8. nujna seja

Odbor za finance

17. 12. 2018
podatki objavljeni: 17. 12. 2018

Transkript

Gospe poslanke, gospodje poslanci, spoštovani gospod minister, ostali gospe in gospodje dobro jutro! Začenjam 8. nujno sejo odbora za finance. Obveščam vas, da sem do sedaj prejel eno opravičilo glede zadržanosti. Zadržan in seje se ne more udeležiti član odbora poslanec Anže Logar. Za enkrat nimam obvestil o kakršnihkoli nadomestnih članih. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2018-2020. Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije in sicer 6. decembra letos. Dne 13 decembra je bila s strani poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovičem vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108. 169.a in 171. Člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za finance, fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva. Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 14 decembra letos, oceno fiskalnega sveta z dne 13 decembra letos in stališče Vlade Republike Slovenije do ocene fiskalnega sveta z dne 14. decembra letošnjega leta. Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka. Tako pričenjam drugo obravnavo predloga odloka v katerem bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga odloka.  Najprej dajem besedo predstavniku Vlade. Tokrat je z nami minister za finance, gospod Andrej Bertoncelj. Spoštovani gospod minister imate besedo. Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora za finance. Lepo pozdravljeni!  ŽVlada Republike Slovenije je nastopila mandat v sredini septembra 2018. Prejšnja Vlada je velik del leta 2018 opravljala zgolj tekoče posle, zato posledično ni mogoča sprejemati pomembnejših ukrepov in sprememb. Vlada se zaveda prevzetega stanja spremenjenih okoliščin in makroekonomskih predpostavk. Zato predlaga nujno spremembo odloka za leto 2019. Sprememba odloka za leto 2019 predstavlja fiskalne projekcije na podlagi tekočih gibanj. To je realizacije desetih mesecev noveliranih projekcij, zadnjih napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj, to je jesenska napoved, sprejetih obveznosti in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona proračuna 2018/2019. Sprememba odloka povečuje zgornjo mejo izdatkov sektorja država na 20 milijard 610 milijonov evrov, to je milijardo 98 milijonov evrov več od veljavnega okvirja. S spremembo so upoštevani vsi sprejeti ukrepi, kot so sprememba povprečnine, letni dodatek in izredna uskladitev pokojnin za upokojence, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek, višja minimalna plača in tako naprej. Za sprejete obveznosti mora Vlada ustrezno načrtovati sredstva. Odlok tako določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država in ciljne salde in najvišje možne obsege izdatkov sektorja država za 2019. Pomembno je izpostaviti, da je v okviru zahtev pakta stabilnosti in rasti Sloveniji iz postopka presežnega primanjkljaja izstopila pred tremi leti in se zato prioritetno osredotoča na doseganje skladnosti s pravilom dolga. Z javnofinančnimi načrti ob predpostavki spremenjenih politik za 2019 bo ta skladnost tudi še naprej zagotovljena. S predvideno dinamiko bo kriterij tako imenovani maastrichtski kriterij pod 60 % dolga v odnosu na BDP izpolnjen konec srednjeročnega obdobja v okviru te Vlade. Zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo. Pri zmanjševanju javnega dolga je ta trenutek od nas v Evropski uniji boljša samo Irska. Pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo poslovanju ekonomskih politik. Vlada Republike Slovenije kljub predlogu novih zgornjih mej izdatkov za 2019 zasleduje načelo previdnosti pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov, tako da zagotavlja nadaljevanje gospodarske rasti. Za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ zagotavljamo pozitiven nominalen / nerazumljivo/ sektorja država, dinamika zahtevanih fiskalnih naporov pa ne bo v celoti sledila pravilom evropske komisije. O prehitri fiskalni konsolidaciji in doseganju ustrezne gospodarske rasti lahko onemogočeno. Slovenija ne bo zadirala gospodarske rasti, to je tveganja za znižanja so velika glede na evro območje, na primer za zniževanje meje izdatkov zaradi pospešene absorpcije EU sredstev ali zniževanjem investicij. V Sloveniji sta pomembna ohranjanje dolgoročne gospodarske rasti in produktivnosti ob ustrezni ravni dolga sektorja država. Poudarjam, da je prav, da smo v času gospodarske rasti poskrbeli tudi za socialno ogrožene kategorije, da zmanjšujemo javni dolg in da imamo proračunski presežek. Že v preteklosti je bil okviru spremenjen izven časovnih rokov določenih z zakonom o fiskalnem pravilu tudi za eno samo leto. V tem primeru okvir pomeni zagotovitev rednega delovanja in prelivanje zakonskih obveznosti v fiskalno politiko. Ob tej ugotovitvi Vlada vztraja, da je prišlo do pomembnih sprememb, ki se morajo odraziti v prenovljen okvirju za leto 2019. Vlada dosledno izpolnjuje zahteve glede načrtovanja proračunskih in makro projekcij, upoštevana je jesenska napoved, projekcije so realno pripravljene na tej osnovi. Zaradi previdnosti glede prihodnjih napovedi pa Vlada ni predlagala celovitih sprememb /nerazumljivo/ fiskalnega okvirja, ampak le za eno leto. Nov srednjeročni načrt do leta 2022 pa bo pripravila, ko bo imela na voljo spomladansko napoved Umarja 2019. Kot je že bilo izpostavljeno je potrebno zagotoviti ustrezno uravnoteženost med hitrostjo javnofinančne konsolidacije in gospodarske rasti. Sprememba predlagane višine zgornje meje izdatkov po naši oceni zagotavlja pravilno razmerje. Fiskalna konsolidacija je bila v preteklem obdobju rešena z začasnimi namesto trajnimi sistemskimi ukrepi, zato so se izzivi prenesli v novo srednjeročno obdobje. Pri tem bo potrebno nasloviti tudi izzive demografskih gibanj in raven javnofinančnih odhodkov in prihodkov v zadnjih letih, kar nakazujejo potrebo po novem razvojnem premisleku v naslednjem srednjeročnem kot tudi dolgoročnem obdobju. Razmislek je potreben pri iskanju novih virov, ki bodo potrebni zaradi demografije in tehnologije kot tudi glede dogovorov v strukturi tako dohodkov kot prihodkov. Strinjamo se, da je treba več narediti tudi na strani strukturnih reform, vendar za to potrebujemo več časa. Nič se ne zgodi čez noč. Na ministrstvu za finance bomo podprli vse ukrepe, ki bodo podpirali strukturne spremembe in spodbujali dolgoročno gospodarsko rast. Nadaljevali bomo z javnofinančno konsolidacijo, proračun pa bo še naprej vzdržen z nominalnim presežkom. Nesporno je, da je bo potrebno v naslednjih letih sprejeti nadaljnje dolgoročne ukrepe za zagotovitev dodatnega fiskalnega napora, in sicer srednjeročnega fiskalnega cilja, sicer srednjeročnega fiskalnega cilja do leta 2022 ne bo mogoče doseči. Vendar še enkrat predlagamo, da lahko predloge ukrepov za zagotovitev fiskalnega napora Vlada le predlaga, sprejme pa Državni zbor. Slovenija nujno potrebuje razvojni premik, če želi ohraniti ugodne življenjske razmere in dolgoročno vzdržne družbene odnose. Predlagani odlok je prvi korak na tej poti. Spoštovani hvala lepa.
Hvala, gospod minister. V nadaljevanju dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Besedo imate gospa Sonja Bien Karlovšek.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo. V Zakonodajno-pravni službi smo ugotovili, da je v preambuli kot pravna podlaga enako kot pri zadnji spremembi odloka, ki je bil objavljen v uradnem listu številka 57/18 naveden celotni 6 člen Zakona o fiskalnem pravilu. Zato smo upoštevaje načelo zakonitosti pravno sistemski vidik javnofinančne ureditve opozorili, da bilo treba v skladu s sedmim odstavkom 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu pristopiti k podrobnejši ureditvi načina upoštevanja ciljev določenih v okviru v vseh fazah načrtovanja proračunov sektorja države. Hvala.
Hvala lepa.  Po prvotnem razporedu bi zdaj moral biti predstavnik fiskalnega sveta. kolikor vidim predstavnikov fiskalnega sveta ni na seji, zato dajem besedo predstavnici urada za makroekonomske analize in razvoj gospa vršilka dolžnosti direktorice Maja Bednaš. Izvolite, imate besedo.
Maja Bednaš
Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Na kratko bom predstavila jasensko napoved na kateri temelji odlok. Jesenska napoved za leto 2019 predvideva gospodarsko rast v višini 3,7 % kar je manj kot letos, ko predvidevamo, da bo rast 4,4 % in tudi nekoliko manj kot lani, ko je bila rast blizu 5 % in je tudi dosegla svoj vrh. Gospodarska rast je upočasnjuje vendar ostaja visoka tudi v primerjavi s povprečjem Evropske unije upočasnjuje pa se predvsem rast v izvoznem delu gospodarstva, se pravi izvoz in pa predelovalne dejavnosti ter storitve, ki so usmerjene v mednarodno okolje, na drugi strani pa se krepi domača potrošnja zlasti investicije in to v vseh segmentih, kar vidimo kot zelo pozitiven premik, ker se krepijo tako gradbene investicije v infrastrukturo stavbe kot tudi investicije v opremo in stroje. Z ugodnimi gibanji na trgu dela se krepi tudi zasebna potrošnja, letos sicer nekoliko počasneje kot smo predvidevali, vendar s pričakovanji za prihodnje leto pričakujemo tudi na tem segmentu nekoliko hitrejšo rast, tako da bo z vidika prispevkov domače potrošnje in tujega povpraševanja prihodnje leto rast nekoliko bolj uravnotežena. Res pa je, da se krepi negotovost v mednarodnem okolju je tudi večja kot v preteklih letih, zato so tudi pričakovanja glede izvoza nekoliko nižja kot so letos in lansko leto. Za uvod.
Dobro. Hvala lepa. Tako zdaj kar se tiče uvodnih predstavitev smo zadevo zaključili in prehajamo na razpravo in glasovanje o predlogu odloka. Predlog odloka ima 6 členov, amandmajev ni bilo vloženih. Odboru predlagam, da po končani razpravi v skladu s prvim odstavkom 128 člena Poslovnika glasuje o vseh delih predloga odloka skupaj. Preden nadaljujemo imamo tu še eno pooblastilo in sicer namesto člana odbora Primoža Sitarja je danes po pooblastilu prisoten na seji poslanec Miha Kordiš iz poslanske skupine Levica.  fTorej prehajamo na razpravo o predlogu odloka. V razpravo dajem člene predloga odloka. Kdo želi razpravo? Prvi je na vrsti poslanec Franc Kramar. Prosim.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovane poslanke in poslanci.  Jaz ocenjujem, da je država Slovenija v dobri finančni kondiciji in iz tega izhajajoč šele sledi priprava tega odloka o spremembah odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja države. Seveda pozdravljam to, da se je za občine dvignila povprečnina. Mislim, da je to velik korak naprej, vsa leta do zdaj kljub pritiskom združenja občin ni prišlo do tega. No v tem letu se bo povprečnina dvignila kljub dejstvu, da je še zmeraj podzakonsko predpisanim merilom, ampak vseeno je to velik korak naprej, sploh pa posluh zato, da se posluša tudi dele na periferiji, kjer so te občine in da se jim zagotovi večja sredstva. Je pa res treba povedati tudi to, da bodo občine porabile več sredstev za plačevanje vrtcev, ker se je sprostilo /nerazumljivo/, mislim je zaključeno plačevanje v javnem sektorju, tako da bo ta denar po moji oceni bistveni pripomogel k temu, da bodo občine lažje financirale javne zavode. Pri pokojninah moram biti vseeno realen. S stališča Stranke Alenke Bratušek je bil predlog, da naj bi se regres izplačeval v dveh delih, no potem je prišlo do tega, da so se na Vladi uskladili za pet razredov. Meni je žal, je res, da je to cenovno gledano boljše, da je to manj stroškov, ampak vseeno se mi zdi, da bi si naši upokojenci zaslužil dva razreda in s tem tudi višji regres v naslednjem letu. Veseli tudi povišanje obsega izdatkov za zdravstveno blagajno. Moja ocena je, da s tem povišanjem bi se dejansko zdaj morale urediti tudi čakalne vrste. Jaz mislim, da je država tukaj zagotovila optimalno sredstva za zdravstveno zavarovalnico oziroma za zdravstvo in iz tega naslova bi človek pričakoval, da bodo izvajalci zdravstvenih zavodov sledili temu in končno prišli do tega, da se čakalne vrste zmanjšajo. To mislim, da je pomembno in da bodo tudi zavodi sledili namenu Vlade, ker je dober in ker je zagotovil dodatna sredstva in mislim,d a bi se zdaj zadeve dejansko morale začeti uresničevati. Jaz ocenjujem, da je ta odlok dober, da je vredno podpreti in pa da iz tega izhaja tudi to, da bodo, še to sem pozabil, da bo prišlo do uskladite pokojnin v kolikor bo bruto domači proizvod presegel določeno procentualno kvoto in da se bo s tem tudi usklajevalo pokojnine, kar se mi zdi zelo pomembno, tako da iz tega vidika pozdravljam to in bom ta odlok o spremembah odloka podprl. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji razpravljavec je poslanec Andrej Šircelj.
Hvala lepa, predsednik. Minister, kolegi in kolegice lepo pozdravljeni! Predstavnikov fiskalnega sveta žal ni na tej seji.
Samo trenutek, gospod Šircelj, preverjamo kaj se je zgodilo, verjetno je tudi kak logistični razlog in bom obvestil odbor takoj, ko dobimo informacijo. Izvolite.
Jaz sem povedal samo dejstvo, nič drugega. Je pa njihovo mnenje tukaj podano, in sicer ocena skladnosti odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2018 do 2020 s fiskalnim pravilom. To mnenje je narejeno na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu. Tukaj mora fiskalni svet dejansko dati oceno in kot vemo je bilo fiskalno pravilo sprejeto tako v Ustavo kot nadalje tudi opredeljeno z zakonom ravno zato, da bomo imeli fiskalne zadeve urejene, da bodo finance urejene v smeri, da naj bi porabili toliko kolikor dejansko ustvarimo. In zdaj to mnenje ugotavlja, da predlog sprememb odloka, se pravi tega odloka o katerem govorimo, spreminja ciljne vrednosti za leto 2019 izključno za leto 2019 ne pa tudi za nadaljnja leta, kar naj bi bilo dejansko obrazloženo oziroma v samem zakonu in s tem nimamo dolgoročnega podatka o stabilnosti ali pa tudi ne srednjeročnega podatka o stabilnosti javnih financ, ker bi dejansko to morali imeti. In to ugotavlja fiskalni svet, da ne zagotavlja ustrezne podlage za vzdržnost javnih financ naslednji rok. Tukaj imate v povzetku v 1. točki dejansko to piše. Napovedana gibanja nadaljujejo nakazovanje od doseganja srednjeročne vzdržnosti javnih financ, to je v 2. točki. Maksimalni izdatki sektorja države ob upoštevanju domačega fiskalnega pravila bi morale biti v letu 2019 za okoli 270 milijonov evrov nižji od predloga okvira. Pristop k konsolidaciji javnih financ v zadnjih dveh letih ni bil vzdržen, saj se ob prenehanju veljavnosti preostalih varčevalnih ukrepov ni z javnofinančnimi posledicami že sprejetih ukrepov v letu 2019 nič naredilo, kar nakazuje na poslabšanje strukturnega salda. V letu 2019 naj bi neto izdatki rasli hitreje od dolgoročnega potencialnega proizvoda in potem še omenja javni dolg, ki naj bi se znižal pod 70 % bruto družbenega proizvoda, vendar zlasti zaradi cikličnih dejavnikov. Gospe in gospodje, jaz mislim, da to kar piše fiskalni svet je resno, to dejansko pomeni, da že ta okvir, kaj šele proračun, dejansko presega prihodke za 270 milijonov oziroma izdatki naj bi bili večji za 270 milijonov oziroma izdatki naj bi bili večji za 270 milijonov, kar pomeni, da Zakon o fiskalnem pravilu dejansko tukaj ne bo veljal oziroma bo presežen, ne bo dosegel tistih ciljnih vrednosti, ki jih ta zakon dejansko zahteva. fiskalni svet tudi v nadaljevanju priporoča kaj je treba narediti, bolj restriktivno bi bilo treba voditi fiskalno politiko, prav tako bi bilo treba narediti proračune do leta 2020 in v nadaljevanju tudi do leta 2022 in tukaj predvsem omenja zelo velik strukturni primanjkljaj kar pomeni, da dejansko država na področju tistih reform, ki bi izboljšali kvaliteto javnih financ ni naredila nič oziroma tukaj bom kar rekel Vlada oziroma Ministrstvo za finance. Jaz ne bi s tako lahkotnostjo na tem odboru obravnaval in sprejel ta okvir oziroma ta odlok o spremembah odloka v okviru za pripravo proračunov za leto 2018 do 2020 zaradi tega, kar to ob ohlajanju gospodarstva, kar je napovedal Umar, kar napovedujejo dejansko lahko pomeni to, da bomo imeli v prihodnosti zelo velike težave z javnimi financami. Ne pomeni samo to, da si nismo v tem obdobju naredili nobene rezerve. Pomeni to, da že sedaj, ko smo v prosperiteti, ko dejansko nam gre dobro ne zagotavljamo javnofinančnega okvira, ki ga nalaga zakonodaja. Ta vlada tega ne zagotavlja. Zaradi tega bi bilo najmanj kar bi dejansko lahko ta odbor pričakoval tudi od ministra za finance, da se enostavno opredeli do ugotovitev Fiskalnega sveta. Da enostavno pove kaj pravzaprav za njega to pomeni, kaj pomeni ta ocena Fiskalnega sveta. In Fiskalni svet je nad, lahko rečem, na nek način tisti, ki skrbi za pravilno strukturo in za pravilno velikost javnih financ. Recimo temu, da je na nek način nadzornik nad javnimi financami, tako v Sloveniji kot v Evropi. In ta slaba ocena glede tega odloka vsekakor ne gre v smer, da bi Slovenija lahko na finančnem področju, najbrž tudi na katerem drugem področju gledala z velikim optimizmom. In če smo sedaj tukaj in sedaj, ko imamo še gospodarsko rast, ko imamo relativno veliko gospodarsko rast, ko so finančni tokovi ugodni, mi pa delamo za leto 2019 okvire, ki že sedaj odstopajo od fiskalnega pravila, poglejte, potem tukaj nekaj i v redu. Kaj se bo zgodilo potem, ko bo gospodarska rast manjša. Zaradi tega jaz enostavno tega odloka ne morem spreti iz čisto, bom rekel, strokovnih zadev, strokovnega zornega kota, kot seveda tudi ne zaradi tega, ker enostavno ta okvir javnih financ za prihodnje leto ne pomeni srednjeročno in dolgoročno nič dobrega. Ne pomeni tega, da bomo imeli dejansko neko možnost za stabilno vodenje fiskalne politike, če že sedaj presegamo to za 270 milijonov evrov, kot piše Fiskalnemu svetu. In jaz bi res tukaj prosil ministra, če lahko seveda glede tega se nekako opredeli, ker Fiskalni svet ni, bom rekel, kar neka inštitucija mimo katere ne bi dejansko mogli iti. Hvala lepa. Toliko za enkrat.
Hvala, gospod poslanec. Zagotovo in sem tudi osebno prepričan, da v tej dvorani ni nikogar od poslank in poslancev, ki bi k tako pomembni zadevi kot je odlok v okviru za pripravo proračuna za leto 2019 pristopal na lahkoten način. Glede tega mislim, da ni nobenega strahu. K temu pristopamo vsi skupaj skrajno odgovorno.  Vmes sem dobil informacijo, ki, moram reči, da me je malo šokirala, ker je do fundamenta banalna, da predstavnikov Fiskalnega sveta ni na seji zato, ker niso prejeli pošte. Če verjamete ali ne, to sem dobil sedajle informacijo. Zanesljivo je težava, da jih tu i, jaz tudi v uvodni razpravi nisem izzval ministra posebej na to, da bi dajal odgovor na tisto, kar je fiskalni svet v oceni zapisal. Je pa res, da smo mi to v pisni formi vsi dobili. Poslanec Šircelj je zadeve izpostavil, kar je tudi, po moji oceni, zelo korektno storil in zdaj glede na tisto kar je bilo v oceni Fiskalnega sveta zapisano, pozivam gospoda ministra, da se do tega opredeli. Gospod minister, izvolite, imate do tega.
Andrej Bertoncelj
Hvala lepa predsednik.  Fiskalni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi pripravil oceno. Vlada se je oziroma najprej Ministrstvo za finance je pripravilo svoje stališče do te ocene in Vlada je sprejela svoje stališče glede te ocene in stališče Vlade je priloga temu gradivu. Tako, da mi smo v tem odgovoru stališča Vlade se dokaj podrobno opredelili do ocene fiskalnega sveta. bom vseeno dal par poudarkov. In sicer, najprej poudarek okrog zdržnosti javnih financ. Poglejte, to je graf, ki ga je pripravila Evropska komisija. Žal ne moremo projecirati, in to rdeče so primanjkljaji in to gor, kar skoraj ne vidite, so presežki. Tako, da glede odgovorne fiskalne politike v preteklih letih preteklih vlad, pod katerim je bila tudi vaša, niti ne bi izgubljal besed. Lahko navedem par primankljajev. V letu 2007 je bilo skoraj 2 %, v letu 2009, 2010 skoraj 6 % primanjkljaj, v letu 2011 - 7 %, v letu 2012 - 4 %, v letu 2013 - 15 %, v 2014 - 6 %, 2015 - 3 %, 2016 - 2 % in potem k sreči leto 2017 prvič beležimo po dolgih letih presežek 0,1 %. V letu 2018 in v letu 2019 ravno tako beležimo presežek. In jaz sem večkrat v svojih razlagah že poudaril, prvič na samem zaslišanju kot kandidat za ministra in večkrat do zdaj, za mene je prvi ključni cilj doseganje presežka, proračunskega presežka. Jaz mislim, da je to za Slovenijo po dolgih letih, pred tremi leti sem poudaril, smo izšli iz tega presežka, prekomernega presežka in ga tudi v letu 2019 dosegamo v višini 0,4 % v odnosu na BDP v strukturi S13 sektorja država in 0,3 % v odnosu na državni proračun. Enako pomembno, mogoče celo bolj in tudi trendi v Evropski uniji, če jim sledite, gredo v to smer, je poudarek na zmanjševanju javnega dolga. Mogoče je bilo premalo poudarjeno, mogoče se res ne znamo pohvaliti, ampak smo druga najboljša država v evropski skupnosti v zmanjševanju javnega dolga. Res da zardi gospodarske rasti, ampak tudi gospodarska rast, dajmo si priznati, ni samo zunanje okolje, ampak je tudi notranje okolje, saj ne nazadnje smo jo sami naredili, da tako rečem, saj nam ni bila podarjena, 4,4 % v letu 2018, 3 % v letu 2017. Tudi v tem delu prisegamo povprečje Evropske unije. To nam gre zelo na roko in na tem valu bi bilo zelo dobro, da jahamo naprej in naša ocena je doseganje presežka v letu 2019 in nadaljevanje s presežkom, nominalnim presežkom v letu 2020.  Kje se razlikujemo v našem mišljenju do Fiskalnega sveta? Kot prvo, da se mi spopadamo z realnimi problemi, z realnim življenjem, z realnim okoljem kjer rešujemo tudi realne probleme ljudi.   (nadaljevanje) 0,4 razlika do 1 % presežka je tisti del, ki smo ga mi v tem delu namenili socialno ogroženim kategorijam. Ta del je še za dogovor, za plače z javnim sektorjem. Določen del je šel za zviševanje letnega dodatka, povečali smo minimalno plačo, čeprav ta del je dokaj javnofinančno nevtralen. In še bi lahko naštevali v tem delu. Dali smo 75 milijonov za socialnovarstvene prispevke in meni se zdi prav, da smo po dolgih letih del tega presežka, če rečemo, potencialnega presežka, saj tu gre za potencialne kategorije, namenili za socialno ogrožene kategorije.  Jaz sem tudi na hiringu dejal, da bo moja skrb povečevanje blaginje vseh generacij. Še enkrat poudarjam - povečevanje blaginje vseh generacij, saj to namen države. V tem delu se vsekakor lahko strinjamo ali ne strinjamo s to razliko, kam teh 270 milijonov dati oziroma v tem delu odvzeti. Moje stališče – zdaj bom govoril svoje mnenje kot minister za finance je, da jaz teh 270 milijonov kot predlaga Fiskalni svet, da jih vzamemo, lahko vzamemo samo socialno ogroženim kategorijam, dvomim, da bo kdo dvignil roko za to zmanjševanje socialno ogroženih kategorij.  Po drugi strani smo pa ena redkih držav v Evropski uniji, ki smo ob tem, da smo uspeli po dolgih letih nasloviti te socialne kategorije, ogrožene kategorije zagotoviti uravnotežen proračun, nominalni presežek. Jaz mislim, da je to po dolgih letih dosežek te države. Naslovili smo oboje, če želite, pa se bom zelo slikovito izrazil – naslovili smo to rumeno kategorijo, rumeno barvo, ki jo imamo v vseh mestih v Evropi že in prav, da smo to uredili in na drugi strani smo bili modri, če rečemo modri, dovolj modri, da smo ustavili(?) proračunski presežek, ob hkratnem zmanjševanju javnega dolga, ne samo v odnosu. Če bi podrobno prebrali piše polovica v tem v odnosu na(?) rast javnega bruto domačega proizvoda. Druga polovica je pa prišla z aktivnim zmanjševanjem, treba je potem to natančno brati. In v tem delu je od nas, od 19 držav Evro območja ali pa 27 držav Ekofin, da tako rečem Evropske skupnosti, bolj učinkovita samo Irska in mi med temi državami tudi najbolj učinkovito zmanjšujemo javni dolg – iz 70 bomo predvidoma v letu 2019 prišli na 66, 6 %. Do konca tega srednjeročnega obdobja, bomo dosegli Maastrichtski kriterij. Glejte, jaz sem tudi sam, da tako rečem po izobrazbi akademik, sem univerzitetni profesor ekonomije, tudi sam sem deset let vrtel te ekonomske modele, izračunaval. Tudi meni je zelo natančno poznan izračun proizvodne vrzeli, s katero se v Evropski skupnosti vsi finančni ministri, nekateri še pa posebej – slovenski pa še prav s poudarkom ukvarjamo ali pa dajemo z Evropsko komisijo, ker s tega naslova nastopijo velike razlike, kdaj se kakšen kriterij doseže. Če vzamete metodologijo evropske skupnosti, ki je dokaj konservativna, bo večji, če vzamete že metodologijo IMF, ki je bil pred kratkim tu in s katerim smo se dogovorili, da še on samostojno, neodvisno razdela to metodologijo, bomo prišli do velike razlike in se bodo te razlike tudi v teh izračunih pokazale kot manjše. Res je, da mi izkazujemo pozitivni output kot se reče, ampak na drugi strani kot je bilo tudi predstavljeno s strani direktorice UMER, nam pa drugi kazalci kažejo pa manjše rasti - obseg bančnih posojil in tako naprej, nam pa ne kažejo tako velike rasti. Torej, v tem proračunu oziroma predlogu odloka in seveda naprej, v nadaljevanju predloga rebalansa gre za premišljeno uravnoteženje rebalansa proračuna z vidika, da naslovimo socialno ekonomske, če želite, družbene razmere, ki se nahajajo ta hip v Sloveniji in širše v Evropi in na, da drugi strani dosežemo dva ključna makroekonomska kriterija. Nominalni presežek, jaz bom rekel ja, ta hiša stoji na trdnih temeljih in jaz se bojim, da bi, ne v tej smeri, da bi jemali, v tem delu teh 270, jaz v tem delu prej opozarjam, da ostanemo na tem nivoju, kot smo si ga zastavili v tem odloku in dva, zelo aktivno zmanjšujemo javni dolg in glejte ti kriteriji se tudi v okviru evropske skupnosti spreminjajo. Jaz sem član evrske skupine kot minister za finance po funkciji in seveda, tudi v okviru EKOFIN se zdaj vrši razprava o fiskalnem svetu evropske skupnosti in kakšni naj bodo novi kriteriji in iz enoletnih, bi rekel, / nerazumljivo/ preverjanj prihajamo na tri leta in tistih(?) štiri makroekonomskih kriterijev in tistih tri odstotni primanjkljaj, ki ni več med kriteriji, glavni poudarek in edini od teh kriterijev(?), ki bo ostal, je javni dolg. In kaj se v evropski skupnosti, bom rekel, ministri najbolj bojimo? Bojimo se dveh stvari – primanjkljaja in povečevanje javnega dolga. In mnoge in bistveno bolj razvite države od nas gredo v to smer. Mi smo se zavestno odločili za delno restriktivno politiko v tem smislu, ne pa za strogo restriktivno politiko, zato, da bomo ujeli en kriterij, ki je »itak« v neki fazi spreminjanja. In bom rekel tako maastrichtski kriteriji. Seveda, jaz ga poznam, ker sem to tudi, bom rekel, raziskoval, predaval na univerzi, je tako, kaj pa če bi se takrat v Maastrichtu odločili za 70 % stopnjo v odnosu na BDP ali pa, kaj pa če bi se odločili na 50 % stopnjo na BDP, pa mi povejte, katera je pravilna glede na 60? Dajte mi ekonomsko to razložit, če mi kdo lahko. Tudi v akademski razpravi nismo prišli nikoli do konca. To je bila pač, dajmo temu reči, umetno določena neka meja, nek cilj in prav je, da je, glejte in mi sledimo temu cilju, od evropskih držav praktično najbolj. Irska res da zmanjšuje bolj intenzivno, ampak mi v tistih enih dvajsetinah kot je pravzaprav še bolj intenzivno in v letošnjem letu bo tudi oziroma v drugem letu, za zmanjševanje, pravzaprav v letošnjem letu, bo pravzaprav tudi kupnina iz naslova privatizacije, glejte 90 % bo šlo za zmanjšanje javnega dolga, bile so zelo različne zadeve in moja odločitev je bila, da gre to izključno za zmanjševanje javnega dolga. Torej, mi smo zelo ciljno, zelo preudarno pripravili ta odlok in bomo v tem smislu nadaljevali k pripravi rebalansa in mislim, da gre za nek uravnotežen pristop in seveda jaz ga kot takega zagovarjam. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Poslanec Andrej Šircelj, replika, prosim.
Hvala lepa, predsednik. Glejte, mi imamo v tej državi en inštitut, to je inštitut, je fiskalni svet in zdaj, ali bomo upoštevali to, kar fiskalni svet pravi ali ne? Zdaj, jaz verjamem, da lahko gremo pri vsakem odgovoru, zaradi mene do leta 1975 in od tam naprej začnemo govorit, lahko začnemo tudi od leta 2004, nimam nobenih težav, če se ob tem dejansko tudi neposredno pove, kakšen je pa odnos danes in tukaj. Jaz tega sicer ne delam, da bi šel toliko v zgodovino, ampak, prav. Mislim, da Evropska komisija danes opozarja Slovenijo predvsem na zelo velik strukturni primanjkljaj. To dela tudi fiskalni svet. Drugo, lahko se mi pogovarjamo o, kdo je v Evropi najboljši, pa kdo je malo slabši, pa tako naprej. Pa tudi, še nekaj drugega moramo zraven vedeti, tudi ta evro skupina, o kateri je minister govoril – nima enakih vatlov. Poglejte si Ciper pa Grčijo pa poglejte si danes Italijo. Tukaj se lahko potem vprašam, če minister pač v evro skupini sodeluje. Moram reči, da sem tudi jaz včasih ene trikrat tam bil. Pa vem, kako ti sestanki dejansko potekajo. Potem je seveda vprašanje, ali je Italija zrela za to – za posebne ukrepe in zakaj ne. Če ima 130 % dolga.  To se pravi – jaz bi dejansko želel postaviti v ta okvir tudi to, da enostavno govorimo tukaj o mnenju Fiskalnega sveta. To je prva zadeva.  Zdaj, drugo. Vsi se strinjamo, da morajo tudi socialno ogroženi dobiti nekaj od gospodarske rasti. Kje bom jaz vzel tukaj? Zaradi mene bi se lahko Nova ljubljanska banka prodala za 270 milijonov boljše. Tukaj ni zdaj vprašanje, a veste, da bomo mi licitirali – mi smo morali to dati. Glejte, tukaj gre za prerazporeditev. In vsi se tukaj strinjamo, ja, da je treba socialno ogrožene podpreti. Tukaj sploh ni glede tega nobene razprave, nobenega neskladja. Vendar državni proračun ima še druge prihodke in to seveda lahko tudi drugače pač uredi.  Tako da jaz sem vesel, da ima Slovenija tako krasne rezultate glede drugih držav. To me potem bolj skrbi, kam gre Evropa. Ampak – še enkrat – govorimo o mnenju Fiskalnega sveta. In to mnenje Fiskalnega sveta je, bom rekel, zaskrbljujoče, ker opozarja na neskladje na področju fiskusa.
Hvala, gospod poslanec. Nadaljujemo z razpravo, in sicer je zdaj takole. Najprej je na vrsti poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Jožef Horvat in za njim poslanec Jože Lenart. Pa še potem za njim poslanec Miha Kordiš. Tako da dajem besedo poslancu Luku Mescu.  Gospod Mesec, izvolite.
Ja, hvala za besedo. Zdaj, najprej ne morem mimo polemike z gospodom Šircljem. Kot je razvidno, je danes prišel v sobo ob osmih zjutraj kot fiskalni konservativec. Ampak ne moremo pa mimo tega, da ta fiskalni konservativec stoji za predlogi, ki letijo že celo jesen, kot so znižanje DDV, ki bi blagajno prikrajšal za 600 milijonov evrov, kot so znižanje dohodnine, ki ga predlagajo na tej seji, ki bi javno blagajno prikrajšalo za 250 milijonov evrov. Podpira v bistvu vse ukrepe raznorazne, pač davčne reze in odpustke. In ne vem, gospod Šircelj, če je to tako fiskalno konservativno kot nam trenutno – ali pa fiskalno, kako bi rekel, smotrno, kot nam trenutno poskušate prikazovati.  Zdaj, kar se tiče moje ocene Fiskalnega – ocene Fiskalnega sveta. Jaz mislim, da je res slaba. Ampak je slaba zaradi tega, ker pač slabo ocenjuje. Prvo, kar je, je to, da je pogled Fiskalnega sveta popolnoma napačen. Imeli ste stališče Umarja, ki je bilo jasno. V Sloveniji se začenja ohlajanje. Razlog za to je zniževanje izvoznega povpraševanja. Gospodarsko rast pa pri življenju drži povečevanje domačega povpraševanja. Torej, kaj mora Vlada narediti, da zadržuje gospodarsko rast? Spodbujati domače povpraševanje. In najboljše je tako, da to naredi ne z nižanji dohodnine in podobno – ki, ker se prenašajo navzgor po lestvici, vedno bolj koristijo bolj premožnim, ki imajo manjšo nagnjenost k potrošnji – ampak tako, da pomaga predvsem skupinam z najmanjšimi dohodki. Prvič, zato ker je to socialno pravično. In drugič, zato ker imajo te skupine največjo nagnjenost k potrošnji. Se pravi, njihov denar se najhitreje obrne v domačem gospodarstvu, ker ga imajo najmanj in ga najhitreje potrošijo.  Zato mislim, da je Vlada naredila prav, da se je odločila podpreti Zakon o minimalni plači. Naredila je prav, da se je odločila, da podaljša dvig socialnih pomoči za 100 evrov. Naredila je prav, da smo speljali povišanje dohodkov za upokojence. To je glavna potrošnja nekako v tem smislu. Zdaj, kaj je moja kritika okvira je pa to, da ga težko presojamo, če je ustrezen ali ni, ker nismo še videli drobovja proračuna, ne poznamo podprogramov, ne vemo zakaj je predviden denar v tem proračunu. Zato se danes težko odločam o podpori. Glasoval bom vzdržano. Rad bi pač čim prej to videl, kam bo denar šel, ampak jaz mislim, da poleg omenjenega, se pravi, povečevanja socialnih prejemkov takšnih in drugačnim se strinjam z ministrovim izhodiščem, da se mora Slovenija v tem drugem delu konjunkture pripravljati na prestrukturiranje gospodarstva in na razvojni preboj. Prvi razlog za to jem spet kritiziram, Fiskalni svet, da je ta država predolgo verjela v, recimo, temu državo Miltona Friedmana, v kakršno še sedaj verjame Fiskalni svet. To je država, ki samo bdi na trgi, ki naj bi se samo regulirali. Ona pa pač malo privarčuje in potem v krizi vskoči. To je napačno in celo desetletje izkušenj nam kaže na to, da je to napačno. Tako politiko so vlade več kot desetletje vodile. In posledica je, da je tehnološka struktura gospodarstva le ta 2018-2019 po izračunih ekonomistov nekje 1 do 2 % boljša kot je bila pred dobrimi 10 leti. Zato država mora začeti nekaj drugega. Država mora postati aktivna pri spodbujanju razvoja in mora začeti, če želimo dočakati razvojni preboj, resno začeti vlagati v razvoj in raziskovanje. Če boste vprašali, recimo, starejše ljudi iz Inštituta Jožef Stefan in tako naprej, vam bodo povedali, da je Slovenija prava država v 80-ih, prva evropska država, ki je takrat sredstva za raziskovanje in razvoj podvojila. Bili smo v nekaterih pogledih, recimo, v robotiki boljši od vseh sosednjih držav vključno z Avstrijo in Italijo. Zadnja leta v tem smislu stagniramo. In razlog za to je, da se je država iz tega sektorja umaknila in da smo trenutno na repu evropskih držav po tem koliko sredstev vložimo v razvoj in raziskovanje, pa čeprav je tam notri ključ do razvoja. Če ne bo država vlagala ne moremo računati na to, da se bo razvojni preboj kadarkoli zgodil.  Druga stvar, ki je ne vem, ampak bi jo rad videl v proračunu je, da se uresničijo zaveze iz koalicijske pogodbe. Predvsem minister je prej že govoril, da mora država skrbeti za blagostanje vseh generacij. Jaz bom tukaj opozoril na mlade, ki so pogosto spregledani. Umar omenja, da se na slovenskem notranjem trgu zbuja gradbeni sektor, prebujajo se investicije v stanovanja, ampak to ima tudi negativne učinke. če pogledate koliko so poskočile cene stanovanj v urbanih predelih, predvsem v Ljubljani in v Kopru, in koliko so skladno s tem poskočile najemnine boste videli, da si danes, ne vem, nek mlad par, ki študira v Ljubljani sploh ne more več zamišljati, da bi ob tukajšnjih plačah lahko plačeval najemnino za neko spodobno stanovanje v Ljubljani. In to je tudi vloga države. Država, bom tako rekel, tudi zaveza v koalicijski pogodbi, se je zavezala, da bo pridobila 10 tisoč novih javnih stanovanjskih enot. In mislim, da na to ne moremo čakati ena, dve, tri leta, ampak je treba nemudoma narediti plane, kako bomo to naredili.  Drug s tem povezan dejavnik je javni prevoz. Če pogledate, kako vozijo slovenski vlaki boste videli, da, recimo, v Gorico z avtom pridete v uri in 10 minut, z vlakom se boste vozili 2 in 45 minut brez direktne povezave med Ljubljano in Novo Gorico. Se pravi, da živimo v državi kjer je težko živeti v enem mestu, recimo, v Mariboru in delati v drugem, recimo v Ljubljani ali pa obratno. Pa ni smo Maribor-Ljubljana, ampak lahko enako rečemo za Novo Gorico, Koper, Jesenice, Novo mesto, da ne govorimo o kakšni Beli Krajini ali pa podobno. Tukaj opozarjam na drugo prioriteto, ki je že več kot desetletje zanemarjena. To je modernizacija železnic, ki ne moremo reči, da so naše sploh v 20. stoletju, so bolj v nekem poznem 19., potem, s kakšno hitrostjo se premikamo po slovenskih tirih. Tako da, skozi oči Levice, je presežek, ki je načrtovan v proračunu, v bistvu še prevelik. Prevelik je zaradi tega, ker je družbenih potreb, ki so bile predolgo zanemarjene, v tem trenutku preveč, da bi si lahko privoščili presežke. Pod Maastrichtskimi kriteriji bomo ob rednem odplačevanju dolga, in če uspešno uspemo zadržati rast notranjega domačega povpraševanja, ki ga lahko zadržujemo tudi z investicijami v stanovanja, z investicijami v infrastrukturo in podobno, z investicijami v razvoj in raziskovanje, da ne govorim o tem, bomo pod 60 % javnega dolga v dveh letih. Mislim, da to sploh ni vprašanje. Vprašanje je samo ali bomo uspeli voditi dovolj pametno politiko, da bomo zadrževali gospodarsko rast, in da bomo okrepili ključne sektorje države za razvojni preboj in to je naloga tega proračuna. Zato pozdravljam, da gremo v ekspanzijo, ampak mislim, da bi si lahko privoščili še več. Glede na to kar se dogaja po Evropi, če pogledate Italijo, ne govorim o Franciji, Francija ima letos 1,8 % gospodarsko rast, se pravi, je v gospodarski rasti, pa bo imela proračunskega primanjkljaja 3,4 %, kar je pod dovoljenimi maastrichtskimi kriteriji. Tako, da mislim, da nas fiskalni konzervativizem evropske komisije ne sme skrbeti, ker bodo oči uprte drugam in države, ki bodo imele presežek v proračunih, kar ga Slovenija bo imela, sploh ne bodo problem. In v tem smislu mislim, da je lahko presežek manjši kot je predviden, tako da, kot rečeno, ker ne vem v bistvu kaj so proračunske prioritete, ker nisem videl drobovja tega proračuna, lahko o tem samo ugibam. Ampak, če se pogovarjamo samo o tem koliko sredstev se bo namenilo, mislim da ne bi bilo nobenega problema, če se, bom tako rekel, 95 ali pa 99 % vsega proračunskega presežka investira, pametno investira v prihodnji razvoj. Ta denar bo bistveno bolje porabljen, če ga plasiramo v gospodarstvo kot če ga varčujemo zaradi neke ideologije, ki jo pri nas prodaja fiskalni svet, pa je zastarela in v zadnjem desetletju se je po celi Evropi pokazalo, da je napačna.  Hvala.
Hvala gospod poslanec.  Naslednji razpravljavec na vrsti je poslanec Jožef Horvat. Izvolite gospod Horvat, imate besedo.
Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav gospodu ministru, direktorici Umarja in vam, kolegice in kolegi!  Gospod predsednik, cenim vaše prizadevanje, da bi vendarle privabili člane Fiskalnega sveta na to sejo, ki pravzaprav brez prisotnosti Fiskalnega sveta nima neke prave teže. Sam nisem odvetnik Fiskalnega sveta, vem pa, da je Državni zbor sprejel Ustavo, vem pa, da je Državni zbor sprejel Zakon o fiskalnem pravilu in vem tudi, da je Državni svet tisti, ki je postavil Fiskalni svet, torej je na nek način naš.  Gospod minister, uvodoma, seveda jaz se z vami strinjam, da je prav, da imajo vsi državljani nekaj od te silne gospodarske rasti. To silno sem dodal jaz. Seveda je nad evropskim povprečjem, itn., ampak normalno, ko ti zelo nizko štartaš, potem so procenti visoki. Zato smo mi rekorderji kar se tiče rasti merjene v procentih. Če se pa začnemo pogovarjati o absolutnih številkah,   (nadaljevanje) bruto domačega produkta na zaposlenega, na državljana, potem pa so majčkeno slabše volje in jaz ne bi želel, da se tej slovenski družbi še kdaj ponovi dramatična situacija, ko smo pa beležili gospodarsko rast minus 7 ali pa minus 7, 5, ampak teorija nas uči, ane gospod minister, da se gospodarstvo giblje v nekih ciklih in oba tudi veva, da smo dolga leta potrebovali – sedem, morda osem, da smo prišli spet na tisti BDP, kot smo ga imeli leta 2008, torej v letu pred krizo. Zdaj, kar se tiče vseh makroekonomskih razmer, gibanj po svetu, političnih in drugačnih, lahko rečemo, da prihaja prelomno leto. Leto 2019 bo na nek način prelomno, v katerem bi morala Slovenija močno spodbuditi reinvestiranje dobičkov v tehnološke in človeške resurse, da bi dosegala bistveno višjo dodano vrednost. Tukaj imamo strahoten problem in tukaj smo, če govorimo o produktivnosti, 20 % pod evropskim povprečjem, zato imamo nizke plače, zato imamo nizke plače. No, na drugi strani je Nemčija, 20 % približno nad evropskim povprečjem in zato imajo tam visoke plače, po približno istih življenjskih stroških.  In mi si seveda prizadevamo, to kar ste rekli gospod minister, da morajo vsi imeti nekaj od gospodarske rasti, si prizadevamo, da bi slovenska politika razumela, še več kot razumela, udejanjila socialno tržni model gospodarstva, socialni tržni model gospodarstva. Zdaj, zlobni jeziki nam vedno govorijo, da smo mi zaščitniki menda kapitalistov ali koga že, ampak gospodarstvo razumemo kot logično celoto, ker so seveda, tako kot nam povejo na terenu direktorji, lastniki podjetij, kjer so delavci tisti, ker je njihov tim, njihovi sodelavci so največji kapital in to mi tudi v naših razpravah in programu podčrtujemo.  Torej, z gotovostjo lahko trdimo, da je bilo leto, ki se izteka, leto 2018 razdeljeno na dve polovici. Na prvo polovico, ki je trajala tam do vključno junija in jo je zaznamoval vrhunec konjunkture, podjetniki pa so se večinoma utapljali v izjemno visokih naročilih. In na drugo polovico leta, se pravi julij in naprej, ko so se pa že kazala resna znamenja ohlajanja. Soočali smo se in se še soočamo s še več geostrateških negotovosti, ne ravno stabilne politične in podjetniške razmere doma in možnost kaotičnega Brexit.  Če nas boste gospod minister ali pa, če nas bo Vlada prepričala, da je ta okvir za pripravo proračunov Sektorja država za obdobje do leta 2020 takšen okvir, kjer bomo… ki bo zagotavljal našo odpornost za morebitno gospodarsko ohlajanje, recesijo, bog ne daj krizo, ampak vemo, še enkrat kako se gibljejo zadeve v svetovni ekonomiji, po tem, torej v tem primeru, če ta okvir za pripravo proračunov Sektorja države zagotavlja našo odpornost, potem jaz nimam težav s podporo temu odloku oziroma noveliranju odloka.  Rad bi tudi slišal s strani Vlade, kaj bo sama naredila za povečanje produktivnosti. Samo nizki produktivnosti lahko pripisujemo, da so se plače v Sloveniji, bruto plače v povprečju, v obdobju od leta 2014 do spomladi 2018, dvignile za manj kot 5 %. V Nemčiji 22, v Avstriji 25 %. In če nam bo Vlada zagotovila, da bo s tem proračunom, s tem okvirom, ki ga danes tukaj obravnavamo, zajezila beg možganov, beg mladih – lani, letos naj bi jih bilo med 8 pa 9 tisoč. V glavnem mladih ljudi, v glavnem ljudi z znanjem. In če bodo ti proračunski dokumenti to zajezili – saj ne morejo 100-odstotno, razumem, ampak vsaj malo, da bomo obrnili trend. Potem bomo mi v Novi Sloveniji zadovoljni. Radi bi pa natančno videli, kateri so ti instrumenti, ki bodo pa tokrat mlade zadržali doma. Ker to, kar imamo trenutno, mlade odganja. Mlade odganja. Prihajam iz kraja severovzhodne regije. Ne vem, če se kdo v Vladi ukvarja s situacijo v Pomurju ali, bolje, v Prekmurju. Pa to zdaj ni tema. Lahko samo povem – in to bom najbrž moral še večkrat ponoviti in boste vsi razumeli, o čem govorim – če si v Prekmurju Slovenec, ti nihče ne pomaga. Edino Avstrija, no. Ker so pač vrata odprta. Spakiraš kovčke in greš ven.  Nadaljujem z letom 2019. To bo najbrž leto dveh planov. Plana A in plana B. Zdaj, poznavalci pravijo, da se bo rast nadaljevala. Čeprav bo nekoliko nižja. A obenem opozarjajo, da je tudi za krizo leta 2009 znal napovedati le redko kdo. Nas je presenetila vse. V letu 2019 bomo tako živeli na več prelomnicah. Ne le na eni. Pa mi dovolite, da na hitro naštejem in razložim samo tri. Eno so geostrateške prelomnice. Trgovinske in carinske vojne. Razraščanje desničarskega in levičarskega populizma. Brexit. Vojna žarišča in tako naprej. Prehod iz bipolarnega v multipolarna razmerja moči v svetovni politiki in gospodarstvu lahko v vsakem trenutku zaneti večjo krizo.  Zdaj, če beremo – morda to komu ni všeč, ampak jaz pač berem razprave dr. Egona Zakrajška – in ta pravi, da je pravzaprav najbolj nevaren kaotični brexit. Čez nekaj ur pravzaprav bomo vedeli, kakšen bo ta brexit. Nekdanji zunanji minister je rekel, da brexit za nas ni pomemben. Ker da baje nimamo veliko direktne blagovne menjave. Pozabil je seveda povedati, da pa je zelo močna gospodarska povezava med Nemčijo in Združenim kraljestvom. In vemo pa, da je pa močna gospodarska povezava med Slovenijo in Nemčijo, ki je naša najpomembnejša trgovinska partnerica. Daleč najpomembnejša. In če tam, kot večkrat pravimo, kdo kihne, smo mi takoj prehlajeni. Drugič – vladne prelomnice. Ne ravno stabilna Vlada ne vzbuja veliko upanja, da v naslednjih lahko pričakujemo ukrepe za razvojni preboj. Nas je najbrž že kar nekaj, ki bomo o tem govorili. Mi potrebujemo razvojni preboj. Ker ga enostavno v teh letih konjunkture nismo uspeli narediti. To pač moramo ugotoviti. A leto 2019 bo prineslo vsaj nekaj streznitve. Obljubljeno je bilo nekaj ukrepov za spodbujanje podjetništva. Med drugim zlasti občutna razbremenitev dela. Višje neto plače za vse. To smo govorili na novembrski seji poslanci Nove Slovenije. Potrebujemo višje plače za vse. Višje neto plače. Zdaj – te bodo ali pa jih ne bo. Če razbremenitve plač ne bo, bo jasno, da bodo visokokakovostni kadri še naprej zapuščali Slovenijo. Razen, če bo – če ima Vlada kakšno drugačno trditev. To je pač naša trditev.  Delavce v podjetjih pa bo Vlada še naprej obravnavala kot drugorazredne. Vlade so namreč od krize naprej bistveno bolje skrbele za glasne interesne skupine kot pa za zaposlene v podjetjih, kar je absurdno, saj so prav ti, zaposleni v podjetjih, najbolj številni volivci, ki že leta čakajo na avstrijski zgled – manjše obremenitve plač. In tretja prelomnica, tehnološke prelomnice. Negotovo zaradi pričakovanih večjih tehnoloških sprememb, zlasti v industriji, mobilnosti in energetiki, je velika. Slovenija ima trenutno zdravo podjetništvo, saj imamo številne nišne zmagovalce. Mnogi niso običajni, ampak so razvojni dobavitelji z močnimi razvojnimi oddelki. Ti so najbolj neodvisni. A hitre tehnološke spremembe lahko prizadenejo marsikoga, res pa, marsikomu ponujajo tudi nove priložnosti. V takšnih razmerah, kolegice in kolegi, bi morali vsi strniti vrste in podpreti ukrepe za spodbujanje reinvestiranja dobičkov v tehnološke in človeške zmogljivosti za višjo dodano vrednost. Upam, da ste slišali, da sem rekel, da(?) tudi človeške zmogljivosti, človeške resurse. Normalno, saj zagovarjamo socialno tržni model gospodarstva. Delavci so največji kapital vsake gospodarske družbe. Vlada, podjetniki, javni uslužbenci – vsi, vsi bi morali nekako strniti vrste. In, po naši oceni, po oceni Nove Slovenije, ključna naloga vlade, kar bi pa moralo se videti seveda tudi v proračunskih dokumentih, je dvig produktivnosti. Produktivnost je eden od osnovnih sintetičnih kazalcev gospodarske razvitosti in ne želim reči, da je država enako, da država mora enako funkcionirati kot podjetje, kot gospodarska družba. Tu, po moji oceni, ni, ne sme biti enačaja, dejstvo pa je, da bi pa država po zgledu gospodarskih družb, gospodarstva, podjetništva, se morala tudi znati racionalizirati. Kaj smo mi videli, ne vem, v zadnjih šestih, lahko tudi več, letih, na področju racionalizacije vladanja, če hočete? Racionalizacije vlade? Jaz razumem, tu nisem nek kritik, da, ko pridejo novi ministri, morajo zaposliti nove ljudi, ki jim zaupajo, jaz pravzaprav s tem nimam težav, imam pa težave, če ne bo rezultatov. Če hočete imeti deset državnih sekretarjev na posameznem ministrstvu, pa jih imejte, OK, ampak čez pol leta vas bomo vprašali po rezultatih. Pa še nekaj bom potem predlagal, če bo preveč državnih sekretarjev boste morali imeti enega samo za to, da bo vse koordiniral. Tukaj pogrešamo konkretne ukrepe, racionalizacija države, če hočete, vsi pred volitvami govorimo o vitki državi. Dobro se sliši, marsikdo to, pa večina tega ne razume, zgodi se pa »itak« nič, ne, zgodi se, ampak ravno nasprotno in še, ne bi želel, da zdaj v tej gospodarski rasti, v nekem evforizmu, še naprej imamo potratno državo, ker to, kar se mi danes pogovarjamo, gospe in gospodje, tisti, tistih, recimo da imam v mislih vsaj 280 tisoč tistih, ki živijo pod pragom revščine, tega ne razumejo oziroma samo čakajo, kdaj bodo dobili kakšen krajcar več. Četrt milijona in več ljudi živi pod pragom revščine in mi smo socialna država. Takšna, ki je naredila tako kompliciran sistem, da socialni denar ni dostopen ali pa zelo težko dostopen, da sem bolj natančen. V tem je problem. Imam v mislih seveda tudi tiste, če že gledamo nazaj, ki so, seveda isti, ki so še živi in jim je Svetlih(?) vzel tistih nekaj evrov na dan, kako ti naj mesec preživijo? Kaj pomaga tem 4 % in 5 % gospodarska rast. Glejte, tukaj, tukaj je problem in jaz zdaj ne bom govoril o strukturnem deficitu, o preslabem naporu, ker kot rečeno, nisem v prenizkem fiskalnem naporu, nisem pač odvetnik Fiskalnega sveta, cenim pa to, kar je Fiskalni svet napisal. In je tudi ocenil, da bi moral biti presežek vsaj na nivoju 1 % BDP. Zakaj? Zato, da bi se pripravljali in si zgradili večjo odpornost na morebitno prihajajočo krizo.  Močno me skrbi, in s tem zaključujem, me skrbijo podatki kitajskega statističnega urada, ki je ob koncu tedna sporočil, da je kitajska gospodarska rast novembra padla na 5,4 %, ker je najmanj v zadnjih 10 letih. Zato je vrednost delnic na azijskih borzah padla od 1 do 2 %. Zakaj nas zanima Kitajska? Zato, ker se je močno zmanjšalo, za približno 14 $ se je zmanjšala prodaja osebnih avtomobilov v mesecu novembru, evropskih avtomobilov na Kitajskem, kar pomeni, da bo Kitajsko ohlajanje najprej v Evropi čutila Nemčija in z njo Slovenija. To sem sam dodal. Morda se minister ne bo s tem strinjal.  Zaenkrat še nisem dobil nekega zagotovila, da ta odlok zagotavlja odpornost na morebitno prihodnjo gospodarsko krizo, zato z moje strani ne bo podpore. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Naslednji razpravljavec je poslanec Jože Lenart.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Ves čas te 13. vlade se suče praktično vsaka zadev okoli vzdržnosti proračuna oziroma fiskalnega pravila, to nam je, bom rekel, sami smo prisotni temu in lahko se o tem prepričamo. Temelj vzdržnosti kratkoročnega, srednjeročnega in pa tudi dolgoročnega proračuna je stabilna gospodarska rast, ki temelji na BDP in dodani vrednosti. V tem smo si verjetno zelo enotni. In danes je bilo to tudi skoraj od vsakega razpravljavca to poudarjeno. V zadnjih letih sledimo tej visoki rasti slovenskega gospodarstva, ki pa seveda temelji na samem izvoz, na rasti produktivnosti, ki pa je še bistveno premajhna, na rasti na vlaganju v nove panoga od dejavnosti z visoko tehnologijo in s tem višjo dodano vrednostjo. Tudi tu verjetno smo si enotni. Seveda istočasno, ko o tem govorimo pa ne moremo mimo nekega dejstva, da smo to dosegali je eno dejstvo, da smo v tem tisočletju morali se odreči veliko podjetij v delovno intenzivnih panogah, kjer je dodana vrednost med najnižjimi. To je bilo sicer zelo boleče, ampak nujno. Kolega Horvat verjetno se strinjava, tudi na vašem področju eno največjih podjetij, ampak to so krite zadeve, ampak vemo, da rast takih podjetij verjetno ne moremo graditi.  Torej, odpiramo vrata razvoju, naložbam, ki prinašajo visoko dodano vrednost in s tem zagotavljamo razvoj. Iz tega razloga je nujno, da smo v tem kratkem obdobju te vlade takoj pristopili k nekaterim ukrepom, ki smo jih izvedli oziroma sprejeli v Državnem zboru v okviru ZIPRS. Ne bi okoli tega razpravljal, ker tudi danes je bilo že veliko povedano. Vemo kateri ukrepi so in o tem je bilo veliko govora v teh zadnjih mesecih. Torej, v cilju optimalnega razvoja med kapitalom in pa socialo, ki v zadnjem letu ni šlo vzporedno, dokaz temu je B kapitala. Povedano na kratko in tudi danes je marsikdo od nas širše okoli tega razpravljal. Prepričan sem, da je ta pot prava, pot, ki jo peljemo in tudi današnja seja teče okoli tega, teh ukrepov, ki so pripravljeni.  Poglejte, razvoj ne more temeljiti na šparanju, ampak na temeljih pravih spodbud, vlaganj, nagrajevanj, ki zagotavljajo rast in vsesplošno zadovoljstvo. Spoštovani minister, mislim, da so to tudi vaše besede, da sem jih v nekem kontekstu na neki seji tudi ujel. Če to ni res, boste rekli da ni, ampak mislim, da sem to tudi vas slišal, da ste nekaj podobnega rekel.   (nadaljevanje) Seveda pa previdno in s sprotnim usklajevanjem in prilagajanjem na zunanje in notranje gospodarsko in širše okolje. To slednje pa je seveda pomembno. Jaz sem prepričan, da ta Vlada in tudi minister, Ministrstvo za finance to budno spremlja in upošteva. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Naslednji razpravljavec je na vrsti poslanec Miha Kordiš. Prosim.
Hvala za besedo predsedujoči.   Svojo razpravo bi rad začel z enim člankom, ki sem ga prebral za vikend, mislim, da včeraj, v nedeljo in sicer o ohlajanju kitajskega gospodarstva in o kitajskih statistikah, ki so prišle ven in so pokazale, da je Kitajska dosegla 5,4 % gospodarsko rast oziroma v kontekstu zadnjega desetletja, oziroma desetletij zgolj 5, 4 % gospodarsko rast. To je posebej pomembno, ker je Kitajska zelo velik razvijajoč trg, v katerega uvaža med drugimi tudi Nemčija. Še posebej je bilo v tistem članku izpostavljeno, da bo kratko tukaj potegnila nemška avtomobilska industrija. Kaj to za Slovenijo pomeni, veste. Struktura slovenskega gospodarstva je in še vedno ostaja podizvajalska, torej nizka dodana vrednost, nizka tehnološka raven, v glavnem kot pozicija globalnega ali pa vsaj evropskega dobavitelja za ključne metropole zahodnega kapitala. Prednjači tukaj seveda Nemčija in nemška avtomobilska industrija.  Zakaj to omenjam je, ker to nosi za seboj direktne posledice tudi za to, kako naj Slovenija kroji svojo proračunsko politiko. Če želimo preseči to podizvajalsko strukturo slovenskega gospodarstva, kramarstvo malih podjetij, ki ne morejo imeti razvojnih oddelkov, ki se ukvarjajo s storitvami in tako naprej, se moramo odmakniti od Maastrichtskih kriterijev. Nobeno zmanjševanje proračunskega primanjkljaja ali pa nobeni proračunski presežki, ki ostajajo mrtvo na računih, ne bodo pomagali k temu, da se slovensko gospodarstvo prestrukturira. K temu tudi ne bo pomagalo pospešeno zniževanje javnega dolga – prav nasprotno in če se želimo odkrižati te gospodarske Ahilove pete – ja sem to rekel, bom rekel še enkrat, odvisnost Slovenije od izvoza, zlasti izvoza na podizvajalski način je Ahilova peta in to se sedaj kaže. Če hočemo sanirati to našo Ahilovo peto, to pomeni prestrukturiranje gospodarstva in z vidika proračuna to pomeni vlaganje v razvoj, pomeni pa tudi vlaganje v blaginjo in tega žal aktualni proračun ne omogoča oziroma ne dela, vsaj ne v dovolj veliki meri. Moje besede ne potrjujejo samo statistike. Iz makroekonomskega področja lahko pogledamo tudi vsakomesečne objave, ki jih da od sebe Zavod za zaposlovanje, kakšni profili iskalcev zaposlitev se iščejo. Ne iščejo se ne vem kakšni programerski »maherji«, ne išče se visoko tehnološki prebojni kader – kaj slovenski kapitalisti iščejo pa ne najdejo? Skladiščnike, šoferje, delavce v umazani proizvodnji in tako naprej. In slovenski kapital je oziroma slovenski menedžment in slovenski lastniki kapitala so zelo jasno pokazali, da nimajo nikakršne afinitete do ustvarjanja blaginje skozi tehnološko prebojnost, ampak gradijo svojo lastno luksuzno potrošnjo na lomljenju delavskih hrbtov. In država mora tukaj odločno poseči. Je na pobudo Levice tudi že posegla s tem, ko je dvignila minimalno plačo, pa je posegla tako, da je obdržala višino socialnih transferjev, ki smo jo v Levici zagotovili v prejšnjem mandatu in tako naprej, ampak to ne bo dovolj. Razvoj, infrastruktura – tukaj se spremeni kurz slovenskega gospodarstva. 835 milijonov proračunskega presežka, kolikor je napovedanega, v to smer ne hodi, v to smer ne hodi in posledice bomo lahko čutili zelo kmalu ob naslednji krizi. Je upadanje izvoza detektiral tudi Umar. Kot smo lahko slišali. Drugi argument, zakaj – drugi razlog, zakaj imam težave s takimi proračunskimi okvirji, je pa notranje povpraševanje. Kot rečeno, izvoz se ohlaja. Posledično se ohlaja gospodarska rast. In ravno to je točka, na kateri mora vskočiti država. Zato da drži pokonci domače gospodarstvo, da omogoča denarnemu proizvodnemu kolesju, da se obrača. In če to počne še na razvojno konstruktiven način, z vlaganjem v znanost, z vlaganjem v infrastrukturo, s posodobitvijo železniškega prometa in tako naprej, je seveda učinek dvojen. Prvi je popolnoma ta dejavnik notranjega gospodarstva. Ki začne presegati strukturo slovenskega gospodarstva kot podizvajalsko strukturo nemških koncernov. To je ta pač dvojni učinek, ki ga v trenutnih razmerah lahko dosežemo oziroma bi ga lahko dosegli, če še vedno ne bi vztrajali na pozicijah fiskalne konservativnosti. In tudi tukaj Fiskalnega sveta ne moremo ravno vzeti kot neke sila normativne inštitucije. Ker bi pot, ki jo je izbrala s temi proračunskimi okviri Vlada, v resnici še zaostril. Pa se kljub temu na tem odboru najdejo poslanci in stranke, ki igrajo advokate Fiskalnega sveta. In ga postavljajo kot neko sveto kravo. Mislim, Fiskalni svet, s takimi stališči ni sveta krava, ampak proračunski jastreb. Kot bi priletel direktno iz kabineta Ronalda Reagana. Pa so bili v Združenih državah še v času najhujšega fiskalnega konservativizma dovolj pametni, da ko so ugotovili, da je ta politika no-go, recimo na področju raziskav in razvoja, da so naredili korak nazaj iz uvedenih prostotržnih mehanizmov, so preklicali svoje ukrepe in posegli po razumnejših vzvodih, konkretno v vzvodih, ki so v državnih rokah oziroma v javnih rokah.  Če grem popolnoma konkretno na dve točki, ki me v tem kontekstu zlasti zmotita v tem proračunu, so to na strani odhodkov pokojnine – pardon, na strani odhodkov Nato zaveze in na strani prihodkov pokojnine. Natančneje – predvideva se zmanjšanje transferja iz proračuna v pokojninsko blagajno za 70 milijonov evrov. Zdaj, to samo po sebi še ne bi bilo problematično. Ker je primarni vir polnjenja proračunske blagajne vezan na plače. To so prispevki zaposlenih, so prispevki delodajalcev. Ampak mi vzporedno z rebalansom proračuna ne sprejemamo oziroma ne obravnavamo tudi zakonodaje, ki bi omogočila – A, na eni strani, dvig prispevkov v pokojninsko blagajno na način, kot smo se to dogovorili v koalicijski pogodbi. Torej, da se prispevki delodajalca izenačijo s prispevki delavca. In na drugi strani - pred seboj nimamo zakonodaje, ki bi postopoma dvignila pokojnine za – recimo za polno pokojninsko dobo čez prag revščine, ki je trenutno na 613 evrih. To sta dve določbi zapisani v koalicijski pogodbi, ki pa očitno ne bosta ugledali luči sveta ob tem proračunu, čeprav bi jo morali.  In v tem kontekstu pa me skrbi zniževanje proračunskega transferja v pokojninsko blagajno za 70 milijonov evrov. Ker se zapira na tak način manevrski prostor za ukrepe, ki bi lahko dvignili pokojnine tistim, ki imajo te pokojnine najnižje na eni strani, in na drugi strani, ki bi na bolj pravičen način obremenili delodajalce in s tem povečali prihodke v pokojninsko blagajno. Ne pravim, da se bo to nujno zgodilo, pravim pa, da vidim tu veliko nevarnost.  Potem pa nekaj popolnoma nasprotnega. V obrazložitvi predstavljenih proračunskih okvirjev, lahko beremo o tem, da bo šlo več denarja za zaveze v zvezi NATO. Nimamo zakonodaje, ki bi po točkah koalicijske pogodbe delal na dvigu pokojnin, imamo predvidenega 835 milijonov evrov proračunskega presežka, ki bo nekoristno počival na javnih računih namesto, da bi šel v raziskave, v razvoj, infrastrukturo, a hkrati se pa dviguje denar, ki bo šel v zvezo NATO, ki bo šel mednarodnim orožarjem, da nam dobavijo neke igračke za Ministrstvo za obrambo, ki so za blaginjo, za varnost, tudi razvoj naše države popolnoma nekoristne in nepomembne. In tukaj imam v bistvu vprašanje za gospoda ministra. Prvič, kakšni so plani za dvigovanje pokojnin, glede na to, da znižujete plafon transferja proračunov v pokojninsko blagajno in drugič, kaj se skriva za utemeljitvijo, da naj bi šlo več denarja za zaveze v zvezi NATO? Mi ne potrebujemo modernizacije, ekspedicijskega korpusa, v katerega je vladajoča politika spremenila Slovensko vojsko. Če kaj potrebujemo – modernizacijo železnic, ne modernizacijo tankov.
Hvala gospod poslanec. Mi smo zdaj en sklop razprav zaključili in vas, gospod minister sprašujem, ali želite besedo? Neposredno ste tudi zdaj v zadnji razpravi bili izpostavljeni, tudi poslanec Horvat je imel nekaj neposrednih zadev, katere bi želel slišati od vas in če želite, vam dajem besedo. Izvolite, gospod minister.
Andrej Bertoncelj
Z veseljem, hvala lepa. Ministrstvo za finance pripravlja proračunske dokumente v skladu s predpisanimi koraki, torej, na prvi proračunski seji je vlada sprejela to, kar imamo danes na mizi, to je ta odlok in ki je danes seveda na obravnavi na Odboru za finance in bo v kratkem obravnavam v Državnem zboru. 2. proračunska seja, ki bo v kratkem, je seveda namenjena razrezu v okviru tega odloka in je še seveda na mizi delovno gradivo kot vsi dobro veste. 3. proračunska seja, ki bo pa nekje v sredini januarja, je pa tista, ki bo dala, bo dana vladi na mizo in v katerem bomo se seveda v okviru vseh proračunskih uporabnikov v vmesnem obdobju morali uskladiti o točnem razrezu porabe po posameznih ministrstvih. Tako da, danes obravnavamo prvi korak, to je ta odlok, s katerim smo odredili(?) ciljni saldo in zgornje meje porabe po posameznih blagajnah, vseh štirih blagajnah. Tako da, že samo ime pove okvir, mislim, da je bilo kar nekako srečno izbrano, okvir, v katerega moramo biti. Jaz sem seveda pozorno prisluhnil vašim razpravam. Bom rekel, izhajam iz gospodarske sfere – jaz sem prvi minister za finance, ki je 20, 25 let preživel v gospodarstvu in se seveda popolnoma zavedam teže in težavnosti, kako zaslužiti evro, dolar ali jen ali juan na trgu in se popolnoma zavedam naše danosti, da ustvarjamo 23 tisoč evrov na prebivalca. Jaz bi bil zelo vesel, če bi ustvarili več, tako kot Avstrijci, recimo nekje enih 40 tisoč in bi lahko, seveda, bistveno več delili in seveda, to je ta ključna zadeva, da mi v tem hipu še vedno ne dosegamo evropskega povprečja in se seveda v celoti zavedam, da nas čaka razvojni preboj in če mene vprašate, sem pristaš industrije 4 in sem pristaš industrije 5, če bi to dvoje lahko združili – »industry 4. and society 5.«, ki so moderni koncepti družb, bi pa na nek način združil vse, kar je bilo danes tu povedano. Seveda tudi kot akademik sem pozorno poslušal vaše razprave in so seveda v smislu ekonomskih doktrin – pa res, od enega do drugega pola. Diametralno nasprotne. Kako to spraviti v ta okvir. Je pa politika. Je pa umetnost možnega. Stoprvi dan sem danes v vlogi politika. Najkrajši čas od vseh svojih funkcij. In seveda bo moja naloga čim več tega spraviti v ta okvir. Se pa moramo zavedati naših realnih možnosti. In čim več tega, o čemer smo se danes pogovarjali, spraviti v ta okvir. V tem delu bo pa potreben seveda družbeni konsenz, o katerem sem govoril. Socialni dialog in tako naprej.  In veliko teh kategorij, o katerih smo govorili, so bile pravzaprav dosežene v socialnem dialogu oziroma na splošno v dialogu. S partnerji, z občinami. Poglejte, mi se v tem delu zelo trudimo. In tudi moj pristop je bil, ko sem se pogovarjal – bom rekel, pogajal z občinami, da smo našli neko ustrezno rešitev, ki omogoča ta razvojni preboj občinam. Se mi zdi dobro, da v vseh teh zadevah poiščemo ta konsenz.  Seveda bo ostalo pri razrezu. Ključno vprašanje, kot vedno v ekonomiji – koliko dati za kratkoročne učinke aktivnosti, koliko pa nameniti za neke aktivnosti, ki bodo imele dolgoročne učinke. Razvojne učinke. Tako da ta del nas še čaka. Mi kot ministrstvo smo že pripravili razrez po posameznih proračunskih uporabnikih. Jaz seveda v tem delu pričakujem razpravo in pričakujem, da bo konstruktivna razprava. Pričakujem, da bo tudi zelo težka razprava. Saj veste – začne in konča se pri denarju. V tem delu, pač pri proračunskih sredstvih.  Kot eno – mi nimamo tako velikega proračunskega presežka. Na nivoju državne blagajne se predvideva 10 milijard 160 milijonov odhodkov oziroma ker merimo po denarnem toku – tu nekje izdatkov. Ampak na strani proračunskih prihodkov v državnem delu se pa pričakuje 10 milijard 330 milijonov prihodkov. Tu so dani okvirji. Res je tudi, da se – ko pogledamo zgornjo mejo pri pokojninski blagajni – pokaže 70 milijonov evrov manj. Ampak kljub zmanjšanju tega najvišjega osebnih izdatkov pa so skupni odhodki za 219 milijonov evrov višji na leto 2018. Treba je pač pogledati, kako ta stvar deluje. Da jo zapolnimo.  Tako da – jaz bi rekel v nadaljevanju – glejte, tudi za zdravstvo bomo dali, samo je v tem delu pri mejah 123 milijonov evrov več. In tu bo pač potreben konsenz nas vseh.  Zdaj, jaz sem se seveda kot minister za finance – bom rekel – ali pa se trudim po najboljših močeh, da pripravimo takšen rebalans proračuna, ki bo naslovil čim večjo plejado teh aktivnosti, o katerih govorimo. Jaz se zavedam dejstva, da bo rebalans 2019 bolj socialno usmerjen, kot bo razvojno usmerjen. Pač v okviru teh danih možnosti. Sem pa tudi že v razpravah napovedal, da bo proračun 2020 bolj razvoj – moral biti bolj razvojno naravnan. In seveda v tem razrezu 2019 – ob danih dejstvih – pa bom potem zaključil – je, da smo v tem delu – poglejte, povečali mejo za pokojninski del za 219 milijonov evrov. Za zdravstveni del 173 milijonov evrov. Da smo zaprli neka zelo pereča vprašanja s socialnim dialogom oziroma pogajanji z javnim sektorjem. Z občinami. In še z nekaterimi drugimi deležniki v okviru minimalne plače in ostalih transferjev – se namenja bistveno več. Imamo pa neke zamejitve, ki jim pač lahko rečemo proračunske zamejitve. In seveda bo potem naša odločitev, koliko od tega kvadratka, okvirja, o katerem sem rekel, pač želimo ga pobarvati celega črnega ali pa porabiti – kolikšen del tega pa pustiti za neke druge čase, ki se napovedujejo in ki naj bi bili slabši časi. Res je, da nihče ne zna točno napovedati, kdaj bo nov cikel šel navzdol. Kdaj bomo prišli v neko krizo, jaz upam, da ne tako kmalu. Res je, da se ohlaja gospodarstvo, ampak še vedno vztrajamo. Naša ocena je skupna z Umarjem, da smo na dobri poti in da je ta 3,7 % rast predvidena v 2019 in ta nam bo omogočila potem pripravo bolj razvojno prilagojenih proračunskih okvirov. Imamo pa zamejitev, to pa bi v tem delu opozoril, vse to kar smo govorili pa v ta okvir ni mogoče spraviti, kljub vsej umetnosti mogočega ali kakorkoli se imenuje ta politika. In v tem delu je bila ta naš korak. Jaz sem se res trudil, čim več teh socialnih komponent. Glejte, jaz sem se zelo potrudil, da tako rečem, tako pri segmentu upokojencev sem se zelo trudil tudi v segmentu mladih, da ne rečem še ostalih, in se bom v nadaljevanju tudi potrudil za segment katerega pa nismo imeli, to je pa 900 tisoč tistih, ki delajo. In v tem delu se bomo trudili v smislu regresa, da razbremenimo tako imenovane 13. in 14. plače in ostalih drugih segmentov, ki nam takoj po sprejemu rebalansa proračunu sledijo kar smo že napovedali in kar je tudi predsednik Vlade napovedal, da je zdaj naša prva prioriteta, da enkrat zapremo ta rebalans in potem preidemo na strukturne reforme. In dve ključni dilemi, ki jih jaz vidim, danes žal ni tu predstavnikov fiskalnega sveta, je kolikšen del tega kar več ustvarimo dati na stran, eni pravite nič, eni pa pravite cel odstotek BDP. Jaz pravim, da je 0,4 % tista razumna meja, ki nam bo omogočila oboje, zaprete kategorije o katerih sem govoril, tako da je to socialno naravnan proračun in ki je hkrati dovolj tudi razvojno naravnan proračun in hkrati izkazuje presežek in katerim hkrati mi zmanjšujemo dolg. Za strukturne reforme, za strukturo, če želite, bomo potrebovali pa več časa, to pa traja po navadi več let. In na strani Ministrstva za finance, poleg ostalih smo že pristopili k temu delu, jaz sem že omenil, v tem delu razbremenitve dela in v nekem razumnem delu dodatna obremenitev kapitala, da to uravnotežimo in se približamo tudi v tem delu nekim evropskim normativom s katerim se kot kaže tako radi primerjamo in prav je tako. Ampak ta okvir, še enkrat, je po moji oceni tisti okvir, ki uravnoteženo naslavlja vsa vprašanja, vse predloge, jaz sem vse slišal, verjamem, da so vsi dobronamerni in ki v največji možni meri v danem trenutku naslavlja ta socialna, razvojna in ostala vprašanja s katerimi se sooča naša družba. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Samo eno pooblastilo imamo še, in sicer člana odbora poslanca Matjaža Hana nadomešča poslanec Marko Koprivec iz Poslanske skupine Socialnih demokratov. Preden nadaljujemo z razpravo ima repliko poslanec Miha Kordiš. Prosim.
Hvala za besedo predsedujoči. Gospod minister, vi pravite, da je proračun še v fazi podrobnejših razredov v tenstanju, če se tako izrazim, ampak hkrati, in da zaradi tega potem ne morete podati konkretnega odgovora, ampak hkrati ste pa vseeno v obrazložitvi teh proračunskih okvirjev napisali, da bo šlo več denarja Zvezi Nato. Torej, če ostanemo samo znotraj tega resorja, niste govorili o plačah vojakov, niste govorili o reševanju statusa vojakov po 45 letu, ne govorite o zaščiti, reševanju, investicijah v helikopterje, govorite o Nato zavezah, ki pa vemo kaj so, dodaten denar za oborožitev, ki služi zgolj in samo zahodnim centrom moči potrebam Zveze Nato in ni nikakor namenjena naši lasti obrambi, blaginji razvoju karkoli od tega družbeno koristnega. Zato ponavljam svoje vprašanje kaj je s temi zavezami Zveze Nato, ki naj utemeljujejo dvig proračunskih izdatkov za vojaške investicije za oborožitev?   (nadaljevanje) Kot drugo, gospod minister dejali ste, da bomo lahko več delili, ko bomo ustvarjali v več. Na to imam malo paradoksalen odgovor in sicer bi posegel kar po ekonomskem… po klasiku politične ekonomije, Adamu Smithu, ki je dejal, da države niso bogate zato, ker trgujejo, ampak trgujejo zaradi tega, ker so bogate. Zelo podobno velja tudi tukaj. Če hočemo ustvariti več, bo treba investirati več. Ne moremo pa pričakovati, da bo kar naenkrat nekje magično več ustvarjenega, da se bo struktura slovenskega gospodarstva popravila v smeri visoke dodane vrednosti, visoke tehnologije in tako naprej, če država ne bo investirala v to smer kot bi seveda morala in postavila drugih okvirjev, ki k temu cilju stremijo kot je stimulacija dvigovanja plač in tako naprej. Dobro, saj kakšen korak v to smer je bil narejen – konkretno dvig minimalne plače, dvig socialne pomoči oziroma vzdrževanje dviga socialne pomoči tudi v bodoča leta in tako naprej, ampak to niti približno ne zadostuje.
Hvala gospod poslanec.  Minister želite odgovoriti? Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Bom na kratko odgovoril ja. Zdaj seveda, kar se tiče tega razvojnega potenciala in vlaganja v razvojni potencial. Jaz sem že omenil, da smo pravzaprav šele v lanskem letu, če rečem(?) 2017 pravzaprav, prvič izšli iz t.i. rdečih številk in sem naštel dolgo leto rdečih številk proračunskih primanjkljajev, lahko bi rekli tudi zamujenih priložnosti ravno za ta segment.  Jaz se strinjam z vami, da z varčevanjem še nihče ni postal bogat in se zato tudi, bom rekel omejujemo v tiste skrajno restriktivne omejevalne politike, v tem delu se strinjam. Sem pa pristaš bom rekel ene ne bom rekel restriktivne, ampak politike pametnega pristopa k oblikovanju proračuna neke preudarnosti, nekega pristopa, kjer dajemo v tem delu res nekaj minimalnega, vsaj v tem delu – koliko, 150, 130, 150, 160 milijonov dajemo samo na stran v tem za te slabe čase v smislu investicij, kot ste imenovali se opazi(?), da je v decembru 154 milijonov iz b bilance odobril za posodobitev / nerazumljivo/, glejte to se dogaja polno, ampak še enkrat, to kar imamo danes na mizi je odlok…
Gospod _____
Okvir.
Andrej Bertoncelj
Okvir, da rečemo okvir, o katerem govorimo, ne o odloku, o okviru, kako bomo naredili te proračune, ki po mojem mnenju otežujejo vse tele dileme, ki jih ima ta družba. Jaz bi se strinjal, da bi dali mi 800 milijonov več za razvojne komponente, če bi imeli. Bi pa s tega vidika, ker imamo to minimalno razliko pa zelo opozoril, da ne bi zašli v primanjkljaj. Glejte primanjkljaja sem pa jaz že večkrat javno rekel, pa jaz ne bom podpisal. Bomo imeli nek proračunski presežek, ki je že v tej fazi minimalen in ki naslavlja bom rekel vse te kategorije, še enkrat socialne, razvojne in še ostale, da se ne bom ponavljal in jaz mislim, da je to prava pot. V nadaljevanju bo pa seveda potrebno skozi reforme, glejte tu bo velika dilema te družbe – katere, ne bom niti pravzaprav uporabil reforme, ker je tudi sam nisem… skozi katere optimizacije davčnega sistema, skozi katere obremenitve, razbremenitve bomo šli, to smo pa rekli je pa družbeni konsenz pa socialni dialog. V tem delu se bomo morali mi kot družba poenotiti, v katero smer družbe peti, ki jo zagovarjate in ki jo jaz čisto razumem kot starejši predstavnik, če ste vi mlajši predstavnik te družbe – v tem delu se kar strinjamo. Ravno tako, kot razumem poslanca Horvata, ko je govoril, da je treba več vlagati v razvoj pa industrijo 4 – ja, jaz se z vsem tem strinjam.  Zdaj seveda vprašanje, ki bi ga jaz v obratni smeri znal, iz katerega naslova pa naj vzamem vsa ta sredstva, da bomo to naredili? Za to gre za ta del.  Bi pa v tem delu res zelo jasno opozoril, kar bo v nadaljevanju, ko bomo govorili o razrezih. Danes imamo tale okvir na mizi, pa opozoril in to je moja največja skrb, večja kot karkoli drugega, da bi pa mi zašli v skušnjavo primanjkljaja. To pa ne odobravam, vse ostale stvari pa bom z veseljem prisluhnil in bomo v največji možni meri vključili v to pripravo proračuna. Glede tistega dodatnega vprašanja, je pa zadeva, ki se bo razreševala, / nerazumljivo/ tega razreza. Tako jaz kot minister za finance nisem za posamezne zadeve toliko seznanjen, ali se bo kupil ta ali takšen ali drugačen helikopter, ne, jaz pač poznam tale razrez, ki bo šel za Ministrstvo za obrambo in v okviru tega bo seveda minister za obrambo, pristojni minister se odločil, kaj bo naredil v okviru svojega razreza, tako kot bodo tudi ostali proračunski porabniki oziroma ministrstva. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Ja, zdaj imamo še razprave, ja vem, ampak replika ena je že bila, druge ne bom dal, ampak gremo naprej k razpravi.
Replika.
Ne, ni replike.
Postopkovno.
Prosim.
Predsedujoči, naprošam vas za repliko, do katere sem pa čisto poslovniško upravičen. Gospod minister se je oglasil in to kar je povedal, imam kot poslanec, kot sodelujoči na odbor popolnoma vse poslovniške možnosti, da se odzovem z repliko, še zlasti zato, ker me očitno v določenih segmentih moje razprave, gospod minister ni razumel in je treba to razčistit.
Hvala, gospod poslanec. Težava je samo v tem, da so še prijavljeni razpravljavci in bi želel zadevo počasi peljati h koncu, če pa boste vi hoteli za vsako ministrovo izjavo imeti repliko, potem ne bomo nikoli dokončali in zato vas prosim, da tudi vi mene razumete.
Bo zelo kratka in poslednja(?)
Dobro. Kolega Kordiš, izvolite, vam dam repliko.
Hvala za razumevanje, predsedujoči. Gospod minister, dvoje bi želel reči. Prvo, čisto na makroekonomsko, na ravni doktrine, če želite, glejte, mi smo imeli tam, na prelomu tisočletja, pa za časa gospoda Mramorja takrat, ko je bil prvič finančni minister, razumne proračunske primanjkljaje, popolnoma obvladljive, ampak skozi katere se je zaradi dosti OK pametnih investicij v družbo in tako naprej, javni dolg zniževal. Tako da, proračunski primanjkljaj ni, spet ni nek tak »bav bav«, od katerega bi morali na vsak način zbežat stran, ampak lahko deluje v razvojni smeri. Kaj šele pametna poraba proračunskega presežka? To kot prvo. Kot drugo, vprašanje, iz katerega naslova lahko vzamemo sredstva? Pametna poraba proračunskih presežkov kot jih imamo, je en naslov, drug naslov, morda celo bolj upravičen, so pa NATO zaveze, na katere se sklicuje ta proračunski okvir in na katerih je očitno bilo že nekaj narejenega in si ne morete kot minister v tej vladi, preprosti umiti rok, ja, to mene ne zadeva, to je stvar gospoda Karla Erjavca, obrambnega ministra. Ja, očitno ni res. To je stvar celega proračuna, če se njegovi okvirji sklicujejo na zaveze zveze NATO.
Hvala, gospod poslanec. Minister, izvolite. Ne želite ničesar ne komentirati na to temo? Mislim tudi, glede na to, da razpravljamo o okviru in da ste že v prejšnjem izvajanju zelo nazorno povedali svoje stališče, da pravzaprav tudi ni potrebno ničesar več dodajat. Naslednji razpravljavec, prijavljen, je poslanec Luka Mesec, za njim je poslanec Jani Ivanuša. Gospod Mesec, izvolite.
Ja, hvala. Bom v bistvu kar nadaljeval tam, kjer se je Miha ustavil prej s tistim citatom, Adama Smitha, da »države niso bogate zato, ker trgujejo, ampak trgujejo zato, ker so bogate«. En drug ekonomist, Mihaeł Kalecki je imel podobno poanto, ki je rekel, da »delavci trošijo toliko, kolikor zaslužijo, kapitalisti pa služijo toliko, kolikor trošijo«. Zdaj, država je investitor in za državo bi lahko rekli enako, država je pač bogata toliko, kolikor bo investirala in zato smo v Levici proti proračunskemu presežku, zaradi tega ker opozarja Umar(?) in kar sta opozarjala tako Jožef Horvat kot Miha Kordiš, se pravi, na veter, ki prek Amerike do Kitajske, Nemčije pač piha k nam in pomeni najverjetnejše zaustavljanje povpraševanja po nemških avtomobilih, se pravi, manjši izvoz našega avtomobilskega grozda, kar pomeni, da se bo treba usmerjati drugam, v bolj produktivne panoge, v to, da bomo pač začeli v Sloveniji, a – krepiti notranje povpraševanje z raznimi načini od investicij v infrastrukturo do investicij v razvoj do to, da bomo prodajali na svetovnem trgu kaj drugega kot pol-izdelke za nemško avtomobilsko industrijo. Mislim, da je to glavna poanta oziroma nekako glavni kurz, ki ga moramo brati v naslednjih letih.  Druga stvar zaradi katere sem se oglasil je to, da se je večkrat omenilo, zakaj mladi odhajajo iz tujine. Zdaj, zelo me moti v bistvu ta pavšala ocena, zakaj mladi odhajajo v tujino. Zelo me moti ta pavšala ocena, ki jo ves čas poslušamo, da naj bi se to dogajalo zaradi kvazi previsokioh davkov.  Zdaj nekaj o tem vem. Prvič vem zaradi tega, ker je moja partnerka zadnje leto urejala rubriko dom in svet na portalu Airbeletrina, kjer je zbirala prispevke mladih izseljencev različnih profilov: arhitektov, inženirjev, kemikov, raziskovalec na fakultetah, vodičev po nočnem življenju, če hočete.  Veste koliko jih je odgovorilo, da so odšli zaradi preveč obdavčenih plač? Nihče. Nihče ni odšel zaradi preveč obdavčenih plač.  Zakaj so odšli? Pred dvema mesecema sem poslance Odbora za kulturo povabil k ogledu slovenskega filma Ne bom več luzerka. Povabil sem jih prvič zaradi tega, ker so filmski ustvarjalci eni od karov, ki najpogosteje odhajajo v tujino, v bistuv praktično vsi perspektivni mladi slovenski filmarji trenutno delajo v tujini, praktično vsi po svojih prvencih in razlog za to je v premajhnih proračunskih sredstvih. To so poslanci takrat razumeli. Niso pa razumeli druge stvari, ker niso šli gledati filma. Razen Violete Tomić ni bilo nikogar. Ta film namreč kaže neko tipično predstavnico naše generacije. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine, delo, ki ga lahko v raznih muzejih, na evropskih projektih in tako naprej je neplačano, slabo plačano, začasno, prekarno, honorarno. In ko se razide s fantom izgubi stanovanje in ko ugotovi, da ne more več živeti od svojega dela, dela preko izposojene študentske napotnice za šankom v enem od ljubljanskih lokalo. Tam dela z drugo diplomirano kolegico, diplomirano univerzitetno pravnico, ki ima enako usodo.  In kaj je morala te zgodbe? Ti dve punci sta pristali na tem, da pet let po faksu, stari 30 let, kljub temu, da imata izobrazbo, da imata v življenju neka pričakovanja o tem, kako se realizirati, nimata kam, kot za šank. Oziroma če nočete biti za šankom lahko greste v tujino.  Zakaj se to dogaja? Zaradi tega, kar ves čas govoriva z Mihom. Ker imamo tako strukturo slovenskega gospodarstva, ki ne more absorbirati teh kadrov.  In to je naloga proračuna. Naloga proračuna je, da najde oziroma naloga finančnega ministra, ali pa parlamenta je, da najdemo tiste segmente, ki so očitno podhranjeni in da postavimo tja denar; a) zato, da bodo lahko mladi raziskovalci diplomanti, doktorandi in tako naprej našli delo v slovenskem raziskovalnem sektorju in na slovenskih univerzah, namreč, oni so poleg filmarjev tisti, ki največ odhajajo v tujino; in drugič, da bo znanje, ki ga proizvedejo, lahko uporabljeno v slovenskem gospodarstvu in bo absorbiralo te kadre, ki zdaj odhajajo. Ne odhajajo zaradi previsokih davkov. Odhajajo zaradi tega, ker ne najdejo dela in ker so stanovanja predraga. Kjer pa spet pridemo do stanovanjske politike in do prometne politike, ki sta bili celo desetletje ali pa dve desetletji postavljeni na stran in tukaj je treba začeti se pogovarjati o prihodnjem razvoju. Sicer imam pa za ministra še v bistvu tri vprašanja. Prvi je: Zanima me kako bo porabljen presežek leta 2018? Namreč, če se ne motim, ga bo približno milijarda in me zanimajo vaši načrti, kako boste porabili ta presežek.  In b) kako bo porabljena NLB kupnina? Omenili ste že, da bo porabljena za refinanciranje dolga, me pa zanima, ali bo to šlo v enem kosu, ali boste to dali na več kosov in boste samo izpolnjevali ta letni od Evropske komisije zahtevani fiskalni napor 0,65 odstotkov BDP. Skratka, zanima me načrt. Tretje vprašanje pa je: Zakaj se pri projekcijah proračuna vedno uporablja kot kazalnik realna gospodarska rast, ne pa nominalna? Razlika je namreč v tem: Realna gospodarska rast je brez inflacije in je za naslednje leto predvidena 3,7 odstotna. Nominalna gospodarska rast, z všteto inflacijo je 6,1 odstotna, ampak prihodki in odhodki države bodo nominalni, ne pa realni in me zanima, zakaj uporabljate manjšo številko pri projekcijah? Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo. Naslednji razpravljavec je poslanec Jani Ivanuša. Prosim.
Hvala lepa za besedo predsedujoči.  Gospod minister, vsi ostali prisotni, lep pozdrav tudi z moje strani.  Gospod Kramar je odlično povedal, kaj v bistvu v tem okviru zajemamo po novem. Ne bom našteval, da se ne bomo ponavljali, me pa vseeno malo - imam vprašanje okoli tega Fiskalnega sveta.  Tu malo z desne strani oziroma gospod iz SDS in Nove Slovenije sta povprašala glede tega okvira, ker Fiskalni svet nekako opozarja, da ravno na teh 270 milijonov, ki se bodo iskali še, ali kakorkoli.  Me pa moti z moje leve strani, gospodje z Levice, da so tako vehementno ta Fiskalni svet enostavno, ne vem, očrnili, po domače povedano, tako da ga ne rabimo v naših institucijah, jaz pa mislim, da je ta Fiskalni svet že prava inštitucija, saj se je tudi po njem sprejelo v Ustavo to fiskalno pravilo in ne vem kaj bi lahko mi tu potem imeli, če se že tako obnašamo do njega, da enostavno, da se ga ukine, ali kakorkoli.  Mislim, da je prav, da je, da opozarja, se pravi na te javne finance. Jaz ne vem, ni mi jasno celo, da smo z desne strani advokati Fiskalnega sveta, to se mi malo čudno zdi, saj samo povprašam po tem, kaj oni opozarjajo, nič drugega nisem vprašal. Ne vem, a so gospodje vprašali, tako da po novem, kaj naj rečem, če bomo Fiskalni svet ukinili, kaj bomo imeli? Fiskalni svet Levice po novem? Bi pa vprašal eno vprašanje, če se ga kot minister ta Fiskalni svet, ali ga bo v prihodnosti, kako ga vidi v prihodnosti in ali se ga bo upoštevalo ali ne? Hvala lepa za vprašanje.
Hvala, gospod poslanec.  Preden dam besedo ministrom mi dovolite še samemu eno opazko. Mi danes tu razpravljamo o proračunskem okviru in očitno je to prava tema za tudi izkaz različnih ekonomskih pojmovanj oziroma ekonomskih doktrin po katerih se mi predstavljamo državne finance. Morda bi kazalo v Sloveniji zdaj v tem času za leto 2019 uporabljati tudi eno metodo, ki malo odstopa od tistih ustaljenih praks in ustaljenih običajev.  Morda bi kazalo uporabljati lastno izkustvo. Pa če vzamemo za začetek leto 2003, takole 15 let od današnjega stanja in da malo preverimo, kako se je ekonomska politika v državi od leta 2003 vodila.  Pa tu ne mislim nikakršnih strankarskih ali pa ideološkim očitkov izpostavljati, ampak bi veljalo pregledati kaj vse je slovenska državna politika počela v teh zadnjih 15 letih za to, da bi kolikor toliko konsistentno ekonomsko politiko peljala in predvsem na kakšen način so bili krediti in pa dolgovi, ki so bili v tem obdobju ustvarjeni porabljeni, ker se mi zdi, da bi lahko ugotovili, da kakršnokoli bodoče dodatno zadolževanje, bi lahko pripeljalo samo v podobno situacijo, kot se je v državi zgodila leta 2013. In to je tisto, česar se mi nikakor oziroma čemur se mi na vsak način moramo izogniti. To govorim, gospe in gospodje, predvsem zato, ker se mi zdi zelo pomembno, da na bomo na začetku prihajajoče recesije, za katero sicer časovno točno ne vemo kdaj se bo zgodila, vendar po logiki ekonomske konjunkture, se bo zgodila oziroma logiki konjunkturnih krivulj, da se ne bomo potem znova spraševali, kako se iz lastnih napak nismo mogli ničesar naučiti in s tega vidika se mi zdi zelo smiselno tudi imeti določeno zadržanost do presežkov v proračunski situaciji med odhodki in prihodki, zaradi tega, ker je dosedanja slovenska ekonomska zgodovina pokazala, da smo do tega imeli precej lahkomiseln odnos in s tega stališča se mi zdi, da je to, kar je minister za finance danes tu povedal, rahlo zadržan diskurz, predvsem pa ne pristajanje na to, da bi zaplavali v kakšne pretirane proračunske primanjkljaje, tudi ključna postavka tega, kar je bilo danes tukaj izraženo in predvsem napoved za nadaljnje proračunske napore. Zdaj glede na to, kar sta izpostavila poslanca Luka Mesec in Jani Ivanuša, vam gospod minister dajem besedo, da odgovorite še na tista njuna vprašanja. Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Hvala. Jaz, da se ne bi ponavljal pa da bi ostal v okviru teme današnje seje odbora, to je v okviru, bi združil mojo razpravo v bistvu samo v dve točki, ki sta pa po moji oceni ključni in bi to bila ključna poudarka. Kot minister za finance zagovarjam proračunski presežek in tak kot je ni v takšni stopnji, višini kot ga priporoča Fiskalni svet – tega se zavedamo. Kot sem prej rekel, ravno zaradi uravnoteženja socialne in razvojne komponente, ampak 0, 3 % presežek v državnem proračunu, jaz mislim, da je neka razumna stopnja. Zdaj stališča okrog tega so bila različna, ampak na kratko še enkrat zagovarjam pozitivni saldo v državnem proračunu in celotnem Sektorju država.  In dva bi opozoril pred - kakorkoli bom to imenoval, dodatnim zadolževanjem. Slovenija im ta hip okrog 32 milijard javnega dolga. Cca. 25 milijard evrov nastopa iz dolga pokrivanja proračunskih primanjkljajev. Tako da moj poudarek v tem okviru - smo številne dileme, priporočila, ki ste jih izpostavili, uspešno zaprli. Vseh v kratkem obdobju ne bomo mogli, bi pa še enkrat poudaril in bi s tem zaključil, Ministrstvo za finance zagovarja stališče proračunskega presežka ob hkratnem zmanjševanju javnega dolga in na neko daljše časovno obdobje raztegnjene strukturne reforme, če želite v tem smislu, da dosežemo tudi ta strukturni primanjkljaj. Hvala lepa.
Hvala.
Replika.
Kdo pa? Ja, kolega Luka Mesec. Replika, prosim.
Ja, ministra bi prosil za odgovor na moja vprašanja. Se pravi presežek 2018, NLB kupnina in nominalna oziroma realna gospodarska rast.
Kolega Ivanuša, vi imate tudi repliko?  Ja, izvolite.
Ja, jaz nisem z ministrovega odgovora zasledil tisto, kar sem ga jaz vprašal, njegovega govora glede Fiskalnega sveta – kako ga vidi v bodoče, ali ga bo upošteval ali ne? Hvala lepa.
Hvala. Gospod minister izvolite.
Andrej Bertoncelj
Saj vloga Fiskalnega sveta je določena v naši zakonodaji, ustavi, če želite. Vsekakor bomo upoštevali oziroma cenimo ocene Fiskalnega sveta. To so priporočilo za delo vlade, kot veste vloga Fiskalnega sveta je tu jasno določena, ampak v bistvu končno odločitev v tem delu kakšen bo proračun oziroma rebalans proračuna, bo pa sprejela oziroma bo potrdil Državni zbor. Glede porabljene kupnine iz naslova privatizacij, to že jasno določa zakon. 90 % kupnine gre za zmanjševanje javnega dolga, 10 % pa je namenjeno za demografski sklad in v skladu s tem pravilom se je tudi Ministrstvo za finance odločilo, 10 % je šlo na podračun rezervnega demografskega sklada oziroma, ko bo ta / nerazumljivo/. Na tem podračunu se je nabralo, v tem obdobju, že skoraj 100 milijonov evrov in to jaz mislim, da je prava smer za zagotavljanje vzdržnosti tega dela kot smo govorili, pokojninskih blagajn.
Uporabo, uporabo proračunskega presežka za leto 2018, če še pojasnite.
Andrej Bertoncelj
Ja, praviloma se proračunski presežki uporabljajo za pokrivanje proračunskih primanjkljajev iz preteklih let. To je zlato pravilo proračuna. Hvala.
Dobro, hvala lepa. Tako, zdaj pa gospe in gospodje, zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga odloka. Glasovali bomo torej o vseh členih predloga odloka skupaj in začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog odloka sprejet. Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu odloka ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog odloka sprejme v predloženem besedilu. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam kot predsednik. Ni nasprotovanja. Hvala lepa. Na ta način tudi zaključujem 8. nujno sejo Odbora za finance. Hvala.