3. redna seja

Odbor za finance

15. 1. 2019
podatki objavljeni: 15. 1. 2019

Transkript

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, vsi ostali vabljeni prisotni! Začenjam 3. sejo Odbora za finance.  Opravičil za današnjo sejo nisem prejel. Imamo pa vsaj zaenkrat dve pooblastili za nadomeščanje, in sicer bo namesto člana odbora mag. Andreja Širclja na seji prisoten poslanec Boris Doblekar iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in namesto poslanke Mateje Udovč, članice odbora, pa bo na seji prisoten poslanec Gregor Židan iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Preden nadaljujemo, želim podati samo še opozorilo. Tudi na sklicu oziroma skupaj z dnevnim redom je bilo pojasnjeno, da bomo danes obravnavali 1., 2. in 3. točko dnevnega reda, z obravnavo ostalih točk dnevnega reda od 4 do 9 pa bo odbor opravil na nadaljevanju seje, ki bo v petek, 18. januarja 2019, in se bo začela ob 9. uri zjutraj v tej dvorani.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O NEKATERIH KONCESIJSKIH POGODBAH.  Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 20. seji, 7. decembra 2018, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.  K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.  Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. januarja letos, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 11. januarja letos ter dve mnenji občin, in sicer mnenje Mestne občine Ljubljana z dne 20. decembra 2018 in mnenje Mestne občine Maribor z dne 21. decembra 2018.  Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje smo vložile poslanske skupine koalicije, in sicer k osmim členom predloga zakona.  Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.  Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev? Besedo ima gospod državni sekretar Metod Dragonja.
Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, vabljeni, gospe in gospodje, vsi ostali prisotni! Začenjam 1. nadaljevanje 3. seje Odbora za finance.  Prejeli smo dve obvestili o zadržanosti, in sicer na današnji seji ne bosta prisotni dve poslanki, Suzana Lep Šimenko in Karmen Furman, obe iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Imamo tudi eno pooblastilo, kot nadomestni član na seji odbora sodeluje poslanec Vojko Starović namesto člana Franca Kramarja.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO O UPRAVLJANJU KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE IN SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA ZA LETO 2017.   Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo, v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Poročilo je Slovenski državni holding poslal na podlagi 67. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Zakon tudi določa, da Slovenski državni holding enkrat letno najpozneje do 31. oktobra Državnemu zboru Republike Slovenije posreduje letno poročilo o poslovanju v preteklem letu. Dodatno je priloženo revidirano letno poročilo družbe in skupine Slovenski državni holding za leto 2017, ki ga Slovenski državni holding sestavi v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in s katerim se je Vlada Republike Slovenije kot skupščina SDH seznanila dne 26. julija 2018.  Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 14. decembra 2018.  K tej točki so vabljeni predstavniki Slovenskega državnega holdinga, Ministrstva za finance in Državnega sveta.  Preden dam besedo direktorici, imamo še eno pooblastilo, in sicer člana odbora Matjaža Hana nadomešča poslanec Marko Koprivec iz Poslanske skupine Socialnih demokratov.   (nadaljevanje) Tako, formalnosti smo zaključili, zdaj pa prehajamo k vsebini. Za uvod dajem besedo predsednici Uprave Slovenskega državnega holdinga, gospe Lidiji Glavina.
Lidia Glavina
Najlepša hvala. Spoštovane članice in člani Odbora Državnega zbora za finance!  Slovenski državni holding je sredi oktobra lani letno poročilo o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije in SDH za leto 2017 že četrto zaporedno leto poslal Državnemu zboru. Preden izpostavim bistvene agregatne podatke iz poslovanja družb obeh portfeljev, želim poudariti, da predstavljajo družbe s kapitalsko naložbo Republike Slovenije in SDH zajeten del slovenskega gospodarstva, uresničujejo pomemben javni interes na različnih področjih, zaposlujejo okoli 75 tisoč ljudi, prispevajo ekonomske koristi tudi v drugih panogah in pomembno prispevajo k državni blagajni in blaginji velikega števila ljudi. Zato vlogo upravljavca državnega premoženja jemljemo izredno resno in odgovorno. Ob tem skrbimo, da je država dejavna in profesionalna lastnica svojih kapitalskih naložb. Od družb s kapitalsko naložbo države pričakujemo uspešno, dobičkonosno in gospodarno poslovanje, ustvarjanje vrednosti ter v veliko primerih tudi učinkovito izvajanje posameznih javnih služb z uravnoteženim, stabilnim in trajnostnim razvojem, z ekonomskega, družbenega in okoljskega vidika.  Če potegnemo črto pod rezultate za leto 2017, lahko rečemo, da je bilo poslovanje družb s kapitalsko naložbo Republike Slovenije in SDH agregatno gledano zelo uspešno. Na ravni portfelja je bilo to najbolj uspešno leto, odkar imamo centralizirano upravljanje. Skupni rezultati upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije in SDH za leto 2017 prvič v zgodovini dosegajo visoko, 6,5 % donosnost lastniškega kapitala, od tega za Republiko Slovenijo 6,3 % donosnost in za SDH portfelj 8,9 % donosnost. Če naredimo prerez po klasifikaciji naložb, so strateške naložbe dosegle skoraj 5 % donos, pomembne, kar 13 %, portfeljske pa 4 %. Prerez po kriteriju kotacij delnic družb pa so kotirajoče družbe dosegle 7,5 % ROE, nekotirajoče pa nekaj več kot 6 % ROE. Velja poudariti, da so vsi podatki ponderirani. Rezultat je dosežen kljub dejstvu, da portfelj Republike Slovenije predstavlja dve tretjini strateških naložb, katerih prioriteta je predvsem doseganje strateških ciljev, torej uresničevanje pomembnih družbenih interesov, ki se pogosto izključujejo s ciljem visoke donosnosti lastniškega kapitala. Družbe v portfelju Republike Slovenije in SDH so v letu 2017 ustvarile nekaj več kot milijardo čistega dobička. Državni proračun je v letu 2018 prejel rekordno višino dividend, in sicer 447 milijonov evrov. Zgolj za primerjavo, v letu 2017 je za uspehe v letu 2016 prejel slabih 214 milijonov evrov. Tu je treba poudariti, da je bilo tako imenovanih rednih dividend za 267 milijonov evrov, ostali znesek pa predstavljajo tako imenovane izredne dividende Telekoma in Nove Ljubljanske banke, ki jih upoštevamo kot enkratne dogodke. Ker je šlo v letu 2018 za več takih dogodkov, tako visokih izplačil dividend v prihodnje ni mogoče pričakovati. V letu 2017 dividendnost kapitala portfelja v upravljanju znaša 4,5 %. Kot smo že omenili, gre za dividende za poslovno leto 2017, izplačane v letu 2018. Brez upoštevanja obeh izrednih dogodkov normalizirana dividendnost kapitala portfelja ostaja na nivoju leta 2016, torej 2,5 %.  SDH podpira razvoj, uspešnost in učinkovitost poslovanja družb iz portfelja in s svojimi odločitvami na skupščinah družb sledi odgovornemu pristopu glede politike dividend z ustreznim ravnotežjem, dividendno donosnostjo in razvojnimi potrebami družb.  Še zadnji pomemben podatek, povečala se je tudi skupna knjigovodska vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti Republike Slovenije in SDH in je konec leta 2017 znašala 11 milijard evrov, medtem ko je leta 2016 znašala skoraj pol milijarde manj.  Ko govorimo o letu 2017, je treba povedati nekaj besed še o prodajnih postopkih. V letu 2017 sta bili dokončno zaključeni dve pomembnejši transakciji, v katerih sta   (nadaljevanje) imela Republika Slovenija in SDH kapitalski naložbi, in sicer prodaja delnic družbe Paloma, d.d., in Cimos, d.d. SDH je sodeloval tudi pri dejavnosti, povezani s postopkom statusnega preoblikovanja družbe Geoplin, d.o.o., v okviru katerega je na podlagi menjalne pogodbe Petrol, d.d., na začetku leta 2018 postal večinski lastnik družbe Geoplin, d.o.o., Republika Slovenija pa večinska lastnica družbe Plinhold, d.o.o., ki ima v 100 % lasti družbo Plinovodi, d.o.o., pri čemer je Republika Slovenija v družbi Geoplin, d.o.o., obdržala 25 % delež. Največja naložba, za katero je SDH v sodelovanju z izbranimi svetovalci v prvi polovici leta 2017 kot v drugi polovici 2018 intenzivno vodil aktivnosti v zvezi s prodajo, je Nova Ljubljanska banka, d.d., ki je bila donedavnega v 100 % lastništvu Republike Slovenije. SDH je po metodi javne ponudbe delnic prodal 65 % delež delnic Nove Ljubljanske banke v večini mednarodnim institucionalnim vlagateljem, njene delnice oziroma globalna potrdila o lastništvu pa kotirajo na Londonski in Ljubljanski borzi. Kljub zahtevnim razmeram na kapitalskih trgih konec oktobra 2018 in začetek novembra so se za nakup delnic NLB odločili ugledni mednarodni investitorji. Nova lastniška struktura bo NLB zagotavljala večjo konkurenčnost in pozitivno prispevala k nadaljnjemu razvoju banke. Republika Slovenija ostaja največja posamična lastnica v Novi Ljubljanski banki in s tem zagotavlja, da bančna skupina ostaja samostojna slovenska finančna institucija, ki bo še naprej podpirala razvoj slovenskega gospodarstva. SDH bo nadaljeval postopek privatizacije Nove Ljubljanske v skladu z danimi zavezami Republike Slovenije do Evropske komisije v zvezi s privatizacijo. Do konca leta 2019 bo prodanih še 10 % Nove Ljubljanske banke minus ena delnica. S tem bo SDH dokončno izpolnil svojo nalogo, ki mu jo je v letu 2015 naložil Državni zbor Republike Slovenije.  Pomembno vlogo pri doseganju rezultatov imajo poleg ugodnega gospodarskega okolja ter dobrega dela uprav, nadzornih svetov ter zaposlenih državnih družb tudi resorna ministrstva, ki igrajo zelo pomembno vlogo predvsem pri strateških in pomembnih naložbah, ter na koncu SDH, ki skrbi, da je država aktiven, odgovoren in skrben gospodar premoženja. Izpostavimo lahko, da SDH preko različnih upravljavskih aktivnosti izvaja vsa lastniška upravičenja in družbam v okviru postavljenih razvojnih ciljev zastavlja ambiciozne, strateške in ekonomsko-finančne cilje ter tekoče nadzoruje njihovo uresničevanje.  Ni odveč poudariti, kako SDH izvaja vlogo aktivnega upravljavca kapitalskih naložb. Prvič, selekcija sposobnih nadzornikov, ki izpolnjujejo vse zakonske in druge kriterije, pomembne za dobro korporativno upravljanje, kot so osebna integriteta, izkušenost, konflikt interesov, časovna razpoložljivost, sposobnost timskega dela in tako dalje. V letu 2017 smo za aktivne člane nadzornih svetov organizirali tudi 18 brezplačnih predavanj z raznih strokovnih področij. Drugič, dejavne priprave na skupščine in izvajanje pravic delničarja na transparenten način. Pri tem z družbo KAD kot soupravljavcev pri nekaterih skupnih naložbah tvorno sodelujemo in se usklajujemo, še posebej intenzivno je sodelovanje pred skupščinami. Vsako leto pred skupščinsko sezono pripravimo izhodišča za glasovanje na skupščinah, kjer na transparenten način povzamemo, čemu bomo sledili, dokument tudi objavimo.  Tretjič, nadzor oziroma monitoring tekočih in letnih rezultatov poslovanja ter načrtovanje poslovanja. Do sedaj je bilo na SDH uveljavljeno četrtletno poročanje, od lanskega leta pa je bilo za vse družbe v 100 % lasti države uvedeno mesečno poročanje in spremljanje mesečnih realizacij planov. Za družbe, kjer ima država pomemben delež, SDH skladno z zakonskimi možnostmi še naprej uveljavlja prakso izvajanja periodičnih sestankov z nadzornimi sveti in upravami tako glede tekočega poslovanja kot glede načrtovanja poslovanja družb.  Četrtič, implementacija dobre prakse korporativnega upravljanja preko pravnih aktov, ki jih pripravlja SDH, kodeks in priporočila, za katera pričakujemo, da jih družbe spoštujejo, SDH ne želi samo slediti, ampak soustvarjati dobro prakso in stalno nadgrajevati sistem korporativnega upravljanja.  Petič, merila za merjenje uspešnosti poslovanja in ciljni finančni strateški kazalniki za vsako družbo.   (nadaljevanje) Za večino družb - izjeme in razlogi zanje so posebej opredeljeni - SDH pripravi letni načrt upravljanja, kjer se opredelijo kazalniki, tako finančni kot tudi strateški, kjer gre za strateške družbe. Pri tem uporabljamo tudi »benchmark« orodja. Doseganje teh ciljev transparentno predstavimo v vsakokratnem letnem poročilu. Namen določanja ključnih ciljnih kazalnikov uspešnosti je zagotoviti ambiciozne, a uresničljive cilje, učinkovito spremljanje njihovega uresničevanja in merjenja uspešnosti poslovanja družb.  Da je bil v zadnjih letih narejen velik napredek pri upravljanju kapitalskih naložb države, kažejo ne samo bistveno izboljšani rezultati in višji standardi upravljanja, temveč to dejstvo prepoznavajo tudi mednarodne organizacije, predvsem OECD in Evropska komisija. Tako je, na primer, Evropska komisija v poročilu Evropskega semestra 2018 o oceni napredka Slovenije v okviru korporativnega upravljanja družb v državni lasti v zvezi s centraliziranim sistemom upravljanja kapitalskih naložb s strani SDH zapisala, da je zavezanost Slovenije izvajanju strokovnih poklicnih standardov pri upravljanju podjetij v državni lasti začela prinašati sadove. Prav tako je v poročilu za Slovenijo za leto 2017 OECD zapisal, da je oblikovanje SDH korak v pravo smer.  V nadaljevanju želim izpostaviti še nekaj poudarkov za naprej. Vizija SDH je ustvarjanje vrednosti kapitalskih naložb za lastnika, torej za državo. Naše strateške usmeritve smo razdelili na tri stebre: preobrazba, osredotočenost in ustvarjanje vrednosti. V določeni meri smo že uspeli prestrukturirati portfelj. V zadnjih treh letih smo zaključili prodaje nekaterih manjših naložb s ciljem osredotočenosti na ključne, pomembne in strateške naložbe. Delež strateških naložb znotraj upravljavskega portfelja se je s prodajo deleža Nove Ljubljanske banke povečal in se bo s prodajo Abanke še dodatno povečal. Še vedno ostaja prostor za izboljšanje poslovanja nekaterih družb, ki še ne dosegajo rezultatov mednarodno primerljivih podjetij.  Pomemben delež strateških naložb predstavlja energetika. Lani jeseni nas je posebej razveselila ocena oziroma analiza World Energy Councila, ki enkrat letno ocenjuje energetiko svojih članic, in je bila ravno predstavljena v Milanu. Slovenija je glede na ocene napredovala na šesto mesto, kar je nedvomno velik uspeh in je rezultat dobrega dela vseh deležnikov na področju energetike.  Znotraj SDH imamo pri upravljanju vzpostavljene štiri stebre: energetika, promet, finance ter turizem in gospodarstvo. Z namenom, da se krepi znanje znotraj panog, fokusiranje na industrijo, spremljanje konkurence primerljivih panog in predvsem ključno, pogled za naprej, kaj nas čaka v prihodnosti in ali so sprejete strategije in poslovni modeli uspešni. SDH zato kot upravljavec kapitalskih naložb poleg korporativnih aktivnosti, vezanih na tekoče poslovanje in na kratkoročno poslovno načrtovanje družb, posebno pozornost namenja tudi strateškim usmeritvam družb, kar pomeni, da od družb pričakuje pripravo razvojno naravnanih strategij, upoštevanje hitro spreminjajočega se poslovnega okolja.  SDH ima pri strateškem načrtovanju poslovanja družb v upravljanju različne aktivne vloge, odvisno od statusne oblike družbe, deleža lastništva in strateškosti kapitalske naložbe. Glavno vodilo je veljavna strategija upravljanja kapitalskih naložb države, vendar pa SDH pri tej nalogi upošteva in preveri tudi vse druge pomembne dejavnike, kot so značilnosti in trendi razvoja posamezne panoge, v kateri družba deluje, konkurenca in konkurenčnost na trgu, specifičnost družbe in reguliranost dejavnosti. Pomemben izziv pri oblikovanju strategije je tudi uskladitev oziroma ustrezna uravnoteženost dolgoročnih strateških in ekonomskih ciljev ter pričakovanj do družb.  Ker smo že v začetku leta 2019, je treba nekaj besed nameniti tudi našim ocenam za leto 2018 in pričakovanjem za 2019. Pričakovanja in ciljne vrednosti ROE ter višino izplačanih dividend v proračun bo v prihodnje treba prilagoditi spremenjeni strukturi upravljavskega portfelja. Prodaje bank bodo v prihodnje negativne vplivale na ROE celotnega portfelja in na višini dividend za proračun Republike Slovenije, saj sta obe banki, tako Nova Ljubljanska kot tudi Abanka, v zadnjih dveh letih izplačevali visoke dividende ter dosegali visoke cilje donosnosti in predstavljata zajeten del uteži pri izračunu le-tega. Druge naložbe v portfelju, ki so opredeljene kot strateške, v prihodnje ne bodo mogle nadomestiti teh razlik in torej ni realno pričakovati rasti donosnosti in izplačil dividend, ki so bile v letu 2018 posledica dveh večjih enkratnih izplačil. Za leto 2018 smo ocenili, da bosta portfelja kapitalskih naložb Republike Slovenije in SDH skupaj dosegla donos, ki bo predvidoma nekoliko boljši kot donos v letu 2017, seveda za primerljive naložbe in upoštevajoč spremembe v našem portfelju. Stebra financ ter turizem in gospodarstvo bosta dosegla bistveno višjo stopnjo donosa, sicer vsak skoraj po 9 %, vendar imata v portfelju nižjo utež kot energetika ter promet. Za leto 2019 pričakujemo dvig ROE skupnih portfeljev v Republiki Sloveniji in SDH glede na leto 2018, povečanje donosnosti pričakujemo predvsem v stebru energetike. Pri donosnosti za leto 2018 in planu 2019 je pa treba upoštevati naslednje dejavnike. Vpliv zakonodaje pri strateških naložbah, ki posega v donosnost naložb. Primeri so omrežninski akt pri EDP kjer se zaradi zmanjšanega priznanega donosa na infrastrukturo ocenjuje izpad prihodkov. Dividendna politika v strateških naložbah, neizplačevanje dividend z namenom zagotavljanja investicijskega potenciala povečuje kapital družb in s tem znižuje izračunani donos na kapital. Tak primer imamo v Darsu in Slovenskih železnicah. Strateški cilj posameznih družb, ki so v nasprotju s ciljem čim večje donosnosti, na primer SID banka ima proticiklično vlogo kar pomeni, da je in bo v teh letih v fazi umikanja kreditov in bodo zato obrestni prihodki še nekaj časa padali, to pa pomeni nekoliko slabše poslovne rezultate. Če navedene podatke prikažemo po kriterijih stratežkosti naložb, pričakujemo, da bodo strateške naložbe, ki imajo skupaj nekaj več kot 67 % delež oteži portfelja, v letu 2018 dosegle 5 % roj. Pomembne naložbe bodo dosegle kar 11 % roje in portfeljske 8 % roj. V letu 2019 pa ocenjujemo, da bodo strateške naložbe dosegle nekaj več kot 5 % donosnost in pomembne 10 % donosnost, portfeljske pa 8 % donosnost. Splošni cilji, ki jih zasledujemo pri družbah, so uspešno, dobičkonosno, gospodarno poslovanje, ustvarjanje vrednosti in v mnogih primerih učinkovito opravljanje nalog posebnega javnega interesa. Prav tako pa sodelujemo v denacionalizacijskih postopkih in zagotavljamo zanesljivo ter popolno poravnavo vseh zakupnih obveznosti upravičencem. Poslanstvo pri prodajah naložb je transparentno in učinkovito vodenje vseh postopkov na mednarodno primerljiv način z enako obravnavo vseh investitorjev in ob prizadevanju, da se pri prodaji doseže čim boljši ekonomski učinek. Centralizirano, neodvisno in strokovno upravljanje, osnovni pogoj za dobre rezultate, kar je nedvomno v javnem interesu. SDH ima robutno izdelan sistem korporativnega upravljanja, korporativne integritete in zunanjega nadzora. To se kaže v obstoju nadzornega sveta njegovih komisih katerih naloga je nadzirati upravo, člane nadzornega sveta pa imenuje Državni zbor Republike Slovenije. V obstoju notranjih kontrol, notranjega revizorja družbe in pooblaščenca za skladnost in integriteto, ki je zakonska kategorija. V razkritju in transparentnosti SDH kot vsaka gospodarska družba pripravlja revidirano letno poročilo in kot javna družba tudi polletno poročilo. Prav tako dodatno poroča Državnemu zboru o opravljanju v preteklem letu. SDH je sprejel kodeks korporativnega upravljanja SDH, ki vsebuje zapis dobre prakse korporativnega upravljanja in ga pri svojem poslovanju vedno upoštevamo. Zagotovljen je tudi dodaten zunanji nadzor nad SDH, ki ga izvaja Računsko sodišče ter Komisija za preprečevanje korupcije, sicer pa nadzor nad posameznimi segmenti poslovanja zagotavljajo tudi razni regulatorji kot so ATVP, AVK, Banka Slovenije in AZN. Menimo, da je bil v zadnjih letih dosežen znaten napredek pri upravljanju kapitalskih naložb države z merljivimi učinki za lastnika. Znatno povečanje dobičkonosnosti poslovanja družb s katerim upravlja SDH. Zastavljeni model upravljanja deluje, zelo predstavlja primerno podlago tudi v prihodnje, potrebno pa ga je seveda sprotno kakovostno nadgrajevati ter si prizadevati, da se bo ta model stalno izboljševalo. SDH bo kot doslej tudi v prihodnje proaktiven, skrben in odgovoren upravljavec državnega premoženja.  Najlepša hvala.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni! Predlog zakona predstavlja implementacijo evropske Direktive 2014/23 o podeljevanju koncesijskih pogodb. Gre za direktivo iz sklopa tako imenovanih javno-naročniških direktiv, ki so bile sprejete v letu 2014. Rok za prenos direktive je potekel 18. aprila 2016, zato je Slovenija izpostavljena tožbi Evropske komisije pred sodiščem Evropske unije, v kateri Evropska komisija predlaga, da se Republiki Sloveniji naloži plačilo denarne kazni v višini 8 tisoč 992 evrov, ki pa bo začela teči od dneva razglasitve sodbe sodišča do uveljavitve zakona; se pravi, da kazen trenutno še ne teče, ampak je treba vložiti napore, da ta kazen potem ne bo dosojena.  Tematika predlaganega zakona je zelo zahtevna. S prenosom direktive v slovenski pravni red na podlagi tega zakona prenašamo tudi opredelitev koncesije, ki pomembno odstopa od dosedanjega razumevanja izraza koncesija; na to v svojem mnenju opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba.  V sodelovanju s pravno stroko, vladno službo za zakonodajo in pravniki po ministrstvih smo na ministrstvu za finance pripravili predlog zakona, ki je pred vami. Predlagani zakon ureja postopek izbire koncesionarja, ko so izpolnjeni pogoji po tem zakonu, to je vrednost koncesije in v primeru, ko koncesija ni izjema po tem zakonu. Določeno je razmerje tega zakona do drugih zakonov, ki opredeljujejo koncesije na način, da se za koncesije, ki jih ureja ta zakon in posebni zakoni, uporabljajo ta zakon in določbe posebnih zakonov v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom. V samem postopku priprave zakona je bilo pripravljenih več variant za prenos omenjene direktive. Najprej poseben Zakon za postopke za podeljevanje koncesij in sočasno nov Zakon o javno zasebnem partnerstvu, druga varianta je bila nov Zakon o gospodarskih javnih službah in tretja varianta, sprememba zakona o javno zasebnem partnerstvu. Vlada Republike Slovenije je decembra 2017 v Državni zbor v obravnavo posredovala Predlog Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij in nov Zakon o javno zasebnem partnerstvu. Ti zakoni žal zaradi zaključka mandata prejšnje sestave Državnega zbora niso bili obravnavani. Obravnavani koncept zakona rešuje časovno stisko, ki je nastala zaradi dolgotrajnega strokovnega usklajevanja, načina prenosa direktive v slovenski pravni red. generalna proučitev vseh področij in sprememb celotne koncesijske zakonodaje bi v dani situaciji zahtevala večletni angažma, zato je predlagana rešitev po kateri se sprejme zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah, ki ostane v določenih razmerjih, kot sem povedal v uvodu, do drugih zakonov v kolikor ti drugi zakoni niso v nasprotju s tem zakonom. Besedilo predloga zakona dosledno sledi določbam o ureditvi iz direktive 2014/23, saj ta zahteva izhaja iz same vsebine tožbe evropske komisije kjer je Republiki Sloveniji očitano, da ni v celoti prenesla določb direktive. Namen evropske direktive je poenotenje pravnega reda za podeljevanje koncesij, saj do leta 2014 na ravni Evropske unije ni bilo jasnih pravil, ki bi urejala postopke za podeljevanje koncesij za storitve, zato je bila pravna varnost v postopkih izbire koncesionarjev pomanjkljiva, ovirano pa je bilo prosto opravljanje storitev, delovanje notranjega trga pa je bilo izkrivljeno. Gospodarski subjekti zlasti mala in srednja podjetja so bili prikrajšani za pravice na notranjem trgu, saj niso mogli izkoristiti pomembnih poslovnih priložnosti, javna sredstva pa niso bila porabljena na najbolj optimalen način. V slovenskem pravnem redu so koncesije urejene v številnih veljavnih predpisih, na primer, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o javno zasebnem partnerstvu, v področnih zakonih kot so Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o veterinarstvu, Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o zavodih, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o urejanju trga dela in v podzakonskih predpisih, pri čemer pa se pojem koncesija v veliko primerih uporablja za razmerja, ki niso koncesijske pogodbe po tem zakonu, ampak gre za podelitev pravice rabe, upravljanja ali izkoriščanja naravne dobrine ali za obliko zagotavljanja javne službe. Iz tega razloga ima zakon tudi takšen naslov, saj ne ureja vseh koncesij, ki v slovenskem pravnem redu poznamo. Ključne rešitve obravnavanega predloga zakona so naslednje: s predlaganim zakonom se v veljavno ureditev ne bo posegalo in se bo ta še naprej lahko uporabljala za koncesije, ki so izjema po tem zakonu,   (nadaljevanje) za koncesije pod mejnim pragom za uporabo tega zakona in ta prag znaša 5 milijonov 548 tisoč evrov brez DDV, in za koncesije, ki po vsebini zapadejo pod ta zakon v delu, ki ni v nasprotju s tem zakonom. Zakon se bo uporabljal za sklepanje tistih koncesijskih pogodb, katerih predmet je koncesija, ki ustreza opredelitvi koncesije za gradnje in koncesije za storitve, kot izhaja iz Direktive 2014/23, in niso izjema po tem zakonu, njihova vrednost pa je enaka ali višja od mejne vrednosti, ki sem jo omenil prej.  Nabor koncedentov, ki so zavezani k uporabi tega zakona pri sklepanju koncesijskih pogodb, je glede na veljavno ureditev razširjen in enak, kot ga določa direktiva. Poleg organov Republike Slovenije, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava morajo pri sklepanju koncesijskih pogodb v skladu s tem zakonom ravnati tudi subjekti, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz Priloge 3 direktive, če jim je bila izključna ali posebna pravica za opravljanje te dejavnosti podeljena na pregleden in nekonkurenčen način. Predvideno je objavljanje obvestil v zvezi s koncesijami na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, česar trenutna zakonska ureditev ne predvideva. Pred začetkom postopka za izbiro koncesionarja mora koncedent opraviti določena pripravljalna dejanja, predvsem pa izdelati študijo o upravičenosti podelitve koncesije in pripraviti oceno vrednosti koncesije. Zakon določa pravila glede postopkov izbire koncesionarjev, vsebino odločitve o izbiri koncesionarja, samo koncesijsko pogodbo in njeno spreminjanje v času trajanja pogodbe, pravila glede izvajanja koncesije s podizvajalci. Na novo je urejeno tudi pravno varstvo v postopkih izbire koncesionarjev po tem zakonu, in sicer se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, s čimer se tudi izpolnjujejo zahteve iz predmetne direktive, da je treba zagotoviti hitro in učinkovito pravno varstvo na način, kot je to zagotovljeno v postopkih javnega naročanja, za razliko od upravnega postopka.  V sodelovanju z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora smo usklajevali predloge amandmajev, ki so pripravljeni na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, in se tej službi zahvaljujemo za izboljšanje zakonskega teksta. Iz mnenja Zakonodajno-pravne službe pa nismo mogli v celoti sprejeti vseh predlogov, predvsem v delu, ki govori o tem, da bi bilo treba zaradi uveljavitve predmetnega zakona spremeniti tudi vrsto zakonov, ki urejajo koncesije po posameznih področjih. Slednje je treba gledati z vidika, da 10. člen predlaganega predmetnega zakona postavlja razmerje med uporabo zakona in zakonov, ki urejajo koncesije po posameznih področjih, in sicer tako, da določa, da se za koncesije, ki jih ureja ta zakon in posebni zakoni, uporablja ta zakon in določbe posameznih zakonov, če niso v nasprotju s tem zakonom. To pomeni, da se predmetni zakon uporablja za vse koncesije nad zneskom, kot je določen v zakonu, in so izpolnjeni drugi pogoji po tem zakonu, na primer, da ne gre za koncesijo, ki je opredeljena kot izjema, tudi če gre za zakone, ki urejajo koncesije na posebnih področjih, pri čemer se iz teh zakonov uporabijo vse specifične določbe, ki se nanašajo na te specifične koncesije, če niso v nasprotju s tem zakonom. Iz te določbe tudi izhaja, da se za vse koncesije, ki ne izpolnjujejo pogojev po zakonu, v celoti uporabljajo posebni zakoni, ki urejajo koncesije na posameznih področjih. Na koncu naj omenim, da način izbire koncesionarja in pravno varstvo o postopku izbire koncesionarja natančneje določa zakon, če bo vrednost koncesija enaka ali bo presegla določeno vrednost v predmetnem zakonu in bodo izpolnjeni drugi pogoji po tem zakonu četudi bi posebni zakon določitev koncesionarja in varstvo urejal na drugi način. Naj na koncu poudarim še sledeče, da kar se tiče koncesij obstoji tudi zelo opisana situacija v pravnih ureditvah držav članic Evropske unije, zato je direktiva poleg postopkovnih pravil določila tudi številne primere v katerih je njena uporaba izključena. Izjeme za katere se predmetni zakon ne bo uporabljal sledijo izjemam za katere se ne uporablja direktiva. To pomeni predvsem pri sklepanju tistih koncesijskih pogodb katerih predmet je koncesija, ki ustreza opredelitvi koncesije za gradnje in koncesija za storitve kot izhaja iz direktive 2014/23 in je njihova vrednost enaka ali višja od mejne vrednosti za njihovo uporabo. Glede na to, da so koncesije za negospodarske storitve splošnega pomena izvzete iz uporabe tega zakona, je potrebno opozoriti tudi na odločbo Ustavnega sodišča iz novembra 2018 v kateri je pojasnjena korelacija med terminom negospodarske storitve splošnega pomena in terminom javne službe oziroma negospodarske javne službe. Konkretno je navedeno da lahko oba termina sobivata, pri čemer je bistveno to, da evropska negospodarska storitev splošnega pomena namenoma pomeni nekaj drugega kot pomenijo pojmi, ki označujejo ustaljene in tradicionalne pravne režime številnih članic Evropske unije, ki po drugi strani tudi niso medsebojno usklajeni. Saj so zrasli v različnih pravnih tradicijah in v različnih družbenih pogojih. Nacionalni instituti oziroma režimi so namenjeni varovanju človekovih pravic in temeljne družbene solidarnosti. Namen doktrine negospodarskih storitev splošnega pomena v pravu EU pa je drugačen, zamejiti področje uporabe prava EU iz katerega so omenjeni nacionalni pravni režimi zaradi ohranitve netržne logike določenih družbenih področij lahko izločeni. Tako, da ta zakon v celoti javne službe izključuje iz uporabe tega zakona in kar je tudi potrdilo Ustavno sodišče s to zadnjo odločbo in pravzaprav na nek način podpira koncept zakona kor ga predlagamo v zakonodajni postopek. Hvala lepa.
Hvala lepa gospa predsednica uprave.     (nadaljevanje) Predstavnik Ministrstva za finance je državni sekretar Metod Dragonja. Gospod Dragonja, izvolite. Imate besedo, če želite? Ne? Ne, ni potrebe. V imenu Državnega sveta njegove Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance sprašujem gospoda Oskarja Komaca, če želi besedo? Izvolite.
Hvala, gospod državni sekretar. Prejel sem še dve pooblastili, in sicer poslanka Mejra Hot nadomešča člana Odbora za finance poslanca Matjaža Hana iz Poslanke skupine Socialnih demokratov, poslanec Andrej Rajh nadomešča člana Odbora za finance Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.  Nadaljujemo z obravnavo. Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Gospa Metoda Hrovat Pirnat, imate besedo. Izvolite.
Oskar Komac
Hvala, gospod predsednik. Zelo na kratko, glede na to, da ste mnenje dobili.  Jaz moram reči, da smo v razpravi, ker smo tudi dobili določena pojasnila pa vendarle… Mi na začetku leta 2019 obravnavamo poročilo za leto 2017. Seveda pojasnjeno je bilo, da so roki takšni kot so, ampak v splošnem gledano mislim, da so precej nelogični za takšnim zamikom pravzaprav obravnavati poročila.  Dotaknili smo se tudi vprašanja dividendne politike tako imenovane… Pojasnjeno je bilo, da je približno polovico dividend namenjeno razvoju, če temu tako rečem polovico pa za lastnike. Smatram, da je to nekako načelno pravilna usmeritev, ker nič nismo naredili, če v družbah ne puščamo denarja tudi za razvoj. Mislim, da je tu pomembno področje. Zadovoljstvo smo izenačili tudi s tem, da je bilo mnenje revizorja izdano brez pridržkov, kar ni bom rekel pravilo v preteklosti bilo pri upravljanju državnega premoženja. Kot sem rekel mnenje je pa predloženo in ne bi širil.
Metoda Hrovat Pirnat
Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je skladno s pristojnostjo, ki jo ima, pripravila mnenje in v tem mnenju je podala dve splošni pripombi in 12 pripomb k posameznim členom. V zvezi s temi pripombami ugotavljam, da so pripravljeni amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki mnenju sledijo in odpravljajo nekatere pomanjkljivosti. Je pa venadarle na tem mestu potrebno izpostaviti prvo splošno pripombo, in sicer ta splošna pripomba je zvezana tudi s pripombami k nekaterim členom in obrazložitvi členov, saj opozarja na neskladje ureditev koncesij po predlogu zakona in številnimi drugimi zakoni, ki urejajo postopek podelitve koncesije v slovenskem pravnem redu. Poudariti je treba, da se bo predlog zakona uporabljal za podelitev vseh koncesij gospodarske javne službe, vseh koncesij za zdravstveno dejavnost, vseh koncesij za javno službo na področju socialnega varstva in za lekarniško dejavnost, če njihova vrednost dosega ali presega mejno vrednost iz direktive, torej tudi predloga zakona. Seveda velja to tudi za druge koncesije, ki jih urejajo posebni zakoni in za katere se uporablja direktiva in skladno z njo predlog zakona. Zato menim, da bi bilo z uveljavitvijo, menimo, Zakonodajno-pravna služba meni, da bi bilo z uveljavitvijo zakona nujno spremeniti najmanj Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o lekarniški dejavnosti, Zakon o socialnem varstvu in Zakon o javnem zasebnem partnerstvu kot splošen zakon, ki tudi ureja podeljevanja koncesij neskladno z direktivo in predlogom zakona. Izbira koncesionarja z upravno odločbo zahteva o vodenju upravnega postopka v teku katerega ni mogoče uveljaviti pravnega varstva, ko to zahteva direktiva in skladno z njo predlog zakona. Zoper upravno odločbo pa je mogoče uporabljati pravna sredstva v upravnem postopku in upravni spor, kar je tudi povsem nezdružljivo z določbami direktive in predloga Zakona o pravnem varstvu. Določbe navedenih področnih zakonov so torej povsem nezdružljive z direktivo in predlogom zakona in jih ni mogoče uporabljati v kakršnikoli razumni medsebojni kombinaciji. Ob tem poudarjamo tudi, da nikakor ni mogoče sprejeti trditve, da se lahko v teh primerih koncesionar izbere z upravno odločbo, saj je to povsem nezdružljivo s postopkom in pravnim varstvom, ki ga določa direktiva in skladno z njo predlog zakona. To izhaja sicer le iz obrazložitve in člena in uvoda zakona. Zato menimo, da bo uveljavitev predloga zakona povzročila nejasnost kako voditi postopke podelitve navedenih koncesij in tudi drugih, ne samo teh, ki sem jih omenila izrecno. Predlog zakona je namreč splošni zakon in se v razmerju do specialnih zakonov po splošnih pravnih načelih ne uporablja, čeprav vsebuje določbo 10. člena predloga zakona, ki določa, da se uporablja. Ker predlog zakona prinaša v slovenski pravni red direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb, pa se mora po drugi strani zaradi načela prevlade Evropskega prava uporabljati v razmerju do področnih zakonov kadar so ti z njim neskladni. Vendar je taka situacija z vidika pravne varnosti neustrezna in povzroča pravno negotovost.  Hvala.
Hvala lepa.  Ali želi besedo tudi predstavnik Državnega sveta? gospod Oskar Komac, predsednik oziroma predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.  Izvolite.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo o poročilu gospe predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga. Kdo želi besedo? Najprej je poslanec Jani Prednik. Izvolite.
Predsednik, hvala.  Lep dober dan predstavnikom Vlade in predstavnikom SDH! Jaz se najprej zahvaljujem za to predstavitev tega poročila. Podatki iz tega poročila kažejo, da se tako upravljanje državnih naložb pa tudi njihov donos izboljšuje, kar je seveda vredno pohvale. SDH pa upravlja zelo raznovrstne naložbe, ki imajo tudi raznolike cilje. In sicer, med državnimi podjetji so tako tudi strateška podjetja katerih temeljni namen ni samo ustvarjanje dobička temveč tudi doseganje nekih strateških ciljev. Eno izmed takih podjetij je tudi podjetje Dars, ki ni tu kot rečeno samo, zaradi doseganja dobička, ampak so tukaj predvsem za to, da gradijo, upravljajo in vzdržujejo avtocestno omrežje. Slovenski državni holding je svoje napore v zadnjih letih osredotočil predvsem na dobičkonosnost podjetij in dosežene uspehe tudi poudarja tudi v svojih vsakoletnih poročilih. Nekoliko manj jasno pa je na kakšen način si upravitelj državnega premoženja pri zadevah za to, da bi ta strateška podjetja med katere spada Dars tudi izvrševala te strateške cilje. Jaz bom na tem mestu izkoristil priložnost in izpostavil ta zadnji primer. In sicer zapleta z časovnico okoli tretje razvojne osi, kjer ni jasno kdo odloča in kdo daje navodila, kdo je lastnik, kdo upravitelj in kdo je izvrševalec teh navodil. Seveda je to enotno upravljanje državnega premoženja, za katerega je v končni fazi odgovorna celotna Vlada pomemben dosežek. Zanima me kako SDH izvršuje pregled na izvajanjem strateških ciljev državnih podjetij in s kakšnimi vzvodi lahko to dosega. Naj že v naprej povem, da te odgovornosti SDH ne more preprosto prevaliti na Vlado, poslance in na celotno politiko predvsem glede na to kako ste oziroma so vsa ta leta branili svoje neodvisnosti in to neodvisnost še vedno branite. Seveda ta neodvisnost je SDH dana z razlogom za zameno pa moramo pričakovati preglednost in tudi profesionalnost. Zanima me kako bo SDH v prihodnje poskrbel, da za izvajanje državnih strateških projektov preko teh strateških podjetij ne bo potrebno vsakič znova zaganjati celotne mašinarije tako Vlade, parlamenta in tudi civilnih iniciativ kot je to bilo na zadnjem primeru okoli časovnice tretje razvojne osi?  Za vse odgovore se iskreno zahvaljujem.
Oskar Komac
Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj!  Pristojna komisija Državnega sveta predlog zakona podpira. Je bilo pa seveda v razpravi izpostavljeno to kar je čutiti iz današnje razprave, da je sam zakon dokaj kompliciram, če temu tako rečem, oziroma da ima kup enih izjem in mislim, da bi bilo na mestu opozoriti predlagatelja tega zakona, da v kolikor bo zakon sprejet, pravzaprav zagotovi neko podporo predvsem lokalnim skupnostim, ki se ukvarjajo s koncesijami, da bodo potem lahko ta zakon tudi izvajale. Mislim, da je bilo že v sami obrazložitvi pravzaprav, če človek to tako posluša, je verjetno težko nam reči, da zelo dobro razumemo zakaj se pri vsej stvari gre. Tako da, kot sem rekel, komisija predlog zakona v načelu podpira.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Preden dam besedo gospe Glavina imamo še eno pooblastilo. In sicer, namesto poslanke Andreje Zabret je na seji odbora kot nadomestna poslanka prisotna poslanka Lidija Divjak Mirnik iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.   (nadaljevanje) Gospa Glavina, izvolite na razpravo poslanca Prednika vam dajem besedo. Za vami pa je na vrsto za razpravo poslanec Primož Siter. Izvolite.
Hvala lepa.   (nadaljevanje) Tako, zdaj smo končali z uvodnimi obrazložitvami. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Prehajamo na razpravo in odločanje o členih in vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 1. člen predloga zakona. Kdo želi razpravljati? Prvi je na vrsti poslanec Luka Mesec.
Hvala. Glede na to, da je navada, da se pri 1. členu pokomentira zakon na splošno, bom pokomentiral na splošno.  V izhodišču smo v Levici kritični do tega, da se pri pripravi tega zakona podeljevanje koncesij obravnava kot neko neproblematično in izvršeno dejstvo, ampak v resnici je daleč od tega. V Sloveniji imamo precej izkušenj s koncesijami že od 90. let naprej. Naj omenim samo nekaj primerov. Eden od najbolj, kako bi rekel, značilnih je podelitev upravljanja čistilne naprave v Mariboru francoskim in avstrijskim zasebnikom. In če greste danes vprašat - to se je zgodilo leta 1997 in Mariborčani imajo od takrat naprej rekordne zneske za to storitev na položnicah. Podobne zadeve lahko vidimo v drugih občinah. V Nemčiji so po letu 2007 zaradi teh pojavov, ker je podeljevanje koncesij zasebnikom ponavadi dražje, dolgotrajno in bolj obremenjujoče za proračun in za tiste, ki plačujejo davke, so v Nemčiji po letu 2007 kar v 170 mestih ponovno prevzeli v preteklosti privatizirana s koncesijami javna oskrbovalna omrežja, kot so vodovodi, električna omrežja in plinovodna omrežja, nazaj v javne roke. Temu je pritrdila tudi mednarodna raziskovalna skupina PSIRU, ki je leta 2015 pripravila primerjalno študijo učinkovitosti opravljanja storitev v javnem in v javno-zasebnem partnerstvu, in so prišli do naslednjih zaključkov: da je javno-zasebno partnerstvo ponavadi slabše iz treh razlogov, prvi, ker je dolgotrajno, se pravi, postopki so dolgotrajni, povprečno trajanje pogajanj med državo in zasebnikom glede javno-zasebnega partnerstva je okoli 34 mesecev, drugič, ker so približno dvakrat dražji glede financiranja, in tretjič, ker je njihova družbena učinkovitost manjša tako z vidika cene storitev kot z vidika dostopa do storitev. To so bili razlogi, ki so močno problematizirali direktivo, ki jo mi danes uvajamo v slovensko zakonodajo, že v letih 2013 in 2014, ko je bila sprejeta v Evropskem parlamentu. Takrat je bila zaradi različnih protestov in opozoril glede problematičnosti podeljevanja koncesij direktiva nekoliko omejena, namreč, iz nje so izvzeta nekatera področja, kot je voda, ta zdaj ni več znotraj veljavnosti koncesije, podobno elektronske komunikacije, letalski promet, poštne storitve, energetika, ampak problematičnost koncesij iz razlogov, ki sem jih prej navedel, še vedno obstaja. Tako v Levici tega zakona ne moremo podpreti in predlagamo Vladi, da gremo tu v drugo smer, namreč, v razmislek o smiselnosti podeljevanja koncesij in njihovem omejevanju.  Hvala.
Lidia Glavina
Morda odgovor okoli Darsa.  V sklopu pač uresničevanja potek njihovih strateških ciljev morda velja poudariti, da SDH od Darsa ne pobira nikakršnih dividend. Dividende ostajajo v Darsu in so pač namenjene izvajanjem strateških ciljev. Seveda tudi mi postavljamo strateške cilje, ki so pač, potem kratkoročne narave, ker se postavljajo za prihodnje leto. Kar se tiče zakonitosti njegovega poslovanja smo v tem letu uvedli tudi novi instrument, da mi kot SDH tudi direktno posežemo in revidiramo s strani naše notranje revizije poslovanja v teh firmah. Kar se pa tiče vodenja raznih upravnih sporov in postopkov za to pač je odgovorna družba sama. Z naše strani pri tej firmi kar delamo pač ne izplačujemo dividend, ki se namenjajo za investicije in za poplačilo dolgov. Izredno skrbno skrbimo, da je poslovanje racionalno, pod drobnogledom ima seveda stroške Darsa, kar se tiče pa njihovih prihodkov so pa regulirane narave.
Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati o 1. členu? Poslanec Anže Logar, izvolite.
Hvala lepa.  Naslednji razpravljavec je poslanec Primož Siter, za njim je na vrsti poslanec Marko Pogačnik.  Kolega Siter, izvolite.
Jaz bi prosil državnega sekretarja, da v razumljivem jeziku, ne z branjem istega sestavka, kot ga je že enkrat prebral, razloži, zakaj Vlada tako vztraja, da kar se tiče koncesionarskih ureditev, ne uredi tudi druge področne zakonodaje oziroma da v popolnosti ne prisluhne Zakonodajno-pravni službi in da v bistvu pušča po sprejetju tega zakona neko pravno nejasnost, ki v bistvu ni za nikogar sprejemljiva. Po drugi strani pa tudi za koalicijo, ki je predlagala amandmaje, zakaj je tako selektivno upoštevala Zakonodajno-pravno službo, torej telo, ki naj da mnenja, da bo predlagana zakonodaja skladna z normativno ureditvijo, da recimo v tem 2. členu prvo alinejo upoštevate, dve drugi alineji, ki jo Zakonodajno-pravna služba enako predlaga v istem členu, pa enostavno preslišite. Tako, da razložite mi zakaj greste v tako posamezne izbire, ali to zato, da bi umaknili vprašanje koncesij iz vroče debate o tem kako se koncesije podeljujejo, da bi rekli, da ta zakon tega tako ali tako ne upoštevajo ali so kakšni drugi racionalni razlogi, da puščate to pravno neskladnost ali nedeterminiranost odprto.
Hvala lepa. Dobro jutro.  Vsi, ki smo ali pa ste aktivni na družbenih omrežij bost brž ko ne vedeli oziroma poznali iz teh dni svež trend, ki se mu reče »ten years challenge«. Gotovo ste to videli, zadeva, kjer objaviš svoj portret izpred 10 let in danes in se vidi kako si se spremenil. To je bila tudi lepa priložnost za eno skupino družbenih aktivistov, ki so objavili zemljevid Slovenije pred leti in danes. Zemljevid, portret Slovenije, ki kaže zemljevid javnega premoženja pred leti in danes. Če se malo pošalim in rečem »two years challenge« oziroma »izziv dveh let« in pogledamo zemljevid Slovenije pred dvema letoma zemljevid javnega premoženja Slovenije pred dvema letoma in danes imamo na eni strani bogat zemljevid oziroma sorazmerno bogat, opremljen z logotipi podjetij, na drugi strani pa imamo veliko črno luknjo - leta 2019. SDH je že samo dve leti nazaj torej 2017 sklenil pogodbe o prodaji kapitalskih deležev šestih pomembnih gospodarskih družb se pravi Geoplin, Paloma, Intertrade, Telemach, Rotovž, KDD in Toplotna oskrba seveda paradni konj v celi tej paradi pa je NLB. Leta 2017 je bila v 100 % lastništvu države… Ne bom sedaj celotne kronologije razpravljal pa se je zgodilo, kar se je. 65 % delež NLB je pa, potem država konec lanskega leta prodala. Letos brž ko ne čaka enaka usoda tudi Abanko. Iz tega poslovanja SDH v zadnjih letih je jasno razvidno, da glavna funkcija SDH ni upravljanje z državnim premoženjem, ampak razprodaja le tega. Zopet »two years challenge« oziroma »ten years challenge« tukaj ne igra pomembne vloge, ta funkcija je tukaj. Ne bom sedaj polemiziral o končnem izkupičku prodaje NLB, čeprav tukaj je matematika zelo jasna - 669 milijonov in pol proti 2,4 milijarde kolikor je bilo potrebno vložiti v sanacijo. V bistvu imam eno zelo enostavno vprašanje, ki terja zelo enostaven odgovor – kako je lahko SDH dovolil, da pride sploh do takšnega »debakla« s privatizacijo in kdo bo prevzel za to odgovornost? Imam še nekaj točk, ampak bi se morebiti v razpravi vključil še kasneje. Hvala lepa.
To se pravi, za enkrat je to vaša razprava, s tem vprašanjem tudi zaključena. Evidentno gre za dva diametralna nasprotna pogleda na privatizacijo, njen koncept in njene učinke, tako da neposredno vprašanje je bilo SDH-ju zastavljeno, gospa Glavina, izvolite, odgovorite.
Hvala, gospod poslanec.  Želi še kdo razpravljati k 1. členu?  Če ne, prosim gospod državni sekretar, da odgovorite na vprašanja gospoda poslanca Logarja. Izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa.  Celovita prenova vseh zakonov oziroma koncesij tako kot so v slovenskem pravnem redu nastajale na posameznih področjih je bil projekt s katerim se je ukvarjala prejšnja Vlada in to neuspešno in je za to porabila skoraj dve leti. Zato smo prišli v situacijo, da smo v bistvu v postopku toženi s strani Evropske komisije zaradi neimplementacije določbe evropske direktive. Nekatera ministrstva, na primer Ministrstvo za okolje je bilo zadolženo, da pripravi nov zakon oziroma novelo Zakona o gospodarskih javnih službah, pa tega niso pripravili. Tako, da v situaciji, ko je sicer prejšnja Vlada prišla v bistvu vložila zakon, ki je sledil temu konceptu, pa tudi ni bil celovit in se ta zakonodajna iniciativa ni uspešno zaključila, so pravni eksperti iskali možnost v okviru katere se direktiva s posebnim zakonom prenese v slovenski pravni red in v tem zakonu tudi opredeljuje kakšna so razmerja do teh posameznih zakonov. Se pravi, da ti zakoni veljajo v kolikor niso v nasprotju s tem predlaganim zakonom. Ta zakon pa v glavnem določa mejne vrednosti pri katerih se določbe direktive v celoti morajo uporabljati in ključno kar je opredeljuje tudi izjeme kdaj se ne uporabljajo. Izjem je veliko tudi v sami direktivi, ker je situacija na tem področju v različnih državah članicah zelo različna, ker so neki historitati podeljevanje teh posebnih in izključnih pravic potekali na zelo različne načine, to so glavni razlogi zakaj je predlagan tak koncept implementacije direktive in v tem delu je to pragmatična rešitev za katero menimo, da tudi kar se tiče načina izvajanja ne bo predstavljala prevelikih pravnih tveganj za koncesionarje, da bodo pri podeljevanju koncesij v kolikor se bodo za njih odločali, izpostavljeni prevelik pravnim tveganjem. Res je tudi da je direktiva precej drugačno pravzaprav je pojem koncesije opredeljen bolj v smeri, ki sledi javno naročniški logiki, kar smo povedali v začetku, ne pa toliko in v bistvu v okviru teh javno naročniških razmerij, predvsem postopke podeljevanja teh koncesij in pa postopke potem recimo pravnega varstva strank v teh postopkih. Ali pa se posamezne storitve ali posamezne tudi gradnje oddajajo po koncesijskih principih zasebnim vlagateljem, to se pravi, da država ta tveganja prenese na zasebne vlagatelje in tudi razbremenjuje javnofinančno sliko pa se s tem zakonom ne nalaga. Zakon določa samo načine kako se koncesije podeljujejo in na katerih področjih je potem potrebno slediti postopke, ki jih ta direktiva nalaga.
Lidia Glavina
Morda samo zelo na kratko. SDH pri svojih ravnanjih sledi strategiji upravljanja državnih naložb, ki jo je sprejel parlament Republike Slovenije. Temu smo zavezani in temu sledimo. Najlepša hvala.
Hvala lepa.  Gospod poslanec Logar, prosim.
Hvala lepa. Tu smo zdaj prejeli še eno pooblastilo in sicer, bo poslanec Branislav Rajić nadomeščal poslanko Matejo Udovč, članico Odbora za finance iz Poslanske skupine SMC. Naslednji razpravljavec je na vrsti poslanec Marko Pogačnik, izvolite.
Predsednik, glejte, dogaja se nam to na kar sem jaz opozoril pri prejšnji razpravi pred novim letom v zvezi z zavarovalniškim zakonom oziroma revizijskim zakonom. Zdaj smo poslušali mnenje oziroma stališče državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da hitimo z neusklajenim zakonom zato, ker se nam mudi, ker zamujamo. Gospod je bil na Ministrstvu za finance takrat, ko prejšnja Vlada ni uskladila tega, je bil na Ministrstvu za finance, on je eden od krivcev, da imamo tako situacijo in zdaj zamujamo. Zakonodajno-pravna služba je rekla, da gre za očitno neskladje, da je bilo treba spremeniti še Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o lokalni samoupravi, socialnem varstvu, javno-zasebnem partnerstvu in še tako naprej. Med drugim je v mnenju zapisalo, bom citiral, "da bo to v praksi povzročalo velike nejasnosti kateri deli posebnih področnih zakonov se uporabljajo" in naprej "med posebnimi področnimi zakoni še več drugih neskladij s tem zakonom tako, da bo pravna negotovost glede postopkov podeljevanja koncesijskih pogodb, ki bo nastala po uveljavitvi predloga zakona, precejšnja. Torej, gospod državni sekretar eden od krivcev za to zamudo, jaz, če mi Zakonodajno-pravna služba pravi, da bo nejasnost precejšnja že o tako vnetljivi temi, da vi pridete z argumentom "saj to kaj posebno pa ne bo vplivalo", enostavno ne kupim. In spoštovani predsednik delovnega telesa, glejte, zdaj imamo že drugi primer, ko se to dopušča. Toliko časa dokler boste to dopuščalo se bo to vsakič znova pojavljalo in boste ugotovili, da tisti, ki so krivci za zamudo, vas bodo prišli sem prepričevati, ker je več ali manj tri petine istih v sedanji vladi, da je treba to sprejeti, da je treba sprejeti slab zakon, ki prinaša nejasnosti, ki prinaša precejšnje nejasnosti in precejšnje težave zato, da ne bomo dobili določene kazni. Tako, da, oprostite, jaz s to obrazložitvijo tega zakona enostavno ne morem potrditi, ne morem se pa tudi strinjati potem z vami kot koalicija, ki pa pride s predlogi amandmajev, ki upoštevajo stališče državnega sekretarja, torej Ministrstva za finance, ne pa Zakonodajno-pravne službe. K amandmaju v 2. členu ne želite nič slišati o peti alineji in 18. alineji, ampak predlagate samo spremembo 20. alineje, ker vam Ministrstvo za finance to ustreza, ne upoštevate prav nič predloga k spremembi 53 člena, 64 člena in tako naprej. Skratka. Pridete z diktatom, ki vam ga da Ministrstvo za finance, to slepo podpišete in naj mi sprejemamo torej zakon, ki bo prinesel precejšnjo nejasnost v področju revana koncesij v Sloveniji, ki je pa že tako, kot sem rekel, zelo vnetljivo področje. Tako, da oprostite jaz pri takšni parlamentarni proceduri težko sodelujem, težko dam glas za takšen neskladen zakon. Hvala.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana predsednica uprave, spoštovani državni sekretar. Zdaj pred nami je letno poročilo družbe SDH za leto 2017. Danes smo januar, leta 2019 in jaz mislim, da bi kot tudi vi, kot predsednik Odbora za finance morali to postoriti, da bi se takšna poročila obravnavala, bi rekel, bistveno prej. Jaz sem prepričan, da bi se dalo to poročilo obravnavati, bi rekel, ne vem, vsaj v, po poletju, bi rekel eno leto po tem, ne pa da zdaj preteče, bi rekel, že skoraj dve leti, ko to obravnavamo in mislim, da se je v tem vmesnem obdobju dogodilo precej dogodkov ki, bi rekel, niso več, bi rekel, tako pomembni kot za leto 2017 in tukaj naprošam no, tako bi rekel, Ministrstvo za finance, Vlado Republike Slovenije kot vas predsednika odbora, da bi se rekel, tukaj ta politika obravnavanja letnih poročil, pa ne samo pri SDH-ju, bi rekel tudi pri ostalih družbah je podobna praksa, da se obravnava, bi rekel, vsaj v enoletnem zamiku oziroma par mesečnem zamiku. Zdaj glede samega letnega poročila za leto 2017, spoštovana predsednica uprave, imam jaz za vas nekaj vprašanj in sicer zame, bi rekel, vsaj tukaj noter ključni dogodek, ki se je zgodil, je bil sklep Vlade Republike Slovenije, ki je Slovenskemu državnemu holdingu odvzel premoženje v višini 200 milijonov evrov. Zdaj tukaj noter vi teh podrobnosti, na kakšen način je prišlo do tega prenosa premoženja ne navajate. Po nekaterih podatkih je SDH prenesel na državo delnice družb po(?) Zavarovalnice Sava, Petrol in pa Krka. Zanima me, kdo je določil, bi rekel, katere delnice se bodo prenesle in zakaj, bi rekel, višina 200 milijonov evrov? Za vas predsednica uprave pa vprašanje, kaj je to pomenilo za dividendno politiko Slovenskega državnega holdinga? Prepričan sem, da zaradi tega prenosa bo holding imel v letu 2018 imel in bi rekel tudi v prihodnosti, bistveno manjši prihodek. Dejstvo pa je, da dividenda predstavlja za Slovenski državni holding eden izmed pomembnejših prihodkov. Zdaj tudi vi sami v pismu uprave navajate, da takšen način ne bo dolgoročno vzdržen. Ne nazadnje bi rekel, Vlada predvideva tudi, bi rekel, še dodatni prenos premoženja do konca leta 2020 in sami, bi rekel, potem ocenjujete noter, da po tem obdobju dejansko Slovenski državni holding bo ostal, bi rekel, brez prihodkov iz naslova dividend, kar bom rekel, vsaj po mojem mnenju predstavljal, bi rekel, kar precejšnjo tveganje za nadaljevanje, poslovanje te družbe. Zdaj tudi vprašanje tukaj za državnega sekretarja, na kakšen način namerava Ministrstvo za finance reševati to problematiko in ali je že pripravljen, bi rekel, tudi kakšen predlog, katere dodatno premoženje do nekako leta 2020 naj bi bilo s strani Republike Slovenije, bi rekel, preneseno nazaj? V tem smislu bi zahteval pojasnila, v drugem delu pa potem še glede računovodskega poročila in sicer, ali je družba v letu 2017 spreminjala računovodske usmeritve v primerjavi z letom 2016 in pa iz tega poročila je razvidno, da je družba Deloitte(?) že več kot devet let revizor Slovenskega državnega holdinga. Zdaj vsi vemo, da nekako poslovna praksa predvideva zamenjavo revizorja po petih letih, revizorja določi skupščina, skupščina je Vlada Republike Slovenije in zanima me, kaj gre v tej smeri, ker prepričan sem, da po devetih oziroma desetih letih istega, revizorske hiše, bi rekel so, bi rekel, že malo bolj po domače vse skupaj delali. Zanima me, zakaj je že deset let en in isti in ista računovodska hiša? Ali se dela na tem področju kakšna sprememba ali ne? Zdaj, po drugih zadevah se mi zdi, bi rekel, brez veze, da se tukaj pogovarjamo za leto 2017 nazaj, sklepi od prodaje Nove ljubljanske banke in vsega skupaj. Jaz sem mnenja tukaj noter, da uprava in pa, bi rekel, zaposleni na Slovenskem državnem holdingu so korektno po mojem opravili svoje delo, večji problem je pa tukaj v Ministrstvu za finance oziroma Vladi Republike Slovenije, ki je kot skupščina, bi rekel, odgovorna za poslovanje Slovenskega državnega holdinga. In ključni problem Slovenskega državnega holdinga, tako v letu 2017 kot v letu 2018 je nastopal predvsem zaradi nedelovanja, bi rekel, ali pa nesoglasij koalicij ali pa vlade. To pomeni 2017 in 2018 je, bi rekel, glavna značilnost Slovenskega državnega holdinga, je bila, da je bil, da je bilo vodstvo oziroma poslovodstvo nepopolno. Niti enkrat ni bil popoln nadzorni svet, enkrat ni bila popolna vlada in tukaj se mi zdi, da gre za odgovornost predvsem s strani Vlade Republike Slovenije kot skupščine Slovenskega državnega holdinga in ne nazadnje je tudi Vlada tista, ki predlaga Državnemu zboru imenovanje oziroma odpoklic članov nadzornega sveta. Spoštovana predsednica uprave pa, če lahko še naprošam, če lahko še mogoče par besed spregovori o spremembi in pa o dopolnitvi strategije upravljanja državnega premoženja. Po njenem mnenju, kaj bi bilo potrebno strategiji dopolniti oziroma spremeniti? Hvala.
Gospod poslanec, hvala lepa. Aluzija na Zakon o revidiranju je popolnoma ustrezna. Definitivno je, da je situacija s tem zakonom do skrajnosti mučna, tudi za mene kot koalicijskega poslanca, zato, ker je bil rok za prenos 18. april 2016, se pravi čez tri mesece bo 3 leta kar je Slovenija oziroma kar Slovenija že zamuja s prenosom te direktive.2014/23. In kar je še bolj znakovito je to, da so čisto vase države članice Evropske unije to direktivo že zdavnaj prenesle v svoj pravni red, edino Slovenija ne. Slovenski genius loci je tak, da odkrivamo toplo vodo tam kjer je ni potrebno odkrivati. Mi smo tisti oziroma jaz sem že enkrat omenil, da ni prav nič čudno, da se je tista znamenita rečenica bolj papeški kot papež lahko pojavila edino na slovenskem. In zdaj, če me vi vprašate kakšna je intenca nas kot koalicije oziroma mene kot koalicijskega poslanca je intenca v tem, da preprečimo povzročanje škode, ki se že tako ali tako povzroča. Jaz nisem operativec na finančnem ministrstvu, da bi lahko kogarkoli zaradi tega sankcioniral.   (nadaljevanje) Pričakujem od ministra, da bo ukrepal, zato ker je to praksa, ki je popolnoma nesprejemljiva. Definitivno je tudi res, da so pravne interpretacije koncesije in vsega, kar iz tega izhaja, silno različne. Meni je bila, recimo, zelo nazorna tista sintagma, ki jo je uporabila Mestna občina Maribor v svojem mnenju, ko eksplicitno navaja, da bodo tisti, ki bodo podeljevali koncesije, v težavah, zato ker ne bodo vedeli, kateri zakon uporabljati. Vendar eni so lahko v težavah, drugi niso. Zakonodajno-pravna služba pravi tako, Vlada pravi drugače, 8 tisoč 992 evrov je pa dnevna denarna kazen. Po treh letih še vedno nismo uspeli priti do tega, ali je koncesija za nas tista, ki velja v evropskih direktivah, ali je tista, ki velja v nacionalni zakonodaji. Ko sem gledal in se pripravljal na današnjo sejo, sem ugotovil, da sta bila dva zakona v parlamentarni proceduri že na začetku leta 2018, in sicer Zakon o postopkih za podeljevanje koncesij in Zakon o javno-zasebnem partnerstvu; oba sta bila po volji takratnih vodij poslanskih skupin koalicije umaknjena iz procedure. Pozanimal sem se, zakaj - baje zato, ker sta bila oba tako slabo pripravljena. Če zdaj gremo po tej analogiji naprej, potem ne bomo nikoli ničesar sprejeli, kar se tiče tovrstne zakonodaje. Edino, kar bo logična posledica vsega tega, je, da bo država plačevala enormne denarne kazni. Zato se mi zdi smiselno to stvar presekati in sprejeti tako, kot je oblikovano.  Gospod državni sekretar, imate besedo.
Hvala, gospod poslanec. Tisto, kar se nanaša na uvodni del vaše razprave v zvezi z roki je kajpada na mestu, vendar je treba povedati, da niti Slovenski državni holding ni prekršil zakonskih določb glede termina za oddajanje poročila in tudi odbor upošteva poslovniški določen rok – 3 mesece po prejemu v Državni zbor. V Državni zbor smo gradivo prejeli 22. oktobra, za obravnavo tega poročila. Jaz sprejemam vaš napotek ali pa morda sugestijo, da bi v prihodnje te stvari vendarle opravili prej kot v treh mesecih, ko dobimo poročilo, se pravi v najmanj 30 dneh po tem, ko poročilo pride, zato, da bi vse skupaj izgledalo vendarle in da bi tudi po vsebini bilo malo manj nesmiselno in z malo krajšim odlogom. Zdaj pa prosim gospo, ja, gospod Dragonja, boste prišli na vrsto, ker ste tudi bili izzvani, ampak najprej dajem besedo, gospe predsednici uprave, izvolite.
Lidia Glavina
Morda bolj na kratko, o dokapitalizaciji in prenosu kapitalskih naložb bo morda državni sekretar več povedal, res je. Konec leta 2016 je SDH dobil dokapitalizacijo v višini 200 milijonov evrov in v začetku leta 2017 je na Republiko Slovenijo prenesel naložbe oziroma del naložb v družbah Sava, Petrol in Krka. To seveda pomeni zmanjšanje dividendne donosnosti. To smo ocenili nekako na 7 milijonov evrov v letu 2018 iz tega naslova. Opozorili smo in tudi opozarjamo in se pogovarjamo z resornim ministrstvom konstruktivno, kako zagotoviti financiranje in neodvisnost Slovenskega državnega holdinga po letu 2020, ko je predviden prenos vseh naložb na Republiko Slovenijo. Mislim, da se izdelujejo neke, kako bi rekla, možnosti v smislu nekega upravljavskega »fee-ja«(?) na tem, da je lažno(?) aktivno, naša skupina skupaj z Ministrstvom za finance. Zdaj, kar se tiče računovodskih standardov, mislim, ni bilo nobene relevantne spremembe. Okrog revizorja bom pustila, da morda malo več pove gospod državni sekretar. Mislim, da smo tukaj sledili zakonodaji, kjer predvideva, da je lahko revizor največ deset let. Lahko povem tudi, da smo z letošnjim letom revizorja zamenjali. Kaj pa še… Kar se tiče dopolnitve strategije upravljanja kapitalskih naložb, je SDH že pred časom prodal svoje predloge. Ministrstvo za finance, z njimi jih usklajujemo. Mislimo, da gre predvsem za nadgradnjo te strategije. Ta strategija zdaj živi in diha že nekaj časa. Pokazale so se tudi nekatere morda slabosti oziroma nekateri primeri kjer ni najbolj efektna in v tem smislu smo tudi predlagali, da se te zadeve uredijo. Mislim, da je strategija neka živa stvar, in da je to čisto normalen postopek da se po nekem tolikem času vidi kje se lahko vse uvede izboljšave.
Metod Dragonja
Hvala lepa.  Jaz ne bi kaj bistveno več dodal k temu, kar sem povedal prej. Odgovornost, sigurno se nihče ne otepa odgovornosti. Direktiva je bila sprejeta, uveljavljena februarja 2014, rok za uveljavitev je bil marec 2016. Povedali ste, da sta bila dva zakonska predloga vložena v Državni zbor, se pravi, da se je na tem delalo, da pa enostavno ni bilo soglasja med različnimi eksperti, pravniki, ki so to tematiko obdelovali, in praktično do potrebnega nivoja poenotenja ni prišlo. Znotraj Vlade z eksperti različnih ministrstev, predvsem pa Službe Vlade za zakonodajo je bilo pač ocenjeno, da način, ki je predlagan, predstavlja potreben celovit prenos direktive v slovenski pravni red. To, da bo treba dopolniti še druge področne zakone, pa je dejstvo, to bodo pač na svojih področjih morala zagotoviti posamezna resorna ministrstva. Toliko lahko rečem. Kar se tiče moje osebne odgovornosti, dr. Logar, veste, da nisem bil neprekinjeno na finančnem ministrstvu. Dve leti v tem obdobju jaz na tem zakonu nisem delal. Strokovna ekipa, ki pa dela na finančnem ministrstvu - eden sedi na moji levi, eden pa na desni -, bi lahko precej več povedala, koliko naporov je bilo vloženih in koliko različni pogledi so bili glede tega, ne samo znotraj vladnih resorjev, predvsem tudi na relacijah do parlamentarne Zakonodajno-pravne službe.  Kar se tiče pripomb in ocen Zakonodajno-pravne službe, se jih je zelo sistematično pregledalo in je bilo predlagano koaliciji, da se tiste pripombe, ki so izvedljive v takem pravnem okviru, sprejme, tiste, ki pa niso bile sprejete, so pa bile ustrezno tudi obrazložene. Povedal sem tudi, da zadnja razsodba Ustavnega sodišča na tem področju pravzaprav podpira koncept zakona, ki je predlagan s to zakonsko rešitvijo. To je sodba, ki govori o negospodarskih storitvah splošnega pomena na področju koncesij v zdravstvu.
Hvala lepa.  Naslednji je na vrsti gospod državni sekretar iz Ministrstva za finance, Metod Dragonja.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Zdaj je na vrsti poslanec, gospod Logar, za njim poslanec, gospod Horvat. Gospod Logar, izvolite.
Ja, predsednik, saj jaz bi v bistvu hotel povedati samo to, da se boste morali sami odločiti, koliko odpustkov boste še dali. Zdaj ste dali drugega.   (nadaljevanje) Ko daste drugega, je zelo hitro tretji in potem ni več nobene… Ministrstvo je potem že ugotovilo, kakšen postopek je - pripraviš zakon do tega, da dobiš kazni vsak dan zaradi neizvajanja oziroma neinkorporacije direktive v domači pravni red, in potem ta slab zakon, neusklajen zakon - zakon, ki prinaša po mnenju Zakonodajno-pravne službe nejasnosti -, koalicija v Državnem zboru potrdi. Bi pa vseeno rekel, državni sekretar je jasno povedal, da ni prišlo do poenotenja Vlade - nepoenoten zakon vam pošljejo v Državni zbor, torej drugo vejo oblasti, zakonodajno vejo oblasti, vi, predsednik, se pa sprašujete, komu naj verjamete, Vladi ali Zakonodajno-pravni službi. To sintagmo ste prej uporabili, »za ene je v redu, za ene ni, zdaj pa ne vem, komu naj verjamem, Vladi ali Zakonodajno-pravni službi.« Če smo zakonodajno-pravno telo, ki sprejema pravno zakonodajo, verjetno verjamemo Zakonodajno-pravni službi, ne pa Vladi, ki sama pove, da pride z neusklajenim zakonom v proceduro v Državni zbor. In še enkrat poudarjam, na vas je odgovornost kot predsednika delovnega telesa, ali boste v bistvu uzakonili takšen način poslovanja Vlade, ki z neusklajenimi zakoni prihaja v Državni zbor, zato da glasovalna večina koalicije tu potrdi slabe zakone.
Metod Dragonja
Hvala lepa.  Želel bi dati nekaj pojasnil glede na zadnja vprašanja mag. Pogačnika.  Ta okvir upravljanja kapitalskih naložb države temelji pravzaprav na Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki je bil sprejet leta 2014. Slovenski državni holding je pravni naslednik svojih predhodnikov. Gospod Pogačnik dobro ve kdo so ti pravni nasledniki in ti so imeli popolnoma drugo vlogo kot je predvidena s tem zakonom za SDH kot upravljavca državnih naložb. Se pravi, to ni nek državni sklad ali pa državna firma v viziji kot jo je zakon predvidel, na kateri bo neko veliko premoženje in bo v svojem imenu in za svoj račun opravljala s tem premoženjem. Bistvo SDH, kot se profilira je to, da je to tako imenovani ESET menedžer. ESET menedžer je upravljavec za nekoga, tako kot se investicijski denar ali pa, dobro, tovrstni modeli tudi v svetu profilirajo. In v tem smislu pa v tej tranziciji pa imamo nekoliko mešano situacijo. Ključni del upravljanja SDH je tudi upravljanje z njegovim dolgom, ker je ta dolg prevzet še od SOD in obveznosti, ki jih kot pravni naslednik mora izvrševati za izvrševanje obveznosti po denacionalizaciji, ampak ta del nalog se postopno zmanjšuje in se ukinja, Vlada pa vse skozi skrbi, da je premoženje s katerim razpolaga SDH zadostno, da se bodo te obveznosti lahko celovito in dokončno poravnale. Zato je na SDH tudi nekaj premoženja, bile so opravljene tudi revizije Računskega sodišča, ki so posebej ta del poslovanja posebej pogledale, pregledale, naložile tudi določene popravljalne ukrepe in eden od teh popravljalnih ukrepov so bile tudi spremembe zakonodaje na tem področju in eden od zakonov je dejansko določil, da se bo del premoženja, del portfelja prenesel na Republiko Slovenijo. To je zakon, novela Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Vendar je bila ta operacija v celoti nevtralizirana s povečanjem temeljnega kapitala SDH, ki je bila izvedena konec leta 2016. Tako da, bi rekel, to je del pravzaprav vloge, ki pravzaprav ni bil ali pa ni vsaj po tem duhu zakona predmet tega poročila, ki je danes na mizi. To ni letno poročilo po Zakonu o gospodarskih družbah, kjer so roki drugi. Letno poročilo po zakonu sprejema Vlada v vlogi skupščine, to pa je polaganje računa SDH kot upravljavca državnih naložb tudi Državnemu zboru in tako ga je treba pogledati in ima te poudarke, ki jih je gospa predsednica v uvodu predstavila.   (nadaljevanje) Na področju upravljanja državnega premoženja imamo rezultate, imamo velike premike, pozitivne, ne da se s tem pretirano hvalimo, ampak velikokrat smo bili deležni očitkov, kako katastrofalno je to upravljanje, veliko napora, veliko energije, veliko dela je bilo v to vloženega. Najboljše prakse se poskuša prenašati v to okolje. Okvir za učinkovitost delovanja SDH daje najprej zakon s svojimi določbami, daje strategija o upravljanju kapitalskih naložb, ki je akt, ki ima pač neko dolgoročno komponento. In imajo potem še posamezni drugi izvedbeni akti, kot je letni načrt upravljanja, ki določi letne cilje, kodeks korporativnega upravljanja, standardi korporativnega upravljanja in tako naprej. Bistveni premik, ki je narejen, po moji oceni, je predvsem v tem, da si družbe v državni lasti več ne postavljajo ciljev same, ampak da jim cilje postavlja lastnik oziroma v imenu lastnika upravljavec. Vendar je treba hkrati povedati, da ciljev pa tudi SDH sam sebi ne postavlja, cilje SDH-ju kot upravljavcu postavi vlada oziroma država. Tako je taka hierarhija vzpostavljena in treba jo bo gledati iz tega zornega kota, da bo pravzaprav SDH, ko bo izpolnil postopno še preostale obveznosti, ki jih je nasledil kot pravni naslednik svojih predhodnikov, da bo praktično izključno v vlogi upravljavca; tak je koncept zaenkrat, ta koncept se bo lahko spremenil. Je več pogledov, več razmislekov, ali bi SDH prevzel tudi neko večjo razvojno vlogo na področju gospodarstva v Sloveniji; to so zaenkrat razmišljanja in glede tega še ni konsenza. In dokler te stvari ne bodo dozorele, toliko časa pač ni pričakovati, da bo institucija delovala drugače, kot danes deluje.  Toliko za razumevanje. Jaz se tudi strinjam s tem, da je primerno, da se to poročilo o upravljanju prej predloži in da je bolj aktualno, pa ga je gospa predsednica tudi aktualizirala z nekimi trendi in z rezultati v letu 2018 ter hkrati še s prognozami oziroma cilji za leto 2019, ki jih je pa Vlada potrdila pretekli teden s potrditvijo letnega načrta upravljanja za družbe v državni lasti in za SDH kot institucijo.
Hvala, gospod poslanec. Preden dam besedo gospodu Horvatu, načeloma imate vi, gospod Logar, popolnoma prav, ampak prosim vas, razumite vsaj to, da čistimo stvari za nazaj. Čistimo stvari, s katerimi tako jaz kot novoizvoljeni poslanci, ki smo danes člani Odbora za finance, nismo imeli nič, zato ker je to zadeva, ki znatno časovno presega tisti 22. junij 2018, ko je bil Državni zbor konstituiran.  Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa.  Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Primož Siter.
Hvala lepa.  Vrnil bi se, spoštovana direktorica oziroma gospa Glavina, k NLB. Vaš odgovor je klasično prelaganje odgovornosti. Mislim, da je vsem jasno, da je Državni zbor tisti, ki določi krovno strategijo upravljanja, da je potem Vlada tista, ki definira letne načrte. In vsem je jasno, da je SDH potem tista instanca, tista »handzone« instanca, ki odloča o specifičnih primerih, ali da ali ne, ali je ponujena cena v redu ali ni, ali so okoliščine okej ali niso, v vlogi upravljavca, če uporabim terminologijo gospoda Dragonje. In zdaj v tem specifičnem primeru se je SDH odločil za prodajo NLB po tej ceni, številkah sem prej govoril, vložili smo 2,4 milijarde, prodajna cena je bila 670 milijonov. To ni praksa dobrega gospodarja. In še enkrat ponovim, zdaj ko vemo, kako ta mehanika tega procesa odločanja in avtoritete poteka, še enkrat ponovim vprašanje - kdo je odgovoren za to, kdo bo odgovarjal in na kakšen način.  Hvala.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Saj smo vsi pričakovali, da se bomo vsaj uvodoma v svojih razpravah dotaknili problema, velikega problema za Slovenijo, ki je pravzaprav postal nek standard, in to so zamude pri implementaciji evropskega pravnega reda v slovenski pravni red. Gospod predsednik, vi ste natančno izračunali, čez tri mesece bo minilo tri leta, odkar je bil rok, da moramo to Direktivo številka 23 iz leta 2014 uvesti v slovenski pravni red. In čez en mesec bo minilo pet let, odkar je bila sprejeta ta direktiva. Pa ne bom zdaj tu nadaljeval, ker sem se odločil, da bom - in to sem že tudi naredil, generalnemu sekretarju Vlade sem postavil pisno poslansko vprašanje, da naj seveda za vse nas, za slovensko javnost pripravi pregledno tabelo, kako je pravzaprav zdaj s temi zamudami pri implementaciji direktiv v slovenski pravni red, koliko je država že plačala v zadnjih nekaj, recimo, petih letih in tako dalje, koliko tožb teče proti Sloveniji in koliko tožb je vloženih.  Žal mi je, da ni tu zdaj več vsebinske razprave, ampak povsem normalno je, da imamo tudi vsi mi - tako kot ste vi rekli, gospod predsednik -, vsi imamo težave, vsi imamo tu nočno moro. Zaradi tega jaz ne bom, nisem te sorte, da bi napadal državnega sekretarja, morda samo opozorim na en lapsus, ki se mu je zgodil, ko je povedal, da - kako že - procedura ni šla naprej zaradi predčasnega zaključka dela Državnega zbora. Državni zbor ni nič predčasno zaključil, Državni zbor je s polnimi pooblastili deloval vse do konca. Cerar je odstopil. Pa tudi to ni problem, da je Cerar odstopil, problem je, ker so problemi ostali. Problemi so ostali in zdaj jih seveda moramo rešiti.  Zdaj nas nekoliko moti, zakaj ta vrednost, postavljena, torej, direktiva se seveda uporablja za koncesije, katerih vrednost je višja od v direktivi določene mejne vrednosti, in po navedbah Vlade to znaša 5 milijonov 548 tisoč. Zakaj to pisati v zakon, 5 milijonov 548 tisoč evrov brez DDV, neto. To je eno vprašanje.  Drugo vprašanje, ki se pa avtomatično generira, pa je naslednje. Dr. Logar je že opozoril na nekoliko selektivno obravnavo pripomb Zakonodajno-pravne službe. Nekatere pripombe se sanirajo, se odpravljajo   (nadaljevanje) preko amandmajev, nekatere pa ne. Ampak vsi vemo, da se bodo morali spremeniti tudi področni zakoni, recimo, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o javno-zasebnem partnerstvu in tako naprej. Kako bo pa zdaj tam? Zdaj, če ta zakon torej ni konsistenten, pravno, kot pravi Zakonodajno-pravna služba, ki je naša služba, ki je služba Državnega zbora, mi imamo potem neko napačno koordinatno izhodišče. Ali zdaj to pomeni, da bodo defektni tudi vsi področni zakoni, ki iz tega zakona izhajajo? Tega se jaz bojim, lahko me potolažite, da te bojazni ni. Zanima pa me tudi, kakšna bo zdaj dinamika sprejemanja teh področnih zakonov. Ne nazadnje vsi vemo, da Vlada za koledarsko leto sprejema normativni plan dela, ali so zdaj ti zakoni že v tem normativnem planu - jaz ga, moram reči, še nisem videl, morda še ni sprejet ta normativni plan, gotovo pa predstavniki Vlade to že vedo in se zahvaljujem za njihove odgovore.
Hvala, gospod poslanec. Preden dam besedo predsednici Uprave Slovenskega državnega holdinga, bi prosil, če je možno, to je bolj prošnja, nič drugega, v zvezi s prodajo NLB je bilo tako na Odboru za finance kot v Državnem zboru   (nadaljevanje) na plenarnih zasedanjih v zadnjih treh mesecih leta 2018, mislim, da povedano toliko in o teh stvareh odločeno že toliko pomembnih zadev, da je morda razprava v okviru tega poročila rahlo nesmiselna. Predvsem je pa dejstvo to, da slovenska država je še solastnica, ni pa več večinska oziroma 100 % lastnica Nove Ljubljanske banke, in to velja imeti v mislih.  Gospod Logar, imate repliko na mene ali… ? / oglašanje v ozadju/ Ja, potem imate seveda prednost, izvolite, imate repliko.
Hvala, gospod poslanec. Ali želi še kdo od poslank in poslancev razpravljati o tem členu? Če ne, prosim državnega sekretarja, da odgovori na izvajanje gospoda poslanca Horvata.
Metod Dragonja
Hvala lepa. Najprej se oproščam za spodrsljaj, ker sem bil neprecizen. Še enkrat bi se vrnil na selektivnost upoštevanja pripomb Zakonodajno-pravne službe. Gospa predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so konkretne pripombe korektno prenesene v amandmaje, ki so predlagani - upam, da sem jo pravilno razumel -, da pa ostajajo načelne pripombe. Načelnih pripomb v tej situaciji ni možno odpravljati. Načelne pripombe bi se lahko odpravljale samo s kompletno revizijo zakonodaje, ki ureja koncesije. In to v tem obdobju ni bilo opravljeno. Tako da kar se tiče selektivnosti ali pa nekih posebnih ciljev, ki so bili tu nakazani, te selektivnosti ni bilo. Pripravljavci zakona smo poskušali čim bolj korektno in v čim večji meri odpraviti vse tiste pomanjkljivosti, na katere je Zakonodajno-pravna služba opozorila. Ne more pa Vlada v tem momentu, v teh rokih zagotoviti kompletne prenove koncesijskih zakonov na vseh področjih. Tudi to mnenje Zakonodajno-pravne službe, da bi bilo treba zaradi uveljavitve predmetnega zakona spremeniti vrsto zakonov, ki urejajo koncesije, s tem mnenjem se niti Ministrstvo za finance niti vladne službe in Vlada ne strinja. Dvakrat sem poudaril v uvodni besedi, da iz 10. člena predlaganega zakona jasno izhaja, da bo razmerje med uporabo tega zakona in zakonov, ki urejajo koncesije po posameznih področjih, takšno, da se bodo uporabljali ti področni zakoni, če niso v nasprotju s tem zakonom. To se pravi, če so določbe področnih zakonov v nasprotju s tem zakonom, bo treba uporabljati določbe tega krovnega zakona, ki izhaja iz evropske direktive.  Zakaj je Slovenija tako pozna. To je moje osebno mnenje, mislim, da je Slovenija v tem delu pravzaprav bila bistveno, kaj naj rečem, bolj načelna ali pa tako, kot ste vi neko besedo uporabili, bolj papeška od papeža. Mislim, da so bile druge države, kolikor smo gledali tudi primere, bistveno bolj pragmatične pri prenosu te direktive, kot smo pragmatični v Sloveniji. In tu smo se pač znašli ne toliko v situaciji, da imamo zelo velika tveganja pri uporabi te zakonodaje, ampak predvsem, da posamezne strokovne avtoritete na tem področju niso uspele uskladiti svojih pogledov in stališč in pogledi teh strokovnih avtoritet se pač odražajo tudi v stališču posameznih služb, ki so v postopku nastajanja, to se pravi priprave in pa tudi potem nadaljnje ocene zakona sodelovali. Ampak to je podredno. Predlagam, da Državni zbor in ta odbor podpre zakon zaradi tega, da vzpostavimo stanje, ki bo prineslo evropsko direktivo v slovenski pravni red na konsistenten način, ker se strinjamo, smo povedali kje se ne strinjamo. Tudi smo povedali, to ne bo zahtevalo kompletno spremembo vseh zakonov na področjih, ki so bili omenjeni, zahtevalo pa bo pravilno uporabo posameznih določb tega zakona in drugih področnih zakonov. Ne bom govoril o hierarhiji, ampak na nek način je ta zakon krovni zakon, ki se horizontalno na vseh teh področjih uporablja v situacijah, kjer je vrednost te koncesije nad zneskom, ki ga določa direktiva in na področjih, ki so tudi v direktivi določeni. Mislim, da je to na najbolj pragmatičen en enostaven način tudi povedano, da lahko bodo kje kakšni problemi, lahko bodo, ampak te probleme bo treba reševati. In bi še enkrat apeliral, da se zakon podpre zato, da lahko na učinkovit način evropsko pravno ureditev prenesemo v slovenski pravni red.  Hvala lepa.
Hvala, predsedujoči. V bistvu ni replika… Je replika, repliciram na to, ko ste rekli, da je bilo veliko pomembnih odločitev v zvezi z NLB sprejetih v zadnjih mesecih preteklega leta. Namreč, ko je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke vložila ravno to zahtevo za razpravo na seji Državnega zbora o škodi, ki je nastala zaradi prepoceni prodaje Nove Ljubljanske banke, ni bilo sklenjeno, ker ni bilo potrjeno. Ampak zanimivo pa je, da so poslanci Levice, ki se zdaj razburjajo, glasovali proti temu, da se ugotovi odgovornost za škodo, ki je pri tem nastala. Če bi poslanci Levice podprli ta predlog, bi bil predlog sprejet.  Hvala.
Presednik Robert Polnar
Hvala lepa.  Ja, veste gospod državni sekretar, to je treba povedati, po treh letih zamude govoriti o učinkovitem prenosu v slovenski pravni red je morda le malo pretirano.  Gospod poslanec Logar, izvolite.
Gospod Logar, hvala za pojasnilo oziroma za vašo intervencijo.  K razpravi se je javil še poslanec Luka Mesec. Zdaj prosim, gospod Mesec, da bi najprej dal besedo predsednici uprave, da odgovori na tisto, kar je izpostavil poslanec Siter, potem bi pa vi nadaljevali z razpravo. Gospa Glavina, izvolite, imate besedo.
Lidia Glavina
Res zelo kratko. Kar se tiče prodaje NLB, k temu nas ni zavezovala samo strategija upravljanja kapitalskih naložb, ampak tudi zaveze, ki jih je Evropski komisiji dala Republika Slovenija. Zdaj SDH nima tu moči, da bi karkoli na tem naredil. Tako je SDH spoštoval veljavna pravila, veljavne zakone in zaveze, ki so bile dane Evropski komisiji.
Jaz bi prosil, predsednik, da državnemu sekretarju omogočite uvid ali je pravilno razumel Zakonodajno-pravno službo ali ne, predvsem v zvezi s tem selektivnim prenosom, ker državni sekretar razume, da je bilo vse kar je Zakonodajno-pravna služba prenesla vsebovano v amandmajih, ki jih predlaga koalicija, torej v bistvu očitno je, ministra za finance diktiralo pač te amandmaje. Jaz pa samo za primer povem, recimo tukaj, ko imate amandma k 2. Členu koalicije, ki predlagate spremembo točke 20, ne predlagate pa spremembe točke recimo 5 ali pa točke 18 oziroma alinejo 18. Pa recimo, Zakonodajno-pravna služba je zapisala v zvezi s peto alinejo tega člena, da je treba poudariti, da ne predstavlja natančnega prenosa določb direktive 2014/23 v slovenski pravni red. Tega ne spreminjate. Ali pa v zvezi z alinejo 18 oziroma 18. točko, da je nejasna in ne opredeljuje jasno negospodarskih storitev splošnega pomena zlasti glede opredelite tega pojma o evropskem pravu, ki pa jo je treba upoštevati pri oblikovanju zakonske ureditve koncesij. Zame dve pomembni področji, državni sekretar pa razume, da sta bodisi nepomembni bodisi da sta vsebovani v spremembi 20. točke, ki pa o tem sploh ne govori. Tako da, predlagam, da morda Zakonodajno-pravna služba se opredeli do trditve državnega sekretarja, češ da je koalicija vse spremembe predlagala v obliki amandmajev, torej da je vse povzela kar je Zakonodajno-pravna služba rekla.
Presednik Robert Polnar
Hvala lepa.  Poglejte, gre za stvar percepcije in interpretacije. To je ne nazadnje tudi stvar avtonomije vsakega posameznika. Jaz zdaj ne morem se vključevati v to kako je državni sekretar, ki je pomemben državni uradnik, nekaj razumel oziroma na kakšen način je to interpretiral. To je bilo danes večkrat že povedano. Tudi mislim, da je bila gospa predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Metoda Hrovat Pirnat zelo jasna v svojem poročilu in teh stvari resnično ne želim ponavljati. Tako da, zdaj bi razpravo k 1. členu zaključil v kolikor ni več interesa in prehajam oziroma gremo naprej.  V razpravo dajem 2. člen in amandma poslanskih skupin koalicije k 2. členu. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.)  Potem prehajamo na glasovanje o amandmaju k 2. členu predloga zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo na odločanje oziroma razpravo o 3. do 10. členu predloga zakona h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)  Odpiram razpravo o amandmaju k 11. členu predloga zakona. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Začenjam glasovanje o amandmaju k 11. členu predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 12. do 14. členu predloga zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.)  Začenjam razpravo k amandmaju oziroma o amandmaju k 15. členu. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Začenjam glasovanje o amandmaju k 15. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo k 16. do 20. členu predloga zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi.  Začenjam razpravo o amandmaju k 21. členu predloga zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Začenjam glasovanje o amandmaju k 21. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 22. do 29. členu predloga zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi.  Odpiram razpravo o amandmaju k 3. členu predloga zakona. Ali želi kdo razpravljati o amandmaju? Ne želi. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 31. do 55. členu predloga zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)  Odpiram razpravo o amandmaju k 56. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Začenjam glasovanje o amandmaju k 56. členu zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odporam razpravo o 57. do 66. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi.  Začenjam razpravo o amandmaju k 67. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Začenjam glasovanje o amandmaju k 67. Členu zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 68. členu predloga zakona h katerim ni bil vložen amandma. Vidim, da ni prijavljenih k razpravi. Začenjam obravnavo amandmaja k 69. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Začenjam glasovanje o amandmaju k 69. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 69. členu sprejet.  Odpiram razpravo o 70. členu predloga zakona, h kateremu ni bil vložen amandma. Vidim, da ni razprave.  Zato zaključujem razpravo o členih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Začenjam glasovanje o vseh členih zakona skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (9 članov.  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da kot poročevalec odbora na seji Državnega zbora nastopim sam kot predsednik odbora. Ne vidim nasprotovanja.  Zato s tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU - DRUGA OBRAVNAVA. Predlagatelj zakona je Vlada.  K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Slovenskega zavarovalnega združenja, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in Državnega sveta. Dodatno so bili povabljeni tudi predstavnice in predstavniki Agencije za zavarovalni nadzor. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. decembra 2018, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 3. decembra 2018 in dopis sindikata finančnih organizacije Slovenije z dne 14. januarja 2019. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije k tridesetim členom zakonskih sprememb in dopolnitev, in sicer z dne 8. januarja 2019. Prejeli ste tudi spremembe amandmajem poslanskih skupin koalicije z dne 11. januarja 2019 in predlog za amandma odbora s strani Poslanske skupine Levica k 94. členu ter spremembo tega predloga oziroma nov predlog, oba z dne 14. januarja 2019 in predlog za amandma odbora Poslanske skupine Levica za novi 144.a člen z dne 15. januarja 2019.  Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona. Razpravo bom vodil na podlagi pregleda amandmajev z dne 15. januarja 2019, ki je bil označen kot delovno gradivo z oznako »novo«. Obveščam vas, da v pregledu ni predloga za amandma odbora za nov 144.a člen, ki ste ga prejeli danes, se pravi predlog amandmaja za novi 144.a člen ste prejeli posebej. Začenjam drugo obravnavo. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance besedo? Besedo dajem za dopolnilno obrazložitev državnemu sekretarju gospodu Metodu Dragonji.
Hvala lepa.  Naslednji ima razpravo poslanec Luka Mesec.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik za besedo.  Spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni. S predlagamo novelo zakona o zavarovalništvu se v slovenski pravni red implementirajo določbe direktive 2016/97 o distribuciji zavarovalnih produktov, katerega glavni cilj je poenotenje nacionalnih določb v zvezi z distribucijo zavarovalnih in pozavarovalnih produktov. Ključni cilj je zagotavljanje varstva zavarovancev kot potrošnikov. To varstvo mora biti zagotovljeno vsem potrošnikom, kljub različnim distribucijskim kanalom. Ni torej pomembno   (nadaljevanje) ali zavarovalni produkt prodaja zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalnica sama, turistična agencija ali drugi. Predlog zakona prinaša višjo raven zaščite imetnikov zavarovalnih polic, še kakovostnejše informacije za potrošnike in boljša pravila poslovanja za prodajalce zavarovanj. Cilj predloga zakona je tudi izboljšava zapisanih določb oziroma odprava nekaterih nedoslednosti glede implementacije določb Direktive 2009/138 o začetku opravljanja in o opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja, tako imenovane Direktive Solventnost 2.  Glavne rešitve, ki jih prinaša predmetna novela, so sledeče. Prvič, strankam bodo vnaprej posredovane jasne informacije glede statusa oseb, ki prodajajo zavarovalni produkt, in glede vrste plačila, ki ga te osebe prejemajo, da bodo seznanjene z razmerjem med zavarovalnico in posrednikom. Drugič, določitev pravil, ki bodo preprečevala, da bi nasprotja interesov, s katerimi se srečujejo zavarovalni posredniki in zavarovalnice, škodovala interesom strank zaradi rastočega nabora dejavnosti, s katerimi se zavarovalnice in zavarovalni posredniki ukvarjajo. Tretjič, prodaja zavarovalnih produktov bo morala vedno spremljati test zahtev in potreb na podlagi informacij, pridobljenih od stranke, da bi preprečili primere zavajajoče prodaje. Četrtič, v primeru svetovanja pri prodaji zavarovalnega produkta bo treba poleg opredelitve zahtev in potreb strank slednjim zagotoviti tudi osebno priporočilo, ki bo pojasnjevalo, zakaj je nek produkt najustreznejši glede na njene zahteve in potrebe. Petič, pred sklenitvijo pogodbe tudi pri prodaji brez svetovanja bo treba stranki posredovati ustrezne informacije o zavarovalnem produktu, kar ji bo omogočilo sprejem informiranja odločitve. Šestič, v zavarovalnicah bodo morali biti vzpostavljeni postopki za odobritev vsakega zavarovalnega produkta pred začetkom njegovega trženja.  V primeru navzkrižne prodaje, to je, kadar se zavarovalni produkti ponujajo skupaj z dopolnilno ali drugo storitvijo, ki ni zavarovanje, bo moral biti zavarovanec seznanjen z možnostjo nakupa posameznih delov ločeno. Zagotovljen bo moral biti ustrezen opis paketa, pa tudi ločena evidenca stroškov in plačil vsake posamezne komponente. Distributer zavarovalnih produktov bo moral vzdrževati in izvajati učinkovito organizacijsko in upravno ureditev, tako da bo lahko sprejel vse potrebne ukrepe, s katerimi bo preprečil, da bi nasprotje interesov škodilo interesom strank. Pri svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu bo moral pridobiti potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami zavarovalca s področja naložb in v zvezi s finančnim položajem te osebe, da bo lahko zavarovancu priporočil zavarovalne naložbene produkte, ki so zanj primerni. Nadalje se bodo morali zavarovalni posredniki stalno poklicno usposabljati, da bi ohranili primerno raven storitev. V registrih zavarovalnih zastopnikov in posrednikov bodo morala biti navedena imena fizičnih oseb znotraj njihove uprave. Svojih zaposlenih zavarovalnice ne bodo smele plačevati ali ocenjevati njihove uspešnosti na način, ki je v nasprotju z njihovo dolžnostjo, da delujejo v skladu z najboljšimi interesi in v korist zavarovancev. Pravočasno pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe mora prodajalec obvestiti tudi o naravi plačila, ki ga prejmejo njihovi zaposleni v zvezi z zavarovalno pogodbo.   (nadaljevanje) To so novosti, ki jih glede distribucije zavarovalnih produktov prinaša direktiva, in s tem zakonom te novosti prenašamo v slovenski pravni red.  Pripombe in neusklajenosti, ki so bile ugotovljene tekom zakonodajnega postopka v Državnem zboru, so bile ustrezno prediskutirane tudi z Ministrstvom za finance, tako ministrstvo vložene amandmaje podpira.  Na podlagi navedenega predlagamo, da matično delovno telo novelo zakona podpre in da podpre tudi amandmaje koalicije, ki so vloženi. Hvala.
Hvala. Odgovoriti moram najprej Anžetu Logarju. Nismo podprli vašega sklepa zaradi tega, ker se je vaše vprašanje glasilo, zakaj se ni prodaja izvršila lani. In kot veste, smo v Levici ves čas nasprotovali prodaji, nasprotovali smo ji letos, nasprotovali smo ji lani in nasprotovali smo ji predlani. In ker nismo shizofreni ali pa politični oportunisti, smo ostali konsistentni. In zato ne moremo zdaj nekomu očitati, da banke ni prodal, če pač očitamo to, da je problem sama prodaja. In tu nazaj gospe Glavini, seveda, zdaj ste preložili odgovornost na koncu koncev na zavezo Evropski komisiji, ampak vprašanje, ki ga je Primož postavil, ostaja. In vprašanje se glasi: zakaj ste dopustili, da se je po taki ceni banka prodala. In mislim, da je bila tudi 2017 ponujena cena, za razliko od tega, kar pravi SDS, bistveno prenizka za to banko. Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo s predstavitvijo mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Besedo dajem gospe Katarini Kralj.
Hvala lepa. Naslednja ima razpravo poslanka Lidija Divjak Mirnik, za njo pa poslanec Anže Logar.
Katarina Kralj
Hvala za besedo, gospod predsednik. V Zakonodajno-pravni službi smo podali pisno mnenje z dne 4. december 2018. To je že drugo mnenje k podobni noveli, glede prve novele je bil namreč postopek končan, ker je potekel mandat Državnega zbora, zato je Vlada v tem mandatu podobno novelo ponovno vložila.  Prvič, ugotavljamo, da je v noveli upoštevana velika večina pripomb Zakonodajno-pravne službe iz prvega mnenja, ki je bilo precej obsežno. V drugem mnenju pa smo podali še nekaj pripomb k novim rešitvam, v manjšem delu pa tudi ponovili nekatere prvotne pripombe. Večina pripomb je bilo nomotehnične narave, šlo je za napačno sklicevanje, manjše neskladnosti med posameznimi členi, nekaj pa tudi ustavnopravne in sistemske narave. Predvsem se je postavilo vprašanje skladnosti posameznih določb 29. člena z 38. členom ustave, to je načelo sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov, in skladnost posameznih prekrškovnih določb z Zakonom o prekrških. V zvezi s tem smo tudi poudarili, da bo glede na to, da čedalje več zakonov s področja financ odstopa od 17. člena Zakona o prekrških zaradi direktiv in uredb, da bo treba pristopiti k noveliranju Zakona o prekrških, ker drugače se sistemska narava tega zakona čedalje bolj razgublja na posameznih področjih.  Bistveno je, da je velika večina naših pripomb ustrezno upoštevanih v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Glede manjšega števila pripomb, ki niso bile upoštevane, pa so nam bila dana v postopku usklajevanja pojasnila. Hvala.
Hvala lepa, predsednik. Lepo pozdravljeni!  Bom zelo kratka in bi želela imeti tudi zelo konkretne odgovore. Gospa Glavina, govorili ste o strategiji upravljanja in o tem, da ste MF-ju predložili oziroma predlagali neke spremembe te strategije. Zanima me, kakšne in koliko, in če lahko o njih konkretno govorite. Hvala lepa.
Hvala.  Gospa Glavina, izvolite, vam dajem kar besedo.
Hvala lepa.  Naslednji je na vrsti predstavnik Državnega sveta, in sicer njegove Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Gospod Oskar Komac, imate besedo.
Oskar Komac
Hvala, predsednik.  Zelo kratko, pristojna komisija Državnega sveta predlog zakona podpira. Hvala.
Lidia Glavina
Tako bom povedala, sprememb je bilo nekaj. Predlagali smo - dokument je kar precej obsežen, pa če navedem samo nekaj primerov -, da se predvidi v nekaterih primerih za nekatere pomembne naložbe, kjer država ostane zaklenjena, nek mehanizem, da lahko iz tega ven pride. Pa bom povedala kakšen primer, ker zdaj morda… V primerih, kot je… / nerazumljivo/, kjer ima država 25 % in v resnici ne more biti aktiven upravljavec, v takih primerih smo predlagali, da se tu najde morda neka alternativna rešitev. To je pač eden zelo tak primer. Nekatere druge konkretne primere, mislim, da je treba najprej uskladiti, pa ne bi o tem javno; moram povedati, da so malo delikatni, pa ne bi. Predvsem smo predlagali,   (nadaljevanje) da se v nekaterih konkretnih primerih - enega sem povedala -, predvsem v okviru pomembnih naložb, predvidijo tudi neki mehanizmi, ki bi državi dovoljevali v nekaterih posebnih primerih, da iz teh naložb izstopi, če je pač to potrebno, in da nas to ne spravlja v situacijo, da bi lahko država zaradi takih omejitev utrpela škodo; to je bila neka glavna nit. Druge zadeve so pa še neusklajene. Seveda smo predlagali tudi nekaj, kar je bilo predlagano, da država še enkrat pogleda cilje za uspešnost. Cilj za uspešnost je zdaj določen v agregatni številki 8 % donos. Mi mislimo, da je treba ta donos postaviti ne na agregatnem nivoju, ker mislimo, da je, kot smo prej povedali, v primeru strateških naložb morda prioriteta nekje drugje, ne na donosnosti, da je treba verjetno to donosnost razbiti po različnih stebrih in jih tem stebrom tudi prilagoditi. To so glavni poudarki. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Dragonja, vi bi želeli v zvezi s tem, kar je poslanka Divjak Mirnik izpostavila? Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa.  Besedo dajem še predstavniku Agencije za zavarovalni nadzor, če želi besedo. Gospod direktor Gorazd Čibej, izvolite.
Gorazd Čibej
Hvala lepa za besedo.  Mi kot Agencija za zavarovalni nadzor smo tudi tvorno sodelovali v tem procesu z Ministrstvom za finance, tako tudi podpiramo v tem delu.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Glede strategije velikokrat slišimo očitke, da zamujamo s strategijo, da rabimo novo strategijo in tako naprej, tu so pogledi različni. Diskusija o strategiji je strokovna diskusija, bo pa tudi politična diskusija, zato ker je osrednji del strategije tudi tako imenovana klasifikacija. In se še enkrat vračam na to, kar je bilo rečeno na začetku, mi imamo na tem področju rezultate. Zdaj, če jih vsi ne priznavajo, ampak mislim, da rezultati so vidni, ki bazirajo na kazalcih, ki so bili vnaprej postavljeni, in kako se ti kazalci dosegajo. Mogoče nimamo pričakovanih rezultatov v segmentu privatizacije, kar je bilo rečeno, na doseženih kupninah, ker so bile razne omejitve in razne zaveze in tako naprej, kar tudi je. Tako da kar se tiče strategije, strategija ni dokument, ki se ga enkrat na leto menja, strategija je običajno dokument, ki mora neko srednjeročno obdobje veljati. In dokument, ki je sestavni del okvira treh sklopov, ki delujejo, se pravi, zakon, strategija in kodeks upravljanja. Sistem, ki deluje, nekateri bi ga sicer radi demontirali, nekateri ga pač želijo izboljšati, ampak sistem, ki deluje, je treba izboljševati, vendar na premišljen način. Tako da kdor pričakuje, da bo strategija nova čez dva meseca, moram vnaprej povedati, da te strategije ne bo. Sistem upravljanja državnega premoženja se bo nadgrajeval, se bo izboljševal, vendar tako, da bo dajal boljše rezultate, kot jih daje danes. Konkretni predlogi, ki jih je SDH posredoval, so bili zelo skrbno pregledani s strani Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tu imamo delno različne poglede. In to je povezano s tem, kar sem prej odgovoril, kaj je pozicija lastnika, kaj pa je pozicija upravljavca. Ko imate vi stanovanje kot lastnik, imate en pogled, tisti, ki vam upravlja, ima pač nek drug pogled. Neke osnovne neusklajenosti ali pa različni pogledi so predvsem v teh segmentih, ki jih je demonstrirala gospa Glavina. Ali rabimo pomembne naložbe, ali bi bilo zadosti, da imamo samo strateške naložbe pa portfeljske naložbe. In to diskusijo je treba zelo odgovorno izpeljati. Upravljavcu je težko upravljati družbe, v katerih ima manjšinske deleže. Bistveno lažje je upravljati tam, kjer je absolutna kontrola, kjer so univerzalne skupščine, 100 % lastništvo, kar se tiče pravnih možnosti, tudi vsebinsko je treba vedeti. Če si pa ti manjšinski delničar ali pa predstavljaš manjšinskega delničarja, so pa te vloge zahtevne. Vendar imajo blokirajoči deleži, 25 %, svojo funkcijo, pravno, ekonomsko in strateško. Tako so tu pogledi različni. In zato imamo pravzaprav ne hitimo s tem. In mi smo na tem področju velikokrat praktično podvrženi tem pogledom, vse, kaj nismo naredili, nismo strategije, nismo tega, nismo tega, nismo tistega. Danes smo poskušali postaviti sliko kaj smo naredili. In še enkrat pravim mislim, da imamo rezultate, da pa bomo to še izboljševali. Hvala.
Hvala lepa. In še zadnja vabljena predstavnica, to je gospa Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Ali želite besedo? Izvolite.
Hvala lepa. Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Anže Logar.
Hvala, predsednik. Načeloma je Državni zbor zavezan, ne načelom, po definiciji zavezam temu, da tukaj govorimo o pravih podatkih in verodostojnih podatkih, zato se moram tudi oglasiti glede izvajanja kolege Meseca. Namreč, on je dejal, da predloga v zvezi s prodajo Nove Ljubljanske banke, ki jo je vložila poslanska skupina SDS v Levici niso podprli, ker je bilo vprašanje oziroma kjer smo postavili pod vprašanje zakaj se prodaja ni izvršila lani. Kolego Mesca bi samo opozoril, da naj še enkrat prebere gradivo, ker je bil sklep zgolj in samo en, da smotrnost in transparentnost prodaje revizije tega opravi Računsko sodišče, nič drugega. In ta sklep, ki bi vso to razpravo ovrgel ali jo naredil brezpredmetno, je Poslanska skupina Levice zavrnila iz meni nerazumljivega razloga.  Kar se pa tiče same prodaje NLB sem pa jaz sedel na nadzornem svetu SDH, ko se je opravila ta prodaja, lahko samo rečem, da je bila prodaja glede na karakteristike predhodna politična ravnanja Vlade Mira Cerarja korektna, profesionalna in v skladu s pooblastili, ki jih ima uprava in nadzorni svet SDH, prav nobene pripombe, pa sem opozicijski poslanec. Ne vem pa zakaj recimo Ministrstvo za finance ni uporabil svojih pooblastil, ki jih je imel, Vlada kot skupščina in na koncu koncev so ta vprašanja Levice v bistvu spraševanje samega sebe kot nadkoalicijska stranka verjetno lahko vpliva na svoje podkoalicijske partnerske, da opravijo svojo nalogo, vemo Vlada kot skupščina lahko razveljavi katerikoli sklep oziroma vpliva na delo oziroma sprejem odločitev SDH in je rahlo nenavadno, da se potem poslanci samo sprašujejo in s prstom kažejo na v bistvu tiste, ki v tem primeru niso odgovorni, ampak so samo izpeljali tisto kar jim je bilo naloženo. Jaz mislim, da vsaj v Državnem zboru moramo biti korektni, pa predstavljati stvari kot so ne pa tako kot bi radi, da zgledajo ali pa s sebe speremo krivdo zaradi tega, ker česa nismo naredili čeprav smo imeli pooblastila in moč zato. Še enkrat v tem pogledu kar se tiče prodaje Nove Ljubljanske banke nikakor ne gre iskati odgovornosti v organih odločanja ali pa nadziranja SDH, ampak v odločitvah, ki jih je sprejela politika v času Vlade Mira Cerarja, kjer pa so sedeli podobni ljudje kot sedijo ali pa isti ljudje kot sedijo na danes na pomembnih odločujočih položajih recimo na Ministrstvu za finance. Hvala.
Maja Krumberger
Hvala lepa. Stališče je enako stališču Agencije za zavarovalni nadzor, se pravi, podpiramo zakon in amandmaje koalicije.
Hvala lepa. Prehajamo na razpravo, in sicer predlagam odboru, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 1. člen zakona, h kateremu ni bilo vloženega amandmaja. Kdo želi razpravljati? Prvi je na vrsti poslanec Marko Pogačnik.
Hvala lepa.  Naslednji je k razpravi prijavljen. Vi imate repliko? Replika poslanec Luka Mesec.
Hvala.  Zdaj sem šel poiskati to vašo sejo, kjer ste na Odboru za finance predlagali ta sklep. Sklep Odbora za finance ob obravnavi predloga priporočila v zvezi z odgovornostjo Vlade Mira Cerarja kot skupščine SDH, ki so jo sestavljale stranke SMC, SD in DeSUS, za škodo, ki je slovenskim davkoplačevalcem nastala zaradi zamud od decembra 2016 do novembra 2018 pri prodaji večinskega deleža v NLB d.d. Torej, Anže Logar, prosim ne zavajajte slovenske javnosti. Vaše sporočilo je bilo, da je za škodo pri prodaji kriva tista Vlada, ki se je odločila, da banke ne bo prodala. ../ Oglašanje iz klopi./… To je predlog sklepa.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Imel bi vprašanje za predlagatelje. In sicer, kot glavni cilj predlagane rešitve tega zakona se navaja, da je implementacija določb direktive Evropske unije. Zanima me, ali je v tem predlogu sprememb še kaj drugega, razen implementacije direktive. Hvala.
Gospod Logar, samo trenutek, prosim naj dokonča poslanec.
Hvala lepa. To je zelo kratko, jasno in nedvoumno.  Gospod državni sekretar, želite vi takoj odgovoriti? Izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa. V predlogu, ki ga je vložila Vlada, ni drugih določb oziroma se niso zasledovali drugi cilji. Je pa pri amandmaju k 13. členu novele zakona treba povedati, da predlog tega amandmaja presega cilje direktive. Ta amandma je koalicija vložila na predlog Agencije za zavarovalni nadzor in določa situacije, ko lahko Agencija za zavarovalni nadzor prepove opravljati funkcijo članom nadzornega sveta, če nastopijo določene situacije. Tu se uvaja bolj strog režim in se pravzaprav prenaša smiselno določbe, ki jih glede opravljanja funkcije članov nadzornega sveta lahko izreče regulator za banke na področju bančništva. V tem delu pa zdaj skozi amandmaje je pa še ta določba prisotna. Smiselno je ta določba in ta sistem možnosti prepovedi opravljanja funkcije v finančnih institucijah zajeta tudi v Zakonu o trgu finančnih instrumentov za člane nadzornih svetov v gospodarskih družbah, ki opravljajo dejavnost po tem Zakonu o finančnih instrumentih.
Skratka, samo to želim povedati, ker nismo shizofrena stranka in smo nasprotovali prodaji vedno, seveda ne bomo očitali tisti Vladi, ki banke ni prodala, ampak očitamo tistim, ki banko so prodali in zato se danes obračamo na SDH. To je eno. Drugo pa, saj vem, da vas zelo zabavata podkoalicijska, nadkoalicijska, ampak podkoalicijski partnerji so oksimoron.
Hvala, gospod Mesec, za repliko. Naslednji razpravljavec prijavljen poslanec Marko Pogačnik. Prosim.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je poslanec Luka Mesec.
Hvala za besedo ponovno. Jaz bom predstavil naš amandma. Amandma se dotika 94. člena novele oziroma 543. člena obstoječega zakona. Po tem členu je zavarovalni zastopnik trenutno definiran kot oseba,ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugega pravnega razmerja zastopa zavarovalnico. Nov zakon to spreminja, se pravi, ne bo več pisalo »na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugega pravnega razmerja«, ampak »na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugega odplačnega razmerja«. Torej, termin »pravno« se menja z »odplačno«. Ministrstvo nam je razložilo, da tu ne gre za noben vsebinski premik, ampak nam se v Levici vseeno zdi, da je pravno razmerje bolj določno kot odplačno razmerje. In glede na to, da je poklic zavarovalniškega agenta že zdaj popolnoma prekariziran - tudi ministrstvo samo nam je dalo številko, da približno 900 ljudi ta poklic trenutno opravlja preko espeja -, mislim, da bi lahko nova formulacija to prekarizacijo še razširila in da bi lahko posegli tudi, recimo, v sfere, kot da bi zavarovalni agenti začeli delati preko študentskih napotnic in podobno. Glede na to, da se vsi strinjamo, da je prekarnost družbeni problem, ki zaposlene spravlja v negotovost, mislim, da je, glede na to, da je člen odprt, treba tu zaviti v drugo smer. Zato smo v Levici dali amandma, ki drugi del stavka črta, se pravi: »Zavarovalniški agent je agent, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi,« pika. V prehodnih določbah smo zavarovalnicam dali dve leti časa za prilagoditev na nov sistem, se pravi, 1. 1. 2021 bi začeli to veljati. Do takrat bi pa morale zavarovalnice zavarovalne agente zaposliti. Tu se ne moremo strinjati z ugovorom ministrstva, da gre za specifičen poklic, ki naj bi terjal, da so zavarovalni agenti nekako svobodnjaki, ki delajo preko espejev ali pa v kakšni drugi prekarni obliki. Gre enostavno za to, da je ta določba v zakonu dopustila, da se je ta poklic razvil na ta način. Sicer pa zavarovalni agenti niso nič drugega kot nekakšni tržniki zavarovalniških produktov in ogromno podobnih poklicev poznamo, kjer so ljudje normalno zaposleni.   (nadaljevanje) Ne vidimo nobenega razloga zakaj ne bi tudi v zavarovalniški sferi enostavno dali dve leti časa, da se zavarovalnice lahko prilagodijo, zavarovalni agenti pa dobijo normalne poklice. Jaz poznam par zavarovalniških agentov, tako da vam lahko iz prve roke povem, da to ni dober poklic, eden od precej bližnjih znancev je delal hkrati za tri zavarovalnice, poslovni model zavarovalnic je pa bil predvsem siljenje tega človeka, ki je delal preko espe-ja, da je produkte prodal v bistvu svojim prijateljem, družini in podobno in mislim, da je to poslovni model, ki je precej običajen, vseeno pa je živel zelo uborno, nekje tam okrog minimalne plače ali pa malo več mu je ostalo, pa seveda je bil podvržen samovolji svojih delodajalcev.  Javno so znani primeri slovenskih zavarovalnic, kjer so zavarovalniški agenti, ki prejemajo variabilne plače, bili podvrženi predvsem enostranskim spremembam višine svojih plač.  Seveda, mislim da lahko dosežemo strinjanje, da ni nobene potrebe, da je ta poklic takšen kot je zdaj in da smo v Levici oblikovali smiselno alternativo, se pravi dvoletno prehodno obdobje, da se poklic normalizira, tako da vas pozivam, da naše amandmaje podprete. To sta pa amandmaja k 94. členu in pa amandma oziroma /oglašanje iz dvorane/ 144a. člen. Hvala.
Predsednik, hvala še enkrat za dano besedo. Malo komentarja bi rekel predvsem na razpravo državnega sekretarja gospoda Dragonjo, Dragonja razlaga o uspešnosti upravljanja državnega premoženja. V enem segmentu lahko govorimo o uspešnosti upravljanja in da so se naredili nekateri pozitivni premiki, vendar pa dejstvo je, da pa senca dvoma nad uspešnostjo upravljanja so pa predvsem to kar sem že omenil v prvem delu svoje razprave, in sicer odločitve Vlade Republike Slovenije kot skupščine slovenskega državnega holdinga. Vlada je tista, ki je odgovorna, da vodstvo slovenskega državnega holdinga ni popolno, da nadzorni svet ni popoln samo za primer od odločitve Evropske komisije o umiku države iz Nove Ljubljanske banke so se na slovenskem državnem holdingu zamenjali trije predsedniki uprave. Po informacijah iz medijev pa do odprodaje A banke lahko pričakujemo še četrto zamenjavo predsednika uprave. Tukaj pa po moje ne moremo govoriti o uspešnosti upravljanja. Za kolegico Mirnik mogoče, ki izpostavlja strategijo, spremembe, po mojem vedenju je slovenski državni holding, vodstvo na problematiko in pa na potrebe po spremembi pa v dopolnitvi strategije o upravljanju državnega premoženja na Ministrstvo za finance predlog poslali že leta 2016, danes smo pa leta 2019, ali pa v začetku leta 2017. In dokument stoji na Ministrstvu za finance. Tudi državni sekretar sedanji gospod Dragonja je meni obljubil, da bo Državni zbor videl predlog spremembe septembra 2017. Potem je državni sekretar gospod Dragonja zapustil Ministrstvo za finance. Ampak zdaj pa res apeliram na Ministrstvo za finance in pa gospoda Dragonjo, da čim prej pripravi spremembo in pa dopolnitev strategije upravljanja državnega premoženja, ki je nujna, pogovarjamo se že od leta 2016, da nekaj ni v redu. In se strinjam z njim, da je rekel, da gre tukaj za strokovno odločitev, nedvomno pa, da je priznal tudi na koncu, da je strategija politična odločitev. In še enkrat pozivam tako Ministrstvo za finance kot predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca, da pri tej spremembi upravljanja državnega premoženja vključi tudi opozicijo, ki se mi zdi, da je nujno potrebna, kajti premoženje državno ni samo last Vlade Republike Slovenije, Vlada je zato, da je tukaj odgovorna za to upravljanje.  Presenetil me je državni sekretar, ki je rekel, da se preučuje tudi možnost, da naj bi SDH postal neko razvojno gonilo družb s katerim bi upravljal. Jaz si razvoj predstavljam to, da imamo potem tudi kapital, kajti brez kapitala in brez sredstev ne more biti razvoja firm. Na drugi strani pa poslušam na kakšen način bo pa zdaj država do leta 2020 pobrala kompletno premoženje Slovenskemu državnemu holdingu. In če nekomu pobereš premoženje, če mu pobereš glavni vir prihodkov, potem po mojem težko pričakuješ, da bi pa potem ta družba tista, ki bo narekovala razvoj podjetja, kajti danes za razvoj podjetja rabiš ti vložke v raziskave in razvoj v dokapitalizacijo in vse skupaj. In tukaj se mi zdi res potrebno, da si vzamemo čas in da se tukaj politika poskuša čim bolj poenotiti in da so v strategiji opravljanja premoženja, kar se gre za državno premoženje, upošteva ali vsaj poskuša pogledati celoten pogled tako opozicije kot same koalicije.   Zdaj, dosti govora je bilo danes tudi od NLB. Zdaj, jaz sem osebnega mnenja in se m že tudi, bi rekel, na vsaj dveh sejah državnega zbora, ki je obravnaval prodajo NLB, povedal, da se mi zdi, da je SDH, vodstvo zaposlenih, več kot korektno izpeljalo proces prodaje Nove Ljubljanske banke.  Večji problem tukaj notri, pa vsi očitki, ki pa grejo, gre pa pred vsem, bi rekel tukaj notri predvsem na Vlado Republike Slovenije kot skupščino, odločevalne pri tej zadevi, to pa je seveda vlada Mira Cerarja.
Hvala, gospod poslanec. Tako mislim, da smo razpravo na to točko dnevnega reda zaključili, tako da ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z letnim poročilom o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije in Slovenskega državnega holdinga za leto 2017. S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVRŠEVANJU JAVNIH POOBLASTIL, DANIH SID – SLOVENSKI IZVOZNI IN RAZVOJNI BANKI, D. D., LJUBLJANA. V okviru te točke dnevnega reda gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada Državnemu zboru posredovala na podlagi 2. odstavka 17. člena Zakona o slovenski izvozni in razvojni banki. K tej točki so vabljeni predstavniki Slovenske izvozne in razvojne banke in Ministrstva za finance. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 17. 1. 2019.  Vidim, da so se predstavniki Slovenske oziroma SID banke namestili, tako da lahko začnemo in dajem uvodno besedo predsedniku uprave Slovenske izvozne in razvojne banke, gospodu Sibilu Svilanu. Izvolite.
Hvala lepa gospod poslanec.  Najprej bo odgovoril državni sekretar, gospod Metod Dragonja, za njim je na vrsti poslanec Marko Pogačnik. Izvolite gospod Dragonja.
Metod Dragonja
Hvala lepa za besedo. Na predlog obeh amandmajev, ki jih je vložila(?) Poslanska skupina Levica sem dolžan dati samo pojasnilo.  Prvo, kar bi želel reči je, da ta preformulacija iz pravnega razmerja v odplačno razmerje ne prinaša neke bistvene spremembe v pravnem statusu zavarovalnih agentov oziroma zastopnikov. Ne prinaša to, kar v utemeljitvi predlagatelj predlaga, po naši oceni ni bistvo tega pravnega razmerja. Do spremembe termina iz pravnega razmerja v odplačno razmerje je prišlo predvsem zaradi bolj natančne opredelitve termina iz evropske direktive. V evropski direktivi je v angleščini uporabljen izraz »remuneration«. Ta izraz »remuneration« v bistvu v enem splošnem pomenu pomeni, da je to plačilo za opravljeno delo oziroma opravljeno storitev, to je, ali pa nagrada ali kakorkoli. Tako da ni cilj te spremembe v noveli zakona, da kakorkoli poslabša pravno situacijo teh zastopnikov, ampak, da se prenesejo bolj precizno določbe direktive. Drugače pa, kar se tiče načina delovanja bi dodal samo to, da ravno cilj te direktive je, da pravzaprav v večji meri distributerje teh zavarovalnih produktov postavi višje standarde delovanja, standarde, kjer se izogibajo na nek način konfliktom interesov pri opravljanju svoje dejavnosti in da gre v bistvu za sistem distribucije zavarovalnih produktov, ki je tudi drugje po Evropi praktično enak. Večina, mislim delež med agenti oziroma prodajalci, ki imajo delovnopravna razmerja ali pa med drugimi oblikami razmerij, v Sloveniji ni nič večji ali pa nič bistveno drugače kot je v povprečju v Evropski uniji in to so ključni poudarki, ki sem jih dolžan dati s strani predlagatelja. Glede na to, da je v teh odnosih v Sloveniji v tem momentu okrog 900 samostojnih podjetnikov, pa še nekaj zastopniških družbe, mislimo, da je treba biti zelo previden pri tem, ko se kakršne koli zakonske zahteve postavljajo glede narave pogodbenega oziroma delovno pravnega razmerja med zavarovalnicami in osebami, ki prodajajo oziroma vršijo posredovanih, zavarovalnih produktov.
Sibil Svilan
Hvala lepa, predsednik.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav v imenu SID banke in seveda hvala lepa za vabilo. Poročilo o izvrševanju javnih pooblastil SID banke prikazuje, kako je SID banka v letu 2017 z razvojnim financiranjem in zavarovanjem pomembno prispevala k trajnostnem razvoju Republike Slovenije.  Ker to poročilo obravnavamo šele v bistvu v letu 2019 dovolite, da bova s kolegom, gospodom Kozamernikom, našim glavnim ekonomistom, se mogoče v naslednjih 15 minutah nekako obrnila tudi na nekatere dogodke v letu 2018, ki bodo celovito dali pogled na to, kako deluje SID banka in seveda kakšno je stanje v slovenskem gospodarstvu in če začnem s tem, kar je najbolj pomembno, to je skupni obseg finančnih storitev SID banke. Ostaja visok, tako kot v preteklih letih, na 2,2 milijardi evrov, celotne skupine SID banke pa celo na 9 milijard evrov. Te finančne aktivnosti SID banke so pokrile, da bom direkten, 21 procentov slovenskega izvoza v 105 državah sveta in domačih aktivnosti več kot 2 tisoč 500 podjetij in multiplikativni učinek delovanja SID banke, kot pomembne slovenske inštitucije, je bil v letu 2017, saj smo s tem omogočili približno 8,6 milijonov dodatne prodaje, 4,1 milijonov dodatnega izvoza, 3,5 milijonov smo prispevali k bruto družbenemu proizvodu in kar je za nas zelo pomembno, ohranili, ali oblikovali ali pomagali pri temu, da se vzpostavijo delovna mesta v višini približno 20 tisoč. Na ta način smo uspešno izvajali poslanstvo osrednje ustanove, bom rekel razvojno finančnega spodbujanja in našo vlogo spodbujevalca gospodarstva in seveda družbenega razvoja. Ob tem pa je treba povedati, da smo v letu 2017 že tretje leto zapored v bistvu zaradi ugodnih gospodarskih razmer in tistih stvari, ki jih danes vidimo za nazaj, se umikali s trga zlasti na segmentu financiranja, tako da je delež SID banke v celotnem deležu bank v Sloveniji padel iz takrat, ko je bil najvišji 9,6 odstotka, na 6,5, vendar smo za to izvedli nekatere pomembne premike v smeri novega razvojnega financiranja in to zlasti z inštrumenti finančnega inženiringa, ki smo jih oblikovali tako na področju, ki se tičejo lastninskega financiranja,   kot seveda na področju novega financiranja evropske kohezijske politike. Če na kratko začnem pri tej predstavitvi z gospodarskimi razmerami, torej vsi vemo, kakšne so bile v letu 2017, zelo, zelo ugodne. Lahko bi celo rekli, da ob tem, ko je svetovno gospodarstvo raslo več kot 3 odstotke, slovensko 5 odstotkov, je bilo vidno, da je to pravzaprav bil vrh akumulacije tega gospodarskega cikla, ki se je seveda v naslednjem letu spremenil. Bistvene značilnosti tega leta 2017 pa so bile, da je seveda bil izvoz tisti, ki je bil glavno gonilo rasti z 11 odstotki, kar je seveda pospešilo tudi, bom rekel nekako presežek v menjavi, ki je bil 6,5 odstotka in seveda druga bistvena značilnost je bila, da je pravzaprav to omogočilo nekako zniževanje zadolževanja in pa seveda večjo internacionalizacijo slovenskih podjetji. Prav tako se je pa povečala potrošnja investicije, vendar to so že vse stari rezultati, zato bi v bistvu želel poudariti, da če dovolite, opozorim na nekatere stvari, ki so bile pa kljub temu v letu 2017 nekako signifikantne, to je, da je nekako kljub tej rasti bila v celoti to nekreditna rast, torej brezkreditna rast, kajti krediti so rasli v tem času samo približno do 2 odstotka iz ničle, kar je specifika. Druga stvar, da je šlo precej tudi nebančnega financiranja podjetij, direktnih, torej iz lastnih sredstev, ali po verigi vrednosti, torej zlasti globalni verigi vrednosti, to je sicer pri teh, ki so sicer v tuji lasti in vpeti v te verige in seveda vsi te rezultati so vplivali tudi na to, da je kljub negativni obrestni meri in bom temu rekel veliki likvidnosti še vedno produktivnost v Sloveniji leta 2017 zastajala z nivojem produktivnosti iz leta 2008, to se pravi pred krizo, in je bila samo 80 procentov tega.  Kljub temu je treba opozoriti tudi na to, da je strukturni primanjkljaj bil še vedno prisoten in tudi seveda strukturne reforme v tem času, dobrem, niso bile izvedene v tistem smislu, kar je bilo smiselno. Ampak dejstvo je, da se je v letu 2018 pokazalo, da so se trgi spremenili in dejansko, kot veste, se zaradi globalnih zadev, torej trgovinskih vojn, carin in drugih zadev, ne bom predlog, glede političnih tveganj, pravzaprav stvari obrnile v drugo smer. Nekoliko jasneje bo to v prihodnje in če vas zanima, lahko kasneje komentiramo. Na to je reagirala tudi Evropska centralna banka, ki je zmanjšala odkup vrednostnih papirjev, seveda pa ni še dvignila obrestne mere kljub pričakovanjem. Največji deli težav so se seveda pojavili recimo v avtomobilski industriji, Nemčiji, ki je seveda dosti povezana z našo industrijo. Skratka, gospodarska raste se umirja in upajmo, da je to samo sprememba cikla, kar je normalno po krizi in da ne gre za kakšne večje, globlje premike, vendar o tem lahko povemo kaj več kasneje, če boste seveda želeli. Da se omejim na tisto, kar je za nas pomembno, to so tržne vrzeli. Kljub temu in takemu dobremu položaju, ali pa gospodarski rasti, kot veste mi delamo samo na področju teh tržnih vrzeli in moramo pri našem poslovanju upoštevati tudi pravila državnih pomoči, so bile te tržne vrzeli še vedno v skladu z našimi analizami prisotne zlasti na področju raziskav in razvoja, mikrofinanciranja pa lastninskega financiranja in pa malih in srednjih podjetij. Več lahko kasneje, kot sem že rekel, da ne bom predlog, tudi kolega Kozamernik razloži, ki vodi tudi te raziskave in seveda zato smo tudi mi še delovali na teh tržnih vrzelih kar intenzivno v smislu tistega, kar je bilo potrebno, vendar koncentrirano.  Namreč, bančno okolje v letu 2017¸je bilo zelo pozitivno, banke, kot veste, so poslovale pozitivno. Zdaj tu je treba povedati, da so se krediti, kot sem že prej rekel, zalo počasi dvigali in povečevali, seveda to je zahtevalo tudi povečanje kapitalskih zahtev. Izziv v bankah, ki je ostal in ta je še vedno prisoten tudi v letu 2018 je pa seveda odhodkovno tveganje.  Pri teh nizkih obrestnih merah imamo vse slovenske banke to težavo pa ne samo v zvezi s krediti, tudi z vrednostnimi papirji in marate vedeti samo en podatek, da je 30 do 35 procentov vseh vrednostnih papirjev, to zdaj govorim za leto 2018, že šlo v zono tako imenovanih negativnih obrestnih mer in seveda banke, ki imajo v bilancah kar precej teh vrednostnih papirjev Slovenske banke, nekje 40 skoraj procentov, so tu precej na udaru. Skratka, to je glavna značilnost mogoče še za vas. Pomembno je, da je tudi neusklajenost virov, ki prihajajo v banka iz depozitov in pa akreditiranje, zlasti dolgoročno, ena od izzivov in jasno, to kar je bilo tudi že prej omenjeno v prejšnji točki,  (nadaljevanje) ki smo jo delno poslušali, struktura bančnega sistema v Sloveniji se spreminja. 2018 se je še dodatno spremenila. Za nas bankirje je pa seveda pomembno, da se standardi, ki jih banke uporabljajo, niso spremenili, torej niso se niti otežili niti olajšali v tem smislu. Skratka, tu je ostalo nekje na nivoju, ki je verjetno primeren za to obdobje gospodarske rasti, nekateri bi pa lahko rekli, da bi seveda banke lahko tudi več razvojno financirale, kajti gledano z vidika financiranja prebivalstva, to ni ravno razvojno financiranje, ampak če želite, o tem lahko rečemo tudi več kaj kasneje. Znižale pa so se nedonosne terjatve in to na 5,6 % in seveda tudi posledično vso to delovanje je posledično tudi nekako po dolgih letih tudi znižalo obrestne mere v Sloveniji, ki je povprečna obrestna mera do gospodarstva se gibala tam nekje okoli 2,5 %. No v letu 2018 se je kreditiranje še nekoliko povečalo. Tako približno razni rezultati kažejo, da je ta kreditna rast bila nekje okoli 3 %, še vedno pa pod rastjo gospodarstva, torej še vedno precej nekreditna rast, ki je značilnost Slovenije v zadnjih letih. Kako se je SID banka odzvala tem razmeram ali prilagodila aktivnostim? Zelo preprosto povedano. Mi smo spreminjali poslovni model, namreč v letu 2017 je posredovanje razvojnih sredstev do gospodarstva preko poslovnih bank bilo oteženo, zato ker pač banke niso želele ali potrebovale teh sredstev, morate pa vedeti, da je to naš osnovni poslovni model bil do teh let, namreč poslovanje razvojnih bank poteka pretežno preko drugih poslovnih bank, mi nimamo lastne mreže. In seveda tako delovanje je otežilo ne samo to, da so bile nizke obrestne mere in da imajo druge banke polno teh virov. Veste, da je v bistvu razmerje med depoziti in krediti, to je zdaj podatek za leto 2018 že približno 77, 2018 je bilo sicer nekoliko višje, ampak tudi že ne toliko, približno okoli 80. In seveda, ker so banke, bom rekel, nadaljevale z odplačilom že v preteklosti najetih linij, ki smo jih mi dajali, se je posredno financiranje preko bank SID banke znižalo za približno 16 % v letu 2017 na slabih 0,7 milijard evrov, kar pa še vedno predstavlja 53 % vrednosti celotnega kreditnega portfelja, ki imamo, in v tem kontekstu seveda še izvajanje takih modelov, kot smo jih imeli v preteklosti. SID banka skuša izpad teh sredstev nadomestiti preko povečanja namenskega neposrednega financiranja podjetij in seveda to na obstoječih vrzelih, ki jih pač odkrivamo, kot sem povedal prej. Tako je seveda na tem področju bila nekoliko rast, samo še vedno je tudi v tem delu neposrednega financiranja bilo v letu 2017 nekoliko znižanje v 2,1 % v letu(?) na 590 milijonov evrov. In seveda tu je treba povedati, da smo v bistvu želeli glede na to, da je bil večji poudarek temu neposrednemu financiranju, prilagoditi tudi kreditni proces in obvladovanje tveganj, ker to pomeni drugačno izvajanje kreditov, kar je možno doseči bilo predvsem z inštrumenti finančnega inženiringa. Te smo oblikovali skupaj zlasti z Ministrstvom za gospodarstvo in drugimi inštitucijami in ustanovljena sta bila 2 posebna sklada v višini 650 milijonov evrov, iz tega 170 milijonov evrov povratnih sredstev, ki jih je pravzaprav namenil MGRT. In ta sklada sta financirala predvsem raziskave, razvoj, inovacije, mala in srednja podjetja oziroma tista področja, ki sem jih prej omenil kot pač področja tržnih vrzeli. Pri tem, če dovolite, bi vas opozoril na to, da SID banka že vrsto let skuša prepričati, da je financiranje na ta način s finančnimi inštrumenti, to se pravi s povratnimi sredstvi, tista ključna prednost, ki jo potrebuje Slovenija, namreč gre za sredstva, ki so revolving, torej se obnavljajo, se multiplicirajo, imajo stranski učinek tega, da se kontrolirajo, in so bistveno boljša od tistih sredstev, ki so uporabljena kot nepovratna, torej subvencije, pri katerih lahko rečemo, da nekateri gledajo samo, kako bi prišli od ene subvencije do druge subvencije, kar seveda ni smisel tega. No, če zaključimo ta del, kar se tiče neposrednega financiranja, smo mi nadaljevali seveda tudi s pripravo novih produktov, ki so olajšali slovenskemu podjetniškemu sektorju tudi dostop tistih segmentov, katerega do sedaj ni bilo in kjer so obstajale največje tržne vrzeli. Tako smo v letu 2017 skupaj z Evropskim investicijskim skladom ustanovili Slovenski naložbeni sklad kapitalske rasti v višini 100 milijonov. SID banka je prispevala 50 milijonov, 50 milijonov seveda Evropski investicijski sklad, ki pa ima to pokrito tudi  (nadaljevanje) z Junckerjevim skladom oziroma garancijami, SID banka pa to daje iz lastnega kapitala. Namen tega lastniškega financiranja za mala in srednja podjetja je, da pridobijo lahko kapital za rast in razvoj. In to je tisto, kar je po moje bilo nekaj, kar je manjkalo v preteklih letih na slovenskem trgu oziroma je bilo v omejenem obsegu. Na področju finančnega inženiringa smo pa oblikovali še EU sklad za podporo financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki je v bistvu bil dodatno oblikovan v smislu tega, da bi financirali zlasti tista podjetja in to je smisel našega financiranja, ki imajo večjo dodano vrednost, višjo produktivnost in ki bodo v prihodnosti lahko šampioni, namreč šampioni v smislu tako izvoza kot doma. In tu bi vas opozoril na eno zelo pomembno značilnost, ki smo jo ugotovili, to je, da prednosti, ki jih imajo velike države, pa tudi majhne, recimo če vzamete, ne vem, Nemčijo ali pa Francijo, je ravno v teh šampionih malih in srednjih podjetij. V Nemčiji jih je približno 2 tisoč, v Franciji jih je bistveno manj nekaj procentov. In tisti, ki obvladujejo trg na teh tleh, so tisti, ki so bili v preteklih letih zmagovalci. Poleg teh direktnih financiranj, s katerimi smo vas zdaj seznanili, bi pa želel omeniti, da smo se v letu 2017, ob koncu leta sicer, zlasti pa v letu 2018 ponovno in to na našo pobudo priključili tudi k oblikovanju finančnih inštrumentov v okviru evropske kohezijske politike. SID banka je mnenja, da je treba tudi ta sredstva, ki so edina razvojna sredstva, ki jih Slovenija ima na razpolago, uporablja tudi kot povratna sredstva. Republika Slovenija je v koncu leta 2017 SID banko izbrala za enega od možnih izvajalcev teh inštrumentov finančnih in nam podelila 2050 milijonov kohezijskih sredstev za upravljavca sklada skladov. In mi smo ta sklad v letu 2018 oblikovali, s tem tudi seveda dodatno multiplicirali na neko razpolago približno 380 milijonov evrov, kar bo seveda omogočilo, da bomo še v tej finančni perspektivi do leta 2020 porabili ta sredstva. Upamo seveda, da bo šlo tako. Zakaj pa je to pomembno tudi za naslednjo finančno perspektivo? Zato, ker sta 2 ključna razloga. Prvič, gre za obnovitvena, torej revolving sredstva, kar pomeni, da jih bomo lahko uporabili tudi na srednji finančni perspektivi, to pa je pomembno iz razlogov, ker vemo, da bo v naslednji finančni perspektivi verjetno teh sredstev za Slovenijo manj, zlasti odvisno od Brexita, kot berete danes, kar za nekaj deset milijonov. In bi se lahko to nadomestilo. Iz drugega vidika, razlike med vzhodno in zahodno… / nerazumljivo/ regijo v Sloveniji bodo velike, tako da zahodna regija ne bo mogla dobiti dovolj sredstev. In ta sredstva, ki jih imamo v tem skladu skladov, bomo lahko ponovno potem uporabili za financiranje tega dela. Če pridem zdaj še na drugi segment našega delovanja, to je pač tisto področje, kjer zavarujemo… / nerazumljivo/ tveganja in kjer delamo na podlagi Zakona o mednarodnih gospodarskih poslih v imenu in za račun Republike Slovenije z varnostnimi rezervami, ki so v višini 130 milijonov. Se je seveda zaradi omenjenega velikega povečanja izvoza ta posel v letu 2017 in tudi v letu 2018 kar precej povečeval. Rastel je v letu 2017 z velikostjo 14 % na 613 milijonov in seveda v letu 2018 bomo približno na 800 milijonih. Struktura zavarovanj, ki so tu prisotna, je pa relativno enaka, kot je bila v preteklih letih, saj se zavarovanje in financiranje ter poslovanje slovenskih podjetij še vedno največ odvija v področjih vzhodne Evrope, torej Rusije, nekdanje Sovjetske zveze, Hrvaške oziroma nekdanje bivše Jugoslavije in pa nekaj tudi na Bližnjem vzhodu. In SID banka tu poskuša narediti določeno diverzifikacijo, namreč mi skušamo prepričati podjetja, da naj v teh dobrih časih diverzificirajo svoje portfelje. Zakaj to je ena od priprav na možna krizna obdobja. In neko robustnost, ki jo zagotavlja poleg znižanja stroškov, likvidnosti in ostale zadeve, tudi diverzifikacija trgov. In zato smo se skoncentrirali tudi na nekatere druge države zlasti na Bližnjem vzhodu. Tako smo skušali v času do sankcije tudi pomagati podjetjem, ki so želela delati v Iranu in pa seveda v Afriki. Zavarovalne premije in provizije so se povišale za 8 % iz tega poslovanja, rezultat pa je bil negativen kljub temu zaradi plačila škod, ki smo jih tudi v teh delih tveganih trgov vplačevali v letu 2017. Poleg tega bi želel poudariti, da pri naslavljanju potreb gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije in slovenskih podjetij SID banka s svojimi finančnimi storitvami vedno bolj deluje tudi v smeri svetovalnih in posredniških storitev. Tako smo v letu 2017 posebej oblikovali projektno financiranje, kjer v bistvu skušamo ne samo financirati, ampak tudi delovati pri tako večjih infrastrukturnih projektih v Sloveniji kot pri drugih manjših občinah in ostalih zadevah. Žal je seveda teh projektov premalo, govorim za infrastrukturo, izobraževanje, inovacije. Namreč treba je povedati, da SID banka ne more oblikovati teh projektov, torej generirati. Mi jih lahko samo financiramo ali pri tem svetujemo kakšne so možne optimalne konstrukcije. In enako velja tudi za naše tako imenovano evropsko vozlišče za Junckerjev sklad okoli katerega smo naredili nekatere posle. Eden od teh poslov je tudi ta sklad za lastniško financiranje, kot sem prej omenil, med tem ko z nekaterimi drugimi posli v okviru cestninjenja, elektronskega in ostalih zadev v Sloveniji pa nismo uspeli narediti to kar je bilo mišljeno z naše strani, kot je to opravila Evropska razvojna banka, EIB. Če nadaljujem s poslovnimi rezultati. SID banka sicer kot veste, ne deluje po principih maksimiranja dobička, temveč po principu dolgoročne finančne samovzdržnosti. Mi nismo bili nikoli dokapitalizirani v tem smislu slabih terjatev in drugih zadev in skušamo vedno biti tisti, ki samo pokrivamo vse napake, ki jih storimo. In glede na zmanjšanje financiranja o katerih sem prej govoril, je bilančna vsota se znižala v letu 2017 za 3,8 % na 2,4 milijarde, finančni rezultat poslovanja pa je bil kljub tem težkim razmeram za banke, kot sem rekel, tako s prihodkovnega kot tržnega vidika, zlasti za SID banko, ki dela preko poslovnih bank, še vedno dober, čisti dobiček je znašal 13,9 milijonov. V okolju nizkih obrestnih mer so se čiste obrestne mere znižale za 15 % in so znašale približno 20 milijonov evrov neto, neobrestni prihodki pa 2,6 milijonov in SID banka je te presežke v bistvu dala nazaj v kapital v skladu z zakonom. Ta kapital se je povečal za 4,1 % na 410 milijonov z namenom organske rasti in seveda akumulacije sredstev za izvajanje našega poslovanja, tako kot sem prej povedal, recimo konkretnega sklada za lastniško financiranje. SID banka bo še naprej temu sledila in ti pozitivni finančni rezultati so omogočali tudi nekako usmerjanje in upravljanje ter financiranje teh področij, ki jih na novo delamo in seveda tudi obvladovanje tveganj, hkrati smo pa seveda skrbno kot vedno pazili tudi na stroške poslovanja, ki so se gibali nekje v tako imenovanemu / nerazumljivo/, med 45 in 50 %. V letu 2017 nismo imeli nekih večjih potreb o dodatnem / nerazumljivo/ sredstev v mednarodnih trgih, če omenim še nekaj v zvezi z našo pasivo, zato smo izkoriščali možnosti ciljnega usmerjanja naših operacij tudi v okviru T-listra, to je pač, Banke Slovenije oziroma ECB, kjer smo najeli znesek 173 milijonov pod seveda ugodnimi pogoji in ga kombinirali oziroma upravljali tako imenovan »breading« principu za financiranje naših aktivnosti o kateri sem govoril, med tem, ko v letu 2018 smo bili ponovno na mednarodnem trgu in kot verjetno veste, smo v lanskem letu kot prvi v tem delu Evrope izdali tudi zeleno obveznico v skladu z našimi trajnostnimi vidiki in seveda financiranjem tako zelenih projektov kot krožnega gospodarstva. Vse to kar sem vam povedal, je rezultiralo v temu, da je agencija Standard & Poor's, ki ratingira SID banko v juniju 2017 in tudi kasneje dvigne našo bonitetno oceno na A-plus, imamo najboljšo oceno med slovenskimi bankami s stabilnim izgledom za prihodnost, kar nam omogoča seveda ustrezno nastopanje tako na mednarodnih trgih kot seveda doma.  Še mogoče dve besedi glede poslovanja skupine. V skupini SID banke je bilo enako uspešno poslovanje, dobiček je bil seveda nekoliko večji, na 14,3 milijone čiste zadeve in v bistvu v kontekstu tega, največ je prispevala SID banka, to kar ste videli že prej. Jaz bi tukaj omenil še našo družbo PKZ, torej s prvo kreditno zavarovalnico, ki je zaradi stopnjevanja tržnih aktivnosti kar nekako uspešno poslovala, kljub temu, da so se premije na tem področju zaradi konkurence zelo nižale, tako da je dosegla v bistvu 4,3 % višjo premijo in v tej višini približno 15 milijonov, da imate neko predstavo. Tak rezultat je seveda posledica povečanja prometa, so pa seveda te splošne gospodarske aktivnosti oziroma konjunkture tudi tiste, ki so to spodbujale. Obenem je treba povedati, da v PKZ so se dogodile tudi nekatere škode. Te škode seveda smo delno zaradi nestabilnih delov krili tudi mi in seveda upamo, da bodo poslovanja naprej v skladu s tem kar je bilo narejeno, da bodo potem v letu 2018 tudi uspešno opravljali.  Če omenim še centre za mednarodno sodelovanje…
Hvala lepa. Zdaj najprej sprašujem poslanca Mesca, ali vi gospod Mesec želite repliko ali razpravo? Potem predlagam takole: želi nekaj pojasniti še gospa predsednica Slovenskega zavarovalnega združenja, v zvezi s tem kar ste vi razpravljali, pa bi potem dal vam repliko in za vami razpravo gospoda Pogačnika? Besedo ima gospa Maja Krumberger, prosim.
Samo trenutek, gospod predsednik uprave, prosim vas, da v roku petih minut počasi zaključite z vašim izvajanjem, tako da bi znotraj pol ure potem končali to kar imate povedati.
Sibil Svilan
Dobro. Hvala. Niste prej omejil, zato sem…
Maja Krumberger
Hvala lepa za besedo. Mogoče samo v pojasnilo. V Sloveniji je registriranih 11 tisoč zavarovalnih zastopnikov, ki so ali zaposleni pri zavarovalnici, zavarovalno zastopniških družbah ali pa so samostojni podjetniki. Toliko, da dobimo občutek, kakšen volumen je to. Jaz verjamem oziroma celo vem, da to ni lahko delo, tako kot ni lahko nobeno delo, ki vključuje element prodaje, kadar je treba nekaj prodati na trgu, vem pa, da obstajajo primeri, predvsem pri samostojnih podjetnikih, kjer lahko uspešni zastopnik prejme zaslužek, ki je višji od predsednika uprave posamezne zavarovalnice. To je treba vedeti, ko se o tem pogovarjamo. Ni pravzaprav moje, da tukaj branim te interese, ampak bi pa vseeno opozorila na nekaj, nisem pravnica, ampak mislim, da je tukaj predvsem ogroženih teh 900 samostojnih podjetnikov v uvidu svobodne gospodarske pobude, ker tudi jaz jih, gospod Mesec, kar nekaj poznam, ki si želijo opravljati dejavnost kot samostojni podjetniki. Predvsem bi pa opozorila še na en element, če se tukaj zahteva obvezna zaposlitev, v sistemu je tudi nekaj študentov, nimam podatka koliko, ki svoje materialno stanje dopolnjujejo s tem, da so zaposleni preko raznih pogodb po delu, imamo upokojence, ki so včasih delovali na teh delovnih mestih, ki si s tem popravljajo svoje materialno stanje, imamo tudi ljudje, ki to opravljajo kot, recimo temu, popoldansko dejavnost, poleg svoje redne službe, s to določbo bi vsem tem onemogočili delo. Seveda študent še zmerja lahko dela z zavarovalnico, ampak izgubi status študenta in vse prednosti tega. Jaz mislim, da je tudi to treba upoštevati pri presoji takega predloga. Hvala lepa.
Hvala lepa. Replika, poslanec Luka Mesec, prosim.
Ne, sem počakal, da vi poveste kolikor je, zdaj vas pa prosim, takole v petih minutah, če lahko zaključite.
Ja, hvala. Tudi ta, ki sem ga prej omenil, je zdaj upokojenec, ampak ravno zato, ker je prej delal preko espeja in si seveda plačeval minimalne prispevke, zdaj mora po upokojitvi še vedno delat kot zavarovalniški agent, da lahko pride do nekega spodobnega dohodka in mislim, da to je pač drugi konec te palice, o kateri razpravljava. Seveda pač, v vsaki branži, ki je toliko regulirana, ne, deregulirana kot je tale, se pojavi par uspešnih posameznikov, ki kar dobro zaslužijo, ampak mislim, da, če se pač gre naredit razrez, kakšni so dejanski prihodki teh ljudi, bomo ugotovili, da prekarnost ni v interesu večine, ampak bi bila ureditev, ki jo mi predlagamo, se pravi, normalizacija poklica, v interesu večine. Tako da, tukaj bi odgovoril še sekretarju, gospodu Dragonji – ni bistveno zdaj, odplačno ali pravno razmerje, bistveno je, ali se strinjate z našim amandmajem, se pravi, da se poklic normalizira ali ne in to je pač bistvena dilema, ki jo dajemo na mizo. Mi mislimo, da, če je treba, mislim, če se strinjamo, da je treba prekarnost začeti odpravljati, imamo tukaj lep primer poklica, ki se je zaradi ohlapne pravne določitve izjemno dereguliral in tukaj imamo pač priložnost, da smer obrnemo, zavarovalnicam pa damo dve leti časa za prilagoditev in verjetno bodo našle tudi rešitev za tiste, ki želijo poklic še naprej opravljati kot svobodnjaki, ampak mislim, da bi norma, ne samo tem poklicem, ampak v vseh poklicih morala biti zaposlitev.
Sibil Svilan
Hvala.  Torej, kar se tiče centra za mednarodno sodelovanje je treba samo poudariti, da tukaj je ena večjih težav v tem, da sredstva za uradno razvojno pomoč, ki bo omogočala ravno to diverzifikacijo podjetij na tujih tržiščih, niso ravno, bom temu rekel, v velikih količinah in to je ena problematika, ki bi želeli ji posvetiti več pozornosti in mislimo, da je treba pač narediti več, da bi lahko slovenska podjetja nastopala v teh državah v razvoju.  Če mogoče grem potem kar na učinke delovanja SID banke. Tukaj bi želel mogoče povedati da, če skrajšamo zadeve, o teh naših učinkih največ pove tudi poročilo o učinkih poslovanja, ki ga izvaja neodvisna zunanja evaluacija in ta je tudi dala pomembna priporočila v tem smislu, kaj je glede na glavne namene našega poslovanja, ki so seveda razvoj konkurenčnega gospodarstva, / nerazumljivo/, in seveda tistih področij je potrebno narediti. To je tudi na razpolago zdaj na našem internetnem delu, zlasti bistveno smo delali v smislu tudi tega kar sem prej povedal, evropske kohezijske politike in če skrajšamo, glede na 5 minut, bi tukaj poudaril samo dva zelo pomembna vidika. Eno je, da smo šli v smeri krožnega gospodarstva in da smo na tem področju podprli marsikatero tehnološko obnovo, inovacijo v smislu tega, da se delajo želeni projekti, da se delajo na področju zmanjšanja onesnaževanja okolja in ostalih zadev in v ta namen smo tudi oblikovali posebno obliko in scoring modela s katerim pravzaprav skušamo tako podjetja kot druge ocenjevati ali gredo v tej smeri in kaj delujejo na tem delu.  Glede načel poslovanja in v kontekstu tega želimo spodbujati vedno, da nastajajo novi poslovni modeli v poslovnih subjektih in s tem nekako želimo biti tisti, ki promoviramo to krožno gospodarstvo ker mislimo, da je prihodnost Slovenije, ki bi naj ostala zelena oaza.  Če dovolite zdaj, mogoče različnih načel poslovanja, jih bom izpustil, ker so tista, ki jih že poznate in delujemo v skladu s tem korporativno upravljanje teklo v skladu s tem kar je bilo tudi z našimi nadzornimi inštitucijami / nerazumljivo/ in tudi regulatorno. Na mednarodnem delovanju smo delovali zelo aktivno glede na čas, če vas bo zanimalo, vam bomo lahko tudi razložili kako delujemo v bernski uniji in drugih razvojnih mednarodnih inštitucijah, ampak za konec mogoče samo še tri zadeve. torej, poleg tega smo oblikovali v letu 2018 še posebne programe za spodbujanje tako imenovanih naložbenih projektov v gozdno-lesne verige in pa seveda za nadaljnje financiranje / nerazumljivo/, ki bi jo radi povezali s tem kar sem prej rekel, z uradom razvojno pomočjo. Novo je pa oblikovanje posebnih projektov za trajnostno rast turizma v Sloveniji. Ta sklad je precej velik. Za približno 150 milijoni bi želeli tukaj spodbuditi turistične aktivnosti in s tem omogočiti bistveno več tudi izvoza na tem delu storitve. Če počasi, spoštovani poslanci in poslanke, potem končam, glede na omejitev, prednosti ki jih ima SID banka, seveda imamo mandate za vsa ta področja o katerih sem govoril in da to izvajamo, mislimo relativno vredu, smo kapitalsko stabilni in imamo kompetence za izvajanje tega dela. V skladu s tem smo tudi oblikovali novo strategijo za naslednjih 5 let, katere temeljni cilj je nadaljevanje in visoko multipliciranje naših učinkov v gospodarstvu in pri tem seveda zagotavljanje trajnostnega razvoja. Poudarke, ki bi jih pa želel ob koncu dati, so pa seveda, da je kalibracija aktivnosti, ki jih delamo glede na tržne vrzeli do naslednje krize, ker kot veste, naša vloga je izredno pomembna v krizah, v kontekstu proticikličnega delovanja je, da bi seveda ta del obsega, ki je na tržnih vrzelih in tukaj so ugotovitve nekje med približno 1 do 3 milijard bistveno še okrepili, seveda pomembno pa je, da je povpraševanje na tem področju / nerazumljivo/ je samo lahko na ta način, mi delujemo v tej smeri. Da bi zagotovili ustrezno delovanje na teh tržnih vrzelih, je seveda potrebno oblikovati namensko programe, ki bi dovoljevali tako imenovano uporabo finančnih instrumentov tudi v prihodnje, kar pomeni povratna sredstva in s tem zagotavljanje tega, da bomo imeli ta sredstva tudi v novi finančni perspektivi in zato bomo delali na področju finančnega inženiringa in izvedba in dopolnjevanje trga bo naša glavna aktivnost, pri tem ne želimo in ne / nerazumljivo/ poslovnih bank, zato so vse naše, vsi programi, ki jih delamo, priglašeni z državnimi pomočmi tako na Ministrstvu za finance kot seveda v okviru Evropske unije in upoštevamo ta tržen princip državnih pomoči. Želimo seveda tudi institucionalno rast v kontekstu uvajanja novih praks iz tujine, ker delamo v okviru našega mednarodnega poslovanja. Tukaj je seveda vprašanje naše razdelitve dela tudi z evropsko investicijsko banko, ki vedno bolj posega tudi na to področje in pa izgradnja centrov odličnosti za nekatere vsebine, ki jih želimo v prihodnje delati in prepričani smo, da imamo na tem področju dovolj kompetenc, da bomo lahko tako kot smo v preteklih letih tudi v prihodnjih letih izvajali aktivnosti, ki bodo res koristne tako slovenskemu gospodarstvu kot seveda tudi razvoju. Pri tem bi se jaz, vedno znova poudaril, da je verjetno treba tudi nek nov razvojni model, katerega steber bi lahko bila tudi SID banka, ki se bo prilagodil novim razmeram v svetu, ki se zelo spreminjajo in zahtevajo tako od gospodarstva, kot seveda tudi od bank in tudi razvojne banke, da te svoje poslovne modele prilagodijo novim razmeram. Skratka, spoštovani poslanci in poslanke, SID banka bo, tako kot do sedaj, nadaljevala z nadaljnjim razvojem produktov in storitev za boljšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in njihovo večjo internacionalizacijo, zlasti pa financirala in zavarovala nove poslovne modele, ki bodo usmerjeni v krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj Republike Slovenije v prihodnje. Hvala lepa za pozornost in seveda, sedaj bova s kolegom Zamernikom z veseljem odgovarjala na vprašanja, namreč vemo, da je delovanje, poslovanje SID banke precej heterogeno in kompleksno, zato si želimo tudi dodatne pojasnitve. Upam, da sem se držal predvidenega roka.
Ja, gospod, hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Razprava, poslanec Marko Pogačnik, izvolite.
Ja, spoštovani predsednik, hvala še enkrat za dano besedo. Spoštovani predsednik, jaz generalno nasprotujem takšnemu vlaganju amandmajev, bom pa, bi rekel, v nadaljevanju poskušal obrazložit, zaradi česa. In sicer, pred nami je recimo dopolnitev Zakona o zavarovalništvu, ki sega preko 600 členov. Dejstvo je, da je predlagatelj navedel, da gre tukaj za izključno za implementacijo določb direktive, to pomeni prenos direktive Evropske unije implementirano slovensko zakonodajni prosto in jaz bi rekel, nasprotujem generalni takšni praksi. Če se prenaša direktiva Evropske unije, da se potem ali predlagatelj ali pa nekdo drug izven te direktive poskuša v sami zakonodaji še določene vsebinske popravke in tukaj se mi zdi, da je to praksa, ki ni najboljša. Bila je že tudi v preteklosti, mi smo že večkrat na to opozorili in jaz sem, osebnega mnenja je, če je prenos direktive EU, da ne bi bil potem prenos samo direktive EU, ne pa, da predlagatelj pa poslanska skupina potem razširja vsebino in s tem spreminja samo zakonodajo. Mislim, da takšna poslovna praksa se je v preteklosti pokazala kot neučinkovita in pa dejansko, da potem v slovenski zakonodajni prostor prinaša vrsto nesoglasij oziroma tudi vrsto nedorečenosti. Dejstvo je tudi, da smo priča predvsem na Ministrstvu za finance, kjer zdaj v zadnjem obdobju pada precej okostnjakov. to pomeni, da prenosi direktive niso bili narejeni v roku, ki ga je določa Evropska unija, zaradi tega Slovenija plačuje precejšnje kazni in ne nazadnje potem smo pa zaradi tega poslanci in poslanke pod velikim pritiskom in sprejemamo neko zakonodaji, ki vsi vemo, da je slaba. Dejstvo je tukaj notri, da pri tej direktivi je vsaj šifra 2016. Predvidevam, da direktiva je bila sprejeta v okviru Evropske unije leta 2016 in zanima me, spoštovani državni sekretar, do kdaj je skrajni rok za uveljavitev te direktive v slovenski zakonodajni prostor. In tukaj notri se mi zdi pa sila neodgovorno, da bo pa mogoče ta direktiva, ki bi bila nekako, ki jo moramo prenesti v slovenski pravni prostor, zdaj zavrnjena zaradi tega, ker nekdo predlaga en amandma in zaradi tega ta zadeva ne bo sprejeta. Predlagam, da se takšen amandma ali pa kaj drugega vložil posamezno, in da se na novo odpre zakon o zavarovalništvu, ne pa, da zdaj zaradi enih takih zadev, ko bo vsak poskušal nekaj izsiliti na svoje notri, bomo ponovno pred dejstvom, da kakšna direktiva Evropske unije, ki bi v enem roku morala biti implementirana iz takšnega ali drugačnega razloga ne bo. In tudi mi ni povšeči recimo, da potem Agencija za zavarovalni nadzor predlaga pri 620 ali pa 630. členih direktive, en člen, ki ni vsebinsko dorečen za to direktivo. In v prihodnosti mogoče, predsednik vsaj v razmislek ali pa pač koalicija, da če je direktiva, naj gre izključno za direktivo, vse ostalo spremembe ali dopolnitve se naj pa potem sprejemajo / nerazumljivo/ in jaz takega amandmaja s strani Levica ga danes predvsem tudi iz teh razlogov, tudi ostalih, ne bom podprl.
Sibil Svilan
Prosim.
Presednik Robert Polnar
Hvala gospod poslanec.  Vi ste tukaj izpostavili zdaj nekaj tehtnih stvari, zlasti tisto kar se tiče dobesednega oziroma neposrednega prenosa direktiv in potem še raznoraznih nadgradenj, ki potem povzročijo nič drugega kot zamude. Načeloma se je s tem možno strinjati, v konkretnem primeru gre pa za to, da ima ta direktiva rok za prenos, če se ne motim, 1. julij 2018, z začetkom veljavnosti 1. oktober 2018, kar je v primerjavi s tistim kar smo obravnavali pri 1. točki dnevnega reda, bistven in znaten napredek. To moramo… Je pa zamuda, vsekakor ja, to je pa nesporno. Tako, da v zvezi s tem kar je razpravljal poslanec Pogačnik. Ali želite gospod državni sekretar karkoli odgovoriti. Izvolite.
Samo vas prosim, če mikrofon izklopite. Res je, zelo nazorni ste, tudi zelo obširni. So me prej opozorili na to, ampak jim nisem verjel, tako da se vam opravičujem, da vam nisem že na začetku postavil časovne omejitve. Mislim pa, da v 30 minutah vendarle se tudi da povedati to, kar je sicer zelo zelo pedantno in podrobno zapisano v poslovnem poročilu in tisti, ki ga to zanima, si je poslovno poročilo lahko pogledal in si tudi ustvaril vtis o tem, kakšen pomen ima ta inštitucija v slovenski ekonomiji, zlasti na tisti strani, kjer zelo nazorno pojasnjujete kakšna je ljudstva predstava o pomenu SID banke, kakšna je pa tista dejanska njena funkcija. Predno nadaljujemo, imamo dve pooblastili in sicer, poslanko Moniko Gregorčič, članico Odbora za finance nadomešča poslanec Gregor Perič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra in poslanca Matjaža Hana, člana Odbora za finance nadomešča poslanec Soniboj Knežak iz Poslanske skupine Socialnih demokratov. Sprašujem gospoda državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, ali želite besedo? (Ne.) Predstavnik Komisije Državnega sveta, gospod Komac je že obupal, tako da je po malo manj kot dveh urah že odšel iz seje. Tako da bi na tem mestu tudi končali, kar se tiče uvodnih predstavitev, zdaj pa odpiram razpravo o obravnavanem poročilu. Prvi se je prijavil poslanec Luka Mesec, prosim.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav. Jaz imam v bistvu par vprašanj glede vašega poslovnega modela. V poročilu izpostavljate predvsem kreditiranje izvoznega sektorja in pa malih in srednjih podjetij. Na vaši spletni strani so nekako štiri izpostavljena področja, se pravi – te dve plus občine in velika podjetja. Zdaj če pogledamo vaš krovni zakon, se pravi Zakon o slovenski izvozni in razvojni banki, vam v bistvu daje bistveno širše oziroma omogoča bistveno širše področje delovanja – od investicij v izobraževanje do zagotavljanja stanovanjskih kapacitet, regionalnega razvoja in tako naprej. In moje prvo vprašanje je, zakaj bolj aktivno ne posegate na ta področja? Recimo, če izpostavim eno – stanovanjska politika – vemo, da imamo veliko vrzel med ponudbo in povpraševanjem na trgu, tako na najemnem trgu kot na trgu nakupa stanovanj, predvsem v Ljubljani in na obali in me zanima, zakaj Slovenska razvojna banka, čeprav ji zakon nekako določa, da naj bi se s tem področjem ukvarjala, ne investira oziroma vsaj jaz ne vem ali pa ne izpostavlja tega področja, čeprav je očitno, da tam nek razkorak na trgu je in bi bila potrebna državna intervencija – to je moje prvo vprašanje. Drugo, se bom navezal ožje na spodbujanje izvoznega sektorja. To ste v bistvu izpostavljali kot eno svojih krovnih dejavnosti, zato me zanima v bistvu dvoje. Prvo - kako ste se odzvali na oziroma, ali ste se odzivali s svojim(?) programskim financiranjem na dejstvo, da je slovenski izvoz geografsko zelo slabo porazdeljen - praktično gre na štiri izvozne trge, glavni je Nemčija – in, če ste se kaj ukvarjali s tem, da bi ga recimo diverzificirali in pa drugo – slovenski izvozni sektor je predvsem v zadnjem desetletju tehnološko zelo zaostal – to kažejo tudi mednarodne primerjave, recimo, če nas postavimo v bok Češki, vidimo, da ima Češka trenutno približno trikrat toliko visoko tehnološkega izvoza kot ga ima Slovenija – to je moje drugo vprašanje, se pravi, kaj ste, kako ste ukrepali glede tega? Tretje vprašanje oziroma tretji sklop vprašanj je glede akreditiranja malih in srednjih podjetij. Tukaj sem nedavno zasledil, da v Evropo zadnja leta, predvsem nekje tam po 2013, prihaja ogromno investicij tveganega kapitala v visoko tehnološki panogi, zlasti v tako imenovanih start-up-ih. V Sloveniji naj bi v zadnjih letih približno po 100 milijonov evrov letno investirali, lastniško financirali seveda, tuji skladi tveganega kapitala slovenske start-up-e. Donos naj bi bil tam približno 3 proti 1, se pravi, za evro vložka, 3 evre prihodka. To povzemam v bistvu kar je pisal dr. Jože P. Damijan na svojem »blogu« pred časom in me zanima, ali ste oziroma na kakšen način ste se soočali s tem vprašanjem? Ali ste tudi vi vstopali v ta sektor in kako? Potem, zadnji sklop vprašanj je pa, ko govorite, da se je treba pripraviti na krizo, je pa v bistvu spet glede področij financiranja. Zdaj, jaz nisem prepričan tako kot ste vi, da gre v bistvu pri usihanju našega izvoza, predvsem v Nemčijo, zgolj za nek navaden cikel, že pred časom pa sem bil potem javno precej linčan, sem opozarjal na to namreč, da se razmere v svetu menjajo. V Ameriki je po dolgih letih vodenja tako imenovane »free trade« politike nastopil predsednik Trump, ki je napovedal in tudi izvaja drugačno politiko in znaki so že precej jasni. Pred novim letom je nemški finančni minister Scholz opozarjal, da usiha njihov avtomobilski sektor. Malo je kazal s prstom na ZDA. Po drugi strani je pa spet posredno kazal s prstom na ZDA namreč zaradi carinskih in drugih omejitev, ki jih zdaj Združene države Amerike postavljajo Kitajski, se ustavlja trgovina med njimi, torej je konec tako imenovane »Čimerike«, Evropa je pa vezana na izvoz. Se pravi, cela Evropa je vezana na izvoz in ta izvoz mora nekam iti, ne more iti na Luno, ampak lahko gre pač na(?) največje trge na svetu in zdaj imamo na dveh največjih težave – tako na Kitajskem kot v ZDA. Torej, se bo morala tudi Slovenija, če se pač pogovarjamo o naslednji krizi, prilagajati na način, da začnemo predvsem prek javnih inštitucij, kakršna je SID banka, financirat dejavnosti, ki imajo večji multiplikator doma – recimo infrastrukturo in me zanima, če imate kaj takega v načrtu oziroma kakšni so vaši pogledi na to? Hvala.
Metod Dragonja
Samo na kratki roki, ki ste jih tukaj navedel, zdržijo. 1. 7. 2018 je bil rok za prenos v slovenski pravni red, rok za začetek uporabe pa 1. oktober 2018. Slovenske zavarovalnice ne glede na to, da te določbe niso prenesene v slovenski pravni red in tukaj gospa pravi, da to že uporabljajo, ker so tveganja zaradi neuporabe določb direktive prevelike oziroma posledice   ki bi lahko iz tega nastopile.  Zdaj, kar se tiče pa tega – zamejitve za izključno na – zakona izključno za prenos direktive – velja praksa, da v teh primerih se potem zakoni lahko vlagajo po skrajšanem postopku. Ta zakon je vložen po rednem postopku. Tako da samo za pojasnilo. Jasno, je pa to potem presoja zakonodajalca oziroma tudi še predlagatelja pa predvsem zakonodajalca, ali se tukaj potem v obliki amandmajev širi problematika tudi izven določb, ki predstavljajo prenos direktive.
Hvala, gospod poslanec. Po odgovoru gospoda predsednika uprave, je na vrsti poslanec Gregor Perič, za njim je k razpravi prijavljen še poslanec Andrej Šircelj. Gospod Svilan, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je poslanec Andrej Rajh. Prosim.
Lep pozdrav. Jaz bi rad podal komentar na predlog amandmaja.  Jaz menim, da se pravice iz delovnih razmerij morajo urejati v delovnopravni zakonodaji. Hkrati se pa bojim, da bi to prehodno obdobje, kot so ga kolegi iz Levice predlagali, samo pospešilo informatizacijo in digitalizacijo v zavarovalništvu in v bistvu ogrozilo ta delovna mesta. O tem mi ne razpravljamo. To je en proces, ki prihaja. Ne samo v zavarovalništvu. V bistvu izpostavljena so vsa, bom rekel, administrativna dela, ki jih v prihodnosti ne bo več in so dejansko ogrožena. In o razvoju in o bodočnosti teh ljudi bi morali razpravljati.  Hvala lepa.
Sibil Svilan
Hvala lepa in hvala tudi za vprašanja. Bom šel po vrstnem redu kot ste jih postavil. Prva stvar, kar se tiče našega poslovnega modela in sploh modela spodbujevalnega financiranja v Sloveniji, morate najprej vedeti, da je ta precej, bom temu rekel, razbit in imate v Sloveniji, za razliko od nekaterih drugih držav, kar veliko inštitucij, ki delujejo na tem področju, poleg inštitucij, ki delujejo na tem področju, pa še ministrstva sama financirajo zlasti z nepovratnimi sredstvi in konsolidacija za katero se SID banka zavzema že najmanj 10 let, do zdaj nikoli ni uspela. To je tudi vzrok, da na nekaterih področjih mi ne moremo delovati, ker je ta sistem razdeljen po principih, da je recimo, zdaj bom dal konkretne primere / nerazumljivo/ slovenski podjetniški sklad kreditira določene vsebine, ki se tičejo start-up-ov in ostalih zadev, slovenski stanovanjski sklad akreditira financiranje stanovanj. V tem kontekstu seveda mi nismo v stanju in tudi naprej imate tudi za izobraževanje agencijo in tako naprej, skratka je ogromno teh inštitucij, kis e seveda včasih tudi prekrivamo in mi smo mnenja, da bi bilo to seveda potrebno nekako konsolidirati, ampak to je bolj vaša kot naša tema. Skratka zato mi na področju stanovanj ne moremo direktno posegati in konkurirati drugim skladom, ki delujejo, enako pa velja tudi, da ne smemo, kot sem povedal že uvodoma, konkurirati poslovnim bankam.  Stanovanjska gradnja je komercialna dejavnost v osnovi. Lahko se soočimo na področju neprofitnih stanovanj, ampak v osnovi banke intenzivno financirajo stanovanjsko gradnjo.  Če pogledate samo številke, glejte, trenutno Slovenija ima položaj, da so krediti bank podjetjem na višini 8,5 milijard. To je zadnji podatek november 2018. Krediti bank posameznikom so na 10,5 milijard, se pravi so krediti posameznikom že prehiteli. Zakaj? Zato, ker je največji del kreditov tudi dan z vidika stanovanjskega in potrošniškega akreditiranja.  Kot sem povedal, če ste poslušali pozorno uvodoma, stanovanjsko kreditiranje ima nek element, potrošniško nima, še zlasti ne, ker Slovenija nima nobenih velikih produktov in znamk, katere bi kupovali, kot recimo nekje kdaj v bivši Jugoslaviji na zaprtem trgu, tako da pretežno ljudje kupujejo tuje proizvode in gre za financiranje tujega razvoja.  To ni razvojno financiranje, razvojno financiranje je financiranje podjetij in oblikovanje novih poslovnih modelov, ki se tu seveda na tem področju, to je stanovanjskem področju, ne morejo oblikovati na tak način, kot je poslanec Luka Mesec hotel povedati.  V tem trenutku to področje pokriva Stanovanjski sklad in Stanovanjskemu skladu smo mi pomagali nekaj časa tudi z refinanciranjem, ne posegamo pa direktno v to vsebino, razen če bi se dogovorili za to, da se tudi mi vključimo. Vendar še enkrat poudarjam: Poslovne banke so tu izredno aktivne in si želijo to področje imeti čim več in čim bolj za svoje področje in to je tudi prav. Tam kjer trg deluje, tam razvojne inštitucije in spodbujevalne banka naj ne bi delovale. To je prvi odgovor. Upam, da sem bil dovolj jasen. Druga stvar: Izvozni sektor. Ja, izvoz je ion bo še verjetno dolgo glavni motor slovenskega gospodarstva in tudi naše blaginje. Kako smo se mi odzvali ne te zadeve, kar se tiče slovenskega izvoza in pa recimo temu diverzifikacijo sem, kot sem že prej uvodoma povedal, rekel, da smo skušali in skušamo še vedno narediti neko diverzifikacijo, vendar tu morate vedeti, da ni enostavno prisiliti, bom temu rekel, slovenska podjetja, da grejo recimo v nove trge. Namreč, ker je veliko povpraševanje na klasičnih trgih, teh, ki ste jih omenil, je seveda bistveno lažje ta naročila izpolniti in to večina slovenskih podjetij dela, zato je seveda ta slovenskega rast v tem trenutku v nekem smislu lahko tudi varljiva, ker 5 procentna rast ne izvira iz tehnološkega preboja, to je po napi oceni samo ena tretjina podjetji, ostalo predvsem na verigi tega, da nizko na verigi dodane vrednosti podjetja izpolnjujejo tiste zadeve, ki so bistvene zato, da lahko sploh dajo neko konkurenčno ponudbo.  To velja tako za avtomobilsko industrijo, kjer verjetno bo potrebno v prihodnje, jaz vedno pravim, da bodoči avto ni avto na štirih kolesih, ampak je računalnik na štirih kolesih, je treba spremeniti vsebino tega in način delovanja.  In to je tisto, kar mi skušamo z novimi poslovnimi modeli tudi narediti, tako da SID banka tu tako z vidika krožnega gospodarstva, novih poslovnih modelov in financiranja, če ste poslušal, mi gledamo in vedno dajemo kredite tistim podjetjem, ki so nadpovprečno na dodani vrednosti in skušamo z vsemi našimi sredstvi jih prepričati, da seveda to naredijo še bolje v prihodnje.  Mi smo pa v stanju seveda nekatere stvari, ki so povezane z delovanjem podjetji, jih prepričati, da grejo v nove trge, ali pa nove produkte. Seveda sami to ne želijo. Naše delovanje je tu omejeno, vendar imamo linije tako za bližnji vzhod, kot za Afriko in smo pripravljeni se z vsakim podjetjem na tem področju pogovoriti. Bi pa še enrkat poudaril to, kar sem prej: Zato bo treba, da republika Slovenija daje večjo uradno razvojno pomoč tem državam. Zlasti v Afriki pričakujejo, da ko pridemo, da zgradimo tudi kakšno bolnico, kakšno šolo, ali karkoli drugega.  In tu ima center za mednarodno sodelovanje samo 3 milijone evrov letno na razpolago, kar je bistveno premalo. Razmere bi morale dopuščati nekih 20 milijonov vsaj tega delovanja in to bi pospešilo to diverzifikacijo, o kateri govorite.  V zvezi z izvozom ste omenil še seveda tehnološki zaostanek. Ja, lahko bomo rekli, da smo razočarani nad tem, če primerjamo Češko in Slovenijo. Češka ima v tem trenutku seveda boljši položaj, tudi ima več tujih investicij v Sloveniji, kot mi na Češkem. Je pa seveda res treba povedati, da in Češka in Slovaška sta si zelo odprli svoje gospodarstvo in je prišlo tam kar precej multinacionalk, ne samo nemških, ampak tudi kitajske, tudi korejske, ki seveda bistveno pospešujejo tehnološki razvoj ne samo v tisti tovarni, kjer je, ampak po celi verigi. Skratka gre za verigo vrednosti.  Seveda, to ima tudi negativen učinek v primeru, če se v avtomobilski industriji karkoli zgodi, bodo imeli oni bistveno večji udar, kot ga bomo mi, ki imamo razpršeno avtomobilsko industrijo. Nimajo pa na tem nivoju, kot so nekatere druge zadeve in tu je naša usmeritev jasna.  Jaz sem še enkrat povedal, še enkrat povem: Glavni del financiranja je na področju raziskav in razvoja. In tu financiramo ogromno malih in srednjih podjetij in skušamo pospešiti to rast prednosti.  In še enkrat tista podjetja, ki so v stanju preoblikovati poslovne modele, ker bistveno je, da nekdo oblikuje poslovni model. Ni dovolj samo tehnološka, ali neka poslovna inovacija, ali ideja, to je še manj. treba je to spremeniti v poslovni model, ki se da prodati na mednarodnem trgu in ki ima rezultat, ki ga seveda lahko potem uporabi tudi pri plačilu naših kreditov. Naslednje, tretje vprašanje je bilo: krediti MSP-jem. Tu ste omenili dva področje, to je tvegan kapital. Jaz ne bi komentiraj pisanja gospoda Damjana, ker ga niti dobro ne poznam, poznam nekatere druge zadeve, kakšni so tudi donosi in kakšne so tu oblike tveganj.  Ta tveganja so navadno v start-upih ena proti deset, kar pomeni, da od desetih podjetij eno uspe. In tu SID banka ne more sodelovati zato, ker mi smo banka. Banka ima svoja pravila delovanja. Mi ne delujemo na start-upih, ne dajemo teh sredstev, ampak je zato Slovenski podjetniški sklad, ki ima zato oblikovane v razpršeni strukturi slovenskega /nerazumljivo/ sistema to vlogo in ima tam približno, mislim da dva sklada, ki to delata.  V kontekstu tega, kar mi delamo, smo oblikovali naslednjo stopnjo financiranja, to je lastniški kapital z Equity skladom, ki sem ga prej opisal in to se pravi, ko podjetje start-upa pride v naslednjo fazo, dobi pri nas kapital za kapitalsko ureditev, hkrati potem imamo še tako imenovano Patient posojilo, se pravi posojilo za kapitalsko utrjevanje podjetij, ki je dvanajst let s pet letnim moratorijem in je tako rekoč kvazi kapital v smislu mezzanin financiranja in nadalje financiranje pridemo v izvozno financiranje, ali raziskavami razvoja s programi, ki sem jih prej opisal. To je kompletni del pokritja razvojnega cikla podjetja in mislim, da to zadostuje podjetjem , ad dobijo tisto, ki je primerljivo s tujimi podjetji in pogoji, ki jih imajo v drugih državah.  Glede zadnjega vprašanja, glede krize, ne vem, če sem se tako izrazil, ampak nisem prepričan, tako kot vidim je, da gre samo za cikel, želel bi si pa to, da gre za cikel, kar je normalno.  Možni sta dve drugi obliki delovanja, prva je ta se zgodi tako imenovana behavioristična teorija, se pravi vedenjskih financ, da bo po nekaterih kvartalih prišlo do krize zaradi panike in ta panika je lahko zelo hitra zlasti na trgu obveznic, ki bi bil najbolj katastrofalen del in bi se seveda zgodila nova kriza, ampak jaz osebno mislim, da nova kriza ne bo finančna kriza v tej obliki, da danes imamo - to je vsaj moje mnenje - z enormno veliko virov tveganj iz drugih možnosti, ne samo geopolitičnih, ampak tudi ostalih.  Če želite, vam lahko tudi razložimo to, ampak da ne bom predlog v odgovoru, ker ste me že prej omejili bi samo rekel, da se seveda obstaja tudi možno kar resne krize, ki pa bo močnejša od tega, kar smo doživeli do zdaj, če se pojavijo ta tveganja, ki bodo akumulirano delovala na tem delu.  In v tem delu je treba povedati, da je Evropa v zelo slabem položaju, ker obe velesili, če smem uporabiti ta izraz, tako Amerika, kot Kitajska, delujeta zelo premišljeno, zelo dolgoročno in zelo usmerjeno, v Evropi se pa ne moremo dogovoriti in imamo pravzaprav največje težave sami s sabo. To vidite tudi po tem, to vas lahko seznanim, smo tudi nazaj na stičišču znanja naše predstave, da imate v Evropi tri pobude za financiranje.  Eno je Junckerjev plan, ki ga vsi poznate, verjetno pa manj poznate pobudo vzhodnih držav z vodstvom Poljske, torej višjegrajskih držav, tako imenovano pobudo treh morji, ki želi narediti isto, zato ker je večina sredstev Junckerjevega plana šla bolj v zahodno Evropo, ko tv vzhodno Evropo, govorimo o EU. In poleg tega imate pobudo Kitajske, 16 plus 1, ki želi isto narediti: Financirati evropske projekte in ki je pripravljena narediti stvar bistveno hitreje in bistveno lažje, kot pa je to Evropa sama sposobna. Tako, da imate že tu neko tridimenzionalno obliko raztrganja Evrope. Če dodate k temu še ostale zadeve, boste ugotovili, da je teža teh bremen v Evropi tako velika, da so Trumponomika in Kitajska politika bistveno na boljšem položaju, kot mogoče vidimo v tem trenutku. Skratka, razmere so se bistveno spremenile in ker mi niste dali prej osnove, sem hotel še o tem nekaj povedati v uvodu, ampak razmere so se bistveno   (nadaljevanje) spremenile, končal se je verjetno po vojni red tako v mednarodnih organizacijah, govorim o WTO, govorim o starih vsebinah, ki se tičejo ne samo institucij, ampak tudi pravil delovanja, in spremenil se je tudi finančni trg. Zadnji del, kot vidite, to je že z vstopom predsednika Svetovne banke, ki pač ima posledice tudi za to, kar se bo dogajalo v prihodnje v tem delu. Zato bi rekel, da seveda je potrebno verjetno razmišljati tudi o tem, kar ste rekli vi, torej prav multiplikacija doma. In mi razmišljamo o tem, SID banka je pripravljena tudi v primeru take krize z določenimi možnimi intervencijami, vendar trenutno je situacija še preveč lepa, da bi se s tem kdorkoli ukvarjal. Kakšne so pa možnosti za multiplikacijo doma v infrastrukturi, je pa verjetno drugo vprašanje. Namreč, po moji oceni je treba predhodno narediti te strukturne spremembe, ki so nujne, tako na področju izobraževanja, kjer je nujna sprememba, namreč, izobraževanje ne odraža več tistega, kar so spremembe, o katerih sem govoril, potem pa naprej vse tiste stvari, o katerih mogoče vi dosti več veste kot mi, se pravi, zdravstvo, pokojninski sistem in pa seveda potem infrastruktura, v obliki tega, kar se dogaja v Evropi že nekaj časa.
Hvala lepa. Poslanec Luka Mesec, replika.
Hvala, gospod poslanec. Ali še želi kdo razpravljati o 1. členu?  Poslanec Luka Mesec, prosim.
Ja, hvala. Jaz bi dodal še dve stvari za v obrazložitev.  Zdaj, prva je, da je cilj direktive zagotovitev visoke ravni strokovnosti in usposobljenosti zavarovalnih posrednikov. In v tem smislu se naš amandma približuje temu cilju. Ker pač zavarovalni posredniki, ki bodo zaposleni, ki bodo usposobljeni – ki bodo pač reprezentanti neke zavarovalnice, bodo verjetno bistveno bolj na visoki ravni strokovno opravljali svoje delo kot ljudje, ki delajo – ki opravljajo ta poklic prek študentskih napotnic in podobno, kar smo slišali.  Drugo je pa varnost teh zaposlitev. Oziroma njihova narava. Pred šestimi dnevi je bil na portalu RTV Slovenija članek o poslovnih praksah zavarovalnice Grawe. Tam zavarovalni agenti prejemajo nek minimalni fiksni del plače, potem imajo pa zgoraj še variabilni. In ta variabilni je postavljen takole. Za vsak mesec, ko si ti zaposlen pri zavarovalnici, dobiš 20 evrov odbitka – se pravi, negativne variacije. In potem, če recimo zavarovalniški agent po dveh letih v nekem mesecu pač pridobi toliko novih strank ali pa opravi toliko dela, da bi moral dobiti 400 evrov nagrade, mu na zavarovalnici rečejo: »Ne, ne, te nagrade ne dobiš, ker si že 24 mesecev zaposlen. 24 krat 20 je pa 480 evrov negativnega variabilnega dela, torej si 80 evrov v minusu v resnici.«  In če bi pač ta poklic uredili tako, kot mi predlagamo, pač jaz verjamem, da do takih praks ne bi več prihajalo. In o tem se pogovarjamo. Ne verjamem pa, kar opozarja kolega Rajh, da bi to privedlo do ukinjanja tega poklica. Vendarle pač živo delo v trženju zavarovalniških produktov bo potrebno in ne verjamem, da bi se to lahko enostavno prelepilo vse na internet in celo branžo zaprli. Je pa dejstvo, da pač taki poklici, kot so tole, po mojem, škodujejo in je treba, mislim pač – zdravju in psihičnemu zdravju ljudi, ki se soočajo s takimi poslovnimi praksami – in mislim, da je naša odgovornost, da jim uredimo neke normalne delovne pogoje.  Hvala.
Hvala za izčrpne odgovore. V bistvu imam samo eno podvprašanje. In sicer, vrnil bi se na začetek, ko sem vas spraševal o stanovanjskem financiranju. Rekli ste, da ne smete konkurirati poslovnim, komercialnim bankam, in pa da za to dejavnost obstajajo druge institucije, se pravi, stanovanjski sklad konkretno. Mene zanima, pod kakšnim pogojem pa lahko SID banka vstopi na ta trg.
Hvala lepa. Poslanka Monika Gregorčič se je še prijavila k razpravi. Izvolite, prosim.
Hvala lepa. Ja, saj, preden vam dam besedo, jaz moram zasledovati tudi racionalizacijo časa pri vodenju sestanka. Imamo še precej obsežen dnevni red danes za obdelat, tako vas prosim, gospod Svilan, ne glede na to, da vas je res užitek poslušati, ker očitno obvladate stvari, da vendarle v malo krajšem obsegu odgovorite na to, kar je izpostavil gospod Mesec.
Sibil Svilan
Hvala lepa. Glejte, zelo enostavno bom to razložil. Če gre za komercialno stanovanje, ki je tako, da so štirje zidovi, je to stvar poslovne banke. Če gre za neprofitno stanovanje in podobne zadeve, je to stvar poslovnega sklada, torej stanovanjskega sklada. Če pa pride do neke zahteve po aktivni hiši ali po posebnih pogojih, ki so vezani na krožno gospodarstvo, ali pa, recimo, to, kar smo že financirali, v nekaterih podjetjih, recimo, domovi za ostarele, se pa lahko mi pridružimo s temi programi, ki jih imamo, in tam tudi to financiramo. Tako mi smo že nekaj teh zadev financirali. V kontekstu tega mislim, da je odgovor jasen.
Dober dan. Hvala za besedo. Prav spodbudila me je razprava kolega Luka Mesca zdajle, ker je prav neverjetno, kako poslanci Levice res vsako, bom rekla, veljavno, korektno, pravno določbo izkoristite za nek namišljen, umetno spodbujen razredni boj. Pa ne me zdajle narobe razumeti.  (nadaljevaje) Prekarnost generalno je problem, s tem se strinjam. Je pa prekarnost posledica in ne vzrok, in to je posledica ne dovolj fleksibilne delovnopravne zakonodaje. S tem se naj ukvarja nek drug odbor, Odbor za delo. S tem je treba sistemsko pristopiti na delovnopravnem področju. Danes pa urejamo zakon o zavarovalništvu. S tem se strinjam s kolegom Pogačnikom. Urejamo prenos evropske direktive. Gre za kompleksno tematiko. Kar se pa tiče tudi, bom rekla, tega kako uspešna ali pa neuspešna je Republika Slovenija pri prenosu evropskih direktiv nismo tako slabi, čeprav smo sedajle v zadnjem času obravnavali par zakonov, kjer smo bili v zaostanku. Po poročilu iz leta 2017 se Republika Slovenija glede implementacije evropskih direktiv nahaja še vedno v prvi polovici, to se pravi smo na 13. mestu od 28., trenutno še 28. držav članic, tako da stanje ni tako kritično. Je pa prav, da zadevo pospešimo in danes je tudi prilika, da tri zadeve pospravimo z mize in to uredimo, kar ni bilo urejeno pravočasno. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je poslanec Gregor Perič.
Hvala, gospa poslanka. To je sedaj razprava ali replika, gospod Mesec? Gospod Luka Mesec replika.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane in spoštovani! Bom zelo kratek in racionalen. 99,66 % slovenskega gospodarstva predstavljajo predvsem mala in srednja podjetja. V tej luči sem bil pozoren na nek intervju, ki sem ga slišal po radiu nedavno, z vami, gospod Svilan, predvsem v zvezi s tem, kako se v praksi aplicirajo sredstva ESIF, torej Evropskega strukturnega investicijskega sklada, ki ga vi kot upravljavec v okviru sklada skladov še z MGRT in Slovenskim podjetniškim skladom, torej, ta sredstva dajete na voljo, kot sem že prej omenil, predvsem malim in srednjim podjetjem, tudi mikro podjetjem pa startupom. To je tisto področje, kjer imamo še zelo veliko rezerve, sredstev je na voljo tudi precej. Namenjena so predvsem raziskavam, razvoju in inovacijam, to je tisto, kar nas lahko dviguje in oblikuje konkurenčno prednost, ki jo potrebujemo danes, predvsem pa v trenutku, ko ekonomske razmere ne bodo tako ugodne; slišali smo danes, da je tveganj zelo veliko. Po drugi strani se pa soočamo z eno drugo situacijo, ko so naše komercialne banke relativno polne denarja, obrestna mera je relativno nizka, in kot sem vas razumel, na njihovi strani ni nekega pretiranega interesa, da bi v tem mehanizmu sodelovala, na ta račun slovenska mala in srednja podjetja potegnejo kratko. Čisto kratko z vaše strani, kaj je tisto, kar lahko še vsi skupaj naredimo, da ta sredstva   (nadaljevanje) dejansko najdejo pot do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.  Hvala lepa.
Hvala. Poglejte v petih letih sem že precej podobnih mnenj slišal, kot je vaše. Se pravi, to ni prvo mesto, to ni pravi zakon za to razpravo, o tem naj razpravlja nek drug odbor ali pa, ne vem, ustanovimo neko komisijo. Ampak mislim, da imamo za ta poklic pač točno v tem zakonu zelo jasno določbo, kjer lahko pač pridemo do vira zakaj je poklic zavarovalniškega agenta postal pač točno takšen kot je in vanj sedaj posegamo. Jaz mislim, da je pač tukaj priložnost, da to uredimo in če se mislimo resno soočiti s prekarnostjo se bomo pač morali na vsakem koraku, ko se bomo z njo srečali, če bomo pač upali, da se bo nekoč ustanovila neka komisija, ki bo kao sistemsko in celovito to rešila, ne bo. Zaradi tega, ker prekarnost je izkoristila pač vse luknje v sistemu, ki ga imamo. In tukaj pač lahko eno zašijemo. Mislim, da ne bo zaradi tega nihče utrpel škode, posebej pa ne zavarovalnice. Lahko nam povedo kolegi, kakšne dobičke so lani dosegle in poskrbimo za to, da dobi pač neka populacija normalne zaposlitve in normalne delovne pogoje. To je vse. Bomo pa v Levici nasprotovali zakonu, če to ne bo sprejeto. V primeru, da se naše podpre bomo pa tudi mi podprli zakon.
Hvala lepa. Sedaj razpravo o 1. členu tudi zaključujem.  Prehajamo na razpravo o 2. členu in amandmaju k 2. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi, zato dajem na glasovanje amandma k 2. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo in obravnavo dajem amandma k 3. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 3. členu.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V obravnavo dajem 4. do 12. člen zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravljati? Ne.  Prehajamo na obravnavo amandmaja k 13. členu zakona. Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato začenjamo glasovanje o amandmaju k 13. členu. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 14. do 16. členu zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni prijave k razpravi.  Prehajamo k razpravi o amandmaju k 17. členu zakona. Želi kdo razpravljati? Ne.  Začenjam glasovanje o amandmaju k 17. členu zakona.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 18 členu predloga zakona h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.  Zato prehajamo k obravnavi amandmaja k 19 členu. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Začenjam glasovanje o amandmaju k 19 členu.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 20. do vključno 28. členu h katerim niso bili vloženi amandmaji.  Ni razprave.  Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 29. členu zakona. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo o amandmaju k 29. členu zakona.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 30. in 31. členu zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave. Prehajamo na obravnavo amandmaja k 32. členu zakona. Želi kdo razpravljati? Ne.  Glasujemo o amandmaju k 32. členu zakona. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 33. do 44. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni. Prehajamo na odločanje in razpravo o amandmaju k 45. členu zakona. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo o amandmaju k 45. členu zakona.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 46. do 57. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni. Prehajamo na odločanje in razpravo o amandmaju k 58 členu zakona. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo o amandmaju k 58. členu zakona.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 59. členu zakona h kateremu ni bil vložen amandma. Ni razprave.  Prehajamo k odločanju in razpravi o amandmaju k 60. členu zakona. Želi kdo razpravo? Ne.  Glasujemo o amandmaju k 60. členu zakona.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 61. do 66. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.   (nadaljevanje) Odpiram razpravo o amandmaju k 67. Členu zakona. Želi kdo razpravljati? Ne.  Začenjam glasovanje o amandmaju k 67. Členu zakona. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 68. – 74. členu zakona. Razprave ni, zato prehajamo na razpravo in odločanje o amandmaju k 75. členu zakona. Ker ne želi nihče razpravljati, začenjam glasovanje o amandmaju k 75. členu zakona. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 76. – 83. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave. Začenjam obravnavo in razpravo amandmaja k 84. členu zakona. Nihče ni prijavljen k razpravi, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 84. členu. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 85. – 88. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni prijavljenih k razpravi. Prehajamo na obravnavo amandmaja k 89. členu. Ali želi kdo razpravljati? Ne, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 89. členu. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 90. – 93. členu predloga zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave. Začenjam obravnavo in odločanje amandmaja k 94. členu predloga zakona, ki ga je vložila Poslanska skupina Levica. Začenjam glasovanje o amandmaju k 94. členu predloga zakona. Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (9.) Ugotavljam, da amandma k 94. členu ni sprejet. Takoj zdaj tudi že opozarjam, da ne sprejem tega amandmaja tudi povzroča, da je amandma za novi 144a. člen, na ta način postal brezpredmeten. Odpiram razpravo o 95. členu predloga zakona, h kateremu ni bil vložen amandma. Ni razprave. Prehajamo na razpravo in odločanje o amandmaju k 96. členu zakona. Nihče ne želi razpravljati. Začenjam glasovanje o amandmaju k 96. členu zakona. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 97. členu zakona. Ni razprave. Začenjam glasovanje o amandmaju k 97. členu zakona. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 98. – 103. členu predloga zakona. Ni razprave. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 104. Členu predloga zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne.) začenjam glasovanje o amandmaju k 104. členu predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje in razpravo o amandmaju k 105. členu predloga zakona. Ni razprave. Začenjam glasovanje o amandmaju k 105. členu predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o amandmaju k 106. členu predloga zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 106. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Začenjam obravnavo amandmaja k 017. členu predloga zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zato začenjam glasovanje o amandmaju k 107. členu predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Začenjam obravnavo amandmaja k 108. členu predloga zakona. Ker ni razprave, začenjam glasovanje o amandmaju k 108. členu predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 109. členu predloga zakona h kateremu ni bil vložen amandma. Ni razprave, zato prehajamo na odločanje in razpravo o amandmaju k 110. členu predloga zakona. Ni prijavljenega k razpravi, zato prehajamo oziroma začenjam odločanje o amandmaju k 110. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 111. do 113. členu predloga zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.  Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 114. členu predloga zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 114. členu predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 115. členu predloga zakona h kateremu ni bil vložen nobeden amandma. Ni razprave.  Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 116. členu predloga zakona. Ni razprave. Začenjam glasovanje o amandmaju k 116. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 117. do 120. člen h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni prijavljenih k razpravi.  Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 121. členu predloga zakona. Začenjam glasovanje o amandmaju k 121. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 122. členu predloga zakona.   Ni prijavljenih k razpravi, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 122. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 123. in 124. členu, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ni razpravljavcev. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 125. členu predloga zakona. Začenjam glasovanje o amandmaju k 125. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 126. do 134. členu, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razpravljavcev, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 135. členu. Prijavljenih k razpravi ni, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 135. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 136. do 142. členu predloga zakona. Ni razprave, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 143. členu predloga zakona. Prijavljenih k razpravi ni, začenjam glasovanje o amandmaju k 143. členu predloga zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 144. členu predloga zakona, h kateremu ni bil vložen noben amandma. Razprave ni, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 145. členu predloga zakona. Tudi tu ni razprave, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 145. členu predloga zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. In odpiram razpravo o 146. do 152. členu predloga zakona, h katerim ni bilo vloženo nobenih amandmajev. Ker ni razprave, na ta način zaključujem razpravo o členih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Začenjam glasovanje o vseh členih zakona skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da so členi sprejeti in s tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam kot predsednik odbora. Vidim, da se s tem strinjate in na ta način zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK, DRUGA OBRAVNAVA. Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Kot gradivo, ste poleg predloga zakona, prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. decembra 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, z dne 11. januarja 2019. Amandma so vložile Poslanske skupine koalicije in sicer k 2. členu predloga zakona. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev? Besedo ima državni sekretar, gospod Metod Dragonja. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Svilan, izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni!  S predlaganim zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša evropska direktiva iz decembra 2017, s katero je bila spremenjena direktiva, ki ureja reševanje kreditnih institucij, in sicer v delu, ki se nanaša na razvrstitev obveznosti za potrebe poplačila v stečajnem postopku. S poenotenjem teh pravil bo v vseh državah članicah Evropske unije zagotovljena enaka presoja položaja upnikov banke. Slednje pa je pomembno, ker se sredstva upnikov po novih pravilih za reševanje bank lahko uporabijo za kritje izgub banke, vendar le v takšnem obsegu, da bo pri tem upoštevano načelo, da noben upnik zaradi tega ne sme biti na slabšem kot bi bil v primeru, če bi šla takšna banka v stečaj. To pa je mogoče zagotoviti le tako, da za vse države članice Evropske unije veljajo enaka pravila o tem, kako se razvrstijo obveznosti banke za potrebe poplačila upnikov v primeru stečaja banke. Direktiva določa tudi nov razred dolžniških vrednostnih papirjev banke in njegovo umestitev v hierarhijo obveznosti za potrebe poplačila upnikov v primeru stečaja banke. Nov razred dolžniških vrednostnih papirjev je bil oblikovan na podlagi mednarodne zahteve, ki določa, da morajo globalno sistemsko pomembne banke zagotavljati ustrezen obseg kapitala in podrejenih obveznosti, da bodo same sposobne pokriti morebitne izgube. Z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ki po svojih lastnostih spadajo v nov razred bodo te banke to zahtevo lahko izpolnile. V hierarhiji obveznosti bank so potrebe poplačila v stečajnem postopku je nov razred dolžniških vrednostnih papirjev uvrščen z vsemi prednostnimi ter za nezavarovanimi navadnimi obveznostmi banke in pred obveznosti iz naslova lastniškega kapitala banke. Na predlog Banke Slovenije predlagani zakon uvaja tudi obveznost za banke, da javno objavijo informacije glede svojih izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, zlasti njihovo umestitev v hierarhijo obveznosti za potreba poplačila v stečajnem postopku. S tem bodo zlasti nepoučeni vlagatelji v dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajateljica je banka, vnaprej seznanjeni z lastnostmi posameznih vrst dolžniških inštrumentov, s čimer se zagotavljata večja preglednost in razumljivost pogojev in tveganj, ki so povezana z določenim dolžniškim inštrumentom. Razlog za ta predlog so tudi izkušnje iz zadnje sanacije slovenskega bančnega sistema, kjer so se nekateri imetniki vrednostnih papirjev bank, ki so bili prizadeti zaradi ukrepa odpisa teh vrednostnih papirjev sklicevali na nezadostne informacije o tveganjih, ki jih nakup takšnega vrednostnega papirja prinaša.  Glede na to, da pretežno prenašamo določbe ustrezne evropske direktive s to dodatno razširitvijo, ki jo je predlagala Banka Slovenije, predlagamo, da odbor in Državni zbor novelo tega zakona sprejmeta oziroma podpreta. Hvala lepa.
Sibil Svilan
Hvala lepa za to zelo pomembno vprašanje. Res je, da se v okviru sklada skladov stvari, kjer uporabljamo evropsko kohezijsko politiko, nekoliko drugače postavljajo kot v okviru naših drugih programov. Dejstvo je, da smo na tem področju mi šli s programi za mala in srednja podjetja v kontekstu mikro kreditov in poslovne banke se na to niso najbolje odzvale, čeprav je treba povedati, da mi delamo vse stvari s testom, ki je predhodno narejen v okviru bank, in ta test je pokazal približno 900 milijonov povpraševanja na tem področju. V samem konkretnem primeru, ko se je ponudba dala, seveda banke zaradi preobilice kreditov, pardon, sredstev, ki jih imajo, za te kredite niso bile zainteresirane, razen dveh bank, s katerimi, kot veste, smo sklenili to zadevo. Vzroki za to so bili večkrat že omenjeni. Eden od teh je, da smo mi tu vezani na tri zelo stroge pogoje, ki jih določa evropska kohezijska politika in sklad skladov in jih je tudi Republika Slovenija prevzela. Prvi je ta, da je treba tu gledati, da je to treba vse poročati, da je to bistveno večja obremenitev potem za poslovno banko. In druga stvar, da je treba pač imeti neke limite na kredit. Da sem konkreten, v konkretnem primeru mikro kreditov je to 15 tisoč evrov. In v kontekstu tega pride do vsebine, da včasih banke potem ne želijo takih kreditov, ker so jim premajhni in je preveč, ker imajo veliko stroškov in ker gre trenutno predobro tudi bankam, da bi se spravile v tako obliko, seveda smo mi mnenja, da to ni prava oblika in da je razvojno financiranje, financiranje teh podjetij, teh posameznikov, zlasti espejev, ki do zdaj niso imeli te možnosti, to je v bistvu prvi program, ki ga je SID banka na tem področju oblikovala, da dobijo tudi espeji, in teh je veliko v teh 99 %. In mi še nadalje prepričujemo banke, da bi to zadevo naredili, oziroma - in to je potem druga stopnja - da bi to naredili sami. Mi se lahko odločimo tudi, da sami to naredimo, seveda pa to zahteva od nas precej veliko angažmaja in tudi stroškovno obremenjenost. Banke pa s tem tudi ne bodo zadovoljne, tako se tu še vedno pogovarjamo in pogajamo in računamo, da bomo dosegli nek dogovor, ki bi omogočil, da bi slovenska podjetja prišla do teh najbolj poceni sredstev. Namreč, če smo zelo direktni, to linijo, ki smo jo oblikovali, tako linijo banke nikjer drugje ne bodo dobile. Vam direktno povemo, gre za linijo, ki ima obrestno mero nič, traja 15 let in ima 70 % odvzema tveganj. Tako da vemo, o čem govorimo. Zdaj, zakaj točno pa banke še imajo kakšne druge vzroke, tega jaz ne bi komentiral. Želim pa povedati, da se mi trudimo, da bomo lahko ta denar spravili do končnih uporabnikov, bodisi neposredno ali posredno. Seveda ministrstvo, ki sodeluje pri tem, je mnenja, da je naslednja faza neposredno, se pravi, da mora SID banka sama, za to pa rabimo spet neko obdobje, da se lahko organiziramo, kajti to pomeni več tisoč komitentov, kar ni praksa SID banke, ampak je praksa poslovnih bank, ker do zdaj smo delali vedno preko poslovnih bank. Tako jaz računam, da bomo našli nek način, kako to spraviti do končnih komitentov, ker bi bilo zelo pomembno. In tudi osnova za naslednjo finančno perspektivo, jaz osebno mislim - to sem tudi v tem intervjuju povedal -, da bi se lahko na ta način banke prilagodile delovanju na tem področju, učile tudi tega razvojnega financiranja novih projektov in novih poslovnih modelov, kajti to je tisti način, ki nam omogoča bistveno večji razvoj kot pa samo stanovanjska in potrošniška financiranja, kjer je trenutno rast 12 %.
Hvala lepa. Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Besedo dajem gospe Tini Marolt.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je poslanec Andrej Šircelj.
Hvala lepa, predsednik. No, jaz ne bi govoril preveč ali pa s takimi superlativi o SID banki, kot je bilo zdaj rečeno, zaradi tega, ker me nekatere stvari skrbijo tudi glede samega poslovanja. Seveda takrat, ko pridemo na neko vprašanje in ga potem predstavnik SID razreši z evropsko problematiko, svetovno problematiko, krizo in tako naprej, to ni tisto, kar bi dejansko bilo umno upravljanje, ampak je pač izgovor na neke druge zadeve.  Če pogledamo regionalno razpršenost, na strani 130 tega poročila, pa to so, bom rekel, vsi skupni posli. Pokritost slovenskega izvoza blaga, zraven so še zavarovalni posli oziroma zavarovani s strani SID. V Nemčiji je 13,63 pokritost slovenskega izvoza   (nadaljevanje) z zavarovanjem skupine SID, Nemčija je seveda naša prva izvozna država, tu je 13,63. Ruska federacija 52,17, Združeno kraljestvo 21,72, Španija 8,2, Združene države Amerike 12,38 in tako naprej. Lahko tudi pogledamo, na primer, Belorusija 49,31. Potem imamo Oman 60, Uzbekistan 46,59, Gruzija 35,39. Iščem, na primer, Švico, pa ne vem, ali je, Luksemburg 36,89. Skratka, ta diverzifikacija, ki jo kaže ta slika, kaže na tveganja. In zdaj seveda, če govori predsednik uprave o krizi, o prihajajoči krizi in tako naprej, je treba povedati, da ta kriza bo tudi politična kriza, ki bo temeljila tudi na tem, da je ena izmed teh držav, ki sem jih prej omenil, to je Rusija, kjer je pokritost izvoza skoraj 50 % pod sankcijami, pod sankcijami, ki jih je sprejela Evropska unija. In seveda mene pa zdaj zanima, ne glede na to, glejte, kaj bo evro-azijska skupina financirala, kjer so tudi Poljska in vse te države, ki jih je predsednik omenil, pa Kitajska pa tako naprej, kako se bo znašla v tej strukturi pokritosti izvoza SID banka, če se bo ta kriza osredotočila predvsem na te države ali pa tudi na te države. Zdaj sem jaz malo drugače povedal in ne bom govoril, mi smo del Evrope. In če sami sebi govorimo, kako smo zanič, nas vsi poslušajo, in kako bo ta kriza najbolj prizadela Evropo, potem, glejte, samo izkazujemo svojo šibkost, samo izkazujemo svojo šibkost. Jaz ne vem, ali so vse države v Evropi dejansko tako šibke, kot je bilo tu zdaj povedano, skratka, Kitajska in tako naprej. Kot drugo me zanima, predsednik uprave je rekel, da se odpirajo vrata v Iran. Glejte, politično gledano in politično tveganje glede Irana, po moje je to zelo veliko, da ne govorim zdaj, o kakšni državi govorimo. Odpirajo se vrata, je povedal, v Afriko. Glejte, v Afriki so Kitajci. In tu seveda sprejemati nekaj tega, da ne vemo, da sta več kot dve tretjini Afrike pod nadzorom Kitajske, in mislimo, kako bo pa to zdaj nekaj dobrega, ko bomo z Afriko poslovali in tako naprej, glejte, si jaz tu pač ne delam velikih utvar. Ampak iz tega je razvidno, kakšna je politika SID, regionalno. To je vprašanje. In tu me zanima, kaj bo s konkretnimi akti naredila uprava, da bo to spremenila in zmanjšala tveganje, brez Evrope, pa brez evropske ekonomije pa svetovne ekonomije, pa kaj bo delala Kitajska. To je eno vprašanje. In drugo vprašanje, mene zanima, eno izmed vprašanj je tudi zavarovanje teh poslov, kakšna je pa tam struktura. Kolikšen obseg zavarovanja vseh poslov ima, dajmo reči, deset podjetij v Sloveniji ali pa pet podjetij. Koliko je tu diverzificirano in v katere države, in so tisti največji zavarovani posli. Kajti če govorimo o prihodnji krizi SID banke v okviru, zaradi mene, katerekoli druge krize, potem moramo danes govoriti o  (nadaljevanje) tem in ne reči, kriza bo prišla. Po drugi strani pa imamo takšno strukturo, da rečem, financiranja poslov, ki bodo krizo SID banke v takšnih primerih samo še povečali, še posebej, če gledamo tukaj, kot tudi pravi predsednik uprave, da ZDA so tiste, ki bodo močnejše. Tja financiramo 12 %. Kitajska, glejte, jaz je tukaj ne najdem, da bi tudi tukaj kaj financirali, ampak saj verjetno ni kaj dosti, če je slučajno. Tukaj so, ne vem, 150 držav ali 100 držav navedenih na 130. strani. Tako da to je vprašanje po mojem mnenju za to. Ampak tukaj me res zanima politika SID banke, ne politika Evrope in ne politika Republike Slovenije v okviru tega. Vse ostalo, glejte, je seveda lepo slišati, ampak to za neke seminarje mogoče.
Anamarija Valentina Marolt
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju v okviru svojih pristojnosti opozorila na potrebo po nomotehnični izboljšavi besedila 2. člena novele. Pa pripombo smo imeli tudi v zvezi z rokom uveljavitve predloga zakona. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednji je na vrsti predstavnik Državnega sveta, in sicer komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Gospod Komac beseda je vaša. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Preden dam besedo predsedniku uprave, smo prejeli še eno pooblastilo, in sicer članico Odbora za finance, Andrejo Zabret nadomešča poslanka Tina Heferle iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Ni potrebno, da karkoli dodajam, ker je bil poslanec Andrej Šircelj zelo, zelo ekspliciten.  Tako da, gospod Svilan, izvolite. V odgovoru se omejite izključno na to, kar je poudaril gospod poslanec. Izvolite.
Sibil Svilan
Hvala lepa in hvala tudi za to vprašanje. Mi smo veseli tega vprašanja, zato ker, da ne bo, bom rekel, ne skromno, ampak mi ne trdimo, da smo perfektni. SID banka ima tudi določene probleme, tako kot imajo vse banke v Sloveniji. Govorimo pa o tem, da jih rešujemo po najboljših močeh. In seveda vi ste izpostavili nekaj, kar pa nas delno moti, da nekaj prikrivamo z mednarodnimi ali drugimi dogodki. To pa mislim, da ni res. Mi smo najbolj nadzorovani… / nerazumljivo/ Sloveniji. Nobeden… / nerazumljivo/ nima toliko pregledov, kot jih imamo mi. In v bistvu smo v tem kontekstu vedno pripravljeni transparentno vse razložiti in bom v nadaljevanju tudi razložil to, kar je bilo vprašanje. Kar se tiče regionalne razpršenosti in pokritosti izvoza, so številke seveda take, kot ste rekli, vendar se nanašajo na področju zavarovanja, ne financiranja. In področje zavarovanja je urejeno podobno, kot je urejeno v drugih državah. In druge države imajo podobno politiko, to je, da sledijo svojemu gospodarstvu, kamor to gospodarstvo gre. Tam navadno grejo izvozno-kreditne agencije oziroma spodbujevalne banke. Zdaj to, da je Nemčija naš prvi partner, je pomembno, ampak treba je vedeti, da tudi v Nemčiji nastajajo stečaji in propadajo podjetja in to kar precej. In zato seveda tudi zavarujemo te zadeve. Dejstvo pa je, da Nemčija ni marketabilno, bom rekel, v položaju teh nemarketabilnih tveganj, ampak marketabilnih tveganj, ki jih zavarujemo. Za razliko od Rusije, ki je pa na področju nemarketabilnih tveganj, kjer se zavarujejo izključno iz tega, kar pač seveda pride potem v škodo varnostnih rezerv, ki jih ima SID banka v upravljanju Republike Slovenije. Skratka, to delamo kot izvozno-kreditna agencija ta drugi steber našega delovanja v imenu in na račun države Republike Slovenije, ki ima tu določeno politiko, ki se vsako leto sprejme. In ta politika ni nič drugačna od politik drugih držav, recimo če vzamete Nemčijo. Nemčija seveda ima 2 državi na prvem mestu iz svojega izvoza, to sta Kitajska in ZDA, ampak na tretjem mestu je pa Rusija. In enostavna ta tveganja so vse države pripravljene sprejeti in tudi seveda Slovenija želi in mora to sprejeti, če želijo ta podjetja tam poslovati. Tveganja, ki jih omenja poslanec Šircelj, so seveda realna, tudi to, kar sem povedal v uvodu, ampak žal nisem mogel več, ker sem bil omejen. Mi smo plačali v letu 2017 tudi približno 20 milijonov teh tveganj v Rusiji. Namreč v Rusiji se dogajajo stečaji, pa ne samo zaradi sankcij, ampak tudi zaradi, bom rekel, kriminala in drugih zadev. Vendar seveda slovenska podjetja v Rusiji kar precej poslujejo, od, bom rekel, Gorenja, Krke, Leka in ostalih. In jaz mislim in to je tudi politika, ki jo potem SID banka vodi, da smo dolžni ta podjetja zavarovati proti tem tveganjem, in sicer bodo ta podjetja to naredila v drugih zavarovalnih, ker druge zavarovalnice delajo isto. In potem pridemo do neke čudne situacije, da Republika Slovenija s svojimi varnostnimi rezervami, ki so v višini 130 milijonov, to ne bo pač naredila. Zdaj pa konkretno, ker pravite, mi preračunavamo tudi »value at risk«, to se pravi izračunamo tveganje za to, koliko smo sposobni teh kapacitet sprejeti.  (nadaljevanje) In Komisija za pospeševanje mednarodne menjave, v kateri sedijo predstavniki tako države kot seveda strokovnih inštitucij, vsako leto pregleda to dvakrat in oceni, ali je sposoben nek posel, kamor gremo, recimo če bi bilo potrebno iti v Rusijo, ne vem, bom rekel, zdaj s 100- ali 200-milijonskim poslom to zadevo narediti in če so ti posli preveliki, to pomeni, da tveganje, ki je v varnostnih rezervah, ne bi zadoščalo za to, se ta zadeva tudi lahko zmanjša. Vendar dejansko situacija je druga. Trenutno Republika Slovenija želi, da se ta tveganja še povečujejo, tudi za Iran je bila spodbuda, da se – in tukaj bom posebej precizen – mi smo spodbujali, dokler so bile sankcije omiljene. Ko so se sankcije končale, SID banka ne dela več nič z Iranom. In je Republika Slovenija za te namene še dodatnih, mislim da, 11 milijonov prispevala - to bo državni sekretar povedal – k varnostnim rezervam, ki so pač zdaj še povečale, zato da bomo lahko ta tveganja pokrili za slovenska podjetja, kajti mi sledimo temu, kar pač je v Sloveniji normalno, da delajo podjetja. Drugo, da prihaja kriza, o kateri pač govorite, zdaj nobeden od nas točno ne ve. Če bi vedeli, bi bilo seveda drugače. Jaz mislim, da so razmere take, da smo danes preveč občutljivi na to zaradi pretekle krize. In upajmo, da bo samo cikel. Ampak dejansko v tem primeru krize bi se seveda, bom rekel, ta tveganja povečala, zlasti seveda v primeru, če bi prišlo do neke krize v primeru Rusije. Dejstvo je, da mi trenutno ocenjujemo, da bi lahko kljub temu, da je ta angažma zelo velik, to je 52 % vsega izvoza Slovenije je pokritega, pokrili tudi to zadevo, kajti računamo, da se ta zadeva ne bi zgodila enkratno, ampak v nekem obdobju nekaj let. Nadalje. Kako bi lahko pač to šibkost izvoza spremenili? Jaz mislim, da je tu seveda že to, kar je bilo prej rečeno, ena od stvari diverzifikacija izvozov v druge države. In s tem namenom pač skušamo pokriti tudi nekatere afriške države, nekatere druge vsebine, ki so pač tu prisotne zaradi želja tudi podjetnikov. Iran je bil, kot sem že povedal, prisoten v letu 2016 in v letu delno 2017, 2018 je v bistvu bil ves čas zaprt, ampak so slovenska podjetja tam tudi nekaj naredila. Ampak realno gledano v Afriki, to kar ste omenili, da so seveda Kitajci prisotni, ja, to vsi vemo, ampak ravno zato nekateri vidijo prednost majhnih držav, kot je Slovenija, da bi lahko za razliko od Kitajcev, pa še nekaterih drugih recimo bivših kolonialnih držav, naredili tisto, kar tiste države ne želijo ali pa jim oni ne zaupajo. Zdaj, a se bo za to diverzifikacijo slovensko podjetništvo ali pa slovenski podjetniški sektor in podjetja odločila, ne vem. Moram pa reči, da imam seveda sam slab občutek, da imamo relativno zelo nekoordinirano ali pa neintegrirano gospodarstvo pri teh nastopih in seveda relativno malo velikih podjetij, ki na tem delu delajo. Skratka, regionalna politika je določena s politiko financiranja in zavarovanja, ki je vsako leto določena na podlagi te komisije. In seveda mi skušamo ta tveganja v okviru »value at risk« preračunov obravnavati tako, da ni potrebno računati, da bi bilo potrebno dodatno nadomeščanje z varnostnimi rezervami. Koncentracija, to je bilo naslednje vprašanje. Ja, koncentracija je prisotna. Tu, poslanec Šircelj, ste, bi rekel, popolnoma v pozitivno ali pa, bi rekel, v pravo smer. Tu je par slovenskih podjetij. Slovenija ima žal veliko, veliko premalo velikih podjetij. 5 podjetij, 6 podjetij je koncentriranih v tem delu. Vemo, katere to so. Največje industrijsko, največje farmacevtsko, največje te zadeve. Vsa ta podjetja zavarujejo te zadeve in se temu seveda žal ne moremo izogniti. Mi probamo to zadevo delati na ta način, da tveganja delimo z drugimi izvozno-kreditnimi agencijami, razpršimo pozavarovanje in dajemo možnosti tudi, da oni odkupujejo del našega portfelja, mi pa tudi del tujega portfelja. In to je eden od tistih razlogov, da smo delali nekatere poteze v preteklem letu.  Skratka, jaz mislim, da sem zelo na kratko, ker ste časovno omejili zadevo, odgovoril na bistvene zadeve. Tako da tveganje je prisotno, se ga zavedamo, ga obvladujemo, nismo perfektni, se lahko zgodi marsikaj, vendar dejansko lahko rečemo, da če gledamo to z vidika regionalne politike, z vidika tega, kaj želimo delati, seveda so to stvari, ki so ravno v nasprotju s tem, kar je pač prej govoril drugi poslanec, gospod Mesec. Torej tu se bo Slovenija morala odločiti in v okviru tega bo SID banka izgradila(?) in izvedla tiste stvari, za katere se bo v novem razvojnem delu Slovenija odločila.
Oskar Komac
Hvala, gospod predsednik. Pristojna komisija   Državnega sveta predlog zakona podpira. Hvala.
Dobro, hvala lepa. Zdaj bo imel repliko poslanec Andrej Šircelj, za njim je k razpravi prijavljen še poslanec Marko Pogačnik. Gospod Šircelj, izvolite.
Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. Zato prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.  V razpravo dajem prvi člen zakona, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne, ni razprave.  Zato dajem v razpravo drugi člen, h kateremu je vložen amandma poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati? Ne.  Zato začenjam glasovanje o amandmaju k drugemu členu predloga zakona. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem člene, in sicer od tretjega do šestega člena, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo?  Spoštovani gospod poslanec Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.  Gospod državni sekretar, mislim, da bi bilo dobro, da tukaj pojasnimo – glede na to, da se ta zgodba, če smem tako reči, začela pravzaprav na skupini G20. In na skupini G20 je potem Evropska komisija se nekako zavezala, da bo v pravni red Evropske unije prenesla mednarodno zahtevo, ki je, kot rečeno, bila določena na ravni G20. In sicer zahtevo, ki ureja sposobnost pokrivanja izgub za globalne sistemsko pomembne banke. Res je iz tega nastala direktiva – ker drugače ne gre – zdaj pa smo mi v državi Republiki Sloveniji. Zdaj vsakdo, ki nas posluša ali pa bere ta zakon, se najprej vpraša: Katere so slovenske globalno, torej, globalno sistemsko pomembne banke? Najprej tole, lepo prosim.
Hvala lepa.  Predsednik, glede na povedano mislim, da je tveganje veliko večje kot je bilo na začetku pač povedano in tudi tveganje SID banke, skratka, osredotočenost izključno na ene trge, na države, ki so pod sankcijami, na države, ki nimajo nekega mednarodnega demokratičnega ogleda v svetu. To je ena zadeva. Druga zadeva. Tukaj je predsednik uprave dogovoril o petih, šestih državah, ki dejansko poslujejo tukaj in na katera se nanašajo ta zavarovanja, kar z drugimi pomeni še večje tveganje iz tega zornega kota. Na tretji strani seveda je sedaj ta komisija. Neka komisija, ki vse to določa. Sedaj bom pa takole vprašal, če lahko ali pa vsaj v razpravi, kakorkoli že, jaz mislim, da bi moral, če nima predsednik uprave v tej komisiji svojega mesta dobiti svoje mesto ali biti vsaj vabljen na to sejo lahko je tudi član te ali bi moral pa nekajkrat protestirati in na to opozoriti. Ali je to neka čudežna komisija, ki tako določa? Takrat, ko nekdo beži za odgovornostjo ali pa naj rečem nič nobenega posameznika takrat ustanovi neko komisijo teh komisij ali pa, če se hoče izogniti problemov, saj to se že drugi znali narediti / nerazumljivo/. Mene zanima ali je predsednik uprave pa nadzorni svet kdaj protestiral proti takšni politiki? To je seveda sedaj vprašanje, če mi tukaj to sprašujemo in če govorim v kakšni krizi naj bi bili ali pa vi govorite kako je Evropa in s tem Slovenija šibka v teh zadevah? Mislim na predsednika uprave, ki je o tem govoril.
Dobro, hvala, gospod poslanec.  Gospod državni sekretar, izvolite.  Tole, se mi zdi, da je neke sorte vprašanje, ki že tudi malo prikrito odgovor vsebuje, ampak bomo z zanimanjem prisluhnili vašemu odgovoru.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Prosim? To je zaključna replika bila. Sedaj pa kolikor vidim bi tudi državni sekretar kasneje želel. Najprej bo predsednik uprave SID banke. Izvolite.
Sibil Svilan
Hvala lepa.  Z vsem spoštovanjem gospod Šircelj mi imamo v poročilu jasno navedeno kakšne korporativne strukture delovanja SID banke. SID banka ima trojno korporativno strukturo. Ima upravo in seveda ta uprava v kontekstu tega deluje kot banka z vsemi pravili in pooblastili, ki jih določa pač regulator. Na drugi strani imate to, kar delamo v imenu izračun države, kjer je Komisija za pospeševanje mednarodne menjave tista komisija, ki odloča o tem v imenu države in član te komisije ali pa bom rekel neko predlagatelj je seveda uprava in tudi jaz in drugi člani smo vedno prisotni na tej komisiji sodelujemo in tudi komentiramo, kar je potrebno. V tem kontekstu smo ravno tako odgovorni kot smo odgovorni v prvem delu. Kot veste smo vsi odgovorni z osebnim premoženjem in to jaz mislim, da je treba spoštovati. Jaz mislim, da kdor ne jamči z osebnim premoženjem ni dolžen ali pa ni v stanju dati nekih pripomb in kritike.  Tretja stvar. Imamo tudi tretji segment, ki je vezan na jamstvene sheme, ki smo jih delali v krizi ali pa trenutno tega, kar se tiče evropske kohezijske politike. Tam usklajujemo to zadevo z Ministrstvom za razvoj torej SVRK, z Ministrstvom za gospodarstvo in z Ministrstvom za finance. Ta struktura je nekoliko bolj kompleksna kot je v navadni instituciji, vendar povsod je uprava prisotna. Uprava prevzema odgovornost in jamči za to, da so te izračuni, katere sem vam povedal relativno v okvirih tistega, kar mi lahko vidimo in delamo. Ne moremo pa in ne znamo napovedovati prihodnosti, ker vemo, da je to v teh kompleksnih časih še vedno in najbolj težka oblika, ki jo lahko kdorkoli predvidi. Zato je po mojem moje mnenje, da pač tukaj ni nobenega skrivanja, nobenih zadev, ki bi presegli tveganja, ki so smiselna za to, kar Slovenija dela in so primerljiva s tem, kar delajo druge države. Povejte mi mogoče kot bi rekel replika na to kaj naj se umaknemo iz vseh držav, iz Rusije, pustimo vso farmacevtsko industrijo vse brez tega in kaj bomo, potem naredili? Namesto obratnega, to je, ustvarjanja novih podjetij, delanje na novih trgih, ustvarjanje nove vrednosti pač umikanje je za mene poraz, zmanjšanje tako blagostanja Slovenije kot take in prebivalcev Slovenije nenazadnje tudi po moje kapitulacije. Mi poslušamo in delamo 24 ur na dan na tem, da gremo lahko naprej z zelo težkimi pogoji na mednarodnih trgih in v konkurenci, ki trenutno za Slovenijo ni ugodna.
Metod Dragonja
Ja, hvala lepa.  Zdaj, dejansko – zdaj, kaj je globalno sistemsko pomembna banka – zdaj, to definicijo – če bi hoteli zelo precizno odgovoriti, najbrž pravno težko kvalificirali. Dejansko Slovenija take banke nima. Ampak bistveno pa je, da se je Evropska unija odločila, da bo to določbo prenesla v direktivo. S tem je potem taka določba potrebna tudi prenosa v slovenski pravni red.
Hvala lepa. V redu. Potem zaključujem razpravo o tretjem do šestem členu in na ta način tudi zaključujem razpravo o členih in o amandmaju.  V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Začenjam glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Sprejeti amandma bo vključen v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.  Na seji Državnega zbora, predlagam, da bom poročal o tem sam kot predsednik odbora. Dobro. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 3. sejo Odbora za finance, ki jo bomo nadaljevali v petek, 18. januarja, ob 9. uri zjutraj v tej dvorani. Hvala lepa.
Hvala lepa.   (nadaljevanje) Naslednji ima besedo… Ja smo moram najprej dati še državnemu sekretarju. Prosim! Postopkovno? Izvolite, poslanec Šircelj, postopkovno.
Spoštovani predsednik, jaz predlagam, da po poslovniku seveda vodite sejo in gostje nimajo pravice do replike.
To je naslednja stvar bila mišljena, ko bi državni sekretark zaključil.
Zato dajem jaz postopkovno, da na to opozorite.  Ni stvar v tem, da seveda je sedaj vprašanje bilo - moram pa vsebino odgovoriti - kaj pa sedaj vi predlagate. Ali vi predlagate, da se umaknemo iz vseh teh trgov? Nihče to ne predlaga, ampak jaz kot poslanec na podlagi tabel, spoštovani predsednik uprave, imam pravico vprašati in oceniti in glede tega imeti svoje stališče. Nihče ni rekel, da kdorkoli se mora od kje umakniti iz teh trgov, to ste vi rekel. Kaj pa sedaj hočete naj se umaknemo? To je neprimerno. Taka razprava, da sploh nekdo upa reči predsednik uprave karkoli vodi v to, da se o tej zadevi ne moremo enostavno strokovno pogovarjati, ker to niso argumenti. To je na podlagi ne vem česa, da se govori ali bomo sedaj kar šli od tukaj. Jaz nisem tega govoril jaz sem citiral vaše podatke in spraševal o povečanju tveganja, o neki komisiji… Poglejte lahko, da sem jo spregledal v tem gradivu, ampak to kot izgovor na neko komisijo, ampak vi ste v tej komisiji in uprava je tukaj. Prav ste povedali odgovorni ste itd., mi pa lahko, če tukaj sprejemamo ali pa se seznanjamo s tem poročilom, imamo svoje mnenje in rečemo spoštovana uprave preveč greste v eno regijo, tveganja so lahko prevelika. To je bila poanta moje razprave spoštovani predsednik ne pa to, da se, kar umaknemo. Beseda nad besedo, potem to gre. Tukaj protestiram, spoštovani predsednik, da se, potem zavajajoče tako govori. Kot je bil tudi govor, da se nekaj prikriva. Jaz tudi v prvi svoji razpravi nisem govoril o tem, da se karkoli prikriva in potem je bilo spet to uporabljeno. Dajmo jemati besede takšne kot so.
Hvala, gospod poslanec. Ni pričakovati, da bo vabljeni predstavnik poznal poslovniške določitve tako, da sedaj na podlagi intervencije poslanca Širclja vas seznanjam, da na sejah delovnih teles Državnega zbora vabljeni nimajo pravice polemizirati s poslanci. To naj bo jasno. Tega prej nisem povedal. Tisto, kar ste vi sedaj, gospod predsednik uprave, v zadnjem vašem izvajanju izgovorili je bila seveda zelo izrazita polemika s stališčem poslanca in glede tega je postopkovni predlog oziroma intervencija poslanca Širclja opravičena. Jaz bi kljub vsemu predlagal, da tenzijo malo znižamo, da ostanemo znotraj nekega normalnega dialoga. Naslednji bo na vrsti državni sekretar Metod Dragonja za njim pa ima razpravo prijavljeno poslanec Marko Pogačnik. Gospod Dragonja, izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik.  Upam, da ne bom kršil tudi neposlovniških določil, ampak želel sem dati samo nekaj pojasnil dodatno na to…
Kar izvolite. Pojasnila, ni nobeden problem.
Metod Dragonja
… diskusijo, ki jo je mag. Šircelj odprl.  Tukaj tabela 25 na strani 130 prikazuje izvozne posle SID oziroma skupine SID, to se pravi, da so to zavarovalni produkti. Te zavarovalni produkti se deloma delajo v lastnem imenu to se pravi preko prve kreditne zavarovalnice, ki sama zavaruje. V enem delu pa preko pa v imenu in za račun države na osnovi tega zakona o zavarovanju mednarodnih izvoznih poslov. In ta struktura, ki je tukaj pokazana tako približno izvozne zavarovalnice povsod po svetu kažejo koliko je izvoza in koliko tega izvoza je podprtega z zavarovalnimi produkti. Za zavarovalne produkte tudi velja, da je ponudba in povpraševanje, to so tržni produkti. Zdaj v tistem delu kjer se te produkti dajo komercialno zavarovati, kjer so marketabilni, so prisotne komercialne zavarovalnice, so pa segmenti, ki se komercialno, ki jih zavarovalnice ne zavarujejo, predvsem neka dolgoročna izpostavljenosti tveganja v teh primerih pa se vključijo države. In to je smeha, ki je sicer opredeljena v okviru OECD pravil za izvozno financiranje, na tem področju nimamo evropskih direktiv. In če zdaj pogledamo to shemo in zaključek pa vaša ocena, ki ste jo naredil, da pravzaprav je ta distribucija teh tveganj izrazito različna po različnih okoljih in v različnih državah in da naj to priučimo. Dal vam bom zdaj konkreten primer, na primer, Švico. 60 % izvoza v Švico, ki se danes naredi, naredi farmacevtska družba Lek, ker prodaja znotraj skupine svojemu lastniku, svojemu, oni dajo naslov. To je statistično registrirano kot izvoz, pa pričakovati, da bo ta slika proporcionalna z nekimi drugimi trgi, prodaja znotraj poslovnih skupin se praviloma ne zavaruje, ni nobene potrebe. Pri zavarovanjih imamo več komponent tveganja, imamo komercialno tveganje in imamo predvsem politično tveganje in segmentirajo se ti zavarovalni produkti tako, da komercialno tveganje se v čim večji meri pokrije na trgu, nekomercialno, politično tveganje pa pokrivajo države. In to je odraz tega. Če mi želimo, da podjetja vstopajo na nove trge ali pa delujejo na trgih, želimo ali če to podpiramo, kjer je politično tveganje visoko, višje, politično tveganje je pa lahko tveganje tako politične stabilnosti kot tudi tveganje finančne narave, na primer, tveganje razvrednotenja valute, ki jih običajno potem dvigne. V teh primerih vse države in tudi pravila teh zavarovalnih poslov dajejo potem možnost in okvire znotraj katerih se ta tveganja sprejemajo. To je posebej pomembno pri prodaji ali pa pri izvozu investicijskih dobrin ali pa določene kapitalne opreme. Tam so določeni tako deleži kot se lahko zavarujejo, določeni so pogoji pod katerimi so zavarovanja, tako da, ta slika, da imamo pravzaprav večjo izpostavljenost SID na trgih, ki so nekomercial…, kjer se komercialno ta zavarovanja ne da pridobiti, pa posebno pri bolj dolgoročnih poslih na posameznih vrstah blaga, tak profil tveganj imajo praktično vse državne kreditne zavarovalnice ali pa inštitucije, ki delajo v imenu in za račun države. In temu služijo, da se ta tveganja pokrivajo, služijo te varnostne rezerve in komisija, ki na tem področju deluje in te mehanizmi so v tem Zakonu o zavarovanju mednarodnih finančnih poslov točno opredeljena. Politiko pa določi komisija ali pa, recimo, politika tako, ni več tako sicer, ampak praviloma se glede na, in povpraševanje pa glede na situacijo v posamezni državi postavi, pač ali rečemo ni vedno limit, ampak se reče, v tej državi se bomo izpostavili toliko in toliko, bomo zavarovali toliko in toliko, v tej državi manj pa pogoji pod katerimi. In ti mehanizmi so popolnoma primerljivi in se tudi usklajujejo. Mislim da je bernska unija, to je združenje izvoznih zavarovateljev, kjer se te politike na strani zavarovateljev postavljajo, na sistemskem vidiku pa je ta problematika regulirana s pravili OECD na področju izvoznega financiranja. Tako da, v tem delu na primer največji partnerji glede na to, da imamo velik delež te integracije že po lastniški liniji tam potreb po zavarovanjih ni, bistveno večje potrebe so po zavarovanjih na novih trgih, kjer praktično vstopamo kot na vrhu teh verig kot dobavitelji. Hvala.
Hvala, gospod državni sekretar. Razprava poslanec Marko Pogačnik, prosim.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani predsednik uprave gospod Sibil. Dva vprašanja. In sicer jaz sem osebno prepričan, da družba katero vodite bo imela v prihodnosti pomemben dejavnik pri tem, da bo na kakšen način zaščitila slovensko gospodarstvo. Dejstvo je, da slovensko gospodarstvo je izrazito izvozno orientirano, na drugi strani pa lahko, danes smo priče temu, da prihaja po vsej verjetnosti kriza ali finančno-gospodarska .. /nerazumljivo/.. kako je, dejansko, da so vsi indikatorji, ki kažejo v prihodnost, kažejo na to, da se trg ohlaja. Mene zanima predvsem na kakšen način se bo oziroma ali se je ŽE slovenska SID banka pripravila na to katera tveganja ste pripravili in na kakšen način predvsem tukaj svetujete izvoznim podjetjem. Dejstvo je, da evropsko unijo zapušča Združeno kraljestvo, dejstvo je, da gre tukaj za drugo najmočnejše gospodarstvo v okviru Evropske unije, dejstvo je, da zastavica pade 29. marec in dejstvo je, da Brexit ni dorečen ne s strani Evropske unije ne s strani Združenega kraljestva. Po eni strani slovensko gospodarstvo ni tukaj izrazito orientirano na trg, ki ga pokriva Združeno kraljestvo, pa vemo, da je Slovenija izrazito orientirana na nemški trg, ta nemški trg pa v precejšnji meri pokriva trg Združenega kraljestva. Glede na dinamiko samega gospodarskega procesa v Sloveniji, da smo orientirani bolj na pol proizvode, bi rekel, nas lahko ta kriza, ki jo verjetno po vsej verjetnosti, če tukaj ne bo prišlo do dogovora, bo prišlo. Zanima me predvsem tukaj Brexit ali imate katere zadeve pripravljene ali ne. Druga stran sveta Kitajska je pa dejstvo, da se ta država izrazito ohlaja. Pred leti smo bili priča, da je bil rast bruto domačega proizvoda na Kitajskem več kot 12 %, danes smo priča približno samo še 6,3 % rast, ker pa je to v zadnjih 29 let najnižja rast kitajskega gospodarstva. V sredo smo bili priča, da je kitajska narodna banka plasirala v obtok v enem dnevu 83 milijard dolarjev oziroma preko 500 milijard huanov. In tukaj me zdaj zanima kakšen na politiko zaščito slovenskega gospodarstva tveganje pripravlja SID banka. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik uprave izvolite.
Sibil Svilan
Hvala lepa.  Najprej opravičilo poslancu Širclju ne samo v tem kontekstu, pač žal nisem poznal tega, vendar v tem smislu, da nisem tudi mislil njega osebno, bolj se je šlo za retorično vprašanje, bom rekel, politiki v smislu kaj narediti, ker politiko tako izvoza pardon zavarovanja izvoza v tem smislu, kar …/nerazumljivo7..- v imenu izračun države je tudi že kot je kasneje gospod Dragonja državni sekretar povedal, določajo Ministrstva, Vlada in tudi Državni zbor in to sem mislil bolj v tem retoričnem vprašanju kakšna je možnost usmerjanja v nov razvojni model kot sem rekel. In v drugi fazi bi pa še enkrat poudaril, da sem že v začetku povedal, da je gospod Šircelj naslovil pravo vprašanje in mi se tudi sprašujemo te zadeve vendar neke rešitve v tem smislu trenutno nimamo, ker podjetja pričakujejo ravno obratno, tako kot je povedal gospod Dragonja. Toliko, gospod Šircelj, se opravičujem, ni bilo mišljeno na ta način mogoče kot ste vi to videl. Drugo. Kar se tiče vprašanj gospoda poslanca Pogačnika. Zdaj tu država in družba bo tista, ki bo odločila o tem kaj se bo v prihodnje naredilo s tem razvojnim delom in mi lahko kot SID banka samo v okviru svojih pristojnosti nekako usmerjamo ali pa dajemo neke usmeritve za primer ohlajanja trga. Mi smo pripravljeni kot banka za možne intervencije. Zdaj bom naštel tri. Eno je, da interniramo anticiklično, tako kot smo v prejšnji krizi z likvidnostjo. Ves čas imamo pripravljene likvidnostne rezerve s katerim lahko takoj stopimo na trg, če bi prišlo do določenih vsebinskih dogodkov, vendar jaz osebno mislim, da likvidnostna kriza lahko pride samo na trgu obveznic. Tam bo pa seveda ta tako velika in bo udarila tudi nas, ker vse banke imamo obveznico v portfelju. Te obveznice bodo bodisi podjetniške bodisi lahko tudi državne zaradi dolgov in tukaj bo težko intervenirati. V tem smislu se mi pripravljamo z razpršitvijo teh zadev. Dam samo en primer. Takoj, ko se dogaja v neki državi neka težava, bodisi v evropski bodisi v drugi, potem mi sami zmanjšujemo obseg teh obveznic v naložbah in ali spreminjamo tudi in svetujemo drugim, da naredijo nek korak v tej smeri, bodisi podjetjem bodisi drugim bankam in s temi s katerimi pač imamo vsebino.  Druga stvar kar se nas samih tiče je vezana na to zavarovanje o katerih smo prej, ne bi še enkrat uporabil, nisem želel polemizirati, ampak razlagali to kar je spraševal poslanec Šircelj. V tem delu mi pri izračunavanju / nerazumljivo/ oziroma varnostnih rezerv, ki jih imamo, vedno računamo na to, da lahko s temi varnostnimi rezervami pokrijemo ta tveganja, poleg tega pa še enkrat poudarjam, mi vse te zadeve pozavarujemo, kar pomeni, da recimo v konkretnih primerih ostane včasih samo 20 % recimo tega tveganja v okviru SID banke. Pozavarovano imamo pri drugih izvozno-kreditnih agencijah in drugih možnostih v okviru sporazumov, ki jih OECD določa, je pa težava s katero se bomo soočili taka, da verjetno, če bo prišlo do globalne krize tudi te druge zavarovalnice ali pozavarovalnice ne bodo vedno v stanju povrniti te stroške oziroma te zneske.  Tretja zadeva je pa konkretna oblika svetovanja podjetjem v konkretnih primerih. Konkretno podjetjem svetujemo, da v tem trenutku naredijo vsaj tri zadeve. namreč naše mnenje je, moje osebno prepričanje pa sploh, da lahko človek dela strukturne, razvojne in druge spremembe, kajti veste, eno je financiranje rasti, drugo je financiranje razvoja. To je velika razlika. Samo v dobrih časih, torej financiranje razvoja, spremembe kulturne in druge se delajo takrat, ko imate dobro konjunkturo in to so bili časi od leta 2015 do zdaj. Zato smo vsem podjetjem, ki so se v tej zvezi obrnili na nas, svetovali, da to naredijo in nekateri so nas pri tem, moram reči, poslušali in so tudi uspešno že pripravljeni na to krizo. Drugo je stroškovni vidik. Stroškovni vidik je tisti, ki ga potrebuje vsaka organizacija in ga znižuje in tukaj so nekatera podjetja že v Sloveniji recimo takoj, bom uporabil primer iz avtomobilske industrije, takoj ko je začela ta kriza v Nemčiji in še drugod, že začeli ukrepe sprejemati enako kot jih sprejema avtomobilska industrija v Nemčiji. Morate vedeti, da se avtomobilska industrija v Nemčiji tako prestrukturira finančno kot poslovno in seveda tudi stroške znižuje, tako da v marsikateri tovarni ni bilo božičnice, tako da kot v preteklih letih in nekatera slovenska podjetja so to uporabila tudi že doma in to nas tudi veseli.  Naslednji, najpomembnejša zadeva je ta, ki sem jo že v uvodu poudaril, to je, da skušamo prepričati poslovne subjekte, pa ne samo poslovne subjekte, tudi občine in druge, da spremenijo poslovne modele. Torej, da gredo v tiste poslovne modele, ki bodo v prihodnje zagotavljala poslovanje, torej bodisi to kar mi popularno imenujemo krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj in druge zadeve, ker smo prepričani, da ti modeli bodo delovali tudi v neki drugih vsebini. Namreč, če vzamemo recimo samo zadnji primer, zdaj veste, da se začenja vrh v Davosu, glavno tveganje, ki ga člani davoške skupine predstavljajo, veste da se tam vsako leto naredi anketa, je danes, klimatske spremembe, okolje in seveda energetska učinkovitost. Ta je posebno pomembna za države Evrope. Namreč veste, da energetska učinkovitost in evropski elektrosistem in še nekateri drugi, je precej šibek. Kitajci probajo tukaj priti, ampak realno gledano, če davoški voditelji to ocenjujejo, potem je treba delati v tej smeri in spreminjati poslovne modele v tem delu.  In zadnja zadeva, ki bi jo jaz omenil je, da delamo in skušamo diverzificirati ne samo trge, kar sem povedal, ampak sploh dejavnosti podjetij, da bi živele in preživele preko cikla. Zakaj? Ker cikel, recimo, evropskih podjetij ali pa Evrope ni enak ciklu niti Amerike niti Kitajske, še manj neke Afrike ali pa Bližnjega vzhoda. In če je, podjetje deficiramo na dva, tri različne trge, potem je dosti lažje preživeti in to so konkretni ukrepi, ki jih svetujemo. Jaz upam, da sem bil jasen, imamo pa seveda še makroekonomsko, o tem bi pa potem prosil mogoče kolega Kozamernika(?), da še pojasni postavljanje(?) nekaterih stvari kako, v bistvu, tako kot je bilo rečeno, kakšna je naša kalibracija do naslednje krize v tem kontekstu. Če grem naprej, upam, da sem odgovoril na to vprašanje. Drugo je Brexit, ki ste ga izpostavil. Moje osebno mnenje je, da je seveda Brexit nekaj, kar je težava za Evropo, težava je seveda tudi za Veliko Britanijo in težava je lahko posledično tudi za Slovenijo, samo je ne vidim tako zelo veliko, razen v tem delu evropskih sredstev, za katere bomo verjetno prikrajšani iz razlogov, ker bo, če bojo rezultati rasti Slovenije, to je konec leta 2018, upoštevani pri tem, Sloveniji odškrnili mogoče več kot teh 40 milijonov, o katerih se govori v časopisu. Namreč zakaj? Ker gre za več elementov. Ne gre samo za proračun Evrope, gre tudi za EFSI, torej za Junckerjev sklad, gre za ESIF(?), gre za Evropsko investicijsko banko(?), kjer smo mi in ostale zadeve, da ne bom predolg. Torej, neke posledice tega bojo, vendar tu SID banka ne more, bom rekel, delovati, ker ni niti naša pristojnost. Mi delujemo na treh nivojih – prvič, sami gledamo, kaj to za nas pomeni. To vam lahko povemo, da za SID banko to pomeni spremembo zlasti pri pravu. Namreč kot veste, večina bank ima in uporablja angleško pravo kot osnovo za pogodbe, zato ker je pač London največji finančni center in tudi nekatere obrestne mere, to se pravi LIBOR, so tudi evropske, v trenutnem kontekstu angleške. Na tej osnovi smo predproučili(?) možnosti, kaj bi to pomenilo in kako in tu so nekatere težave, vendar računamo, da bo angleško pravosodje moglo in zmoglo narediti ta preobrat, da bojo te sredstva in ta pogodbena vsebina še vedno naprej veljavni. Druga stvar, ki je za nas pomembna, je kako bo vplivalo na angleški oziroma slovenski izvoz. En podatek, recimo, dejstvo je, da je v avtomobilski industriji Velika Britanija dosti pomemben kupec, recimo nemških avtomobilov. Po naših podatkih številka 3, za Kitajsko in ZDA-jem. In seveda, to lahko posredno vpliva na naše izvoznike, ki pa so dobavitelji tej nemški industriji. Tu seveda smo nekako opozorili na tiste, vendar večina teh izvoznikov pravi, da to niso taki veliki zneski ali pa bom rekel, količine, da bi jih bistveno pretreslo, tako da upamo, da so te odločitve pravilne oziroma, da imajo pravilno oceno. In zadnja stvar, seveda je ta, da se lahko zaradi Brexita zgodijo tudi nekatere kulminacije tveganj, o katerih sem prej govoril. Se pravi, zaradi strahu, ki bi nastal v Evropi in Brexit in druge še zadeve, ki se, ki bi seveda povzročile lahko težave na trgih finančnih in povzročile težavo, ki bo pa širšega značaja, o tem bi pa zdaj težko govoril, ker mislim, da je treba videt to konkretno, kaj bi lahko pomenilo. In zadnje vprašanje, kar se tiče Kitajske. Za Kitajsko je naša ocena, da seveda bo v naslednjih letih imela nižjo rast od pretekle, ker je ta visoka rast bila tudi do neke mere nevzdržna, je pa zelo veliko odvisno od treh elementov. Prvi element je, kako bo s Svileno potjo, če uporabim ta izraz? Njihovo največjo investicijsko vsebino, s katero želijo približno 80 milijard, to je približno enaka vsebina kot ste jo vi omenili, ki jo banka, centralna, Kitajska zdaj daje v obtok, nadaljevalo. Namreč, če se bi to nadaljevalo, bi njihova rast bila še vedno velika. Če se to ne bo nadaljevalo, nadaljevalo se pa ne bo, zato ker so vsi proti temu, bom rekel, na zahodu, torej veste, da aktivno se dela proti temu, tudi eden od vzrokov za odstop predsednika Svetovne banke je ravno v tej problematiki in pa v problematiki okolja, ki je bilo na Katoviški konferenci, vendar, če se to zgodi, da ne bo to nadaljevalo se, potem bo seveda Kitajska v nekih, bi rekel, omejitvah, po moji oceni v naslednjih letih z neko nižjo(?) rastjo še vedno lahko, bom rekel, relativno ugodna. Ampak, vsebinski problem pri Kitajski je pa, da se je trg nasitil tega, kar je bilo v bistvu prej kot(?) konjunkturo prodaja(?) na Kitajsko. Recimo konkretno spet avtomobilska industrija, kjer smo mi najbolj zadeti. Na Kitajskem je zdaj že dovolj domačih proizvajalcev, kitajskih, ki delajo dobre avtomobile.  Drugo, Kitajska dela pretežno elektro avtomobile, v večjem obsegu kot Evropa in ta konjunktura, ki se je spremenila, bo seveda popolnila(?) ta del trga, zato, da tudi izvoz slovenskih in seveda tudi evropskih avtomobilov ne bo več možen na ta način. Drugo, srednje / nerazumljivo/ na Kitajskem raste in ima zahtevo po drugih proizvodih, ki jih Slovenija ne proizvaja, recimo bom rekel luksuzni proizvodi in zato bo verjetno za Slovenijo to pomenilo nek relativno težek ali pa bom rekel, povpraševanje po slovenskih proizvodih bo manjše v tem delu, kakor je bilo in tretja stvar, kar je bistvena je, kako bo domača politika, torej makroekonomska politika Kitajske, reagirala na te zadeve. Tu seveda ne bom uhajal v tehnološke vsebine problema Huawei(?) in pete generacije naprav, ker je to zelo kompleksen problem, ampak bolj v tem, kaj bodo naredili na domačem terenu, da bodo te zadeve lahko kalibrirali. V primeru, da bo to samo denarna politika in v smislu centralne banke, ker vemo, da je centralna banka Kitajske(?) ima popolnoma drugo funkcijo in do položaja kot / nerazumljivo/.
Gospod Svilan, saj tako v širino ni potrebno iti, glede na to, kar je poslanec Pogačnik izpostavil.