlog, da ima kandidatka ustrezne strokovne in organizacijske sposobnosti ter primerne izkušnje, saj zaradi svojega dolgoletnega raznovrstnega strokovnega dela v Državnem zboru zelo dobro pozna postopke in delo te institucije.  Vsled navedenega, spoštovani kolegice in kolegi, predlagam, da podprete predlog Kolegija predsednika Državnega zbora, da se gospa Uršula Zore Tavčar imenuje za generalno sekretarko Državnega zbora tudi v tem, VIII. mandatnem obdobju Državnega zbora. Hvala.
Hvala lepa za obrazložitev, gospod predsednik.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina LMŠ, za njo dr. Darij Krajčič.
Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi!  Generalni sekretar Državnega zbora organizira in usklajuje delo služb pri opravljanju del in nalog za Državni zbor, njegovih delovnih teles, poslanskih skupin in poslancev, zagotavlja enotno delovanje služb ter skrbi za razvoj organizacije dela. V prvih dveh mesecih, kolikor smo v tem Državnem zboru, smo spoznali, da je gospa Uršula Zore Tavčar skupaj s svojo ekipo omogočila, da je delo Državnega zbora potekalo gladko in nemoteno, predvsem pa so vse službe svoje delo opravljale na visokem nivoju. V Poslanski skupini LMŠ zato menimo, da je gospa Uršula Zore Tavčar oseba, ki ima ustrezne strokovne in organizacijske kompetence ter primerne izkušnje, saj zaradi dolgoletnega raznovrstnega strokovnega dela v Državnem zboru zelo dobro pozna postopke in delo te inštitucije. Predvsem pa moramo izpostaviti njeno visoko strokovno, osebno in profesionalno držo, izjemno poznavanje postopkov delovanja Državnega zbora ter širše zaupanje, ki ga uživa tako med zaposlenimi kot tudi med poslanci.  Zato bomo kandidatko v Poslanski skupini LMŠ soglasno podprli. Hvala.
Hvala lepa, dr. Krajčič.  Naslednji ima besedo gospod Samo Bevk za Poslansko skupino Socialnih demokratov.
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!  Delo strokovnih in podpornih služb v Državnem zboru je nepogrešljivo za nemoteno delovanje poslank in poslancev ter Državnega zbora kot celote. Včasih ga po krivici dojemamo za samoumevnega in mu morda ne dajemo zadostne veljave ter spoštovanje. Mesto generalnega sekretarja oziroma generalne sekretarke Državnega zbora predstavlja tisto odgovorno funkcijo, ki po eni strani vodi ter usmerja strokovne in podporne službe Državnega zbora, po drugi strani pa tesno sodeluje s poslankami in poslanci, še zlasti s predsednikom Državnega zbora.  Na predlog predsednika mag. Dejana Židana je Kolegij predsednika Državnega zbora včeraj sprejel odločitev, da predlaga poslankam in poslancem, da na mesto generalne sekretarke Državnega zbora imenujemo gospo Uršulo Zore Tavčar.  Kandidatka je že v minulem mandatu zelo dobro opravljala funkcijo generalne sekretarke in po oceni Poslanske skupine Socialnih demokratov upravičila zaupanje poslank in poslancev. Večletne delovne izkušnje na različnih odgovornih delovnih mestih v Državnem zboru ter posledično dobro poznavanje delovanja parlamenta sta zagotovo njena prednost. Sodelavko Uršulo Zore Tavčar poznamo kot vestno in zaupanja vredno sodelavko, ki veliko energije vlaga v razreševanje različnih problemov, predvsem pa tudi v dobre medsebojne občečloveške odnose, kar je po naši oceni ključni temelj za dobro medsebojno sodelovanje vseh, ki smo v Državnem zboru. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo prepričani, da bo kandidatka kos vsem izzivom, ki jo čakajo v tem mandatu in verjamemo, da bomo tudi v prihodnje sodelovali.  Gospo Uršulo Zore Tavčar bomo v naši poslanski skupini soglasno podprli in ji želimo uspešno delo. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Bevk. Naslednja ima besedo Monika Gregorčič za Poslansko skupino Stranke modernega centra.
Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci! V poslanski skupini Stranke modernega centra soglasno podpiramo odločitev predsednika Državnega zbora, da za generalno sekretarko imenuje gospo Uršulo Zore Tavčar. Odločilnega pomena je, da položaj generalnega sekretarja zasede oseba, ki odlično pozna postopke in delovanje Državnega zbora in ki svoje delo opravlja predano ter hkrati uživa podporo tako med poslanskimi skupini kot tudi med podpornimi in strokovnimi službami Državnega zbora. V poslanski skupini SMC smo prepričani, da ima gospa Uršula Zore Tavčar vsa potrebna strokovna znanja ter tudi vodstvene in organizacijske izkušnje, hkrati pa zaradi svojega dolgoletnega dela v Državnem zboru odlično pozna delovanje te ustanove. Vse našteto je kandidatka izkazala že, ko je funkcijo generalne sekretarke opravljala v preteklem sklicu Državnega zbora. Poslanke in poslanci Stranke modernega centra ji zato izražamo našo enotno podporo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednja ima besedo Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Jurij Lep.
Gospa predsedujoča, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Uršula Zore Tavčar je dolgoletna uslužbenka Državnega zbora, tu se je kalila in nabirala izkušnje na različnih delovnih mestih, zato smo jo podprli že pred štirimi leti in jo bomo tudi danes.  Gospa Zore Tavčar je visoko strokovna, Državni zbor ima tako rekoč v malem prstu, vedno je bila korektna, dostopna, prijazna ter s pravim posluhom do poslancev in tudi tukaj zaposlenega osebja. Uršula Zore Tavčar si zasluži našo podporo, zato jo bomo ponovno potrdili za generalno sekretarko Državnega zbora.
Hvala lepa, gospod Lep. Besedo dajem gospodu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
No, jaz ne bom bral tako kot moji predgovorci, ker lahko na pamet povem. Mi bomo podprli gospo Uršulo Zore Tavčar, mislim, da je ustrezen kader, dober kader, zanesljiv kader in da bo tako, kot doslej, delala v korist Državnega zbora. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Jelinčič. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker ni prijavljenih k razpravi, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju gospe Uršule Zore Tavčar za generalno sekretarko v VIII. mandatnem obdobju. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76 poslank in poslancev, proti nihče. (Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Generalni sekretarki Državnega zbora čestitam in ji želim uspešno delo!  / aplavz/ S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in 7. izredno sejo Državnega zbora.