7. nujna seja

Odbor za finance

11. 12. 2018
podatki objavljeni: 11. 12. 2018

Transkript

Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, ostali vabljeni – gospe in gospodje in vsi ostali prisotni, lepo vas pozdravljam. Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in da se seje ne more udeležiti poslanec, član Odbora za finance Anže Logar. Na seji kot… ja, kar nekaj imamo obvestil o nadomeščanju, tako da gremo po vrsti. Na seji so kot nadomestni članice in člani odbora, torej s pooblastili sodelujejo: poslanka Janja Sluga namesto poslanke Monike Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, poslanec Blaž Pavlin namesto poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije. Prejeli smo tudi opravičilo gospe Suzane Lep Šimenko, poslanke, članice odbora, ki se ne more udeležiti seje odbora. In prav tako smo prejeli opravičilo poslanca Andreja Širclja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Še imamo kakšno nadomeščanje? Nimamo.  S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem seje odbora. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2018 IN 2019, NUJNI POSTOPEK. Predlagatelj zakona je Vlada. Skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Branetom Golubovićem je 6. decembra letos vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, tudi s to točko dnevnega reda in sicer s predlogom za izredno sejo Državnega zbora, ki bo 13. decembra 2018. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo dodatno gradivo k predlogu zakona in sicer mnenje zakonodajno-pravne službe z dne 5. decembra in novo mnenje z dne 6. decembra 2018. Mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 7. decembra 2018. Pripombe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Delavske svetovalnice z dne 30. novembra. Dopis petih delodajalskih organizacij in zbornic s predlogom za amandma k 2. členu, z dne 10. decembra 2018. Predlog zakona je bil poslan tudi lokalnim skupnostim in prejeli smo naslednja mnenja. Dopis Združenja občin Slovenije, z dne 4. decembra letos in dopis Zveze mestnih občin Slovenije s sedežem v Kopru, z dne 10. decembra letošnjega leta. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije in sicer k 1., 3., 6., 7., 8., 9., 11. in 13. členu predloga zakona, z dne 11. decembra 2019. Poslanske skupina Nova Slovenija – Krščanski demokrati k 11. členu, z dne 11. decembra 2018 in Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 4. in 11. členu predloga zakona z dne 11. decembra 2018.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Predstavnica Ministrstva za finance je danes državna sekretarka gospa Saša Jazbec. Ne bom vas spraševal, če želite besedo, ampak vam besedo kar predajam. Izvolite gospa državna sekretarka. Postopkovno ja, še prej poslanec Marko Pogačnik, postopkovno, izvolite.
Ja, spoštovani predsednik hvala za dano besedo, spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi. Zdaj, pred nami je obravnava Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2018 in pa za leto 2019. Vemo vsi, da Vlada ni pripravila rebalansa proračuna za leto 2019 in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo. To pomeni, da danes je pred nami verjetno eden izmed najpomembnejših dokumentov za državo v leti 2019, kajti brez Zakona o izvrševanju proračuna se proračun ne more realizirati. Vlada je prisegla pred približno tremi meseci. Imeli smo že kar nekaj Odborov za finance in do danes jaz v parlamentu še nisem videl ministra za finance, gospoda Bertonclja. Glede na to, da je to najbolj pomembnejši finančni dokument za leto 2019, pričakujem obrazložitev, zakaj do danes v Državnem zboru še ni bilo ministra za finance. Jaz ga še nisem videl. Tudi na redni seji ne niti na odboru in danes gre za izredno pomembni dokument, praksa prejšnjih let je bila, da je vsaj pri proračunu bil v osnovi prisoten tudi Minister za finance. Kakšna prakso bo ta Vlada imela, lahko zdaj vidimo. Prosim pač za obrazložitev.  Hvala.
Hvala gospod poslanec.  Po običajni proceduri je vabljen minister za finance. Zakaj se ne udeležuje sej, niti odbora niti plenarnih sej Državnega zbora za enkrat vam ne morem povedati na podlagi tega kar ste vi zdajle izpostavil, vam pa zagotavljam, da ga bom poklical in ga bom vprašal zakaj ne hodi na seje in ga bom tudi posebej pozval, da se udeležuje teh sej oziroma v kolikor ne more, da pač to ustrezno tudi utemelji. Za dodatno obrazložitev, zakaj danes ni ministra, pa lahko prosim tudi gospo državno sekretarko, če lahko s tem v zvezi sploh kaj pove.  Izvolite.
Saša Jazbec
Hvala lepa za besedo, hvala lepa za vprašanja.  Gospod Pogačnik, državni proračun za leto 2019 in Zakon o njegovem izvrševanju je v bistvu že sprejet od novembra lani. Zakon, ki je danes pred vami, je v bistvu posledica tega, da je bilo v letošnjem letu sprejetih kar nekaj odločitev, ki terjajo spremembe v že obstoječem zakonu zato, da bi se uveljavile že s 1. 1. 2019. Vlada bo po obravnavi tega zakona pripravila rebalans proračuna 2019. Rebalans se lahko pripravi šele v letu, ko se tekoči proračun oziroma, ko se proračun izvršuje. Takrat bo pripravila tudi nov Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, pred tem bo ta odbor kot tudi Državni zbor obravnaval še odlok o okviru in to so teme za katere smo se dogovarjali z ministrom, da bi se jih udeležil današnje seje, konkretno se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti. Mu bom pa tudi jaz predala vaše ponovno vabilo.
Dobro. Hvala lepa.  Potem prehajamo, gospa državna sekretarka, na tisto kar smo že prej začeli, se pravi, prosim vas za uvodno obrazložitev sprememb in dopolnitev predloga zakona.  Izvolite.
Saša Jazbec
Hvala.  Kot sem v uvodu že poudarila, razlog zakaj sprejemamo ta oziroma zakaj je Vlada ta zakon sprejela. Na seji, 22. 11., obravnava pa naslednje vsebine. V 1. členu določa pravno podlago po kateri se bodo lahko spremembe, ki bodo nastale pri poslih upravljanja z obrestnimi tveganji dolga državnega proračuna, se bodo lahko evidentirale le na kontih bilance stanja. Potem na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah je bilo treba zagotoviti pravne podlage za vzpostavitev delovanja proračunskega sklada iz katerega se bo financiral razvoj nevladnih organizacij. Gre za sredstva, ki jih vsak zavezanec za dohodnino, torej, ki lahko vsak zavezanec za dohodnino del svoje odmerjene dohodnine do 0,5 % nameni za donacijo organizacijam, ki delujejo v splošno korist, in da se je tega doslej posluževalo približno polovica zavezancev, preostala razlika do 0,5 % dohodnine bo predstavljala namenski vir za proračunski sklad. Predlagani zakon v 3. členu določa izjemo pri prevzemanju večletnih obveznosti, ki bo Ministrstvo za obrambo omogočala opremljanje Slovenske vojske z najpomembnejšimi razvojnimi programi, ob upoštevanju, da se vojaška oprema praviloma naroča po tujih dobaviteljih pomeni, da pogodb pod pogoji, ki so določeni v veljavnem zakonu, da jih je zelo težko sklepati in se jim zato na ta način daje izjema od tega pravila. Določa se tudi pravna podlaga, ki državi omogoča upravljanje s tistimi kapitalskimi naložbami s katerimi ne upravlja Slovenski državni holding oziroma predlagani zakon določa pripravo letnega načrta upravljanja s kapitalskimi naložbami s katerimi upravlja Vlada. V tem delu je treba pojasniti, da so tudi kapitalske naložbe s katerimi upravlja Vlada, to so SODO, Eles, Borzen, potem 2TDK, Kobilarna Lipica, DRI in Slovenski gozdovi, da so vključene v strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki jih sprejema Državni zbor in s tem členom se v bistvu upravljavski proces poenoti z drugimi naložbami, se pravi s tistimi, ki že sedaj upravlja SDH.  Potem je Vlada letos uspela z občinskimi združenji skleniti dogovor v višini povprečnine za leto 2019, ki znaša 573 evrov in pol in to določa 7. člen zakona. 8. člen zakona omogoča maksimalno dodatno zaposlovanje pri državnih organih, in sicer 0,8 % več, kot je bilo stanje zaposlenih na 31. december 2017 plus 10 dodatnih zaposlitev na Inšpektoratu za delo in 10 na Ministrstvu za okolje in prostor za izvajanje ukrepov iz Sklada za podnebnem spremembe. Prav tako ta člen dovoljuje dodatno zaposlovanje za čas projekta predsedovanja Slovenije Svetu EU in vzpostavlja pravno podlago za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu, na katerega so bile v preteklosti te dejavnosti prenesene z neposrednih oziroma posrednih proračunskih uporabnikov. V skladu z dogovorom s sindikati, stavkovnim dogovorim se v 9. členu določa izplačevanje jubilejnih nagrad in pa omejitev izplačevanja delovne uspešnosti. Se pravi, to je usklajeno s sindikati, to so bile zaveze oziroma to so ukrepi, ki so ustvarili fiskalni prostor za stavkovne zahteve. 10. člen določa izredno uskladitev pokojnin v letu 2019, in sicer v odvisnosti od dejansko dosežene rasti v letu 2018. V 11. členu je pa Vlada določila, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom z izjemo dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnin za telesne okvare, da se v letu 2019 ne uskladijo in da se ne uskladi tudi meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev. V skladu s sistemskim zakonom ZPIZ se v 12. členu določa višina letnega dodatka za upokojence, in sicer za razliko od tam, kjer sta dva razreda je tu določenih pet različnih višin v skupnem znesku 140 milijonov evrov.  Kot že rečeno v uvodu so v predlaganem zakonu urejene samo tiste najbolj nujne vsebine, tiste, ki se morajo uveljaviti s 1. januarjem 2019. Ker bo Vlada pripravila rebalans proračuna 2019 bo treba potem zraven pripraviti tudi nov zakon o izvrševanju proračunov, ki ga bomo potem sočasno predstavili. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želite besedo tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo dajem gospe mag. Sonji Bien Karlovšek. Izvolite.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo.  Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju podala splošno pripombo in pripombe k posameznim členom. Pripombe k posameznim členom so ustrezno upoštevane z amandmaji petih poslanskih skupin. Sicer pa je z amandmaji predlagana tudi sprememba 3. člena tako, da se 3. člen črta. 11. člen pa se spremeni tako, da ohranja in spreminja drugi odstavek predlaganega novega 66.a člena. Ni pa upoštevana splošna pripomba, ki je v mnenju podrobneje obrazložena, in sicer da vsebina novih 60.a, b., c. in č. člena, ki se dodajo z 9. členom predloga zakona ne sodijo v zakon, ki ureja izvrševanje proračuna, kar predstavljajo vsebine, ki so se doslej urejala v tako imenovanih interventnih zakonih o ukrepih s področja plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Pojasnili smo tudi, da ta pripomba ni dala zgolj s pravno sistemskega vidika, temveč zato, ker je bila   (nadaljevanje) v letu 2013 spremenjena Ustava, in sicer v 90. členu, ki je določila, da o zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, referenduma ni dopustno razpisati. Zaradi tega je treba pri uvrščanju vsebin v ta zakon posebej upoštevati ustavnopravni vidik, saj bi zaradi širjenja tega zakona z vsebinami, ki se ne nanašajo na vsebine, ki omogočajo izvrševanje državnega proračuna, lahko prekomerno posegli v pravico do referenduma.  Hvala.
Hvala lepa. Sprašujem predstavnika Državnega sveta, in sicer njegove Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, če želi besedo? Gospod Oskar Komac, beseda je vaša. Izvolite.
Oskar Komac
Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj. Bom kratek. Pa vendar bi nekatere stvari želel poudariti. Sicer komisija predlog zakona podpira. Istočasno pa bi dodal, da se je oblikovalo na sami seji komisije kar ena poglobljena razprava, lahko rečem, na katero smo dobili več ali manj ustrezne odgovore. Ne bom jih tukaj ponavljal, ker jih imate v svojih materialih. Posebej bi poudaril, da je prišlo tudi do uskladitve z združenji, ki zastopajo lokalne skupnosti. Mislim, da je to en pomemben premik v tem obdobju, namreč kar nekaj let nazaj smo imeli tukaj, bom rekel, izredne težave in, milo rečeno, vsaj slabo voljo. Tako da je tudi, bom rekel, s strani predstavnikov lokalne skupnosti prišla podpora. Mislim, da tudi ta dogovor, da se v naslednjem letu oblikuje neka skupna komisija, neko telo, ki bo bdelo in iskalo možnosti, rešitve, mislim, da je dobra. Kot sem pa rekel, komisija predlog zakona podpira. Hvala.
Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s 3. alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? V redu. Nič ne bomo dali besede. Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih na podlagi pregleda amandmajev.  V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. / oglašanje iz dvorane/ Ja, prosim.
Ja, hvala za besedo. Zdaj, stalna praksa na odborih je, da se ljudem, zainteresirani javnosti, ki pride na odbor z neko pobudo, da besedo. Tokrat je tukaj Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, ki, kakor razumem, bi želel predstaviti svojo pripombo na člen ZIPRS, ki se nanaša na outsourcing v javnem sektorju. In predlagam, da mu daste kratko besedo, lahko tudi 2 minuti, da obrazloži svoj pogled.
Hvala, gospod poslanec. Besedo dajem samo tistim, ki so bili vabljeni, in tega se držim dosledno. To je tudi moja ingerenca kot predsednika odbora. Nadaljujemo z delom. Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih na podlagi pregleda amandmajev. V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Kdo želi razpravo? Ni razprave. / oglašanje iz dvorane/ To se pravi, prvi se je prijavil poslanec Mesec, Luka Mesec, drugi je poslanec Marko Pogačnik. Besedo ima poslanec Luka Mesec. Prosim.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav. V Levici smo bili do predloga ZIPRS, kakršnega je predlagalo ministrstvo, kritični. Pozdravljamo pa amandmaje, ki jih je predlagala koalicija, ker odpravljajo večino tistih pomislekov, ki smo jih imeli tudi sami. Se pravi odpravlja se varčevanje na socialnih transferjih v znesku 16 oziroma še dodatnih 5 milijonov evrov. Odpravlja se sporna določba iz 3. člena, ki v bistvu daje Ministrstvu za obrambo bianco menico za nakupovanje vojaške opreme celo mimo bodočih proračunov, se pravi nakupi vojaške opreme bi po določbi, ki je bila v ZIPRS, lahko celo presegali 2-letni proračunski okvir in prelagali breme na naslednje proračune, morda celo naslednje vlade. To se črta in to je pozitivno. Skratka, to pozdravljamo. Amandmaje bomo podprli. Prav tako bomo podprli ZIPRS, ker je v bistvu večina pomislekov s tem odpadla. Je pa ZIPRS prvi korak k rebalansu proračuna, kjer pa želim v bistvu par splošnih poant podati.  ZIPRS je bil nekako varčevalni paket, ki naj bi bil uvod v proračunsko razpravo. Glede na to, da imamo v Slovenijo že pet let stabilno gospodarsko rast, nominalno je bila lani kar 6 %, se pravi, če vanjo vključimo tudi inflacijo smo imeli 6 % prirast, gospodarski prirast. In podoben je tudi priliv v proračunsko blagajno. Prihodki rastejo tam nekje, po 6 do 7 odstotni stopnji. Je pa opazno, da se glede na intence ministrstva omejuje izdatke, ki bi pa rasli nekje po stopnji 4 %, kar bi letos, lani in naslednje leto prineslo nekje 400 do 500 milijonov prihranka v proračun. Ta politika se nam zdi neprimerna, ker ta politika pač, seveda, če hočemo nekaj prihraniti je treba na drugi strani nekomu vzeti oziroma je treba nekje varčevati. In razvojne in socialne potrebe te družbe so velike. Za nami je desetletje varčevalnih ukrepov. Imamo, če se ne motim, okoli 70 tisoč upokojencev pod pragom revščine. Imamo resno podhranjeno raziskovanje. Mislim, da smo celo na repu evropskih držav po tem, koliko sredstev namenjamo za, javnih sredstev namenjamo za razvoj in raziskave. Imamo probleme v zdravstvu. Ves čas se govori o čakalnih vrstah, ampak mislim, da vsi, ki ne gledamo na to populistično, pač, razumemo, da bo treba za zdravstvo nameniti več denarja, če bomo hoteli čakalne vrste odpraviti, ker te niso razlog problemov tam, ampak so simptom. In vse to kaže, da bo treba proračunske izdatke v naslednjem letu oziroma v rebalansu proračunov za leto 2019 in 2020 prilagoditi. To komentiram zato, ker so intence izražene v ZIPRS še vedno varčevalne. Ampak varčevalna politika je neprimerna, ker je treba odgovoriti na družbene potrebe, ki jih imamo v tem trenutku. Hkrati pa ni nobenega splošnega razloga za to, da bi dajali sredstva na stran. V predlogu ZIPRS v bistvu to utemeljujete, napisano je, bom citiral, »da je pri proračunskem načrtovanju potrebna previdnost zaradi vse hitrejšega umirjanja gospodarske aktivnosti tako doma kot na mednarodnih trgih. To piše v ZIPRS, ampak to ne sovpada z nobeno od napovedi o gospodarski rasti, vključno s tisto od Umarja. Umar je načeloma pri napovedovanju gospodarske rasti konservativen, ampak za leto 2019 napoveduje 6 odstotno nominalno rast BDP. Skratka, ni nobenega ohlajanja na vidiku.  Druga stvar s katero se ponavadi nekako zastrašuje zakaj naj bi bilo treba varčevati pa je potencialna bodoča kriza, ker naj bi država morala imeti, naj bi morala zmanjšati svoj javni dolg zato, da bo lahko potencialno spet reševala banke. Tukaj je več ugovorov. Eno je, da je večina bank, razen Abanke, trenutno že v večinsko privatni lasti. Torej, če smo dosledni potem jih ne bo država reševala, ampak naj jih rešujejo lastniki. Mislim, vem, da temu ni tako, ampak tisti, ki banke prodajate pač govorite, da jih prodajate zato, da se izognemo potencialnim novim dokapitalizacijam med naslednjo krizo.  Druga stvar na katero je treba tukaj opozoriti je, da so banke v prejšnji krizi reševale nacionalne države, zato ker Evropska unija oziroma evroomobčje ni imelo nikakršnih lastnih skladov za ta namen. Sedaj imamo evropski mehanizem stabilnosti, ki že razpolaga nekje s 400 milijardami kapitala in teh 400 milijard je na čakanju, da pač vskoči v primeru nove krize.  Tretja zadeva pa je, da bomo v resnici ob takem gospodarskem tempu zelo hitro pod maastrichtskimi kriteriji. Se pravi pod predpisanimi 60 % javnega dolga v BDP. To, za konec bi pa še eno zadevo jaz opozoril in sicer glede outsourcinga. Tukaj me pa konkretno zanima, kako si je ministrstvo zamislilo ta ukrep, ki je zapisan glede outsourcinga. Namreč trenutna formulacija je vezana na… bom malo širše razložil. Namen te formulacije glede outsourcinga je, da bi javni sektor dobil možnost zaposliti outsourcane varnostnike, čistilke, tehnično osebje in tako naprej, ki zdaj delajo preko agencij ali pa varnostnih služb, se pravi izven javnega sektorja, da bi jih lahko zaposlili v javnem sektorju. Ampak formulacija je tako ozka, da, če vam dam primer – če bi bil jaz varnostnik na sodišču in bi me sodišče outsourcalo, se pravi zaposlilo recimo preko Sintala, bi zdaj po tej vaši določbi lahko sodišče me zaposlilo nazaj, ampak, če bi me Sintal v vmesnem času odpustil in bi na mesto mene recimo zaposlil Primoža, pa Primoža ne bi mogel outsourcati nazaj, ker je zadeva tako restriktivno napisana. Tako da me zanima, kako ste si zamislili udejanjanje te določbe o outsourcingu in kakšne učinke bo imela, se pravi kakšen delež outsourcanih delavcev v javnem sektorju je sploh trenutni zapis relevanten? Hvala.
Hvala gospod poslanec. Predlagam, da predstavnica vlade na tole zadnje izvajanje gospoda Mesca, kar neposredno odgovori, to se pravi tisto, kar se tiče outsourcinga. Oziroma to bo v tem primeru gospa državna sekretarka – kako se že piše? Ramšak Pešec. Izvolite gospa.
Mojca Ramšak Pešec
Hvala lepa. Ja, v / nerazumljivo/ so v bistvu se s tem členom, dopolnitvijo 60. člena ta pravna podlaga zato, da se lahko sprejme sploh odločitev, da nek subjekt javnega sektorja, se pravi delodajalec v javnem sektorju zaposlene, ki so bili preneseni na pogodbenega izvajalca določenih storitev, ki pa se pri tem delodajalcu javnega sektorja izvajajo kot trajne naloge, zaposli nazaj. Gre za zaposlene, ki pri tem zunanjem izvajalcu oziroma gre za zunanje izvajalce, s katerimi ima nek subjekt javnega sektorja še vedno sklenjeno pogodbo, se pravi še vedno izvajajo te storitve in za zaposlene, ki te storitve tam izvajajo. Se pravi tudi, če so bili določeni posamezniki nadomeščeni z novimi posamezniki, se pravi ob prenehanju pogodbenega izvajanja teh storitev, obstaja možnost oziroma pravna podlaga, da se za to število zaposlenih, ki se lahko prezaposlijo nazaj, seveda pod pogoji po postopkih, ki veljajo za zaposlovanje, zaposlijo nazaj in so v tem primeru kadrovski načrt poveča.  Predlogi so bili tudi v tej smeri, da bi se omogočilo ob tej zaposlitvi tudi večje število povečanja kadrovskega načrta oziroma celo predlogi, da bi se določilo v zakon obveznost zaposlitev posameznih zaposlenih, ki pri pogodbenih izvajalcih izvajajo te storitve, vendar takšne obveznosti, sploh pa ne v tem zakonu, ki govori zgolj o kadrovskem načrtovanju in dovoljenem številu zaposlenih, pač s tem zakonom se ne da reševati. Dodaja pa se pravna podlaga, za to, da se takšna poslovna odločitev – v smislu, ali ob izteku pogodbe ali prenehanja opravljanja pogodbenega izvajanja storitev, sploh lahko subjekt javnega sektorja sprejme.
Hvala lepa.
Replika.
Ne, zdaj bomo nadaljevali z razpravo, pa bi potem v drugem krogu.
Ne, saj imam samo kratko vprašanje, samo številka me zanima.
V redu? Dobro, poslanec Mesec izvolite.
Hvala. No, saj upam, da se razumemo, kje imamo problem s to formulacijo, zato me zanima, če imate kakšen podatek koliko je sploh takih zaposlenih v javnem sektorju oziroma koliko je… za okvirno kakšno število novih zaposlitev je taka formulacija relevantna?
Kar izvolite gospa državna sekretarka.
Mojca Ramšak Pešec
Ja, žal tega podatka nimamo, ker Ministrstvo za javno upravo nima pregleda nad sklepanjem in oddajanjem javnih naročil v celotnem javnem sektorju, tako da tega podatka žal nimam.
Dobro, hvala lepa. Naslednji za razpravo je na vrsti poslanec Marko Pogačnik, za njim pa poslanka Janja Sluga. Gospod Pogačnik izvolite.
Spoštovani predsednik hvala za dano besedo. Zdaj jaz mislim, pohvalno je tukaj notri, da se je povprečnina z občine povečala. Jaz mislim, da za to prejšnje vlade niso imele posluha, tako da jaz gledam na to stvar, bi rekel pozitivno. O ostalih zadevah me pa skrbi, kje boste vsa ta sredstva, ki ste jih zdaj tukaj notri opredelili, našli. Vemo, da zdaj delamo brez rebalansa proračuna za leto 2019, že v uvodnih besedah ste pa sama bi rekel povedala, da lahko pričakujemo poslanci zelo v kratkem času ta rebalans. Zanima me predvsem, kje boste te razkorake pokrili, na kakšen način, če je možno v danem trenutku, bi rekel zadevo povedati. Zdaj Zakon o izvrševanju proračuna tudi bi rekel, da eno poglavje namenja upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, koliko(?) je to v povezavi s spremembo strategije o upravljanju državnega premoženja. Dejstvo je, da je državni sekretar to spremembo strategije napovedal. Potem me pa še zanima in sicer k 4. členu se te… bi rekel v zvezi z Zakonom o dohodnini sredstva, ki se lahko nameni 0,5 % prihaja do spremembe. Zanima me, komu bodo ta sredstva približno v višini 6 milijonov odvzeta oziroma komu so bila ta sredstva namenjena v preteklosti ali pa primer recimo, če poveste razpored, kako se je to recimo porazdelilo v letu 2018 pa letu 2017. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Gospa državna sekretarka Saša Jazbec, izvolite.
Saša Jazbec
Hvala lepa. Vlada je prejšnji teden sprejela na seji predlog odloka za leto 2019 in ga posredovala v Državni zbor. V tem odloku je določila nove zgornje meje izdatkov za posamezne enote in za sektor država, tako da vse te dodatne obveznosti, ki jih prinašajo v letošnjem letu sprejeti zakoni in dogovori, bodo upoštevani v rebalansu državnega proračuna, katerega zgornja meja je 10 milijard 160 milijonov odhodkov. Kot je bilo sporočeno po seji Vlade, bo državni proračun kljub tej zgornji meji naslednje leto imel 0,3 % BDP presežka in ravno tako bo v presežku sektor država, tako da s tega vidika se za naslednje leto ohranjajo javne finance v plusu. Glede opravljanja kapitalskih naložb. Tukaj seveda ne gre za spremembo strategije. V planu je tudi kot vem sprememba strategije upravljanja kapitalskih naložb. To sprejmete v državnem zboru, tukaj gre v bistvu za poenotenje upravljanja. Ideja je bila, da so vse naložbe, katerih lastnik je Republika Slovenija, da bi z vsemi temi naložbami upravljal Slovenski državni holding, potem so pa s posameznimi zakoni bila določena podjetja izvzeta iz tega upravljanja, tako da se zdaj v bistvu s to določbo – kot sem rekla, ta podjetja, ki sem jih naštela, se jih dejansko želi pripeljati v isti sistem upravljanja. Do zdaj so tem podjetjem resorji v bistvu spremljali in njihovo vsebinsko in finančno poslovanje, zdaj bo pa letne načrte upravljanja potrjevala vlada. Glede vprašanja o dohodnini. 0, 5 % dohodnine je približno 11 milijonov. Toliko je na razpolago za razna društva. Teh društev je čez 6 tisoč 400, je teh društev v javnem interesu, ki jih v bistvu kot taka prepoznajo resorna ministrstva in do zdaj je bilo pravilo tako, da tisti dohodninski zavezanci, ki so izbrali ta društva, katerim so namenili del svoje dohodnine, so to dobila, ostali denar – tega je bilo slaba polovica, se pravi ostalo je bil pa vir integralnega proračuna. Ta dohodnina je ostala državi, zdaj se bo pa zaradi spremembe Zakona o nevladnih organizacijah, ki je bil že sprejet v letošnjem letu in je naložil državi, da vzpostavi tak proračunski sklad, kamor se bo stekel ta ostanek dohodnine, se pravi tiste, ki je ne namenimo posameznim nevladnikom in da bodo potem iz tega proračunskega sklada, da bo Ministrstvo za javno upravo pripravljalo razpise za vse te iste nevladne organizacije, ki bodo lahko kandidirale na teh razpisih. Hvala.
Hvala lepa. Repliko samo? Izvolite poslanec Pogačnik.
Hvala. Zelo na kratko – kam se je teh 6, približno polovico denarja, če sem prav razumel – 6 milijonov recimo v letu 2017 pa letu 2018 razporedilo? Kdo je bil upravičen do teh 6 milijonov ali pa koliko je ostalo od tega neizkoriščenega, tisto, kar je ostalo, če lahko strukturo kam se je porazdelilo – a je bilo v zakonu določeno, a je bilo kje določeno, katere inštitucije ali pa komu je namenjen ta denar? To, če lahko obrazložite. Hvala.
Hvala. Izvolite gospa državna sekretarka.
Saša Jazbec
Denar, ki ga vi ali pa jaz nisva namenila enemu določenemu društvu, je bil vir državnega proračuna. Integralni vir in je bil potem porabljen – ni bil pobarvan, ni bil namenski vir, ampak je bil porabljen za vse namene.
Hvala lepa. Naslednja razpravljavka je poslanka Janja Sluga, izvolite.
Hvala lepa. Jaz bi rekla, da varianta tega zakona kot jo imamo danes na mizi, je dejansko vsaj za mene kot poslanko iz za nas v SMC, mnogo boljša od tistega prvega osnutka, ki je prišel sicer tudi v javnost – vi veste kakšen je bil. Tisti se je koncentriral predvsem na neke varčevalne ukrepe s področja socialne politike in je bil seveda za mene nesprejemljiv. Ukrepi, ki so bili v tistem osnutku predvideni so bili, kar se mene tiče nedopustni, ker so posegali predvsem na področje ranljivih skupin, na področje otrok, družin in tako naprej in sem vesela, da v resnici se danes več o teh ukrepih ne pogovarjamo, saj veste koliko napora je bilo dejansko vloženega, da se nekako odpravljajo postopoma pa vendarle neki varčevalni ukrepi, ki so bili sprejeti z ZUJF – tem zloglasnim ZUJF, ki je takrat omejil višino očetovskega in starševskega nadomestila – pomoč ob rojstvu otroka, dodatek na veliko družino in tako naprej in se mi zdi prav, da v stanju kakršnem so v tem trenutku naše finance in neka splošna družbena klima, da seveda takšni ukrepi niso več predmet gradiv, ki jih imamo poslanci na svojih klopeh, pa tudi zaradi nekih načelnih razlogov. Saj smo se vendarle v koaliciji nekako dogovorili, da se varčevalni ukrepi odpravljajo, da se gre nasproti nekim pozitivnim ukrepom na področju družinske politike. Vi veste, da je tudi Državni zbor letos februarja sprejel resolucijo o družinski politiki z naslovom Vsem družinam prijazna družba in ta resolucija opredeljuje neke zelo konkretne cilje, za katere jaz mislim, da jih pa zdaj v tem osnutku oziroma v tej verziji, ki jo danes obravnavamo nekako zasledujemo. Med temi cilji je izboljšanje kakovosti družinskega življenja, visoka raven kakovosti življenja otrok, zagotavljanje varstva in zaščite družin in posameznih družinskih članov, ustvarjanje pogojev, ki bodo spodbudno vplivali na odločanje za družino in tako naprej. In zato sem vesela, da so sidra, bom rekla na področju družinske politike in socialnih transferjev nekako popustila. Veste, da je za demografsko politiko zelo pomembno tudi število rojstev v državi, nekatere projekcije, ki so bile narejene za Slovenijo tja do leta 2030 kažejo, da bo število otrok bistveno, bistveno upadlo in v takšnem stanju si resnično   (nadaljevanje) ne smemo privoščiti, da z nekaterimi ukrepi ne bi spodbujali odločitev za otroke, odločitev za večje število otrok in nekako zagotavljanje neke normalne življenjske ravni za te otroke in za družine. Dejansko pa menim, da je potrebno nekako politiko na področju družin tudi spremeniti, da je potrebno, kar smo že večkrat tudi v prejšnjem mandatu opozarjali, nekako ločiti ukrepe družinske politike in pa socialne politike in za to sem toliko bolj vesela, da so bili ti ukrepi omiljeni. V SMC smo si za to tudi zelo prizadevali. Torej, potem kar imamo zdaj v tem gradivu bo od 1. januarja po šestih letih odpravljeno varčevanje na tem področju, se pravi očetovsko in starševsko nadomestilo bo ponovno znašalo 100 % posameznikove povprečne plače v zadnjih 12 mesecih. Kot veste je bilo do zdaj to 90 %. Dodatek za veliko družino bo zopet univerzalna pravica, nič več omejen s cenzusom in ga bodo prejele vse velike družine ne glede na njihov dohodek. Materinsko nadomestilo bo neomejeno, starševsko pa bo omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače - do zdaj je bil to dvakratnik in pa dodatek za veliko družino bodo prejele vse velike družine, okoli 9 tisoč več dijakov in študentov pa bo upravičenih do štipendij, očetovsko in starševsko nadomestilo bo, kot sem rekla 100 %.  Torej, to so tisti ukrepi, ki se meni kot poslanki zdijo izjemno pomembni in za katere sem vesela seveda, da se bodo sprostili in so vsebovani v tem gradivu. Vsekakor pa je pomemben tudi letni dodatek oziroma t.i. regres za upokojence, o katerem je bilo v preteklih dneh in tednih kar precej debate. Vi veste, da smo v prejšnjem mandatu, v času Vlade Mira Cerarja že sprejeli nekatere dobre ukrepe za upokojence, med drugim smo navzdol omejili pokojnine za polno delovno dobo in polno starost na 500 evrov.
Gospa Sluga samo za trenutek vas prosim, če prekinete vaše izvajanje. Jaz pa celotni avditorij prosim, da se umirite pa da, če že imate kakšno nestrinjanje s trenutnim oziroma s trenutno izvajalko, da to naredite na tak način, da bo lahko nemoteno razpravljala. Res prosim vse in ne samo te, ki sedimo za mizo, tudi strokovne sodelavce, strokovne službe, zato, ker je neprimerno biti preglasen, kadar poslanka ali pa državna sekretarka razpravlja. Prosim lepo, da se umirimo vsi skupaj. Gospa poslanka izvolite, nadaljujte.
Hvala predsednik. Torej v prejšnjem mandatu smo navzdol omejili pokojnine za polno starost in polno delovno dobo na 500 evrov in pa naredili pomemben korak tudi na področju letnega dodatka oziroma t.i. regresa za upokojence. Mi se lahko strinjamo, da ta letni dodatek ni več tisto, kar je v preteklosti dejansko bil kot res dodatek za nekaj več, ampak je dobil neko bolj socialno noto in zato je zelo pomembno, da je že v letu 2017 pripadal prav vsem upokojencem in da je bil v letošnjem letu še za 10 evrov vsakemu zvišan, v letu 2019 pa tako kot zdaj stvari stojijo, bo zvišan še za 27 evrov, kar je vsekakor dobro. Je pa seveda potrebno s temi koraki potem tudi nadaljevati. Tisto, kar je tudi pozitivno so nevladne organizacije kot je bilo že danes omenjeno. 14. aprila letošnjega leta je začel veljati Zakon o nevladnih organizacijah, ki jih bolj določno ureja in prinaša tudi definicijo nevladne organizacije, kar pomeni, da se status društva v javnem interesu nadomešča z vladno organizacijo v javnem interesu in je tudi za njihovo delovanje namenjeno bistveno več sredstev.   (nadaljevanje) Uvaja se sklad, proračunski sklad, ki bo namenjen njihovemu razvoju in delovanju in v katerega je prejšnja vlada že v mesecu maju 2018 namenila sredstva v višini milijona evrov, kar je ravno tako pomembno. Vi veste kaj vse v imenu države opravljajo nevladne organizacije in po mojem mnenju jih moramo tukaj maksimalno suportirati. Naslednja vroča tema, ki je bila tudi v preteklem mandatu večkrat izpostavljena je Inšpektorat za delo. Na Odboru za delo smo sprejeli sklepe, da ga je seveda potrebno okrepiti. Vesela sem, da so tu vsebovani neki koraki, da bo prišlo nekaj dodatnih inšpektorjev za delo, seveda pa se tu en smemo ustaviti, ker so potrebe mnogo večje in pa seveda tisto, kar je bilo izpogajano z občinami in z javnimi uslužbenci, da je tukaj v predlogu zakona tudi to vsebovano. Lokalne skupnosti bodo dobile najvišjo povprečnino v zadnjih letih, kar me še posebej veseli in pa seveda pogajanja so se nekako zaključila, tudi kot je bilo rečeno zadovoljujoče za obe strani.  Kako bomo na podlagi tega seveda potem v nadaljevanju sestavljali proračun, bo po moje izjemno zanimivo, ampak za enkrat tisto, kar imamo na mizi je za mene kot poslanko in za našo Poslansko skupino Stranke modernega centra vsekakor dobro. Hvala lepa.
Hvala gospa poslanka. Poslanec Pogačnik vi, če prav razumem imate proceduralno?
Ne, razpravo.
Dobro. Zdaj takole je, prijavljen k razpravi je še poslanec Franc Kramar, tako da bom dal njemu prej, za njim je poslanec Pogačnik, za poslancem Pogačnikom pa poslanec Blaž Pavlin. Gospod Kramar, izvolite.
Hvala lepa predsednik, pozdrav vsem kolegom in kolegicam. Jaz se bom osredotočil na vsebinske stvari tega zakona o izvrševanju proračuna. V prvi vrsti se mi zdi zelo pozitivno dejstvo, da se je dvignila povprečnina občinam. Lahko vam povem iz svojih izkušenj, da je to bilo vsako leto ena težjih nalog in da s tem Zakonom o izvrševanju proračuna, ki ga imamo pred sabo, je končno ta povprečnina dogovorjena tudi z vsemi združenji občin, tako da se mi zdi to en velik korak naprej k temu, ker vem kaj povprečnina pomeni za občino. Tisti, ki ne dosegajo z dohodnino zadosti sredstev, jim ta povprečnina prinaša razliko, pa rekel bi tudi kakšna sredstva za investicije. Vsebinsko me moti deset zaposlitev za izvajanje ukrepov Sklada za podnebne spremembe znotraj Ministrstva za okolje. Jaz mislim, da je zaposlenih zelo veliko in da lahko znotraj tega ministrstva s prerazporeditvami dosežejo to, da se zadosti potrebam tega Sklada za podnebne spremembe. To je moje mnenje, gospa sicer kima, da ne, ampak jaz mislim, da bi se to vseeno dalo. Ne bom se vtikal v zaposlitve inšpektorjev za delo, ker to je potrebno in upam, da bo ta efektivnost teh inšpektorjev taka, da bodo zadostili tudi potrebam, ki so na trgu in ki kličejo po tem, da je treba pravno ukrepati v primerih, ko so zaposlenim kratene pravice. Ne morem pa seveda mimo regresa za upokojence. Res je, da se bo delno dvignil ta regres. Predlog Stranke Alenke Bratušek je bil, da se dvigne za dva razreda oziroma, da se ga razdeli v dveh razredih, potem je prevladalo mnenje, da se to razdeli v petih razredih, kar je finančno gledano manj obremenjujoče za proračun, kot pa, če bi to bilo v dveh. Upam pa, da seveda v prihodnosti se bo temu sledilo in da bomo skušali v kolikor bo seveda rast bruto domačega proizvoda takšna, da bo omogočala dva razreda – upam, da v prihodnosti pridemo tudi do tega. Veseli me tudi to, da so letne uskladitve pokojnin povezane  (nadaljevanje) z rastjo bruto domačega proizvoda in da bodo temu sledile, ker se mi zdi prav, ker je dejansko treba vedeti, če se več ne oklepamo varčevalnih ukrepov, potem je tej vsebini treba slediti in tudi v končni fazi to realizirati, da se te pokojnine počasi dvigajo in pridejo na nivo, ki si ga v današnjem času ob današnjem tempu življenja tisti, ki so v pokoju tudi zaslužijo. V globalu gledano bom zakon podprl, podprl bom tudi amandmaje, ki so jih predlagale koalicijske stranke, tako da upam, da bo to dejansko… kako bo pa to potem usklajeno v rebalansu proračuna, je pa seveda novo vprašanje. Tukaj konec koncev pride do novih obvez, iz tega naslova pride do novih obremenitev in po moji oceni bo sila zahtevna naloga za pripravljavca rebalansa, da bo lahko uskladil vse te želje. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Naslednji je na vrsti poslanec Marko Pogačnik, prosim.
Ja, spoštovani predsednik hvala za dano besedo.  Zdaj po tej 15-minutni razpravi kolegice Sluge se jaz vprašam, ali imam jaz drugačen dokument pred sabo, kot ga ima kolegica poslanka SMC, gospa Sluga. Tukaj bi zdaj prosil tudi državno sekretarko, da pove ali… kajti jaz iz tega predloga Ziprota ne vidim bi rekel nekih sprostitev za velike družine pa za študente pa za upokojence, o čemer je razlagala kolegica Sluga. Jaz vidim tukaj zgolj 6 milijonov evrov za postavitev novega proračunskega sklada, 1, 75 milijona za povišanje dovoljenja števila zaposlitev na Ministrstvo za okolje in prostor, približno 32, 5 milijonov zaradi povečanja povprečnine, 7 milijonov zaradi uskladitve / nerazumljivo/ pokojnin, pa 8 milijonov zaradi letnega dodatka za upokojence. Nobenih sprostitev za velike družine, kakor smo poslušali v 15-minutnem nagovoru kolegice Sluge pa še ostalih zadev.  Omenila je zloglasni ZUJF – štiri leta je bila poslanka koalicije in niti en ukrep niso zmanjšali iz t.i. zloglasnega ZUJF. Jaz bi vprašal, zakaj niso, če je res ta zakon bil tako zloglasen, kot omenja? Tukaj bi naprosil državno sekretarko, če pojasni vse te sprostitve, ki se naj bi po kolegici Slugi zgodile. Kdo bo prihajal na velike družine, upokojenci – ne vem. Precej struktur je bilo omenjenih ali pa, če zdaj kolegico Slugo vprašam, kje ona vidi ali ima drugačen dokument kot jaz. Žalostno pa je, da namenite tukaj za izredno usklajevanje pokojnin 7 milijonov evrov. Glejte, vi razpolagate s približno samo 1, 5 milijardo večjimi prihodki samo iz davčnih prihodkov, kot je bilo to v letu 2014 – milijardo in pol prihodkov več samo iz naslova pobranih davkov. A niti enega ukrepa niste omejili s t.i. zloglasnega ZUJF po besedah kolegicah Sluge. Zavajate. Najbolj zaskrbljujoče je pa zdaj, kar je povedal poslanec Stranke Alenke Bratušek in pa tudi prej kolegica Sluga, da ključen boj pa zdaj prihaja na vaši strani in nihče ne ve kako boste rebalans proračuna zapeljali. To je pa zdaj žalostno. Tudi lastni poslanci koalicije ne verjamete, kako boste prišli do cilja po poti, ki ste si jo vi zastavili. Tukaj boste danes potrdili en cilj, ne veste pa poti, kako boste do tja(?) prišli. Dva poslanca koalicije sta zdaj to javno priznala in danes imamo tukaj notri Zakon o izvrševanju proračuna, zaradi tega, da bo to v skladu z veljavno zakonodajo in da se bo proračun za leto 2019 sploh lahko zagnal, sami poslanci koalicije pa ne verjamete sploh tej poti kot je zastavljena oziroma še ne veste, po kateri poti boste šli. Cilj imate zastavljen, poti pa ne veste, pa jaz mislim, da je tukaj notri zelo malo  (nadaljevanje) stvari, razpolagate pa približno samo z milijardo in pol samo večjimi davčnimi prihodki.
Hvala gospod poslanec. Sprašujem gospo poslanko Janjo Sluga, če bi želela replicirati na to, glede na to, da ste bili izzvani?
Bom razpravljala, ko…
Boste razpravljali, dobro. Gospa državna sekretarka izvolite, imate besedo.
Saša Jazbec
Hvala lepa. Gospod Pogačnik, v prvi verziji je bil Zakon o izvrševanju proračunov drugačen. Ministrstvo za finance ga je pripravilo v skladu z teorijo in priporočili, da je reforme oziroma, da je varčevalne ukrepe ali pa omejevalne ukrepe modro sprejemati v dobrih časih in da je treba zdaj v petem letu gospodarske rasti, da je treba delovati proti ciklično in zato smo predlagali omejitev nekaterih izdatkov. Vi teh… v tej verziji, ker je bila nesprejemljiva, seveda tega ni in v tej verziji ne vidite tega, o čemer je govorila poslanka Sluga zato, ker so v sistemski zakonodaji bila oziroma imamo t.i. sidra in ta, ko doseže gospodarska rast in stopnja zaposlenosti dovolj visoke vrednosti, da se ta sidra avtomatsko sprostijo in ker so bile v letošnjem letu oziroma v lanskem letu 2017 te številke dosežene, bo potem v letu, ki sledi temu letu, se pravi v 2019, bo prišlo do avtomatske sprostitve teh odhodkov, teh transferjev posameznikom in gospodinjstvom, o katerih je govorila poslanka Sluga. Mogoče še vprašanje oziroma komentar tega, koliko prihodkov je zdaj več kolikor jih je bilo leta 2014. Leta 2014 je državni proračun imel milijardo 200 primanjkljaja, tako da vsak dodaten oziroma vsi dodatni prihodki, ki jih dobimo in ki niso namenjeni za neke zakonske obveznosti, grejo dejansko v… se ne porabijo, da tako rečem in v letošnjem letu je bil že v sprejetem proračunu načrtovan 50 milijonski presežek na ravni državnega proračuna. V polletnem poročilu smo zaradi v bistvu boljšega izvrševanja naračunali, da bo tega presežka 227 milijonov po denarnem toku. Zdaj smo dobili še višji dividendo NLB, tako da letošnji presežek bo višji, kakor smo ga načrtovali, tako da vsi ti dodatni prihodki, ki jih imajo proračuni, se dejansko potem odrazijo tudi v saldu proračuna.
Hvala lepa. Ja, zdaj prijavljen k razpravi je poslanec Pavlin, tako da bi jaz predlagal, da bi za…
/ Nerazumljivo/ lahko replika?
Dobro, poslanec Pogačnik izvolite, imate repliko.
Spoštovana državna sekretarka jaz mislim, da je brezpredmetno, da razpravljamo o dokumentu, ki ga ni tukaj in da recimo zagovarjate stališče: »mi smo nameravali pa to, ampak potem smo se pa skupaj usedli, pa smo se odločili, da temu ne bomo naredili tako«. Jaz mislim, da je to brezpredmetno. Marsikaj se lahko pogovarjate na koaliciji ali na Ministrstvu za finance, predvsem pa jaz mislim, da tudi ta primerjava, spoštovana državna sekretarka, ki ste jo dali, da je imel proračun leta 2014 več kot 1 milijardo primanjkljaja, oziroma milijardo 200. Jaz bi to razumel, če bi rekli: »zmanjšali smo državni dolg« - pa ga nismo, povečali ste ga. Vi ste bili tudi v prejšnji vladi državna sekretarka, začetek mandata Vlade Mira Cerarja, konec mandata Vlade Cerarja, ste neto državni dolg povečali. Jaz bi razumel, da bi ta sredstva dali(?), ampak ne, vi ste ga kljub gospodarski rasti pojedli in popili. Večkrat je bilo to rečeno. Vse, kar je gospodarstvo ustvarilo, je Vlada Mira Cerarja in pa koalicija pojedla in pa popila in s to politiko nadaljujete še zdaj in žalostno je, da danes ste koalicijski poslanci zaskrbljeni kako boste naredili proračun za leto 2019 in kako boste to sprovedli, zato, ker danes dvigujete roke.
Gospod poslanec hvala lepa. Predlagam pa vsem, predvsem bodočim razpravljavcem, da ostanemo znotraj točke   (nadaljevanje) dnevnega reda o kateri se danes pogovarjamo. Zakon o spremembah in dopolnitvah ima 15 členov, nič več. K tem 15 členom je bilo vloženih – k 9 členom so bili vloženi amandmaji, to pomeni, da je zadeva pomembna, da to čutimo vsi, če pa ima kdo glede potencialnih, bodočih aktivnosti kakšne pomisleke, je pa tudi prav, da jih tukaj pove, vendar je nesmiselno iz tega neke sklepe oziroma zaključke izvajati. Naslednji k razpravi je prijavljen poslanec Blaž Pavlin, prosim.
Hvala predsedujoči za besedo. Sam osebno, pa tudi Nova Slovenija pozdravlja povišanje povprečnine za občine, vendar bi si tukaj želeli, da bi se ta povprečnina povišala do zneska, ki ga občinam pripisujemo z zakonskimi nalogami. Prav tako pozdravljamo višji letni dodatek za upokojence, vendar bi tukaj opozoril, da ne na račun zamrznjenega usklajevanja transferjev posameznikom gospodinjstev - tukaj mislim predvsem na otroške dodatke, dodatke za velike družine in podobne transferje. Ni res, da tega ni v predlogu zakona, prav 11. člen tega zakona, ki ga danes obravnavamo zamrzuje usklajevanje teh transferjev do 31. decembra 2009. Prav zato je Nova Slovenija predlagala amandma k 11. členu, ki bi s 1. januarjem ponovno uvedel usklajevanje teh transferjev. Hvala.
Hvala lepa. Tako, zdaj pa imamo še dve prijavljeni - ne, samo poslanka Janja Sluga, prosim.
Hvala.  Kolegi, vi točno veste, da je osnutek tega ZIPRS, ko je bil narejen in ko je bil prvič obravnavan na vladi v celoti bil objavljen v medijih in vi veste kakšne so bile reakcije takrat na tisto in zato je prav, da se danes posebej izpostavi, kaj je zdaj v tem osnutku vsebovano in česa več ni. Ker ljudje so vsi to prebrali in verjamem, da ste si tudi vi in natančno veste o čem je bilo govora in zato se mi zdi pomembno, da si danes povemo, kakšna je zdaj ta spremenjena verzija, ki jo imamo danes na mizah in ta spremenjena in tudi koalicijski amandma črta 11. člen, črta 11. člen, ki pomeni ne usklajevanje in o tem sem govorila, zato sem tako podrobno o teh stvareh govorila.  Kar se tiče ZUJF, še enkrat bom povedala. ZUJF je znižal oziroma omejil višino očetovskega in starševskega nadomestila, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino – to dvoje nista bili več univerzalni pravici, ampak sta bili pogojeni z dohodkom, to kar sem že prej povedala in je tudi zožil krog upravičencev do otroškega dodatka. Mi smo nekatere od teh ukrepov spustili in ni res, da zavajam. Če samo z otroškim dodatkom, ko smo uvedli nazaj 7. in 8. razred in tako naprej, da ne bom še enkrat ponavljala. Ampak ne trdite, da zavajam in da lažem, če seveda to ni res. Kar zadeva pa proračun sam – seveda sem izrazila določeno skrb, vedno izražam skrb, za vse tisto, kar imamo na mizah, za vse tisto, kar nam še pride na mize – vedno. Poslanci smo za to odgovorni, da sprejmemo nekaj, za kar vemo, da je dobro, za kar vložimo določen trud in vi, če ne drugi, natančno veste, da v taki sestavi koalicije kot jo imamo danes, je tega truda precej in ja, normalno je, da me skrbi. Kakšna poslanka bi bila, če me ne bi skrbelo? Mora me skrbeti, upam, da skrbi tudi vas še kaj drugega. Tako da to. Kar se pa tiče - še enkrat ponavljam teh zaposlitev znotraj Ministrstva za okolje in prostor. Mi s tem predlogom dvigujemo kvoto teh 10 zaposlitev – zakaj? Zato, ker so potrebne, ker se tam v tisti eko sklad stekajo sredstva od emisijskih kuponov in ta sredstva je treba porabiti, treba je imeti tam ljudi, ki se bodo s tem ukvarjali, ki bodo izdajali odločbe, ki bodo sprožili te postopke, da bodo ta sredstva resnično porabljena tako, kot morajo biti. Da se nam ne bi slučajno zgodilo,  (nadaljevanje) da bodo ostala neporabljena. Zato je teh 10 zaposlitev tam zelo pomembnih.  Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Nadaljujemo z razpravo. Zadeva je zdaj taka, najprej je na vrsti gospod poslanec Pogačnik, za njim poslanec Matjaž Han, za njim gospa poslanka Karmen Furman ter za njo še gospod poslanec Jani Ivanuša. Gospod Pogačnik, besedo imate, izvolite.
Kolegica Sluga je ponovno omenila ZUJF. Še enkrat vprašanje, štiri leta je bila koalicijska poslanka, zakaj ZUJF-a niste odpravili v celoti, če je tako zloglasen.  Hvala.
Dobro, hvala lepa, gospod poslanec. Jaz predlagam, da na tej točki nehamo z ZUJF-om in preidemo na tisto, kar je točka dnevnega reda, to bo veliko bolje in tudi veliko bolj konstruktivno.  Besedo dajem gospodu poslancu Matjažu Hanu.
Hvala lepa, predsednik.  Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Jaz ne bom zdaj odvetnik naših ministrov, tudi ne bom delal epepeja za našo stranko in za določene ministre naše stranke. Dejstvo je, da je pred nami ZIPRS, pomemben zakon. Imam pa eno generalno pripombo, ampak ne v zvezi s tem ZIPRS nasploh, ZIPRS je v bistvu na koncu koncev nek tehnični zakon, ki bi moral pomagati oziroma ki je osnova za to, da se proračun izvršuje. Mi pa že vrsto let v ZIPRS odpiramo vsebinsko in zacementiramo nekatere zadeve, potem imamo pa z rebalansi proračunov težave in dvakrat odpiramo na istih temah neke vsebinske zadeve. Mislim, da bomo morali to slej ko prej odpraviti in bo ZIPRS samo ena točka dnevnega reda, ki bi morala biti formalnost, ne pa da se pri sprejemanju ZIPRS pogovarjamo o vseh možnih vsebinah, strukturnih reformah in ne vem čem še vse, da ne govorim nasploh o kompletnem proračunu. To se mi zdi za moje pojme težava in težava naprej potem tudi za sestavo proračuna Ministrstva za finance. To je generalna opazka.  Jaz sem ravno tako dolgo v politiki, da ne bom govoril o zloglasnem ZUJF-u, ker me je strah, da bom, ne vem, mogoče ravno na tem mestu kdaj sedel, ko bomo kak ZUJF sprejemali. Ker v življenju se zadeve obračajo, v ekonomiji so cikli in tako naprej, tako bom jaz tu zelo, zelo previden. Verjemite mi pa, da imam jaz veliko idej, kaj bi bilo v tej državi narediti, kaj bi bilo treba v tej državi ljudem dati, kako bi morali vse socialne transferje razdeliti, kako bi morali povišati plače in tako naprej, ampak potem se pa na nek način ustavimo, ker mi moramo v tej državi tudi ustvarjati. Mi moramo v tej državi imeti investicije, mi moramo v tej državi pomagati gospodarstvu, preko znanosti, kot je rekel prej Luka Mesec, in bom vesel, ko bodo podpirali proračun, kjer se bodo povišala sredstva za znanost, za ne vem kaj. Ampak, dragi moji, v tale vrč gre toliko vode in ko jo bomo počasi zlivali, čez pol ure vode več ne bo in nekdo bo žejen ostal. In mi to ta moment po moje tudi vsi skupaj malo delamo. Res je to, kar pravi Marko, mi smo imeli res milijardo 200 več denarja ali pa milijardo in pol ali pa milijardo 300, tu se zmeraj finance znajo malo računovodsko skriti in hvala bogu, da kaj skrijejo, ker drugače bi politika vse pobrala. Ampak mi nimamo več zdaj minusa v proračunu, tega ne smemo pozabiti, obveznosti, zakonske, oziroma jih še nadgrajujemo, so pa vse ostale. Jaz bi bil zelo zadovoljen, da bi lahko drugi tir v tej državi zgradili s tem denarjem, da bi lahko ceste pokrpali v tej državi, da bi lahko osnovne šole pomagali graditi. Danes se vsi hvalimo, koliko smo dobili povprečnine, koliko so občine dobile več, ampak smo pozabili, da bodo morali občinarji dati denar za plače za vrtce, kajne, to smo pozabili, za uslužbence. Saj jim ne bo toliko ostalo, kolikor se danes hvalimo. Saj če tega denarja ne bi dali, občine še tega ne bi mogle opravljate. Tako da moramo biti tu malo previdni. Vse to, kar mi delamo, delamo teh pet strank, ki smo ta moment v koaliciji, mi smo prevzeli odgovornost. Levica ima tu lahko zgodbico, oni skočijo na prvi vlak, se   (nadaljevanje) zaderejo in potem vse, kar se naredi, zdaj zgleda, ko berem medije, kot da je vse to Levica naredila. Halo?! Devet glasov imajo! Samo devet glasov, niti enega več nimajo. In ta koalicija petih strank nastavlja hrbet, zato da imamo minimalno plačo, zato da bomo rebalans proračuna sprejeli. Pa še nekaj, v življenju, ko daš roko, ko se kaj dogovoriš, potem se moraš takih dogovorov držati.  Jaz bom podprl ZIPRS, naša stranka bo podprla ZIPRS. Vesel sem, da se je SMC - tudi zdaj, ko je prevzel resor Ministrstva za delo, in da je tudi Janja spremenila pogled na ta resor, ker zanimiv je bil pogled mogoče prej nazaj, ko smo mi vodili ta resor -, in verjamem, da bomo zdaj nekaj sistemskega naredili, da ne bomo tako »razfrčkali« denarja, kakor smo ga takrat. Zdaj je to drugače, zdaj je to bolje rešeno. Tako da ni enostavno, ni enostavno, ampak Socialni demokrati bomo ta ZIPRS podprli. Upam, da ne bomo dobili danes še kakšnih amandmajev na to mizo. Hvala lepa.
Gospod poslanec, hvala lepa. Če bomo amandmaje dobili, tega se nikoli ne ve, bomo že znali z njimi rokovati, kajne.  Naslednja razpravljavka je poslanka Karmen Furman.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lepo pozdravljeni tudi z moje strani! Dejstvo je, da lahko obrazlagamo, kakor želimo oziroma kakor kdo želi potem tudi slišati, ampak dejstvo je, da številke ne lažejo. In z vašim predlogom ZIPRS danes tukaj še vedno varčujete na socialno najbolj ogroženih skupinah. In sicer, naj grem kar k dejanskim številkam: varčujete na upokojencih, niste se držali obljube iz vaše koalicijske pogodbe, in sicer je prihranek na letnem dodatku natančno 38 milijonov; varčujete na socialnih transferjih, na otrocih in družinah, kjer se torej socialni transferji z vašim predlogom v prihodnjem letu ne bodo usklajevali, tu imate prihranek 16 milijonov. Kar se tiče javnih uslužbencev, tudi na njih boste prihranili, in to kar 60 milijonov evrov s podaljšanjem omejitev izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Tako ne glede na vse te lepe besede in obrazložitve s strani koalicijskih kolegov, dejstvo je, da se vi z vaše strani svoje koalicijske pogodbe ne držite in da se še nadalje, ne glede na to, da poslušamo že leta, da se gospodarska rast dviguje, se v Sloveniji še vedno varčuje na socialno najbolj ogroženih.  Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Tamle vidim, da se nekaj mrgodi državna sekretarka. Bi želeli kaj povedati, gospa? Izvolite, gospa Saša Jazbec, imate besedo.
Saša Jazbec
Na to zadnje izvajanje bi želela samo povedati, kot je bilo že povedano danes, da je bil predlagan amandma, ki črta tudi to določbo o neusklajevanju, se pravi, da se na tem področju dejansko sprosti vse, na področju transferjev posameznikom in gospodinjstvom in na področju družinske politike. Glede tako imenovanega varčevanja na javnih uslužbencih, sem pa že v uvodnem nagovoru povedala, da je to dogovorjeno s sindikati, in sicer je to dogovorjeno zato, da se je ustvaril fiskalni prostor za druge zahteve. Tako so v bistvu sindikati s temi stavkovnimi zahtevami dobili bistveno več, kot se bo samo v letu 2019 in se potem v skladu z dogovorom delovna uspešnost podaljšuje do polovice leta 2020 in bodo dobili bistveno več, kolikor se s tem prihrani.
Hvala lepa.  Vsekakor velja pogledati seznam vseh amandmajev, ki so vloženi. Povedal sem, da jih je devet oziroma k devetim členom, tako se iz tistega potem da razbrati tudi vse tisto, kar se spreminja.  Naslednji razpravljavec je poslanec Jani Ivanuša.
Dober dan! Lep pozdrav vsem prisotnim, gospem z ministrstva!   (nadaljevanje) Bom čisto kratek. Sicer imam eno tehnično vprašanje, čeprav bi rekel tako, slišali smo, kaj je dobro za upokojence, je danes prišlo oziroma je v papirjih, za občine, normalno. Vendar pa vsi govorite o tem zloglasnem ZUJF-u, čeprav so napovedi drugačne in bodo čez dve, tri leta mogoče čisto drugačne številke.  Kar se tiče zaposlitev, deset tistih inšpektorjev, v času Mira Cerarja v prejšnjem mandatu je bilo zaposlenih 11 tisoč novih uslužbencev v javnem sektorju. Ni vrag, da se ne bi našlo teh deset med temi 11 tisočimi, ki so bili zaposleni. Javni sektor se sploh več ne bi smel širiti, moral bi se začeti krčiti.  Bi pa imel še eno vprašanje glede tega zakona. Slišali smo, da se je ta sklad ustanovil letos. No, bom rekel tako, govorim o 2. členu, 28. člen, tu se zakoni prepletajo. »Zakon o nevladnih organizacijah določa, da ministrstvo izbere prejemnike sredstev Sklada za razvoj nevladnih organizacij.« Mene zanima, po kakšnem ključu se bo to delilo oziroma je predvideno. Pa zakaj javnega razpisa ne izvede CNVOS, ki je krovna organizacija teh nevladnih organizacij.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospa državna sekretarka, izvolite.
Saša Jazbec
Oprostite, ali lahko, prosim, ponovite samo ta drugi del vprašanja. Zanima vas, na kakšen način se bo ta denar delil, in drugo vprašanje… ?
Dajte, izklopite mikrofon. / oglašanje v ozadju/ Poslanec, vi pa, prosim, vklopite mikrofon.
Pardon.  Imamo to krovno organizacijo CNVOS, to je krovna organizacija vseh nevladnih organizacij, tako jaz to razumem. Zakaj tega denarja v bistvu ne dobi ta krovna organizacija. Ministrstvo za finance bo o tem odločalo po nekem ključu - ali sem pravilno razumel? Hvala lepa.
Hvala lepa. Izvolite, gospa državna sekretarka.
Saša Jazbec
Hvala lepa. Dovolite, da najprej vseeno povem to, kar sem sicer že velikokrat, ampak se mi zdi pomembno, glede tega naraščanja števila zaposlenih. Število zaposlenih, podatki so torej iz zaključnih računov, se pravi, to so dejanski podatki o številu zaposlenih konec leta 2014 in konec leta 2017, to so zadnji podatki, ki so na razpolago. Recimo, v ministrstvih in organih v sestavi je bilo število zaposlenih v obeh letih praktično enako, v teh dveh letih, ki ju primerjamo, oziroma, če sem natančna, za 71 uslužbencev manj na ravni 27 tisoč zaposlenih. Nadalje, na občinah se je število povečalo s 5 tisoč 13 na 5 tisoč 162. Kjer je pa zaznati ta porast, so pa v javnih zavodih, in sicer v javnih zavodih s področja izobraževanja in športa z 59 tisoč 300 na 61 tisoč 800, to so, po domače, učitelji in vzgojitelji; se pravi, ko pride večja generacija, je treba avtomatsko zaradi obstoječih standardov in normativov zaposliti dodatne javne uslužbence. Drugo področje, kjer je prišlo do povečanja za 3 tisoč zaposlenih, so javni zavodi s področja zdravstva. In tretje veliko področje so javni zavodi s področja socialnega varstva, z 11 tisoč 975 na 12 tisoč 600; tu je gro teh dodatnih zaposlitev, ne v neki, kot rečemo, ožji državni upravi, na ministrstvih ali tako naprej.  Glede tega denarja oziroma tega proračunskega sklada za nevladne organizacije je pa tako, da je pristojen resor za nevladne organizacije Ministrstvo za javno upravo. Ministrstvo za javno upravo je tisto, ki je v bistvu pripravilo zakon in ki bo pripravljalo potem tudi razpise. In v posameznih razpisih bodo določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati društva oziroma nevladne organizacije, da bodo prišle do tega denarja. Ministrstvo za finance praktično s tem nima nič, razen da ustvari pogoje v tem zakonu, da se ta proračunski sklad ustanovi in da se potem da na razpolago za namen, kot ga določa že zakon.  Hvala.
Hvala lepa.  Mislim, da smo zdaj počasi zaključili razpravo, tako prehajamo na glasovanje.  Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Glasujemo. / oglašanje v ozadju/ Prosim? / oglašanje v ozadju/ Samo trenutek, prekinjam glasovanje. Ja, ja, pravilno, pravilno, moja napaka, se opravičujem. Amandma k 1. členu poslanskih skupin koalicije.   (nadaljevanje) Začenjam glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem zdaj 2. člen zakona, h kateremu ni bilo vloženega nobenega amandmaja. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Potem prihajamo k amandmaju k 3. členu. K 3. členu imamo amandma poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati? Ne, potem dajem amandma poslanskih skupin koalicije k 3. členu na glasovanje.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. K 4. členu imamo amandma in sicer je k 4. členu amandma vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Odpiram razpravo k amandmaju k 4. členu. Ni razprave. Dajem na glasovanje amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 4. členu.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. V razpravo dajem 5. člen predloga zakona, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne. K 6. členu je bil vložen amandma poslanskih skupin koalicije. Odpiram razpravo k amandmaju k 6. členu. Ni razprave, zato dajem amandma k 6. členu poslanskih skupin koalicije na glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Tudi k 7. členu so amandma vložile poslanske skupine koalicije. Odpiram razpravo k amandmaju k 7. členu. Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato dajem na glasovanje amandma k 7. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Tudi k 8. členu je bil vložen amandma s strani poslanskih skupin koalicije. Odpiram razpravo o amandmaju… prosim? / oglašanje iz dvorane/, ja samo trenutek, da povem do konca. Torej odpiram razpravo o amandmaju k 8. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Prvi se je prijavil poslanec Luka Mesec. Ali še kdo želi razpravljati? Gospod Mesec imate besedo.
Ja, hvala za besedo. Ta 8. člen se med drugim nanaša v tem 9. odstavku oziroma 3. odstavku 8. člena na outsourcing v javnem sektorju, na katerega sem opozarjal že prej. Problem je v bistvu ta, da je formulacija trenutno napisana zelo restriktivno, ker smo razpravljali in iz nje izpade v bistvu po moji oceni večina outsourcanih služb, ki jih uporablja javni sektor. Namreč outsourcing se po navadi ni tako zgodil, da so neko točno določeno delovno mesto outsourcali, čistilnemu varnostnemu servisu ali kaj podobnega ali pa agenciji, ampak so – recimo je šel nekdo v pokoj, njegovo delovno mesto so ukinili in namesto njega najeli zunanjo storitev. To – taki primeri iz te formulacije spadajo. Drug primer so službe, ki so bile na novo ustanovljene, recimo varnostniki v šolah, ki jih prej ni bilo. Ko so bili ustanovljeni, so kljub temu, da gre za trajno potrebo šol, praktično v vseh šolah – to opravljajo zunanje varnostne službe. In tukaj v bistvu ni stroškovnega zadržka s stališča proračuna.  Vam bom v bistvu povedal primer Onkološkega inštituta iz leta 2017. Oni so računali, kaj bi se jim bolj splačalo. Zaposliti čistilke ali najeti čistilke pri čistilnem servisu. In njihov izračun je bil sledeč. Če najamejo 40 čistilk pri čistilnem servisu, bo strošek še vedno za 6,77 % višji, kot če bi sami zaposlili 60 čistilk na Onkološkem inštitutu. Taka razlika se je pojavila in to je bilo celo pred spremembo Zakona o javnih naročilih. Takrat je ta zakon še vedno predvideval, da se išče izključno najcenejšega izvajalca. Zdaj so v zakon vgrajene pač takšne in drugačne socialne varovalke, tako da bi bila ta razlika verjetno še večja. Tako da tukaj proračunskih zadržkov ne vidimo. Vidimo pa možnost, da se odpre vsaj pač varianta, da se zaposli pač outsource-ane čistilke, varnostnike in tako naprej v javni sektor, kjer bodo uživali višjo stopnjo varnosti zaposlitve, kot jo uživajo pri raznoraznih agencijah, kjer vemo, da se v bistvu dogajajo takšne in drugačne zlorabe. Tako da bi želeli, da se ta formulacija popravi bolj, kot je popravljena v amandmaju. Zdaj, s kolegom Primožem Siterjem se bova pri tem amandmaju vzdržala. Bi pa želel, da poskušamo do četrtka – se pravi, do redne seje – pač najti bolj primerno formulacijo, ki bi zajela tudi ta krog ljudi, ki je trenutno izključen. To je naš zadržek glede tega.
Hvala, gospod poslanec. Prehajamo na odločanje. Glasujemo torej o amandmaju k 8. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na amandma k 9. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 9. členu poslanskih skupin koalicije. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 10. člen zakona, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Pri 11. členu imamo tri amandmaje, in sicer Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati, Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanskih skupin koalicije. Najprej bomo glasovali o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati in Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke skupaj, zato ker sta po vsebini amandmaja enaka. Želi kdo razpravljati? Ne.  Prehajamo na glasovanje k 11. členu, ki sta ga vložili – o amandmaju k 11. členu Poslanske skupine Nove Slovenije in Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Prehajamo na amandma k 11. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ali želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 11. členu poslanskih skupin koalicije. Začenjam glasovanje. Glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 12. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Potem pa prehajamo k amandmaju k 13. Členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ali želi kdo razpravo? Ne želi. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 13. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Začenjam glasovanje. Glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 14. in 15. členu, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zato tudi zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Vidim, da ni želje po razpravi, zato prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Začenjam glasovanje. Glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem tudi zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da sem poročevalec odbora na seji Državnega zbora jaz kot predsednik odbora. S tem se strinjate? Hvala lepa in na ta način tudi zaključujem to točko dnevnega reda in 7. nujno sejo odbora. Hvala.