4. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

8. 11. 2018
podatki objavljeni: 8. 11. 2018

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričanjem 4. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.  Na seji kot nadomestni člani in članice sodelujejo Samo Bevk namesto Marka Koprivca, Blaž Pavlin namesto Ive Dimic in Violeta Tomić namesto Mihe Kordiša. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Dnevni red je: 1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev druga obravnava.  Na sejo smo vabili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državne svet - delavskega svetovalca ni - in Zakonodajno-pravno službo.  Prehajamo na 1. TOČKA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV.   Obravnavali bomo predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Državnega sveta. Je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev to je / nerazumljivo/ koalicije in zahteva poslanske skupine koalicije za sklic nujne seje DZ. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 12. seji 12. 10. 2018 odločil, da Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju pravic in javnih sredstev ne obravnava po skrajšanem postopku, zato ga odbor obravnava na podlagi 126. člena Poslovnika. Pričanjem drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.   (nadaljevanje) Ugotavljam, da so bili v poslovniškem določenem roku vloženi amandmaji PS koalicije. Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona, ministrica, državna sekretarka Breda Božnik? Izvolite.
Breda Božnik
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni. Pozdravljeni tudi ostali gostje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo Predlog spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Želimo, že na samem začetku želimo poudariti, da z novelo prihajamo do istega cilja prejšnje novele, spreminjamo zgolj in le način doseganja cilja. Do enakega cilja prihajamo samo z nekim mehkejšim prehodom. Gre za umik masovnega avtomatičnega informativnega izračuna za letne pravice, ki je bil predviden, da se izvede septembra 2019. Gre za nadomestitev zadeve z mehkim prehodom v uvedbo mesečnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letnih pravic oziroma ohranitev izdaje informativnega izračuna le v primeru, ko bo informacijsko omogočena avtomatizacija postopkov. Pomembno je poudariti, da po 1. 1. 2019 ohranjamo ključno prednost, ki jo je prinesla prejšnja novela. Še enkrat poudarjam, da ostaja enako, kot je bilo pri prejšnji noveli, zgolj da se informativni izračun ne imenuje informativni izračun, ampak govorimo o odločbi, to je dokument, ki ga bo prejel uporabnik s popolnoma enako vsebino prej rečenega informativnega izračuna. Gre samo za spremembo v imenu, tokrat bo dobil odločbo. Se razumemo? CSD jim bo dal sam od sebe po uradni dolžnosti odločbo in strankam ne bo potrebno popolnoma nobene angažiranosti v zvezi s tem. To pomeni, da ko bo osebi decembra prenehala pravica do otroškega dodatka ali subvencije vrtca, ne bo več potrebno vložiti vloge za podaljšanje te pravice, ampak jo bo center za socialno delo izdal po uradni dolžnosti. S prejšnjo novelo je bilo določeno, da stranka dobi namesto informativnega izračuna, da dobi informativni izračun, mi pa z mehkejšim prehodom zdaj na to mesto postavljamo odločbo s popolnoma enako vsebino. To moram poudariti. Cilj za stranko je tudi s to novelo, predlagano novelo dosežen, enak cilj, kot je bil izpostavljen pri prejšnji noveli.  Razlogi za sprejem novele so naslednji. Govorimo predvsem o razbremenitvi stranke, kar tudi s to novelo zasledujemo, in govorimo o razbremenitvi centrov za socialno delo. Ta še ne bo dosežena v polni meri in bo dosežena šele takrat, ko bo sistem popolnoma avtomatiziran in bomo namesto odločbe dejansko dobili informativni izračun. Torej o informativnem izračunu govorimo šele lahko takrat, ko bo dosežena popolna avtomatizacija tega postopka. Zaenkrat pa še temu ni in ne bo tako. Ugotovljeno je bilo, da zasledovanih ciljev ni mogoče doseči v celoti, kajti v postopkih so bila ugotovljena visoka tveganja, ki so vsebinske, časovne, tehnične in pa objektivne narave. Kar se tiče tveganj objektivne in tehnične narave, bi želela povedati, da centri za socialno delo pridobivajo podatke iz tako imenovanega e-Pladnja. Ta e-Pladenj je povezan z 38 različnimi viri. Gre za to, da centri za socialno delo nimajo neke svoje baze podatkov, tako kot ima to na primer Furs, in zato je nujno potrebno sodelovanje z drugimi organizacijami, ki pač imajo določene vire.   (nadaljevanje) Zaradi dnevnih izpadov virov, ki so seveda tehnične narave in na katere centri za socialno delo niti tako ne ministrstvo nimajo popolnoma nobenega vpliva, predstavljajo zelo visoko tveganje za izvedbo tega avtomatiziranega informativnega izračuna. Predložila bi vam tudi eno dodatno pojasnilo iz prakse. Posamezni vir, centralni register prebivalstva na primer ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije ali Furs, se v povprečju kličejo 60 tisočkrat na dan. Za vsako osebo, ki je v postopku, je namreč potrebno od vsakega vira pridobiti nek določen podatek. Če ima družina 5 članov, potem mora center za socialno delo posredovati za vseh teh 5 članov poizvedbo v vse te vire. V primeru masovnega avtomatičnega izračuna bi bilo potrebno pridobiti podatke za vse osebe naenkrat. Predvideno število odločb je od 350 tisoč do 400 tisoč za približno 750 tisoč oseb. Za potrebe masovnega informativnega izračuna enkrat letno bi bilo torej treba zagotoviti sposobnost posameznih virov za obravnavo preko 750 tisoč poizvedb v 3 dneh, kar pomeni vsaj 250 tisoč poizvedb na dan. Ker dejansko ni mogoče zagotoviti, da bodo viri vzdržali pritisk masovnega informativnega izračuna, je bilo to tveganje ocenjeno kot visoko tveganje, ki ima lahko zelo negativne posledice za upravičence. To pomeni, da pravica ne bi bila pravočasno priznana in seveda tudi dodatne obremenitve, kar pomeni nezadovoljstvo, dodatne obremenitve za centre za socialno delo, kar pomeni nezadovoljstvo upravičencev, dodatna pojasnila upravičencem, dodatni pritiski na centre za socialno delo in seveda predvsem nezadovoljstvo, ki sem ga že omenila. Za uspešen začetek uporabe informativnega izračuna je potrebno, da so podatki, potrebni za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev, na vseh virih zagotovljeni, zagotovljeni in predvsem dostopni, da sistem dobro deluje, da ni prekinitev, ki lahko trajajo od nekaj minut tudi do več ur in da je sistem tudi preizkušen pred samim začetkom njegove uporabe. Predlog novele vsebuje, da center za socialno delo po uradni dolžnosti odloča o podaljšanju pravice do otroškega dodatka, subvencije vrtca, subvencije malice, kosila in pa državne štipendije. Predlog novele govori, o podaljšanju vlog se odloča z odločbo. O tem sem že prej govorila. In ko bo dosežena avtomatizacija postopkov ugotavljanja kroga oseb, ki sodijo v družino, ter postopkov ugotavljanja dohodkov in premoženja vseh družinskih članov, se bo pričelo z izdajanjem informativnih izračunov. Prve informativne izračune pričakujemo leta 2019 za najpreprostejše primere, in sicer na primer družina z dvema otrokoma brez sprememb na dohodkovni in pa na premoženjski strani.  Za zaključek. Cilj, ki ga želimo doseči z novelo, je, da se bo prehod na nov sistem podaljševanja letnih pravic iz javnih sredstev s strani centrov za socialno delo po uradni dolžnosti opravil kvalitetno, z manj problemi, z manj zaostanki in tudi lažje za tiste, ki bodo vodili postopke odločanja o letnih pravicah iz javnih sredstev. Tak predlog ureditve omogoča pravilno in pa predvsem varno nadgradnjo avtomatizacije postopkov za priznavanje pravic. Cilj, ki ga želimo doseči je razbremenitev stranke, to absolutno zasledujemo in ta cilj bo doseženo, ter razbremenitev centrov za socialno delo. Šele določen čas uporabe in postopne avtomatizacije postopkov bo pokazal stopnjo avtomatizacije, ki jo je mogoče doseči. Pri pravicah iz javnih sredstev je torej potrebna posebna pozornost zaradi narave pravic, da ne pride do prevelikih posplošitev, saj je cilj socialnega varstva zagotoviti varstvo najbolj ranljivim in socialno ogroženim osebam. To pa še vedno zahteva določeno stopnjo individualizacije postopkov.   (nadaljevanje) Ob koncu te predstavitve bi želela še enkrat poudariti, to, kar je predvidela prva novela zakona, ostaja. Sprememba je samo v tem, da želimo preiti na mehkejši, postopnejši način uveljavitve ciljev, postavljenih v prvi noveli. Gre za to, da se cilji ohranjajo, samo pot do cilja se nekoliko podaljša.  Hvala lepa.
Hvala vam za obrazložitev.  Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Izvolite, mag. Sonja Bien Karlovšek.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Pripombe, ki jih je Zakonodajno-pravna služba podala v svojem mnenju, so upoštevane v vloženih amandmajih petih poslanskih skupin. Nomotehnično je ustrezneje urejen drugi odstavek 35. člena, ki se spreminja s 1. členom. V novem 35.a členu je določeno, da pri nadaljnjem prejemanju letnih pravic osebi ni treba vložiti vloge, ampak center za socialno delo po uradni dolžnosti preveri pogoje za nadaljnje prejemanje letnih pravic. Pri tem je izrecno določeno za potrebe odločanja, da se kot dan vložitve vloge šteje dan začetka postopka po uradni dolžnosti, in to zato, da bo pravni položaj oseb glede pravice, o kateri bo izdan informativni izračun, izenačen s pravnim položajem oseb, ki bodo pravico do javnih sredstev uveljavljale z vlogo.  Spremenjen je tudi 37. člen zakona, in sicer je spremenjen najprej vrstni red odstavkov, ker se določba v celoti nanaša na vse odločbe, ki se izdajajo po zakonu. V zadnjih dveh odstavkih pa je specialna ureditev, ki se nanaša le na nadaljnje prejemanje letnih pravic in iz katere je razvidno, da bo center za socialno delo po uradni dolžnosti odločil o nadaljnjem prejemanju letnih pravic, pri čemer bo lahko izdal odločbo, če pa bo informacijski sistem to omogočal na avtomatiziran način, pa bo o tem odločeno z informativnim izračunom, kar je razvidno iz amandmaja k 38.c členu. Pri čemer se bodo ti informativni izračuni lahko začeli izdajati takoj po uveljavitvi zakona, ker ta zakon ne predvideva zamika uporabe, vendar najpozneje do 1. januarja 2022, kot izhaja iz amandmaja k 11. členu.  Obdobje prejemanja je sedaj urejeno v 35. členu zakona enotno za vse pravice, ni posebej določeno v določbi 38.c člena, ki se nanaša na informativni izračun, tako je enotno, ne glede na to, ali bo o letni pravici do nadaljnjega prejemanja izdan informativni izračun ali pa bo o njej odločeno z odločbo.  Sicer pa Zakonodajno-pravna služba ponavlja pripombo, ki jo daje že od uveljavitve zakona ob vseh novelah, ki jih je bilo od leta 2010, ko je bil zakon sprejet, sedem, in sicer, da bi bilo treba z vidika pravne varnosti, ki zahteva preglednost pravne ureditve, ta temeljni sistemski Zakon za zagotavljanje pravic do javnih sredstev urediti na bolj pregleden, jasen in nedvoumen način, ker pomeni izvajanje pravice do socialne varnosti, kar je ustavna pravica, zagotovljena v 50. členu ustave. In zato, ker je po odločbi Ustavnega sodišča treba pri postopku dodeljevanja pravic iz javnih sredstev kot ključno načelo upoštevati načelo osebnega dostojanstva oseb, ki so se znašle v socialni ali ekonomski stiski. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta Peter Požun?
Peter Požun
Gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, predstavnici Vlade! Državni svet je na svoji 12. seji včeraj obravnaval predlog zakona, ki ga danes obravnavate tudi na odboru, in ga podprl. Ob tem želim opozoriti, da smo že ob sprejemanju novele v letu 2017 na podlagi strokovnih mnenj predvsem zaposlenih na centrih za socialno delo opozorili, da je treba sistem pravočasno testirati in ga preizkusiti v dejanski praksi. Tako je že takrat bilo lahko pričakovati, da sistem ne bo uspel delovati in da bodo nastopile težave. Zato je pravzaprav zelo pametno in modro, da se zadevo nekoliko prestavi, da se jo izboljša, da bo lahko optimalno delovala, predvsem glede na to, da se pri   (nadaljevanje) preverjanju izpolnjevanja pogojev preverijo številne baze podatkov in da se jih poskuša kar se da ustrezno uporabljati. Pomembno je tudi to, da se razbremenjuje uporabnike pri pridobivanju pravic in da bodo na podlagi prihajajočega novega sistema tudi strokovni delavci na centrih za socialno delo se res lahko bolj posvetili svoji temeljni dejavnosti, se pravi, pomoči posameznikom, ki se na center za socialno delo obračajo zaradi svojih socialnih težav in problemov, manj pa bo administrativnega dela.  Še enkrat, Državni svet predlog zakona podpira. Hvala.
Hvala lepa.  Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo po vrsti o vsakem členu in glasujemo o amandmajih. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Ali temu kdo nasprotuje? (Ne.) V skladu s 126. členom poslovnika prehajamo na razpravo in glasovanje o 1. členu predloga zakona in vloženem amandmaju. K razpravi se je prijavila kot prva Jelka Godec.
Najlepša hvala. Da ne bi slučajno kdo danes hvalil te nove Vlade, da bo s to novelo zakona uporabniku ne vem kako približala zadeve. Za prejšnjo novelo je že bilo povedano, torej Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, že takrat je bilo rečeno, da uporabnik ne bo več obremenjen, CSD in tako naprej. Ampak že takrat je bilo tudi opozorjeno - kar je povedal tudi predstavnik Državnega sveta -, da bi bilo treba informacijski sistem prej testirati, da bo prihajalo do različnih tudi obremenitev, o katerih je danes povedala državna sekretarka. Je pa lepo opisala birokratsko stanje Slovenije, koliko klicev, koliko klikov, koliko ur je potrebnih, da narediš izračun za enega uporabnika. Zdaj je prav smešno v bistvu, da danes sprejemamo zakon, novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za nekaj, česar tisti, ki bi morali izvrševati zakon, niso naredili, in zato je treba zdaj zakon spremeniti. Če sem pravilno razumela, torej ISCSD-2, nadgradnja sistema ni narejena, ne deluje in zato ukinjate informativni izračun in uvajate odločbo. Torej tisti, ki so bili dolžni po zakonu te stvari izpeljati, niso izpeljali, za to so bili plačani, za to so bili izbrani, upam, da na javnem razpisu, za to so podpisali pogodbe in vse pač, kar zraven sledi, kakor rečejo v gradbeništvu, so tudi penali, če se nečesa ne izvrši, in zdaj se delamo norce iz ljudi, jih dajemo drugo ime za nekaj, kar… v bistvu spravljamo v prejšnje stanje pred tem zakonom oziroma novelo, torej v staro stanje, nič novega. Meseca avgusta je bilo povedano, in potem tudi s strani bivše ministrice Kopačeve, da bodo zamujale štipendije, subvencije za vrtce, državne štipendije in vse te zadeve, torej vse te pravice. Zdaj mene zanima, kako je s temi odločbami, kdaj jih lahko uporabniki pričakujejo, kdaj bo, glede na to, da zdaj pač vse skupaj stoji, kdaj bodo odločbe izdane, kdaj bo izplačilo teh pravic, ki jih imajo, in kdaj se boste nehali delati norce na ministrstvu oziroma država iz ljudi, z birokratskimi ovirami, ki jih imamo, in boste najprej odpravili birokratske ovire in se nehali s temi informacijskimi sistemi hecat. Ker v 21. stoletju se danes pogovarjati, da informacijski sistem na Ministrstvu za delo ne deluje oziroma na CSD-jih, je res hudo, no. S tem, da ga uvajate že - ne vem, zdaj ste vi čisto na novo, kajne, tisti, ki pa to delajo, so pa tam že 20 let in so točno vedeli, kakšne ovire lahko pričakujejo.   (nadaljevanje) Zanima me pa tudi, kdo je ta, ki bi moral izvršiti nadgradnjo ISCSD2, kolikšna je bila vrednost te nadgradnje, do kdaj bi morali to zadevo izvršiti in seveda do kdaj jo misli? Ker mislim, da leta 2015 isti problem z javnimi deli, z informacijskim sistemom za javna dela. Takrat je bilo, da bo elektronska prijava, so se začeli elektronsko prijavljati in se je vse skupaj sesipalo in potem so zavodi za zaposlovanje prešli na pisno obliko spet in je bilo tam nepravilnosti in pritožb in tako naprej veliko. Tako da, saj jaz vem, vi ste zdaj tu čisto na novo, prišli ste od tu notri, so vam rekli: »glejte, tole ne deluje, dajte to zdaj spraviti, tako da bo zakonsko držalo«, ampak torej vprašanje je, kdaj bodo odločbe, koliko bodo zamujale ali ne bodo zamujale oziroma že zamujajo, kdaj bo ta sistem nadgrajen, koliko in kdo je bil izbran za nadgradnjo tega sistema, koliko je vrednost nadgradnje torej informacijskega sistema, kakšna bo odgovornost teh, ki niso izvršili po planu? Torej, neke posledice tega morajo biti, če zakon ni bil izvršen tako kot bi moral biti oziroma se informativni izračun ne bo izvedel do konca leta. To, kar pa sporočamo ljudem je pa to, da čakajo na ta denar nekateri zelo, zelo, zelo močno. Študentje nekateri, ki dobijo štipendije šele odločbe so dobivali tudi februarja, to sem jaz ministrici že tudi povedala in jaz si ne predstavljam nekaterih študentov, kako lahko od oktobra do februarja preživijo v Ljubljani recimo, če jim je to eden izmed glavnih virov ali pa skoraj pri nekaterih edini vir financiranja, zdaj se pa še norca delamo s temi odločbami pa s temi birokratskimi ovirami. Tako da, dajte na ministrstvu, jaz dam čisto tako predlog, dajte odpraviti te birokratske ovire, če se je že zdaj CSD razbremenilo z nekimi zadevami, dajte najti torej način, da bo ta informativni izračun oziroma odločbe stekle hitreje, da ne bo ne vem koliko tisoč klicev za enega človeka in da se bo to rešilo čim prej, v dobro seveda uporabniku oziroma tistih, ki dobijo te dodatke. Tako da torej moje vprašanje je, zakaj ni bilo to izvršeno? Kdaj bodo odločbe, kdaj bo denar za te ljudi?  Samo toliko, hvala.
Hvala za razpravo. Naslednji razpravljavec je Violeta Tomič, se je prijavila, jaz bi pa samo rad povedal, da je z nami Franc Rosec namesto Suzane Lep Šimenko in Jani Möderndorfer namesto Janje Sluge. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo spoštovani predsednik.  Seveda mi v Levici bomo ta zakon podprli, ker je to edino odgovorno dejanje, ki ga lahko ta trenutek sprejmemo. Tudi vseh 9 amandmajev, ki so nastali glede na pripombe Zakonodajno-pravne službe in glede na predloge Levice, ki so bili upoštevani, tako da to bomo podprli. Zdaj, jaz se strinjam, da ta masovni avtomatizem, da je bil čisto utopičen in da je bilo treba to popraviti. Žal smo s strani ministrice Anje Kopač Mrak poslušali dve leti samo neke piar izjave, kako bo to zdaj vse super in krasno, ko bo to delovalo, ko bo pa začelo delovati šele dva meseca po tem, ko ne bo več ministrica, tako da… Kljub vsemu pa bi vseeno izpostavila ene par vprašanj in to predvsem ljudem, ki ste ves čas na tem ministrstvu. Vemo, da se ministri menjajo, pač zaposleni ostajajo in zanima me zakaj se ni že pred sprejemom zakona ZUPJS preverilo možnosti avtomatiziranega izdajanja informativnih izračunov? Že takrat smo vedeli s čim se bomo soočili. Zanima me tudi, glede na to, da se spreminja zakon, ki v veljavi še ni niti eno leto, mislim to sem mi zdi precej neodgovorno ravnanje zakonodajalca, sploh v luči dejstva, da so kršena načela po katerih bi moral biti zakon splošen, stalen in ne podvržen nekim nenadnim spremembam.   (nadaljevanje) Ljudje se zelo težko prilagajajo vsem tem novim postopkom, katerim so podvrženi. Zdaj, če je pridobivanje podatkov s strani virov omejeno, zakaj se temu ne posveti več pozornosti in ne nameni dodatnih kadrovskih in finančnih virov. Če po drugi strani obstajajo objektivna dejstva, ki onemogočajo pridobivanje podatkov, se sprašujem, ali ta objektivna dejstva niso obstajala že pred sprejemom te novele ZUPJS-G(?) in obrazložitvi novele iz leta 2017 je kot eden poglavitnih razlogov uvedbe avtomatizirane izdaje informativnih izračunov navedena močna razbremenitev CSD-jev. Dobro, danes pa beremo diametralno nasprotno, da bi uvedba tovrstne izdaje informativnih izračunov pa obremenila CSD-je in kako naj sploh po takšnih kontradiktornih izjavah jemljemo ministrstvo resno?  Novelo ZUPJS-G(?) je podprlo 72 od 73 prisotnih poslancev takrat. Zdaj, kako lahko zdaj na takšen način spreminjamo soglasne odločitve, tako rekoč soglasne odločitve zakonodajalca in kaj pomeni to sploh o delu Državnega zbora. Jaz se večkrat sprašujem, ko sklenemo nekaj in potem se to sploh ne upošteva, kakšno vlogo ima potem zakonodajno telo. Zdaj na ne razvidnost, negotovost in nejasnost predloga je opozorila že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in na podlagi kritike te Zakonodajno-pravne službe, se je pripravil predlog, ki je pač za odtenek malo manj nejasen, to je dobro ne. Kljub temu pa velja na tem mestu pozvati Ministrstvo za delo k bolj doslednemu in jasnemu in razločnemu delu. To se nanaša tako na sam zakon kot tudi na obrazložitve, ki se mestoma praktično ponavljajo. Zdaj, približno 60 %, rekli ste tam nekje do 450 tisoč odločb, vseh pravic iz javnih sredstev je letnih pravic in kot je bilo navedeno v obrazložitvi k predlogu zakona, bi uvedba avtomatizacije odločanja o letnih pravicah močno razbremenila CSD-je kot tudi stranke. In je dobro, ker bodo CSD-ji končno svoj kader lahko usmerili v reševanje bolj zahtevnih socialnih problemov socialnih stisk. Ideja z avtomatičnim odločanjem je bila, da se omogoči strokovnim delavcem dejansko upravljati strokovno delo in nuditi pomoč socialno izključenim, revnim, ogroženim in to naj bi bil torej en dober korak v smeri izgradnje sistema socialne države, ki jo predvideva 2. člen Ustave in korak naprej k večanju socialne varnosti in nudenju podpore tistim, ki jo najbolj potrebujejo in to je najbolj bistveno. Zdaj, kot sem že rekla v Levici bomo predlog zakona podprli, kakor tudi vse amandmaje predlagane, hkrati pa bi res želeli, da v prihodnje predlagatelji in tudi ministrstvo postopajo bolj odgovorno in se res ne poigravajo z zakonodajnim procesom in z ljudmi, ki to poigravanje čutijo na svoji lastni koži in so zelo nesrečni zaradi tega in zmedeni, kajti vemo, da ljudje ne berejo zakonov in so prevečkrat jezni na cel sistem, administracijo, ki ne deluje. Tako da hvala.
Hvala. Besedo ima Jani Möderndorfer, pripravi se naj mag. Karmen Furman, to so za enkrat prijavljeni in potem bi dal besedo predstavnikom ministrstva, da dajo odgovore na postavljena vprašanja. Hvala.
Hvala lepa predsednik. To, kar smo do zdaj slišali, kolegica Jelka in kolegica Violeta, v bistvu se strinjam z obema. Enostavno to so preveč občutljive teme, pri katerih pravzaprav tako izvršna veja oblasti kot zakonodajna veja oblasti preprosto ne more tako ravnodušno ali pa tako na enostaven način delati te spremembe, še posebej zato, ker ljudje, ki uporabljajo bom rekel ta sredstva oziroma so prejemniki teh sredstev, največkrat sploh ne razumejo tega sistema, kar si upam trditi, da še marsikateri poslancev v Državnem zboru ne razume tega sistema, kaj šele oni, ne? In se mora dati izdatno podučiti, zato, da razume, kako ta stvar teče.  Vendar, ne glede na to, se mi zdi nujno potrebno povedati pa par stvari v izogib nekega strahu, na katerega je opozorila Jelka, zelo opravičeno. Namreč, gre predvsem za ta izplačila, ko je omenila, da so pač nekateri dobivali šele v februarju mesecu v bistvu sredstva in s tem je bil seveda poskus ali pa, bom rekel, njihove težave še toliko večje. Saj veste kaj to pomeni, če ti planiraš, da boš živel z denarjem, ki ga boš dobil v februarju mesecu, recimo v januarju, no ti ljudje pa verjetno še kakšen mesec nazaj bolj, bom rekel, imajo te potrebe, ko bi že morali ta sredstva dobiti. Ampak, prav zato, je aktualna ministrica odobrila dodatna izplačila že v mesecu oktobru, to je treba poudariti. V izogib temu, da do tega ne bi prihajalo. Zaradi, bom rekel, samega varstva. Kar se tiče pa, bom rekel, same računalniške tehnologije. Jaz jo zelo veliko uporabljam, moram reči, da me zelo zanima, se zelo, bom rekel, nisem eden tistih, ki malo ve kaj in kako deluje na tem področju no in sem sam prepričan, da vse dileme in bom rekel, vprašanja, ki smo jih zelo odpirali, tako v koaliciji, kot v opoziciji že v prejšnjem mandatu, na kar opozarjata obe moji predhodnici pri sami razpravi, so te dileme nastajale. Ne nazadnje tudi predstavnik Državnega sveta je o tem govoril, kako pravzaprav so imeli dileme in so opozarjali na ta vprašanja. Vsi smo opozarjali. Računalniška tehnologija na državnem nivoju je sploh nekaj posebnega. Tukaj moramo biti samokritični, zato ker v bistvu to opažamo na vseh ravneh. Toliko denarja, kot država nameni za informatiko, mislim, da ga ni podjetja v Sloveniji, ki toliko denarja namenja za informacijski sistem, pa kljub temu stvari ne funkcionirajo. Da vsaka nova stvar, ki se jo vzpostavi in postavi, ima vedno tehnične probleme. Spomnite se vpisa nepremičnin, informativnih izračunov. Spomnite se elektronskega beleženja mature. Spomnite se, bom rekel, prvih dohodninskih odločb informativnega izračuna, ki jih bomo prejemali. Vse povsod so bile vedno pritožbe. Veste, ampak, kadar mi zajamemo vse, to še nekako gre, ko pa zajamemo socialno skupino, ki je, bom rekel, že tako obremenjena in »hendikepirana« s primanjkljajem, potem imamo pa še toliko večji problem. In, tukaj seveda se meni vedno postavlja vprašanje, kako pravzaprav funkcioniramo in delamo na področju informatike? Glejte Google zajema vsak dan iz platforme čez milijone različnih platform podatke. In jih zajema, na katere on nima vpliva, ampak jih zajema. In si upamo trditi in tudi v pogovornem jeziku vsi vedno rečemo, Google bo povedal, kako stvari tečejo. Da pa ena država ne more urediti tega vprašanja, jaz to težko razumem, zato pričakujem, seveda državna sekretarka, prav je, da odgovorimo na vprašanja, ki so bila postavljena s strani opozicije, bi pa predlagal še eno stvar. Dajmo zelo jasno definirat, zato, da bo tudi slovenska javnost jasno obveščena, kaj s tem zakonom pravzaprav počnemo. Kaj bi bilo, če ta zakon ne bi bil popravljen? In kaj s tem zakonom, seveda primerjalno rešujemo, ko ga sprejemamo, zato, da bomo tudi mi, ki odločamo o tem, zelo jasno vedeli in ne nazadnje tudi za zgodovino in »historjat«(?), kaj danes odločamo, zato, da bomo s čisto vestjo seveda brez problema te spremembe sprejeli. Jaz namreč ne vidim težave v tem, da če ugotovimo napako, da jo je treba / nerazumljivo/ takoj popraviti. Nimamo probleme s tem. Problem pa imam, če bom napako, misleč, da smo jo popravili, pa bomo čez šest mesecev tukaj še enkrat sedeli zaradi istih vprašanj. Zato dajmo, gospa državna sekretarka, to razložiti, da bomo vsi pomirjeni in da bomo lahko s čisto vestjo tudi glasovali in podprli te spremembe. Hvala lepa. / izklop mikrofona/.
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni tudi z moje strani. In sicer, kot je bilo povedano s strani državne sekretarke, predlagana sprememba zakona, ki jo danes obravnavamo tukaj, naj bi zasledovala dva cilja. Prvi cilj, je bilo rečeno, razbremenitev stranke. Zdaj, glede na vsebino, ki jo imamo danes tukaj, to ne bo držalo in kot je že omenila gospa kolegica Jelka Godec, je bilo slednje uvedeno že z prejšnjo novelo. Zato spremembo, kot ste sami dejali pa uvajate nekakšen mehkejši pristop. Zdaj, mene tukaj zanima, za koga? In sicer, da se bo namesto informativnega izračuna, boste zgolj to nadomestili z odločbo. V praksi, jaz sem se pogovarjala in pridobivala informacije tudi s terena, s strani zaposlenih Centrov za socialno delo in po informacijah, ki sem jih uspela sama pridobiti, tudi zaradi uvajanja že tega novega informacijskega sistema, je bil v mesecu oktobru izpad samega sistema za izdajanje odločb. In torej, ta vaš drugi cilj, ki ste ga danes tukaj izpostavili za razbremenitev Centra za socialno delo in zaposlenih, to očitno v praksi ne deluje in se ne realizira. In sicer, z samo reorganizacijo centrov, ki ste jo izvedli s 1. 10. v letošnjem letu, je res, da je bila sicer na papirju, izpeljana v praksi teoretično pa očitno ne. Sistem vam ne deluje, niti za knjiženje pošte. Namreč, tam imate nek sistem, meni je bilo rečeno Martin Krpan, ki se je uvedel, medtem ko zaposleni, ki bi naj to delali že z 1. 10. v okviru reorganizacije centrov niso bili niti na izobraževanju, da bi znali s tem sistemom ravnati. Seminar naj bi se izvajal šele v prihodnjih dneh. Potem tudi, mi je znana informacija glede zamud pri izdajanju odločb za štipendiranje in sicer z strani zaposlenih. Na Centru jim je bilo rečeno, da glede na pretekla leta, bodo tokrat štipendije zamujale še približno za cca. dva meseca. Glejte, to je popolnoma neresno in v današnji dobi informacijske tehnologije popolnoma nesprejemljivo, sploh v primeru takšnih pravic, kot so pravice iz, ki obravnavajo naveden zakon. Neodgovorno in rečeno je bilo tudi, med drugim, da naj bi zaposleni pridobivali podatke iz e-pladnja. Glede na to, kakšna je trenutno struktura zaposlenih, ki ste jo izvedli potem glede na reorganizacijo Centrov za socialno delo, naj bi mi bilo povedano, da na enotah, ki so trenutno ostale po občinah, ni niti kadra, kaj šele, da bi oni imeli kakšen sistem, iz katerih bi lahko črpali podatke, tako da, to trenutno se izvaja po sistemu znajdi se. Tako da, kot so že povedali moji predhodniki, resnično upam, da se takšne anomalije ne bodo več dogajale in glede na to, da sem tudi sama pravnica, nekako mi ni jasno, kaj želite z tem mehkejšim pristopom, kot je bilo rečeno, v resnici, v praksi realizirati in bi resnično prosila, da natančno razložite, kje so tiste vsebinske, časovne, tehnične in objektivne narave, zaradi katerih se zakonodaja spreminja? Kaj natančno se, da bolj podrobno definirate, zakaj natančno ta informativni izračun avtomatično ni bil izveden oziroma ne bo izveden, kot je bilo predvideno v zakonskih rokih. Hvala.
/ izklop mikrofona/ Pardon. Se zahvaljujem za razpravo, mag. Karmen in gremo sedaj na odgovore. Lepo prosim predstavnike Ministrstva za delo, da na postavljena vprašanja dajo odgovore. Izvolite.
Breda Božnik
Hvala lepa za besedo. Hvala za vašo razpravo, za vaše pripombe, vprašanja. Jaz bom skušala na jih, kar se da, točno odgovorit. V primeru, da kje ne bom imela točnega odgovora, pa bom prosila, da mi pomagajo kolegice, ki so danes z mano. Razlog za postopnost pri prehodu na informativni izračun je predvsem kompleksna zakonodaja. Informativni izračun ostaja, gre samo za to, da se uvaja postopno – postopoma. Dokler ne bo v celoti uveden, pa ostaja odločba. Prvi izračuni, prvi informativni izračuni bodo že v letu 2019 za najenostavnejše primere. Torej ena družina z dvema otrokoma, brez sprememb pri dohodkih in pa pri premoženju. Stranke bodo prejele odločbo od 1. 1. 2019 dalje ne, da bi jim bilo potrebno oddajati ponovno vlogo. CSD-ji bodo odločali po uradni dolžnosti in stranke bodo razbremenjene.  Po tej noveli bodo upravičenci redno prejemali svoje odločbe v zakonsko določenih rokih. Tu se zamude pri odločanju ne pričakujejo. Pred samim sprejemom zakona so bila opravljena testiranja in pa nadgradnje sistema. V tem letu so testiranja zelo intenzivna in sedaj ob nadgradnjah se je pokazalo, da sistem v celoti ni možno dejansko popolnoma avtomatizirati. Pravočasno, mislim. Ključni razlog pa je bil v virih. V zunanjih virih. Viri niso v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pač pa gre za neodvisne vire drugih organizacij, kot so banke, FURS, GURS in tako naprej. In ti viri so tisti, ki ob številnih klicih lahko padejo.  S postopno nadgradnjo ISCSD bomo prišli do avtomatizacije in dosežen bo tudi cilj razbremenitve strokovnih delavcev na centrih za socialno delo. Ti bodo razbremenjeni postopno. Strokovni delavci bodo posledično razbremenjeni upravnih postopkov in jim bo omogočeno več strokovnega dela s samimi uporabniki.  Res je, kar je opozoril gospod Möderndorfer, ministrica je v zavedanju, da je potrebno pravočasno odločati o pravicah iz javnih sredstev, odobrila dodatno izplačilo. V ospredju nam morajo biti upravičenci, ki dejansko te pravice potrebujejo. In nujno potrebujejo. Govorim o štipendijah. In ta novela, ki je danes pred nami, o kateri pravzaprav odločamo, je pripravljena ravno z namenom zagotavljanja teh pravic uporabnikov, o katerih govorimo v tem trenutku. V primeru nesprejema te novele bi se uresničilo veliko tveganje, ki je bilo zaznano – upravičenci bi lahko ostali jeseni 2019 brez izdanih odločb in brez odobrenih pravic iz izplačanih sredstev in pa subvencij. Razlog pa je v zmogljivosti informacijskega sistema in v zmogljivosti virov. To pač večkrat poudarim, ker je bilo večkrat izpostavljeno.  Informacijski sistem je bil prvi teden v oktobru zaprt iz razloga nadgradnje zaradi reorganizacije centrov za socialno delo. Izveden je bil organizacijski del reorganizacije. To pomeni, da ne drži, da reorganizacija ni bila izvedena. Bila je, bila je izvedena tehnično, vsebinski del pa sledi. Uvaja se nov dokument sistema Krpan. Tisti, ki ste ga omenili preko Ministrstva za javno upravo in ta sistem bo zaživel s 1. 1. 2019. CSD-ji bodo ta sistem za knjiženje prejeli prvi in dejansko bodo sledili drugi organi znotraj same uprave.  Bilo je tudi vprašanje glede izvajalcev nadgradnje informacijskega sistema. Izvajalec ni bil izbran na javnem razpisu, gre za nadgradnjo obstoječe pogodbe z izvajalci. Potrebno je poudariti, da razlog sprejema novele ni na strani izvajalcev, da niso izvedli nalog, temveč, kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, zaradi kompleksne zakonodaje, drugi razlog pa so dostopnost do podatkov. Torej do virov, ki niso v domeni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, temveč so domena drugih organizacij. Cena izvedbe avtomatičnega informativnega izračuna je približno 540 tisoč evrov z DDV. Nadgradnja se izvaja. Izvajalci še vedno izvajajo to zadevo, vendar jo nadgrajujejo postopoma. Predvsem zaradi kompleksnosti določb. Hkrati pa tudi pripravljamo poenostavitve zakonodaje, da bodo določbe bolj jasne in poenostavljene. Kar ste pa pravzaprav tudi izpostavili.  Še enkrat bi želela poudariti, govorimo o mehkem prestopu. Govorimo o pristopu do tistih ciljev, ki jih je dejansko postavila prejšnja ekipa ministrstva. Jih ne ukinjamo, jih ne umikamo, do njih bomo prišli samo po nekoliko daljši poti z razlogom, da zagotovimo, da bodo res zadeve pripravljene tako, kot je treba, in da ko pridemo do popolne avtomatizacije, dejansko zadeva stoji in nam ne podira in ruši samega sistema. Hvala lepa.
Hvala vam za pojasnilo. K besedi se je prijavil Soniboj Knežak in ponovno Jelka Godec.  Izvolite, Soniboj Knežak.
Hvala, predsednik.  Ne bom dolg, bom kratek, ker sem tudi nekatere odgovore vmes že dobil. V bistvu bi se tudi sam lahko strinjal z vsem, kar so moji predhodniki rekli. Od pomislekov gospe Godec, predvsem v tem delu, da - ne vem, jaz izhajam iz podjetja / nerazumljivo/ take šlamastike (?) s pogodbo z zunanjim izvajalcem, ki ne opravlja določene storitve, ki jih ne opravi do roka. Najmanj, kar je, so dogovorjene sankcije v tej zadevi. Zdaj, če sem prav razumel sekretarko, ste obrazlagali, da niti ni toliko problem v IT-ju, kot verjetno v oceni podatkov, ki jih je treba zajemati pri vsem tem. Se pravi, da pri oceni izvajanja projekta (?) letal v bistvu ni bil, po mojem, potem dobro načrtovan. Jaz drugega ne morem reči. Tudi verjamem, koliko jaz poznam doktor Kopačevo, prejšnjo ministrico, da ni prišla pred parlament z namenom kogar koli zavajati, ampak na podlagi enih podatkov, ki so jih pridobili – najsi bo z IT-ja, z vsega tega. Kar tudi pomeni, da je odgovorna.  Drugo - tisto, kar ste sami omenili, da cilj ostaja isti, da se pač tisti del dveh ciljev, ki je bilo eden, da razbremenimo ljudi teh birokratskih postopkov, drugi pa da vam olajša delo. Težko se tudi strinjam z oceno, da v današnjem času pri vsej tej IT tehnologiji – jaz vem, da so ogromne te številke, ki ste jih dali, ampak verjemite mi, da 38 baz podatkov ni znanstvena fantastika spraviti skupaj. Seveda je pa vprašanje časa in vsega tega.  Zdaj, v teh parih mesecih, kar sem v parlamentu, ugotavljam tudi, tako kot je kolega Möderndorfer rekel, da imamo – država nasploh kar probleme s temi IT izvajalci. Jaz ne vem, to so verjetno en bazen, kjer se pretaka ogromno denarja, verjetno tudi obljubljajo včasih zadeve, da posle dobijo, ki že vnaprej vejo, da jih bodo kasneje nadgrajevali z nekimi aneksi. Vem pa, da tak projekt v bistvu danes ni nič kaj posebnega. Se pa razumemo – tu se pa malce z gospo Godec razlikujem, ko pravi, da se delate v bistvu norca iz ljudi. Jaz verjamem, da tisto, kar ste danes naredili, da ste prišli pred nas s predlogom, z jasno obrazložitvijo, da imate težave, tudi obrazložili ste jih, kaj, tudi je tu v prvi vrsti, bi rekel, eno odgovorno dejanje z vaše strani. Ker se zavedate, da imate v končni fazi opravki s ciljno skupino ljudi, ki so socialno šibki, ki imajo težave in da si tu, kljub temu, da boste imeli še verjetno v naslednjih mesecih več dela, kot je predvideno, ko bo to končano, tega ne smete privoščiti. Tu le v končni fazi imate vi osebno kontakte s to skupino.  Ne vem, jaz – verjetno bomo morali na tem področju nekaj ukrepati. Če poslušam kak mesec, dva nazaj pri predstavitvi, ne vem, Ministrstva za črpanje sredstev iz kohezije – mi se ukvarjamo pri tako pomembni zadevi s problemom opisa nekih obrazcev, do katerih nismo dostopali. Mislim, tega si jaz ne znam predstavljali. Ampak to je, / nerazumljivo/ in tudi birokratiziranost te države, kot je bilo tudi danes že tudi omenjeno.  Skratka jaz seveda bom podprl tisto, kar predlagate, ker nenazadnje drugega nam tudi ne preostane. Hvala lepa.
Hvala.  Besedo ima Jelka Godec.
Ja, hvala. Kolega me je sicer narobe razumel. Nisem mislila, da se zdaj to ministrstvo dela norca oziroma ti, ampak da se dela država norca iz ljudi, ki ne more rešiti ta informacijski sistem, pa da se na glavo postaviš. In tako, kot je rekel kolega Jani, da denarja v informacijski sistem v Sloveniji je »da dol padeš«. »Da dol padeš«, ko greš na Erar, ampak nič ne dela. In zdaj vi, državna sekretarka, ste rekli, da ni šlo za javni razpis, ampak je šlo za nadgradnjo obstoječe pogodbe, torej izvajalca, ki že dela v CSD-jih. In zdaj on ugotovi, da ne more zajeti toliko podatkov. Mislim, to je tisto, kar je treba te izvajalce oziroma IT ljudi vprašati. Kako so lahko bivšemu ministrstvu zagotavljali, da bo to rešeno do konca leta, zdaj pa naenkrat to ni več možno. Ja, seveda je odgovorno od vas, da ugotovite, da pač je bolje, da greste nazaj na staro stanje in da ljudje dobijo odločbe, ampak takšne izvajalce oziroma te, ki nadgrajujejo ta IT sistem, bi bilo pa treba kar marsikaj vprašati. Pa tudi malo – na koncu koncev vi hodite tule sem pa govorite, kako tega ne naredijo in vi poslušate in je to krivo ministrstvo, ne pa izvajalec. Dajte pa izvajalca vprašati za odgovornost.  Pa rekli ste – zaradi kompleksne zakonodaje. No, tu je pa krivda na ministrstvu. Ki je takšno zakonodajo pripravilo. In seveda tistih, ki so v Državnem zboru takšno zakonodajo podprli. In ja, jaz vas razumem, državna sekretarka, vi ves čas poudarjate, da delamo za to, da ljudi razbremenimo. Ampak to smo naredili že prej. Zdaj delamo kaj? Potuho izvajalcu, ki ni tega naredil. To delamo zdaj. Izvajalcu, ki ni izvedel pogodbe, da do konca leta nadgradi IT, zdaj mi dajemo potuho. In spreminjamo zakon za to, da bo on imel dalj časa, da naredi informativni izračun. Za isti denar? Ali za več dodatnega denarja, tako kot je rekel kolega, ko se potem kar aneksi delajo enega na drugega. In nihče ne odgovarja za to, da do tistega roka ni naredil. In če boste na ministrstvu imeli toliko poguma in temu izvajalcu rekli: »Zdaj pa tako. Do takrat pogodba, drugače pa – sledi …« Pač, tudi v pogodbi verjetno mora biti neka zadeva, ki drži izvajalca. A ga čisto nič ne drži?  Še enkrat, IS CSD dela isti izvajalec že ne vem, koliko let. Zdaj on ugotovi, da to ne gre. Saj ni čudno. Saj po drugi strani pa da ne govorimo – FURS pa ti dvakrat pošlje odločbo za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče. Dvakrat. Lansko leto in letos. In potem, ko jih kličeš pa rečeš: »Čakajte malo, jaz sem pa to že plačala.« Rečejo: »Ups! Imamo študente pa je narobe noter vnesel.« Ja, kako, če je informacijski sistem niti položnice ne bi smel natisniti. Če sem že plačala. In potem ljudje stari to plačajo. Ker ne vejo. Dvakrat leti s tisto položnico tja. Zato pa – saj ni čudno. In tako, jaz se čisto strinjam tukaj s kolegom Möderndorferjem. Ta denar v informacijski sistem v kateremkoli ministrstvu ali državni upravi, ki je šel, bi bilo treba pogledati, kaj zdaj tu dela, kaj ne dela. Stalno so problemi. Stalno. Vse dol pade, ko se začne delati. In ta testiranja in izvajanja pogodbe bi morala biti. Tako da – ja, jaz se strinjam. Treba je pač zdaj samo – prav tako – da ne bomo zdaj, da ne bomo z napako popravljali napake. Da ne bomo tega zdaj naredili. Ampak jaz mislim, da ta novela je čista potuha izvajalcu oziroma temu, ki nadgrajuje IT in čisto nič drugega. Mislim, potuha. Ampak rešitev pa seveda za CSD, za tiste, ki delajo na CSD, za tiste, ki bojo … Ampak še eno vprašanje pa imam, ne vem, mogoče sem preslišala, ampak – kdaj bodo ti ljudje zdaj dobili odločbe? Ne informativni izračun, odločbe. Ali so jih že, ali jih še bodo? Informativni izračun - ste povedali. Za najbolj enostavne 1. 1. 2019, ampak mene zanima danes. Te odločbe, ki jih danes sprejemamo s to novelo. Kdaj? Hvala.
Hvala.  K razpravi k besedi se je prijavil Aljaž Kovačič. Imate besedo.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Veseli me dejstvo, da dejansko imamo danes vsi neki pogled. In ne vem, če sem zdaj že sodeloval na odboru v Državnem zboru, kjer bi se vsi tako strinjali glede teh težav. Tudi v poslanski skupini LMŠ bomo zadevo podprli, ker dejansko zagovarjamo, da uporabniki ne smejo čutiti posledic. Se pravi, če mi danes te novele ne bi sprejeli, bi uporabniki v praksi čutili posledice. V bodoče pa si želimo, se pravi, da to teh zadev ne prihaja, ker tudi dejansko zagovarjamo stališče, kot je danes bilo že večkrat omenjeno, da si sama podjetja, ki danes dejansko delujejo v podobnih sistemih, žal na trgu ne morejo privoščiti takšnih anomalij, da v praksi ne bi delovale. Saj če pogledamo, recimo, že neka start up podjetja – večina ima neke aplikacije, preko katerih dejansko delujejo, preko mobilnih telefonov in imajo za to zaposlene dejansko IT-jevce, ki poskrbijo za te zadeve. In vsa resna podjetja si v praksi ne privoščajo takih anomalij. Večkrat je bilo opozorjeno tudi glede štipendij. Mislim, da zamujanje štipendij ni nobena novost. To se dogaja že desetletja, tudi sam sem deloval na tem področju. In ne glede na to, kakšen sistem imamo, ali je to sistem, ki je totalno analogen ali je kakršenkoli, štipendije morajo prosilci dobiti na roke, se pravi, ne smejo zamujati, kajti študentje denar potrebujejo iz meseca v mesec, da preživijo, in dejansko ne pomaga, da dobijo štipendije v mesecu februarju oziroma marcu ter potem trikratne zneske, ker vseeno te tri, štiri mesece morajo preživeti. Hvala.
Hvala na razpravi. Nobenega drugega ni k razpravi. Bi prosil državno sekretarko Bredo Božnik, da da odgovore na postavljena vprašanja.
Breda Božnik
Hvala za besedo.  Jaz bi želela pojasniti, da informacijski sistem deluje, je delujoč. Tu lahko govorimo celo, da je sistem dober. Gre pa za nekaj tako kompleksnega, enega res izmed najkompleksnejših sistemov v Republiki Sloveniji. In ovira je pri možnostih avtomatizacije. O tem sem že govorila. Torej zunanji viri in pa kompleksna zakonodaja. Zakonodaja na področju pravic iz javnih sredstev je tako kompleksna, in sicer iz naslednjega razloga. Gre za zelo, zelo občutljive pravice in zakonodaja je taka, da skušaš zajeti čim več različnih primerov in se čim bolj pravično odločiti o pravicah ljudeh.  Kar pa se tiče strahu oziroma dodatnega vprašanja, kdaj bojo zdaj te odločbe, kakšne bodo zamude … Po tej noveli bodo upravičenci redno prejemali svoje odločbe v zakonsko določenih rokih. Tukaj se zamikov pri odločanju ne pričakuje. Hvala.
Hvala lepa. Še Jurij Lep. Imate besedo.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane, spoštovani. Glede na to, kaj zdaj razpravljamo, se lahko res mogoče z vsem ali pa večinoma strinjamo in tudi naša stranka DeSUS in jaz osebno bom to podprl. Ker gremo vsekakor na roke uporabnikom. Zdaj, kaj se je prej zgodilo, zakaj so sprejeli zakon na prejšnjem sklicu pa ni šel v izvajanje, se jaz ne bom spuščal. Vsekakor je pa to ena stvar, ki smo jo poslance ali pa poslanci tudi zdaj pa tudi v teh prejšnjih mandatih – če nekaj sprejmemo, pričakujemo, da se bo to izpeljalo. To je logično. Da bi tudi mi pričakovali, da se bo zdaj to izpeljalo do leta 2022, kot ste zdaj povedali. Do 2022 zagotovo potem že bo, če ne, bom jaz sam mehanično to uredil. Recimo. Dejstvo pa je, da je informacijskih podatkov pa splošnih informacij, ki jih zdaj lahko dobivamo na trgih, ogromno. Zdaj, ti gospodje, ki so pa zaposleni oziroma delajo ta javna sredstva pa avtomatizacijo, pa tudi vem iz osebnih izkušenj, da so po vsej verjetnosti malo zadaj za časom in v bistvu tisti, ki so na trgu, ki se ukvarjajo z avtomatsko obdelavo podatkov, imajo mogoče več znanja. Jaz sem prepričan, da bo treba tudi počasi – ne glede na to, da je lahko dober delavec pa dober operater pa dober izvajalec – pač potrebno nekaj dopolniti, zamenjati. Ni - tisto, kar človek se nauči pri 20 letih, 30, je zdaj že tako zastarelo, da po vsej verjetnosti več ne dohaja znanja in več ne morejo slediti tem našim željam. Tako da, kar se tega tiče, sem vsekakor za to, da to zdaj naredimo, in mislim, da je tudi prav, da s tem, kot ste že pa rekli, da odločbe ne bodo v večini zaostajale, mislim, da smo namen dosegli. Da bodo uporabniki, ki so dejansko odvisni od teh sredstev, tudi te dobili pravočasno. Vemo pa da bo še zmeraj dovolj klicev. In tako kot je bilo že rečeno – 38 podatkov ni tako težko skupaj spraviti. Tako da glede na to, da nisem računalničar, bi po vsej verjetnosti eni mladi, ki se to ukvarjajo non-stop, lahko to naredili. Jasno pa je, da vsaka stvar, ki je utečena, pa če hočeš neko spremembo, zahteva   (nadaljevanje) pogled v celotno skupino, ne samo en del, tako da jaz bi to z veseljem stisnil gumb za in pa verjamem, da bomo sedaj poskušali zdaj v tem sklicu naprej delovati odkrito in odprto in to kar bomo rekli, tudi izpeljali. Dejstvo pa je, da izvajalec, ki je rekel, da bo to naredil do 1. januarja 2019, pa to naredil ga je res treba vprašati zakaj to ni naredil in če ne bo imel pravega odgovora, se lahko zahvalimo za sodelovanje in poiščemo mlade, ki so dosti sposobni, da lahko to stvar rešijo. Hvala.
Hvala za razpravo? Se še kdo prijavlja k razpravi? Ne, potem bomo šli k glasovanju. Zaključujem razpravo in gremo k amandmaju 1. člena. Kdo je za? Glasovanje. / medsebojno pogovarjanje/ Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Gremo na naslednji člen… gremo k naslednjemu členu, 2. členu in odpiram razpravo na 2. člen / medsebojno pogovarjanje/ in k vloženemu amandmaju, ker 2. člen ima amandma – ni. Potem gremo naprej / medsebojno pogovarjanje/, pardon, se opravičujem, moramo glasovati o amandmaju 2., ker smo rekli na početku.  Glasovanje. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 2. členu sprejet. Gremo k 3. členu, odpiram razpravo in amandmaju k 3. členu. Če razprave ni, preidemo na glasovanje. Glasovanje Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet. Gremo k amandmaju k 4. členu. Odpiram razpravo, razprave ni, preidemo k glasovanju. Glasovanje. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 4. členu sprejet. Kdo želi razpravljati o 5. členu? Tu ni amandmaja, nobeden. Gremo na glasovanje… ne, to bomo skupaj glasovali. / medsebojno pogovarjanje/ Odpiram razpravo k 5. členu, torej razprave ni. Gremo k 6. členu in k vloženemu amandmaju, odpiram razpravo, razprave ni. Preidemo k glasovanju. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) / medsebojno pogovarjanje/ Amandma je sprejet. Gremo k… kateri člen je zdaj? K 7. členu in odpiram razpravo, če razprave ni, gremo naprej. Gremo k 8. členu. Odpiram razpravo, razprave ni in gremo naprej. Gremo k 9. členu in vloženemu amandmaju k 9. členu. Odpiram razpravo, ni, potem gremo k glasovanju vloženemu amandmaju. Glasovanje. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Gremo k 10. členu in     (nadaljevanje) vloženemu amandmaju. Odpiram razpravo, razprave ni. Preidemo k odločanju sprejemu amandmaja. Kdo je za? (10 članov) Kdo je proti? (Nihče.) Gremo k 11. členu, tu pa nimamo amandmaja…
Gospa _________
Je.
Je, aha pardon, se opravičujem. Glasujemo, odpiram razpravo k 11. členu in amandmaju k 11. členu. Razprave ni, gremo na glasovanje o sprejemu amandmaja k 11. členu. / Medsebojno pogovarjanje/ Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Jaz sem namreč na ekranu glasovalo, ni delovalo. Moral bi delovati, pa ne deluje mi pravijo tu sodelavke. Gremo k 12. členu in k sprejemu amandmaja k 12. členu. Odpiram razpravo, če razprave ni, preidemo na glasovanje. Glasujemo torej k amandmaju k 12. členu. Glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 12. členu sprejet. Zdaj gremo naprej, na glasovanje dajem vse amandmaje skupaj, vse člene skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti. Ugotovitev… prejet amandma se vključi v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona na matičnem delovnem telesu, odboru pa predlagam, da sprejme še naslednji sklep: odbor na podlagi 2. odstavka 59. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga kolegiju predsedniku Državnega zbora, da v predlog dnevnega reda 2. redne seje Državnega zbora uvrsti Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o uveljavljeni pravici iz javnih sredstev, druga obravnava. / Medsebojno pogovarjanje/ Glasovanje. Ali mogoče kdo hoče razpravljati kaj? Ne, potem gremo na glasovanje, potem bomo pa videli, če smo še sklepčni. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Predlagam za poročevalca na seji Državnega zbora kot je v navadi, predlagam, da sem sam. Se strinjate? Hvala lepa. Zaključujemo to točko dnevnega reda, zaključujem tudi 4. nujno sejo. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.