Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav gospodu ministru, direktorici Umarja in vam, kolegice in kolegi! Gospod predsednik, cenim vaše prizadevanje, da bi vendarle privabili člane Fiskalnega sveta na to sejo, ki pravzaprav brez prisotnosti Fiskalnega sveta nima neke prave teže. Sam nisem odvetnik Fiskalnega sveta, vem pa, da je Državni zbor sprejel Ustavo, vem pa, da je Državni zbor sprejel Zakon o fiskalnem pravilu in vem tudi, da je Državni svet tisti, ki je postavil Fiskalni svet, torej je na nek način naš. Gospod minister, uvodoma, seveda jaz se z vami strinjam, da je prav, da imajo vsi državljani nekaj od te silne gospodarske rasti. To silno sem dodal jaz. Seveda je nad evropskim povprečjem, itn., ampak normalno, ko ti zelo nizko štartaš, potem so procenti visoki. Zato smo mi rekorderji kar se tiče rasti merjene v procentih. Če se pa začnemo pogovarjati o absolutnih številkah, (nadaljevanje) bruto domačega produkta na zaposlenega, na državljana, potem pa so majčkeno slabše volje in jaz ne bi želel, da se tej slovenski družbi še kdaj ponovi dramatična situacija, ko smo pa beležili gospodarsko rast minus 7 ali pa minus 7, 5, ampak teorija nas uči, ane gospod minister, da se gospodarstvo giblje v nekih ciklih in oba tudi veva, da smo dolga leta potrebovali – sedem, morda osem, da smo prišli spet na tisti BDP, kot smo ga imeli leta 2008, torej v letu pred krizo. Zdaj, kar se tiče vseh makroekonomskih razmer, gibanj po svetu, političnih in drugačnih, lahko rečemo, da prihaja prelomno leto. Leto 2019 bo na nek način prelomno, v katerem bi morala Slovenija močno spodbuditi reinvestiranje dobičkov v tehnološke in človeške resurse, da bi dosegala bistveno višjo dodano vrednost. Tukaj imamo strahoten problem in tukaj smo, če govorimo o produktivnosti, 20 % pod evropskim povprečjem, zato imamo nizke plače, zato imamo nizke plače. No, na drugi strani je Nemčija, 20 % približno nad evropskim povprečjem in zato imajo tam visoke plače, po približno istih življenjskih stroških. In mi si seveda prizadevamo, to kar ste rekli gospod minister, da morajo vsi imeti nekaj od gospodarske rasti, si prizadevamo, da bi slovenska politika razumela, še več kot razumela, udejanjila socialno tržni model gospodarstva, socialni tržni model gospodarstva. Zdaj, zlobni jeziki nam vedno govorijo, da smo mi zaščitniki menda kapitalistov ali koga že, ampak gospodarstvo razumemo kot logično celoto, ker so seveda, tako kot nam povejo na terenu direktorji, lastniki podjetij, kjer so delavci tisti, ker je njihov tim, njihovi sodelavci so največji kapital in to mi tudi v naših razpravah in programu podčrtujemo. Torej, z gotovostjo lahko trdimo, da je bilo leto, ki se izteka, leto 2018 razdeljeno na dve polovici. Na prvo polovico, ki je trajala tam do vključno junija in jo je zaznamoval vrhunec konjunkture, podjetniki pa so se večinoma utapljali v izjemno visokih naročilih. In na drugo polovico leta, se pravi julij in naprej, ko so se pa že kazala resna znamenja ohlajanja. Soočali smo se in se še soočamo s še več geostrateških negotovosti, ne ravno stabilne politične in podjetniške razmere doma in možnost kaotičnega Brexit. Če nas boste gospod minister ali pa, če nas bo Vlada prepričala, da je ta okvir za pripravo proračunov Sektorja država za obdobje do leta 2020 takšen okvir, kjer bomo… ki bo zagotavljal našo odpornost za morebitno gospodarsko ohlajanje, recesijo, bog ne daj krizo, ampak vemo, še enkrat kako se gibljejo zadeve v svetovni ekonomiji, po tem, torej v tem primeru, če ta okvir za pripravo proračunov Sektorja države zagotavlja našo odpornost, potem jaz nimam težav s podporo temu odloku oziroma noveliranju odloka. Rad bi tudi slišal s strani Vlade, kaj bo sama naredila za povečanje produktivnosti. Samo nizki produktivnosti lahko pripisujemo, da so se plače v Sloveniji, bruto plače v povprečju, v obdobju od leta 2014 do spomladi 2018, dvignile za manj kot 5 %. V Nemčiji 22, v Avstriji 25 %. In če nam bo Vlada zagotovila, da bo s tem proračunom, s tem okvirom, ki ga danes tukaj obravnavamo, zajezila beg možganov, beg mladih – lani, letos naj bi jih bilo med 8 pa 9 tisoč. V glavnem mladih ljudi, v glavnem ljudi z znanjem. In če bodo ti proračunski dokumenti to zajezili – saj ne morejo 100-odstotno, razumem, ampak vsaj malo, da bomo obrnili trend. Potem bomo mi v Novi Sloveniji zadovoljni. Radi bi pa natančno videli, kateri so ti instrumenti, ki bodo pa tokrat mlade zadržali doma. Ker to, kar imamo trenutno, mlade odganja. Mlade odganja. Prihajam iz kraja severovzhodne regije. Ne vem, če se kdo v Vladi ukvarja s situacijo v Pomurju ali, bolje, v Prekmurju. Pa to zdaj ni tema. Lahko samo povem – in to bom najbrž moral še večkrat ponoviti in boste vsi razumeli, o čem govorim – če si v Prekmurju Slovenec, ti nihče ne pomaga. Edino Avstrija, no. Ker so pač vrata odprta. Spakiraš kovčke in greš ven. Nadaljujem z letom 2019. To bo najbrž leto dveh planov. Plana A in plana B. Zdaj, poznavalci pravijo, da se bo rast nadaljevala. Čeprav bo nekoliko nižja. A obenem opozarjajo, da je tudi za krizo leta 2009 znal napovedati le redko kdo. Nas je presenetila vse. V letu 2019 bomo tako živeli na več prelomnicah. Ne le na eni. Pa mi dovolite, da na hitro naštejem in razložim samo tri. Eno so geostrateške prelomnice. Trgovinske in carinske vojne. Razraščanje desničarskega in levičarskega populizma. Brexit. Vojna žarišča in tako naprej. Prehod iz bipolarnega v multipolarna razmerja moči v svetovni politiki in gospodarstvu lahko v vsakem trenutku zaneti večjo krizo. Zdaj, če beremo – morda to komu ni všeč, ampak jaz pač berem razprave dr. Egona Zakrajška – in ta pravi, da je pravzaprav najbolj nevaren kaotični brexit. Čez nekaj ur pravzaprav bomo vedeli, kakšen bo ta brexit. Nekdanji zunanji minister je rekel, da brexit za nas ni pomemben. Ker da baje nimamo veliko direktne blagovne menjave. Pozabil je seveda povedati, da pa je zelo močna gospodarska povezava med Nemčijo in Združenim kraljestvom. In vemo pa, da je pa močna gospodarska povezava med Slovenijo in Nemčijo, ki je naša najpomembnejša trgovinska partnerica. Daleč najpomembnejša. In če tam, kot večkrat pravimo, kdo kihne, smo mi takoj prehlajeni. Drugič – vladne prelomnice. Ne ravno stabilna Vlada ne vzbuja veliko upanja, da v naslednjih lahko pričakujemo ukrepe za razvojni preboj. Nas je najbrž že kar nekaj, ki bomo o tem govorili. Mi potrebujemo razvojni preboj. Ker ga enostavno v teh letih konjunkture nismo uspeli narediti. To pač moramo ugotoviti. A leto 2019 bo prineslo vsaj nekaj streznitve. Obljubljeno je bilo nekaj ukrepov za spodbujanje podjetništva. Med drugim zlasti občutna razbremenitev dela. Višje neto plače za vse. To smo govorili na novembrski seji poslanci Nove Slovenije. Potrebujemo višje plače za vse. Višje neto plače. Zdaj – te bodo ali pa jih ne bo. Če razbremenitve plač ne bo, bo jasno, da bodo visokokakovostni kadri še naprej zapuščali Slovenijo. Razen, če bo – če ima Vlada kakšno drugačno trditev. To je pač naša trditev. Delavce v podjetjih pa bo Vlada še naprej obravnavala kot drugorazredne. Vlade so namreč od krize naprej bistveno bolje skrbele za glasne interesne skupine kot pa za zaposlene v podjetjih, kar je absurdno, saj so prav ti, zaposleni v podjetjih, najbolj številni volivci, ki že leta čakajo na avstrijski zgled – manjše obremenitve plač. In tretja prelomnica, tehnološke prelomnice. Negotovo zaradi pričakovanih večjih tehnoloških sprememb, zlasti v industriji, mobilnosti in energetiki, je velika. Slovenija ima trenutno zdravo podjetništvo, saj imamo številne nišne zmagovalce. Mnogi niso običajni, ampak so razvojni dobavitelji z močnimi razvojnimi oddelki. Ti so najbolj neodvisni. A hitre tehnološke spremembe lahko prizadenejo marsikoga, res pa, marsikomu ponujajo tudi nove priložnosti. V takšnih razmerah, kolegice in kolegi, bi morali vsi strniti vrste in podpreti ukrepe za spodbujanje reinvestiranja dobičkov v tehnološke in človeške zmogljivosti za višjo dodano vrednost. Upam, da ste slišali, da sem rekel, da(?) tudi človeške zmogljivosti, človeške resurse. Normalno, saj zagovarjamo socialno tržni model gospodarstva. Delavci so največji kapital vsake gospodarske družbe. Vlada, podjetniki, javni uslužbenci – vsi, vsi bi morali nekako strniti vrste. In, po naši oceni, po oceni Nove Slovenije, ključna naloga vlade, kar bi pa moralo se videti seveda tudi v proračunskih dokumentih, je dvig produktivnosti. Produktivnost je eden od osnovnih sintetičnih kazalcev gospodarske razvitosti in ne želim reči, da je država enako, da država mora enako funkcionirati kot podjetje, kot gospodarska družba. Tu, po moji oceni, ni, ne sme biti enačaja, dejstvo pa je, da bi pa država po zgledu gospodarskih družb, gospodarstva, podjetništva, se morala tudi znati racionalizirati. Kaj smo mi videli, ne vem, v zadnjih šestih, lahko tudi več, letih, na področju racionalizacije vladanja, če hočete? Racionalizacije vlade? Jaz razumem, tu nisem nek kritik, da, ko pridejo novi ministri, morajo zaposliti nove ljudi, ki jim zaupajo, jaz pravzaprav s tem nimam težav, imam pa težave, če ne bo rezultatov. Če hočete imeti deset državnih sekretarjev na posameznem ministrstvu, pa jih imejte, OK, ampak čez pol leta vas bomo vprašali po rezultatih. Pa še nekaj bom potem predlagal, če bo preveč državnih sekretarjev boste morali imeti enega samo za to, da bo vse koordiniral. Tukaj pogrešamo konkretne ukrepe, racionalizacija države, če hočete, vsi pred volitvami govorimo o vitki državi. Dobro se sliši, marsikdo to, pa večina tega ne razume, zgodi se pa »itak« nič, ne, zgodi se, ampak ravno nasprotno in še, ne bi želel, da zdaj v tej gospodarski rasti, v nekem evforizmu, še naprej imamo potratno državo, ker to, kar se mi danes pogovarjamo, gospe in gospodje, tisti, tistih, recimo da imam v mislih vsaj 280 tisoč tistih, ki živijo pod pragom revščine, tega ne razumejo oziroma samo čakajo, kdaj bodo dobili kakšen krajcar več. Četrt milijona in več ljudi živi pod pragom revščine in mi smo socialna država. Takšna, ki je naredila tako kompliciran sistem, da socialni denar ni dostopen ali pa zelo težko dostopen, da sem bolj natančen. V tem je problem. Imam v mislih seveda tudi tiste, če že gledamo nazaj, ki so, seveda isti, ki so še živi in jim je Svetlih(?) vzel tistih nekaj evrov na dan, kako ti naj mesec preživijo? Kaj pomaga tem 4 % in 5 % gospodarska rast. Glejte, tukaj, tukaj je problem in jaz zdaj ne bom govoril o strukturnem deficitu, o preslabem naporu, ker kot rečeno, nisem v prenizkem fiskalnem naporu, nisem pač odvetnik Fiskalnega sveta, cenim pa to, kar je Fiskalni svet napisal. In je tudi ocenil, da bi moral biti presežek vsaj na nivoju 1 % BDP. Zakaj? Zato, da bi se pripravljali in si zgradili večjo odpornost na morebitno prihajajočo krizo. Močno me skrbi, in s tem zaključujem, me skrbijo podatki kitajskega statističnega urada, ki je ob koncu tedna sporočil, da je kitajska gospodarska rast novembra padla na 5,4 %, ker je najmanj v zadnjih 10 letih. Zato je vrednost delnic na azijskih borzah padla od 1 do 2 %. Zakaj nas zanima Kitajska? Zato, ker se je močno zmanjšalo, za približno 14 $ se je zmanjšala prodaja osebnih avtomobilov v mesecu novembru, evropskih avtomobilov na Kitajskem, kar pomeni, da bo Kitajsko ohlajanje najprej v Evropi čutila Nemčija in z njo Slovenija. To sem sam dodal. Morda se minister ne bo s tem strinjal. Zaenkrat še nisem dobil nekega zagotovila, da ta odlok zagotavlja odpornost na morebitno prihodnjo gospodarsko krizo, zato z moje strani ne bo podpore. Hvala lepa.
“