2. nujna seja

Odbor za finance

8. 11. 2018
podatki objavljeni: 8. 11. 2018

Transkript

Spoštovane gospe in gospodje, začenjam drugo nujno sejo Odbora za finance.  Obveščam vas, da nisem prejel obvestila o zadržanosti kateregakoli od poslank ali poslancev, imamo pa dve obvestili oziroma pooblastili za nadomeščanje in sicer bo člana odbora Matjaža Hana nadomeščala poslanka Bojana Muršič iz poslanske skupine Socialnih demokratov in poslanko, članico Odbora za finance Suzano Lep Šimenko bo nadomeščala poslanka Jelka Godec iz poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Imamo še eno pooblastilo in sicer bo poslanko Moniko Gregorčič, članico odbora, nadomeščal poslanec Branislav Rajić iz poslanske skupine Stranke modernega centra.  Dnevni red seje odbora ste prejeli s sklice. Članice in člane odbora obveščam, da so dne 30. oktobra 2018 prejeli obvestilo o širitvi na podlagi 154.D člena Poslovnika Državnega zbora, ki ureja zadeve Evropske unije z naslednjo točko dnevnega reda in sicer: Predlog stališča Republike Slovenije do sporočila Evropske komisije: Sodoben proračun za unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027. V poslovniškem roku nisem prejele drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen tak dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora skupaj s širitvijo. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST - NUJNI POSTOPEK.   Predlagatelj zakona je vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 12. seji 12. oktobra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.  K obravnavi te točke se vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Prejeli ste tudi dodatno gradivo k predlogu zakona in sicer je to mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 26. oktobra 2018 in mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 2. novembra 2018. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije: LMŠ, SD, SMC, DeSUS in Stranke Alenke Bratušek in sicer k drugem, petem členu za novi 16.A člen in k 18., 20. in 21. členu predloga zakona.  (nadaljevanje) Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona. Ali želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona?  Besedo ima državna sekretarka, gospa Natalija Kovač Jereb. Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. V nadaljevanju bom na kratko predstavila poglavitne rešitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Državnemu zboru ga je Vlada predložila v obravnavo in sprejem po nujnem postopku, ker gre za pomembne uskladitve zakona s pravom Unije, ki jih je nujno potrebno uveljaviti s 1. januarjem 2019.  Glede, glavni namen sprememb zakona je prenos dveh evropskih direktiv, se pravi prve direktive o spremembi DDV, direktive glede obravnave kuponov ter drugi del določb direktive v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede DDV, ki se uveljavljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo. S prenosom direktive glede obravnave kuponov se v zakonu vključujejo nova harmonizirana pravila Unije, s katerimi se zagotavlja enotna DDV obravnava vseh kuponov v vseh državah članicah. Razlike v nacionalnih ureditvah pa povzročajo problem dvojnega obdavčevanja in težave pri čezmejnem širjenju svojih dejavnosti, namesto da imele korist od enotnega trga. S temi pravili naj bi se to stanje odpravilo. V novih pravilih bodo zaradi zagotavljanja pravilnega obračunavanja davka na dodano vrednost jasno opredeljene različne kategorije kuponov. To bo omogočilo enotno obravnavo transakcij, ki vključujejo kupone po vsej Uniji. Nova pravila bodo veljala za kupone, izdane po 31. decembru 2018. Nadalje se s prenosom direktive v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede DDV, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo. V Zakonu vključujejo poenostavitve, se pravi za mala podjetja, izvajalce telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev, kadar ti opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci v drugih državah članicah. Veljavna pravila za obračunavanje davka na dodano vrednost v skladu s pravili države članice potrošnje predstavljajo sorazmerno veliko administrativno in finančno breme za podjetja, ki na skupnem trgu Unije opravljajo navedene storitve v majhnem obsegu. Glede na to bodo s spremembo navedene direktive poenostavite pri izpolnjevanju obveznosti glede davka na dodano vrednost za dobave storitev končnim potrošnikom v drugih državah članicah. S predlogom zakona se prenaša tudi del direktive, ki spreminja DDV direktivo glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za določene dobave, ki so dovzetne za goljufije. Ta ukrep, ki se po trenutni ureditvi uporablja do 31. decembra 2018 za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov, se podaljšuje do 30. junija leta 2022. S ciljem administrativnih poenostavitev se nadalje ukinjajo določene obveznosti davčnih zavezancev, se pravi s tem se bo poenostavilo vlaganje nekaterih izjav in obrazcev, za katere se je v dosedanji praksi pokazalo, da so nesorazmerno obremenjujoče za davčne zavezance in tudi za davčni organ. Naslednji in zadnji sklop sprememb, ki se implementira v Zakonu o davku na dodano vrednost, pa so redakcijske prilagoditve ZDDV-1, ki so potrebne zaradi sprememb carinske zakonodaje Unije, ter vsebinske prilagoditve zakona, ki so potrebne zaradi zagotavljanja sistemske usklajenosti določb Zakona o davku na dodano vrednost z Zakonom o davčnem postopku v zvezi z določitvijo obrestne mere v primeru samoprijave davčnega zavezanca. Predvideno je, da naj bi se zakon začel uporabljati s 1. januarjem 2019. Vlada predlaga, da se navedeni zakon podpre. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ali želite besedo? Besedo ima gospa Lenča Arko Fabjan.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo.  Samo kratko glavni poudarki iz našega mnenja. V njem smo opozorili, da v primeru prenosa direktiv gre za vsebinski prenos in ne za dobesedni prenos direktiv, kar je v posameznih predlaganih rešitvah narejeno, saj so zaradi tega določbe manj jasne, kot bi bile lahko. Zaradi razlikovanja med uveljavitvijo in uporabo zakona smo tudi opozorili, da ni podaljšana uporaba vseh tistih veljavnih zakonskih določb, za katere je to potrebno, kar bi lahko privedlo do pravnih praznin. Pripombe pa so se nanašale tudi na izbrano nomotehniko, to je pa dano bolj kot napotek za nadaljnje zakonske predloge.  No, na podlagi mnenja so predlagani amandmaji petih poslanskih skupin, ki pripombe ustrezno upoštevajo.  Hvala.
Hvala lepa.  Ali je prisoten tudi predstavnik Državnega sveta? Kolikor vidim, ne. Tako na tem delu zaključimo. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 1. člen zakona, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo besedo? Gospod Andrej Šircelj, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Predstavnica Vlade oziroma državna sekretarka Ministrstva za finance je povedala, da gre za prenos direktive. Poleg tega pa so še nekatere usklajevalne določbe v tem zakonu, ki so potrebne zaradi spremembe drugih predpisov. Tu bi želel bolj natančno opredelitev, katere določbe so tiste in kaj dejansko urejajo.  Nadalje, ko je brala to mnenje spoštovana državna sekretarka, je omenila, da sedanja ureditev povzroča dvojno obdavčenje teh storitev, pa me zanima, na kakšen način, če lahko odgovori. Kajti v dosedanjih spremembah te zakonodaje smo bili vedno seznanjeni s strani Ministrstva za finance, da davek na dodano vrednost ne povzroča dvojnega obdavčenja. Pa bi prosil, če lahko kakšen primer navede državna sekretarka, kako je to dvojno obdavčenje, pa kje se to dejansko dogaja. Tudi medobmejno sodelovanje je bilo omenjeno, to so njene besede, citiram. Tako me tudi v zvezi s tem zanimajo ti primeri, če jih bo državna sekretarka navedla, kje to dejansko je. In seveda v tem, kako… / pogovarjanje v dvorani/
Malo tiše, prosim, tule s strani ministrstva. Gospod poslanec, nadaljujte, prosim.
Hvala lepa.  Poleg tega me zanimajo še tisti deli zakona, če lahko to pove predstavnica pravne službe Državnega zbora, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki so manj jasni kot sama direktiva. Kajti, kot je sama omenila gospa Arko, se je ministrstvo držalo neposrednega prevoda te direktive, ne pa vsebinskega prevoda ali pa vsebinske… / pogovarjanje v dvorani/ Gospod predsednik, ali imam jaz besedo?
Ja, gospod poslanec, imate prav. Konzultacije med članicami oziroma predstavnicami Ministrstva za finance potekajo absolutno preveč naglas. Poslanec ima besedo in dokler poslanec govori, dajte mir. Če pa se imate kaj pogovoriti med seboj, kar verjetno tudi je v povezavi z odgovorom, ki ga boste dali poslancu, pa to storite   (nadaljevanje) na način, da poslanca ne boste motili. Je v redu? Dobro, hvala lepa. Gospod poslanec, nadaljujte.
Hvala lepa, predsednik. Ja, zanimajo me tista področja zakona, ki so manj jasna, po mnenju Zakonodajno-pravne službe, zaradi tega, ker je šlo tu za neprimeren prevod direktive.  Hvala lepa za odgovore.
Hvala lepa, gospod poslanec. Predlagam takole, ker imamo še prijavljene k razpravi, da po razpravi vsakega poslanca odgovorijo predstavniki ministrstva, pa potem nadaljujemo z razpravo vnaprej prijavljenih poslancev. Tako dajem besedo predstavnicam Ministrstva za finance; če bo to poleg državne sekretarke še katera druga gospa, prosim, da se za magnetogram predstavi z imenom in priimkom. Izvolite, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Hvala za besedo.  Se pravi, glede prve točke, katere so te določbe, ki so bile nujne, glede redakcijskih popravkov, se pravi, to je ta 6. člen predloga spremembe člena 50, tretjega odstavka. Pomotoma je izpadlo sklicevanje na točko 6a prvega odstavka 50. člena. Nadalje, 7. člen predloga, ki spreminja 57. člen ZDDV, zaradi spremembe tipov carinskih skladišč, ki ne vključujejo več prostih skladišč. Nadalje, 16. člen predloga, ki spreminja 139. člen, prvi odstavek, ZDDV, tudi tu je bil redakcijski popravek določbe o nadzoru, ki sledi spremembam načina obračunavanja in plačevanja davka na dodano vrednost pri uvozu blaga, za storitve, ki so bile uveljavljene predhodno z ZDDV-1. Nadzor nad tem blagom se v bistvu opravlja v skladu s carinsko zakonodajo, kot da bi bila uvozna dajatev, se pravi, se vodi ta carinski postopek.  Glede druge točke, tu gre pa za te kupone, ki sem jih navedla uvodoma na začetku predstavitve. To so kuponi, ki se prenašajo z Direktivo Sveta 2016/1065. V Zakon o davku na dodano vrednost se vključujejo harmonizirana pravila o DDV, ki določajo obravnavo transakcij s kuponi v vseh državah članicah. Z novo ureditvijo pa se odpravlja trenutna neusklajenost med državami članicami pri obravnavi teh transakcij, saj so razlike v teh nacionalnih pravilih na področju kuponov bile zelo neučinkovite in tudi tu so povzročale dvojna obdavčevanja.  Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala lepa.  Eksplicitno je bilo navedeno vprašanje oziroma naslovljeno na Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora. Besedo ima gospa Arko Fabjan.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Torej, mi smo v svojem mnenju opozorili na dobesedni prepis direktive. Predvsem gre tu za prepis v 2. členu, ki uvaja novo ureditev glede kuponov. Zmotila nas je opredelitev »neodvisna transakcija«, ki je kot taka navedena tudi v direktivi, saj gre za uvajanje povsem novega pojma v zakon, ki po vsebini ni opredeljen. No, na podlagi te pripombe je, kot sem že uvodoma povedala, predlagan amandma, kjer bo namesto »neodvisna transakcija« uporabljen pojem »ločena transakcija«. Prav tako nas je zmotila opredelitev, ki se je glasila »davčni zavezanec, ki ni davčni zavezanec«, saj se nam je ta opredelitev zdela nejasna. Ravno tako je na podlagi te pripombe predlagan amandma, kjer bo to opredelitev zamenjala opredelitev »drug davčni zavezanec« in ne »davčni zavezanec, ki opravlja transakcijo«, in je po naši oceni povsem jasno razvidno zdaj iz te opredelitve, da gre za dva različna davčna zavezanca.  Hvala.
Hvala lepa.  Preden nadaljujemo, obveščam odbor, da smo prejeli še eno pooblastilo, in sicer člana odbora Franca Kramarja nadomešča poslanec Andrej Raj iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.  Repliko ima poslanec Andrej Šircelj.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Jaz bi pač kot repliko dal pravzaprav ugotovitev, da nisem dobil odgovora na vprašanje, kje prihaja do dvojne obdavčitve, kar je bilo navedeno, in kakšni so ti primeri. Samo to, jaz sem dvakrat poudaril, da želim, predvsem zaradi tega, ker do zdaj je vedno bilo vprašanje, vedno bilo poudarjeno s strani Ministrstva za finance, da pri tem DDV ne prihaja do dvojne obdavčitve in zaradi tega, pač dal bi samo kot ugotovitev. Nisem dobil. Tudi ne vem, če ga bom dobil, ta odgovor.
Dobro. Hvala lepa gospod poslanec.  Naslednji prijavljeni k razpravi je poslanec Jožef Horvat. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav!  Za potrošnike Republike Slovenije gre za, po naši oceni, zelo pomembno novelo Zakona o davku na dodano vrednost. Zato bi si želel, da bi tisti, ki nas spremljajo, potrošniki, tudi dobro razumeli za kaj gre. Mi zdaj tukaj govorimo, tako zelo sustificirano, kuponi kuponi, običajno v normalnem življenju, vsakdanjem življenju govorimo več o darilnih bonih. Ali je tako? S tem se srečujemo praktično vsak mesec, vsaj jaz in kakšen sodelavec, sorodnik ima rojstni dan in je to nekako najbolj praktično darilo. Zato bi bilo dobro, da bi bila razlaga tega kar počenjamo za tem omizjem, tako razumljiva, da bi vsak, ki je kdaj kupil ali pa še bo kupil darilni bon, tudi razumel. Zdaj, če mi govorimo, da obravnavamo implementacijo evropske direktive 2016/1065, ki se nanaša na direktivo oziroma jo spreminja in ima številko 2006/112, v našo nacionalno zakonodajo, veste, potrošnik je bolj malo razumel. Kritičen sem tudi do ugotovitve, ki jo je napisala Zakonodajno-pravna služba in jo je napisala tudi Zakonodajno-pravna služba, da se razumemo. Torej kritičen sem, na kakšen način se pri nas direktive implementirajo. Se kar prepišejo, ker se pač nihče ne potrudi. Seveda se ne potrudi, ker ni odgovornosti. Kdo pa je še kdaj letel zaradi tega, če smo dobili kakšno kazen, tudi več milijonsko, zaradi nepravilnega ali pa sploh neuveljavljanja evropskega pravnega reda v našo nacionalno zakonodajo. Pa naj bo to dovolj za uvod.  Zdaj, v strokovni javnosti, naj kar povem, da ko smo študirali ta zakon…
Samo trenutek gospod poslanec, tamle na koncu predstavniki SMC, dajte se umiriti pa bodite tiho. Izvolite, nadaljujte.
Hvala lepa gospod predsednik. To cenim, da vzdržujete red.  Poleg vladnega gradiva, direktne evropske direktive, torej samega teksta direktive 201671065, smo seveda prebrali kar nekaj strokovnih člankov na to temo. Že leta 2016, ko je bila ta direktiva sprejeta, recimo revija Denar, pa zdaj mi lahko očitate, da delam reklamo ali pa komentar hiše Price Waterhourse Coopers in torej v strokovni javnosti in tudi na ravni EU je že kar nekaj let odprto vprašanje kako urediti transakcije s kuponi za DDV namene. Zato moram reči, da mi to direktivo 2016/1065 pozdravljamo. Govorimo o direktivi kot taki. Ta je seveda bila že sprejeta davno, junija 2016 in zdaj nam že skoraj voda v grlo teče, ker jo moramo implementirati do konca letošnjega leta. Zdaj, kaj bo moje ključno vprašanje. Tudi svet EU verjame, da je potrebno pravila glede DDV obravnave kuponov rešiti na ravni EU, saj rešitve na nivoju držav članic ne zagotavljajo ustrezne harmonizacije oziroma doseganja ciljev te direktive. S sprejemom nove direktive naj bi se torej zagotovilo zanesljivo in enotno obravnavo skladno s katero bo davek na potrošnjo povsem sorazmeren s ceno blaga, hkrati pa naj bi se preprečilo nedoslednosti, izkrivljanje konkurence, dvojno obdavčitev ali neobdavčitev. Zdaj, kaj pa je zanimivo, in to bi prosil tukaj pa res konkretna pojasnila. Zanimivo je, da Svet EU posebej opozarja, da z direktivo 2016/1065 niso rešeni primeri, ko končni uporabnik ne unovči več namenskega kupona v času njegove  veljavnosti, plačilo za kakšen kupon, za takšen kupon pa prodajalec obdrži. Se pravi, jaz vam za rojstni dan kupim darilni bon. Ta velja, ne vem, do konca letošnjega leta. Vi ga ne unovčite, jaz sem ga plačal, kaj potem? Zelo z vidika države zelo pomembno, vsaj po moji oceni vprašanje. Pri tem tudi ni navedeno zakaj to ni posebej urejeno, niti da bi se za te primere morala uporabljati splošna pravila. Kljub temu menim, da je to edina zakonita rešitev. Ni pa mogoče izključiti, da je svet EU mnenja, da bi tudi ta del bilo potrebno jasno urediti v direktivi. Zakon dejansko danes tudi spreminjamo oziroma da sem bolj točen, direktiva 2016/1065 je dejansko tudi sledila praksi sodišča Evropske unije. In še enkrat, dobro bi bilo, da bi razlage sprememb zakonov ali pa novih zakonov, ki jih Državni zbor sprejema bile takšnem, da bi tistim katerim je zakon namenjen, to pa je v glavnem vedno državljankam in državljanom, da bi tisti določbe zakona razumeli. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Boste vi gospa državna sekretarka? Državna sekretarka Natalija Kovač Jereb ima besedo.
Natalija Kovač Jereb
Hvala lepa. Glede podrobnejše obdavčitve, pa spremljanja teh kuponov. Se pravi, v nekaterih državah članicah so najpogostejše vrste kuponov obdavčene ob izdaji. V drugih državah pa ob njihovem unovčenju. to povzroča negotovost za podjetja, zlasti za tista, ki želijo izkoristiti možnost enotnega trga. Se pravi, praktične posledice različne obdavčitve pri izdaji kupona v eni državi članici in njegovi uporabi v drugi državi članici sta, kot smo že prej navajali, to dvojno obdavčenje ali neobdavčitev. To velja odgovor gospodu Širclju.
Tisto kar se tiče gospoda Širclja smo zaključili tudi po njegovi volji in izjavi, tako da si glede tega ni treba delati truda.  Gospod Horvat vam je pa zastavil določene stvari, pa prosim, če njemu odgovorite.
Natalija Kovač Jereb
Se pravi, glede ko uporabnik ne unovči teh kuponov. Teh rešitev v bistvu te smernice, ki jih mi implementiramo ne predvidevajo. To veljajo splošna davčna pravila. Se pravi, potem lahko rečemo, da glede na to, da davčni zavezanci vodijo poslovne knjige morajo tako imeti v poslovnih knjigah evidentirane te poslovne dogodke ob prodaji teh kuponov. Se pravi, da mora biti evidenca tudi pri davčnem zavezancu, kateri kuponi so bili pri njem unovčeni. Tu mislim, da ne bi smelo biti ovire.
Hvala lepa. Naslednji prijavljeni za razpravo je poslanec Luka Mesec. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo. Jaz imam pa vprašanje glede drugega dela, prenosa direktiv, in sicer glede administrativnih obremenitev, ki se jih ukinja. In sicer zakon tu ukinja pet obveznosti, ki jih ima davčni zavezanec do davčnega organa. Med njimi so nekatere precej nerelevantne, recimo, transakcije v preteklem letu, ki so bile neznatne, ampak notri so pa tudi druge, ki pa bi lahko imele neko večjo vrednost, recimo, obdavčitve transakcij z nepremičninami, obdavčitev investicijskega zlata in tako naprej. Sedaj zakon ukinja avtomatično obveznost davčnega zavezanca, da poroča pač o teh transakcijah, recimo, z nepremičninami ali pa z investicijskim zlatom davčnemu organu. In me zanima, kako boste zagotavljali transparentnost teh transakcij? In, ali v zakonu obstaja kakršnokoli nadomestilo za ukinjanje tega avtomatizma / nerazumljivo/ ?
Hvala, gospod poslanec. Državna sekretarka Natalija Kovač Jereb.
Natalija Kovač Jereb
Hvala za vprašanje. Glede te administrativnih ovir se v bistvu ukinjajo ti nepotrebni obrazci. Glede   (nadaljevanje) trgovanja davčnih zavezancev z nepremičninami pa so tudi ostale davčne evidence, ki zagotavljajo še vedno te podatke. Prav tako glede trgovanja s kovina - tudi vodi davčni organ te evidence in spremlja trgovanje.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo in sicer dajem v razpravo 2. člen in amandma k drugemu členu poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati? Če ne, potem dajem na glasovanje amandma k drugemu členu. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo oziroma dajem v razpravo 3. in 4. člen zakona h katerima ni bilo predlaganih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne.  K 5. členu je bil vložen amandma. Dajem v razpravo 5. Člen in amandma k 5. členu. Ali želi kdo razpravljati? Glasujemo o amandmaju k 5. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 6. do 16. člen zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. V razpravo dajem nov 16.a člen zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. V razpravo dajem 17. člen zakona h kateremu ni bil vložen amandma. /glas iz ozadja/ Aja, pardon, o 16.a členu moramo še najprej glasovati. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je člen sprejet. V razpravo dajem 17. člen zakona h kateremu ni bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. K 18. členu je bil vložen amandma. Dajem v razpravo 18. Člen in amandma k 18. Členu. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Na glasovanje dajem amandma k 18. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je člen sprejet. V razpravo dajem 19. člen zakona h kateremu ni bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. K 20. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati o 20. členu in amandmaju k 20. členu? Ne želi. Na glasovanje dajem amandma k 20. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Amandma je bil vložen tudi k zadnjemu, 21. Členu. Dajem v razpravo 21. člen ni amandma. K razpravi se je prijavil poslanec Jožef Horvat. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa gospod predsednik, ponovno. Že uvodoma sem opozoril, da je problem in da dejansko mi, zakonodajalec, nismo pošteni do zavezancev, ker praktično pet pred dvanajsto sprejemamo zakon, ne. Ta zakon bo veljal, kot piše v tem členu - od 1. januarja 2019 naprej. To je jutri, ne?   (nadaljevanje) Zdaj, ko bo zakon začel veljati, se seveda zavezanci morajo pripraviti na drugačno poslovanje. In prav od 1. 1. 2019 naprej bo zadeva najbolj komplicirana. Zakaj? Nova pravila se bodo začela uporabljati za kupone, ki bodo izdani po 31. decembru 2018. A prav razmišljam? Se pravi bi morali imeti dovolj časa, da se torej zavezanci ustrezno pripravijo in tudi organizirajo poslovanje tako, da ne bodo imeli problemov po 1. januarju 2019, ko bodo v unovčenje prejemali kupone, ki so bili izdani po starem in po novem sistemu. Tukaj zdaj želim opozarjati. To prehodno obdobje, ko imate miks, je vedno najbolj problematično. Jaz zdaj ne vem, jaz nisem strokovnjak za poslovanje s kuponi, kaj to pomeni. Morda opozarjam na nekaj, kar sploh ni kritično, ampak zdi pa se mi in mi je kot zakonodajalcu nerodno, da 5 pred 12. sprejemamo neke odločitve, torej zakone, in dejansko zavezance pustimo na suhem. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Državna sekretarka, Natalija Kovač Jereb. Prosim.
Natalija Kovač Jereb
Glede na to, da so zavezanci že sedaj poslovali v bistvu v skladu s tem členom, vsaj tukaj pri nas na območju Republike Slovenije, in se s tem v bistvu, s tem amandmajem samo usklajuje poslovanje z drugimi državami članicami. Se pravi, da bomo imeli harmonizirano to zakonodajo. Glede poslovanje s temi kuponi je pa v bistvu to zelo tak enostaven način v poslovnih knjigah. Zavezanci glede na to, da izdajajo, za prodan kupon tako morajo izdati račun. Se pravi vodijo vso evidenco o izdanih računih in na 31. 12., se pravi, ko popisujejo tudi zaloge, se pravi popišejo tudi storitve, ki v bistvu niso bile še unovčene, se pravi imajo to v evidenco v svojih poslovnih knjigah. Se pravi, tako da mislim, da to ne bi smelo biti kakšna večjih težav glede davčnih zavezancev. Hvala.
Hvala lepa. Na glasovanje dajem amandma k 21. členu zakona. Začenjamo glasovanje. Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Na ta način smo tudi zaključili razpravo o členih in o vloženih amandmajih.  V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Začenjam glasovanje o vseh členih skupaj. Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem tudi zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila Odbora za finance. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da to opravim jaz kot predsednik. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.  Zdaj pa prosim za pozornost, gospe poslanke in poslance, članice Odbora za finance in člane prav tako. Da bo Državni zbor lahko Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost obravnaval na redni novembrski seji Državnega zbora, odboru v razpravo in sprejem predlagam naslednji sklep: »Odbor za finance predlaga, da se na dnevni red 2. seje Državnega zbora uvrsti naslednjo točko dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, nujni postopek, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.« Ali želi kdo o predlogu sklepa razpravljati?  Poslanec, gospod Šircelj, izvolite.
Ja, hvala lepa, predsednik.  Mislim, pravzaprav me zanima, zakaj je ta sklep sploh potreben in zakaj pravzaprav predlagate to? Jaz razumem ali pa sedaj verjetno ta sklep razumem, da zaradi tega, ker če bi šlo vse normalno, potem Državni zbor na plenarnem seji ne bi obravnaval tega zakona. In če je temu tako, me zanima razlog, zakaj je ta zakon prišel v Državni zbor tako pozno, če je temu takon. Ne vem. Najprej nas pravzaprav zanima zakaj moramo tak sklep sploh sprejemati. Imamo nek Poslovnik po katerem Državni zbor deluje, kjer gre vse samodejno že 30 let in pravzaprav ne vem čemu je to potrebno.
Hvala lepa.  Zakon ni na terminskem programu dela Državnega zbora, zato je potreben ta sklep. Zakaj ni na terminskem programu, tega jaz ne morem natančno pojasniti. Drugi cilj pa je seveda, da glede na datum implementacije poskušamo zasledovati cilj, da ta datum uresničimo, ker ne bo čisto nič narobe, če pri kakšni stvari stvar opravimo v pravem času kot država.  Naslednji se je prijavil k razpravi gospod poslanec Jožef Horvat. Prosim.
Hvala gospod predsednik.  Jaz bom ta sklep podprl. Tukaj imamo vsi isto zadrego. Začel jo je, odprl jo je kolega Šircelj, nekako ste nadaljevali vi, gospod predsednik. S tem sklepom bomo dejansko mi poslanci zaščitili neučinkovitost Vlade, katere bolj, prejšnje ali sedanje, se jaz zdaj v to ne vtikam, ampak poslanci tukaj s tem sklepom rešujemo kožo Vladi. Junij 2016 je bila sprejeta direktiva. Junij 2016.
Hvala lepa gospod poslanec.  Na glasovanje dajem predlog sklepa. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Zaključujem to točko dnevnega reda. Se predstavnicam Ministrstva za finance zahvaljujem za udeležbo in pojasnila.  Mi pa prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPOROČILA EVROPSKE KOMISIJE.   Sporočilo se nanaša na sodoben proračun za unijo, ki varuje, opolnomoči in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027. Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade dne 26. oktobra 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državni zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča Republike Slovenije je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo to točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. svoje poročilo bo posredoval pristojnemu odboru, to je Odboru za zadeve Evropske unije. Poslovniško določen rok za vložitev amandmajev matičnega delovnega telesa je najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora. K točki so bili vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za kulturo, Kabineta predsednika Vlade in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Predlagam, glede na to, da je udeležba kar številčna, da najprej damo besedo predstavnici Ministrstva za finance, potem pa še predstavnikom ostalih ministrstev za katere prosim, da se z imenom in priimkom in funkcijo tudi predstavijo, da bomo imeli v magnetogramu točno zapisane zadeve. predstavnica Ministrstva za finance je državna sekretarka gospa Saša Jazbec, ki jo prosim za… - saj vem kje je, samo zdaj sem še okrog pogledal - ki jo prosim za dopolnilno obrazložitev.  Izvolite.
Saša Jazbec
Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!  Torej Evropska komisija je predlagala večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 v višini tisoč 135 milijard evrov, kar je realno primerljiv obseg sredstev     (nadaljevanje) s sedanjo finančno perspektivo. Povečujejo se sredstva za tako imenovane nove prioritete kot so varnost, digitalizacija, migracije pa tudi za obstoječe programe kot sta Erazmus plus in program EU na področju znanosti in raziskav to je Obzorje Evropa. Komisija predlaga tudi vzpostavitev instrumentov, ki naj bi prispevali k boljšemu delovanju Ekonomske in Monetarne unije to sta instrument za podporo izvajanju strukturnih reform in evropski instrument za stabilizacijo investicij. Na ta račun in pa tudi, zaradi izpada prihodkov proračuna EU povezanih z Brexitom je prišlo do zmanjšanja sredstev za obe do sedaj največji politiki to sta skupna kmetijska politika in kohezijska politika. Na strani prihodkov proračuna EU bo z Brexitom ugasnil tudi rabat Združenega kraljestva in komisija ob tem predlaga, da se korekcija za nekatere države članice, ki so bile vezane na rabat Velike Britanije postopoma odpravijo do leta 2026. Komisija predlaga tudi tri nove lastne vire proračuna EU. To so: prispevek na podlagi deleža nereciklirane plastike, del prihodkov sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in pa prispevek na podlagi skupne konsolidirane osnove za davek dohodka pravnih oseb. Dogovor o večletnem finančnem okviru bo sprejel Evropski svet. Evropski parlament pri tem poda mnenje. Prva politična razprava voditeljev bo potekala na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, kjer pa ne pričakujemo konkretnih pogajanj. Želja Evropske komisije je, da bi se dogovor o večletnem finančnem okviru sprejel do volitev v Evropski parlament, s čimer se strinja tudi Slovenija.  Vpliv na Slovenijo je sledeč. Za Slovenijo bosta tudi v prihodnjem obdobju predstavljali kohezijska politika in skupna kmetijska politika glavo in vir sredstev iz proračuna EU. Na področju kohezijske politike komisija za Slovenijo predlaga 3 milijarde 73 milijonov evrov, kar je 9 % manj kot v sedanjem obdobju. Za primerjavo pa lahko povem, da je padec Slovenije manjši kot se zmanjšuje celoten obseg kohezijske politike v proračunu EU. Prav tako je padec manjši kot pri večini novih držav članic. Do zmanjšanja kohezijske ovojnice bo prišlo iz več razlogov. Ker bo v proračunu na voljo manj sredstev za kohezijo, zaradi pač že omenjenih novih vsebin. Potem, relativna razvitost Slovenije se bo, zaradi odhoda Združenega kraljestva povečala. In pa s sedanjo finančno perspektivo se za zahodno Slovenijo izteče finančno relativno ugoden prehodni režim.  Glede na povedano je potrebno poudariti, da je pred objavo predloga VFO začetek maja resno kazalo, da utegne Slovenija izgubiti obsežen del kohezijski sredstev, ampak po zaslugi aktivne vloge Slovenije se je komisija na koncu odločila ohraniti obstoječo metodo razdeljevanja kohezijskih sredstev, kar je občutno izboljšalo položaj Slovenije. Preden so bile te številke obelodanjene je obstajala resna skrb ali se bo znesek ovojnice za Slovenijo, če bo sploh na ravni dveh milijard evrov.  Opozoriti je treba, da predstavlja predlog komisije šele začetno osnovno za pogajanje med državami članicami. V kolikor ne bo prišlo do zgodnjega dogovora o večletnem finančnem okviru bo komisija za račun kohezijskih ovojnic uporabila novejše statistične podatke in ker je Slovenija v zadnjih letih beležila gospodarsko rast bo imel pozen dogovor o VFO za posledico še večji padec kohezijske ovojnice za Slovenijo. Na področju kmetijstva, kjer se obseg skupne komisije politike EU zmanjšuje predlagana ovojnica Slovenije namenja milijardo in pol evrov od tega 803 milijone za neposredna plačila in 636 milijonov za razvoj podeželja. Ključni elementi predloga stališča Republike Slovenije pa so sledeči. Evropska komisija je predložila ambiciozni predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 za kar se je v svojih stališčih zavzemala tudi Slovenija. Ocenjujemo, da je komisija pripravila ambiciozen predlog večletnega finančnega okvira, ki ustrezno upošteva nove prioritete EU. Kot pozitivno ocenjujemo dejstvo, da je komisija kljub izstopu iz Združenega kraljestva predlagala obseg sredstev, ki je primerljiv s sedanjim večletnim finančnimi okvirom. Slovenija podpira ambiciozni pristop k pogajanjem VFO v skladu, s katerimi bi se dogovor o VFO dosegel dovolitev v     (nadaljevanje) Evropski parlament. Naklonjeni smo povečanju sredstev za nove izzive, še posebej na področju migracij, varnosti, digitalizacije pa tudi na področju raziskav in mobilnosti v okviru programa Erazmus+. Seveda pa ne moremo mimo tega, da bosta za Slovenijo tudi v prihodnje ključni področji kohezija in v okviru skupne kmetijske politike razvoj podeželja. Na področju kohezije bo tako ključni izziv kako ob pogajanjih ob siceršnjem zmanjšanju sredstev za kohezijo v proračunu EU ohraniti za Slovenijo ugoden predlog obsega kohezijskih sredstev. Pri tem podpiramo predlog Evropske komisije, da lokacijska metoda na področju kohezijske politike še naprej temelji na kriteriju relativne razvitosti držav članic in regij. Slovenija pri temu vztraja na stališču, da se mora najti rešitev, ki bo preprečevala nenadne padce kohezijskih ovojnic tudi na ravni regij. Na področju kmetijstva oziroma razvoja podeželja ocenjujemo, da je Evropska komisija predlagala preveliko zmanjšanje sredstev. Podobno velja za nacionalno ovojnico za Slovenijo, kjer je znižanje sredstev, zlasti za področje razvoja podeželja za Slovenijo previsoko in ne odraža ambicij reforme skupne kmetijske politike, saj ne zagotavlja doseganje ciljev na področju kmetijstva. Na področju prihodkov proračuna EU ocenjuje, da je trenutni sistem, ki temelji na bruto nacionalnem dohodku - deluje dobro. Ob tem zagovarjamo ukinitev vseh rabatov. Slovenija je pa zadržana do predlogov novih lastnih virov s področja evropske sheme za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, pripravljena pa je na nadaljnjo razpravo o predlogu nacionalnega prispevka na podlagi deleža nereciklirane plastike. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi še kdo od ostalih vabljeni predstavnikov besedo. Izvolite gospa.
Tanja Strniša
Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dovolite mi, spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, samo kratko dopolnitev k temu, kar je povedala državna sekretarka Ministrstva za finance in sicer bi seveda izpostavila, da to kar je stališče Slovenije, da je znižanje sredstev za skupno kmetijsko politiko glede na ambiciozne cilje, ki so, ne samo varovanje dohodka kmetov, ampak tudi zlasti varovanje okolja, narave, borbe proti podnebnim spremembam in drugi - da to opažajo tudi druge države članice in da v pogajanji na evropski ravni praktično vse države članice to problematizirajo in se zavzemajo za ohranitev sredstev na sedanji nominalni ravni. Povedala bi še to primerjavo, kakšen je padec slovenskih ovojnic v primerjavi s povprečjem. In sicer, kar se tiče neposrednih plačil, je predlagan padec - zdaj govorim o nominalnih vrednostih, nominalnih cenah, v tekočin cenah je 3,9 odstotno, kar je več, kot je v povprečju, ali pa velja za celotno EU. To pa zaradi tega, ker je Slovenija med državami, ki im jo nad povprečjem Evropske unije sedanja plačila neposredna plačila in sicer za Slovenijo je to povprečje 302 evra na hektar, za evropsko unijo pa je povprečje 268 evra na hektar in podobno kot za prejšnje programsko obdobje se nadaljuje politika postopne zunanja konvergence, kot temu rečemo med državami članicami. Medtem ko je padec sredstev ali pa ovojnice za razvoj podeželja enak v odstotkih za vse države članice, se pravi komisija je že zdaj tako predlagala, ni to predmet pogajanj in tukaj je pa ta pristop - kot pristop zdaj govorim, ne delež - relativno ugoden, ker tukaj tudi pri razvoj u podeželja, če bi si jaz preračunala na hektarje Slovenija v sami špici EU in ej seveda tak pristop enakega znižanja bolj ugoden, kot če bi se uporabile kakšne druge formule. Skratka, na EU ravni, tako kot je državna sekretarka povedala, se tudi znotraj Sveta za kmetijstvo EU, ne samo Slovenija, ampak vse države, borimo za to, da bi prišlo do nižjega znižanja sredstev zato, da bi lahko uresničili vse cilje, tudi druge, ki so pač v javnem interesu. Hvala lepa.
Hvala lepa. Kdo od predstavnikov ministrstva še želi besedo. Ja, izvolite gospa.
Melita Šinkovec
Hvala lepa predsedujoči. Naj se še predstavim, moje ime je Melita Šinkovec, državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve. Lepo pozdravljeni, gospe poslanke in poslanci še z moje strani!  Ministrstvo za notranje zadeve, kot ste že slišali, v bistvu tudi ta večletni finančni okvir se dotika tudi dela na Ministrstvu za notranje zadeve in mi pozdravljamo v bistvu te predloge komisije kjer bo šlo za znatno povečanje sredstev za nadzor nad zunanjo mejo Evropske unije in učinkovitejše naslavljanje migracij in varnostnih izzivov. To v bistvu tudi spada med prioritete, ki si jih je Evropska komisija že začrtala v strateških dokumentih na področju notranje varnosti, se prvi evropski agendi o migracijah, evropski agendi o notranji varnosti ter evropski strategiji in notranje varnosti. Tako, da to v bistvu sovpada s tem tudi z našimi prioritetami na Ministrstvu za notranje zadeve.  Hvala lepa.
Hvala.  Od predstavnikov ministrstva še kdo želi besedo? Če ne, potem prehajamo k razpravi. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je prijavil poslanec Andrej Šircelj. Izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa predsednik.  Poglejte, jaz imam tukaj, s tem gradivom in tudi tem kar so državne sekretarke povedale, nekaj težav ali pa eno zelo veliko težavo, da bi to sprejeli. Osredotočil se bom na stališče Republike Slovenije v tistem delu, to je v četrtem odstavku tega stališča. Republika Slovenija ocenjuje, se pravi ocenjuje, niti ne ugotavlja, da je predlagan obseg proračunskih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike, se opravičujem, da predlagan obseg proračunskih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike ne odraža navedenih ciljev reforme. Zlasti znižanje sredstev za razvoj podeželja je bistveno preveliko. Zelo mlačen, prvič ocenjuje, to je nek termin administrativno-birokratski, ki je manj kot meni in ki še manj kot ugotavlja, čeprav potem v samem tekstu, nimam ocenjene, nimam navedene na kateri strani, ampak tukaj, ko govorimo o 3. Točki, administracija, pa potem naprej na naslednji strani pred 4. točko, v predpredzadnjem odstavku je jasno napisano, da bo znižanje sredstev, obsega sredstev za razvoj podeželja manjše za, v višini 16 % kot neposredna plačila. To je bilo omenjeno tudi 3,9 % v tekočih cenah ter 25 % za področje razvoja podeželja, to je zmanjšanje za 15 % v tekočih cenah in za vinogradništvo, razen tisto kar bo več, bo več za 4 milijone za čebelarje, in da bo znižanje za pomorstvo in ribištvo v višini 16 % oziroma 3,5 % v tekočih cenah. Skratka, kaj hočem povedati. To stališče ne odraža tistega kar so tudi predstavnice Vlade tukaj dejansko povedale. Prvič mislim, da bi morala Vlada tukaj reči, da ugotavlja, kar dejansko ugotavlja na tisto kar sem prebral za kakšno znižanje gre. In drugič, da v samem mnenju predlaga nekaj. Ne bom rekel, da tukaj bo seveda prišlo nazaj odgovor, »ja, zdaj bomo pa naša pogajalska izhodišča povedali, itn.« ali pa jih bomo v naprej povedali. Ne. Povedati je treba kakšen cilj dejansko tukaj zasledujemo. Ne pa samo, bom rekel, veliko leporečja pa tele številke gor in dol, navsezadnje pa nič ne predlagamo. Evropska komisija bo ta predlog, naše stališče vzela kot potrditev. Zelo mlačno stališče je to. Prvič ocenjuje, drugič pa itak nič ne predlagamo. Zakaj se zavzemamo v Sloveniji, kakšne so številke? In tukaj, poglejte tudi to navajanje dveh državnih sekretark, ene za finance ene za kmetijstvo, skratka kaj je več od povprečja pa kaj je manj od povprečja Evropske unije, itn. Poglejte, s temi številkami se da zelo zelo operirati in prikazovati manjši padec kot dejansko je, pa zraven imamo še tekoče cene pa netekoče cene, kot tukaj navaja notri, itn. Ampak jaz predlagam predsednik, da se tukaj enostavno navede cilj kaj želimo doseči na področju   (nadaljevanje) kmetijska. Zelo enostavno, ne vem, povečanje sredstev glede na sedanjo perspektivo za kmetijstvo in podeželje za toliko in toliko odstotkov, na primer za 1 % ali pa za 2 %. Ali, če želimo zadržati tisto, kar sedaj imamo, ne vem, če bi jaz tukaj napisal, da ne želim povečanja, ker morda bomo s tem, če bomo želeli povečanje, prišli na to, da bomo zagotovili tisto, kar danes dejansko imamo na področju podeželja. Tukaj je treba dati malo večjo odločnost in še posebej, kar je tudi državna sekretarka povedala, da gre tukaj, da je to začetna osnova za pogajanja. In mislim, da bi parlament moral tukaj reči, če že Vlada ne reče, kakšen je cilj, da parlament reče, da Državni zbor reče, kakšen je dejansko cilj(?), in ga tudi, bom rekel, ovrednotiti. Toliko. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Tudi v tem primeru predlagam, da gremo po zaporedju, se pravi poslanec postavi oziroma izrazi svoje mnenje ali postavi vprašanje, Vlada, predstavnice in predstavniki Vlade to odgovorijo in potem nadaljujemo z razpravo. Tole se mi zdi, da je bilo naslovljeno predvsem na gospo državno sekretarko z Ministrstva za kmetijstvo, ki je morala oditi. Ali želite vi, gospa državna sekretarka z Ministrstva za finance kakorkoli s tem v zvezi povedati? Gospa Saša Jazbec, izvolite.
Saša Jazbec
Saj bom zelo kratka, ampak rada bi opozorila, da pač to, kar je prebral gospod Šircelj, da je povzetek mnenja oziroma povzetek stališča, potem je pa kasneje zelo jasno navedeno za vsako od teh področij, tudi za skupno kmetijsko in ribiško politiko v nadaljevanju tega stališča. Tako da Slovenija si bo prizadevala za spremembe in potem po vsebinskih sklopih in tudi to, na kar ste opozorili. Tako da tukaj je zelo jasno napisano: »Po mnenju Slovenije je zato potrebno ohraniti sedanji obseg sredstev EU na nominalni ravni.« To zdaj govorimo, to sem zdaj prebrala, kar je v okviru skupne kmetijske in ribiške politike zapisano v nadaljevanju tega mnenja. Toliko.
Hvala lepa. Samo trenutek, gospod poslanec. Iz strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta tukaj prisotna še gospod Jošt Jakša, direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, in pa sekretarka, gospa Simona Vrevc. Ali katerikoli od teh 2 želi besedo?  Gospod Jošt Jakša, izvolite.
Jošt Jakša
Spoštovani predsednik, poslanci in poslanke. Kar se tiče kmetijskega dela, bom prosil in je dogovorjeno, da gospa Simona Vrevc odgovori. Kar se tiče ribiškega, za katerega odgovarjam pa jaz.  Znižanje je linearna na ravni celotne Evrope. Slovensko ribištvo seveda si bomo prizadevali, da bi ohranili delež. Tako da pri skupni ribiški politiki je zelo težko zagotavljati izjeme, predvsem za tako majhen sektor, kot je Slovenija. In tako kot je že gospa državna sekretarka, gospa Jazbečeva, prebrala, Slovenija bo v tem zahtevi postavila, koliko pa bojo realne možnosti, da bi ohranili nominalni delež pri novi perspektivi, je pa z vidika pogajalskih zmožnosti v okviru ribiške politike zelo težko zagotoviti. Vsekakor pa bomo naredili vse, da bi tudi naše ribištvo dobilo to, kar je imelo že v tej perspektivi. Zdaj bi pa prosil gospo Vrevc, če lahko še za kmetijski del.
Hvala lepa. Gospa Vrevc, gospa Simona Vrevc, imate besedo. Izvolite.
Simona Vrevc
Hvala lepa. Spoštovani poslanci in poslanke. Ministrstvo za kmetijstvo se je seveda v okviru priprave tega stališča ves čas prizadevalo za to, da se seveda zagovarja stališče, da se ohrani nominalna vrednost. Zakaj samo nominalna vrednost? Zaradi tega, ker je pač treba upoštevati, da je sedanje znižanje delno tudi rezultat izstopa Velike Britanije, ki zapušča prav na področju kmetijstva veliko proračunsko luknjo. In pri samem predlogu je komisija na nek način ohranila vrednost na nominalni ravni, skoraj na nominalni ravni, znižuje se za 1 % sredstva za neposredna plačila, zato smo mi še posebej izpostavili v stališču problematiko znižanja sredstev za razvoj podeželja. Komisija je sicer v svoji predstavitvi argumentirala, da bo to znižanje na nek način kompenzirala s tem, da predlaga tudi znižanje stopenj sofinanciranja s strani Evropske Unije, saj bi na ta način potem države članice z višjim nacionalnim prispevkom nekako zagotovile, da za končnega prejemnika, kmeta v tem primeru, ta nastala vrzel ne bi bila tako velika. Ob tem bi še poudarila, da nominalno znižanje je zato tisto, za katerega si prizadevamo, ker ocenjujemo, da je zgolj to nekako realen cilj. Namreč, že v dveh prejšnjih pogajanjih za obseg sredstev skupne kmetijske politike za prejšnje finančno obdobje je bil rezultat ta, da so se sredstva za kmetijstvo ohranila samo na nominalni ravni, kar pomeni, da so seveda realno padala. In seveda razumem vaše pripombe, da je zelo zavajajoče, ker se v pogajanjih enkrat govori o tekočih cenah, enkrat govori o cenah 2018. To lahko tudi potrdim, da je za nas težko, vendar je pač tako, da se pogajanja o proračunu potekajo v cenah 2018. Med tem ko je vsa komunikacija, tudi komisije vezano na znižanja sredstev potekala pa v tekočih cenah. Zato se tudi pojavljajo te različne številke. In to je zavajajoče, to so države članice tudi ob prvih odzivih ob predstavitvi komisije to izpostavljale, ker seveda javnost s tem nima jasne slike kakšna so dejanska znižanja.  Morda samo še to, še dodatno pojasnilo k temu kar je država sekretarka poskušala izpostaviti je, da ko se pogajamo o nacionalnih ovojnicah v okviru skupne kmetijske politike je seveda izhodiščni položaj Slovenije v tem smislu, bom rekla, neugoden zaradi tega, ker v primerjavi z drugimi državami članicami, in to je primerjava pač sredstev ovojnica na hektar kmetijske površine v uporabi, je v tem smislu neugodna, ker smo mi pač nad povprečjem. In sam predlog komisije je tokrat pri vezano na neposredna plačila za nas zato pomeni višje znižanje, kot v skupnem za neposredna plačila. Pri razvoju podeželja, kjer smo se pa bali, da bo ponovno komisija tudi na tem delu poskušala doseči prerazporeditve med državami članicami pa smo v tem smislu zadovoljni, ker je seveda na preteklem obsegu temeljila tudi nova razdelitev. Samo toliko v obrazložitev. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod poslanec Šircelj, izvolite. Beseda je vaša.
Hvala lepa, predsednik. Jaz sem tukaj, moram reči, kar malo razočaran nad temi odgovori, predvsem v smislu tega ali pa s ciljem tega nekega optimizma in neke želje po tem, da bi Slovenija dobila več denarja. Tukaj pa izgleda je pol Vlade, da rečem, kar zadovoljnih že s tem, kar so dobili, čeprav so dobili bistveno manj. Vsaj tako je izšlo iz nekaterih razprav, o katerih govorimo. Prav. Če tu imamo tak tekst, da imamo na eni strani na dolgo napisano pod točko 3 stališče Republike Slovenije in tam kar je prebrala tudi državna sekretarka iz Ministrstva za finance, potem pa predlagam, da se tisti stavek, ki govori o tem, da predlagamo enaka sredstva, da na prvo stran, kjer imamo stališče Republike Slovenije, če jaz tu prav berem: »Republika Slovenija je sprejela določila predlog,« pa piše, »stališče«, in potem imamo tukaj pet odstavkov. In naj gre to v ta naslovni del, ne nekje med tekstom, kjer notri dejansko to pišemo, da je to to. Mislim, če je to to. Sedaj tukaj ta dokument ima na eni strani predlog stališča napisan na dveh straneh. Na drugi strani imamo pa na prvi strani predlog stališča v petih odstavkih. Kaj je sedaj tisto, kar bo brala Evropska komisija? Kaj je sedaj tisto, ker je sprejela Vlada? Tole, povzetek, ali je to povzetek na prvi strani. Skratka, tukaj je precej nejasnosti.  In še nekaj drugega, malo več energije v to, gospe in gospodje, da bo Slovenija zagotovila več sredstev, malo več optimizma. Ne reči, saj smo kar zadovoljni. Tile odstotki enkrat kažejo tako, drugič tako, odvisno kaj primerjamo v bistvu, še sami ste povedali, da pravzaprav še sami večkrat ne veste kaj pravzaprav primerjate in ali je to več ali manj. To so, poglejte, administrativno birokratske, bom rekel, zablode zato da se pač nekoga malo okoli prinese, pa se različno primerja. Hvala lepa.
Gospod poslanec, hvala za razpravo. Predlagam oziroma prosim vas, da če imate kakršenkoli konkreten predlog za spremembo besedila, da ga v pisni obliki   (nadaljevanje) formulirate kot amandma, in bom ta predlog amandmaja potem tudi dal na glasovanje.  Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Jožef Horvat. Imate besedo, izvolite, kolega Horvat.
Hvala, spoštovani gospod predsednik. Najprej moram izraziti hvaležnost vsem predstavnicam in predstavnikom Vlade, ki ste danes tukaj. Cenim vaš napor, vendar, gospe in gospodje, pogovarjamo se o najpomembnejšem dokumentu EU, o proračunu, o denarju. Tu bi danes morala sedeti prejšnji in sedanji predsednik Vlade. Jaz bi si tudi želel, pa vem, da ne bom dosegel, da bi to točko prekinili, dokler ne bi zagotovili ustrezne zasedbe s strani najvišjih predstavnikov Vlade. Zakaj prejšnji predsednik Vlade? Zato, da bi ga vprašal - in danes ima tudi nalogo koordinacije evropskih politik v Sloveniji kot minister za zunanje zadeve -, zato da bi ga vprašal, kaj se je pravzaprav zgodilo, da Slovenija v EU ne šteje skorajda nič oziroma da štejemo zelo malo. In seveda je normalno, ko se mi pogajamo, nas tam pravzaprav nihče ne posluša. Sedanji predsednik Vlade pa zato, da bi ga vprašal, kaj bomo naredili, da bomo ta naš rating, to našo specifično težo v EU dvignili. Kar preberite si raziskavo londonskega možganskega trusta ECFR, ki je Slovenijo med 28 članicami EU postavil na 25. mesto oziroma zadnje mesto glede splošnega vpliva države na politiko Unije.  Zdaj pa konkretno, k denarju. Jaz se strinjam, da moramo več vlagati, da mora EU več vlagati v tista področja, v katera država članica sama ne more. In tu zdaj res najprej izpostavim raziskave, tiste raziskave, ki so tesno povezane z gospodarstvom. Strahoten problem imamo tukaj… / nemir v dvorani/
Kolega poslanec, samo trenutek, prosim. Tole zdaj spet vse skupaj postaja malo preveč radoživo. Umirite se, poslušajte, poslanec razpravlja, kadar govori poslanec, samo on govori in nihče drug. To zdaj že tretjič ponavljam v uri in petnajstih minutah. Zdaj smo v Državnem zboru, v državnem parlamentu, in vsaj minimalna stopnja resnosti je potrebna. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Že drugič cenim vaše prizadevanje za vzdrževanje reda na seji tako pomembnega odbora.  Torej, vlaganje v raziskave in razvoj v tesni povezavi z gospodarstvom, ker imamo tu strahoten problem, vsaj za mene, morda za vas ni - mi smo, kar se tiče produktivnosti 20 % pod evropskim povprečjem. Kako bomo to dvignili, kako se bomo povzpeli na vsaj evropsko povprečje? Zato so pri nas nizke plače. Seveda, v vlaganje v raziskave in razvoj mora prvenstveno vlagati zasebni sektor, lastniki podjetij, če hočete. Ampak tudi država, ko gre za raziskave, ki jih lahko gospodarstvo v najširšem smislu tudi potem širi. Da moramo več vlagati v migracije, v nadzor meja in obrambo, se strinjam. In tu mora dejansko vlagati Evropska unija. Zato je najbrž ta naslov proračun, sodoben, sodoben, ker je zdaj za EU-27, ki varuje in opolnomoča, ščiti in tako naprej, zato najbrž takšna karakteristika tega dosjeja. In tudi v prihodnje mora EU financirati tradicionalne, vendar posodobljene politike, kot sta skupna kmetijska politika in kohezijska politika, ki nam vsem koristijo, in tako dalje. Zdaj pa čisto konkretno - jaz mislim, da smo tu premalo ambiciozni. Res je, imeli smo nesrečno situacijo, da v tem času, ko so se države članice pogajale, smo se mi šli odstopanje Vlade in volilno kampanjo in tu je našega mrtvega časa daleč preveč. In tudi na tem področju bomo morali nekaj storiti, da bomo po krajših, enostavnejših postopkih postavili novo vlado.  Kar se tiče strukturnih reform, o tem govorimo v naši poslanski skupini najmanj pet let. Ampak tu zdaj imamo, kot je zapisano: »V okviru instrumenta za podporo izvajanja strukturnih reform se bo v prvi fazi izvajanja instrumenta Slovenija lahko potegovala za 51 milijonov evrov, v celotnem obdobju pa bi lahko imela   (nadaljevanje) na voljo 102 milijona evrov.« Zdaj pa sprašujem: Ali ima Vlada zdaj ta koncept, katere strukturne reforme, na kakšen način, torej, na kakšen način počrpati 102 milijona evrov?  O kmetijski politiki je nekaj že bilo rečeno. Tu sem prav šokiran, da je dramatičen padec sredstev za razvoj podeželja. Ja, tu se gospe ministrici za kmetijstvo zahvaljujem, ker vidim, da je tam tudi nekako ta negativna klima. Minus 26 % za področje razvoja podeželja ne morem nikakor sprejeti. Nikakor! Prihajam s podeželja, iz najbolj vzhodne regije, pa še nekaj - pa zdaj ne bom šel v širino, ker to ni točka dnevnega reda -, tam vsi dobijo denar, samo Slovenci ne, veste, mi si moramo usodo ali pa eksistenco iskati v sosednji Avstriji. O tem lahko veliko govorim, upam, da bo kdaj to tudi razumela Vlada, vendar upam, da ne bo potem že prepozno. To zmanjšanje sredstev za področje kmetijske politike in razvoja podeželja pa po moji skromni oceni pomeni tudi, da se na nacionalni ravni morajo politike spremeniti. Kako, na kakšen način, zdaj spet najbrž to tudi ni točka dnevnega reda, ampak bomo najbrž, upam, o tem govorili pri rebalansu 2019 našega, nacionalnega proračuna.  Torej, nisem zadovoljen, ni ambiciozna zadeva, premalo ambiciozna. Razumem, da je to posledica naše izjemno nizke specifične teže v institucijah EU in da se tu praktično kaj dosti tudi ne bo dalo narediti. Sicer je pa res, če dobimo kohezijska sredstva, potem imamo itak sami s seboj največje težave, kako jih bomo sploh počrpali. Pa so to edina največja nepovratna razvojna sredstva; kar je v domačem proračunu za investicije v razvoj, je pravzaprav drobiž v primerjavi s temi milijardami.  Jaz bom z veseljem prebral magnetogram, ko boste gotovo predstavniki Vlade komentirali in odgovarjali na moja vprašanja. Moram pa zdaj iti na Kolegij predsednika Državnega zbora, ki sem ga že zamudil. Nadaljuje pa predsednik s posvetom. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod poslanec. Gospa državna sekretarka Saša Jazbec, želite besedo morda? (Ne.) Ali je še kdo prijavljen k razpravi? Kolikor vidim, ne. Hvala lepa, na ta način zaključujem razpravo.  K Predlogu stališča Republike Slovenije… / oglašanje v ozadju/ Ja, zdaj sem zaključil, zdaj je konec.  K predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev, zato dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja: Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Sporočila Evropske komisije »Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027«, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.  O navedenem predlogu glasujemo. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (6 članov.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora. Pristojni odbor je Odbor za zadeve Evropske unije, od članov Odbora za finance je član tega odbora samo poslanec Marko Pogačnik, ki sem ga prosil, da opravi to nalogo. S tem se je strinjal, in predlagam, da poslanec Pogačnik na Odboru za zadeve Evropske unije tudi poroča o tem, kar smo danes na Odboru za finance sklenili. Ali se s tem strinjamo? Vidim, da se. Torej bo poročevalec na seji Odbora za zadeve Evropske unije poslanec Marko Pogačnik.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 2. nujno sejo Odbora za finance.  Hvala lepa.