2. redna seja

Odbor za finance

6. 11. 2018
podatki objavljeni: 6. 11. 2018

Transkript

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje! Začenjam 2. sejo Odbora za finance.   Obveščam vas, da nisem prejel nobenih opravičil, da se kdorkoli od članov odbora seje ne bi mogel udeležiti. Prejel pa sem eno pooblastilo za nadomeščanje, in sicer bo poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra na današnji seji nadomeščal poslanec Gregor Židan.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Pravkar sem prejel še eno pooblastilo, in sicer bo namesto člana odbora Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialnih demokratov na seji prisoten poslanec Matjaž Nemec.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, NUJNI POSTOPEK.  Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 12. seji 12. oktobra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.  K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance ter Zakonodajno-pravne službe.  Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona obsega: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. oktobra 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 26. oktobra 2018.  Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so do zdaj vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, in sicer k 2., 3., 4. in 5. členu predloga zakona.  Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.  Ali želi predstavnik oziroma predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona?
Natalija Kovač Jereb
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Predlog zakona, ki je pred vami, spreminja in dopolnjuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, z dvema inštitutoma iz Direktive Sveta EU o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, to je direktiva, ki jo delovno imenujemo ATAD direktiva. Oba inštituta, se pravi, pravilo o preprečevanju zlorab, ki ga delovno imenujemo GAR, in pravilo glede nadzorovanih tujih družb, CFC pravilo, ki se prenašata, predstavljata del pravil, ki so bila v direktivo ATAD vključena s ciljem boja proti davčnim zlorabam, zagotavljanja enkratnega obdavčevanja in podpore boljšemu poslovnemu okolju na notranjem trgu.  Za širši okvir pojasnjujemo, da je nastanek gospodarske krize v letu 2008 Mednarodno organizacijo za evropsko sodelovanje in razvoj, G20 kot tudi Evropsko unijo spodbudil, da sprejmejo takšne ukrepe oziroma priporočila na področju mednarodnega obdavčevanja, ki bodo na eni strani zagotovila, da se davek plača tam, kjer se ustvarjajo dobički in vrednost. Ti cilji so bili na ravni Organizacije za evropsko sodelovanje in razvoj pretvorjeni v konkretna priporočila v okviru projekta preprečevanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.  Pravilo GAR - da ga na splošno opišem - je pravilo o preprečevanju zlorab, ki na veljavni sistem davkov od dohodkov…, ki ga veljavni sistem davka od dohodkov pravnih oseb še ne pozna. GAR je vključen za boj proti praksam davčne zlorabe na način, da pravilo pokrije čim širši spekter situacij. Se pravi, ki privedejo do zlorabe posameznega davčnega sistema, pri čemer se pravilo uporabi kot zadnje pravilo, to je ko druga davčna pravila ne učinkujejo več. Pravilo GAR zajema vse zavezance po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, vendar iz vsebine ukrepa izhaja, da je pravilo usmerjeno predvsem na domača in tuja multinacionalna podjetja, ki lahko preko svojih povezanih oseb strukturirajo sheme na način, da te ne odražajo ekonomskega namena posla. Se pravi, bistvo inštituta GAR je torej presoja, da ima nek pravni posel ekonomski namen. Torej, ali gre za pristen posel ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da GAR pravilo učinkuje tudi preprečevalno do agresivnega davčnega načrtovanja.  Drugi inštitut, ki ga prenašamo v Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa je pravilo o nadzorovanih tujih družbah oziroma CFC pravilo. To pravilo določa, da se dobički nadzorovane tuje družbe, to je povezane osebe, davčnega zavezanca po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki niso zadostno obdavčeni ali so oproščeni davkov jurisdikciji nadzorovane tuje družbe vključujejo v davčno osnovo davčnega zavezanca. Pravilo se uporabi, če je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je ta nadzorovana tuja družba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi ga nadzorovana tuja družba morala plačati, če bi bila davčni zavezanec v Sloveniji. Slednje pomeni, da se bodo obdavčili nerazdeljeni dohodki CFC družbe s sedežem v davčno ugodni jurisdikciji. Ob tem je treba omeniti, da se z vidika ohranjanja pristne gospodarske pobude ter z vidika administrativne poenostavitve CFC pravilo uporabi, če iz dejstev in okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore oziroma če navedeni dohodki predstavljajo manj kot eno tretjino dohodka nadzorovane tuje družbe. Inštituta glede nadzorovanja tujih družb in pravila o preprečevanju zlorab morata biti v slovenski pravni red prenesena do 31. decembra 2018, saj se morata začeti uporabljati že s 1. januarjem 2019. Glede na navedeno se Vladi predlaga, da Vlada predlaga, da se te navedena določila podprejo.
Hvala lepa. Prosim vas, če izklopite mikrofon.  To je bila predstavnica Ministrstva za finance gospa Nataša Kovač Jereb.  Ali želi besedo tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora? Besedo ima gospa Andreja Kurent. Izvolite.
Andreja Kurent
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.  Torej, Zakonodajno-pravna služba k vsakemu predlogu zakona pripravi mnenje, kjer ga prouči z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in nomotehničnim vidikom. Tako smo storili tudi v tem primeru. Mnenje je javno objavljeno že 14 dni. Lahko ste ga prebrali in proučili. Tako da bi tukaj samo generalno pripombo podala. Gre namreč za to, da se je ta predmetna direktiva, kot je omenila moja predhodnica, naj bi se implementirala v naš pravni red, vendar se je, po našem mnenju, skoraj dobesedno prepisuje. Na te posledice smo vam v mnenju opozorili. Gre tudi za, po našem mnenju, za ustavno spornost takega prenosa. Amandmajev, ki bi te naša bistvene pripombe rešili ni. Vloženi so samo amandmaji, ki rešujejo minorne zadeve, tako da seveda na našem mnenju vztrajamo. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Gospod Oskar Komac, izvolite.
Oskar Komac
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, dragi gostje. Komisija Državnega sveta predlog zakona podpira, smatramo, da je to en korak k ureditvi davčnega okolja tudi v širšem smislu, širšem nivoju, mogoče celo nekoliko v povezavi z današnjo 5. točko dnevnega reda. V razpravi so se sicer vzpostavile mogoče določene dileme ali pa pomisleki, nekje so ocenjeni finančni učinki, mislim, da nekih 40.000 evrov od tega zakona, zdaj s strani ministrstva je bilo pojasnjeno, da sicer je to neka groba ocena in da je bistveno načelo samega zakona, ki ga uveljavlja in predvsem okoli izogibanja dvojnemu obdavčevanju oziroma davčnega optimiranja tako imenovanega, ki mislimo, da je v današnjem svetu zelo prisotno in mislim, da se ga mora evropska unija kot celota pa tudi na nivoju posameznih države zelo resno lotiti. Skratka, komisija predlog zakona podpira. Hvala.
Hvala lepa. Na tej točki smo zdaj zaključili nastope tistih, ki so zakon predlagali in so vabljeni tudi kot zainteresirana javnost. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih na katero zdaj prehajamo v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da nihče ne nasprotuje, bomo o tem torej glasovali. Pardon, se opravičujem, ker nihče ne nasprotuje ni potrebno glasovanje. Nadaljujemo z razpravo o posameznih členih. V razpravo dajem 1. člen zakona, h kateremu ni vloženih nobenih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Pardon, se opravičujem, gospod Horvat sem vas spregledal. Besedo ima poslanec Jožef Horvat. Prosim.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi, spoštovani gostje, predstavnice in predstavniki Vlade! Običajno je tako, da pri 1. členu je nekoliko širša razprava in moje oziroma naše generalno opozorilo, opozorilo Nove Slovenije je osnovano prav na mnenju Zakonodajno-pravne službe. Pred nekaj dnevi je bilo že dano na svetlo, tako da smo ga lahko poslanke in poslanci v miru preštudirali. In nekako ne morem mimo tega, kar je spoštovana predstavnica Zakonodajno-pravne službe tudi povedala, da gre za ustavno sporne določbe v tem zakonu. Mislim, da je to zdaj ključno vprašanje, poleg tega pa gre, ne moremo dopuščati ustavne spornosti, tukaj pa smo mi še posebej občutljivi, ko gre za davčno zakonodajo. Zato bi želel tukaj s strani Vlade, da se odzove na to našo kritiko oziroma pripombe Zakonodajno-pravne službe, nikakor ne bi smeli v tej hiši sprejemati zakonska besedila, ki morda samo spominjajo na ustavno sporne določbe. To se mi zdi zelo problematično in gospod predsednik, mislim, da moramo najprej to razčistiti in potem lahko gremo na vsebine, ki jih ta novela zakona prinaša. In se zahvaljujem vsem, ki nam boste tukaj pomagali razvozlati ustavno spornost. Hvala lepa.
Hvala lepa. Še želi kdo razpravo? Tokrat ni nikogar več prijavljenega. Na podlagi diskusije poslanca Jožefa Horvata sprašujem predstavnike Ministrstva za finance ali želijo komentirati tisto kar je povedala predstavnica Zakonodajo-pravne službe v zvezi z dvomljivo ustavnostjo predlagane zakonskega predloga. Gospa Natalija Kovač Jereb, izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Hvala za besedo, predsedujoči.  V bistvu mi pojasnjujemo te pripombe Zakonodajno-pravne službe v zvezi s tem institutom GAR, da odprti pojmi oziroma premalo določena vsebina pojmov ugodnosti in upravičenj, shem ali niz shem, pristnost, namen zakona so problematični za pravno varnost zavezanca, uporaba za nazaj, se pravi je ta retroaktivnost navezava splošnega pravila v preprečevanju zlorab za specialna davčna pravila, urejena v drugih zakonih, ki imajo rok trajanja. Tukaj primeroma navajamo Zakon o Pomurju. Pojasnilo predlagatelja. Se pravi, gre za inštitut, ki ga veljavni pravni sistem Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ni poznal. GAR(?) je splošno pravilo, ki zahteva vsebinsko presojo struktur shem davčnega zavezanca, katere cilj je pridobitev neke davčne ugodnosti ali upravičenja. Bistvo instituta je presoja, ali ima nek pravni posel dejanski ekonomski namen ali pa je bil izveden z namenom pridobiti prihranek pri davku, bodisi zaradi pomanjkanja obstoječega davčnega sistema posamezne države, bodisi zaradi neskladnosti med davčnimi sistemi posameznih držav, ne samo v Evropski uniji, ampak širše. Namen pravila je, da pokrije vse možne obstoječe ali bodoče situacije, ki lahko privedejo do zlorab posameznega davčnega sistema, pri čemer pa se pravilo uporabi kot zadnje pravilo. Se pravi, kadar vsa ostala pravila odpovejo, se uporablja ta GAR(?). GAR (?) se uporabi, če obstoječa pravila, računovodska pravila, splošna davčna pravila glede priznavanja odhodkov, pravila v zvezi z določanjem transfernih cen, pravila določena v 74. člena zakona, ki ureja davčni postopek. Se pravi, tukaj gre predvsem za te navidezne pravne posle, pravila za preprečitev zlorab posameznih inštitutov, ki so urejena v Zakonu davka od dohodkov pravnih oseb. V zvezi s temi pravili, z nadzorovano tujo družbo, ki so še vključena v davčne predpise, se pravi po Zakonu o davku o dohodku pravnih oseb in Zakona o davčnem postopku ne učinkujejo. Se pravi, to pravilo GAR zajame vse davčne zavezance po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, vendar iz vsebine ukrepa izhaja, se pravi, ko se presojajo te davčne sheme, ali ni davčnih shem, da se pravilo nanaša na domača in tuja multi nacionalna podjetja, zato je z vidika Evropske unije pomembna enotna implementacija in oblikovanje domače in tuje sodne prakse, ki bo vsebinsko napolnila pomen pojmov v temu inštitutu. Z vidika zagotavljanja pravne varnosti slovenskim davčnim zavezancem se je predlagatelj odločil, da oblikuje rešitve na tak način, da ob upoštevanju mednarodne sodne prakse, ki se bo na tem področju še oblikovala, vseeno poskuša primeroma pojasniti, kaj pojmi, kot so ugodnosti in upravičenja shem namen zakona zajemajo. Pri tem se izhaja iz ožjega razumevanja Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kot skupka pravil za izračun davčne osnove, ampak je potrebno navedeni zakon razumevati tudi v širšem kontekstu. Primeroma kaj pomeni pojem shema je povzeto iz priporočila komisije o agresivnem davčnem načrtovanju, z dne 6. 12. 2012. V zvezi z retroaktivnostjo predlagatelj meni, da do retroaktivnosti ne bo prišlo, saj iz določb zakona izhaja, da se bo pravilo proti izogibanju uporabilo za učinke, to je za pridobljene koristi, po datumu veljave pravila, se pravi po 1. Januarju 2019. Predlog zakona tako ne posega v pridobljene pravice davčnih zavezancev, saj zaradi predloga zakona noben zavezanec ne bo neenako obravnavan. S tega vidika predlagatelj meni, da pri predlogu sprememb ne bo prišlo do negotovosti v smislu različne obravnave davčnih zavezancev, ne glede na to, ali izhajajo iz davčnega upravičenja iz shem ali po uveljavitvi zakona. Nadalje glede pripomb Zakonodajno pravne službe o navezavi splošnega pravila na specialna pravila o drugih zakonih, ki določajo davčno obravnavo, predlagatelj pojasnjuje, da gre za pojasnjevalno določbo v smislu, da je potrebno upoštevati, da uporaba GAR lahko tudi pomeni nepriznavanja davčnih ugodnosti, ki niso danes samo z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ampak tudi z drugimi zakoni, četudi imajo le ti omejen rok trajanja.  (nadaljevanje) S tem se zagotovi enaka obravnava davčnih zavezancev.
Ste končali? Hvala lepa. Še vedno poteka razprava o 1. členu zakona. Ali želi še kdo razpravljati? Gospod Horvat, prosim.
Hvala lepa gospod predsednik, hvala za to pojasnilo predstavnici Ministrstva za finance. Čeprav, jaz se opravičujem, veste nisem pravnik in mene iste prepričali, da imate vi zdaj bolj prav kot zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, to je naša služba. Poleg tega bi pa tudi prosil, ali lahko na praktičnem primeru poveste, če sem prav razumel – ste rekli, da bo ta… kot primer ste navedli učinkovanje tega zakona pri izvajanju Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji. Kako praktično bo to delovalo, ker me bodo doma, veste prihajam iz Pomurja, spraševali, kaj smo to zdaj mi sprejeli. Ali lahko čisto konkreten praktičen primer, kaj do zdaj ni bilo, zdaj pa bo, ker bo sprejet ta zakon. In sem zelo hvaležen za razlago.
Dobro, poslanec Horvat hvala lepa. Katera gospa iz Ministrstva za finance želi besedo, da odgovori poslancu Horvatu? Gospa državna sekretarka, Natalija Kovač Jereb.
Natalija Kovač Jereb
Ja, predsedujoči, ali dovolite, da strokovna sodelavka…
Ja, naj tista, ki bo odgovarjala, se predstavi z imenom in priimkom in od kod prihaja za magnetogram. Prosim.
Larisa Eva Ramovš
Hvala za besedo gospod predsedujoči. Sem Larisa Eva Removš, prihajam iz Ministrstva za finance. V zvezi s strokovnim vprašanjem, kaj to pomeni. To pomeni, da v principu se zavezancu lahko črtajo ugodnosti, ne samo po Zakonu o davku, dohodku pravnih oseb, ampak tudi druge ugodnosti, ki so dane, druge davčne ugodnosti, ki so dane zavezancu, ki so vključene v zakonu, ki niso davčni zakoni.  Hvala.
Hvala lepa. Ja, gospod Horvat, spoštovani kolega, tule se zdaj počasi začenjamo ukvarjati z lesenim železom in predlagam, da nadaljujemo razpravo o 1. členu, da opravimo razpravo o tem zakonu, da tudi sprejmemo potem tako kot bomo pač sprejeli, zato ker v nadaljnjih procedurah pa bo možno eventuelno tudi kaj anulirati.  Gospod Horvat, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa spoštovani gospod predsednik. Najbrž s to opazko, s to besedno zvezo »leseno železo« niste mislili okarakterizirati moje razprave… PREDSEDNIK ROBERT POLNAR(?): Ne.
Ko sem govoril o neustavnosti. Mene to najbolj muči, saj vem, da ne, ampak gospe in gospodje, tukaj smo na točki, ko se moramo odločiti, ali bomo sprejeli ustavno sporno besedilo ali ne bomo sprejeli ustavnega spornega besedila. To je moja poanta, nikogar ne želim zafrkavati, želim, da si dejansko razčistimo zadeve. Če me boste prepričali, bom zelo vesel in prosim, da me prepričate.
Hvala lepa. Mi smo tukaj na točki, ko govorimo o tem, ali je nekaj lahko ustavno sporno ali ne. Ne gre za trditev, ampak gre za pogoj in zato predlagam, da ne dolgovezimo in ne zapenjamo stvari tam, kjer to ni potrebno.  Nadaljujemo z razpravo o 1. členu zakona. Ali želi še kdo razpravljati?Če ne, potem prehajamo na razpravo k 2. členu. K 2. členu je bil vložen tudi amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi nihče razpravljati. Glasujemo torej o amandmaju k 2. členu. Glasovanje. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Se pravi, da je amandma sprejet. Prehajamo na razpravo k 3. členu, na katerega je bil prav tako vložen amandma poslancev koalicije. Ali želi kdo razpravljati? Če ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje o amandmaju k 3. členu.  (nadaljevanje) Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo na razpravo o 4. členu, h kateremu je bil vložen amandma poslancev koalicije. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo k odločanju o 5. členu, ki je bil prav tako amandmiran s strani poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 5. členu predloga zakona. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Zaključujem razpravo o členih predloga zakona.  V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih zakona skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so vsi členi zakona sprejeti.  S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila Odbora za finance. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da to nalogo opravim sam kot predsednik odbora. S tem se verjetno strinjamo, kajne? Hvala lepa.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV, NUJNI POSTOPEK.  Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 5. seji 31. julija letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.  K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Vseslovenskega združenja malih delničarjev.  Prejeli ste tudi dodatno gradivo k predlogu zakona, in sicer: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. oktobra 2018, apel Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 6. avgusta 2018, predloge za amandmaje Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 28. 9. 2018, pojasnila Agencije za trg vrednostnih papirjev na predloge za amandmaje Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 9. oktobra 2018, mnenje Ministrstva za finance na predloge za amandmaje Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 10. oktobra 2018, odziv Vseslovenskega združenja malih delničarjev na mnenje Ministrstva za finance z dne 12. oktobra 2018, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 24. oktobra 2018 ter odziv Vseslovenskega združenja malih delničarjev na stališča Ministrstva za finance in Agencije za trg vrednostnih papirjev v zvezi s predlaganimi amandmaji z dne 25. 10. 2018. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje k predlogu zakona je vložila koalicija, njene poslanske skupine, in sicer k 78 členom od 562 členov zakona. Ali je treba te člene, glede na to, da ste vsi dobili pisno gradivo, prebiram? Verjetno ne, hvala lepa.  Dne 30. oktobra 2018 ste prejeli tudi spremembi amandmajev poslanskih skupin koalicije in sicer k 5. in k 94. členu predloga zakona.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za finance, gospod Metod Dragonja. Prosim.
Metod Dragonja
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni!  Predlog zakona predstavlja implementacijo evropskih predpisov s področja trga kapitala, ki so bolj znani pod kraticami MiFID in MiFIR. Gre za akte, ki določajo pogoje v zvezi s podjetji, ki opravljajo investicijske storitve in posle oziroma trgujejo s finančnimi inštrumenti kot so delnice, obveznice, izvedeni finančni inštrumenti, določajo pa tudi pogoje v zvezi z mesti trgovanja kjer se s temi finančnimi inštrumenti trguje. Nov evropski zakonodajni paket je usmerjen zlasti k odpravi posledic finančne krize k izboljšanju preglednosti finančnega trga in k večanju varnosti vlagateljev. Določbe direktive bodo prenesene v slovenski pravni red s tem predlogom zakona določbe uredbe MiFIR in z njo in iz nje izhajajoči delegirani in izvedbenimi akti Evropske unije pa so že neposredno uporabljivi v vseh državah članicah EU od 3. januarja letos. Predlog zakona poleg vsebin, ki so potrebne za uskladitev z Evropskim pravnim redom, vsebujejo tudi določbe, ki na podrobnejši način uredijo področje sistema jamstva za terjatve vlagateljev. Kako se ustrezneje ureja obveznost članov sistema jamstva za terjatve vlagateljev glede tekočega zagotavljanja jamstva in še posebej v primeru aktiviranja tega sistema. S tem se odpravlja določene pomanjkljivosti, ki so se izkazale v nekaterih slučajih v preteklosti kot je bil stečaj borzno posredniške družbe Moja delnica. S strani Ministrstva za finance je bilo večkrat pojasnjeno, da je potrebna čim hitrejša obravnava predloga zakona v Državnem zboru. Evropska komisija je 19. julija napovedala vložitev tožbe v zvezi z nenotifikacijo slovenskih predpisov za prenos EU predpisov, ki so predmet prenosa v predlogu zakona. Da ne pojasnjujem podrobno, tožba s strani Evropske komisije je bila vložena 9. 10. 2018, o čemer smo bili obveščeni s strani državnega odvetništva Republike Slovenije kljub velikim naporom, da bi preprečili vložitev te tožbe in iz tega izhajajo resne posledice, plačilo dnevne denarne kazni v višini 7 tisoč 224 evrov na dan in pa plačilo pavšalnega zneska v višini tisoč 978 evrov na dan. Ocenjuje se, da znesek na današnji dan znaša okrog kazni, znaša okrog 971 tisoč evrov. Razlogi zakaj je prišlo do teh zmot so bili pojasnjeni, vezani so predvsem na nezmožnost zaključka zakonodajnega postopka v prejšnji sestavi Državnega zbora, ker je zmanjkalo časa in energije za to, da se zakonodajni postopek zaključi. Zato je Vlada v novi sestavi takoj po svojem konstituiranju ponovno vložila zakonodajni predlog, zakonodajni postopek s prošnjo, da se obravnava po nujnem postopku.  Na koncu dovolite, da podam še kratko informacijo glede predlaganih amandmajev. V sodelovanju z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora smo uskladili predloge amandmajev, ki so večinoma pripravljeni na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe in se tej službi zahvaljujemo za izboljšavo zakonskega teksta. Pri amandmajih smo se usklajevali še posebej potem tudi z agencijo za trg vrednostnih papirjev. Število amandmajev, ki jih je 78, je veliko, vendar upoštevaje obsežnost zakona, ki ima 562 členov, prosimo za ustrezno razumevanje, da je število teh amandmajev še sprejemljivo, prispeva pa k tem, da se je zakon tako nomotehnično kot vsebinsko izčistil.  Dovolite, da bi izkoristil tudi v uvodu še možnost, ki bo predmet v diskusiji v nadaljevanju in pa prisotnih predstavnikov civilne družbe na tri odprta vprašanja, ki jih je sprožilo vseslovensko združenje malih delničarjev. In da takoj na začetku opozorim vse poslanke in poslance, da je v Sloveniji že pri obravnavi do sedaj veljavnega zakona o trgu finančnih inštrumentov v Državnem zboru bilo praktično, tako bi rekel, za veliko podporo vseh političnih blokov sprejeta odločitev, da fiduciarni računi v slovenskem okolju niso sprejemljivi in da je treba zagotoviti poleg varstva vlagateljev tudi preglednost kapitalskega trga in pa s tega vidika zagotoviti, da bi se preprečile morebitne zlorabe. Predlog zakona, ki je danes v obravnavi ne spreminja določb glede fiduciarnih računov, razen v desetem odstavku 296. člena, in se trenutno veljavna ureditev ne spreminja, razen tega, da se predlaga podaljšanje roka.  Fiduciarni računi so s predlogom zakona še naprej prepovedano. Obstaja pa nekaj izjem. Ena od izjem velja za odvetnike in notarje. Tako da poudarjam v zaključku, da je prepoved fiduciarnih računov z vidika varstva vlagateljev še vedno upravičena po oceni predlagatelja in da med drugim tudi zagotavlja ustrezen sistem jamstva vlagateljev v finančne inštrumente, ki jih regulira ta zakon. Hvala lepa.
Hvala lepa. Preden nadaljujemo samo krajše pojasnilo. Tule okrog mene se je prej malo bolj dogajalo kot običajno. Ugotovili smo namreč, da glasovalna naprava ravno na tem mestu ne deluje. In so sedaj to sodelavci tehničnih služb Državnega zbora tudi odpravili. Nadaljujemo. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo ima gospa Lenča Arko Fabjan.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je podala pisno mnenje in v njem se v bistvu sklicujemo na mnenje, ki je bilo podano k predlogu zakona o trgu finančnih inštrumentov v prejšnji mandatni dobi Državnega zbora, kar je pojasnil tudi predstavnik predlagateljice in je bil ta pač zakonodajni postopek končan zaradi prenehanja mandata. Predlagana ureditev je namreč enake vsebinske rešitve vsebuje, zato naši pomisleki in opozorila ostajajo v pretežnem delu enaka. Predvsem bi izpostavila naslednja vsebinska vprašanja, in sicer je kot stranka poleg fizičnih in pravnih oseb opredeljena tudi enota premoženja. Zakon posebej opredeljuje katera podjetja šteje za majhna in srednje velika, hkrati pa v kazenskih določbah kaznuje družbe, ki so majhne in srednje po Zakonu o gospodarskih družbah in ni jasno zakaj je to razlikovanje oziroma razmerje med družbami. Hkrati v razmerju do zakona o prekrških, ki je sistemski zakon in določa okvir predpisovanja glob predpisane globe presega. Moti tudi to, da niso vključene rešitve, ki urejajo Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Hkrati pa opozorimo tudi na eno izmed zadnjih določb, ki je sporna za vidika pravne varnosti, in sicer spreminja zakon, ki ureja bančništvo. Vloženih je večje število amandmajev. To smo res opravili skupaj, se usklajevali in gredo pa res ti amandmaji predvsem izboljšujejo besedilo z vidika jasnosti poenotena izrazoslovja in opredelitev hkrati smo pa to sodelovanje izrabili tudi zato, da smo opravili redigiranja besedila, ker za objavo oziroma pred objavo v uradnem listu smo se dogovorili kateri redakcijski popravki, to so tisti, ki ne spreminjajo vsebine, bodo potrebni. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo tudi predstavnik Državnega sveta predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Gospod Komac, izvolite.
Oskar Komac
Hvala, predsednik. Zelo na hitro. Torej, komisija predlog zakona podpira. Istočasno smo ugotovili, da smo v bistvu ta predlog zakona že obravnavali 20 marca še pred tem, ko je prišlo do novih volitev in glede na to, da v bistvu gre samo za neke redakcijske popravke kot nam je bilo obrazloženo s strani ministrstva smo ta predlog zakona, kot sem rekel, še enkrat, podprli. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo kdo od vabljenih? Agencija za trg vrednostnih papirjev dajem vam besedo kot vabljenemu in vas prosim, da svoje izvajanje omejite v 10 minut razpoložljivega časa in da se predstavite tudi ko začnete razpravljati. Izvolite.
Primož Pinoza
Sem namestnik direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev.  Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanci, spoštovani ostali navzoči.  Zakon o trgu finančnih inštrumentov je v bistvu ključni zakon, ki bo na področju opravljanja investicijskih storitev in poslov oziroma na področju kapitalskega trga omogočal izvajanje ostalega izjemno širokega in kompleksnega spektra evropske in slovenske zakonodaje, ki velja na tem področju. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki tega zakona v svoj pravni red še ni implementirala Kot so pojasnili že kolegi iz Ministrstva za finance so razlogi za pripravi ZTFIJ prenos določenih direktiv v slovenski pravni red, potem podrobnejša ureditev v zvezi z določenimi uredbami v slovenskem pravnem redu in izkazana potreba po natančnejši ureditvi določenih področij v slovenskem pravnem redu, kar se je izkazalo skozi prakso, da ni bila ustrezno urejena.  Kar se tiče samega zakona oziroma besedila zakona je agencija seznanjenja z besedilom in besedilo v taki obliki kot je predlagano oziroma predstavljeno podpiram. Hvala.
Hvala lepa. To se pravi vi ste s tem zaključili? Dobro. Naslednja je na vrsti vseslovensko združenje malih delničarjev, tudi vam dajem na razpolago 10 minut za vaše izvajanje. Izvolite.
Kristjan Verbič
Najlepša hvala predsedujoči za besedo. Lepo pozdravljene poslanke, poslanci Državnega zbora, predstavniki Ministrstva za finance in Agencija za trg vrednostnih papirjev! V vseslovenskem združenju malih delničarjev sila pozorno spremljamo področno zakonodajo in eden ključnih zakonov je ravno zakon, ki je danes v obravnavi. Pri tem poudarjam kar danes še ni bilo omenjeno, da je pred vami popolnoma nov zakon, torej glede na besede predstavnika Komisije Državnega sveta, da gre za redakcijske popravke, to pač ne drži, takrat je šlo za novelo zakona, tokrat gre za popolnoma nov zakon, ki pri tem, opozarjam, prvič, niti ni bil s tem v zvezi v javni obravnavi, ker je predlagan po nujnem postopku s strani prejšnje vlade, torej vlade v odhodu po nujnem postopku, kar je bilo v Državnem zboru sprejeto in v takšni obliki popolnoma nov kompleksni zakon predstavlja, kot vidite, tudi iz amandmajev, ki so pred vami, skratka 15 % členov praktično je amandmiranih, že to kaže na moment kako zahtevno in kompleksno materijo v tem primeru gre. Po drugi strani kar zadeva možnost javne obravnave pogrešam tudi ostale, ki jih zakon prav gotovo naslavlja in spreminja njihove pogoje, omejuje možnost konkurenčnosti in podobno, vsaj zbornica odvetnikov, notarska zbornica, ki jih eden od členov v zvezi s katerim v združenju predlagamo amandmaje tudi naslavlja. Naj bom zelo jasen. Kot predstavnik vseslovenskega združenja malih delničarjev želim na današnji seji predvsem predstaviti argumente s katerimi smo utemeljili predloge amandmajev. Gre za tri amandmaje k predlaganemu zakonu za katere smo prepričani, da ne samo izboljšujejo predlagano materijo, pač pa omogočajo obstanek malega delničarstva v Republiki Sloveniji. Namreč, te trije sklopi so usmerjeni, tako na eni strani vprašanje fiduciarnih računov odvetnikov in notarjev, na drugi strani v izplačila dividend, ki so postala popolnoma neracionalna. Večina manjšinskih delničarjev namreč plačuje za izplačilo dividend več kot sama ta dividenda znaša, kar pomeni, da ta sredstva dividend pretežno pobere finančna industrija oziroma finančni posredniki in ravno pri tem je seveda ena od rešitev fiduciarni račun odvetnikov in notarjev. Ti fiduciarni računi, če sem zelo natančen, obstajajo praktično dvanajst let. Vse do ukinitve registrskih računov pri Klirinško-depotni družbi, ki so bili brezplačni, seveda ni bilo potrebe, da bi se tudi manjšinski delničarji posluževali takšne možnosti, ki smo jo našli pri združenju predvsem in izključno z namero, da ohranimo malo delničarstvo v Republiki Sloveniji in glede na neracionalne stroške borznih posrednikov omogočimo preko fiduciarnega računa, da vendarle za svojo naložbo dobijo vsaj nekaj. Ali jo ohranijo ali dobijo iz dividend lahko nekaj, ali iz njihovih skupnih prodaj. To se je v dveh letih od vzpostavitve delniške opore kot sheme, ki sloni na fiduciarnem računu odvetnika, konkretno odvetnica Petra Jereb je tudi tukaj prisotna. Morda bo potrebno, da tudi pojasni iz neposredne prakse kakšen dodaten moment, predvsem spričo nekaterih očitkov, da tukaj ni ustrezne transparentnosti in nadzora. To ne drži. V združenju smo večkrat poudarjali, da smo vselej pripravljeni imetnike na fiduciarnem računu in njihove portfelje predstaviti bodisi po pozivu, apelu, prošnji, predvsem Agencije za trg vrednostnih papirjev, oziroma druga kompetentnega za to, kar pomeni s tem v zvezi že pri prejšnjih spremembah, ki so bile uveljavljene lani februarja - nismo imeli in nimamo nikakršnih problemov in je to seveda, kar se nas tiče, popolnoma jasno. Vendar pa naj izpostavim in poudarjam, da gre v tem primeru predlagane spremembe, ko govorimo o tem seveda gre za 296. člen, torej prejšnji 255. člen ZTFI, ki naslavlja to vprašanje in dodatno zaostruje pogoje in omejuje imetništvo na fiduciarnem računu zdaj na 12 mesecev, kar je v smi9slu skupnih prodaj seveda vsakemu, ki se s kupnimi prodajami evidenc ukvarja jasno, da je takšna omejitev ne samo problematična, ampak popolnoma onemogoča ustrezno prodajo in maksimizacijo vrednosti skupnih prodaj za manjšinske delničarje. Teh, ki so se doslej vključili v delniško oporo in takšno možnost je preko 2 tisoč dvesto do tega časa. Na drugi strani so za njih že bile opravljene skupne prodaje ničvrednih in za marsikoga in pogosto deklariranih vrednostnih papirjev v višini preko 370 tisoč evrov. Zato želimo ta edini možni racionalni način za manjšinske delničarje ohranit. Pri tem še enkrat, kar se tiče transparentnosti; predlagana sprememba in dodatna zaostritev naslavlja zgolj en odstotek imetništva na fiduciarnem računu. Medtem, torej, samo domače fiduciarje, medtem ko je že zdaj 99 odstotkov, torej govorimo o desetinah milijard vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji na tujih fiduciarnih računih, ki pa jih ta rešitev ne naslavlja in s tem v zvezi seveda ne rešuje prav ničesar. Tako, da po tej plati je zadeva jasna in iz tega naslova res problematično, da naslavlja v bistvu Ministrstvo za finance v svojemu odgovoru na naše predloge, ki so absolutno konstruktivni z beseda, da pač naj s odprejo vsakdo, ki to želi, v tujini takšne fiduciarne račune, ad s ohrani torej edina možnost še, racionalna, za ohranitev imetništva manjšinskih delničarjev. Zakaj gre? Samo za ilustracijo; v zadnjih dveh letih, dobrih dveh letih, j število imetnikov računov v Republiki Sloveniji, torej imetnikov vrednostnih papirjev padlo s 320 tisoč za praktično 50 odstotkov. Na danes 165 tisoč imetnikov pri čemer, pozor, od tega jih je blizu 80 tisoč na ukinjenih registrskih računih, ki so ukinjeni od 1. 1. 2017, pa še vedno zakonodajalec ni uspel poskrbeti, da bi skladno z zakonom bilo to imetništvo preneseno na sodne depozite. Tako, da status teh vrednostnih papirjev je seveda iz tega naslova toliko bolj pomemben, da v prenosu na fiduciarni račun, pri tem niso obremenjeni delničarji z nikakršnimi stroški s tega naslova in lahko pridejo do ustreznega donosa iz naslova svojih vrednostnih papirjev. To je edini racionalni način, posebej po tem, ko je ustavno sodišče na predlog posameznih subjektov iz finančne industrije, torej od NLB do borzno-posredniških družb in tako naprej. V plebiscitarno sprejeto odločitev o / nerazumljivo/ razlage v Državnem zboru 77 proti 0, o omejitvi stroškov o trgovanju računov pravzaprav onemogočilo in ukinilo. S tega naslova še en jasen signal, da in zato apeliram na vas, da omogočite, da se ta edini še sprejemljiv način, ki ne gre v enormne neracionalne stroške z naslova finančne industrije posrednikov pri imetništvu vrednostnih papirjev ohranite in če je ta ureditev veljala ves čas, dokler nismo za male delničarje tega omogočili, še enkrat, to predstavlja niti ne en odstotek vsega imetništva in smo pripravljeni to transparentno pokazati, ne vidimo nobenega razloga, zakaj bi se to zdaj omejevalo. In, samo za zaključek v zvezi s tem sklopom. Jasno je, da ta zadeva ni naslovljena v implementaciji / nerazumljivo/ katere koli druge evropske zakonodaje in evropskega okvirja. Celo nasprotno, ne da tega z ravni, skladnosti z evropsko zakonodajo ni predvideno, pa se s tem skuša opravičevati to dodatno zaostrovanje, celo več, ta zadeva je direktno v nasprotju z evropskim pravnim okvirjem in uredbo 909 iz leta 2014, ki prepoveduje kakršne koli spremembe na področju / nerazumljivo/ računov in te ureditve od 17. 9. 2014 dalje. In s tem v zvezi, tega žal ni v vašem gradivu, je pa v gradivu, ki so ga kolegi razdelili, tudi pismo Evropske federacije investitorjev, žal to pač ni bilo v samem gradivu očitno, ki je naslovljena bila tako na predsednika Državnega zbora, ministra za finance premierja, pa tudi na Evropsko komisijo in področne direktorate, pri čemer izrecno svarijo, da takšna ureditev ni skladna z evropskim pravnim okvirjem in zakonodajo in zaradi tega apelirajo na zakonodajalca, da če že na tem področju skuša uvajati posege, naj vsaj teh 12 mesecev omejitev..
Gospod Verbič, samo trenutek, vas seznanjam da imate še tri minute na razpolago.
Kristjan Verbič
Hvala lepa. Da teh 12 mesecev, kot so trenutno predlagani, kot dodatna zaostritev dvigne na vsaj 36 mesecev, ker izrecno napovedujejo iz Evropske federacije investitorjev, ki zastopa v Evropi preko 5 in pol milijona investitorjev, da bodo sprožili postopke tudi pred evropskimi organi in evropskim sodiščem, v kolikor do tega pride. Je pa res, da bi takšen primer, kot ga imate pred sabo pomenil konec delniške opore, verjetno že pred tem in bi bila škoda že narejena. Ne razumemo zakaj in v komu je v interesu, da do te mere vedno znova, od lanske implementacije in spremembe na tem področju ponovno skuša zaostrovati in s tem onemogočiti, nič drugega ne rešuje kot zgolj delniško oporo in možnost, da mali delničarji, kot jih je v Republiki Sloveniji še ostalo iz tega naslova, karkoli imamo. Pri tem se premikam, glede na to, da imam zgolj še dobro minuto časa, k vprašanju izplačevanja dividend in drugega amandmaja, ki ga predlagamo v smislu samega tokratnega postopka, pri čemer apeliram na poslance Državnega zbora, da ob tej priložnosti posvojijo katerega od amandmajev oziroma vse amandmaje, da se vsaj do plenarnega zasedanja omogoči tudi dokončno razčiščenje z ustreznimi argumenti posameznih vprašanj in ne nazadnje, da si pogledate tudi, kaj sporočajo iz Evropske federacije investitorjev, resni ljudje, kot so direktor nemške tovrstne asociacije, sestrske in pa francoske, ki ne nazadnje zastopajo veliko število individualnih investitorjev v Evropi. Drugo vprašanje torej je vezano na izplačilo dividend, pri čemer seveda želimo, da se ta lahko strnejo. V številnih primerih je izplačevanje dividend postalo strošek, ne pa donos za manjšinske delničarje. Namreč, tukaj spet ni nikakršnih omejitev za finančne posrednike in iz tega naslova, seveda, je samo izplačilo dividende večji strošek, kot pa sama dividenda, ki jo bi naj prejel, vsaj formalno prejel, pa je sploh ne prejme imetnik. S tem v zvezi, še enkrat, je absolutno nerazumljivo iz naše strani, da Ministrstvo za finance ne sprejme za dobro voljo takšnega predloga in področja, ki je absolutno unikatno v Republiki Sloveniji, v svetovnem merilu unikatno, kjer se nam vsi čudijo, da je lahko strošek izplačila dividende večji, kot dividenda sama, ne uredi. Pri tem navajajo, da je pa v Iliriki, borznoposredniški družbi to moč urediti. Imam dokument, tudi je v vaših materialih, ki jasno izkazuje, da temu ni tako, kjer Ilirika odgovarja, da tega pač oni ne počnejo. In tretji sklop, s tem seveda tudi zaključujem, je vprašanje ukinitve posameznih borznoposredniških družb, pri čemer se dogaja, da dejansko nimajo možnosti imetniki. Zadnji takšen primer je prodaja borzno posredniške družbe Alta oziroma njenega…
Gospod Verbič, vi ste zdaj prekoračili dovoljen čas, tako da prosim, da prenehate in vam jemljem, odvzemam besedo. 12 minut sem vam dovolil, 10 sem vam dal na razpolago, tako da prosim, da izklopite mikrofon, da nadaljujemo s sejo.
Kristjan Verbič
Škofa. Jaz upam, da je želja, da se sprejmejo čim boljše odločitve.  Hvala lepa.
Nadaljujemo s sejo. In sicer predlagam odboru, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Se pravi, da prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati? Potem dajem na glasovanje amandma k 1. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 2. do 4. člen Zakona h katerim ni vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) V razpravo dajem 5. člen in spremembo amandmaja k 5. členu. ali želi kdo razpravljati? Ne želi nihče. Dajem na glasovanje spremembo amandmaja k 5. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 6. do 9. člen zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Nihče.  V razpravo dajem 10. člen h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Če ne, potem začenjamo glasovanje o amandmaju k 10. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 11. do 28. člen predloga zakona. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) prehajamo na odločanje o 29. členu h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Če ne, potem prehajamo na odločanje o amandmaju k 29. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 30. in 31. člen zakona h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na odločanje k 32. členu h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo k odločanju o amandmaju k 32. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo k razpravi o 33. do 47. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.)  Prehajamo na obravnavo 48. člena h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Nihče. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 48. členu. Glasujemo.   (nadaljevanje) Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Prehajamo k razpravi o 49.-60. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Naslednji je 61. člen h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Če ne, potem prehajamo k glasovanju o amandmaju k 61. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Amandma je bil vložen tudi k 62. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne, odločamo o amandmaju k 62. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče) Amandma je sprejet. Prehajamo k razpravi o 63. - 65. členu zakona, h katerem ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Nihče. Prehajamo k 66. členu, h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo k odločanju o amandmaju k 66. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Prehajamo na razpravo k 67. - 93. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Nihče.  Amandma je bil vložen k 94. členu in tudi sprememba amandmaja. Razpravljamo o amandmaju k 94. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na odločanje k spremembi amandmaja k 94. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Amandma je bil vložen tudi k 95. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo k odločanju o amandmaju k 95. členu zakona.  Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Začenjam razpravo o 96. členu zakona, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 97. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 97. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Prehajamo na razpravo k 98. – 101. členu zakona, h kateremu niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Nihče. K 102. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Prehajamo k odločanju o amandmaju k 102. členu Zakona. Glasovanje. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Prehajamo k razpravi o 103. – 105. členu zakona, h katerem ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne.  Prehajamo k odločanju o 106. členu, h kateremu je bil vložen amandma, ali želi kdo razpravljati? Če ne, potem prehajamo k odločanju o amandmaju k 106. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo k razpravi od 107. do 109. členu zakona, h katerem niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravljati? Ne. K 110. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati?  Prehajamo na odločanje o amandmaju k 110. členu zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na razpravo k 111. do 136. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? K tem členom niso bili vloženi amandmaji. Ne želi. K 137. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Prehajamo na odločanje o amandmaju k 137. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na razpravo k 138. do 151. členu zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravo? Ne. K 152. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne.  Prehajamo na odločanje o amandmaju k 152. členu zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. K 153. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne.  Prehajamo na odločanje o amandmaju k 153. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo k 154. členu zakona h katerem ni bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. K 155. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Če ne, potem prehajamo na glasovanje o amandmaju k 155. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Začenjam razpravo o 156. Do 181. členu h katerem niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravo? Ne. K 182. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 182. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Začenjam razpravo o 183. Do 185. členu h katerem niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? Ne. Prehajamo k 186. Členu, h katerim je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 186. členu zakona. Glasujemo.  (nadaljevanje) Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 187. – 193. členu, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. K 194. Členu zakona je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 194. členu zakona.  Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. K 195. členu zakona je bil vložen amandma. Želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 195. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 196. – 210. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo k 211. členu, h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne, zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 211. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Začenjam razpravo o 212. – 221. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne. K 222. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne, prehajamo na odločanje o amandmaju k 222. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 223. – 230. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravo? Ne. Amandma je bil vložen k 231. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 231. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Začenjam razpravo o 232. – 242. členu zakona, h kateremu niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo na obravnavo 243. člena, h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne želi, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 243. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Začenjam razpravo o 244. – 246. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo k 247. členu zakona, h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne želi. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 247. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 248. – 250. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo k 251. členu zakona, h kateremu je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 251. Členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 252. – 259. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. K 260. členu zakona je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 260. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 261. členu zakona, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravo? Ne. K 262. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati o amandmaju? Ne. Zato prehajamo k glasovanju o amandmaju k 262. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 263. – 287. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 288. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 288. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Amandma je bil vložen tudi k 289. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 289. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 290. – 298. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 299. členu zakona je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 299. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 300. – 310. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo k 311. členu, h kateremu je bil vložen amadma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 311. členu. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. K 312. členu je prav tako bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 312. členu zakona.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo k odločanju o 313. členu h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Če ne, potem prehajamo na odločanje k 313. členu.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 314. Do 321 členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 322. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 322. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o 323. h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 324. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Če ne, potem prehajamo na odločanje o amandmaju k 324. členu zakona.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo od 325. do 329 členu zakona h katerim niso bili vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 330. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne želi, zato prehajamo na glasovanje o amandmaju k 330. členu zakona.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. K 331. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 331. členu zakona.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Tudi k 332. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Če ne, potem prehajamo k odločanju o amandmaju k 332. členu.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 333. členu zakona h katerim ni bilo vloženega amandmaja. Želi kdo razpravo? Ne želi. K 334. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 334. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 335. – 340. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravo? Ne. K 341. členu zakona je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 341. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 342. – 346. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. K 347. členu zakona je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne, prehajamo na odločanje o amandmaju k 347. Členu zakona.  Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Začenjam razpravo o 348. – 350. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne želi. K 351. členu zakona je bil vložen amandma. Želi kdo razpravo? Ne želi, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 351. Členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 352. – 367. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. K 368. Členu je bil vložen amandma. Želi kdo razpravo? Ne, zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 368. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 369. – 375. členu, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 376. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? N želi, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 376. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Prehajamo oziroma odpiram razpravo o 377. – 384. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo k 385. členu, h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne, zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 385. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 386. do 390. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 391. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne.  Zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 391. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 392. do 405. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 406. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 406. členu.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 407. do 419. členu zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. K 420. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 420. členu.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 421. do 430. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 431. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 431. členu.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 432. do 449. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 450. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne želi. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 450. Členu zakona.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 451. členu zakona h kateremu ni bilo vloženega amandmaja. Želi kdo razpravo? Ne. K 452. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 452. členu.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 453. do 455. členu zakona h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 456. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 456. členu.  Glasujemo. (nadaljevanje) Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. K 457. členu je bil ravno tako vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 457. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. K 458. členu je bil prav tako vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 458. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. K 459. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 459. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 460. in 461. členu zakona, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. K 462. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 462. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Amandma je bil vložen tudi k 463. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 463. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo 464. – 490. členu zakona, za katere ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravo? Ne. K 491. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 491. Členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo 492. – 499. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Amandma je bil vložen k 500. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Ne. Amandma je bil vložen k 500. členu zakona. Ali želi kdo razpravljati? Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 500. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo 501. – 510. členu zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravo? Ne. Amandma je bil vložen k 511. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 511. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 512. členu zakona h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravo? Ne. Amandma pa je bil vložen k 513. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 513. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 514. do 525. členu zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. Amandma je bil vložen k 526. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 526 členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 527. do 531. členu zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. Amandma je bil vložen k 532. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 532 členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 533. do 535. členu zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. Amandma je bil vložen k 536. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 532. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 537. in 538. členu zakona h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. Amandma je bil vložen k 539. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 539. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 540. do 542. členu zakona h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne. Amandma je bil vložen k 543. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 543. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 544. členu zakona h katerem ni bil vložen amandma. Želi kdo besedo? Ne.   (nadaljevanje) Prehajamo na 545. člen, h kateremu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 545. členu. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 546. – 548. členu, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? Ne želi. Amandma je bil vložen k 549. členu zakona. Ali želi kdo besedo? Ne, zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 549. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Amandma je bil vložen tudi k 550. členu zakona. Ali želi kdo besedo? Ne, zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 550. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Amandma je bil vložen tudi k 551. členu zakona. Ali želi kdo razpravo? Ne, zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 551. členu zakona.  Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet.  Odpiram razpravo o 552. – 555. členu zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravo? Ne želi. K 556. členu zakona je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 565. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 557. in 558. členu zakona, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? Ne želi. Amandma je bil vložen k 559. členu zakona. Želi kdo besedo? Ne, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 559. Členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Odpiram razpravo o 560. členu zakona, h katerem ni bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. K 561. členu zakona je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne, zato prehajamo k odločanju o amandmaju k 561. členu zakona. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. No tako, gospe in gospodje, kolegice in kolegi, zdaj pa prehajamo k zadnjem členu. Še malo, pa bomo zaključili, kar se tega tiče. K 562. členu je bil vložen amandma. Ali želi kdo razpravljati? Kolega poslanec Franc Kramar, prosim.
Ne bom razpravljal o amandmaju, bom pa povedal svoje mnenje glede tega zakona. Jaz zdaj sicer ne vem kdo je ta zakon pisal. Očitno ga je pisal zelo zanič, ker ga mi zdaj popravljamo že kar eno uro, se mi zdi, z amandmaji. Zdaj, jaz bi predlagal vladi, kot predlagatelju, da drugič pripravi bolj usklajen predlog drugih zakonov, ker tak način, da mi zdaj popravljamo zakone takole, z amandmaji, se mi ne zdi smiseln.
Hvala lepa. Še želi kdo razpravo? Če ne, potem prehajamo na odločanje o amandmaju k 562. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Tako, na ta način tudi zaključujem razpravo o členih in v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora zdaj prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj, se pravi vseh 562. členih Zakona o trgu finančnih instrumentov. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejet. S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila Odbora za finance. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora in predlagam, da to opravim sam, kot predsednik odbora. Ne vidim nasprotovanja, zato s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE. Tudi tukaj gre za nujni postopek. Predlagatelj zakona je vlada. Kolegiji predsednika Državnega zbora je na 5. seji dne, 31. septembra 2018 potrdil nujni postopek za sprejem zakona. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, zakonodajno pravne službe ter agencije za trg vrednostnih papirjev. Prejeto gradivo k predlogu zakona obsega: mnenje zakonodajno pravne službe, z dne 22. 10. 2018, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, z dne 24. 10. 2018. Amandma k 20. členu zakona so vložile poslanske skupine koalicije in sicer dne 29. 10. 2018. Pričenjam 2. obravnavo predloga zakona. Ali želi predstavnik vlade podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Besedo ima državni sekretar, gospod Metod Dragonja, izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci in spoštovani ostali prisotni. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za opravljanje je odprava sklicevanja na sedaj veljavne določbe Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki bodo s sprejetjem novele tega zakona prenehali veljati ter navedba sklicevanj na novi Zakon o trgu finančnih instrumentov. Direktiva UCITS, ki se je prenesla v zakon ZISDU-3, v 6. členu določa storitve, ki jih lahko upravljajo družbe za upravljanje. Poleg storitev upravljanja investicijskih skladov lahko družbe za upravljanje upravljajo tudi storitve gospodarjenja s finančnimi inštrumenti in pomožne storitve, kot so investicijsko svetovanje, v zvezi s finančnimi inštrumenti ter hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov. Na ta način prihaja do uskladitve celotnega tega zakonodajnega paketa, zato predlagamo, da najprej matično delovno delo in Državni zbor predlog novele zakona podpre.
Hvala lepa. Ali želi besedo tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora? Želi. Besedo ima gospa Tina Marlot, izvolite.
Valentina Marolt
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je večina predlaganih sprememb potrebna zaradi spremenjene ureditve v novem predlogu Zakona o trgu finančnih instrumentov, torej ZTFI-1. V pisnem mnenju smo opozorili, da je treba zaradi odvisnosti tega predloga zakona odrešitev nosilnega predloga ZTFI-1 v zakonodajnem postopku zlasti v okviru sprejemanja amandmajev skrbeti za njuno medsebojno usklajenost. V zvezi s tem opozarjam, da se 4., 6., 9., 16. in 19. člen tega predloga zakona sklicujejo neposredno na posamezne člene ZTFI-1 h katerim so bili ravnokar, torej na prejšnji točki sprejeti amandmaji, zato je treba tem členom v nadaljnjih obravnavah posvetiti posebno pozornost. Glede pripomb k posameznim členom ugotavljamo, da amandma k 20 členu sledi naši pripombi s pisnega mnenja. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Gospod Komac, izvolite.
Oskar Komac
Hvala predsednik, zelo na hitro. Komisija predlog zakona podpira. Hvala.
Hvala lepa. Na vrsti je predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev gospod Pinoza, želite besedo? Izvolite.
Primož Pinoza
Hvala lepa, tudi jaz bom zelo kratek. Agencija je seznanjena z besedilom zakona in se strinja s takim besedilom, kot je predlagan.
Hvala lepa. Samo trenutek, da ugotovimo naš kvorum. /štetje in glas iz ozadja/ Prekinjam sejo Odbora za finance za deset minut, nadaljujemo ob 16. uri in deset minut, ker moramo do takrat zagotoviti sklepčnost, da bomo lahko veljavno sprejemali odločitve. Nadaljujemo torej ob 16. uri in deset minut. To je popolnoma neresno.
Gospe in gospodje, predlagam, da nadaljujemo, tako kot je bilo dogovorjeno, ura je 16.10. Vidim pa, da kolega Pogačnik odhaja. /glas iz ozadja/ Samo kdaj? /smeh/ /glas iz ozadja: »Ne, ne moremo, če bo treba glasovati ne moremo, ne.«/ Trenutno nas je devet, ne. Odbor ima 19 članov in 9 od 19 še nikoli ni bila polovica. Vsaj jaz mislim, da ne no. Tako, da zdaj prosim, da tamle poiščete manjkajoče poslance in jih pokličete naj pridejo opravljat svoje delo, ker res nima smisla, da to prekinjamo zdaj še naprej, zato ker se določenim ne ljubi biti na seji. Pa so to dolžni storiti namreč, zato. Tako da, mi smo pri Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za opravljanje opravili predstavitve oziroma /glas iz ozadja/ opravili smo tisto, kar je predlagatelj in pa povabljeni, kar so imeli povedati. Trenutno nas je prisotnih deset članov in članic odbora, tako da smo sklepčni in odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. Člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne nasprotuje. To se pravi, da prehajamo na razpravo in odločanje o členih in o vloženem amandmaju.  V razpravo dajem člene od 1 do 19. Od prvega do devetnajstega, h katerim ni vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravo? Ne želi.  V razpravo dajem nato 20 člen, h kateremu je bil vložen tudi amandma poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati o 20. členu? Ne želi. Zato dajem na glasovanje amandma k 20. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem člene od 21. do 25. h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Zato zaključujem razpravo o členih in razpravo ter odločanje o amandmaju. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je sklep sprejet. Ugotavljam tudi, da so členi sprejeti. S tem smo zaključili drugo obravnavo Predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandma se vključi v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Moramo še določiti poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da to opravim sam, kot predsednik delovnega telesa. V redu. Zato na ta način tudi zaključujem tretjo točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UPRAVLJAVCIH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV - NUJNI POSTOPEK. Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na peti seji dne 31. julija letošnjega leta potrdil nujni postopek za sprejem zakona. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe ter Agencija za trg vrednostnih papirjev. Prejeli ste tudi dodatno gradivo k predlogu zakona in sicer mnenje Zakonodajno-pravno službe Državnega zbora z dne 22. oktobra 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 24. oktobra 2018.  (nadaljevanje) Amandmaji do tega trenutka niso bili vloženi. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Ali želi predstavnik vlade podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Besedo ima državni sekretar, gospod Metod Dragonja. Prosim.
Metod Dragonja
Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni.  Tudi ta zakon je del zakonodajnega paketa, ki ima namen prenesti ustrezne evropske direktive v pravni red Republike Slovenije. Direktiva o alternativnih investicijskih skladih v 6. členu določa, da se za storitve z gospodarjenja s finančnimi inštrumenti in pomožne storitve uporabljajo določbe MiFIT direktive. Ta člen direktive je večinoma prenesen v pododdelek 2414(?) za predloga zakona, ki ureja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve in sicer tudi prek sklicevanja na Zakon o trgu finančnih inštrumentov v bistvu usklajuje vse določbe, tako da so med seboj ti zakoni usklajeni. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi besedo tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe? Besedo ima gospa Tina Marolt. Prosim.
Valentina Marolt
Hvala za besedo.  Zakonodajno-pravna služba je z vidika svojih pristojnosti preučila tudi ta predlog zakona in k njemu dala pisno mnenje iz enakih razlogov kot smo jih navedli glede prejšnjega predloga zakona, bi tudi v zvezi s tem predlogom zakona s pravno-sistemskega vidika želela poudariti predvsem potrebo po njuni medsebojni usklajenosti, mislim po medsebojni usklajenosti nosilnega predloga zakona ZTFI in tega predloga zakona in v zvezi s tem opozarjam, da se 12., 22., 24. in 25. člen tega predloga zakona, sklicujejo neposredno na posamezne člene ZTFI1, h katerim so bili pri 2. točki današnje seje sprejeti amandmaji in je zato treba tudi k tem členom v nadaljnjih obravnavah posvetiti posebno pozornost. Hvala.
Hvala lepa. Ali želite besedo tudi gospod Komac iz Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Izvolite.
Oskar Komac
Hvala predsednik. Komisija Državnega sveta predlog zakona podpira.
Hvala lepa. Ali želite besedo tudi predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev? Gospod Primož Pinoza, izvolite.
Primož Pinoza
Hvala lepa gospod predsednik. Tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev ta predlog zakona podpira.
Hvala lepa.  Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih, v skladu s tretjo alinejo 1. odstavka 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. Prehajamo na odločanje in razpravo o členih. Amandmajev, ponovno poudarjam, ni bilo vloženih. V razpravo dajem vse člene, od 1. do 31., saj amandmaji niso bili vloženi. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi.  Na ta način tudi zaključujem razpravo o členih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.  Glasujemo. Kdo je za? (9 članov) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu. Moramo določiti še poročevalca za sejo Državnega zbora. Tudi tokrat predlagam, da to opravim sam. Se strinjamo? Dobro, na ta način tudi zaključujem 4. točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O VRČAILU DENARNIH SREDSTEV V REPUBLIKO SLOVENIJO IZ POSAMEZNIH DAVČNIH OAZ, 2. OBRAVNAVA.  Predlagatelj zakona je Državni svet. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Državnega sveta kot predlagatelji, Ministrstva za finance ter predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je naslednje: komentar in pripombe gospoda Lukača, k predlogu zakona, z dne 15. decembra 2017 in z dne 25. januarja 2018, mnenje Evropske centralne banke, z dne 14. februarja 2018, mnenje vlade Republike Slovenije, z dne 15. februarja 2018 in mnenje zakonodajno pravne službe, z dne 19. marca 2018. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 2. novembra 2018. Amandmaji niso bili vloženi. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Ali želite predstavnik Državnega sveta, gospod Oskar Komac podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, imate besedo.
Oskar Komac
Hvala gospod predsednik. Ne bom dolg, pa vendarle mislim, da je potrebno še nekaj k temu reči in doreči. Zdaj samo, bom rekel, »background« zakona, mislim, da je pravzaprav namen zakona vsem nam tukaj in tudi širši javnosti znan in vključen. Mi smo imeli razpravo v Državnem svetu na to temo oziroma organizirali smo tudi posvet. Številke, ki izvirajo iz pretakanja denarnih sredstev davčne oaze, so vsekakor skrb vzbujajoča. Po nekih ocenah se v davčnih oazah trenutno nahaja okrog 18 do 23 bilijonov evrov, to je seveda nepredstavljiva vsota in gre za okrog 10 % svetovnega bruto družbenega proizvoda. Če to apliciram na samo Slovenijo, so nekje ocene okrog 100 milijard zunaj, kar pomeni, oziroma okrog 35 milijard evrov samo za Slovenijo, kar pomeni nekje z izgubo, po oceni, okrog 500 do 700 milijonov evrov državnega proračuna oziroma državne blagajne. Verjetno ni potrebno posebej razlagati, kaj bi lahko in kakšne probleme bi lahko s tem denarjem rešili. Zdaj, davčne oaze so postale aktualne v zadnjih 30 letih, kar po mojem oziroma po našem mnenju sovpada, pravzaprav z, če hočete tole ekonomijo neoliberalnega pristopa v svetu, ko se je dejansko zmanjševalo davke in prispevke na eni strani z ambicijo, da bo s tem pospešili gospodarsko rast. Gre za neko spodbujanje ekonomike ponudbe, se pravi, bogatejši bi postali še bogatejši in bi s tem tudi nekaj prikapljalo do spodnjih slojev, če temu tako rečem. To seveda se ni zgodilo. Vsi ti viški, ki so nastali po / nerazumljivo/ v Združenih državah Amerike ali pa / nerazumljivo/ v Veliki Britaniji, so se v veliki meri odlili v davčne oaze. S tem, ko se je, bi rekel, na eni strani rasla dodana vrednost na zaposlenega in je ob istočasni relativni stagnaciji plač, je seveda nastalo to, da so postale, bom rekel, ogromni dobički, ostali(?) v družbah in zdaj je že tudi v empirično dokazano, da samo davčne olajšave ne pomenijo gospodarske rasti. Ob tem je potrebno še nekaj drugega, ob krizi zadnjič smo zagotovili najmanj zagotovljeno agregatno povpraševanje, ker sicer noben podjetnik ne bo vlagal teh viškov v nadaljnji razvoj, v nadaljnje poslovanje, če nima na drugi strani zagotovljenega poslovanja. Te številke in te težave imajo, po mojem mnenju, / nerazumljivo/ približno v temu, kar sem povedal. Zdaj, da to ni nekaj namišljenega, je seveda ogromno, bom rekel, ogromno dokazov. Prej sem govoril o nekih razpravah in ocenah, ki smo jih imeli. Recimo sama, tudi naša davčna uprava je ugotovila, ko je šla, na podlagi tudi tega, kontrolirat v letu 2016 nekatere transakcije, ki so bile recimo v zneskih od 7 milijonov in pol navzdol in seveda potem odmirala dodatno davek od tega. To so stvari, ki so javno objavljene in se jih da preverit. Se pravi tudi ti empirični dokazi vsekakor obstajajo. Zdaj, kako to v svetu rešujejo; ena od pripomb je bila tudi, da tukaj smo nekako mi mogoče petelini, ki prezgodaj pojejo ali nekaj podobnega, ne. To bi težko rekli. Recimo Nemčija ima to zakonodajo dosti dobro že urejeno. Pa kljub temu jaz ne vidim nobenega razloga, da ne bi bili mi nekje na čelu te borbe proti davčnim oazam, v izključnem interesu, bom rekel države in davkov, ki se skozi to utajujejo. Sam zakon je, bom rekel, dokaj enostaven. Gre v bistvu zato, da se v letu od osamosvojitve oziroma od 25. 6. 1991, do dneva volitve zakona dejansko obdavčijo, če temu tako rečemo oziroma 20 procentov nakazanih sredstev v davčno oazo od teh zneskov. Po dnevu volitve zakona je to 22 odstotkov teh sredstev, ki so bila nakazana v davčno »osovo«, govorimo o nekem prostovoljnem pristopu, neke vrste davčni aboliciji, k ali kako naj temu rečem. Tisti, ki pa tega ne bi izpolnili, je pa določena kazen v višini 80 procentov dejansko nakazanih denarnih sredstev v davčno oazo. Kot sem rekel, zakon je dokaj, bom rekel, ni dolg, če temu tako rečem. Nima veliko členov pa kljub temu, ali pa ravno zaradi tega, mislimo da bi lahko bil tudi učinkovit. Problem davčnih oaz je pravzaprav iz dneva v dan večji. Tudi z seveda elektronskim poslovanjem in s kupovanjem in prodajanjem preko interneta je to še dodatno spodbujeno. Treba je mogoče tudi nekaj dodati še k temu, zakaj bi morala država priti nazaj do tega denarja. Danes je bila ob 2. uri - žal nisem imel časa - predstavitev ene knjige Podjetna država na Kemijskem inštitutu, ki jo je izdala ena ameriško-italijanska ekonomistka in v bistvu ona dokazuje, da je vse to, da so vsi ti največji bogataši na svetu pravzaprav obogateli skozi projekte, ali pa raziskave, ki jih je financirala država. Če pogledate iPhone, ne. Tu v tem iPhone je vseh 12 najbolj osnovnih komponent, od programske opreme do tekočih kristalov do procesorjev in tako naprej v bistvu financirala država raziskavo in razvoj. Steve Jobs in kompanija so to zapakirali v svojo korporativno upravljanje in našli države po svetu, ki so pripravljene za mogoče 10 procentov vrednosti, kolikor stane v trgovini ta telefon, narediti. To lepo zapakirali v zgodbo in nam prodali. Tudi zato je treba o temu govoriti, ko govorimo o davčnih oazah. Kdo je v bistvu omogočil nekatere stvari. To kar se danes govori, da je treba vse prodati, da je država slab lastnih, to ni ravno tako. To je, tako bom rekel, neko mnenje na počez, če greš pa zadeve malo v globino pogledati pa temu vidiš, da tudi slučajno temu ni tako. Podobno je v farmaciji, podobno je v kemiji, se pravi v najbolj »propozilnih« dejavnostih se ta zadeva izredno lepo kaže. Skratka, namen zakona mislim, da je dovolj jasen. Glede na to, da smo tukaj pravzaprav orali ledino, moj kolega Dragoščan Javič, ki je, sicer ni več v funkciji državnega svetnika, je, bom rekel, tu opravil veliko in ogromno delo. In glede na to, da smo to pač orali, je pač ta predlog takšen, kot je danes pred vami na mizi. Jaz /nerazumljivo/ realen glede na vsa mnenja, ki so, ki sem jih prebral in pregledal. Je seveda vprašljiva podpora tega zakona, vendar bi pa vsekakor želeli, da bi vsaj danes sprejeli neko usmeritev za naprej, da se dejansko nekaj na tem področju  (nadaljevanje) pravzaprav v korist vseh naredi. Se pravi, da se, v kolikor ta zakon ni dovolj popoln, dodelan, da se takšnega pripravi. Jaz sem že pri prvi točki ali drugi rekel, da so to že neke določene usmeritve v to smer, da se dejansko ti tokovi zajezijo, ker sicer… ne bi rad šel dlje, ampak sicer mislim, da bo bodočnost zelo slaba, predvsem za delovanje držav, da bodo korporacije kar še niso dejansko ugrabile, še tiste ostanke države, ki tukaj ostajajo in bo zadeva na koncu postala samo izvotljena. Toliko za uvod, hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednja je na vrsti predstavnica zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, besedo ima gospa Metoda Horvat Pirnat. Prosim.
Metoda Hrovat Pirnat
Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje skladno s pristojnostjo, ki jo ima. V zvezi s predlogom zakona ima Zakonodajno-pravna služba več splošnih pripomb, ki se nanašajo na njegovo neskladnost z ustavo, deloma pa tudi s pravnim redom Evropske unije.  Jaz bom predstavila oziroma izpostavila nekaj splošnih pripomb in sicer prvo je treba izpostaviti pripombo, ki se nanaša na retroaktivnost, oziroma povratno veljavo predloga zakona. V delu, v katerem predlog zakona določa obveznost plačila dajatve za transakcije v določena območja davčne oaze, ki so bila izvedena pred uveljavitvijo predloga zakona, je njegov retroaktivni učinek očiten. Nanaša se na vse transakcije, ki so bile izvršene od 25. junija 1991 dalje. Ker so obdavčljiv dogodek te transakcije, je jasno, da se nanaša na pravne položaje, ki so bili v preteklosti že zaključeni. Tako učinkovanje pa je v neskladju s 1. odstavkom 155. člena Ustave, ki prepoveduje povratno veljavo, oziroma povratni učinek predpisov vključno z zakoni. 2. odstavek 155. člena Ustave sicer dopušča, da imajo posamezne določbe zakona povratni učinek, če to zahteva javno korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Taka javna korist mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena, glede na to, da se z njo utemeljuje izjema od ustavne prepovedi povratnega učinkovanja predpisa. Ničesar takega v predlogu zakona ni, saj le predlog zakona splošno navaja, da se s tem preseže nelegitimna neskladja med denarnimi nakazili v davčne oaze in davčnim primanjkljajem v proračunu države. Nadalje, zlasti pa ni izpolnjen drugi kumulativni del za dopustnost retroaktivnosti in sicer, da se s predlogom zakona ne posega v pridobljene pravice. Naložitev javne dajatve vedno pomeni poseg v pravico razpolagati s premoženjem zavezanca. Tu je treba izpostaviti, da je Ustavno sodišče že v več odločbah sprejelo stališče, da povratna obdavčitev dohodkov ni v skladu s 155. členom Ustave, ker se s tako naloženimi davčnimi obveznostmi posega v pridobljeno pravico razpolaganje z dohodkom. Zdaj analogno, seveda to velja za katerokoli denarna sredstva zavezanca, ki jih je pravno veljavno pridobil. Glede na navedeno, je torej očitno, da gre za naložitev obvezne javne dajatve s povratnim učinkom in da je predlog zakona v delu, v kolikor se nanaša na transakcije v davčne oaze pred njegovo uveljavitvijo, v neskladju s 155. členom Ustave.  Zdaj v tej zvezi zakonodajna služba opozarja na to, da je bil iz enakih razlogov razveljavljen 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, to je v zadevi Kramar, ki je nalagal obdavčitev za dohodke izplačane pred njegovo uveljavitvijo. Torej, druga pripomba splošne narave se nanaša na to, da predloga zakona obravnava glede naložitve 20 procentnega plačila vse transakcije v davčne oaze enako, ne glede na to, ali je šlo za pravno dopustno dokazilo, ki ni predstavljajo izogibanja plačila davka, ali ne. Predlog zakona ne ureja oziroma ne dopušča nobenega postopka v katerem bi zavezanec lahko dokazoval,da je bilo nakazilo pravno, povsem zakonito in pravilno in da navedene 20 procentne obveznosti ni dolžan plačati, seveda ob predpostavki oziroma celo, če ib bila naložitev te obveznosti za nazaj ustavno dopustna. S tem je zavezancu povsem onemogočeno v kakršnemkoli postopku varovati svoje pravice, onemogočeno pa mu je tudi sodno varstvo. Zakonodajno-pravno služba je s tem v zvezi izpostavila 22. člen Ustave, ki zagotavlja enako varstvo pravic in zagotavlja pravičen postopek, v katerem so zavezancu zagotovljene temeljne procesne pravice, kot so navajanje dejstev in dokazov, svoja pravna nadziranja/?/, sodelovati v postopku z enakimi pravnimi instrumenti kot organ, ki vodi postopek. S tem v zvezi tudi izpostavljamo 25. člen Ustave v zagotavljanju pravice do pritožbe in pravico do sodnega varstva iz 23. Člena Ustave. To pomeni, da zavezanec ne more učinkovito varovati svojih pravic, saj je razlog obdavčitve transakcija sama po sebi in dokazovanje njene pravilnosti po predlogu zakona ni mogoče. Dalje. Predlog zakona ne ureja razmerja do drugih davčnih zakonov, ki obdavčujejo dohodke pravnih oziroma fizičnih oseb, pa tudi do zakona, ki ureja davčni postopek. /nerazumljivo/ z zakoni imajo med drugimi določbe, ki naj preprečujejo izogibanje obdavčitev tudi v primeru transakcij v davčne oaze. Tudi sam predlog zakona navaja, torej v točki ena - ocena stanja in razlogi za sprejem zakona, da FURS pri nadzoru določnih sumljivih transakcij na podlagi veljavne zakonodaje vodi določene postopke in v zvezi s tem tudi naloži dodatne davčne obveznosti v primeru ugotovljenih nezakonitosti in nepravilnosti. Nadalje, predlog zakona sploh ne ureja vprašanj, ki nastanejo v zvezi s kolizijo med predlaganim zakonom in veljavnimi zakoni, tako glede davčne obremenitve, kot tudi glede postopka, ki ga vodi. Tu v nadaljevanju izpostavimo nekaj vprašanj, ki jih tu ne bom ponavljala, prav zato pa bi z uveljavitvijo nastalo veliko pravnih nejasnosti in neurejenosti. Zdaj, Slovenija je pravna država, tako določa drugi člen. V številnih odločbah je Ustavno sodišče tudi že poudarilo, da to pomeni zahtevo pri jasnosti in določnosti predpisov. Predlog zakona bi glede razmerja do drugih davčnih zakonov povzročil toliko nejasnosti in nedoločnosti, da je po mnenju Zakonodajno-pravno službe v neskladju z drugim členom Ustave. Torej nadaljnja splošna pripomba, četrta po vrsti, je predlog zakona bi s tem, ko bi dodatno obdavčil vse transakcije v davčne oaze, naložil dodatno plačilo davka tudi v primeru, ko je davčna obveznost že bila pravnomočno ugotovljena. S tem bi posegel v pravnomočno urejena pravna razmerja. Tu izpostavljamo 158. člen Ustave. In še zadnje. Zadnja splošna pripomba; predlog zakona je tudi v neskladju z evropskim pravom. Kot upravičeno opozarja Evropska centralna banka v mnenju z dne 14. 2. 2018 je v tem, ko predlog zakona dodatno obdavčuje transakcijo v nekatera območja, ki jih predlog zakona imenuje davčne oaze, ki so članice Evropske unije v neskladju z zahtevo prava Evropske unije po prostem pretoku kapitala. Taka obdavčitev transakcij lahko predstavlja nedopustno oviro temu postopku. Nadalje, še predlog, poleg te zahteve po posredovanju podatkov, ki pa jih določi 9. člen predloga zakona, lahko predstavljajo poseg v pravila zaupnosti iz direktive 2013/36/EU(?). V nadaljevanju smo podali še pripombe na člene, torej na večino členov zakona in sicer k 3., 5., 6., 8., 9., 10., 11. in 12. členu, amandmajev, kot smo slišali, ni, zato jih podrobno ne bom povzemala. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem še predstavnici Ministrstva za finance, to bo državna sekretarka Natalija Kovač Jereb, izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, poslanke. Vlada Republike Slovenije se strinja s stališčem, ki ga je sprejela vlada v prejšnjem mandatu in pomenom boju proti nezaželenim posledicam, ki so povezane z davčnimi oazami in so globalnega značaja. Vlada na področju boja proti davčnim utajam in goljufijam vseskozi zavzema aktivno vlogo in meni, da je za ta boj ključnega pomena sodelovanje med državami, saj posamezna država v boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom, agresivnemu davčnemu načrtovanju davčnim oazam in neizpolnjenim davčnim obveznostim precej nemočna. Tako vlada aktivno podpira oziroma sodeluje pri pripravi ukrepov, ki na mednarodni ravni naslavljajo to problematiko, pri tem pa izpostavlja mednarodno izmenjavo informacij, s poudarkom na avtomatični izmenjavi in področju podjetniškega obdavčevanja. Vlada se strinja z navedbo predlagatelja, da se lahko ravnanja, ki jih na splošno naslavlja predlog zakona o škodenju državnemu proračunu in da se zaradi tega podlaga bremena na družbo oziroma državljane kljub namenu, ki ga predlog zakona zasleduje, pa vlada Republike Slovenije meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Med razlogi, ki utemeljujejo takšno stališče, je izpostaviti, da po predlogu zakona, so naslovniki vračila oziroma obdavčitve tudi tisti zavezanci, ki niso oziroma ne bodo pridobili nobene davčne ugodnosti oziroma tisti, katerih nakazovanje denarnih sredstev ni oziroma ne bo pomenilo nedopustnega davčnega izogibanja. K obdavčitvi po predlogu zakona spadajo celo takšni primeri, ko fizična oseba nakaže sredstva za plačila storitev ali za nakup predmetov, kar pa ni v neskladju z nobenim pravnim redom. Po predlogu zakona imajo položaj davčnih oaz tudi mednarodne organizacije, predlog zakona pa ne pove, za katere mednarodne organizacije gre. Predlog zakona ne določa, kakšna so razmerja do določenih veljavnih predpisov, ki že urejajo davčno obravnavo od prenosa dohodkov ali v davčno ugodnejše jurisdikcije oziroma do veljavnih ukrepov, ki preprečujejo odlivanje neobdavčenih dobičkov iz Republike Slovenije in s katerimi se preprečuje davčno izogibanje. V zvezi s tem bi še rada poudarila, da prej smo v 1. točki predstavljali direktivo in dva instituta, ki se implementirata v Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ravno preprečuje taka delovanja, se pravi, spremlja delovanje mednarodnih podjetij, tam kje odpovedo, inšpeciranje(?) transfernih cen, pride ta inštitut CAF(?) v poštev, moram pa še poudariti, da imamo v Zakonu o davčnem postopku 68.a člen, ki govori o odmeri davka od nenapovedanih dohodkov, se pravi, kjer davčni organ lahko opravi cenitev, pri fizični osebi, ob tem da lahko po, če vzamemo še v povezavi z 69. členom, davčni organ pozove fizično osebo, da odda podatke o svojem premoženjskem stanu. Hvala.
Hvala lepa. Jaz prosim tamle gospoda Ščernjaviča, da ne moti seje. Tako, mi smo zdaj zaključili tisto, kar se tiče poročila predlagatelja, vlade in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je, da je ne glede na - po moji oceni pozitivno in hvale vredno intenco zakona - zakonsko besedilo v nasprotju z vsaj desetimi členi Ustave, kar je najverjetneje velik problem. Predvsem kadar govorimo o členih, ki se nanašajo na enakost pred zakonom na uresničevanje in omejevanje pravic na enako varstvo pravic v povezavi s pravnimi jamstvi v kazenskem postopku, na pravico do sodnega varstva, pravico do pravnega sredstva in prepoved povratne veljave pravnih aktov. Stališče Vlade smo ravno tako slišali. Osebno bi k temu dodal še vsaj dve zadevi, ki se mi zdita problematični pa sta navedeni v gradivu za obravnavo te točke dnevnega reda in sicer gre za pravno dopustna navodila, ki ne predstavljajo izogibanju plačila davka. Zakaj v zakonu so namreč predmet repatriacije vsa plačila ne glede na namen. So pa seveda lahko to plačila, katerih realizacija pomeni dodatne obdavčljive prihodke v Republiki Sloveniji. Tu potem tudi predlagatelj navaja, da bi bilo jasno potrebno definirati katera nakazila so predmet obdavčitve in pod kakšnimi pogoji. Naslednja pomembna zadeva o kateri mislim, da bi tudi veljalo v bodočih postopkih posvetiti pozornost pa je definicija davčnih oaz. Zelo problematično je, če mi kot davčne oaze definiramo države, ki so članice Evropske unije, ali pa takšne države, kot sta na primer Japonska ali pa Nova Zelandija. Se pravi visoko razvite industrijske države. Zato jaz gospe in gospodje predlagam sklep in sicer, da glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe in glede na mnenje Vlade Republike Slovenije predlagam, da predlog zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz ni primeren za nadaljnjo obravnavo. In odpiram razpravo o tem predlogu sklepa. Kdo želi razpravljati? Prvi je na vrsti poslanec Luka Mesec izvolite.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav. Jaz pobudo v bistvu podpiram pa se predlagateljema zahvaljujem za trud, je pa na žalost opozorila, ki jih je izrekla Zakonodajno-pravne služba - so v bistvu preobsežna in preveč resna, da bi lahko računali, da bi ta zakon preživel, če bi že preživel obravnavo v Državnem zboru pa definitivno ne bi prestal testa na ustavnih sodiščih in tako naprej. Tako da v tem smislu bom predsednikov predlog podprl, upam pa, da se bo naprej delalo na tem predlogu. Zakaj? Prvo, mislim da sta se predlagatelja zgledovala po nemškem eksperimentu leta 2009-2010, ko je Nemčija enostavno preko - mislim, enostavno, zelo zapleteno, ampak v bistvu preko svojega finančnega ministrstva od bank v Švici, Lihtenštajnu, Luksemburgu in tako naprej, dobila sezname nemških državljanov, ki so tam odpirali transakcijske račune, seveda z namenom skrivanja denarja in je potem na podlagi teh seznamov te ljudi terjala. To je bil v bistvu zelo materialen dokaz, ki ga je imela v rokah zato, da je to počela, medtem ko ta komponenta v tem zakonu manjka. Ta zakon je v bistvu nekako zastraševalni, pač v smislu: »javite se vsi, ki ste nakazovali v davčne oaze, pa bo davek za vas samo 22 odstoten, če ne vas bomo pa nekako našli,« ampak ta nekako je preveč v zraku. Tako da bo treba v naslednjem poskusu to bolj izdelati. Drugo, mislim da se moramo tudi na drugih področjih bistveno bolj odločeno lotiti boja proti davčnim utajam. Vemo, da so povsod okrog nas, da to niso samo neki eksotični otoki, Panama, ali pa države kot so Panama, tako naprej, ampak poznamo dobro gospoda Roka Snežiča, ki je povedal, da je najbližja in najbolj učinkovita davčna oaza bližnja Bosna in Hercegovina. Vemo za zgodbe o Luksemburgu, Londonskem City-ju in tako naprej, skratka davčnih oazah, ki so znotraj Evropske unije, celo Evro območja nekatere in po neki definiciji, mislim, da je splošno veljavna v EU, velja država, kjer je obdavčitev dobička manjša od 12, 5 % za davčno oazo. Se pravi z nekoliko natančnim branjem naše obdavčitve kapitala, efektivna je bila, če se ne motim leta 2016, pri nas 11, 7 % - bi celo Slovenija lahko padla v to definicijo. To je drugi problem zakona, se pravi kaj je definicija davčne oaze in kako postopati do različnih držav, ker z Veliko Britanijo ali pa z Londonskim City-jem, tudi ožje je lahko veliko naših državljank in državljanov povsem legitimno poslovalo. Tretje. Mislim, da ne smemo gledati davčnih oaz zgolj kot nekih teh otokov, kjer so zakopane izgubljene milijarde, ampak jih je treba gledati čisto pretočno. To so enostavno luknje v svetovnem davčnem sistemu in danes imamo v vseh državah razvitega sveta neke svetovalne firme, ki ljudi usmerjajo kako naj s fiduciarnimi računi in tako naprej ali pa z odpiranjem podružnic, se izmikajo plačevanju davka v maticah. Vsi dobro poznamo podjetje Outfit7, zakoncev Login. To je ves čas poslovalo na Cipru, kljub temu, da je njena matica stala v Sloveniji. Vsi poznamo in smo bili v prejšnjem mandatu priča, kako smo nekatera podjetja, ki so bila prej v državni lasti, prodajali nabiralnikom v davčne oaze. Adria Airways je bila recimo prodana podjetju 4K Invest, ki registriran v Luksemburgu. Druga največja slovenska banka NKBM je bila prodana skladu Apollu, sedež ima v Luksemburgu in tako dalje. Skratka, tudi zadrževanje podjetij v državni lasti lahko v tem smislu beremo kot enega od načinov, kako preprečiti odlivanje dobičkov v davčne oaze. Če je podjetje v državni lasti se dobički iztekajo v proračun, če ga prodamo in po navadi se proda ravno nekim namenskim družbam, ki so ustanovljene za prevzem v davčnih oazah, ker je tam najugodneje, se bodo dobički stekli tja. V Levici smo v prejšnjem mandatu tudi predlagali enkrat, mislim, da je bilo tik pred privatizacijo Adrie, ker je bilo jasno komu bo prodana, da naj se na državni ravni sprejme neka splošna usmeritev za SDH in Slabo banko, da se podjetij ne prodaja v davčne oaze, ampak je bil odgovor takratnega Ministrstva za finance, da so pač takšne današnje sodobne prakse in da je to nemogoče zaobiti. Tako da upam, da bomo v tem mandatu uspeli to spremeniti. Skratka, če se počasi strnem. V Levici podpiramo napore v tej smeri. Žal nam je, da je ta zakon enostavno preveč luknjičast, da bi lahko prestal test, zato bomo podprli sklep, ki ga je predlagal predsednik, predlagamo pa, da danes vseeno nekaj naredimo v tej smeri in sicer smo pripravili dva predloga sklepov za odbor. Prvi je, da pozivamo kot odbor vlado, da naj pripravi spremembe zakonodaje, ki bodo realizirale uvedbo pribitka na transakcijo v davčne oaze in ureditev davčne politike vezano na problematiko oaz, ki naj bo transparentna in pravična. To je ena od zavez v koalicijski pogodbi in pa druga, da Odbor za finance predlaga vladi Republike Slovenije, naj se na ravni Evropske unije zavzema za politiko, ki stremi k omejevanju skritih finančnih tokov. Tukaj se govori predvsem o direktivah v zvezi s transparentnostjo finančnih tokov, namreč, če so tokovi transparenti in imajo regulatorji nad njimi pregled, potem bomo lahko tudi lažje našli ljudi, ki premoženje prenašajo v davčne oaze ali pa davčno ugodnejša okolja. In pa drugo, mislim, da bi se morala vlada bolj odločno na evropski ravni zavzeti za skupne evropske minimalne davčne standarde. Ker problem je, da ni nobenega dna. Davek na dobiček je kategorija kjer evropske države recimo tekmujejo katera bo ponudila ugodnejšega, zato da bo privabljala tja kapital, ampak ne kapital kot investicije, po navadi zgolj kapital, ki se izmika plačevanju dobičkov doma. To bi bil najučinkovitejši način. Če bi na evropski ravni uspeli doseči neke minimalne dogovore o standardih, ki bi se jih morale držati vse države. Tukaj seveda, bi spet bil prva in glavna ovira, mogoče kar sam predsednik Evropske komisije, trenutni, ki si je kariero naredil s tem, da je eno od držav Evropske unije spremenil v davčno oazo.
Hvala lepa. Jaz vas poslanec Mesec prosim samo, da mi dostavite pisen predlog obeh sklepov, aha, že prihaja, hvala lepa. Se zahvaljujem za razpravo. Ali želi še kdo razpravljati? Vi ne smete. / oglašanje iz ozadja/ Poslanec Ivanuša ima besedo.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz sem bom vseeno oglasil zdaj na koncu, ker pač smatram, da je ta pobuda, ki je prišla z moje desne strani, se pravi z Državnega sveta dobrodošla. Žal mi je, da tako razmišljate, da bi že to morali v startu zavreči oziroma pač zavrniti, ker, v bistvu je ta denar, ki je z leti bil ukraden v Sloveniji, zdaj se počasi vrača in to je pač mišljeno, da se vsaj na nek način vse malo obdavči. To mislim, da je prav. Moti me tudi to, da pri 1. točki, ko smo jo danes sprejemali, o davku od dohodkov pravnih oseb, so tam lepo povedali, naša zakonodajno pravna služba, da tudi neke, se pravi, ustavne sporne zadeve, pa je vseeno šel zakon skozi, tako da, zdaj se tu loviti na tem, jaz bi predlagal, da se na nek način ta zadeva gre naprej. Moti me tudi, da opozicija strašno manjka, koalicija pa ne vem, dajte malo živahnosti od sebe. Denar samo je treba ga vzeti, vse prihaja, samo vemo pa od kod je, pa kakšen je, tako da, dajte malo, ne biti tako trdi. Kaj me pa še moti to, kar sem danes sicer tu zasledil, pa ministrova nalepka, to je pa živa katastrofa, če je to možno, da je ta človek izjavil, to bomo pa tudi še terjali, / nerazumljivo/ izjav v zvezi z ..
/ nerazumljivo/ računi.
Tako, hvala lepa.
Dobro, gospod Ivanuša, samo prosil bi vas da mikrofon ugasnete. Dobro, ali želi še kdo razpravljati? Poslanec Franc Kramar, prosim.
Ja, jaz zelo pozdravljam ta namen Državnega sveta, da se bi uredilo pravno področje odliva sredstev v davčne oaze. Zdaj, dejstvo, ki ga je pač povedala predstavnica Zakonodajne službe, je tako kot je. Mislim pa, da je tukaj se potrudil Državni svet maksimalno in da bi bilo treba te njegove namere upoštevati in vseeno težiti k temu, da bi pa vlada pripravila zakon, ki bi bil usklajen s pravnim redom te države in da bi na osnovi tega lahko prišli do instrumenta, da bi preprečili izlivanje oziroma, da bi obdavčili, da bi državi ostalo več sredstev za svoje namene, ta denar v davčne oaze. Podpiram tudi predlog Luka Mesca, ki predlaga vsaj delno namero v tem, da se realizira ta pribitek na vse transakcije v davčne oaze, ampak vseeno mislim, da bi morala vlada v prihodnosti razmišljati o temu, predvsem Ministrstvo za finance, da pripravi zakon, ki bi sledil tem nameram, ki jih je Državni svet tudi sprejel. Mislim, da to se da. Jaz prevečkrat poslušam v teh časih to, da se nič ne da, da je vse pravno formalno zapleteno, denar odteka, imamo novodobne tajkune, katerim se ni zgodilo nič, pa je prav zanimivo, kako se jim ni zgodilo nič, pa so bile zakonske podlage, ko bi lahko ukrepali, preiskave tečejo po deset in več let, skratka nič se ne zgodi, tako da je apel državljankam in državljanom Slovenije delajte protizakonito, ampak če že delate, delajte na veliko, saj se vam tako ne bo zgodilo nič. Lovimo kurje tatove in ne vem koga še vse, tiste, ki so pa pokradli državo, bodimo čisto odkriti, pa danes mirno živijo nekje na svojih jahtah in uživajo njihov privilegij. Tako, da jaz podpiram še enkrat ta predlog sklepa, ki ga je podal Luka Mesec in upam, da se bo v prihodnosti na tem področju tudi kaj zgodilo. Hvala.
Hvala lepa. /glas v ozadju/ Zdaj, koliko razumem, se je naslednji prijavil poslanec Primož Siter. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Samo za voljo magnetograma, bi kolegice in kolega opomnil na eno pravopisno napako, ki je nastala, do katere je prišlo na tem predlogu sklepa. Pod prvo točko, torej pri prvem sklepu smo naredili napako z datumov. Odbor za finance predlaga Vladi Republike Slovenije naj do prvega maja 2019 - je pravilno - pripravi spremembe zakonodaje, ki bodo realizirale uvedbo pribitka na vse transakcije v davčne oaze in ure4ditev davčne politike vezane na problematiko davčnih oaz, ki bo transparentna in pravična. Torej samo toliko v opomnik, popravljena verzija pa prihaja. Hvala lepa. Naslednji je na vrsti poslanec Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Najprej moram izreči priznanje Državnemu svetu, da se je lotil akutnega vprašanje akutnega problema. Zdaj, res je, da če berem poročilo Zakonodajno-pravne službe, ki ga moram spoštovati, gre tukaj za nekaj, kako bi rekel, nerodnosti, to naj /nerazumljivo/ zveni kot kritika. Vprašanje je pa akutno ne. Sam sem januarja 2016 Vladi dal pobudo, da naj v okviru zakona, ki ga imamo in ga je zdaj delno ustavilo Ustavno sodišče, vendarle nekaj naredi. / šepet/ Slovenska javnost je dejansko bila presenečena, po moji oceni prav takrat, ko nas je prav v tej hiši obiskal gospod James S. Henry/?/, ki ga tudi citira Državni svet. Po čigar oceni bi naj iz Slovenije odšlo v davčne oaze, ali kamorkoli že pač izven Slovenije v glavnem do 55 milijard evrov. Takratni vice guverner Janez Fabjan, ki je tega gospoda, tega Američana tudi poslušal je rekel: Veliko se je odlilo iz Slovenije, ampak številka 55 milijard je pretirana. Težko se tukaj »handlamo« okrog tega. Zdaj, kar je pa problem je pa to, kar je opozoril kolega Kramar in lahko si preberete pisni odgovor vlade, ki ga je dala potem, mislim da februarja, na mojo poslansko pobudo. Številke so frapantne, frapantne, kar pomeni, da se pravzaprav nič ni dogajalo na tem področju v zvezi z izvajanjem zakona, ki ga je sprejel Državni zbor. Se pravi, ni tiste prave volje. Takrat sem imel tudi podatke, koliko so boljši recimo Srbi, glede vračanja tega denarja. Kolega Mesec je povedal dobro prakso iz leta 2008. Sam sem to dobro prakso tudi v tej moji poslanski pobudi vladi navajal. Spomnim se, ko je kanclerka kazala en pomnilniški medij je bil, nek mini-disk in rekla: Glejte, dragi davčni utajevalci. Tu so vaši podatki. Ne. In je to imelo učinek. Zdaj, če gospod Šarec prišel s tem, zdaj koliko jaz vem, te podatki obstajajo. Obstajajo. Zdaj bi rad videl gospoda Šarca, da pride z nekim pomnilniškim medijem, lahko je tudi telefon pa reče: Glejte, davčni utajevalci. Tukaj imamo vaša imena. Do takrat in takrat prinesite denar v državo, če ne, se ve kaj sledi. Ampak pri nas ni volje, glejte, ni volje. Lahko imamo še takšen zakon, lahko ga predlaga Državni svet, Državni zbor, glejte ne bo se enostavno nič zgodilo. In tu je ključni problem - še enkrat - na katerega je opozoril kolega Kramar. Sporočilo je pa zelo jasno in to ni dobro za Slovenijo. Tako, da jaz sicer predlagane sklepe s strani Odbora za finance vidim, ampak ne znam si jih razlagati, zdaj kako neke davčne pribitke in tako naprej, ne vem, ne bom jih podprl. /glas iz ozadja/ Mi smo zakonodajna veja oblasti in zelo jasno povem, da moje podpore tukaj ne bo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravo? Če ne, potem prehajamo na glasovanje. Najprej glasujemo o predlogu, ki sem ga podal sam in sicer glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe in glede na mnenje vlade Republike Slovenije predlagam sklep, da Predlog zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je sklep, da Predlog zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz ni primeren, sprejet. Vmes med razpravo smo prejeli še dva sklepa in sicer ju je predlagal poslanec Luka Mesec. Oba sklepa bom posamično zdaj dal na glasovanje. Prvi Predlog sklepa se glasi: Odbor za finance predlaga vladi Republike Slovenije naj do 1. maja 2019 pripravi spremembe zakonodaje, ki bodo realizirale uvedbo pribitka na vse transakcije v davčne oaze in ureditev davčne politike vezane na problematiko davčnih oaz, ki bo transparentna in pravična. Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (9 članov.) Sklep ni sprejet. Drugi predlog sklepa se glasi: Odbor za finance predlaga vladi Republike Slovenije naj se na ravni Evropske unije zavzema za politike, ki stremijo k omejevanju skritih finančnih tokov. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem tudi zaključujem obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeta sklepa. Določiti moramo še poročevalca za sejo državnega zbora. Predlagam, da to opravim sam. Ni pripomb in na ta način zaključujem 5. točko dnevnega reda in 2. sejo Odbora za finance. Hvala lepa.