5. redna seja

Odbor za finance

1. 2. 2019
podatki objavljeni: 1. 2. 2019

Transkript

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni! Pričenjam 5. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti član Odbora za finance, Primož Siter iz Poslanske skupine Levica. Imamo pa kar nekaj nadomestnih članov in članic, ki na seji sodelujejo s pooblastili in ta zadeva izgleda takole: poslanec Željko Cigler nadomešča poslanca Luko Mesca iz Poslanske skupine Levica, poslanec Andrej Rajh nadomešča poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek, poslanka Nada Brinovšek zamenjuje oziroma nadomešča poslanko Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanec Gregor Židan nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra in poslanka Tina Heferle nadomešča poslanko Andrejo Zabret iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red. Članice in člani seveda tudi veste, da ste z dnem 13. februarjem 2019 prejeli tudi predlog za širitev z naslednjo točko dnevnega reda in sicer bi to bila 7. točka dnevnega reda – Zahteva Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 1. odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku. Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev. Ali želi katerikoli predstavnik poslanske skupine predstavite mnenje poslanske skupine o tem predlogu? Vidim, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog za širitev s 7. točko dnevnega reda sprejet. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem seje odbora skupaj s širitvijo.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O SPREMEMBI UREDBE ŠT. 904/2010 V ZVEZI Z UKREPI ZA KREPITEV UPRAVNEGA SODELOVANJA ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM NA PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST.  Gradivo k točkam od 1. do 4. smo prejeli od Vlade, dne 31. januarja 2019 na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča Republike Slovenije v točkah 1. – 4. je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točke obravnaval na podlagi 2. odstavka 154. h člena  (nadaljevanje) Poslovnika Državnega zbora. Svoja poročila bo posredoval pristojnemu odboru, to je Odboru za zadeve Evropske unije. Poslovniško določen rok za vložitev amandmajev matičnega delovnega telesa je najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora. K vsem štirim točkam, od prve do četrte so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance.Gospe članice odbora in gospodje člani odbora, preden predam besedo predstavnikom Ministrstva za finance, vas prosim za eno vaše mnenje. Vlada je namreč zaprosila, da bi združila uvodno predstavitev za vse predloge stališč Vlade Republike Slovenije, zato ker so vsebinsko med seboj povezani. Gre predvsem za to, da se vsi nanašajo na ukrepe za boj proti goljufijam v zvezi z davkom na dodano vrednost pri e-trgovanju, da je cilj vseh teh predlogov oziroma ukrepov, o katerih bomo odločali, vzpostavitev novega osrednjega elektronskega sistema za shranjevanje informacij o plačilih, da je naslednji cilj okrepitev sodelovanja med davčnimi organi in ponudniki plačilnih storitev, da je skupni imenovalec oziroma, da so skupni imenovalec tudi ukrepi, ki bodo razbremenili podjetja in bodo enostavni za izvajanje in predvsem, da se zagotovi preglednost poslovanja in omogoči učinkovit nadzor davčnega organa. Predlog je torej, da bi predstavnica Ministrstva za finance vse štiri točke dnevnega reda predstavila hkrati. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ni nasprotovanja, zato prosim gospod predstavnico Ministrstva za finance, državno sekretarko Natalijo Kovač Jereb za dopolnilno obrazložitev k predlogu stališč.  Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Evropska komisija je decembra leta 2016 in decembra 2018 predložila v obravnavo v Svetu dva svežnja predlogov za spremembo pravil, ki so obravnavana v prvih štirih točkah današnjega Odbora za finance. Po vsebini navedene štiri točke predstavljajo dva svežnja predlogov sprememb pravil glede davka na dodano vrednost. Prvi sveženj predlogov predstavlja izmenjavo plačilnih informacij glede davka na dodano vrednost, drugi del predloga pa se tiče področja e-trgovanja. Se pravi pravila so usmerjena k naslednjim ciljem: zagotoviti enakopravnost in konkurenčnost domačih spletnih ponudnikov, se pravi odpravlja se oprostitev plačila davka na dodano vrednost, od uvozu pošiljk v vrednosti do 22 evrov. To se pravi, da se odpravlja oprostitev plačila DDV ob uvozu iz na primer Združenih držav Amerike ali iz Kitajske, tako da se sedaj plačuje DDV tudi na pošiljke do vrednoti 22 evrov pri uvozi iz tretjih držav. Se pravi poenostavlja se in znižanje stroškov spoštovanja pravil za zavezance, ki prostovoljno izpolnjujejo obveznosti plačila davka na dodano vrednost. kot tretji cilj pa se poenostavljajo pravila za uresničitev načela obdavčitve v državi članici potrošnje. Se pravi nakupi potrošnikov iz Slovenije so sedaj obdavčeni s slovenskim davkom na dodano vrednost. S predlogom direktive, se pravi ta prvi sklop ukrepov za izmenjavo plačilnih informacij, se določajo nove obveznosti za ponudnike plačilnih storitev, da se za namene boja proti davčnim goljufijam pri prodaji blaga na daljavo. Se pravi, tukaj se pri davčnemu organu v državi članici, kjer se opravlja dejavnost, se izmenjujejo te podatke o čezmejnih plačilnih informacijah, pri čemer pa se upošteva tudi določila splošne uredbe o varstvu podatkov in podatki o plačnikih. Se pravi tukaj pa se ne izdaja podatke o kupcih blaga in storitev. Podatke bodo države članice uporabljale za izdelavo ocen tveganja in odkrivanja DDV   goljufij pri e-trgovanju.  Z drugim povezanim predlogom o svežnju, s tem predlogom sprememb uredbe o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost, pa se davčnim organom naloži obvezno sporočanje podatkov o plačilnih transakcijah, prejetih od ponudnikov plačilnih storitev v centralno evidenco pri komisiji. Namen nove ureditve je vzpostavitev obveznosti za plačilo davka na dodano vrednost za dobave blaga in storitev po načelu države potrošnje, se pravi končnemu potrošniku.  Vse navedeno pomeni administrativno razbremenitev in znižanje stroškov izpolnjevanja obveznosti glede davka na dodano vrednost za davčne zavezance pri čezmejnem trgovanju na skupnem trgu. Izboljšuje se tudi konkurenčnost pogojev za dobavitelje s sedežem v Uniji, prav tako pa se predvidevajo višji davčni prihodki za države članice.  Glavni ukrep za administrativno razbremenitev davčnih zavezancev in davčnih organov v državah članicah pa je, da se povečuje prostovoljno izpolnjevanje obveznosti glede davka na dodano vrednost pri e-trgovanju po načelu države potrošnje. Tukaj se razširi ta sistem mini VEM na vse unijske čezmejne dobave blaga in storitev končnim potrošnikom v državah članicah in na blago, uvoženo iz tretjih držav v pošiljkah majhnih vrednosti, ki ne presegajo 150 evrov. Pri tem je ta VEM prostovoljni sistem za davčne zavezance. Zdaj, z direktivo se uveljavlja tudi posebna poenostavitev, ureditev za prijavo in plačevanje davka na dodano vrednost na uvoz pošiljk majhne vrednosti, za vse poštne operaterje in tudi kurirske službe, kadar ne bi bil uporabljen ta sistem VEM. Vse na enem mestu.  Na pobudo držav članic pa so bile v teku razprav o predlogu e-direktive v delovni skupini Sveta v direktivo vključene tudi nove obveznosti za elektronske vmesnike, to se pravi, za te spletne platforme, kot so Amazon, Aliexpress, Magento. Predlog direktive in uredbe omogočata tudi lažje in učinkovitejše delo davčnih organov pri preiskovanju goljufij na področju davka na dodano vrednost. Se pravi, predvsem na tem področju e-trgovine. Posledično pa se pričakujejo tudi višji prihodki iz naslova davka na dodano vrednost v proračunu zaradi višje stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti davčnih zavezancev. Za izvajanje teh nalog iz predloga direktiv bo moral davčni organ vzpostaviti sistem za zbiranje podatkov in pošiljanje v centralni register pri Evropski komisiji. V zvezi s tem bodo za proračun nastali stroški, katerih višina še ni znana, pričakuje pa se, da bodo koristi za proračun od obeh predlogov iz svežnja zakonodaje o obveznem prenosu in izmenjavi informacij za ta plačila, povezana z davkom na dodano vrednost, v obliki več pobranega davka iz naslova e-trgovanja.  Bistveno večji pa bodo tudi stroški vzpostavitve novih evidenc in nadgradenj informacijskega sistema pri davčnih organih. Predlog navedene direktive vsebuje tudi obveznosti za ponudnike plačilnih storitev. Navedeni ponudniki bodo morali voditi evidenco o prejetih plačilih in prejemnikih plačil. Podatke iz teh evidenc pa bodo na vsako četrtletje pošiljali davčnemu organu.  Ponudniki plačilnih storitev bodo tudi morali podatke o evidencah hraniti še dve leti po koncu leta, v katerem so bile te transakcije opravljene. V ta namen bodo morali razviti tudi svoj informacijski sistem, se pravi, v informacijski sistem bo potrebno vgraditi rešitve za zajemanje podatkov o plačilih na podlagi določenih kriterijev.  Vzpostavila pa se bo še evidenca za podatke iz evidence za četrtletno pošiljanje davčnemu organu in te podatke bodo tudi ti ponudniki morali hraniti dve leti. Predlog ima dolgoročno pozitiven vpliv na izboljšanje konkurenčnosti pogojev za dobavitelje s sedežem v Evropski uniji, ki poslujejo v sektorju e-trgovine. Sprememba tako DDV direktive, kot te uredbe o upravnem(?) sodelovanju na področju davka na dodan vrednost pa se skupno začnejo uporabljati 1. januarja 2022, do takrat pa bo potrebno tudi zagotoviti informacijske tehnologije za ta sistem. V zvezi z navedenim, Vlada predlaga, da se direktive podprejo. Hvala lepa.
Hvala gospa državna sekretarka. Prosil bi vas samo, da izklopite mikrofon. Dobro, na ta način zdaj prehajamo na razpravo o 1. točki dnevnega reda. Kdo želi razpravljati? Besedo ima poslanec Andrej Šircelj, prosim.
Hvala lepa. Jaz sem z zanimanjem tole poslušal, predvsem glede prve direktive, ki se nanaša na davek na dodano vrednost oziroma na boj proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost. Med drugim je tudi državna sekretarka omenila, da se bo s to direktivo povečal finančni izplen tega davka, predvsem zaradi prostovoljnega plačevanja davkov oziroma prostovoljnih napovedi davkov. Pa me zanima zdaj, nekaj o tej prostovoljnosti – kje je tu kakšna prostovoljnost oziroma kaj, katera novost se nanaša na prostovoljnost? Kot vem, po sedanji zakonodaji, po sedanjih direktivah, takšni zavezanci plačujejo davke pod prisilo. Namreč, roki so v zakonih določeni, če nekdo tega ne izpolni, je kaznovan, tako ali drugače, in zdaj me zanima, kje je ta prostovoljnost? Vi ste to omenili, zaradi tega me zdaj to zanima. Roki so določeni za davek na dodano vrednost, za mesečne davčne zavezance, tri mesečne, šest mesečne, katerekoli že davčne zavezance v tisti zakonodaji, ampak, kje je zdaj ta prostovoljnost? Ja, hvala.
Hvala, gospod poslanec. Ali želi še kdo od poslancev razpravljati? (Ne.) Gospa državna sekretarka, izvolite, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Ja, najlepša hvala za besedo. V bistvu, sedaj se ta shema spreminja. Glede na to, da bojo tudi pošiljke, ki bodo prihajale iz Združenih držav Amerike ali pa na primer iz Ljudske republike Kitajske, ki bojo imele znesek nižji od 22 evrov, se pravi, bo sedaj moral davčni zavezanec v Republiki Sloveniji tudi na to vrednost plačati davek na dodano vrednost. Se pravi, bomo iz tega naslova dobili mi tudi več davka na dodano vrednost. Pa te točke / nerazumljivo/ vse na enem mestu, to tudi spodbujajo plačevanje davčnih obveznosti.
Poglejte, gospa državna sekretarka, prosim, da se osredotočite na tisto, kar je poslanec izpostavil, zlasti na prostovoljnost.
Natalija Kovač Jereb
Se pravi prostovoljnost, bo sedaj iz tega naslova, ko bodo pošiljke prihajale iz Združenih držav Amerike ali pa iz Ljudske republike Kitajske in bojo zneski nižji od 22 evrov, bo ta obveznost naložena zdaj fizičnim osebam, ki bodo morale ta davek na dodano vrednost tudi plačati.
Dobro, hvala lepa.
Natalija Kovač Jereb
Prostovoljno. / smeh/.
Gospod poslanec Šircelj ima besedo, ali želite repliko? Vseeno, izvolite, imate besedo.
Karkoli, gospod predsednik. No, zdaj, na te pošiljke za 22 evrov, ko bodo morali fizične osebe hodit na davčno upravo, ali bodo to delali preko spleta elektronsko ali skratka, izpolnjevali čuda nekih obrazcev in tako naprej, jaz mislim da, bo predvsem, zapletlo vse to zadevo, da bo predvsem administrativno zapletlo za posamezne davčne zavezance in da bo v bistvu to omejevalo trgovino, mednarodno trgovino, če hočete. Ne vem, kakšen finančni izplen iz tega pričakuje, zaradi tega bi prosil tudi Ministrstvo za finance, da pove, kakšen izplen, kakšna ocena je, da bo od(?) teh malih zneskov do 22 evrov, plačevali davek na dodano vrednost, koliko bo finančni izplen samo iz tega naslova, če je gospa državna sekretarka o finančnem izplenu govorila. Druga zadeva, me zanima še enkrat, dajem vprašanje o prostovoljnosti, pa mi naj mi potem še pove, kakšne kazni bodo, če nekdo ne bo plačal tega davka na(?) 22 evrov, prostovoljno? Potem ne bo kazni. Ker tu jaz ne vidim nobene prostovoljnosti ampak, glejte, vi ste govorili o tej prostovoljnosti, ne jaz. Jaz samo sprašujem, kje je ta prostovoljnost pri davkih, ker je ni nikjer na svetu prostovoljnosti pri davkih, pa mogoče mi zdaj nekaj novega izumljamo ali Evropska unija nekaj novega izumlja, o neki prostovoljnosti?
Hvala, gospod poslanec. Državna sekretarka, vi ste sicer prej že nekaj omenili, da se predvidenih finančnih učinkov za enkrat še ne da oceniti, ampak, vprašanje, ki ga je poslanec naslovil, je bilo zdaj zelo eksplicitno, pa vas prosim da, če je potrebno, še enkrat to poudarite ali pa če ste vmes od sekundantke dobili kake podatke glede potencialnih finančnih učinkov? Izvolite, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Hvala lepa. Glede te prostovoljnosti, sedaj se te sheme tudi poenostavljajo. Na primer, te spletne platforme, ki ne delujejo na območju Evropske unije se lahko odločijo za davčnega zastopnika ali pa prenesejo na območje Republike Slovenije skladišče. Se pravi, da se bo dobava vršila iz države članice Evropske unije na naslove kupcev. Glede finančnih učinkov, Republika Slovenija nima iz tega naslova še opravljenih finančnih učinkov.
Ocenjenih finančnih učinkov?
Natalija Kovač Jereb
Ocenjenih, ja.
Dobro, ja, kar ugasnite, prosim ja. Ali bi želel še kdo razpravljati?ž Ja, gospod Šircelj / smeh/ izvolite, imate besedo, seveda.
Hvala lepa, predsednik. Samo za zapisnik, jaz odgovora nisem dobil.
Dobro, gospod poslanec, je to registrirano, zabeleženo in bo tudi, ne dvomim, preneseno v magnetogram seje. Tako da, prehajamo, gospe in gospodje, na glasovanje o 1. točki dnevnega reda in sicer, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja: Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe št. 904/2010 v zvezi z ukrepi za krepitev upravnega sodelovanja za boj proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Predlagam, da bo poročevalec na seji Odbora za zadeve Evropske unije poslanec Marko Pogačnik, ki je tam tudi član tega odbora in sva že pred časom se dogovorila, da bo v takem primeru opravil poročanje na seji Odbora za zadeve Evropske unije.  S tem tudi zaključujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2006/112/ES GLEDE UVEDBE NEKATERIH ZAHTEV ZA PONUDNIKE PLAČILNIH STORITEV. V sklopu predstavitev, je gospa državna sekretarka prej že opravila tudi predstavitev tudi k tej točki dnevnega reda, zato s tem v zvezi odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Razprave ni, k temu predlogu stališča tudi ni bilo vloženih amandmajev, zato dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja: Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe nekaterih zahtev za ponudnike plačilnih storitev, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto, in tudi pri tej točki predlagam, da poročanje na Odboru za zadeve Evropske unije opravi poslanec Marko Pogačnik. S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda. Prehajam na obravnavo 3. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE SVETA 2006/112 Z DNE 28. NOVEMBRA 2006 GLEDE DOLOČB V ZVEZI S PRODAJO BLAGA NA DALJAVO IN NEKATERIMI DOMAČIMI DOBAVAMI BLAGA.  Uvodno obrazložitev smo že slišali, zato v zvezi s 3. točko dnevnega reda odpiram razpravo. Ali želi kdo razpravljati? Razprave ni. Ker k predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja. »Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2006/112 z dne 28. novembra 2006 glede določb v zvezi s prodajo blaga na daljavo in nekaterimi domačimi dobavami blaga, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da Predlog stališča sprejme.« Začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Predlagam, da bo poročevalec na seji Odbora za zadeve Evropske unije poslanec Marko Pogačnik. S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda. Prehajam na obravnavo 4. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA IZVEDBENE UREDBE SVETA O SPREMEMBI IZVEDBENE UREDBE ŠT. 282/2011 V ZVEZI Z DOBAVO BLAGA ALI OPRAVLJANJEM STORITEV, KI JIH LAJŠAJO ELEKTRONSKI VMESNIKI, IN POSEBNIMI UREDITVAMI ZA DAVČNE ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO STORITVE ZA OSEBE, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI, TER PRODAJAJO BLAGO NA DALJAVO IN OPRAVLJAJO NEKATERE DOMAČE DOBAVE BLAGA. Ali bi vi želeli besedo, gospa državna sekretarka? Dobro.  Uvodna obrazložitev je že bila podana, tako da v zvezi s 4. točko dnevnega reda odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da ni razprave. Ker k predlogu stališča tudi ni bilo vloženih amandmajev, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja. »Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene uredbe št. 282/2011 v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, ki jih lajšajo elektronski vmesniki, in posebnimi ureditvami za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ter prodajajo blago na daljavo in opravljajo nekatere domače dobave blaga, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da Predlog stališča sprejme.« Začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. In tudi tukaj predlagam, da poročilo na Odboru za zadeve Evropske unije poda v imenu Odbora za finance poslanec Marko Pogačnik. S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POBUDA TOMAŽA KLEMENCA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI 4. ALINEJE TRETJEGA ODSTAVKA 21. ČLENA ZAKONA O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU.  Ustavno sodišče je Državnemu zboru gradivo posredovalo 10. 7. 2018 in določilo 60-dnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede ocene ustavnosti zakona. Odboru je bilo v zvezi s postopkom za oceno ustavnosti posredovano mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za   obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo Odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje o navedeni oceni za ustavnost. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.  Kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 10. 7. 2018, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 9. 8. 2018 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 2. 2019.  Ali želite besedo, predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo dajem gospe Tini Marolt.  Izvolite.
Valentina Anamarija Marolt
Hvala za besedo.  Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje s predlogom odgovora Državnega zbora na pobudo za oceno ustavnosti 4. alineje tretjega odstavka 21. člena Zakona o SDH. Ta člen določa, da SDH na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države ne sme glasovati za kandidate za člane organov nadzora, ki so že člani organa vodenja v družbi, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv.  Pobudnik zatrjuje, da je ta določba arbitrarna, da pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom in poseg v pravico do svobode dela.  V predlogu za odgovor Državnega zbora smo zavrnili očitke pobudnika o neustavnosti te določbe in navedli argumente o njeni ustavni skladnosti.  V predlogu za odgovor smo izhajali iz obrazložitve nedavne odločbe Ustavnega sodišča, ki je presojalo skladnost 39. in 40. člena Zakona o SDH z Ustavo. Ustavno sodišče je v tej obrazložitvi poudarilo, da je zakonska ureditev SDH posebna glede na to, da je bil ta ustanovljen za upravljanje premoženja države pa tudi zato, da se zagotovi pravni okvir za učinkovito upravljanje državnega premoženja, kar je poudarjeno v javnem interesu.  V predlogu za odgovor Državnega zbora smo poudarili, da je to razumen in stvaren razlog za izpodbijano ureditev skupščinskih odločitev in da zato ne pomeni posega v načelo enakosti.  Tudi glede zatrjevanega posega v pravico do svobode dela smo izhajali iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, da član organa nadzora ni v delovnem razmerju z gospodarsko družbo ali v kakšnem drugem razmerju, ki bi bil s tem primerljiv do te mere, da bi bilo mogoče govoriti o zaposlitvi, zato tudi ne gre za poseg v to pravico.  Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za finance, državni sekretar gospod Metod Dragonja. Izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci! Vlada Državnemu zboru podaja mnenje z vidika svoje vloge kot izvršilne oblasti.  Vlada meni, da navedena omejitev ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, saj je javni interes za omejitev hkratnega članstva v organu vodenja ene in organu nadzora druge družbe s kapitalsko naložbo države izkaza. Organi nadzora v družbah s kapitalsko naložbo države imajo poseben pomen, saj izvajajo nadzor nad poslovanjem družbe s kapitalsko naložbo države, kar takšni naložbi daje lastnost javnega premoženja. Gre torej za premoženje, katerega upravljanje je v javnem interesu, to je interesu vseh državljanov Republike Slovenije.  Slednjim je v interesu, da se nadzor nad družbami v kapitalu, v katerih je prisotno premoženje, izvaja preko posameznikov, ki so angažirani, strokovni in neodvisni v največji možni meri.  Ob tem je Vlada pojasnila tudi razloge, zakaj Zakon o Slovenskem državnem holdingu za razliko od splošnega korporativno-pravnega predpisa, kot je obsegan z Zakonom o gospodarskih družbah, vsebuje takšno omejitev. S to določbo se zlasti preprečuje situacija, v kateri bi člani uprave oziroma direktorji ene družbe lahko delovali kot nadzorniki druge družbe, obenem pa bi član uprave oziroma direktor te druge družbe lahko nadzoroval kot nadzornik prve. Zaradi relativno ozkega kroga ustreznih kandidatov v slovenskem korporativnem okolju bi brez takšne omejitve obstajalo veliko tveganje za pojav navzkrižnega nadzora med družinsko, prijateljsko ali drugače povezanimi osebami.   Vsaka dodatna kombinacija opisane situacije povečuje tveganje, da v družbah s kapitalsko naložbo države opravljajo vodstvene in nadzorstvene naloge večinoma iste oziroma med seboj povezane osebe. V interesu države tudi ni, da bi bili člani organov vodenja družbe z naložbo države preobremenjeni z opravljanjem številnih dodatnih funkcij, temveč da se v največji meri posvetijo nalogam, ki jih imajo kot člani organov vodenja družb, in da svoje nalogo opravljajo gospodarno in čim bolj učinkovito. Pobudnik tudi navaja, da obravnavana omejitev ne velja za člane uprave in nadzornega sveta SDH. Vlada se s tem ne strinja iz sledečih razlogov. Zakon o Slovenskem državnem holdingu v 39. in 46. členu jasno določa, da člani uprave oziroma nadzornega sveta SDH ne smejo biti v poslovnem razmerju z družbo s kapitalsko naložbo države. Poslovno razmerje je definirano kot vsak pravni posel, razen potrošniških. Naš pravni sistem pozna tudi korporacijske pravne posle. Pri opravljanju funkcije nadzornika gre za obveznost korporacijske narave, z njegovo izvolitvijo in s prevzemom funkcije pa se med njim in družbo vzpostavi korporacijsko razmerje. Med nadzornikom in družbo torej obstaja pravno razmerje, ki ima še dve ključni značilnosti večine korporacijskih poslov, in sicer da začne učinkovati z vpisom v sodni register in da učinkuje nasproti tretjemu.  Zaključimo torej lahko, da je prevzem funkcije nadzornika mogoče opredeliti kot pravni posel, kar pomeni da položaj člana uprave oziroma nadzornika sveta SDH ni združljiv s članstvom v nadzornem svetu družbe s kapitalsko naložbo države in da pobudnikova navedba ne drži. Pri tem je pomembno poudariti, da je to stališče Vlade potrdila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Hvala lepa.
Hvala, gospod državni sekretar. Gospe poslanke, gospodje poslanci – predlagam odboru, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora. »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 4. februarja 2019 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.« Zdaj pa odpiram razpravo o predlogu tega mnenja. Kdo želi razpravljati? Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog mnenja sprejet. Tako zaključujem 5. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZAHTEVA SINDIKATA NOVE LJUBLJANSKE BANKE, D. D., LJUBLJANA, ZA OCENO USTAVNOSTI ČETRTEGA ODSTAVKA 33. ČLENA ZAKONA O BANČNIŠTVU IN POBUDA SVETA DELAVCEV NOVE LJUBLJANSKE BANKE, D. D., LJUBLJANA, ZA OCENO USTAVNOSTI ČETRTEGA ODSTAVKA 33. ČLENA ZAKONA O BANČNIŠTVU.  Spoštovane gospe in gospodje tu na moji levi strani, jaz vas resnično prosim, da se malo umirite, zato ker me motite pri vodenju seje. Nadaljujemo pri 6. točki dnevnega reda. Ustavno sodišče je Državnemu zboru zahtevo posredovalo 10. februarja 2017 in pobudo dne 20. junija 2018 ter določilo 30-dnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede zahteve in glede pobude za oceno ustavnosti zakona.  Odboru sta bili v zvezi z zahtevo in pobudo za oceno ustavnosti posredovani dve mnenji Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo.  V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje o zahtevi in pobudi za oceno ustavnosti. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnica in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli gradivo ustavnega sodišča z dne 10. februarja 2017 in z dne 20. junija 2018, mnenju Vlade Republike Slovenije z dne 9. marca 2017 in 11. julija 2018 ter mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 4. februarja 2019. Ali želite besedo? To se pravi dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospe Tini Marolt. Izvolite.
Valentina Anamarija Marolt
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je pripravila tudi pisno mnenje s predlogom odgovora Državnega zbora na to pobudo in zahtevo Sveta delavcev in sindikata Nove Ljubljanske banke. Vlagatelja določbi Zakona o bančništvu nasprotujeta, ker popolnoma izključuje sodelovanje delavcev pri upravljanju preko predstavnikov delavcev v organih banke. Zato naj bi bila ta določba v neskladju z načelom enakosti pred zakonom in s pravico do sodelovanja delavcev pri upravljanju.  V predlogu za odgovor Državnega zbora kot stranke v postopku, tudi tu zavračamo očitke o neustavnosti ureditve in navajamo argumente o ustavni skladnosti izpodbijanja določbe. Tudi pri pripravi tega odgovora smo izhajali iz obrazložitve nedavne odločbe Ustavnega sodišča v zvezi z Zakonom o SDH, glavni poudarek predloga odgovora je, da ima zakonodajalec po stališču Ustavnega sodišča, široko polje proste presoje pri urejanju uresničevanja pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju, posebna narava bančne dejavnosti, ki izhaja iz številnih določb Zakona o bančništvu, pa je tisti stvarno utemeljen razlog za določitev ožjega obsega pravic v primerjavi z zaposlenimi v drugih gospodarskih družbah. Hvala.
Hvala lepa. Zdaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, državni sekretar gospod Metod Dragonja, imate besedo. Izvolite.
Metod Dragonja
/ Izklopljen zvočnik/ Hvala lepa gospod predsednik, lep pozdrav vsem skupaj…
Gospod Dragonja, vklopite mikrofon.
Metod Dragonja
Se oproščam. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem.  Tako kot je bilo rečeno, je sindikat Nove Ljubljanske banke… sta sindikat in Svet delavcev Nove Ljubljanske banke vložila zahtevo oziroma pobudo za oceno ustavnosti 4. odstavka 33. člena Zakon o bančništvu, ki določa, da se za banke ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in Nadzornem svetu banke. Zahteva sindikata in pobuda Svetov delavcev temeljita na vsebinsko enakih argumentih, zato podajamo stališče skupaj za obe pobudi. Področje bančnega poslovanja ima takšne značilnosti, zaradi katerih je različno urejanje enakih položajev subjektov utemeljeno. Z reformo bančnega sektorja je posebno velik poudarek dan na izboljševanju upravljanja bank, posebej na vprašanju upravljanja in zniževanja tveganj pri poslovanju bank, čemur je sledil tudi zakonodajalec, saj je z Zakonom o bančništvu določil, da mora biti upravljalni organ banke sestavljen tako, da ima kot celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje dejavnosti banke in tveganj, katerim so banke izpostavljene. Zato je različno urejanje utemeljeno, kar sicer dopušča tudi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki določa, da pravico do sodelovanja pri upravljanju uresničujejo delavci po določbah tega zakona, tudi v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Pomembno je, da je pravica soodločanja le ena od oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. Druge oblike so pravica do pobude in pravica do odgovora na to pobudo, pravica do obveščenosti, pravica dajanja mnenj in predlogov ter pravica do odgovora nanje, možnost ali obveznost skupnega posvetovanja z delodajalcem, pravica zadrževanja odločitve delodajalca in pa soupravljanje v Svetih delavcev. te pravice so zaposlenim v bankah z Zakonom o bančništvu, bodisi neposredno, bodisi posredno omogočene.  (nadaljevanje) Ne nazadnje je tudi Ustavno sodišče že leta 2003 priznalo, da specifika delovanja bank, ki zaradi sprejemanja depozitov še posebej zahteva varno in skrbno poslovanje, lahko predstavlja razlog za drugačno ureditev določenih vprašanj, za katere banke v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, so te banke v primerjavi z drugimi subjekti specifične.  Zaradi vseh naštetih razlogov vlada meni, da izpodbijani člen Zakona o bančništvu ni v nasprotju z ustavo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospe in gospodje predlagam, da razpravljamo in odločamo o naslednjem predlogu mnenja odbora in sicer odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, z dne 4. februarja 2019 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Odpiram razpravo o tem predlogu mnenja. Kdo želi razpravljati? Ni razprave, zato prehajamo na glasovanje. Kdo je za? (9. članov) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je predlog mnenja sprejet. Na ta način zaključujem 6. točko dnevnega reda. Preden preidemo na naslednjo točko, imamo še eno pooblastilo in sicer poslanec Blaž Pavlin nadomešča poslanca Jožefa Horvata, člana Odbora za finance iz Poslanske skupine Nove Slovenije. Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI 1. ODSTAVKA 148. ČLENA ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU. Ustavno sodišče je Državnemu zboru gradivo posredovalo 11. januarja 2019 in določilo 30-dnevni rok za izjavitev Državnega zbora, glede ocene ustavnosti zakona. odboru je bilo v zvezi s postopkom za oceno ustavnosti posredovano mnenje vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, za to so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje o navedeni oceni za ustavnost. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 11. januarja 2019, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 7. februarja 2019 in mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 13. februarja 2019. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Da. Besedo dajem gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Na kratko bi predstavila zadevo in podano mnenje. V predmetni zadevi je izpodbijana določba Zakona o davčnem postopku, ki ureja davčno izvršbo. Na njeni podlagi se lahko davek izterja tudi od osebe, na katero je davčni dolžnik prenesel svojo dejavnost z namenom, da bi se izognil plačilu davka. Ker naj bi dolžnik postal tako stranka v postopku šele v fazi izvršbe, po mnenju Vrhovnega sodišča ne bi imel možnosti učinkovito braniti svoje pravice, zato Vrhovno sodišče meni, da ureditev ni v skladu z enakim varstvom pravic in pravico do sodnega varstva, se pravi z določbami 22. in 23. člena ustave. Pripravljeno je mnenje, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo, le pravilno jo je treba razlagati in ustavno skladno. V utemeljitev tega mnenja je najprej povzet zakonodajni postopek, izpodbijana ureditev je bila namreč uveljavljena na podlagi amandmaja, ta amandma pa je bil predlagan z namenom, da se poveča učinkovitost davčne izvršbe. V nadaljevanju potem mnenje izhaja iz ustaljene ustavno sodne presoje. Ustavno sodišče je namreč že presojalo ureditev in sicer po zakonu, ki ureja izvršbo, ki je ravno tako, izvršba posegala v pravice oziroma v premoženje tretje osebe. Glede tega je treba izpostaviti, da je takrat ustavno sodišče ugotovilo neskladnost tiste ureditve z Ustavo, razlog za to je pa bil v tem, da iz zakonodajnega postopka niso bili razvidni razlogi za izpodbijano ureditev oziroma mnenje, da tretji nima učinkovitega varstva svojih pravic. Glede na takšno ustavno-sodno presojo, je v nadaljevanju mnenja poudarjen cilj, ga je zakonodajalec zasledoval z izpodbijano ureditvijo, se pravi, da je bil inštitut poroštva uveljavljen zaradi tega, da omejuje možnost vplivanja tretje osebe na tek izvršilnega postopka in da omejuje obseg in trajaje zastojev v izvršilnem postopku. V mnenju je potem tudi utemeljeno, zakaj je ta ureditev v skladu z načeli pravne države, se pravi, zakaj je nujna, primerna in sorazmerna tudi v ožjem pomenu besede. Na koncu pa je predstavljena tudi praksa Upravnega sodišča, to je novejša sodna praksa in sicer, iz novembra leta 2018, kjer Upravno sodišče poudarja, da je treba tretji osebi omogočiti udeležbo v postopku in pravico do izjave, kar potrjuje zavzeto stališče, da ne gre za to, da bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z Ustavo, le razlagati jo je treba pravilno in ustavno skladno. Hvala.
Hvala lepa. Kot predstavnica Ministrstva za finance, bo predstavila stališče državna sekretarka, gospa Natalija Kovač Jereb, izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Ja, še enkrat prav lepo pozdravljeni iz moje strani. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. V nadaljevanju bom na kratko predstavila oceno in razloge, zaradi katerih vlada meni, da je zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti prvega odstavka, 148. člena Zakona o davčnem postopku neutemeljena. Prvi odstavek 148. člena ZDavP-a določa, da če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se le ta izterja iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne cene pridobile od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Vrhovno sodišče pa je kot vlagatelj zahteve predlagalo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da v postopku za oceno ustavnosti presodi skladno s tega prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku, z Ustavo, ker meni, da uzakonja neposredno davčno izvršbo, pri tem pa ne ureja načina pridobitve izvršilnega naslova, na katerem bi temeljila davčna izvršba. Novi dolžnik pridobi položaj stranke šele v fazi izvršbe, se pravi, zaradi česa po presoji Vrhovnega sodišča nima možnosti, da učinkovito brani svoje pravice in interese ter pravne koristi. Zaradi teh razlogov naj bi bila ta določba v neskladju z 22. in 23. členom Ustave Republike Slovenije. Poroštvo, ki je urejeno v tem delu člena, na katerega Vrhovno sodišče predlaga presojo ustavnosti, je inštitut, ki omejuje možnosti davčnega zavezanca, se pravi, tukaj v tem primeru davčnega dolžnika, da se izogne plačilu že ugotovljene davčne obveznosti oziroma prisilni izterjavi davkov, s prenosom dejavnosti izven statusnega preoblikovanja. Smisel in namen zakonitega poroštva je v izključevanju velikih tveganj za učinkovito poplačilo davčne obveznosti oziroma preprečevanju zlorab davčnega zavezanca, ki se izogiba plačilom davčnih obveznosti. Ta institut davčnemu organu zagotavlja učinkovito davčno izvršbo, saj se davek, ki se ni mogel izterjati od davčnega dolžnika, izterja od druge osebe, se pravi, v tem primeru od poroka, na katerega je bila prenesena dejavnost davčnega dolžnika. Državni zbor je sprejel to ureditev z namenom preprečiti pogostost s strani davčnih zavezancev za znano nepošteno prakso, ko so na primer poslovni subjekti, ki davčnega dolga niso poravnavali, prenesli dejavnost na drugo osebo z namenom, da se izognejo plačilu davka. Po navadi je šlo tukaj za prenose na povezane osebe. Izpolnitev davčne obveznosti je temeljna obveznost davčnega zavezanca, ki jo mora izpolniti, ne glede na druge obveznosti. Če pa pride do zlorab pravočasnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, je s tem inštitutom poroštva treba omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov na način, kot to predvideva prvi odstavek 148. člena Zakona o davčnem postopku. V tem primeru obveznost poroka nastopi, če davčni dolžnik svoje obveznosti ne izpolni, torej, če ne plača davka in če porok izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Izpolnjevanje slednjih pogojev ugotovi davčni organ z ugotovitveno odločbo o posebnem postopku, v katerega je porok pred začetkom izvršbe tudi vključen in ima možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo inštituta poroštva. Po mnenju Vlade Republike Slovenije, je prvi odstavek 148. člena Zakona o davčnem postopku v skladu z Ustavo ter hkrati nujno in primerno sredstvo, s katerim davčni organ doseže plačilo davka v primeru izogibanja plačila le teh. V bistvu, če pa postopki niso vodeni v skladu z načeli in pravili davčnega oziroma upravnega postopka, pa to še ni razlog za neustavnost predmetne določbe. Glede na to, da nas je tudi Komisija za nadzor javnih financ prejšnji teden opozorila in tudi podala mnenje, da je potrebno zagotoviti učinkovito davčno izvršbo, je prav ta inštitut v prvem odstavku tega 148. člena, ko obveznost poroka nastopi šele takrat, če davčni dolžnik svoje obveznosti ne izpolni oziroma ne plača davek, eden izmed zelo pomembnih inštitutov v postopkih izvršbe. Prav tako se z našim mnenje strinja Zakonodajna služba Državnega zbora, ki tudi meni, da izpodbijana določba ni v skladu z Ustavo temveč, da jo je le treba pravilno in ustavno skladno razlagati. Zato menimo, da veljavna ureditev zagotavlja, da so v davčnem postopku spoštovana ustavna načela za izdajo zakonitih in pravilnih odločitev ter pravno varstvo davčnih zavezancev. Hvala lepa.
Hvala, gospa državna sekretarka. Gospe in gospodje, predlagam, da odbor razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 13. februarja 2019 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora, pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Odpiram razpravo o tem predlogu mnenja. Besedo dajem poslancu, gospodu Andreju Širclju, prosim.
Hvala lepa, predsednik. Z lahkoto sta bila prebrana ta dva mnenja, oba. Jaz upam, da, pravzaprav danes vemo, o čem tukaj odločamo. Odločamo o davčnih zavezancih, ki bodo, lahko tudi s tem, da so bili seznanjeni šele o postopku izvršbe. Postopek izvršbe je takrat, nastopi, ko nekdo že ni dejansko plačal davka, to bodo oni zdaj plačali davek in tukaj se seveda zdaj postavlja vprašanje, kje imajo oni vsa procesna zagotovila, za to, da na nek način rečejo, mi pa nismo tisti, ki moramo plačati davek. Mislim, tukaj gre za, glejte, temeljna načela davčnega postopka in gre za vprašanje, če želite, tudi človekovih pravic, kajti, skozi davčni postopek se dejansko odrazijo tudi človekove pravice in z lahkoto tole, ta(?) mnenja tukaj poslušamo, kako je ta odločba zelo »fajn« za večjo učinkovitost, pa se potem še celo izgovarjamo na neko drugo zadevo, Vlada se izgovarja tukaj na neko sejo, ki je bila čisto v drugem kontekstu dejansko povedana, ampak tukaj gre za posameznika nasproti državi. In vse je v redu, glejte samo, če se to pravilno razvlada(?).   Vsi govorijo, tukaj, dosedanji, v pasivu. Se razlaga. Kdo razlaga? Se razlaga. Kdo razlaga? Samo za to gre. Razlaga davčni organ. Razlaga davčna uprava. Razlaga tisti, ki dejansko tudi pobira davek. Se pravi, davčna uprava mora pravilno razlagati nasproti davčnemu zavezancu, ki je šibkejši člen tukaj. In tukaj Vrhovno sodišče izpodbija to določbo. Vrhovno sodišče, gospe in gospodje. In Zakonodajno-pravna služba se tukaj sklicuje na sodbe Upravnega sodišča. Med drugim. Malo hierarhije lahko vidimo tukaj zdaj glede teh sodišč. Jaz mislim, da – po mojem laičnem vedenju – je upravno nižje od vrhovnega. Ampak saj vse prav pride. Mogoče iz te odločbe Upravnega sodišča gre lahko na Vrhovno sodišče pa bi vrhovno drugače odločilo. Ampak ni. Ampak z lahkoto se to dela.  Glejte, in zdaj tukaj se gre za dejansko temeljna načela, davčnega postopka in davčnih zavezancev, kakšne pravice tukaj imajo in to nima zveze z učinkovitostjo. In tukaj je tudi bilo večkrat omenjeno. Če je namen izogibanje davkom – kdo pa določa namen spet? Tisti, ki pobira davek. Davčni organ. Z drugimi besedami – če zdaj tako rečemo – davčni inšpektor bo rekel: »Namen je bil to pa to pa to.« Davčni zavezanec naj pa dokazuje – pazite – dokazuje po nekem členu zakona, da pa je bil namen čisto nekaj drugega. Da je bil pa namen nadaljevanje poslovanja kmetije, na primer, če govorimo o kmetiji. In kmetijskem gospodarstvu. Da ne bom govoril o delniških družbah.  In, glejte – jaz mislim, da ta mnenja se itak tukaj pač sprejemajo v tem smislu – saj ta zakonodajni organ, Državni zbor, ni naredil tukaj napake. Vendar ta zadeva ni bila proučena niti s strani Vlade niti s strani Zakonodajno-pravne službe z zornega kota zagotavljanja pravic davčnemu zavezancu. Ki so človekove pravice. Z drugimi besedami. Nekdo ne plača davka. A lahko davčni organ kar v fazi izvršbe pride k meni pa reče: »Šircelj, ti plačaj ta davek, ki ga tisti ni.« Poroštvo. Glejte, ne vem, če je ta porok – kje je to poroštvo zapisano. Se opravičujem, da – hvala za to besedo. Ali sem jaz tudi kot porok že vse to dejansko napisal. Če sem napisal to kot porok – ja, ampak nisem tukaj napisal kot porok. In glejte, pravno-formalno se tukaj – in ta mnenja – lahko pišejo tako ali pa drugače. Ampak ta mnenja niso proučena z zornega kota zagotavljanja človekovih pravic, ki so davčne pravice davčnih zavezancev. In zato tukaj dejansko gre.  Gre pa to za mogoče en, dva, tri primere. Zaradi tega ne bo davčna uprava nič bolj učinkovita ali pa nič manj. Davčna uprava čudi stvari drugih lahko naredi, da bo bolj učinkovita.  In še enkrat, gospe in gospodje, ne moremo tako z lahkoto, bom rekel, neko mnenje Vrhovnega sodišča, reči: »Tole je pa takole.« Jaz predlagam, da se prouči to vprašanje z zornega kota zagotavljanja človekovih pravic, ki so davčne pravice in ki so bile navedene tudi v prvem branju Zakona o davčnem postopku, ko se je sprejemal. Tisti osnovni zakon. Gotovost. Kakšno gotovost ima tukaj davčni zavezanec? Kakšno zanesljivost, da on vnaprej ve, kateri davek bo plačal? To je eno osnovnih načel. Jaz ga tukaj ne vidim. Potem so še druga načela. Transparentnost. Kakšno transparentnost ima tukaj davčni zavezanec. To je osnovno načelo davčnega postopka.  Glejte, tako da – jaz ne vem. Že prejšnje - predsednik, že prejšnje tele direktive – se bojim, da smo malo – da ste, jaz nisem glasoval – podprli marsikaj, za kar se ne ve. In bo to vidno pri občanih. Ampak boste vi za to, ko bodo občani, odgovorni, ko bodo občani hodili z 22 evrov na pošto pa plačevali nek davek na dodano vrednost pa izpolnjevali čuda nekih obrazcev.   Ampak jaz upam, da vsi veste točno, kaj – za kaj glasujete.
Hvala, gospod poslanec. Kar se tiče zadev Evropske unije, si dovolim v svojem imenu odgovoriti, da sem vsa gradiva prebral, tudi precej natančno, se mi zdi, in da zasledujem osnovno intenco, da se pri e-trgovanju, ki nesporno narašča in obsega približno 5 tisoč milijonov evrov letno nepobranih dajatev na nivoju celotne Evropske unije 28 držav trenutno še, vendarle potrebno tudi nekaj storiti, da se poskuša ta davek na dodano vrednost pobrati. In države to morajo narediti. Si pa ne delam nobenih iluzij, zlasti glede tega, da bo pri implementaciji informacijskih sistemov ogromno težav, da – tudi če hipotetično vzamemo, da bodo informacijski sistemi normalno implementirani, pa se bo ponovno zalomilo pri kadrovskih okrepitvah, pri kadrovski strukturi in tako naprej. Zato je tudi cela zadeva prestavljena na 1. januar 2022, do takrat pa vprašanje, kaj vse se bo zgodilo. Vendar dejstvo je, da države po mojem mnenju morajo odreagirati. Zdaj pa kar se tiče razprave poslanca Širclja v zvezi s to točko dnevnega reda. Se pravi, 7., ki jo obravnavamo. Najprej sprašujem vas, gospa Lenča Arko Fabjan, ali bi želeli vi kaj odgovoriti poslancu, zlasti glede tiste komparacije, ki jo je naredil v primerjavi Vrhovnega sodišča in Upravnega sodišča? Jaz namreč osebno mislim, da prav na lahek način tegale ne obravnavamo. Zakaj - tisti poslanec ali pa poslanka, ki se je lotil branja mnenja Zakonodajno-pravne službe – se mi zdi, da je bil soočen kar z zahtevnim čitanjem. In tudi zelo dvomim, da je pripravljavka, tu prisotna gospa, to zadevo vzela na lahek način, zato ker si - nekoliko laično sicer predstavljam, da je pa bilo potrebno kar nekaj dela, da je tole mnenje pripravila.  Tako da gospa Arko Fabjan – ali želite karkoli pokomentirati? Izvolite, imate besedo.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Mogoče samo eno pojasnilo glede vloge Zakonodajno-pravne službe, kadar se pripravlja odgovor na pobude oziroma zahteve v postopkih pred Ustavnim sodiščem.  Zakonodajno-pravna služba ima tu drugačno vlogo kot v zakonodajnem postopku, ko opozarja na morebitna neskladja predlaganih ureditev z Ustavo. V redkih primerih nas zakonodajalec - to opozorilo upošteva, velikokrat ne in zato tudi prihaja do različnih pobud oziroma postopkov za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem.  No, ko smo pa – ko pa pripravljamo odgovor za Ustavno sodišče, pa v bistvu nastopamo v vlogi odvetnika. Mi moramo sprejeto odločitev – oziroma uveljavljeno zakonsko rešitev zagovarjati. In verjemite mi, da ta vloga – ta naloga ni lahka, ker smo velikokrat v vlogi, ko smo opozarjali na neustavnost, potem moramo pa to ureditev zagovarjati. Kot veste, so naša mnenja v zakonodajnem postopku tudi javna in nemalokrat se zgodi, da so v utemeljitev pobud oziroma zahtev za oceno ustavnosti povzeta ta naša mnenja. Se pravi, se uporabljajo argumenti, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba. No, in kot sem povedala – mi pa v tem postopku moramo utemeljevati sprejeto ureditev. Zato menim, da ni tako lahko vzeta ta naloga. Kar se pa tiče sklicevanja na sodbo Upravnega sodišča – je izrecno poudarjeno v mnenju, da gre to za novejšo sodno prakso. Je iz novembra leta 2018. In je pa poudarjeno zato, ker na primer v primeru, ki je pred Vrhovnim sodiščem, ki je ravno tako prišlo na Vrhovno sodišče preko Upravnega sodišča, Upravno sodišče ni sledilo tožniku in pač njegovemu zatrjevanju o kršitvah njegovih pravic - v tem primeru – v tej sodbi Upravnega sodišča, na katero se sklicujemo, pa je izrecno poudarjeno, da je tretji osebi treba omogočiti udeležbo v postopku in pravico do izjave, kar kaže na to, da je Upravno sodišče spremenilo sodno prakso, je pa to domneva, ker moram povedati, da Zakonodajno-pravni službi ni bil dostopen spis(?), tako kot ga ima Vrhovno sodišče, kjer lahko pogleda v vse odločbe, vse davčne odločbe od prve stopnje naprej in tudi sodne odločbe in se pač zanašamo le na to sodno prakso, ki je dostopna preko informacijske tehnologije, zato je tudi sklicevanje na spletni naslov, ki je ta odločba dostopna in na podlagi te novejše sodne prakse, je tudi narejen zaključek, da izpodbijana določba, ki samo določa poroštvo tretje osebe ni v neskladju z Ustavo, ker jo je treba razlagati tako, da je tej tretji osebi, v postopku, treba dati možnost, da se izjavi. Mogoče pa samo še to, ker(?) gre za institut poroštva, ni ta institut tako na široko uveden, da bi kar neka tretja oseba odgovarjala za dolg davčnega dolžnika, ampak je potrebna povezanost in sicer se ta izpodbijana določba glasi: »Davek se lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja, z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka.« Toliko za enkrat, hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem državni sekretarki na Ministrstvu za, samo trenutek prosim, gospod Logar, vi bi želeli razpravo? Aha, dobro, ja, izvolite. Besedo ima poslanec Anže Logar, prosim.
Ja, hvala. Saj oglašam se zato, ker se je prej državna sekretarka, mislim da, malo neprimerno naslonila tudi na Komisijo za nadzor javnih financ, na prejšnjo tedensko razpravo. Pa bi mogoče tukaj samo postavil vprašanje, koliko pa je teh primerov, kjer so s tako domnevno zlorabo pridelali državni dolg oziroma davčni dolg, ki smo ga obravnavali prejšnji teden? In v kakšni vrednosti je ta znesek? Zdaj, verjamem da Ministrstvo za finance ima ta podatek, še posebej, če sledim, glede na gradivo, ki ste ga pripravili za današnjo točko dnevnega reda. Namreč, tu v stališču zapišete: »Za to(?) mora imeti država tudi možnost, da učinkovito izterja dolg.« Torej, ne gre za posamezne primere tajkunov in tako naprej, ki so na ta način spravili premoženje na drugega, pa ni možno, ampak je očitno glavni razlog ravno ta davčni dolg in mora imeti država, čeprav moram priznati, da se s to dikcijo malo težko spoprijemam, lahko bi rekel Ministrstvo za finance, lahko bi rekel FURS, težko pa sprejmem dikcijo, da država, torej da mora imeti država možnost, da učinkovito izterja dolg. Če sem(?) jaz torej vas prav razumem(?) na podlagi tega gradiva, je to ključno za to, da boste vi zmanjšali tisti davčni dolg, ki je milijardo 200, približno znaša, do posameznikov, ki državi dolgujejo sredstva. Torej(?), število primerov in znesek.
Hvala gospod poslanec. Tako, gospa državna sekretarka, Natalija Kovač Jereb, zdaj pa izvolite, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Ja, hvala lepa za besedo. Glede določitve poroka. Ta porok se določi s posebnim ugotovitvenim postopkom. Se pravi, davčni organ mora ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, kjer se ugotovi, da je ta in se poroku tudi izda v tem ugotovitvenem postopku odločbo, s katerim se ga seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami, se pravi, da v(?) tem postopku je dana tudi poroku možnost učinkovitega sodnega varstva in enakega varstva pravic in v tej ugotovitveni odločbi se tudi ugotavlja povezanost, se pravi, povezanost po Zakonu o dohodnini ali pa povezanost po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Tako, da se ima porok možnost v tem postopku tudi izjasniti – ne rečemo kar, da se dolg prenese takoj, ne začne se kar izvršba zoper poroka. Glede vprašanja gospoda Logarja, to je eden izmed učinkovitih primerov tudi davčne izvršbe. Koliko je takih primerov in višina davčnega dolga, ki je bila izterjana, pa bom jaz vprašala FURS, pa nam bo dal ta podatek, pa vam bomo odgovorili. Se pravi toliko zdaj, kar se tiče, ja, aha.
Dobro, za enkrat hvala lepa. Še nismo končali gospa, boste še prišli na tapeto.  (nadaljevanje) Zdaj je prvi na vrsti gospod poslanec Andrej Šircelj, za njim poslanec Anže Logar. Gospod Šircelj, izvolite.
Hvala lepa predsednik. Pravna varstva, če lahko poveste kakšne so v ugotovitvenem postopku? Prvič, ugotovitveni postopek že sam ugotovitveni dejansko pove, sama beseda, kaj se dejansko tukaj dogaja. To se pravi, to ni nek običajni davčni postopek… samo počakajte gospa, da boste povedali malo kasneje, saj ni problema. Da jaz dokončam.
Ja, izvolite.
In do kam lahko gre v tem ugotovitvenem postopku? To je prva zadeva in druga zadeva, še enkrat, da se ne bi… misli, zdaj tako, jaz mnenje Zakonodajno-pravne službe cenim, tako da tukaj ne bo, da jaz nisem govoril, da je Zakonodajno-pravna služba naredila to mnenje z levo roko, ampak se bojim, da bomo tukaj izglasovali to mnenje, če želite pod narekovaji kolegi in kolegice, tako, da ne bomo točno vedeli vsi vsega. Me zanima pravzaprav, ali pa dajem tudi predlog, da se to mnenje oziroma, da se to mnenje pogleda tudi v luči zagotavljanja pravic davčnih zavezancev, ki jo imajo v skladu z davčnim postopkom, ki so del človekovih pravic. Namreč, dogaja se, da FURS enostavno postaja v določenih primerih inkasant, pod narekovaji »inkasant«. Če ne poberemo od tebe, bom pa od enega drugega. Če ni to možno na takšen način, bom pa na drugačen način. in da ti postopki dejansko pešajo, tudi zaradi zakonodaje, ki je bila v preteklosti sprejeta, določenih členov. In še enkrat, kdo razlaga(?), še enkrat tukaj državna sekretarka govori o pasivu – se pravilno razlaga, kdo razlaga? Tožnik razlaga zakonodajo, če želite. Tisti, ki pobira davek razlaga zakonodajo, ker v skrajnem primeru tudi Državni zbor, ko govorimo o obvezni razlagi zakonodaje. Ampak v tem je celotna zadeva in v tem je celotna zadeva, da davčni zavezanci nimajo zagotovljene zadostne pravne varnosti, ki je del varnosti človekovih pravic. Izvolite.
Ne, gospod Šircelj saj…
Ne.
Načeloma imate sicer čisto prav, gospe malo se umirite tam.
Izvolite, ne, saj sem končal, tako da…
Ste končali?
Ja, pa mogoče kar kolegici dajte besedo, državni sekretarki, da bo ona povedala.
Potem hvala gospod poslanec. Ne, bom dal prej besedo še poslancu Anžetu Logarju, ki je tudi želel še besedo, ker je verjetno tema navezana, pa da ne bomo prekinjali. Gospod Logar, izvolite.
Ne, saj… Hvala predsednik. Jaz imam samo zaradi zapisnika, torej, da dobimo jasno, da bo Ministrstvo za finance posredovalo članom odbora poročilo o tem, koliko je takih primerov in vrednost, ki jih tukaj zadeva. Samo to sem hotel / nerazumljivo/.
Dobro, te podatke bodo pridobili Od FURS in jih bodo naslovili na Odbor za finance. Gospa državna sekretarka, da se ne bi slučajno pozabilo. Ste si zabeležili? Dobro. Zdaj pa izvolite, odgovorite poslancu Širclju na njegovo razpravo. Prosim.
Natalija Kovač Jereb
Se pravi v tem posebnem ugotovitvenem postopku se ugotovi povezanost poroka s tem dolžnikom, se pravi ugotavlja se povezanost, ali po Zakonu o dohodnini ali po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Prav tako… tukaj se ugotovijo vsa dejstva in okoliščine. pravno sredstvo na to ugotovitveno odločbo, pa je pritožba na odločbo in potem nadaljnja vsa pravna sredstva. Se pravi lahko je tudi tožba, tako da so mu zagotovljena vsa pravna sredstva za ugotovitev res tega dejanskega stanja temu poroku.
Dobro, hvala lepa. Ali bi želel še kdo razpravljati? Če ne, potem prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  (nadaljevanje) Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog mnenja sprejet. S tem zaključujem 7. točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za finance. Hvala lepa.