5. nujna seja

Odbor za finance

4. 12. 2018
podatki objavljeni: 4. 12. 2018

Transkript

Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 5. nujno sejo Odbora za finance. Opravičil za današnjo sejo glede neprisotnosti na seji odbora nisem prejel. Na seji pa kot nadomestni člani sodelujejo poslanka Jerca Korče namesto poslanke Andreje Zabret iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, poslanec Boštjan Koražija namesto poslanca Primoža Sitarja iz Poslanske skupine Levica, poslanka Nada Brinovšek namesto poslanke Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanec Branislav Rajić, ki nadomešča poslanko Matejo Udovč iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje in ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REVIDIRANJU.  Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 16. seji, 16. novembra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, Slovenskega inštituta za revizijo in zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Dodatno prejeto gradivo k predlogu zakona obsega mnenje zakonodajno-pravne službe z dne 26. novembra 2018. Dopis Gospodarske zbornice, Združenja ocenjevalskih podjetij z dne 30. novembra 2018. Mnenje komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 3. decembra 2018.Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Doslej smo prejeli amandmaje poslanskih skupin koalicije in sicer na 26 členov in amandmaje Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k dvema členoma, k 2. in 23. členu z dne 4. decembra letos. Poslanske skupine koalicije so amandmaje vložile 3. decembra letos. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Ali želi predstavnica Ministrstva za finance dodatno dopolnilno obrazložitev? Besedo ima državna sekretarka, gospa Natalija Kovač Jereb, izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci dovolite, da vam na kratko predstavim namen predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju.  Predlog te novele je pripravljen z namenom, da se zagotovi nujen dokončen prenos določb direktive, št. 2014/56 EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze v slovenski pravni red. Delni prenos t.i. revizijske direktive je bil v delu, ki se nanaša na revizijsko poročanje in revizijsko komisijo, izveden v noveli Zakona o gospodarskih družbah iz avgusta leta 2015. Preostale določbe pa je treba urediti v zakonu, ki ureja revidiranje. Ključni cilji, ki jih zasleduje predlog novele se v primerjavi z veljavnim zakonom, bistveno ne spreminjajo in so natančno pojasniti vlogo pooblaščenega revizorja, okrepiti neodvisnost in strokovno skrbnost pooblaščenega revizorja, olajšati čezmejno opravljanje storitev, obvezne revizije v Evropski uniji, prispevati k bolj dinamičnemu revizijskemu trgu v Evropski uniji ter izboljšati nadzor nad pooblaščenimi revizorji ter usklajevati revizijski nadzor s strani pristojnih organov v Evropski uniji. Glede na to, da je cilj novele nujna uskladitev s pravnim redom Evropske unije se področje ocenjevanja vrednosti v noveli ne spreminja. Rok za prenos zadev na revizijske direktive je potekel že 17. junija leta 2016, ko je začela veljati tudi uredba Evropske unije št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno reviziji subjektov javnega interesa. Ob tem poudarjamo, da za sedaj že precejšnja zamuda ni posledica morebitne neaktivnosti Ministrstva za finance. Že v letu 2016 je bil namreč pripravljen in predlagan predlog novega zakona o revidiranju in ocenjevanju vrednosti. Zaradi prevelikih razhajanj predvsem v delu predlaganih sprememb s področja ocenjevanja vrednosti pa se je pristopilo k pripravi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o revidiranju. Vlada je v prejšnjem mandatu 9. novembra 2017 tako že potrdila besedilo novele Zakona o revidiranju 2-A in jo poslala v obravnavo Državnemu zboru, do katere pa v nadaljevanju ni prišlo. Zakonodajni postopek je bil zaradi zaključka prejšnjega mandata Državnega zbora namreč zaključen. Vlada Republike Slovenije je ponovno obravnavala predlog novele in ga predložila Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Ministrstvo za finance je v ta namen pripravilo prenovljeno različico predloga novele v kateri so vključene zgolj spremembe, ki so nujno potrebne za dokončen prenos revizijske direktive v slovenski pravni red. Naj v zvezi s tem še pojasnim, da direktiva določa pogoje za odobritev in registracijo oseb, ki izvajajo obvezne revizije, pravila o neodvisnosti, nepristranskosti in poklicni etiki, ki veljajo za te osebe ter okvir za javni nadzor nad njimi. Zaradi vložene tožbe Evropske komisije proti Republiki Sloveniji na sodišču Evropske unije zaradi neprenosa revizijske direktive bi morebitno nadaljnje odlaganje dokončnega prenosa lahko povzročilo težko popravljive finančne posledice za državo, saj je bila z izrekom sodbe državi naložena dnevna denarna kazen, ki se bo povečala z vsakim dnem nadaljnjega neprenosa določb revizijske direktive. Glede na koeficient resnosti kršitev za Slovenijo je trenutno predlagana dnevna denarna kazen v višini 7 tisoč 986,60 evra šteto od dneva razglasitve sodbe. Na podlagi prejetega mnenja Zakonodajno-pravne službe podpiramo predloge amandmajev, predloženih s strani koalicije na podlagi katerih se izboljšuje predvsem pravna varnost, kot tudi odprava določenega ugotovljenega neskladja.  Da ne bi bila že uvodoma predolga bi vam natančneje razloge in vsebinske rešitve k posameznim členom podrobneje pojasnila v okviru nadaljnje razprave. Prav tako se mi še nismo opredelili do amandmaja Poslanske skupine Socialno demokratske stranke, pa se bomo potem… /oglašanje iz klopi/
Slovenske demokratske stranke, gospa… Drugače pa vi imate sedaj uvodno besedo in uvodna beseda je namenjena temu, da natančno predstavite predlog zakona, ne pa da potem razpravljate o posameznih členih oziroma amandmajih. Tako da vi povejte tisto, kar imate povedati. Ko pa bo potrebno kaj še dodati vas bom pa k temu pozval.
Natalija Kovač Jereb
V redu, hvala.
Kar nadaljujte, prosim.
Natalija Kovač Jereb
Potem sem jaz, hvala, končala.
Ste končali? Okej, v redu, hvala lepa.  Preden nadaljujemo imamo še dve pooblastili, in sicer poslanec Jani Möderndorfer nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, poslanec Brane Golubović pa nadomešča poslanca Jožeta Lenarta iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.  Nadaljujemo sejo, in sicer dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, to je gospa Metoda Hrovat Pirnat. Izvolite.
Metoda Hrovat Pirnat
Hvala lepa. Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje skladno s pristojnostjo, ki jo ima. Mnenje je strukturirano tako, da je v njem, so v njem tri splošne pripombe in 24 pripomb na posamezne člene. Pa bom predstavila splošne pripombe. Prva se nanaša na obseg sprememb in dopolnitev in sicer, v pogledu resolucije o normativni dejavnosti ugotavljamo, da je sprememba in dopolnitev, da so spremembe in dopolnitve izredno obsežne. Nadalje, druga splošna pripomba se nanaša na nomotehnična pravila, na uporabo nomotehničnih pravil in tretja pripomba se nanaša na zelo pomanjkljivo sodno varstvo v Zakonu o revidiranju. V zvezi s tretjo pripombo navajamo tudi novejšo prakso Evropskega sodišča. Glede naših pripomb ugotavljam, da so pripravljeni amandmaji. Amandmaje so pripravile koalicijske poslanske skupine. Ti amandmaji sledijo pripombam Zakonodajnopravne službe, razen amandmajev pa ni na pripombo k 16. členu, k 23. členu, k 40. členu in 43. členu. Delno je upoštevana pripomba k 67. členu ne pa glede omejitve pravice do pritožbe in pa delno, prav tako 73. členu in sicer samo glede ene vrste odredb in sicer iz 81.a člena, ne pa tudi ostalih in zato ta pripomba še glede ostalih veljav.
Hvala lepa. Naslednji je na vrsti predstavnik Državnega sveta in sicer Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospod Komac. Izvolite, beseda je vaša.
Oskar Komac
Hvala predsednik. Spoštovani vsi prisotni. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo ne podpira predloga zakona, namreč ugotavljamo, tako kot to(?) izhaja iz mnenja, da smo pravzaprav tak podoben predlog obravnavali že na januarski seji in ugotavljamo, da se besedilo tokratnega predloga bistveno ne razlikuje od že obravnavane novele. Pričakovali smo pa, da bo v tem času nekatera odprta vprašanja in pripombe, ki jih je ugotavljala tudi takrat že Zakonodajnopravna služba, ustrezno upoštevalo. Prav tako smo pričakovali, da se bo s predloženim predlogom zakona končno uredil postopek sodnega varstva zoper sklepe v postopku. Opominjamo, da glede na sklep Ustavnega sodišča, sprejet pred dvema letoma, bi moral biti uveljavljen(?) zakon, ki bi zagotavljal sodno varstvo imetnikom podrejenih obveznic. Do realizacije tega sklepa ravno tako ni prišlo in seveda, neka generalna pripomba, da je glede na število in obseg spremenjenih(?) členov zakona in tudi glede na množico vloženih amandmajev, bi bilo po našem mnenju ustrezneje namesto novele, pripraviti predlog novega zakona, saj / nerazumljivo/ tega vsega navedenega, komisija predloga zakona ni podprla. Hvala.
Hvala lepa. Na sejo sem povabil tudi predstavnike Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in predstavnike Slovenskega inštituta za revizijo. Sprašujem predstavnika Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, ali želite besedo? Gospa Mojca Majič, prosim vas, da vašo razpravo omejite znotraj časovnega okvirja 10 minut. Izvolite, beseda je vaša.
Mojca Majič
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Bom na kratko obrazložila nekaj besed glede na nujnost samega postopka sprejemanja zakona. Namreč, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem si je vse od sprejetja nove evropske regulative revizijske, v letu 2014, prizadevala za prenos teh določb v nacionalno zakonodajo, to je za sprejem novega Zakona o revidiranju. Že junija 2014 je agencija pripravila izhodišča za nov zakon in na nujnost prenosa revizijske regulative, opozarjala Ministrstvo za finance, prav tako Ministrstvo za gospodarstvo ter prav tako o tem razpravljala z revizijsko stroko in pri tem aktivno sodelovala kot članica delovne skupine skupaj s Slovenskim inštitutom za revizijo pri pripravi spremenjene zakonodaje najprej novega Zakona o revidiranju, ki potem ni šel v proceduro za sprejem, in sodelovala potem pri pripravi novele Zakona o revidiranju.  Roza prenos direktive o obveznih revizijah, kot je bilo že danes povedano, je namreč potekal 17. junija 2016. Z istim dnem je stopila v veljavo uredba o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. To so namreč javne družbe, banke in pa zavarovalnice. Kljub temu, da si je agencija prizadevala, da bi se subjekt javnega interesa razširil tudi na druge družbe, predvsem na družbe v pretežni državni lasti, vendar to ni bilo sprejeto. Ta uredba, ki je začela veljati junija 2016, se neposredno uporablja – in po tej je agencija neposredno pristojna za nadzor nad revizorji subjektov javnega interesa. Teh družb subjektov javnega interesa je namreč 68, vključene so, kot sem omenila, javne družbe plus banke in zavarovalnice. Teh subjektov javnega interesa pa revidira samo devet revizijskih družb, medtem ko je vseh revizijskih družb v Sloveniji po zadnjem stanju konec novembra 53. Imamo 181 pooblaščenih revizorjev in pa še – morda potem bo v nadaljevanju aktualna zadeva, okrog pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je 212 tovrstnih strokovnjakov, katerim licenco podeljuje Slovenski inštitut za revizijo.  Agencija je neposredno pristojna za izvajanje uredbe. Se pravi, za nadzor nad revizorji subjektov javnega interesa, vendar pa letno nadomestilo za ta nadzor pripada Slovenskemu inštitutu za revizijo, ki tovrstnega nadzora dve leti ne izvaja, glede na to, da tako zahteva določba uredbe, kjer je agencija torej pristojni organ, torej javni neodvisni nadzornik, tako kot je tudi drugačna ureditev v Evropi. In agencija nima pri tem pravnem podlage za izdajo tarife in posledično tudi ne za letno nadomestilo, tako kot ga imajo urejeni drugi nadzorniki finančnega trga, to je Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor. Agencija se tako v pretežni meri financira iz proračuna. Se pravi, tako za leto 2017 kot za leto 2018. Slovenija je edina država članica, ki še nima implementirane revizijske direktive v nacionalno zakonodajo, za kar, kot je bilo že omenjeno, je vložena tožba na evropsko sodišče in posledično sledijo tudi finančne sankcije.  Menim namreč, da je po toliko poskusih za zakonodajno ureditev področja revidiranja in uskladitev z evropsko revizijsko regulativo sprejem novele zakona nujen ne samo zaradi finančnih posledic, ki sledijo za Republiko Slovenijo, marveč da se izpolnijo tudi glavni cilji sprejete reforme revizijske regulative iz leta 2014, to je predvsem izboljšanje kakovosti revizij in pa obnovitev zaupanja vlagateljev v finančne informacije. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi besedo še predstavnik Slovenskega inštituta za revizijo?  Tamle se usedite, gospod, prosim. Besedo dajem gospodu Miroslavu Odarju. Niste vi to? / Glas iz dvorane./ Pardon. Se opravičujem. Lapsus linguae. Torej besedo ima gospod Marjan Odar. Prosim vas, da vključite mikrofon in da razpravo omejite znotraj desetih minut. Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovane gospe poslanki, gospodje poslanci, lep pozdrav najprej od našega inštituta. Kar se tiče tega nesrečnega, srečnega zakona – v parih točkah sledeče. Seveda smo za to, da se zakon sprejme. Seveda smo za to, da se direktiva implementira. Vendar – trenutno je predlagano 110 členov sprememb, kar se tiče na implementacijo direktive, jih je manj kot polovico. To nekaj že pove. Mimogrede, samo še podatek – Nemčija je to direktivo implementirala z zakonodajnim tekstom na eni strani in pol.  Naslednja zadeva, zakaj menimo, da ta zakon, nekaterih - predlog zakona ni dober, je v tem, da zakon ureja poleg tega, kar ureja direktiva, torej samo obvezno revizijo računovodskih izkazov, tudi druge storitve revidiranja. Torej drugih storitev je kar nekaj, ena od teh so recimo tudi dogovorjeni postopki, kjer se dve stranki nekaj dogovorita in najameta revizorja. Ne vem, kje je tukaj kaj v javnem interesu. (nadaljevanje) Nobene druge države v Evropski uniji tega ne urejajo v svoji zakonodaji, ampak to prepuščajo svoji, bom rekel, strokovni organizaciji. Da je temu tako – poglejte si na World Bank, Risk Project 2014 točka 114 pravi: Priporočila Sloveniji. »/ nerazumljivo/ these services, including appraisals, should not be regulated under the audited act« – pa tako naprej. Torej, to ni nič novega, kar bi se na inštitutu izmislili, ampak v bistvu tudi svetovna banka nam je to v bistvu predlagala.  Naslednja zadeva, kar nam v zakonu ni – kar revizijskim družbam in revizorjem v zakonu ni všeč, je pomanjkanje pravne varnosti revizorjev, kar je bilo danes tukaj že ene parkrat povedano. No, mi smo imeli konferenco revizorjev v Radencih in recimo tam smo povabili tudi prof. dr. Rajka Pirnata in je recimo opozoril, da 115. člen zdajšnjega zakona je v nasprotju z Ustavo SFR in tudi z evropskim pravnim redom.  Prav tako menimo, da bi bilo za razmisliti, da ocenjevanje vrednosti ni urejeno na tak način, kot je sedaj. Sedaj je ocenjevanje vrednosti v predlogu zakona urejeno v bistvu v tem, da v primeru, ko ocenjevalec vrednosti ocenjuje za potrebe računovodskega poročanja je praktično pod enakim, bom rekel, statusom kot revizor. Praktično vse enako. Ampak ocenjevalec vrednosti je recimo samo eden izmed vojščakov, kot pravimo, po revizijskih standardih. Recimo, imamo cele vrste drugih takih sorodnih poklicev – recimo aktuar ali pa kaj podobnega, ki pa ni urejen s tem zakonom. In so potem pri ocenjevanju vrednosti zelo različne, bom rekel, možne ureditve tega področja.  In še to. Čisto na koncu. Če bi bil zakon – ali pa če bo zakon v taki obliki sprejet, potem Slovenski inštitut za revizijo kot stanovska organizacija, ki je začela z revidiranjem v Sloveniji davnega leta 1993, nima praktično nobene pristojnosti ali pa ne bo imela nobene pristojnosti na področju revizije kot stanovska organizacija. V tem primeru nas bodo verjetno vrgli iz AIFEC / ?/, to je svetovna organizacija revizorjev. Ali pa, na drugi strani, se bo lahko – pač bomo edina organi- ali pa edina država članica EU, ki ne bo imela organizacije – strokovne organizacije revizorjev. Toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa. Mislim, da smo mi vsi skupaj razumeli, da 115. člen tega zakona ni v nasprotju z Ustavo SFR, ker pač SFR ne obstaja več, ampak z Ustavo SRS, tako da – da je to razčiščeno.  Preden nadaljujemo, imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Samo Bevk nadomešča poslanca Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialnih demokratov. Tako, gospe in gospodje, prehajamo na razpravo. Odboru predlagam … postopkovno? Ja. Poslanec Marko Pogačnik, postopkovno.  Izvolite.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.  Spoštovana državna sekretarka, spoštovani gostje. V Slovenski demokratski stranki predlagamo predlog, in sicer da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, obstaja vrsta razlogov. Enega izmed prvih smo slišali tudi s strani Zakonodajno-pravne službe, ki navaja, da predlog zakona spreminja 79 členov, 3 naslove poglavij oziroma podpoglavij veljavnega zakona, 20 členov in naslov podpoglavja črta in dodaja 19 novih členov. Veljavni zakon pa ima, bi rekel, samo 176 členov. To pomeni – tudi mi ocenjujemo, da gre tukaj, bi rekel, za eno skropucalo, ki je bilo pripravljeno s strani Vlade in pa Ministrstva za finance. Dejstvo je, da ta predlog zakona s takšnimi popravki in vsemi je nepregleden. Na drugi strani ugotavljamo tudi, da Državni svet nasprotuje predlogu tega zakona.  V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi s sprejetjem tega zakona nastale, bi rekel, težko popravljive posledice, predvsem za deležnike, ki so vključeni v sam zakon v revidiranju. Jaz sem prepričan, da gre tukaj za pomemben zakon. Na drugi strani pa, bi rekel zdaj, pritisk Ministrstva za finance,   ki ni v ustreznem času pripravil tega zakona. Ta direktiva bi morala biti sprejeta že do 17. 6. 2016, to pomeni več kot dve leti se zamuja in tukaj gre izključno za odgovornost Ministrstva za finance in pa prejšnje Vlade. Torej vrsto pomislekov, vrsto stvari in v Slovenski demokratski stranki predlagamo, da se sprejme zakon, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in apeliramo na Ministrstvo za finance, da ga čim hitreje uskladi in da dobimo v Državni zbor in v postopek nov zakon. Dejstvo je, da tukaj bi se direktiva kot je bila predlagana, lahko sprejela samostojno, tukaj v tem zakonu, ki ga imamo, se umešča vrsto drugih stvari, ki so nepregledne, netransparentne in še enkrat no, jaz mislim, da takšnega zakona v Državnem zboru ne moremo sprejeti. In jaz osebno sem prepričan, da bi tudi poslanke in poslanci morali sprejeti takšen Poslovnik, da takrat ko je več kot 30 % amandmajev na določen zakon ali nomotehničnih ali takšnih ali drugačnih, bi moral biti zakon avtomatsko zavrnjen, kajti to delo, bi rekel, je nemogoče delati kvalitetno. Še enkrat ponavljam, na 176 členov tukaj notri je približno 79 členov se spreminja, skoraj polovico zakona in vsega in tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Spoštovani predsednik, predlagam da predlog, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, daste na glasovanje. Hvala.
Hvala gospod poslanec.  Preden nadaljujemo, naj povem, da imamo še eno pooblastilo. In sicer, poslanec Aljaž Kovačič nadomešča poslanca Edvarda Pauliča iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.  Slišali smo predlog za to, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju kot smo ga dobili v obravnavo na Odboru za finance, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je podal poslanec Marko Pogačnik. Postopkovno ali razprava? Postopkovno.  Prosim. Poslanec Jani Möderndorfer, postopkovno. Izvolite.
gospod Pogačnik je sicer predlagal postopkovni predlog, ki v skladu s Poslovnikom sploh ni izvedljiv. Vi veste, da smo Poslovnik spreminjali v prejšnjem mandatu in to zelo dobro veste, da takšen sklep sploh več ne morete podati na začetku, ko sploh še razprava niti opravljena ni bila. Zdaj, ker se tiče primernosti zakona in usklajenosti. O tem je odločal Kolegi in je tudi ugotovil, da izpolnjuje pogoje, ker drugače mi danes ne bi imeli tega na dnevnem redu in predsednik sploh ne bi mogel sklica opraviti. Kar se pa tiče števila sklepov ali pa razmišljanja, jaz sicer pozdravljam razmišljanje, ampak v poslovniku nikjer ne piše koliko amandmajev mora biti za to, da zadostuje nekim ukrepom in postopkom, tako da, kolega Pogačnik je naštel niz enih razlogov, ki sicer lahko so diskutabilni, lahko so razmišljajoči, lahko jih omenimo v razpravi, malo prediskutiramo ali to res drži ali ne, zagotovo pa niti eden razlog nima osnovne podlage za to, da bi zdajle sploh karkoli glasovali o takšnem sklepu. Mi moramo najprej opraviti razpravo in na podlagi razprave, končane, potem pa seveda lahko na podlagi Poslovnika predlagate takšen sklep, kolega, ponovite še enkrat, ni noben problem in potem lahko nadaljujemo. Jaz mislim, da je zdajle čas za razpravo in vi kot predsednik sploh takšnega sklepa ne morete dati na glasovanje.
Hvala lepa.  Vsekakor je to kar je predlagal gospod Pogačnik, neproceduralen, ampak vsebinski sklep in o vsebinskem sklepu je možno opraviti oziroma je na seji možna razprava. Tako, da predlagam, da nadaljujemo z razpravo in vi v toku razprave potem tudi predlagate sklep kot je bil formuliran. Ali je to vredu? Dobro.  Nadaljujemo z razpravo. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Potem prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih. Postopkovno? Ja, prosim.
Spoštovani predsednik, mene samo zanima kdaj boste ta moj predlog uvrstili na glasovanje. Jaz predlagam, da ga uvrstite po končani opravljeni razpravi.
Ja, v redu. Se strinjam.
To pomeni pred glasovanjem o amandmajih, členih. Ko se opravi razprava, predlagam, da se opravi še glasovanje, ker mislim, da je bil takšen tudi     (nadaljevanje) predhodni postopek na marsikateremu odboru…
Dobro.
In da je bil marsikateri zakon bi rekel že tudi na osnovi takšnega predloga potem zavrnjen, absolutno pa podpiram, da se prehodno opravi razprava in jaz sem prepričan, da skozi razpravo bomo prišli do pogleda še bolj na to, da je ta zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
Dobro, hvala. Mislim, da glede tega se strinjam in lahko nadaljujemo. V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Kdo želi razpravljati? Ni zainteresiranega za razpravo. V razpravo dajem 2. člen, h kateremu sta bila vložena dva amandmaja in sicer amandma poslanskih skupin koalicije in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Ali želi kdo razpravljati? Poslanec Anže Logar, izvolite.
Hvala. Zdaj, dovolite, da za začetek mogoče še malo na splošno o samem zakonu. Zdaj, v bistvu je sramota, da Ministrstvo za finance v proceduro pošilja takšen zakon, kot ga pošilja. Sramota je, da dve leti zamuja z implementacijo direktive, ki naj zavaruje ali pa izboljša samo revidiranje in tudi nadzor nad revidiranjem v podjetjih, ki pomembno vplivajo tudi na splošne gospodarske razmere, še posebej na podlagi izkušnje, ki smo jo imeli s slabim revidiranjem in slabim nadzorom nad revidiranjem v slovenskem bančnem sistemu, ki je nas vse stalo približno 5 milijard evrov. Sramota je, da so na Ministrstvu za finance v bistvu v določenem delu enaki, isti državni sekretarji kot so bili v prejšnjem mandatu, pa v štirih oziroma, ja štirih letih niso popolnoma nič naredili.  Sramota je, da državna sekretarka pride sem pred Državni zbor in reče, da zamuda ni posledica neaktivnosti ministrstva, kar sploh ni res in prinese v razpravo zakonodajni predlog, ki je popolna zmešnjava, s katerim več ali manj nihče ni zadovoljen – ne stanovske organizacije, ne tisti, ki bodo delovali na podlagi tega sistema, ne mi, ki bomo posledično morda spet žrtev kakšne krize v gospodarskem sistemu in slabega nadzora nad revidiranjem, ne agencija. Sami veste, zakonodajno-pravna služba je opozorila, da so v zakonodajnem predlogu členi, ki se nanašajo na člene, ki ne obstajajo, ki se nanašajo na člene oziroma na alineje členov, ki ne obstajajo – zdaj mi povejte gospa državna sekretarka, kako lahko takšen zakon na Ministrstvu za finance pripravite in hkrati rečete, da ste bili ves čas aktivni? Da je Slovenija edina na seznamu, ki zamuja s tem zelo pomembnim zakonom oziroma vnosom direktive v naš pravni red, ob kot sem rekel, katastrofi za javno gospodarstvo, ki se nam je zgodilo pri bančni luknji. Da govori državna sekretarka, da ta zakon oziroma novela zakona prinaša samo spremembe, ki so nujne, pa hkrati vemo, da to ni res, hkrati vemo, da to ni res, da so poskušali stlačiti v ta zakon tudi stvari, ki sploh ne spadajo v ta zakon. Marsikdo v tem prostoru, če bi mu bilo dovoljeno povedati, bi lahko kaj povedal na to temo, pa mu predsedujoči oziroma predsednik niste dovolili, da to pove.  Skratka, gre za izredno slab zakon z odgovornostjo prejšnje vlade, ki očitno na svoja ramena prevzema tudi ta vlada iz meni neznanih razlogov, pod pretvezo, da je zakon nujen, ker vsak dan plačujemo kazen zaradi vaše neaktivnosti. Zdaj mi pa povejte to logiko, ki jo tu v Državnem zboru sprejemamo. Ker je Ministrstvo za finance neaktivno, ker štiri leta ni nič naredilo, zdaj s pretvezo, ker zamujajo, ker je že kazen in tako naprej, na nas, na Državni zbor apelira, torej izvršilna veja oblasti na zakonodajno vejo oblasti – »sprejmite slab, neustrezen, katastrofalen zakon, zato, da ne bomo plačevali kazni«. Povejte mi, kakšna logika… predsednik odbora za finance, povejte mi, kakšna logika, kakšna sprevrženo logiko se gre Vlada v tej sestavi, kjer so tri stranke tudi iz prejšnjega mandata, ki so odgovorne za to zamudo, ki je pri tem nastala. Ta zakon je tudi neustrezen. Mi predlagamo, da se prekine zaradi neustreznosti ta razprava, upam, da boste potrdili ta predlog in da se pripravi nek normalen zakon, ki bo pokrival vse, kar direktiva zahteva in hkrati bo vzpostavil ustrezno normativno okolje, da se bo ta nadzor dobro izvajal. Poglejte, pravijo, da je sprejem tega zakona nujen. Marca je bil na seji, preložen, zaradi neustreznosti. Zakon je identičen, samo dvajset členov je umaknjenih, ki se je nanašalo na ureditev agencije, na pač te statutarne in tako naprej, ureditve, pa še nekaj dodano, kar je bilo v prejšnjem predlogu zakona umaknjeno, predvsem z vidika internih revizorjev in / nerazumljivo/ informacijske stroke. Tako, malo, da sir(?) dobi en »bombonček«, ker mu večino stvari vzamejo, ki jih ima že po ZREV-2(?), iz leta 2008. No in to naj mi zdaj sprejmemo. Če je to nujno, zakon, se pa sprašujem državno sekretarko, zakaj zdaj prihajate s tem, ko je prejšnji predsednik vlade odstopil, je bila vlada zavezana izvajati samo nujne aktivnosti, torej, če je nujno danes, je bilo enako nujno pred šestimi meseci. In te nujne aktivnosti bi lahko pod prejšnjim sklicem izvajali. Bila je ministrica, ki je še danes na Ministrstvu za finance, bila je ista državna sekretarka, kot je še danes. Ista državna sekretarka na Ministrstvu za finance, vse to bi lahko naredili. Ali ste naredili javno razpravo? Niste. Ali ste soočili mnenja? Niste. Naredili ste nepregleden zakon, ki bo v nadaljevanju pokazal vse bizarnosti in neustreznosti ureditve in ravno zato je nepregleden, da bi ga lahko spravili skozi čez parlamentarno proceduro, ravno zato, govorimo pa o revidiranju. Govorimo o razlogih, ki so med drugim pripeljali tudi do bančne luknje, ker so bili revizorji preveč zlizani z upravami, ker so bili interni revizorji neustrezni, ker je bil nadzor nad tem neustrezen in ker so v bistvu bili prijatelji v poslu, so si dali roko, so rekli, tole skozi spravimo in potem so posledice bile takšne, kakršne so bile.  Gospa(?) državna sekretarka, kako si upate sploh priti s takim zakonom pred Državnim zbor? Mi smo, med drugim, da bi vsaj ublažili neustreznost tega predloga, vložili dva amandmaja, pomembna, zdaj bom pa prišel na to predstavitev tega drugega amandmaja oziroma h 2. členu.  Že prej je bilo izpostavljeno s strani predstojnice agencije, subjekt javnega interesa. Tisoč 618 družb mislim, da je lahko, so zavezane revidiranju. Agencija bo pregledovala samo 68 družb. 68 družb. Vse ostale pa, lahko tako, po svoje. Ta zakonodaja loči med subjekti javnega interesa in vsemi drugimi družbami in sicer, glede na način in frekvenco izvajanja revizije oziroma nadzora nad revizijami in tudi glede nad podeljevanja pooblastil drugim institucijam, da izvajajo določbe iz tega zakona.  Torej, imamo državno telo, javno telo, ki bo lahko samo 68 od tisoč 618 jih izvajalo. Poglejte malo primerjavo po drugih državah, posebej tiste, ki imajo veliko javnega, državnega, lastništva(?), tako kot v Sloveniji, imajo bistveno razširjen del tega, kaj lahko agencija oziroma podobno telo v njihovi institucionalni ureditvi pregleduje. Pri nas ste skrčili na minimum, na tisto, kar je minimum v direktivi, imamo pa bistveno večje državno lastništvo, kot kakšna druga država, namesto, da bi razširili. Komu je v interesu, da se ne pregleduje teh družb? Komu je v interesu, da se ne pregleduje HSE(?), / nerazumljivo/, Geoplin, LS(?), ki med drugim spadajo v SDH, pa jih ne bomo pregledovali? Družbe, ki bi jih lahko agencija in morala pregledovati na tri leta, boste pregledovali na šest let. Komu je v interesu, povejte? Komu je v interesu? Javne holdinge in tako naprej. Ali nismo zavezani za to, da družbe, ki na koncu koncev lahko bistveno vplivajo na izkaze države, na koncu koncev na gospodarstvo(?), rast, na zadovoljevanje storitev državljanom, niso v javnem interesu, niso subjekti javnega interesa? Zakaj uporabljate minimum, kar zahteva direktiva? Zakaj ne greste preko? 13 držav Evropske unije ima širši razpon – Slovaška, še kakšna druga država, celo na lokalno samoupravo, na občine, mislim, da bi tudi v Sloveniji morali iti na občine. In tudi zato mi predlagamo ta amandma, ki širi – ki širi ta nabor teh držav. Gremo naproti željam agencije – koga poslušati, če ne agencijo? In predlagam, da ta amandma s tem razširjenim naborom subjektov javnega interesa podprete. Da vsaj, bom rekel, da vsaj podstat nekega normalnega institucionalnega okolja naredite in daste agenciji, bom rekel, pooblastila, ki bi šla glede na specifike Slovenije in tudi glede na namen, bom rekel, evropskih zakonodajalcev, ki so pripravili to direktivo. Tako da predlagam, da ta amandma podprete.
Hvala, gospod poslanec.  Gospa državna sekretarka, neposredno ste bili izzvani. Ali želite kaj odgovoriti? Izvolite, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Zdaj, najprej v zvezi s to – z amandmajem.
Ja, ja, kar izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Tukaj se tudi mi kot Ministrstvo za finance strinjamo, da se razširi ta obseg.  Potem pa – ali lahko tudi v zvezi -
Ne, vi kar povejte, gospa, vse, kar imate za povedati v zvezi s tem, kar je razpravljal poslanec Logar. Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Samo v zvezi s tem amandmajem.
Samo prosim vas, gospe in gospodje, mir, zato da se lahko ljudje skoncentrirajo in povejo. Prosim.
Natalija Kovač Jereb
Potem pa v zvezi s temi, v bistvu glede tehničnih rešitev. Tukaj je bil razlog za pripravo tehničnih rešitev je bilo to sprejetje direktive 2014/56 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2006/43 Evropskega sveta. Se pravi, tukaj gre za sprejem – s tem sprejemom zakona želimo zagotoviti evropsko primerljiv način urejanja storitev revidiranja. Gre pač za nujen prenos določb direktive v obliki predloga sprememb in dopolnitev, s čimer se ne spreminja koncept sedanjega Zakona o revidiranju.  Ker bi bilo potrebno doseči konsenz glede vseh rešitev, ki so z zakonom urejene, se je potem pristopilo k pripravi predloga novele in ne novega zakona.  Glede pravnega varstva pa bi rada poudarila, da Ministrstvo za finance še enkrat pojasnjuje – glede na splošno podano pripombo, ki se nanaša na opozorilo za pomanjkanje sodnega varstva, pojasnjujemo, da so odločitve agencije specifične zadeve, ki jih ni mogoče enačiti z drugimi postopki. Sprememba oziroma črtanje tega 115. člena Zakona o revidiranju, ki je omenjen v mnenju Zakonodajno-pravne, ni predmet sprememb in ga s tem predlogom zakona ni mogoče spreminjati.  115. člen Zakona o revidiranju namreč določa, da sodišče odloča praviloma brez obravnave. K navedenemu podajamo še naslednje pojasnilo. Da to ni ključno za zadostno sodno varstvo, saj je ključen predpis za odločanje sodišča Zakon o upravnem sporu. Tako ima sodišče v vseh primerih, ko oceni, da bi bilo potrebno opraviti glavno obravnavo, možnost, da le-to razpiše. Vprašanje pa je, ali bi bilo črtanje 115. člena Zakona o revidiranju – da bi bistveno vplivalo na odločitev sodišča za razpis glavne obravnave, saj tudi Zakon o upravnem sporu omogoča, da se lahko sodišče odloča brez nje. Tako je ključna praksa sodišča in ne besedilo zakona. V nadaljevanju pojasnjujemo uveljavitev pravnega varstva na podlagi predloga zakona. Za vse ukrepe nadzor, o katerih bo agencija odločala z odločbo – opomin, začasna prepoved, opravljanje obveznih revizij ali podpisovanje revizijskih poročil in odvzem dovoljenja – za vse to je mogoče direktno sodno varstvo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije. V primeru manjših kršitev agencija z odredbo naloži popravljalne ukrepe, na primer sprejem ali spremembo določenih notranjih strokovnih pravil. Zoper te odredbe je mogoč ugovor, ne pa tudi direktno sodno varstvo. Kot v nadaljevanju še pojasnjujemo, je zagotovljeno sodno varstvo zoper vse odločitve iz pristojnosti agencije, pri čemer je za eno skupino odredb sodno varstvo mogoče šele, ko le te negativno posežejo v položaj revizijskih družb, torej skupaj s tožbo zoper odločbo o ukrepu. To je izboljšanje glede na trenutno ureditev, po kateri sodno varstvo zoper odredbe ni bilo predvideno. Prav tako je potrebno opozoriti, da na današnji problem zahtev za sodno varstvo, saj je z vlaganjem tožb manjša učinkovitost delovanja agencije, zaradi sorazmerno dolgih sodnih postopkov. Tako je bilo v primerih odvzema dovoljenj, potrebno v večini primerov čakati na odločitev sodišča več kot eno leto, kar pomeni, da odločbe agencije niso bile pravnomočne in dovoljenja najhujšim kršiteljem niso prenehala. Tako je bilo delovanje agencije v teh izjemnih primerih neučinkovito. Tudi sicer je sodišče o tožbah odločalo v več kot polovici primerov več kot eno leto, v nekaterih pa tudi več kot dve leti. Ker se z dosedanjo ureditvijo o Zakonu o revidiranju, dovoljenja pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev podaljšujejo za obdobje dveh let, so bile po oceni agencije določene tožbe vložene tudi špekulativno, da je posamezna oseba lahko delovala do izteka dovoljenja. Strinjamo se, da je ustrezno pravno varstvo nujno potrebno, pri tem pa mora zakonodajalec upoštevati tudi osnovni namen predpisov in zagotoviti, da je ohranjeno ravnovesje med pravnim varstvom in učinkovitostjo državnih organov. Hvala.
Hvala lepa. Predno nadaljujemo, gospod Šircelj, preden vam dam besedo, dovolite samo še, glede na to, da je poslanec Logar neposredno me vprašal eno zadevo. Jaz vam povem, gospe in gospodje, ko sem prvič dobil besedilo zakona v branje in ko sem videl datum, do kdaj bi direktiva morala biti implementirana v slovenski pravni red, sem bil prepričan, da gre za tipkarsko napako, ker tisti datum je 17. junij 2016. Verjel sem, da je to 2018, pa ni. In, če mi pogledamo oziroma vsaj jaz imam vedno pred očmi tisto številko 7986,60, malo manj kot osem tisoč evrov dnevne denarne kazni in če pomislimo na to, kar se je zgodilo pri Zakonu o trgu finančnih instrumentov, ko je Slovenija po besedah državnega sekretarja, Metoda Dragonje, že poravnala 990 tisoč evrov kazni, to pomeni milijon evrov, si mislim, da je vendarle potrebno nek napor naredit, neodvisno od tega, da so kakršna koli zgražanja glede preteklih ravnanj na mestu, da je potrebno narediti napor, da te stvari presežemo. Jaz izhajam namreč iz lokalne samouprave in vam povem, da si znam predstavljati, kaj pomeni en milijon evrov denimo za investicije v lokalni samoupravi. To kar je ta država z lahkoto spustila v zrak, samo zato, da je plačala kazen zaradi pravočasnega nesprejema Zakona o trgu finančnih instrumentov. Zdaj smo na podobni poti, le da tokrat ne bo šlo za milijon evrov, ampak kolikor ocenjujem, še za bistveno večji znesek in to zaradi tega se mi zdi pomembno, da to stvar spravimo z dnevnega reda. Postopkovno ali? Replika, ja. Gospod Logar, izvolite, replika.
Hvala. Spoštovani predsednik odbora, to pomeni, da dajete domovinsko pravico pristopu, ki si ga je izbral minister za finance. Od zdaj naprej torej, če to velja, pomeni, da je vsako ministrstvo pozvano k temu, da ne vnese direktive v naš pravni red, zamudi, da začne teči kazen, potem pa pripravi neustrezen zakon in ga predsednik oziroma koalicija sprejme, ker, če ga ne sprejme, bomo plačali kazen. Delajo družbeno odgovorno. In v to zmešnjavo členov, v to zmešnjavo členov uvrsti vse, kar želi posamezna vplivna skupina uvrstit v ta zakon, torej, ne samo tisto nujno, kar direktiva zahteva, ampak tudi tisto ne nujno, kar morda kakšen drugi, zunaj okvirja javnosti vloži v ta zakon in ga tudi vi, ki pozorno berete te stvari, lahko spregleda in s takim načinom, ko se potem niti ne išče odgovornosti za to, ker, še enkrat, odgovoren za to, za vsakih 7 tisoč 900 in toliko evrov na dan leži na Ministrstvu za finance, leži na Ministrstvu za finance, s takšnim postopkom torej vi dajete kljukico, da se lahko tako počne. Tako da, jaz predlagam, glede na to, da ministrstvo ni naredilo nobenega napora, ni sklicala javne razprave, ni pripravila ZRev-3, ampak novelo ZRev-2A, da ne sprejmete to igro in da ne sprejmemo te igre, ampak da zavrnemo ta zakon kot neustrezen in na ta način ministrstvo spodbudimo, da isti ljudje, ki so že do zdaj nam naredili milijonsko škodo, na hitro pripravijo ustrezen zakon z vsemi deležniki, ki se bodo s tem strinjali, ki se bo agencija s tem strinjala in vsi ostali, ki so vpleteni oziroma, ki jih ta novela zakona vključuje, pa med drugim recimo sploh niso bili povabljeni k usklajevanju stališč. Hvala.
Hvala lepa. Jaz sem povedal svoje stališče kot poslanec, tudi kot predsednik Odbora za finance. Ne domišljam si, da bi izvršna oblast se ravnala po tem, kar jaz tukaj govorim. Lahko pa seveda se interpretirajo moje besede tako ali drugače. Vi ste jih, gospod Logar, interpretirali drugače, vi imate do tega absolutno pravico in je tudi prav, da ste to tako storili. Naslednji je pri razpravi na vrsti poslanec Andrej Šircelj, prosim.
Hvala lepa, predsednik. Predstavniki vlade, agencije, ostali vabljeni, kolegi in kolegice. Zdaj, jaz sem zasledoval amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in tudi razlago kolega, dr. Logarja glede tega. Tudi vi ste, spoštovani predsednik, pozvali državno sekretarko z Ministrstva za finance, da se do tega opredeli. Ona je rekla, da se glede tega strinja in potem prešla k 105. členu oziroma ja, 105., se opravičujem, k 73. členu, kjer je govorila o pravni varnosti. Pravzaprav ni govorila, brala je o pravni varnosti, tako da tudi pač določene izseke bere spoštovana državna sekretarka, ki jih je že v uvodu prebrala, potem se pa še vrne in ponovno prebere te izseke in v bistvu tukaj ne gre za dejansko, da bi od izvršilne oblasti dobili primerne odgovore. Pravzaprav se na nek način tudi celotno razpravo zdaj zavaja v nek člen, ki bo prišel še v razpravi in o katerem bomo še govorili. Tako da, jaz bi seveda tudi prosil, spoštovani predsednik, da nekako zagotovite ustrezne odgovore s strani izvršilne oblasti, v tem smislu, da se sledi vam, če daste določen člen v razpravo in da seveda sledimo potem tudi tej celotni razpravi o teh členih. Zdaj, naslednja zadeva, ki je, če govorimo o splošnem, je seveda ta, da, poglejte, vlada je v času, ko so bile volitve, ko se je nova vlada pripravljala, je prejšnja vlada imela čas, da ta zakon spremeni tako in uredi tako, da bo sprejemljiv in da bo popravila napake ali pa, slabosti zakona, ki so bile tukaj že obravnavane enkrat in na katere je že opozarjala strokovna javnost, politika, politične stranke in tako naprej. Ampak, vlada, ki jo, razen nekaj državnih sekretarjev, tudi ta državna sekretarka, minister, sestavljajo, pa celotna administracija in birokracija, se pravi, isti ljudje, ni naredila glede tega nič. Še zmeraj, bom rekel, ni usklajena z agencijo, ni usklajena z stroko. Če želite, se mi zdi da je prepisala ali pa skopirala, se opravičujem za neslovenski izraz, tisti del direktive, ki pač ustreza, nekaj črtala, pri tem pa spet, se opravičujem ni »kapirala« tisto, kar kopira ali pa ni razumela tisto,   (nadaljevanje) kar je prepisala. In tukaj se dejansko stvari ponavljajo, gospe in gospodje. In najhujše je, da se ponavljajo v tej smeri, da potem Zakonodajno-pravna služba da toliko pripomb na vse te zadeve, Zakonodajno-pravna služba, ker vemo, da se lahko že, preden pride zakon v postopek v Državnem zboru, določene stvari uskladijo med, če želite, pravniki z Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravno službo, tako kot so se potem tudi uskladili glede amandmajev, ki jih je pripravila koalicija, pa to niso amandmaji, ki jih je… / nemir v dvorani/
Gospod Šircelj, jaz vas prosim samo za trenutek, da prekinete. Dajte tamle strokovni sodelavci mir. Izvolite, nadaljujte.
Hvala lepa, predsednik. In skratka, da se stroka, pravna stroka poenoti glede tega, ker se je že tolikokrat, še enkrat, tudi s temi amandmaji so to amandmaji Zakonodajno-pravne službe, ki so bili potem usklajeni z Ministrstvom za finance. Tako se, glejte, dela tukaj že desetletja in se lahko 2 pravni službi med sabo uskladila, pa se niso v vsem tem času. In zdaj jaz tukaj dejansko, predsednik, ne razumem, zakaj ne, ker to je ta minimalni napor, ki bi lahko bil, ampak meni se tukaj zdi, da gre enostavno za to, da se želi dokazati, vztrajati in se enostavno ne premakniti z ničemer, s tem, da seveda potem pride nova državna sekretarka, ki bere, jaz ne vem, če bomo šli še zelo natančno v vso zadevo, enostavno bere…
Kar nadaljujte, gospod Šircelj.
Hvala lepa. Jaz sem mislil, da boste dali besedo drugim.
Ne, ne, imate vi besedo. In saj veste, kako to gre.
Ja, vem.
Vi samo nadaljujte. Če bo pa potrebno…
Ki bere…
… koga ven poslat, ga bom pa že.
… ki bere in enostavno na ta način, bo rekel, enostavno ni zaupanja v to, da so te rešitve dejansko tiste, ki bi morale biti. S tem, da enostavno pove tudi, da, v redu, se strinja z amandmajem, ki smo ga tukaj dejansko dali, Vlada se tukaj strinja. Zdaj upam, da nima drugačnega mnenja koalicija, kot ga ima Vlada. Upam, da ne glede tega. / oglašanje iz dvorane/ Ali ga ima ali kakorkoli že. Ampak tukaj navsezadnje Vlada se strinja s tem amandmajem, koalicija… Vidim, da je veliko posvetovanj v tem času. Ampak glejte, zakon je nerazumljiv, zakon ni usklajen s stroko, zakon je prepisan v tisti minimalni obliki tudi glede poročanja, je nestrokoven, je pravno nestrokoven, je revizijsko nestrokoven. In tukaj jaz mislim, da Državni zbor in poslanci in poslanke nismo tukaj zato, da bomo nekaj delali pod pritiskom. Odgovornost za plačilo pa naj nosi Vlada in osebe, ki tega niso dejansko naredile. Enostavno, tukaj je zelo jasna odgovornost. Pa ne mislim samo funkcionarji prejšnje vlade, tudi nekoliko navzdol navsezadnje. In še enkrat, jaz tega zakona sigurno ne bom podprl. Podprl bom ta amandma, ki ga podpira tudi Vlada, Slovenske demokratske stranke. Upam, da tudi poslanci. Če bo prišlo do tega glasovanja, ja. Drugače pa glejte, predsednik, jaz mislim, da vi imate tudi možnost v skladu s poslovnikom, da prekinete celotno zadevo, da prekinete celotno zadevo v korist stroke revizijske, zato da bomo imeli bolje revizirane finančne izkaze, da bomo finančno imeli bolj varno družbo, da se ne bo ponovila kriza iz leta 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, do kadar je ta kriza trajala, da se bo upoštevalo pravo in da se bo upošteval enkrat tukaj transparentni postopek, ne pa, da bomo pod prisilo ali pa tudi vi boste pod prisilo sprejemali ta zakon.
Hvala, gospod poslanec. Jaz želim še enkrat poudariti, da tisti predlog, ki ga je formuliral poslanec Pogačnik, bo predmet razprave in glasovanja na tem odboru danes. To ni pozabljeno in to bo dano na glasovanje. Predvsem govorim to s tega stališča, da smo razumeli, da je po mnenju predlagateljev zakon tako zanič, da ni  (nadaljevanje) primeren za nič drugega kot za to, da se ga zavrne. Zato, da se to ne bi pretirano ponavljalo, zato to omenjam. Naslednji razpravljavec je na vrsti, poslanec Jožef Horvat. Prosim.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav predstavnikov Vlade, ostalim gostom in vam, kolegice in kolegi. Res je, ta zakon ima neko zelo nesrečno pot, ampak ne bom gradil na nesreči, bom gradil na sreči. Imeli smo srečo, da smo v prejšnjem mandatu imeli predsednico odbora, ki je bila med drugim tudi revizorka, bila je iz vrst Stranke modernega centra, gospa Urška Ban, ki je na naš predlog, na predlog Nove Slovenije na seji tega odbora 6. marca 2018 dala na glasovanje proceduralni predlog, da se razpravo in odločanje o obravnavani zadevi, torej o zakonu preloži na eno od naslednjih sej. 9 jih je bilo za, 4 so bili proti. Zakon je bil sprejet seveda. Potem vemo, kaj se je dogajalo 14. marca, ko je odstopila vlada in je zakon pravzaprav zaključil svojo nesrečno pot. Tudi zdaj imamo srečo. Poglejte, državna sekretarka razume, kaj predlaga opozicija, tudi mi podpiramo ta amandma k 2. členu. Imamo tudi srečo, da je tudi aktualni predsednik odbora moder in izkušen mož, ki ve, kaj pravzaprav pomeni revidiranje. Ta zakon je izjemno kompleksen in mi vztrajamo pri predlogu, da Vlada pride z novim Zakonom o revidiranju. Mi imamo sedanje mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ga izjemno cenim, z datumom 26. november, imamo pa še eno spomladansko mnenje Zakonodajno-pravne službe, tisto je gotove še hujše. Mi smo se takrat, torej spomladi poglobili v vsebino tega zakona, ne ravno tega, prejšnje verzije, spisali kar nekaj amandmajev, nekaj jih je Ministrstvo za finance zdaj v tej verziji upoštevalo, ampak še vedno, gospod predsednik, mi predlagamo, da za tako pomembno materijo, kot je Zakon o revidiranju, Vlada prinese v Državni zbor novi zakon. Tudi meni se trga srce, ko vidimo enkrat milijon, pa drugič milijon, pa stotič milijon kazni, ker nekdo nekaj ni naredil, ne v Državnem zboru, na izvršilni veji oblasti. Ko se mi tudi na tem odboru, gospod predsednik, ne bomo začeli pogovarjati o odgovornosti, da bo nekdo letel, oprostite takšnemu izrazu, vem, da me zdaj marsikdo preklinja in grdo gleda, ampak če jaz naredim prekršek ali pa če ne delam tisto, kar ljudje od mene pričakujejo, sem sankcioniran, odletim. Sploh tisti, ki smo bili kdaj v gospodarskem sektorju, vemo, kaj to pomeni izvesti nalogo do tega in tega časa, do tega in tega roka in do te in te minute. Ampak tu enostavno odgovornosti ni. In ja, gospod predsednik, vem, da je bil dobronameren vaš predlog, da gremo kljub vsemu s tem zelo nerazumljivim besedilom naprej, ampak ne morem, preprosto ne morem sprejeti takšnega načina dela, ker bo potem to postala praksa, to oba veva, dovolj časa sva na svetu, da bodo vladne službe počakale do zadnjega trenutka, prišle pred nas, pred ta odbor in rekle, glejte, nujni postopek, mudi se, če ne bomo zdaj danes, potem bo pa milijon kazni. Ne pristajam na to. Datum je bil junij 2016. In še, nekaj problemov se je rešilo od prejšnje verzije, ampak kljub vsemu pa večji problemi po naši oceni, še na današnji seji poslanske skupine smo imeli temeljito razpravo o tem zakonu, pa smo opozicija, bi lahko rekli, pa naj sprejmejo, naj prevzamejo odgovornost. Ne, Nova Slovenija ni te sorte stranka. Smo preštudirali zadeve, se dali podučiti in ugotovili, da večji problemi so ostali še iz prejšnjega predloga zakona. In ti so, samo nekaj jih navedem: definicija obvezne revizije, ki vključuje tudi prostovoljno. Obvezna revizija je revizija posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja, in revizija, izvedena na zahtevo podjetij, ki niso zavezana k obvezni reviziji. To je 14. točka 3. člena in 2. točka novele, ki jo zdaj seveda s predlogom SDS popravljamo.  Naprej. Predpisovanje delovnega časa za ključne revizijske partnerje, ki morajo biti udeleženi pri revidiranju skupno z najmanj 15 % delovnega časa. Število delovnih ur osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju v revizijski skupini pa je lahko največ 25 % delovnega časa. In tako naprej.  Časovna širitev prepovedi opravljanja storitev. Ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja tudi na obdobje enega leta pred začetkom revizije.  Imamo tudi prispevke, kaj so revizijske hiše na vse te člene komentirale. In zapisale. Najbrž je potrebno poslušati tudi revizijske hiše. Seveda je treba tudi vedeti, da imajo svoj interes. To zelo jasno povem. Naprej. Za izdajo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja se zahteva druga bolonjska stopnja – to je prva alineja prvega odstavka 48. člena pa 33. člen novele. Mi smo predlagali, da bi bila dovolj prva stopnja. In še – samo še en takšen od večjih problemov. Novela določa, da se lahko nadzor nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji med drugim izvaja tudi v poslovnih prostorih naročnika. Med drugim je tukaj hiša Deloitte takrat še zapisala – ker je vso revizijsko dokumentacijo dolžna hraniti revizijska družba in ker se opravlja nadzor nad zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, menimo, da je opravljanje nadzorov v poslovnih prostorov naročnika nesorazmeren ukrep. Pa nisem jaz zdaj tu odvetnik Deloitte ali katere druge revizijske hiše, da se razumemo. Tukaj imamo agencijo.  Malo se nam tudi zdi čudno, zakaj zdaj takšen kar napad na inštitut. Ne vem, a komu gospod Odar ni všeč ali kaj je zdaj tu zadaj.  In še nekaj je nevarno. Ko takšna kompleksna zakonska materija pride v državni zbor po nujnem postopku – in nad nami visi Damoklejev meč – sprejmite, sicer bo kazen – ravno v takšnih primerih se lahko prikradejo neki zunanji vplivi, ki jih mi tukaj za tem omizjem ne vidimo, in vplivajo na vsebino zakonodaje in potem se vsi čudimo po kakšnem letu ali pa po dveh letih - kako vendarle nenormalno, nelogično nek zakon deluje, pa mi ga, ja, nismo sprejeli. Ja, seveda smo. Torej, gospod predsednik, zaključujem. Mislim, da bi bilo za to državo dobro, ker je revidiranje izjemno pomembno, da od Vlade ta odbor zahteva, da Vlada pride z novim Zakonom o revidiranju - ob upoštevanju seveda vseh teh pripomb, ki jih je dala Zakonodajna-pravna služba pa ki jih bodo še tudi v nadaljevanju dale gotovo tudi koalicijske poslanske skupine. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Jani Möderndorfer. Prosim.
Hvala lepa, predsednik. Ja, zanimivo je poslušati to razpravo, posebej ta uvod, kaj vse se bo dopustilo in kaj ne in koga pravzaprav bi vse radi revidirali.  Zdaj, zelo malo je pa povedano predvsem to – in se ves čas poudarja samo ena stvar, da pravzaprav zakon kao nič ni popravljen in nič spremenjen. Čeprav, gospod Horvat, cenjeni poslanec sam priznava, da določene določbe so popravljene. In seveda omenja situacijo iz marca meseca letošnjega leta, ko je bil sprejet sklep, da pravzaprav ni primeren zakon za obravnavo. Takrat je svojo zgodbo ta zakon res zaključil, vendar od takrat pa do danes je doživel določene spremembe. Zdaj – seveda se postavlja vprašanje – ali so vsi ti revizorji do danes – ali pa bom rekel raje revizijske hiše, ki so do danes opravljale svoj posel, v redu? To se postavlja vprašanje po tej logiki, če pravzaprav ta zakon več ali manj zelo jasno pelje v neko drugačno pot, kot smo jo imeli do zdaj pravzaprav v slovenskem prostoru.  Dejstvo je, da določena pooblastila seveda se jemlje in se postavlja in se krepijo v tej novi agenciji, kar je več kot jasno razvidno iz tega zakona, ampak treba se je vprašati tudi zakaj in treba se je tudi vprašat, ali je to samo slovenski problem? Vsi vemo, da tuje revizijske hiše pravzaprav imajo svoje podružnice v Sloveniji in so tudi delale revizije v naših gospodarskih subjektih. To je dejstvo. In dejstvo je, da se problemi ne ustvarjajo samo v Sloveniji, ampak so se ustvarjali tudi v tujini in da tudi tujina opozarja in seveda ugotavlja, da je treba določene spremembe narediti. Recimo, v letošnjem letu v Veliki Britaniji teče velika zgodba kot veste, glede podjetja Carillion(?). Gre za podjetje, ki je iz 1999 leta drugo najmočnejše podjetje v Veliki Britaniji. Poznate celo zgodbo, tisti, ki spremljate po svoji profesionalni plati, kaj se pravzaprav dogaja s tem podjetjem. Gre za podjetje, ki zaposluje preko 450 tisoč zaposlenih, je zaposlovalo mimogrede, zaključil bom s stečajem in je bilo gradbeno podjetje. Upravljali so z ne vem koliko stanovanji, imelo ne vem koliko pogodb z vlado Velike Britanije. Skratka, delalo se je na blazno obsežnem projektu, ki ga je imela ta družba. In ne nazadnje je ta družba imela tudi posle v tujini in na koncu so seveda pristali z eno milijardo in pol izgube, šlo je v stečaj, zadeva je tako daleč zapeljala se, da so v Veliki Britaniji, v parlamentu ustanovili preiskovalno komisijo, ki raziskuje vse, kaj se je pravzaprav dogajalo s to firmo in kakšen je bil politični vpliv in ne nazadnje, kakšna je bila tudi vloga revizijskih družb. Kar je ključno vprašanje. In to družb, ki imajo sedeže tudi v slovenskem prostoru in so tudi delale revizije naših gospodarskih družb, ob Merkurja, SCT in podobno, kar pravzaprav vemo, kako se je vse to klavrno skupaj končalo. Tako da, danes razlagati, da ta zakon ni potreben je seveda skrajno neprimerno in »nefer«. Dejstvo je, da se jaz danes sprašujem, čigave interese kdo tu zdaj zastopa? Zastopajo tukaj se interesi revizijskih družb ali se zastopa interes, da bomo seveda izboljšali same / nerazumljivo/ oziroma tudi nadzor(?) in v bistvu poskrbeli za tako imenovan neodvisni pristop teh raziskovalnih oziroma revizijskih del, ki se morajo pač preprosto opraviti, iz enega preprostega razloga – ker je bilo preveč napak narejenih. Vemo, kdo naroča revizijsko družbo do danes in kdo jo plača in kako se potem te stvari tudi urejajo, so se, kot očigledno(?), seveda, je zelo enostavno reči, da se seveda pregled stanja dela lahko na takšen ali pa bolj natančen način, da bojo Slovenci, ki spremljajo ta odbor tudi razumeli pravzaprav o čem govorimo. In seveda se danes marsikdo izgovarja, ampak ne pozabit na zgodbo Merkurja in pa seveda revizije, ki jo je delala in revidirala v bistvu v(?) podatke družba / nerazumljivo/ in kako pravzaprav je skupščina Merkurja februarja podprla tudi predlog posebne revizije posla Merkurja z Merfinom(?) in je v bistvu se zapeljala zgodba tako, kot se je zapeljala. Seveda je upravičeno, da seveda se opozori na mogoče drugačen pogled ali pa, bom rekel, tudi pogled tistih(?), ki so do danes to delo opravljali, kaj je prav in kaj ne oziroma kaj je smiselno in kaj je življenjsko, vendar, treba bo razumeti, da je tudi ta vlada predlaga, je stopila za določen del politik in ne nazadnje tudi, bom rekel, sama zakonodaja, ki se pač preprosto mora implementirati v tisto, kar smo se dogovorili, zato, da postavimo res zaupanja vredno revizijo, ki mora obstajat. Ali bomo čakali in v bistvu nič spremenili Ta predlog, ki ga je podal, v bistvu, amandma, ki ga je podala SDS skupina k(?) 2. točki, glede na to, da je bil komentar, češ da vlada podpira, bomo podprli tudi znotraj koalicije. Seveda pa ne bomo podprli sklepa, ki bo na koncu ga predsednik podal kot predloga, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Verjamem, da bo razprava pokazala še na in odprla mogoče še kakšno drugo vprašanje in ne nazadnje ključni členi so odprti in v nadaljnjem postopku, v kolikor bi se izkazalo, bomo pripravili s strani, bojo pripravili s strani vlade oziroma ministrstva določene predloge za spremembo, v kolikor bo to sploh potrebno, da ne bo mišljeno, da se bo to zgodilo kar za vsako ceno in kar pri vsakem členu. Sam seveda ocenjujem, da moramo priti do te stopnje, da čim prej zapeljemo do te spremembe, bo pa seveda se v družbi treba sprijaznit, da določena pooblastila pač ne bodo več tam, kjer so do danes bila. Saj to je jasno, da marsikomu to ni všeč in vedno je tudi tako bilo in vedno se takrat interesna združenja dvignejo in hodijo od poslancev do poslancev in jih preprečujejo, kje naj pravzaprav zaropotajo in kaj bo se zdaj zgodilo in kako bo zdaj vse narobe teklo. Tako da, ta amandma bomo podprli, zagotovo pa ne sklepa o, da(?) zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Hvala gospod poslanec. Prehajamo na odločanje, prosim?
Samo besedo.
Imate repliko verjetno, na kolego Möderndorferja, ja, izvolite, gospod Logar.
Ja, hvala predsednik. Jaz bi samo poudaril, da mi nismo nikoli rekli, da je zakon nepotreben. Mi smo rekli, da je novela tega zakona slaba in neustrezna, zakon je pa nujen, samo vlada ni pripravila zakona, vlada je pripravila novelo zakona in to mi »osporavamo«(?) postopku, ki ga je izbrala vlada.
Ja, seveda, saj to smo razumeli in absolutno stoji. Ja, morda je bilo malo lapsusa v izgovarjavi oziroma v artikulaciji, bomo temu rekli tako, ampak drugače pa vemo, za kaj gre. To se pravi, postopkovno? Ja, prosim.
Jaz, če ste mislili na mene, jaz nisem imel nobenih lapsusov.
No.
To kar sem rekel, to sem mislil, »fertik«.
Hvala lepa.
In ne gledat v moje možgane. Hvala lepa.
Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje in sicer glasujemo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 2. členu. Začenjam glasovanje, prosim? Poslanec Pogačnik, postopkovno, prosim.
Ja, spoštovani predsednik, jaz zdaj predvidevam, da smo zaključili to razpravo no in vi ste meni prej obljubili, da boste dali predlog zakona, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo na glasovanje, zdaj ste dali pa že predlog amandmaja.
Ja, mi razprave še nismo zaključili, zaradi tega ker imamo še kar nekaj členov in amandmajev, o katerih moramo razpravljati in jaz nameravam to dati na glasovanje, tako kot smo se dogovorili na začetku, po opravljeni razpravi, po členih in amandmajih.
/ nerazumljivo/ tudi po vseh glasovanjih, amandmajih in vsega.
Da, da, da. Dobro, nadaljujemo. Se pravi, najprej glasujemo amandmaju poslanskih skupin koalicije k 2. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Nadaljujemo. Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 2. členu. Glasujemo. Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Nadaljujemo z razpravo o 3. – 17. členu predloga zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravljat? Dobro, prehajamo k amandmaju k 18. členu. Ali želi kdo razpravljati o amandmaju k 18. členu? Prosim? Ja, ja, koalicije, ja. Ja, ja, da ne bo nesporazuma, zdaj razpravljamo oziroma glasujemo o amandmajih, ki jih je vložila koalicija, zato, ker je Slovenska demokratska stranka vložila samo še en amandma in sicer k 23. členu, da ne bi bilo nesporazuma. 18. člen amandma, ali želi kdo razpravo? Če ne, potem prehajamo na glasovanje. Začenjam glasovanje o amandmaju k 18. členu koalicije. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 19. členu zakona h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.  K 20. členu je amandma vložila oziroma so vložile poslanske skupine koalicije. Odpiram razpravo o amandmaju k 20. členu. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 20. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odporam razpravo o 21. členu Zakona h kateremu niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave.  Prehajamo na obravnavo 22. člena in amandmaja k 22. Členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Začenjam glasovanje o amandmaju k 22. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje in razpravo o amandmaju k 23. členu, ki so ga vložili poslanci Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Ali želi kdo razpravo? Poslanec Anže Logar. Izvolite.
Hvala.  Ta amandma je vezan na slovensko specifiko. Namreč, vsi poznamo kaj se je dogajalo v zvezi z bančno luknjo, vsi poznamo kaj se je dogajalo v zvezi z izbrisom podrejenih obvezniških papirjev, pa vsi vemo, da do sedaj zadeva še ni bila ustrezno sodno urejena, in da postopki še kar trajajo, in da Ministrstvo za finance še kar naprej zamuja s pripravo ustreznega zakonodajnega predloga, ki bi ponudil rešitve tudi za ta problem. Po obstoječi ureditvi, ko je rok šest let za hranitev dokumentov revizijskih družb, bodo revizijske družbe po šestih letih lahko izbrisale dokumente, ki jih imajo. Zdaj si pa vi predstavljate izbrisanega obvezničarja, ki bo iskal pravico od leta 2019 naprej. Namreč seštejte šest let plus 2013, ko je bila opravljena ta revizija leta 2019. Torej bo leta 2019 rezalnik zelo obremenjen v posameznih revizijskih družbah, zato v tem pregledu predlagamo spremembo skladno s pravili mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov in drugih pravil, ki to dobo zvišuje na deset let. Namreč, da obstaja še dovolj časa, da se bo tudi Ministrstvo za finance zganilo, in da bo pripravilo ustrezen predlog, da bodo lahko tisti, ki danes iščejo pravico po sodiščih, vendarle imeli dostop oziroma, da bo ta dokumentacija lahko ohranjena, da bodo tudi ugotovili kako so te revizijske družbe, ki je, strinjam se, jih je treba nadzorovati in pregledovati in ugotoviti ali so se zlagale v tistih revizijah pred letom 2013 ali se je zlagala Banka Slovenije po tej reviziji. Zato predlagamo, da se ta doba dvigne na deset let, in da se zadosti, da se da ustrezen časovni okvir, da dokumentacija ostane na voljo tistim, ki bodo iskali pravico pred sodiščem.  Hvala.
Hvala lepa.  Predstavnica Vlade, državna sekretarka, Natalija Kovač Jereb. Prosim.
Natalija Kovač Jereb
Glede roka hrambe poslovne dokumentacije in knjigovodskih listin se Ministrstvo za finance strinja, da se lahko podaljša rok hrambe poslovne dokumentacije in knjigovodskih listin na deset let. Mislim, da je to smiselno.  Hvala
Hvala lepa.  Se pravi, dodatne razprave ni. Glasujemo torej o amandmaju k 23. členu predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 24. do   28. členu, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne.  Prehajamo na obravnavo amandmaja k 29. členu poslanskih skupin koalicije. Od sedaj naprej so amandmaji samo poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati o amandmaju k 29. členu? Če ne, potem prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Amandma je sprejet.  Odpiram razpravo o 30. do 35. členu zakona. K tem členom niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo k amandmaju k 36. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati o amandmaju k 36. členu? Ker ne, začenjam glasovanje.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma je sprejet.  Odpiram razpravo o 37. do 47. členu, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave.  Prehajamo k amandmaju k 48. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Začenjam glasovanje o amandmaju k 48. členu zakona.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 49. do 53. členu zakona. K tem členom ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne.  Prehajamo na odločanje o amandmaju k 54. členu zakona. Želi kdo razpravo? Ne želi. Začenjam glasovanje o amandmaju k 54. členu zakona.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 55. in 56. členu zakona, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.  Prehajamo k odločanju o amandmaju k 57. členu zakona. Ni razprave. Začenjam glasovanje o amandmaju k 57. členu.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 58. členu zakona, h katerim ni bil vložen amandma. Ni razprave. Začenjam razpravo o 59. členu, h katerem je bil vložen amandma poslanskih skupin koalicije. Ni razprave, zato prehajamo h glasovanju. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 59. členu sprejet.  Odpiram razpravo o 60. in 61. členu zakona, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.  Prehajamo na odločanje o amandmaju k 62. členu zakona. Želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 62. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma je sprejet.  Prehajamo na odločanje o amandmaju k 63. členu zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 63. členu zakona.   (nadaljevanje) Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 64. – 66. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave. Prehajamo k odločanju o amandmaju k 67. členu zakona. Ni razprave.Prehajamo oziroma začenjam glasovanje o amandmaju k 67. členu zakona. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 68. – 72. členu zakona. K tem členom niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave. Začenjam odločanje o amandmaju k 73. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne želi. Začenjam glasovanje o amandmaju k 73. členu zakona. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo od 74. do 77. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 78. členu zakona. Razprave ni, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma k 78. členu zakona je sprejet. Odpiram razpravo o 79. do 81. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 82. členu. Ali želi kdo razpravo? Ne, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 82. členu.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 83. – 84. členu, h katerima niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 85. členu zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma k 85. členu je sprejet. Odpiram razpravo o 86. členu, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 87. členu zakona. Ni razprave, začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma k 87. členu zakona je sprejet. Odpiram razpravo o 88. – 90. členu. K tem členom niso bili vloženi amandmaji. Razprave ni. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 91. členu zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 92. – 96. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.  (nadaljevanje)Prehajamo na odločanje o amandmaju k 97. členu zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 98. členu zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 99. členu zakona. Ker ni razprave, začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje k 100. členu zakona, in sicer o amandmaju k 100. členu zakona. Ker ni razprave, začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 101. členu zakona. Razprave ni, zato začenjam z glasovanjem. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo 102. členu, h kateremu ni bil vložen noben amandma. Ni razprave. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 103. členu. Ni razprave, zato začenjam z glasovanjem. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 104. členu zakona, h kateremu ni bil vložen noben amandma. Ni razprave. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 105. členu zakona. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 106. do 111. člen zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ni razprave. Tako, gospe in gospodje, zaključujem razpravo o členih in o vloženih amandmajih. Na začetku smo slišali predlog poslanca Marka Pogačnika in zdaj dajem na glasovanje… / oglašanje iz dvorane/ Oziroma pardon, ja, možna je še razprava, vsekakor. Predlog dajem najprej v razpravo. Kdo želi razpravljati, poleg poslanca Möderndorferja še kdo? Gospod Möderndorfer, beseda je vaša. Izvolite.
Glede na to, da je razprava o zakonu na odboru zaključena, glede na to, da so sprejeti bili vsi amandmaji, vključno z opozicijskimi, in da smo na začetku samo slišali en del razlogov, zakaj zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, me zanima glede na to, da so bili amandmaji sprejeti, ali slučajno predlagatelji tega sklepa umikajo ta predlog.
Hvala za intervencijo oziroma razpravo. Predlagatelj, moram vas vprašati  (nadaljevanje) čisto formalno. Verjetno, verjetno je odgovor znan. Tako da vas ne bom gnjavil naprej. Z neverbalno komunikacijo ste vse povedali. Tako da je to bilo razumljivo.  To se pravi, da prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, kot ga je formulirala poslanska skupina oziroma v njenem imenu poslanec Marko Pogačnik Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, torej da: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.« Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (9 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora na začetku, prehajamo zdaj na glasovanje o vseh členih zakona skupaj. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (8 članov.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da sem poročevalec na seji Državnega zbora sam kot predsednik odbora. Vidim, da ni nasprotovanja. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 5. nujno sejo Odbora za finance. Hvala lepa.