Hvala lepa in hvala tudi za vprašanja. Bom šel po vrstnem redu kot ste jih postavil. Prva stvar, kar se tiče našega poslovnega modela in sploh modela spodbujevalnega financiranja v Sloveniji, morate najprej vedeti, da je ta precej, bom temu rekel, razbit in imate v Sloveniji, za razliko od nekaterih drugih držav, kar veliko inštitucij, ki delujejo na tem področju, poleg inštitucij, ki delujejo na tem področju, pa še ministrstva sama financirajo zlasti z nepovratnimi sredstvi in konsolidacija za katero se SID banka zavzema že najmanj 10 let, do zdaj nikoli ni uspela. To je tudi vzrok, da na nekaterih področjih mi ne moremo delovati, ker je ta sistem razdeljen po principih, da je recimo, zdaj bom dal konkretne primere / nerazumljivo/ slovenski podjetniški sklad kreditira določene vsebine, ki se tičejo start-up-ov in ostalih zadev, slovenski stanovanjski sklad akreditira financiranje stanovanj. V tem kontekstu seveda mi nismo v stanju in tudi naprej imate tudi za izobraževanje agencijo in tako naprej, skratka je ogromno teh inštitucij, kis e seveda včasih tudi prekrivamo in mi smo mnenja, da bi bilo to seveda potrebno nekako konsolidirati, ampak to je bolj vaša kot naša tema. Skratka zato mi na področju stanovanj ne moremo direktno posegati in konkurirati drugim skladom, ki delujejo, enako pa velja tudi, da ne smemo, kot sem povedal že uvodoma, konkurirati poslovnim bankam. Stanovanjska gradnja je komercialna dejavnost v osnovi. Lahko se soočimo na področju neprofitnih stanovanj, ampak v osnovi banke intenzivno financirajo stanovanjsko gradnjo. Če pogledate samo številke, glejte, trenutno Slovenija ima položaj, da so krediti bank podjetjem na višini 8,5 milijard. To je zadnji podatek november 2018. Krediti bank posameznikom so na 10,5 milijard, se pravi so krediti posameznikom že prehiteli. Zakaj? Zato, ker je največji del kreditov tudi dan z vidika stanovanjskega in potrošniškega akreditiranja. Kot sem povedal, če ste poslušali pozorno uvodoma, stanovanjsko kreditiranje ima nek element, potrošniško nima, še zlasti ne, ker Slovenija nima nobenih velikih produktov in znamk, katere bi kupovali, kot recimo nekje kdaj v bivši Jugoslaviji na zaprtem trgu, tako da pretežno ljudje kupujejo tuje proizvode in gre za financiranje tujega razvoja. To ni razvojno financiranje, razvojno financiranje je financiranje podjetij in oblikovanje novih poslovnih modelov, ki se tu seveda na tem področju, to je stanovanjskem področju, ne morejo oblikovati na tak način, kot je poslanec Luka Mesec hotel povedati. V tem trenutku to področje pokriva Stanovanjski sklad in Stanovanjskemu skladu smo mi pomagali nekaj časa tudi z refinanciranjem, ne posegamo pa direktno v to vsebino, razen če bi se dogovorili za to, da se tudi mi vključimo. Vendar še enkrat poudarjam: Poslovne banke so tu izredno aktivne in si želijo to področje imeti čim več in čim bolj za svoje področje in to je tudi prav. Tam kjer trg deluje, tam razvojne inštitucije in spodbujevalne banka naj ne bi delovale. To je prvi odgovor. Upam, da sem bil dovolj jasen. Druga stvar: Izvozni sektor. Ja, izvoz je ion bo še verjetno dolgo glavni motor slovenskega gospodarstva in tudi naše blaginje. Kako smo se mi odzvali ne te zadeve, kar se tiče slovenskega izvoza in pa recimo temu diverzifikacijo sem, kot sem že prej uvodoma povedal, rekel, da smo skušali in skušamo še vedno narediti neko diverzifikacijo, vendar tu morate vedeti, da ni enostavno prisiliti, bom temu rekel, slovenska podjetja, da grejo recimo v nove trge. Namreč, ker je veliko povpraševanje na klasičnih trgih, teh, ki ste jih omenil, je seveda bistveno lažje ta naročila izpolniti in to večina slovenskih podjetij dela, zato je seveda ta slovenskega rast v tem trenutku v nekem smislu lahko tudi varljiva, ker 5 procentna rast ne izvira iz tehnološkega preboja, to je po napi oceni samo ena tretjina podjetji, ostalo predvsem na verigi tega, da nizko na verigi dodane vrednosti podjetja izpolnjujejo tiste zadeve, ki so bistvene zato, da lahko sploh dajo neko konkurenčno ponudbo. To velja tako za avtomobilsko industrijo, kjer verjetno bo potrebno v prihodnje, jaz vedno pravim, da bodoči avto ni avto na štirih kolesih, ampak je računalnik na štirih kolesih, je treba spremeniti vsebino tega in način delovanja. In to je tisto, kar mi skušamo z novimi poslovnimi modeli tudi narediti, tako da SID banka tu tako z vidika krožnega gospodarstva, novih poslovnih modelov in financiranja, če ste poslušal, mi gledamo in vedno dajemo kredite tistim podjetjem, ki so nadpovprečno na dodani vrednosti in skušamo z vsemi našimi sredstvi jih prepričati, da seveda to naredijo še bolje v prihodnje. Mi smo pa v stanju seveda nekatere stvari, ki so povezane z delovanjem podjetji, jih prepričati, da grejo v nove trge, ali pa nove produkte. Seveda sami to ne želijo. Naše delovanje je tu omejeno, vendar imamo linije tako za bližnji vzhod, kot za Afriko in smo pripravljeni se z vsakim podjetjem na tem področju pogovoriti. Bi pa še enrkat poudaril to, kar sem prej: Zato bo treba, da republika Slovenija daje večjo uradno razvojno pomoč tem državam. Zlasti v Afriki pričakujejo, da ko pridemo, da zgradimo tudi kakšno bolnico, kakšno šolo, ali karkoli drugega. In tu ima center za mednarodno sodelovanje samo 3 milijone evrov letno na razpolago, kar je bistveno premalo. Razmere bi morale dopuščati nekih 20 milijonov vsaj tega delovanja in to bi pospešilo to diverzifikacijo, o kateri govorite. V zvezi z izvozom ste omenil še seveda tehnološki zaostanek. Ja, lahko bomo rekli, da smo razočarani nad tem, če primerjamo Češko in Slovenijo. Češka ima v tem trenutku seveda boljši položaj, tudi ima več tujih investicij v Sloveniji, kot mi na Češkem. Je pa seveda res treba povedati, da in Češka in Slovaška sta si zelo odprli svoje gospodarstvo in je prišlo tam kar precej multinacionalk, ne samo nemških, ampak tudi kitajske, tudi korejske, ki seveda bistveno pospešujejo tehnološki razvoj ne samo v tisti tovarni, kjer je, ampak po celi verigi. Skratka gre za verigo vrednosti. Seveda, to ima tudi negativen učinek v primeru, če se v avtomobilski industriji karkoli zgodi, bodo imeli oni bistveno večji udar, kot ga bomo mi, ki imamo razpršeno avtomobilsko industrijo. Nimajo pa na tem nivoju, kot so nekatere druge zadeve in tu je naša usmeritev jasna. Jaz sem še enkrat povedal, še enkrat povem: Glavni del financiranja je na področju raziskav in razvoja. In tu financiramo ogromno malih in srednjih podjetij in skušamo pospešiti to rast prednosti. In še enkrat tista podjetja, ki so v stanju preoblikovati poslovne modele, ker bistveno je, da nekdo oblikuje poslovni model. Ni dovolj samo tehnološka, ali neka poslovna inovacija, ali ideja, to je še manj. treba je to spremeniti v poslovni model, ki se da prodati na mednarodnem trgu in ki ima rezultat, ki ga seveda lahko potem uporabi tudi pri plačilu naših kreditov. Naslednje, tretje vprašanje je bilo: krediti MSP-jem. Tu ste omenili dva področje, to je tvegan kapital. Jaz ne bi komentiraj pisanja gospoda Damjana, ker ga niti dobro ne poznam, poznam nekatere druge zadeve, kakšni so tudi donosi in kakšne so tu oblike tveganj. Ta tveganja so navadno v start-upih ena proti deset, kar pomeni, da od desetih podjetij eno uspe. In tu SID banka ne more sodelovati zato, ker mi smo banka. Banka ima svoja pravila delovanja. Mi ne delujemo na start-upih, ne dajemo teh sredstev, ampak je zato Slovenski podjetniški sklad, ki ima zato oblikovane v razpršeni strukturi slovenskega /nerazumljivo/ sistema to vlogo in ima tam približno, mislim da dva sklada, ki to delata. V kontekstu tega, kar mi delamo, smo oblikovali naslednjo stopnjo financiranja, to je lastniški kapital z Equity skladom, ki sem ga prej opisal in to se pravi, ko podjetje start-upa pride v naslednjo fazo, dobi pri nas kapital za kapitalsko ureditev, hkrati potem imamo še tako imenovano Patient posojilo, se pravi posojilo za kapitalsko utrjevanje podjetij, ki je dvanajst let s pet letnim moratorijem in je tako rekoč kvazi kapital v smislu mezzanin financiranja in nadalje financiranje pridemo v izvozno financiranje, ali raziskavami razvoja s programi, ki sem jih prej opisal. To je kompletni del pokritja razvojnega cikla podjetja in mislim, da to zadostuje podjetjem , ad dobijo tisto, ki je primerljivo s tujimi podjetji in pogoji, ki jih imajo v drugih državah. Glede zadnjega vprašanja, glede krize, ne vem, če sem se tako izrazil, ampak nisem prepričan, tako kot vidim je, da gre samo za cikel, želel bi si pa to, da gre za cikel, kar je normalno. Možni sta dve drugi obliki delovanja, prva je ta se zgodi tako imenovana behavioristična teorija, se pravi vedenjskih financ, da bo po nekaterih kvartalih prišlo do krize zaradi panike in ta panika je lahko zelo hitra zlasti na trgu obveznic, ki bi bil najbolj katastrofalen del in bi se seveda zgodila nova kriza, ampak jaz osebno mislim, da nova kriza ne bo finančna kriza v tej obliki, da danes imamo - to je vsaj moje mnenje - z enormno veliko virov tveganj iz drugih možnosti, ne samo geopolitičnih, ampak tudi ostalih. Če želite, vam lahko tudi razložimo to, ampak da ne bom predlog v odgovoru, ker ste me že prej omejili bi samo rekel, da se seveda obstaja tudi možno kar resne krize, ki pa bo močnejša od tega, kar smo doživeli do zdaj, če se pojavijo ta tveganja, ki bodo akumulirano delovala na tem delu. In v tem delu je treba povedati, da je Evropa v zelo slabem položaju, ker obe velesili, če smem uporabiti ta izraz, tako Amerika, kot Kitajska, delujeta zelo premišljeno, zelo dolgoročno in zelo usmerjeno, v Evropi se pa ne moremo dogovoriti in imamo pravzaprav največje težave sami s sabo. To vidite tudi po tem, to vas lahko seznanim, smo tudi nazaj na stičišču znanja naše predstave, da imate v Evropi tri pobude za financiranje. Eno je Junckerjev plan, ki ga vsi poznate, verjetno pa manj poznate pobudo vzhodnih držav z vodstvom Poljske, torej višjegrajskih držav, tako imenovano pobudo treh morji, ki želi narediti isto, zato ker je večina sredstev Junckerjevega plana šla bolj v zahodno Evropo, ko tv vzhodno Evropo, govorimo o EU. In poleg tega imate pobudo Kitajske, 16 plus 1, ki želi isto narediti: Financirati evropske projekte in ki je pripravljena narediti stvar bistveno hitreje in bistveno lažje, kot pa je to Evropa sama sposobna. Tako, da imate že tu neko tridimenzionalno obliko raztrganja Evrope. Če dodate k temu še ostale zadeve, boste ugotovili, da je teža teh bremen v Evropi tako velika, da so Trumponomika in Kitajska politika bistveno na boljšem položaju, kot mogoče vidimo v tem trenutku. Skratka, razmere so se bistveno spremenile in ker mi niste dali prej osnove, sem hotel še o tem nekaj povedati v uvodu, ampak razmere so se bistveno spremenile, končal se je verjetno po vojni red tako v mednarodnih organizacijah, govorim o WTO, govorim o starih vsebinah, ki se tičejo ne samo institucij, ampak tudi pravil delovanja, in spremenil se je tudi finančni trg. Zadnji del, kot vidite, to je že z vstopom predsednika Svetovne banke, ki pač ima posledice tudi za to, kar se bo dogajalo v prihodnje v tem delu. Zato bi rekel, da seveda je potrebno verjetno razmišljati tudi o tem, kar ste rekli vi, torej prav multiplikacija doma. In mi razmišljamo o tem, SID banka je pripravljena tudi v primeru take krize z določenimi možnimi intervencijami, vendar trenutno je situacija še preveč lepa, da bi se s tem kdorkoli ukvarjal. Kakšne so pa možnosti za multiplikacijo doma v infrastrukturi, je pa verjetno drugo vprašanje. Namreč, po moji oceni je treba predhodno narediti te strukturne spremembe, ki so nujne, tako na področju izobraževanja, kjer je nujna sprememba, namreč, izobraževanje ne odraža več tistega, kar so spremembe, o katerih sem govoril, potem pa naprej vse tiste stvari, o katerih mogoče vi dosti več veste kot mi, se pravi, zdravstvo, pokojninski sistem in pa seveda potem infrastruktura, v obliki tega, kar se dogaja v Evropi že nekaj časa. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Poslanec Luka Mesec, replika. LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za izčrpne odgovore. V bistvu imam samo eno podvprašanje. In sicer, vrnil bi se na začetek, ko sem vas spraševal o stanovanjskem financiranju. Rekli ste, da ne smete konkurirati poslovnim, komercialnim bankam, in pa da za to dejavnost obstajajo druge institucije, se pravi, stanovanjski sklad konkretno. Mene zanima, pod kakšnim pogojem pa lahko SID banka vstopi na ta trg. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Ja, saj, preden vam dam besedo, jaz moram zasledovati tudi racionalizacijo časa pri vodenju sestanka. Imamo še precej obsežen dnevni red danes za obdelat, tako vas prosim, gospod Svilan, ne glede na to, da vas je res užitek poslušati, ker očitno obvladate stvari, da vendarle v malo krajšem obsegu odgovorite na to, kar je izpostavil gospod Mesec. MAG. SIBIL SVILAN: Hvala lepa. Glejte, zelo enostavno bom to razložil. Če gre za komercialno stanovanje, ki je tako, da so štirje zidovi, je to stvar poslovne banke. Če gre za neprofitno stanovanje in podobne zadeve, je to stvar poslovnega sklada, torej stanovanjskega sklada. Če pa pride do neke zahteve po aktivni hiši ali po posebnih pogojih, ki so vezani na krožno gospodarstvo, ali pa, recimo, to, kar smo že financirali, v nekaterih podjetjih, recimo, domovi za ostarele, se pa lahko mi pridružimo s temi programi, ki jih imamo, in tam tudi to financiramo. Tako mi smo že nekaj teh zadev financirali. V kontekstu tega mislim, da je odgovor jasen. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je poslanec Gregor Perič. GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane in spoštovani! Bom zelo kratek in racionalen. 99,66 % slovenskega gospodarstva predstavljajo predvsem mala in srednja podjetja. V tej luči sem bil pozoren na nek intervju, ki sem ga slišal po radiu nedavno, z vami, gospod Svilan, predvsem v zvezi s tem, kako se v praksi aplicirajo sredstva ESIF, torej Evropskega strukturnega investicijskega sklada, ki ga vi kot upravljavec v okviru sklada skladov še z MGRT in Slovenskim podjetniškim skladom, torej, ta sredstva dajete na voljo, kot sem že prej omenil, predvsem malim in srednjim podjetjem, tudi mikro podjetjem pa startupom. To je tisto področje, kjer imamo še zelo veliko rezerve, sredstev je na voljo tudi precej. Namenjena so predvsem raziskavam, razvoju in inovacijam, to je tisto, kar nas lahko dviguje in oblikuje konkurenčno prednost, ki jo potrebujemo danes, predvsem pa v trenutku, ko ekonomske razmere ne bodo tako ugodne; slišali smo danes, da je tveganj zelo veliko. Po drugi strani se pa soočamo z eno drugo situacijo, ko so naše komercialne banke relativno polne denarja, obrestna mera je relativno nizka, in kot sem vas razumel, na njihovi strani ni nekega pretiranega interesa, da bi v tem mehanizmu sodelovala, na ta račun slovenska mala in srednja podjetja potegnejo kratko. Čisto kratko z vaše strani, kaj je tisto, kar lahko še vsi skupaj naredimo, da ta sredstva dejansko najdejo pot do tistih, ki jih najbolj potrebujejo. Hvala lepa. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec. Gospod Svilan, izvolite. MAG. SIBIL SVILAN: Hvala lepa za to zelo pomembno vprašanje. Res je, da se v okviru sklada skladov stvari, kjer uporabljamo evropsko kohezijsko politiko, nekoliko drugače postavljajo kot v okviru naših drugih programov. Dejstvo je, da smo na tem področju mi šli s programi za mala in srednja podjetja v kontekstu mikro kreditov in poslovne banke se na to niso najbolje odzvale, čeprav je treba povedati, da mi delamo vse stvari s testom, ki je predhodno narejen v okviru bank, in ta test je pokazal približno 900 milijonov povpraševanja na tem področju. V samem konkretnem primeru, ko se je ponudba dala, seveda banke zaradi preobilice kreditov, pardon, sredstev, ki jih imajo, za te kredite niso bile zainteresirane, razen dveh bank, s katerimi, kot veste, smo sklenili to zadevo. Vzroki za to so bili večkrat že omenjeni. Eden od teh je, da smo mi tu vezani na tri zelo stroge pogoje, ki jih določa evropska kohezijska politika in sklad skladov in jih je tudi Republika Slovenija prevzela. Prvi je ta, da je treba tu gledati, da je to treba vse poročati, da je to bistveno večja obremenitev potem za poslovno banko. In druga stvar, da je treba pač imeti neke limite na kredit. Da sem konkreten, v konkretnem primeru mikro kreditov je to 15 tisoč evrov. In v kontekstu tega pride do vsebine, da včasih banke potem ne želijo takih kreditov, ker so jim premajhni in je preveč, ker imajo veliko stroškov in ker gre trenutno predobro tudi bankam, da bi se spravile v tako obliko, seveda smo mi mnenja, da to ni prava oblika in da je razvojno financiranje, financiranje teh podjetij, teh posameznikov, zlasti espejev, ki do zdaj niso imeli te možnosti, to je v bistvu prvi program, ki ga je SID banka na tem področju oblikovala, da dobijo tudi espeji, in teh je veliko v teh 99 %. In mi še nadalje prepričujemo banke, da bi to zadevo naredili, oziroma - in to je potem druga stopnja - da bi to naredili sami. Mi se lahko odločimo tudi, da sami to naredimo, seveda pa to zahteva od nas precej veliko angažmaja in tudi stroškovno obremenjenost. Banke pa s tem tudi ne bodo zadovoljne, tako se tu še vedno pogovarjamo in pogajamo in računamo, da bomo dosegli nek dogovor, ki bi omogočil, da bi slovenska podjetja prišla do teh najbolj poceni sredstev. Namreč, če smo zelo direktni, to linijo, ki smo jo oblikovali, tako linijo banke nikjer drugje ne bodo dobile. Vam direktno povemo, gre za linijo, ki ima obrestno mero nič, traja 15 let in ima 70 % odvzema tveganj. Tako da vemo, o čem govorimo. Zdaj, zakaj točno pa banke še imajo kakšne druge vzroke, tega jaz ne bi komentiral. Želim pa povedati, da se mi trudimo, da bomo lahko ta denar spravili do končnih uporabnikov, bodisi neposredno ali posredno. Seveda ministrstvo, ki sodeluje pri tem, je mnenja, da je naslednja faza neposredno, se pravi, da mora SID banka sama, za to pa rabimo spet neko obdobje, da se lahko organiziramo, kajti to pomeni več tisoč komitentov, kar ni praksa SID banke, ampak je praksa poslovnih bank, ker do zdaj smo delali vedno preko poslovnih bank. Tako jaz računam, da bomo našli nek način, kako to spraviti do končnih komitentov, ker bi bilo zelo pomembno. In tudi osnova za naslednjo finančno perspektivo, jaz osebno mislim - to sem tudi v tem intervjuju povedal -, da bi se lahko na ta način banke prilagodile delovanju na tem področju, učile tudi tega razvojnega financiranja novih projektov in novih poslovnih modelov, kajti to je tisti način, ki nam omogoča bistveno večji razvoj kot pa samo stanovanjska in potrošniška financiranja, kjer je trenutno rast 12 %. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je poslanec Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, predsednik. No, jaz ne bi govoril preveč ali pa s takimi superlativi o SID banki, kot je bilo zdaj rečeno, zaradi tega, ker me nekatere stvari skrbijo tudi glede samega poslovanja. Seveda takrat, ko pridemo na neko vprašanje in ga potem predstavnik SID razreši z evropsko problematiko, svetovno problematiko, krizo in tako naprej, to ni tisto, kar bi dejansko bilo umno upravljanje, ampak je pač izgovor na neke druge zadeve. Če pogledamo regionalno razpršenost, na strani 130 tega poročila, pa to so, bom rekel, vsi skupni posli. Pokritost slovenskega izvoza blaga, zraven so še zavarovalni posli oziroma zavarovani s strani SID. V Nemčiji je 13,63 pokritost slovenskega izvoza z zavarovanjem skupine SID, Nemčija je seveda naša prva izvozna država, tu je 13,63. Ruska federacija 52,17, Združeno kraljestvo 21,72, Španija 8,2, Združene države Amerike 12,38 in tako naprej. Lahko tudi pogledamo, na primer, Belorusija 49,31. Potem imamo Oman 60, Uzbekistan 46,59, Gruzija 35,39. Iščem, na primer, Švico, pa ne vem, ali je, Luksemburg 36,89. Skratka, ta diverzifikacija, ki jo kaže ta slika, kaže na tveganja. In zdaj seveda, če govori predsednik uprave o krizi, o prihajajoči krizi in tako naprej, je treba povedati, da ta kriza bo tudi politična kriza, ki bo temeljila tudi na tem, da je ena izmed teh držav, ki sem jih prej omenil, to je Rusija, kjer je pokritost izvoza skoraj 50 % pod sankcijami, pod sankcijami, ki jih je sprejela Evropska unija. In seveda mene pa zdaj zanima, ne glede na to, glejte, kaj bo evro-azijska skupina financirala, kjer so tudi Poljska in vse te države, ki jih je predsednik omenil, pa Kitajska pa tako naprej, kako se bo znašla v tej strukturi pokritosti izvoza SID banka, če se bo ta kriza osredotočila predvsem na te države ali pa tudi na te države. Zdaj sem jaz malo drugače povedal in ne bom govoril, mi smo del Evrope. In če sami sebi govorimo, kako smo zanič, nas vsi poslušajo, in kako bo ta kriza najbolj prizadela Evropo, potem, glejte, samo izkazujemo svojo šibkost, samo izkazujemo svojo šibkost. Jaz ne vem, ali so vse države v Evropi dejansko tako šibke, kot je bilo tu zdaj povedano, skratka, Kitajska in tako naprej. Kot drugo me zanima, predsednik uprave je rekel, da se odpirajo vrata v Iran. Glejte, politično gledano in politično tveganje glede Irana, po moje je to zelo veliko, da ne govorim zdaj, o kakšni državi govorimo. Odpirajo se vrata, je povedal, v Afriko. Glejte, v Afriki so Kitajci. In tu seveda sprejemati nekaj tega, da ne vemo, da sta več kot dve tretjini Afrike pod nadzorom Kitajske, in mislimo, kako bo pa to zdaj nekaj dobrega, ko bomo z Afriko poslovali in tako naprej, glejte, si jaz tu pač ne delam velikih utvar. Ampak iz tega je razvidno, kakšna je politika SID, regionalno. To je vprašanje. In tu me zanima, kaj bo s konkretnimi akti naredila uprava, da bo to spremenila in zmanjšala tveganje, brez Evrope, pa brez evropske ekonomije pa svetovne ekonomije, pa kaj bo delala Kitajska. To je eno vprašanje. In drugo vprašanje, mene zanima, eno izmed vprašanj je tudi zavarovanje teh poslov, kakšna je pa tam struktura. Kolikšen obseg zavarovanja vseh poslov ima, dajmo reči, deset podjetij v Sloveniji ali pa pet podjetij. Koliko je tu diverzificirano in v katere države, in so tisti največji zavarovani posli. Kajti če govorimo o prihodnji krizi SID banke v okviru, zaradi mene, katerekoli druge krize, potem moramo danes govoriti o tem in ne reči, kriza bo prišla. Po drugi strani pa imamo takšno strukturo, da rečem, financiranja poslov, ki bodo krizo SID banke v takšnih primerih samo še povečali, še posebej, če gledamo tukaj, kot tudi pravi predsednik uprave, da ZDA so tiste, ki bodo močnejše. Tja financiramo 12 %. Kitajska, glejte, jaz je tukaj ne najdem, da bi tudi tukaj kaj financirali, ampak saj verjetno ni kaj dosti, če je slučajno. Tukaj so, ne vem, 150 držav ali 100 držav navedenih na 130. strani. Tako da to je vprašanje po mojem mnenju za to. Ampak tukaj me res zanima politika SID banke, ne politika Evrope in ne politika Republike Slovenije v okviru tega. Vse ostalo, glejte, je seveda lepo slišati, ampak to za neke seminarje mogoče. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec. Preden dam besedo predsedniku uprave, smo prejeli še eno pooblastilo, in sicer članico Odbora za finance, Andrejo Zabret nadomešča poslanka Tina Heferle iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Ni potrebno, da karkoli dodajam, ker je bil poslanec Andrej Šircelj zelo, zelo ekspliciten. Tako da, gospod Svilan, izvolite. V odgovoru se omejite izključno na to, kar je poudaril gospod poslanec. Izvolite. MAG. SIBIL SVILAN: Hvala lepa in hvala tudi za to vprašanje. Mi smo veseli tega vprašanja, zato ker, da ne bo, bom rekel, ne skromno, ampak mi ne trdimo, da smo perfektni. SID banka ima tudi določene probleme, tako kot imajo vse banke v Sloveniji. Govorimo pa o tem, da jih rešujemo po najboljših močeh. In seveda vi ste izpostavili nekaj, kar pa nas delno moti, da nekaj prikrivamo z mednarodnimi ali drugimi dogodki. To pa mislim, da ni res. Mi smo najbolj nadzorovani… / nerazumljivo/ Sloveniji. Nobeden… / nerazumljivo/ nima toliko pregledov, kot jih imamo mi. In v bistvu smo v tem kontekstu vedno pripravljeni transparentno vse razložiti in bom v nadaljevanju tudi razložil to, kar je bilo vprašanje. Kar se tiče regionalne razpršenosti in pokritosti izvoza, so številke seveda take, kot ste rekli, vendar se nanašajo na področju zavarovanja, ne financiranja. In področje zavarovanja je urejeno podobno, kot je urejeno v drugih državah. In druge države imajo podobno politiko, to je, da sledijo svojemu gospodarstvu, kamor to gospodarstvo gre. Tam navadno grejo izvozno-kreditne agencije oziroma spodbujevalne banke. Zdaj to, da je Nemčija naš prvi partner, je pomembno, ampak treba je vedeti, da tudi v Nemčiji nastajajo stečaji in propadajo podjetja in to kar precej. In zato seveda tudi zavarujemo te zadeve. Dejstvo pa je, da Nemčija ni marketabilno, bom rekel, v položaju teh nemarketabilnih tveganj, ampak marketabilnih tveganj, ki jih zavarujemo. Za razliko od Rusije, ki je pa na področju nemarketabilnih tveganj, kjer se zavarujejo izključno iz tega, kar pač seveda pride potem v škodo varnostnih rezerv, ki jih ima SID banka v upravljanju Republike Slovenije. Skratka, to delamo kot izvozno-kreditna agencija ta drugi steber našega delovanja v imenu in na račun države Republike Slovenije, ki ima tu določeno politiko, ki se vsako leto sprejme. In ta politika ni nič drugačna od politik drugih držav, recimo če vzamete Nemčijo. Nemčija seveda ima 2 državi na prvem mestu iz svojega izvoza, to sta Kitajska in ZDA, ampak na tretjem mestu je pa Rusija. In enostavna ta tveganja so vse države pripravljene sprejeti in tudi seveda Slovenija želi in mora to sprejeti, če želijo ta podjetja tam poslovati. Tveganja, ki jih omenja poslanec Šircelj, so seveda realna, tudi to, kar sem povedal v uvodu, ampak žal nisem mogel več, ker sem bil omejen. Mi smo plačali v letu 2017 tudi približno 20 milijonov teh tveganj v Rusiji. Namreč v Rusiji se dogajajo stečaji, pa ne samo zaradi sankcij, ampak tudi zaradi, bom rekel, kriminala in drugih zadev. Vendar seveda slovenska podjetja v Rusiji kar precej poslujejo, od, bom rekel, Gorenja, Krke, Leka in ostalih. In jaz mislim in to je tudi politika, ki jo potem SID banka vodi, da smo dolžni ta podjetja zavarovati proti tem tveganjem, in sicer bodo ta podjetja to naredila v drugih zavarovalnih, ker druge zavarovalnice delajo isto. In potem pridemo do neke čudne situacije, da Republika Slovenija s svojimi varnostnimi rezervami, ki so v višini 130 milijonov, to ne bo pač naredila. Zdaj pa konkretno, ker pravite, mi preračunavamo tudi »value at risk«, to se pravi izračunamo tveganje za to, koliko smo sposobni teh kapacitet sprejeti. In Komisija za pospeševanje mednarodne menjave, v kateri sedijo predstavniki tako države kot seveda strokovnih inštitucij, vsako leto pregleda to dvakrat in oceni, ali je sposoben nek posel, kamor gremo, recimo če bi bilo potrebno iti v Rusijo, ne vem, bom rekel, zdaj s 100- ali 200-milijonskim poslom to zadevo narediti in če so ti posli preveliki, to pomeni, da tveganje, ki je v varnostnih rezervah, ne bi zadoščalo za to, se ta zadeva tudi lahko zmanjša. Vendar dejansko situacija je druga. Trenutno Republika Slovenija želi, da se ta tveganja še povečujejo, tudi za Iran je bila spodbuda, da se – in tukaj bom posebej precizen – mi smo spodbujali, dokler so bile sankcije omiljene. Ko so se sankcije končale, SID banka ne dela več nič z Iranom. In je Republika Slovenija za te namene še dodatnih, mislim da, 11 milijonov prispevala - to bo državni sekretar povedal – k varnostnim rezervam, ki so pač zdaj še povečale, zato da bomo lahko ta tveganja pokrili za slovenska podjetja, kajti mi sledimo temu, kar pač je v Sloveniji normalno, da delajo podjetja. Drugo, da prihaja kriza, o kateri pač govorite, zdaj nobeden od nas točno ne ve. Če bi vedeli, bi bilo seveda drugače. Jaz mislim, da so razmere take, da smo danes preveč občutljivi na to zaradi pretekle krize. In upajmo, da bo samo cikel. Ampak dejansko v tem primeru krize bi se seveda, bom rekel, ta tveganja povečala, zlasti seveda v primeru, če bi prišlo do neke krize v primeru Rusije. Dejstvo je, da mi trenutno ocenjujemo, da bi lahko kljub temu, da je ta angažma zelo velik, to je 52 % vsega izvoza Slovenije je pokritega, pokrili tudi to zadevo, kajti računamo, da se ta zadeva ne bi zgodila enkratno, ampak v nekem obdobju nekaj let. Nadalje. Kako bi lahko pač to šibkost izvoza spremenili? Jaz mislim, da je tu seveda že to, kar je bilo prej rečeno, ena od stvari diverzifikacija izvozov v druge države. In s tem namenom pač skušamo pokriti tudi nekatere afriške države, nekatere druge vsebine, ki so pač tu prisotne zaradi želja tudi podjetnikov. Iran je bil, kot sem že povedal, prisoten v letu 2016 in v letu delno 2017, 2018 je v bistvu bil ves čas zaprt, ampak so slovenska podjetja tam tudi nekaj naredila. Ampak realno gledano v Afriki, to kar ste omenili, da so seveda Kitajci prisotni, ja, to vsi vemo, ampak ravno zato nekateri vidijo prednost majhnih držav, kot je Slovenija, da bi lahko za razliko od Kitajcev, pa še nekaterih drugih recimo bivših kolonialnih držav, naredili tisto, kar tiste države ne želijo ali pa jim oni ne zaupajo. Zdaj, a se bo za to diverzifikacijo slovensko podjetništvo ali pa slovenski podjetniški sektor in podjetja odločila, ne vem. Moram pa reči, da imam seveda sam slab občutek, da imamo relativno zelo nekoordinirano ali pa neintegrirano gospodarstvo pri teh nastopih in seveda relativno malo velikih podjetij, ki na tem delu delajo. Skratka, regionalna politika je določena s politiko financiranja in zavarovanja, ki je vsako leto določena na podlagi te komisije. In seveda mi skušamo ta tveganja v okviru »value at risk« preračunov obravnavati tako, da ni potrebno računati, da bi bilo potrebno dodatno nadomeščanje z varnostnimi rezervami. Koncentracija, to je bilo naslednje vprašanje. Ja, koncentracija je prisotna. Tu, poslanec Šircelj, ste, bi rekel, popolnoma v pozitivno ali pa, bi rekel, v pravo smer. Tu je par slovenskih podjetij. Slovenija ima žal veliko, veliko premalo velikih podjetij. 5 podjetij, 6 podjetij je koncentriranih v tem delu. Vemo, katere to so. Največje industrijsko, največje farmacevtsko, največje te zadeve. Vsa ta podjetja zavarujejo te zadeve in se temu seveda žal ne moremo izogniti. Mi probamo to zadevo delati na ta način, da tveganja delimo z drugimi izvozno-kreditnimi agencijami, razpršimo pozavarovanje in dajemo možnosti tudi, da oni odkupujejo del našega portfelja, mi pa tudi del tujega portfelja. In to je eden od tistih razlogov, da smo delali nekatere poteze v preteklem letu. Skratka, jaz mislim, da sem zelo na kratko, ker ste časovno omejili zadevo, odgovoril na bistvene zadeve. Tako da tveganje je prisotno, se ga zavedamo, ga obvladujemo, nismo perfektni, se lahko zgodi marsikaj, vendar dejansko lahko rečemo, da če gledamo to z vidika regionalne politike, z vidika tega, kaj želimo delati, seveda so to stvari, ki so ravno v nasprotju s tem, kar je pač prej govoril drugi poslanec, gospod Mesec. Torej tu se bo Slovenija morala odločiti in v okviru tega bo SID banka izgradila(?) in izvedla tiste stvari, za katere se bo v novem razvojnem delu Slovenija odločila. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro, hvala lepa. Zdaj bo imel repliko poslanec Andrej Šircelj, za njim je k razpravi prijavljen še poslanec Marko Pogačnik. Gospod Šircelj, izvolite. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Predsednik, glede na povedano mislim, da je tveganje veliko večje kot je bilo na začetku pač povedano in tudi tveganje SID banke, skratka, osredotočenost izključno na ene trge, na države, ki so pod sankcijami, na države, ki nimajo nekega mednarodnega demokratičnega ogleda v svetu. To je ena zadeva. Druga zadeva. Tukaj je predsednik uprave dogovoril o petih, šestih državah, ki dejansko poslujejo tukaj in na katera se nanašajo ta zavarovanja, kar z drugimi pomeni še večje tveganje iz tega zornega kota. Na tretji strani seveda je sedaj ta komisija. Neka komisija, ki vse to določa. Sedaj bom pa takole vprašal, če lahko ali pa vsaj v razpravi, kakorkoli že, jaz mislim, da bi moral, če nima predsednik uprave v tej komisiji svojega mesta dobiti svoje mesto ali biti vsaj vabljen na to sejo lahko je tudi član te ali bi moral pa nekajkrat protestirati in na to opozoriti. Ali je to neka čudežna komisija, ki tako določa? Takrat, ko nekdo beži za odgovornostjo ali pa naj rečem nič nobenega posameznika takrat ustanovi neko komisijo teh komisij ali pa, če se hoče izogniti problemov, saj to se že drugi znali narediti / nerazumljivo/. Mene zanima ali je predsednik uprave pa nadzorni svet kdaj protestiral proti takšni politiki? To je seveda sedaj vprašanje, če mi tukaj to sprašujemo in če govorim v kakšni krizi naj bi bili ali pa vi govorite kako je Evropa in s tem Slovenija šibka v teh zadevah? Mislim na predsednika uprave, ki je o tem govoril. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec. Prosim? To je zaključna replika bila. Sedaj pa kolikor vidim bi tudi državni sekretar kasneje želel. Najprej bo predsednik uprave SID banke. Izvolite. MAG. SIBIL SVILAN: Hvala lepa. Z vsem spoštovanjem gospod Šircelj mi imamo v poročilu jasno navedeno kakšne korporativne strukture delovanja SID banke. SID banka ima trojno korporativno strukturo. Ima upravo in seveda ta uprava v kontekstu tega deluje kot banka z vsemi pravili in pooblastili, ki jih določa pač regulator. Na drugi strani imate to, kar delamo v imenu izračun države, kjer je Komisija za pospeševanje mednarodne menjave tista komisija, ki odloča o tem v imenu države in član te komisije ali pa bom rekel neko predlagatelj je seveda uprava in tudi jaz in drugi člani smo vedno prisotni na tej komisiji sodelujemo in tudi komentiramo, kar je potrebno. V tem kontekstu smo ravno tako odgovorni kot smo odgovorni v prvem delu. Kot veste smo vsi odgovorni z osebnim premoženjem in to jaz mislim, da je treba spoštovati. Jaz mislim, da kdor ne jamči z osebnim premoženjem ni dolžen ali pa ni v stanju dati nekih pripomb in kritike. Tretja stvar. Imamo tudi tretji segment, ki je vezan na jamstvene sheme, ki smo jih delali v krizi ali pa trenutno tega, kar se tiče evropske kohezijske politike. Tam usklajujemo to zadevo z Ministrstvom za razvoj torej SVRK, z Ministrstvom za gospodarstvo in z Ministrstvom za finance. Ta struktura je nekoliko bolj kompleksna kot je v navadni instituciji, vendar povsod je uprava prisotna. Uprava prevzema odgovornost in jamči za to, da so te izračuni, katere sem vam povedal relativno v okvirih tistega, kar mi lahko vidimo in delamo. Ne moremo pa in ne znamo napovedovati prihodnosti, ker vemo, da je to v teh kompleksnih časih še vedno in najbolj težka oblika, ki jo lahko kdorkoli predvidi. Zato je po mojem moje mnenje, da pač tukaj ni nobenega skrivanja, nobenih zadev, ki bi presegli tveganja, ki so smiselna za to, kar Slovenija dela in so primerljiva s tem, kar delajo druge države. Povejte mi mogoče kot bi rekel replika na to kaj naj se umaknemo iz vseh držav, iz Rusije, pustimo vso farmacevtsko industrijo vse brez tega in kaj bomo, potem naredili? Namesto obratnega, to je, ustvarjanja novih podjetij, delanje na novih trgih, ustvarjanje nove vrednosti pač umikanje je za mene poraz, zmanjšanje tako blagostanja Slovenije kot take in prebivalcev Slovenije nenazadnje tudi po moje kapitulacije. Mi poslušamo in delamo 24 ur na dan na tem, da gremo lahko naprej z zelo težkimi pogoji na mednarodnih trgih in v konkurenci, ki trenutno za Slovenijo ni ugodna. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Naslednji ima besedo… Ja smo moram najprej dati še državnemu sekretarju. Prosim! Postopkovno? Izvolite, poslanec Šircelj, postopkovno. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Spoštovani predsednik, jaz predlagam, da po poslovniku seveda vodite sejo in gostje nimajo pravice do replike. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: To je naslednja stvar bila mišljena, ko bi državni sekretark zaključil. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Zato dajem jaz postopkovno, da na to opozorite. Ni stvar v tem, da seveda je sedaj vprašanje bilo - moram pa vsebino odgovoriti - kaj pa sedaj vi predlagate. Ali vi predlagate, da se umaknemo iz vseh teh trgov? Nihče to ne predlaga, ampak jaz kot poslanec na podlagi tabel, spoštovani predsednik uprave, imam pravico vprašati in oceniti in glede tega imeti svoje stališče. Nihče ni rekel, da kdorkoli se mora od kje umakniti iz teh trgov, to ste vi rekel. Kaj pa sedaj hočete naj se umaknemo? To je neprimerno. Taka razprava, da sploh nekdo upa reči predsednik uprave karkoli vodi v to, da se o tej zadevi ne moremo enostavno strokovno pogovarjati, ker to niso argumenti. To je na podlagi ne vem česa, da se govori ali bomo sedaj kar šli od tukaj. Jaz nisem tega govoril jaz sem citiral vaše podatke in spraševal o povečanju tveganja, o neki komisiji… Poglejte lahko, da sem jo spregledal v tem gradivu, ampak to kot izgovor na neko komisijo, ampak vi ste v tej komisiji in uprava je tukaj. Prav ste povedali odgovorni ste itd., mi pa lahko, če tukaj sprejemamo ali pa se seznanjamo s tem poročilom, imamo svoje mnenje in rečemo spoštovana uprave preveč greste v eno regijo, tveganja so lahko prevelika. To je bila poanta moje razprave spoštovani predsednik ne pa to, da se, kar umaknemo. Beseda nad besedo, potem to gre. Tukaj protestiram, spoštovani predsednik, da se, potem zavajajoče tako govori. Kot je bil tudi govor, da se nekaj prikriva. Jaz tudi v prvi svoji razpravi nisem govoril o tem, da se karkoli prikriva in potem je bilo spet to uporabljeno. Dajmo jemati besede takšne kot so. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec. Ni pričakovati, da bo vabljeni predstavnik poznal poslovniške določitve tako, da sedaj na podlagi intervencije poslanca Širclja vas seznanjam, da na sejah delovnih teles Državnega zbora vabljeni nimajo pravice polemizirati s poslanci. To naj bo jasno. Tega prej nisem povedal. Tisto, kar ste vi sedaj, gospod predsednik uprave, v zadnjem vašem izvajanju izgovorili je bila seveda zelo izrazita polemika s stališčem poslanca in glede tega je postopkovni predlog oziroma intervencija poslanca Širclja opravičena. Jaz bi kljub vsemu predlagal, da tenzijo malo znižamo, da ostanemo znotraj nekega normalnega dialoga. Naslednji bo na vrsti državni sekretar Metod Dragonja za njim pa ima razpravo prijavljeno poslanec Marko Pogačnik. Gospod Dragonja, izvolite. METOD DRAGONJA: Hvala lepa, gospod predsednik. Upam, da ne bom kršil tudi neposlovniških določil, ampak želel sem dati samo nekaj pojasnil dodatno na to… PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Kar izvolite. Pojasnila, ni nobeden problem. METOD DRAGONJA: … diskusijo, ki jo je mag. Šircelj odprl. Tukaj tabela 25 na strani 130 prikazuje izvozne posle SID oziroma skupine SID, to se pravi, da so to zavarovalni produkti. Te zavarovalni produkti se deloma delajo v lastnem imenu to se pravi preko prve kreditne zavarovalnice, ki sama zavaruje. V enem delu pa preko pa v imenu in za račun države na osnovi tega zakona (Nadaljevanje) o zavarovanju mednarodnih izvoznih poslov. In ta struktura, ki je tukaj pokazana tako približno izvozne zavarovalnice povsod po svetu kažejo koliko je izvoza in koliko tega izvoza je podprtega z zavarovalnimi produkti. Za zavarovalne produkte tudi velja, da je ponudba in povpraševanje, to so tržni produkti. Zdaj v tistem delu kjer se te produkti dajo komercialno zavarovati, kjer so marketabilni, so prisotne komercialne zavarovalnice, so pa segmenti, ki se komercialno, ki jih zavarovalnice ne zavarujejo, predvsem neka dolgoročna izpostavljenosti tveganja v teh primerih pa se vključijo države. In to je smeha, ki je sicer opredeljena v okviru OECD pravil za izvozno financiranje, na tem področju nimamo evropskih direktiv. In če zdaj pogledamo to shemo in zaključek pa vaša ocena, ki ste jo naredil, da pravzaprav je ta distribucija teh tveganj izrazito različna po različnih okoljih in v različnih državah in da naj to priučimo. Dal vam bom zdaj konkreten primer, na primer, Švico. 60 % izvoza v Švico, ki se danes naredi, naredi farmacevtska družba Lek, ker prodaja znotraj skupine svojemu lastniku, svojemu, oni dajo naslov. To je statistično registrirano kot izvoz, pa pričakovati, da bo ta slika proporcionalna z nekimi drugimi trgi, prodaja znotraj poslovnih skupin se praviloma ne zavaruje, ni nobene potrebe. Pri zavarovanjih imamo več komponent tveganja, imamo komercialno tveganje in imamo predvsem politično tveganje in segmentirajo se ti zavarovalni produkti tako, da komercialno tveganje se v čim večji meri pokrije na trgu, nekomercialno, politično tveganje pa pokrivajo države. In to je odraz tega. Če mi želimo, da podjetja vstopajo na nove trge ali pa delujejo na trgih, želimo ali če to podpiramo, kjer je politično tveganje visoko, višje, politično tveganje je pa lahko tveganje tako politične stabilnosti kot tudi tveganje finančne narave, na primer, tveganje razvrednotenja valute, ki jih običajno potem dvigne. V teh primerih vse države in tudi pravila teh zavarovalnih poslov dajejo potem možnost in okvire znotraj katerih se ta tveganja sprejemajo. To je posebej pomembno pri prodaji ali pa pri izvozu investicijskih dobrin ali pa določene kapitalne opreme. Tam so določeni tako deleži kot se lahko zavarujejo, določeni so pogoji pod katerimi so zavarovanja, tako da, ta slika, da imamo pravzaprav večjo izpostavljenost SID na trgih, ki so nekomercial…, kjer se komercialno ta zavarovanja ne da pridobiti, pa posebno pri bolj dolgoročnih poslih na posameznih vrstah blaga, tak profil tveganj imajo praktično vse državne kreditne zavarovalnice ali pa inštitucije, ki delajo v imenu in za račun države. In temu služijo, da se ta tveganja pokrivajo, služijo te varnostne rezerve in komisija, ki na tem področju deluje in te mehanizmi so v tem Zakonu o zavarovanju mednarodnih finančnih poslov točno opredeljena. Politiko pa določi komisija ali pa, recimo, politika tako, ni več tako sicer, ampak praviloma se glede na, in povpraševanje pa glede na situacijo v posamezni državi postavi, pač ali rečemo ni vedno limit, ampak se reče, v tej državi se bomo izpostavili toliko in toliko, bomo zavarovali toliko in toliko, v tej državi manj pa pogoji pod katerimi. In ti mehanizmi so popolnoma primerljivi in se tudi usklajujejo. Mislim da je bernska unija, to je združenje izvoznih zavarovateljev, kjer se te politike na strani zavarovateljev postavljajo, na sistemskem vidiku pa je ta problematika regulirana s pravili OECD na področju izvoznega financiranja. Tako da, v tem delu na primer največji partnerji glede na to, da imamo velik delež te integracije že po lastniški liniji tam potreb po zavarovanjih ni, bistveno večje potrebe so po zavarovanjih na novih trgih, kjer praktično vstopamo kot na vrhu teh verig kot dobavitelji. Hvala.
“