6. nujna seja (skupna seja)

Odbor za gospodarstvo

3. 12. 2018
podatki objavljeni: 3. 12. 2018

Transkript

Predsedujoči Ivan Hršak
Spoštovani kolegice in kolegi. Naj vam uvodoma pojasnim, da bom sejo na podlagi smiselne rabe četrtega odstavka 12. člena Poslovnika Državnega zbora in po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije kot najstarejši član odbora, sejo vodil jaz. Predsednik in oba podpredsednika odbora so službeni odsotni. Vse prisotne lepo pozdravljam, še posebej dr. Iztoka Puriča, kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: gospa Monika Gregorčič nadomešča po pooblastilu gospoda Gregorja Židana, gospod Robert Pavšič dr. Darija Krajčiča, Jerca Korče nadomešča gospoda Igorja Pečka in Jani Ivanuša nadomešča Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Besedo dajem gospodu Gregorju Periču, predsedniku Odbora za gospodarstvo, s katerim sva se dogovorila, da bo vodil današnjo skupno sejo, izvolite gospod Gregor.
Hvala lepa, lep pozdrav vsem prisotnim. Pričenjam s 6. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji članice in člani: kolega Soniboj Knežak in pa kolega Aleksander Reberšek. Imamo tudi nekaj pooblastil, torej nadomestni člani bodo: namesto poslanca Edvarda Pauliča bo z nami Robert Pavšič in namesto poslanca Soniboja Knežaka, ki se je opravičil, bo z nami kolega Matjaž Han. S sklicem seje ste prejeli dnevni red same seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku s kolegom nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Imamo še eno pooblastilo in sicer poslanko mag. Meiro Hot, nadomešča poslanec Matjaž Nemec. Hvala lepa. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV DR. IZTOKA PURIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ, STRATEŠKE PROJEKTE IN KOHEZIJO. Obenem naj izkoristim priložnost in dr. Puriča lepo pozdravim in mu zaželim, da se bi v tem času, ko bomo izvajali ta postopek hearinga oziroma zaslišanja med nami, kar se da lepo in prijetno počuti. Torej, predsednik vlade Marjan Šarec je predsedniku Državnega zbora, mag. Dejanu Židanu 28. novembra 2018, na podlagi prvega odstavka, 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. ter 234. člena Poslovnika Državnega zbora, predložil predlog, da Državni zbor za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo imenuje dr. Iztoka Puriča. Predsednik Državnega zbora je ta predlog 28. novembra 2018 poslal Odboru za zadeve Evropske unije in Odboru za gospodarstvo, kot pristojnima delovnima telesoma. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sva s predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije, dr. Krajčičem sklicala današnjo skupno sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat ter odgovarjal na vprašanja članic in članov obeh odborov. Odbora morata po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika, predsedniku Državnega zbora in predsedniku vlade poslati mnenji o predstavitvi predlaganega kandidata. Na sejo odbora sva vabila dr. Iztoka Puriča, kandidata za ministra. Za sejo ste kot gradivo prejeli predlog predsednika vlade z dne 28. novembra 2018, ki je objavljen tudi na spletnih straneh Državnega zbora in pa gradivo, z dne 28. november 2018, ki ste ga članice in člani, zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, dr. Puriča, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov odborov kandidatu in seveda njegovi odgovori. Predno predam besedo dr. Iztoku Puriču, prosim za konstruktivno in pozitivno razpravo, ki bo, verjamem, botrovala tudi k tem, da se bomo, bomo vsi zadovoljni z njenim izidom in predno predam besedo kandidatu, imamo še eno pooblastilo, tako da dajem besedo kolegu.
Predsedujoči Ivan Hršak
Hvala za besedo predsednik. Imamo še tri pooblastila: poslanec Matjaž Nemec nadomešča po pooblastilu mag. Meiro Hot, Matjaž Han dr. Brglez Milana in pa gospod Blaž Pavlin gospoda Jerneja Vrtovca.  Hvala za besedo. Predajam vam besedo, predsednik.
Hvala lepa. Dr. Iztok Purič, izvolite.
Iztok Purič
Najprej najlepša hvala za besedo in dobre želje in vsem poslankam in poslancem en lep pozdrav ter tudi vsem ostalim prisotnim. Smatram, da je na začetku potrebno, da nekaj besed, v uvodnih stavkih predstavim samega sebe. Sem Iztok Purič, rojen Kranjčan, oče dveh sinov in dedek dveh vnučkov. Svoje šolanje sem začel in zaključil v Kranju. Na Fakulteti za Organizacijske vede sem leta 2003 doktoriral s področja organizacijskih ved in kot raziskovalec poslovnih procesov v organizacijah sem bil tudi avtor oziroma sem avtor in soavtor večih znanstvenih in strokovnih prispevkov. Zakaj to poudarjam? Predvsem zaradi tega, ker je tema te moje naloge bila vezana na področje, morda v tem času ali pa v tem obdobju, manj zanimivi temi industrijske demokracije, povezana z udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij. Eno od oblik, zaradi česar sem se na to področje usmeril, je pa moje delo v kadrovskih službah, v večih organizacijah. Ukvarjal sem se z motivacijo zaposlenih, ne bi zdaj elaboriral na dolgo in široko, kaj so motivacijski faktorji za zaposlene, ampak tu sem videl eno nišo, morda nekoliko pri strani tudi, bom rekel, sprememba sistema tej temi ni bila preveč naklonjena, dejstvo pa je, da so te zadevne motivacijske faktorje v Združenih državah Amerike poznali že v 19. Stoletju. To raziskovanje me je navdušilo in prepričalo, da ljudje svoje napore, angažma, vložijo v tistih primerih, ko čutijo smisel svojega delovanja, ki se pač na koncu vedno izkaže v rezultatu dela podjetja in na tej osnovi tudi del participacije. Ta je lahko v materialni obliki ali pa v obliki lastništva. Mislim, tukaj bi v principu končal, samo hočem povedati, da se s kadri, z motivacijo zaposlenih, zlasti pa v novejšem času zelo poudarjeno organizacijsko kulturo, morda premalo ukvarjamo, kajti to je ključ in vse naše početje v družbi je povezano in vseh(?) organizacijah z motivacijo in zagonom zaposlenih. Brez zaposlenih ni rezultatov v katerikoli organizaciji ali dejavnosti in tisto v uvodu, kar želim reči: Sam si ne predstavljam, da sem največji mojster, največji strokovnjak in vsemogočni. Vso svoj kariero in rezultate, takšne in drugačne, ki sem jih dosegel, sem jih dosegel s sodelavkami in sodelavci. Timski človek sem in mislim, da je to povezano ravno s tem, kar sem, bom rekel, nekaj desetletji nazaj preučeval in se z njimi ukvarjal. Kar zadeva moje delovne poti, glede na moja leta pa status trenuten, je teh področji bilo veliko, kar je v enem obdobju lahko veljalo, da sem nestanoviten pa nezadovoljen, ker sem relativno hitro menjal - na 4 leta - zaposlitve in tudi bom rekel menjal svojo poklicno pot.  Začel sem v zdravstvu, delal sem pri izobraževanju odraslih, bil sem v občinski upravi, potem pa sem prešel v gospodarstvo in sicer na področje kadrovske politike, se pravi, začel sem se ukvarjati s kadri. Zlasti z njihovim razvojem, ker sem ocenil, da razvoj kadrov je tisto ključno, ker zlasti v tistem času so vsa mednarodna priznana podjetja na tem področju vlagala zelo, zelo velik pomen, morda pri nas nič oziroma odločno premalo, imel sem pa tudi to srečo, da sem poznal ljudi, ki so bili v tujini in so mi te stvari s prve roke lahko povedali, da mi je bilo morda lažje, da nisem bral samo literature.  Tisto, kar med svoje dosežke šteje, da malo preidem, da ne bom dolgovezil, je pa zadnje moje delo v Javnem gospodarskem zavodu na Brdu, v katerem sem bil 12 let in štejem si lahko - v preteklosti si tega nisem štel v posebno čast, bilo mi je bolj v, da sem prispeval določen delež skupaj z zaposlenimi pri enem največjih uspehov na področju zunanje politike, ali pa vzpostavljanju ugleda Slovenije znotraj Evrope in tudi širše. To je bilo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2008.  Tu je šlo za zelo večplasten, kompleksen projekt, ki se je ločil na dva dela:  Vsebinski, ki je pristojnost ustreznih ministrstev, tisto kar je pa bilo naloženo meni in moji ekipi, je pa bilo izvesti projekt in na tem področju imam resnične izkušnje, od projektiranj, od ideje, projekta, izvede in vzpostavitve funkcioniranja.  Morda ta zadeva zveni zelo preprosta, v splošni debati so te stvari vedno zelo preproste, ampak ko si v situaciji, ad je to treba pod določenim časovnim pritiskov izvesti, so pa stvari zelo stresne, zapletene, predvsem pa terjajo močno koordinacijo med sodelavci, da se stvari spelje. Ko je objekt bil zgrajen, je bilo potrebno ga opremiti, pripraviti ustrezno infrastrukturo za delovanje udeležencev.  Zavedati se je potrebno, da je koncept takratnega predsedovanja bil bistveno širši, zahtevnejši, kot so v tem trenutku in je bilo, če vam zelo preprosto rečem, v šestih mesecih cirka 350 dogodkov s skoraj, bom rekel, da ne bo zvenelo prepotentno, mislim da je bilo pripravljenih skoraj milijon obrokov, kar zadeva prehrane.  Ni bila pa to samo prehrana, bila je tudi vsa pripadajoča potrebna infrastruktura, ureditev prostorov, časovne uskladitve in urejenost, ne samo znotraj Kongresnega centra in objektov na Brdu, pač pa tudi okolica in moram reči, če s tem zelo na kratko zaključim, da Slovenija je pridobila res velik ugled s tem predsedovanjem. Ne zato, ker bi si to sam jaz pripisoval, vendar na podlagi komentarjev tujih delegacij, ki se pa v principu, ki pa so v principu objektivne in naše izkušnje so koristile naslednje dve državi, ki sta predsedovali: Češka in Ciper.  Če tukaj ta svoj uvod zaključim bi počasi prišel na razlog, da sem pristal na kandidaturo za ministra - razlog je povabilo predsednice Stranke Alenke Bratušek.  Menim, da bodo moje izkušnje na področju tako raziskovalnega dela, kot dela znotraj organizacijskih procesov, kot udi dolgoletnega upravljanja in vodenja organizacije prispevale k optimalnejšemu in učinkovitejšemu delovanju upravljanja evropske kohezijske politike. S tem ne razumem samo Službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da ne bom preveč se zapletal s tem dolgim imenom, bi uporabljal v nadaljevanju kratico SVRK, ampak tudi boljšo koordinacijo vseh služb in popularen izraz, ki se uporablja, deležnikov, ki prispevajo k boljšemu črpanju evropskih sredstev ne le finančno, temveč tudi vsebinsko.  To je ta temeljni razlog. In če preidem v nadaljevanju, SVRK, kot že izhaja že iz samega imena službe, pokriva izjemno široko polje.  Na eni strani razvoj in na drugi strani upravljanje evropske kohezijske politike. V okviru razvoja, je SVRK odgovoren za pripravo strategije razvoja Slovenije, sprejeta je bila konec lanskega leta in predstavlja krovni razvojni okvir države, kateremu naj bi sledili ostali strateški in programski dokumenti.  Strategija, kot najbrž veste, temelji na usmeritvah vizije, mislim, da vam je to, vsaj mi tam v Kranju, kdaj težko to razumemo, da brez vizije ni strategije. In to je v tem konkretnem primeru bilo izpeljano in razvojnim izhodiščem tako na in zavezah Slovenije ter trendih in izzivih na regionalni, nacionalni, evropski in globalni ravni.  SVRK tudi zagotavlja usklajenost nacionalnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij.  S to koordinacijo in spremljanjem uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja agende za trajnostni razvoj do leta 2030 skrbi za večjo skladnost domačih in mednarodnih razvojnih ciljev. Na nacionalni ravni SVRK tudi skrbi za celovitost politik ter načrtuje vzpostavitev sistema za skladnost finančnih in vsebinskih okvirov.  Kot sem že omenil, pa je na drugi strani SVRK pristojen za izvajanje evropske kohezijske politike. Ta je namenjena spodbujanju uravnoteženega in trajnostnega teritorialnega razvoja. Evropska komisija in Republika Slovenija sta oktobra leta 2014 sklenili partnerski sporazum za izvajanje   (nadaljevanje) evropskih skladov za obdobje 2014-2020. Spremembo v decembru 2018 za cilj naložb za rast in delovna mesta, ki nam omogoča dostop do skupno dobro 4 milijarde evrov ali natančno 4 milijarde 174 milijonov evrov sredstev. Od tega dobre 3 milijarde se pravi natančno 3 312 milijard evrov sredstev iz evropske kohezijske politike, od česar 3 milijarde in 68 milijonov evrov sredstev ekonomskega sveta regionalnega razvoja in ekonomske socialne politike in kohezijskega sklada in pa pobude za zaposlovanje mladih 150 milijonov namenjen za povezovanje Evrope dobrih 60 milijonov evrov za evropsko teritorialno sodelovanje in 21 milijonov evrov iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.  Drugi sklop, ki obsega dobrih 800 milijonov evrov iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in pa 24,8 milijonov evrov iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Sprejete imamo tri operativne programe za izvajanje evropskih skladov se pravi operativen program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 je v pristojnosti SVRK, ostala dva pa sta v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenija v programskem obdobju 2014-2020 sodeluje tudi v trinajstih programih evropskega teritorialnega sodelovanja s kratico ETS. Sistem izvajanja evropske kohezijske politike je Slovenija akreditirala v decembru 2016 in takrat v Bruselj poslala prve zahtevke za izplačilo. Seveda je tako šele leta 2016 torej v tretjem obračunskem obdobju prvič potrdila opravičeno porabo izdatkov kohezijske politike iz programskega obdobja 2014-2020. SVRK je v programske obdobju 2014-2020 evropsko kohezijsko politiko izvajal v okviru dveh ciljev. Naložbe za rast in delovna mesta tako imenovani cilj 1 in drugi, evropsko teritorialno sodelovanje tako imenovani cilj 2. Vsebino sredstev v največji meri upošteva uresničevanje strategije EU do leta 2020 in je prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest, to so: raziskave in inovacije, informacijska in komunikacijska tehnologija, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Stanje z izvajanjem kohezijske politike zopet ponovno ni rožnato in vložiti bo potrebno veliko naporov za spremembo tega stanja. Od razpoložljivih sredstev, ki so nam na voljo iz naslova operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v višini skoraj 3,1 milijarde evrov ali točno 3 milijarde 68 milijonov evrov je SVRK v vlogi organa upravljanja ministrstvom na dan 20. 11. 2018   (nadaljevanje) dodelila sredstva v višini približno 2, 1 milijarde evrov ali natančno 2 milijardi 149 milijonov evrov. Za večino dodeljenih sredstev so ministrstva že izvedla javne razpise in z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranju in sicer z cca. 1, 6 milijarde ali natančno 1 milijarda 592 milijonov evrov.  Projekti se izvajajo, prav tako se izplačujejo že izvedene aktivnosti. Pripravljeni so zahtevki za izplačilo v znesku dobrih 488 milijonov evrov ali nekje okoli 30 % vseh razpoložljivih sredstev. Ti podatki niso ohrabrujoči, na vsak način ne. Vsekakor bo potrebno pospešiti in seveda skupaj v sodelovanju z zaposlenimi – poudarjam, skupaj v sodelovanju z zaposlenimi na SVRK in na ministrstvih posameznih, ki kot posredniški organi sodelujejo v izvajanju evropske kohezijske politike. Kajti najti je potrebno hitre, ustrezne rešitve. Menim, da je pomembno izpostaviti tveganje. Tukaj gre pa za dokaj resno zadevo, s katerim ste verjetno – mislim, da ste seznanjeni in sicer nedoseganja pravila M plus 3 za leto 2018. Zastavljen cilj do konca leta je doseči vsaj 478 milijonov evrov povrnitev iz evropskega proračuna. Da bi se pravilo doseglo, seveda, če bodo, kot sem razumel pa malo slišal, ustrezno odpravljene težave s t.i. e-MA informacijskim sistemom, nam manjka še cca. slabih 140 milijonov evrov zahtevkov. V kolikor to ne bo doseženo, bo to za nas trajno izgubljen denar. Sam si osebno resnično ne znam predstavljati, pa ne želim scenarijev v primeru nedoseganja tega cilja, je pa glede na današnji dan stanje vsekakor kritično. Poleg povedanega je prav, da slišimo tudi malo ven iz tega na primere, na kaj opozarjajo predstavniki lokalne samouprave. Morda sem imel to srečo ali pa tudi smoli, da sem v zadnjih mesecih zelo sodeloval na lokalni ravni tam so razmere pa pogledi nekoliko drugačni kot bom rekel z ene načelne ravni in realni problemi jih pestijo, zlasti s tega vidika razvoja, ki ga… in usmeritev Evropske komisije, za katero so to eden od razvojnih delov evropske kohezijske politike.  Zdaj ne bi jaz našteval, kaj vse sem slišal. Vedno je tako, da tisto kar slišiš, je treba tudi malo z rezervo vzeti, ampak to je en realen problem, ki pa zadeva bom rekel 212 slovenskih občin in tisto, kar največkrat slišimo – bom malo v nadaljevanju omenil bolj na splošni ravni, ni stvar, ki bi jo z levo roko odkljukal. Zgovorni so tudi podatki na katere sem naletel v teh dneh, ko sem se pripravljal na tole predstavitev, pa jih bom samo naštel. Da programsko obdobje 2014-2020 na evropskem nivoju ureja več kot 600 strani uredb, da jim sledi več kot 5 tisoč strani izdanih smernic in navodil za izvajanje pa še, če k temu dodamo še nacionalno zakonodajo, je že tako ali tako pogovorno prenormirana, je samo navodil in pravil za izvajanje veliko oziroma, če rečem takole malo po svoje, preveč. Samo organ upravljanja, torej Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala 16 različnih navodil ali priročnikov – 16. Lahko si samo mislimo, koliko strani je tega. Nekaj besed bi tudi rad želel izpostaviti pa nameniti tudi novi finančni perspektivi 2021-2027. T.i. kohezijska ovojnica v višini 3 milijarde 73 milijonov evrov, ki jo je Evropska komisija predlagala v maju letos, je za nas bom rekel ugodna, pa čeprav ta znesek predstavlja kar 9 % manj sredstev v primerjavi s sedanjim programskim obdobjem. Da se uresniči napoved iz maja, bi moral biti večletni finančni okvir sprejeti do aprila naslednjega leta. Danes je že jasno na temu, da temu ne bo tako. Slučajno sem ta teden poslušal intervju hrvaškega premiera, ki je to odločno zanikal in rekel, da do evropskih volitev tega dogovora ne bo in da bo potrebno počakati novo evropsko komisijo. To pa pomeni, da bodo za razdelitev sredstev upoštevani podatki Eurostat tudi za leto 2017(?), če ne celo za leto 2018, kar pa je za nas iz tega vidika sredstev neugodno, ker bo sredstev manj. Zdaj, nekdo lahko tudi reče, da je to zelo ugodno, kajti to pomeni, da je Slovenija razvita bolj kot pa si sami to znamo priznati. Bo pa sredstev občutno manj. Zavedamo pa se, jaz imam tudi nekaj enih podatkov, ki niso čisto verodostojni, kakšen delež BDP evropska sredstva posamezni državi pripomorejo. Mislim, da za Slovenijo velja, da je tam 1, 5 % BDP na letni ravni in to ni za zanemariti.  Torej, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci iz vsega povedanega je eno gotovo – nalog ni malo in jih en bo zmanjkalo. Sam sem si zastavil pet točk, za katere v tem trenutku ocenjujem, ob tem, da v detajle niti od blizu te službe nisem videl in spoznal in bi začel s prvo točko. Po znanih podatkih, da gre za v prvi vrsti naloga informacijski sistem t.i. e-MA, bo vsekakor eden večjih izzivov, ki mu bom posvetil svojo pozornost. Kot sem se v teh dneh uspel informirati, bo to tudi ena trših in zahtevnejših nalog. Slediti mora zahtevam e-kohezije in ustrezno zagotavljati vse zahteve po transparentnosti in zlasti revizijskim sledem.  Druga točka po mojem mnenju – priprava ukrepov za odpravo ovir, ki v tem trenutku onemogočajo učinkovito črpanje evropskih sredstev in s tem tudi zmanjšujejo zmanjševanje škode, ki lahko nastane s prepočasno odzivnostjo SVRK. Z ukrepi moramo v največji možni meri zagotoviti učinkovito delovanje posameznih služb.  (nadaljevanje) Tretjič. Izgradnjo SVRK kot učinkovitega servisa je po mojem prepričanju moč doseči predvsem z učinkovito organiziranostjo, usposobljenimi in motiviranimi sodelavci in uporabo sodobne informacijske tehnologije. Proces vodenja mora temeljiti na visoki stopnji medsebojnega zaupanja, tako med vodjo in podrejenimi, in sicer, vodja mora težiti k temu, da oblikuje odprt prostor svojim sodelavcem za čim večjo udejanjanje njihovih osebnih potencialov skozi proces dela; morda se to sliši malo tako, je pa zelo preprosto, z ljudmi je treba sodelovati, jih razumeti in jih spoštovati. Mislim, da sta dve ključni zadevi, vsaj tak človek sem jaz, da gre za zaupanje in spoštovanje, ampak to je dvosmeren proces, brez spoštovanja na vseh nivojih tudi potem rezultati ne morejo biti ustrezni. Zelo pomemben element v procesu tega motiviranja zaposlenih je tudi oblikovanje takšne organizacijske kulture znotraj SVRK, ki bo zaposlenim omogočala, da se bodo v največji možni meri identificirali z delovnimi cilji in okoljem, v katerem delajo; to sicer zveni zelo preprosto pa suhoparno, v resnici je pa vse v tem. Ker nečesa se jaz bojim, poznam pa premalo, da so razlog za neučinkovitost velikokrat medsebojni odnosi, ki so posledica zelo zanimivih relacij, situacij, ki pa se jih, mislim, pravi vodja loti na pravi način, predvsem tako, da ne funkcionira kot nekdo, ki izkazuje veliko mero lastnega ega, ampak da razume, da ljudje s pametno motivacijo ali pa s pametnim pogovorom in odnosom naredijo bistveno več, kot pa če se stvari zaostrujejo. Ker nekaj je treba vedeti - ta služba zaposluje vrhunske strokovnjake, jaz se zavedam, da je to specifično znanje, ki ga ni na razpolago, tega znanja ni samo znotraj te službe, ampak ga je tudi širše, mislim, da Slovenci imamo strokovnjake. Mislim, da bi bilo smiselno, ne glede na to, kako kdo na kaj gleda, te ljudi privabiti, pritegniti in da so to skupne naloge vseh nas.  Nadalje, izgradnja SVRK kot učinkovitega koordinatorja med deležniki, vključenimi v izvajanje evropske kohezijske politike. Uspešnost koriščenja evropskih sredstev je v veliki meri odvisna prav od učinkovitega procesa koordinacije v smeri skupnega delovanja.  In ne nazadnje, nova finančna perspektiva, kjer bomo morali prav vsi mi, koalicija, opozicija, Državni zbor, Vlada, ministrstva, SVRK, skupaj identificirati in pokazati smer, v katero se bomo obrnili, usmerili. Sam verjamem, da ga ni med nami, ki nam vsem skupaj ne bi želel boljše prihodnosti, v to sem globoko prepričan. Evropska sredstva so pomembna sredstva, so naša edina, no, skoraj edina razvojna sredstva in poskrbeti moramo, da jih tudi izkoristimo. Naj proti koncu še rečem, da iskreno verjamem, da bomo tudi aktualno programsko obdobje, enako kot prejšnje obdobje 2007-2013, uspešno zaključili in končali kot ena najuspešnejših držav, pa vendar ne morem mimo tega, da ne bi omenil, da imamo skoraj identične težave kot smo jih imeli v tisti perspektivi, se pravi v prejšnji perspektivi, težave s počasnim črpanjem, težave z informacijskim sistemom. Videti je kot da se iz prejšnjih izkušenj nismo prav dosti naučili. Zdaj pa kot nekdo, ki se celo življenje ukvarja z menedžmentom poslovnih procesov in ljudi, verjamem, da to znam in zmorem, verjamem, da bom med novimi sodelavci znal vzbuditi timski duh in zavedanje, da so vsi napori, ki nas čakajo, potrebni, da je vsak od njih pomemben kamenček v mozaiku uspeha. Trdno verjamem, da je v SVRJ-u dovolj zbranega znanja na enem mestu skupaj pa ga bomo usmerili v zastavljene cilje in izzive ustrezno naslovili. Sam sem usmerjen v prihodnost in to bom tudi v prihodnje. Hvala lepa.
Najlepša hvala kandidatu za izčrpno obrazložitev oziroma predstavitev.  Preden predam besedo kolegicam in kolegom še eno pooblastilo, in sicer namesto poslanca Igorja Pečka je danes z nami poslanka Jerca Korče in pa namesto poslanke Alenke Jeraj je z nami poslanec Žan Mahnič, seveda to velja za Odbor za zadeve Evropske unije. Hvala lepa kolegom.  Torej še enkrat hvala dr. Puriču za predstavitev in predlagam, da oziroma članice in člani obeh odborov se prijavijo k besedi in postavijo vprašanja. Sprejeli bomo dva oziroma tri člane. V kolikor pa bo teh vprašanj več bom kar dal kandidatu besedo, da lažje odgovarja nanje. Tako, da najprej dajem besedo dr. Trčku. Izvolite za vprašanja kandidatu.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav dr. Puriču, lep pozdrav vsem skupaj.  Ker ste sami nekako opisali to težavo, ki jo imamo s kohezijo, ni potrebe, da to še enkrat ponavljam. Imeli smo tudi nedolgo nazaj neko izredno sejo na to temo. Sami ste tudi odkrito priznali, da to službo od blizu niste videli, jo ne poznate v detajle. Zdaj o neki malo bolj idealnem političnem prečenju bi si seveda želeli nekoga, ki bo to bolj detajlno poznal, brez zveze je tukaj na dolgo in široko govoriti, da prejšnja koalicija v štirih letih dokaj miru ni uspela tega stabilizirati, ampak smo nekje kjer smo. Zdaj strinjava se nekako verjetno v tem kar ste rekli na začetku, da če se hočeš resno iti kohezijo, ki je ključni razvojni budget, potrebuješ neko resno strategijo zadaj, potrebuješ neke vsebine. Dejstvo je, da, upam, da se tukaj strinjava, navsezadnje oba imava najvišjo možno formalno izobrazbo, so naše strategije prepogosto preveč pravljičarske, premalo obvezujoče, verjetno tudi namenoma in nekako tukaj leti neko prvo vprašanje bolj v luči kohezije, ki je pred nami, ker bomo pridobili nekaj časa glede na evropske volitve in to zgodbo, ki se bo dogajala, skratka kaj in kako z naslednjo strategijo in zlasti sodelovanje z ministrstvi. Tukaj je MGRT, Ministrstvo za okolje in prostor, ki je, če rečemo v pol razsutem stanju bom zelo vljuden in tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tukaj me nekako zanima čisto vaš pogled kaj in kako   (nadaljevanje) naj bi bile dve, tri Slovenije, če se tako izrazim pri lobiranju za naslednjo kohezijsko. Drugi problem, ki ga zaznavamo tisti, ki se s tem več ukvarjamo je razdrobljenost. Ni nekih velikih projektov s kohezijo niti nismo imeli. Dobro, pomurski prekmurski vodovod pa še tam imamo neka zapenjanja, ker v kakšni večji občini bi radi malo več penez od »ludekov« pobrali, če se tako izrazim. Tudi v tej luči kako bomo to reševali v bodoče - ali bo sedaj neka prioriteta, če ta Vlada obstane nekaj časa zlasti z naslednjo kohezijo, da se ne gremo več to razdrobljenost ali ne. Neka velika težava, ki jo imamo, katere se bodo, potem, ko jih malo mine proslavljanje zlasti zavedali nivo župani in županske ekipe je problematike predplačil. Tudi sam se delal kakšen velik evropski projekt Evropska komisija ni glih blazno dober plačnik, kar traje zlasti, da zadnje tranže dobiš. V bodoči perspektivi bo teh predplačil še manj, delež sofinanciranji z drugih virov skratka iz nekih naših drugih proračunov ali državnega ali občinskih. Neka vaša ocena kako bomo reševali to kvadraturo kroga, če se tako izrazim? Če grem naprej, da ne bom predolg, že gospe Bulčevi, ki je bila na funkciji na hiringu dobra štiri leta nazaj sem takrat težil s problematiko terenske pisarne. Nek telefon odprt, da vas nekdo pokliče na SVRK ni dovolj pa se nisem jaz spomnil na svojem zelniku, ampak pač analiziram neke države, ki to dosti bolj kvalitetno delajo. Prihajam po velikosti in proračuna in kadrov druge občine v Sloveniji pa že na mestni občini Maribor imajo ali imamo rahle težave z neko ekipo, ki naj bi kohezijo reševalo.  Nadalje. Neka problematika v bodoče vloge regionalnih razvojnih agencij sploh pri nekem določanju vsebin zdi se mi, da je to delno ponesrečena zgodba in tudi vloge univerz. Ker prihajam iz vzhodne kohezijske regije vprašanje tudi naslednje regije, ki je vaš predhodnik je pač moral zapustiti resor nekako z njegovo vehemenco preveč odkrito namigoval, da bomo tam izpulili, da bomo zahodni dal, ker bomo pač na naši strani Trojan definitivno ropotali. Ampak seveda zaveda se pa tudi tega, da v naslednji koheziji zlasti kot ste sami dobro rekli, ker bomo zagrabili uspešna leta po ključnih ekonomskim kazalcih bo teh penez še manj. Kaj bomo počeli tudi ob vzhodni kohezijski regiji zahodno kohezijsko regijo, ker so tudi velike razlike med občinami? Nekateri župani z malo več brade že na to opozarjajo. Seveda me v tej luči zanima tudi teh naših 18 mariborskih milijonov kako bo s tem. Mi smo imeli nekega župana, ki je odšel pa je napol nastal eden majhen milijon projektov je sedaj vprašljivo ali bo ta kohezijski denar ali ne. Potem je seveda tukaj že vprašanje tega računalniškega sistema. Zdi se mi, da bi to kvadraturo kroga bilo nekako potrebno razrešiti. Če se nekako ustavim v prvem krogu glede tega, mogoče sta še zgolj dve vprašanji ali pa eno vprašanje pa dva pomisleka. Sami ste govorili o prenormiranosti o nekih šestnajstih navodilih, vi boste sedaj v neki dvojni vlogi, morali boste biti gasilec samo pa še misliti kako se v neko smiselno obliko obrniti. Ali je tukaj možno teh šestnajst navodil še z neko »fleischmaschine« ne zgolj zdravega razuma ali razuma za 21. stoletje prekvasiti v eden krovni priročnik seveda z različnimi specifikami različnih OP-jev.   (nadaljevanje) Zdaj neki dve popotnici, ker vedno znova ponavljam, mi se okrog teh procentov lovimo, okrog deležev, in govorimo, smo uspešni, nismo uspešni. Jaz drugače gledam na to, treba je gledati tudi - neke projekte razvijemo in kako je z amortizacijo in življenjsko dobo teh projektov.  In druga zadeva. Se mi zdi, da je določen del ljudi, ki te zadeve obvladajo, ki so se vseskozi ne na tak protokolaški del, ki ste ga morali vi pokrivati, neko vključevanje EU, tega naučili, da so enostavno šli v »busines« in v »ourtsource-anje«. Recimo, kako zmanjšati delež tega »outsourcinga«. Jaz seveda tudi kot občan hočem imeti to službo, ki racionalno s temi penezi ravna, ne pa, a veste, to je podobno, ne vem, pisanju zakonodaje pri nas, ko pravniki napišejo tako zakomplicirano, da rabiš uvajalni tečaj, da kot pravnik sploh razumeš, kaj dogaja.  Nekako toliko na kratko. Mogoče se bom še potem kaj oglasil glede nekih vprašanj. Hvala.
Hvala lepa, dr. Trček.  Glede na to, da je bilo vprašanj kar nekaj, bi jaz kar vam predal besedo, pa gremo potem na naslednje poslance. Izvolite.
Iztok Purič
Spoštovani poslanec, to, kar ste naslovili, bom rekel, morda bo smešno slišati, ampak se v celoti strinjam - to je tisto, kar sem jaz v tem času ali pa v daljšem obdobju sledil v svojem normalnem delovnem okolju in pri delovanju.  Tisto na začetku o strategiji. V preteklosti - ne vem, koliko je vsem poznano, ta beseda ni bila preveč zaželena v tej državi, zlasti v nekem obdobju, ko je beseda »strategija« bila zelo, bom rekel, ne podcenjena, ampak nezaželena. Iz tega izhaja vsaj ta moj pogled, da brez resne strategije, za katero smatram, kljub izrednemu občutku, da SVRK ima kadre, ampak mislim, da je to preozko, da je to, kar ste omenili, treba vključiti vse slovenske univerze, ves razvojni in intelektualni potencial in se dogovoriti, kaj so naše prioritete. Ker to drobljenje kaže na to, da potem celostno ne gledamo na problematiko.  Prenormiranost, ki sem jo omenil, sem jo slišal ravno v pogovorih s konkretnimi predstavniki občin. Če preberem (pa mi lahko kdo kaj očita): »Eden od ključnih problemov, ki se ga vsi zavedamo, že omenjeno, da bistveno zamujamo z vsemi postopki. Če bodo občine želele v naslednjih nekaj letih popraviti in izvesti vse projekte, bo potrebno res usklajeno delovanje vseh akterjev.« To mi je nekdo pisal. »Potrebujemo predvsem transparentne, hitre in učinkovite postopke. Postopki potekajo počasi, tako da so občine pogosto prisiljene same prevzeti tveganje financiranja, če želijo izvesti zadane projekte, ki so bili na določenih nivojih že potrjeni.« Opozorili so me na različno metodologijo procesa potrjevanja operacij pri različnih ministrstvih - pa jih ne bom omenjal, to so njihova konkretna vprašanja -, slaba povezanost lokalne samouprave in ministrstev. In: »V procesu hohezijske politike moramo vsi delovati kot partnerji in ne kot mi in oni, saj je črpanje evropskih sredstev naš skupni cilj. So tudi dobri primeri, kot na primer projekt energetske sanacije javnih objektov.« To je, recimo, nek tak presek tistega, kar sem slišal, in to potrjuje. Morda je fokus ali pa razumevanje vse te, bom rekel, glomazne materije tudi problem, da so na teh lokalnih nivojih ali pa tudi podjetniki prepuščeni sami sebi. In ko se sliši »evropski projekt, prijava«, to predstavlja en velik problem in to kar ste omenil, se v celoti z vami strinjam, ker sem v taki praksi sodeloval, da vsi strokovnjaki iz začetka, na posameznih ministrstvih, so našli tržno nišo in so danes uspešni, čeprav podjetništvo načelno podpiramo, ampak so veliki strokovnjaki, ki izvajajo te naloge in to je tudi eden od problemov, ker potem je relativna majčkena kritična masa ljudi in, bom rekel, ustvarjajo se določeni monopoli, zraven pa povzročajo še druge probleme, zlasti v tistih občinah, ki so, bom rekel, majčkeno bolj manj iznajdljive ali pa želijo stvari izpeljati, bom rekel, mi Gorenjci rečemo, da »mal prišparamo«. Se pa tu ne da nič »prišparat«. Tako da, tisto, kar se mi zdi najpomembnejše je, recimo, vizija države, ta je ključna, poenotenje in strategije iz tega ven izhajajoče. Seveda so pa, strategija je definirana tudi na ravni Evropske unije in temu se moramo prilagajati globalno. Tisto, kar jaz zdaj sem opazil, tukaj gre tudi za različen nivo razvoja članice Evropske unije. Ali veste, pogled ene Nemčije je drugačen kot pa naš ali pa Bolgarije. Tudi, jaz sem ene podatke gledal, kakšen delež BDP se uporabi skozi evropska sredstva. Recimo, tako, kot zanimivost, pa da me ne bi kdo zdajle lovil, kje sem ta vir našel, ampak malo sem se potrudil. Podatki, na primer, kažejo, da so v prejšnji finančni perspektivi, na primer, nekatere države dobile iz evropskih skladov tolikšen presežek finančnih sredstev, ki je presegal njihovo gospodarsko rast, na primer Madžarska, več kot 4 % BDP, Poljska 3,2 %, Bolgarija 2 % BDP. Kje je bila Slovenija? Dobro veste, okoli 1,5 %. Seveda se je treba zavedati, da tako velik obseg neto prejetih sredstev pri nekaterih državah izvira tudi predvsem iz njihovega, bistveno nižjega nivoja razvitosti in ne iz zgolj učinkovitega črpanja sredstev. Tako da, na konec koncev bi spet rekel, malo bodimo ponosni, pohvalimo se, saj nismo tako zanič, čeprav, bom rekel, ko človek tako hodi okoli, sta dve krilatici, druge ne bom povedal, bom pa samo rekel prvo, da je vse zanič. Mislim, sodelovanje, odnos, zaupanje pa sodelovanje, to se meni zdi in tretje, spoštovanje, če to funkcionira, potem, mislim da se marsikatera stvar da urediti. Zlasti pri teh strateških usmeritvah, jaz mislim, da pa moramo vsi skupaj sodelovati, ne zgolj tako načelno, da smo vsi za, ampak, tu gre za resen, za resna finančna sredstva, ki in edini(?) razvojni kapital, ali veste, tako za, na vseh področjih. Saj tam, kar sem naštel, saj vi bolje poznate kot pa jaz in se ustavljamo. In to zadnje, kar ste omenil, kar sem si zapisal, saj sem bolj slab zdajle s pisanjem, ampak, drobljenje. Drobljenje izhaja iz tega, ker nimamo jasne strategije na posameznih sektorjih in potem projektov ne more biti velikih in če jaz tukaj imam podatek desetih največjih projektov, za razliko od kakšnih drugih držav, so to, so relativno nizke številke, če dovolite, program spodbujanja zaposlovanja z posli(?) – 90 milijonov evrov, odvajanje in čiščenje odpadne vojne na območju vodonosnika na območju Ljubljanskega polja – 69 milijonov, izgradnja avtoceste med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje – 63 milijonov, oskrba s pitno vodo v porečju Drave, tretji sklop – 30 milijonov, protipoplavna ureditev porečja Gradaščice – 28 milijonov pa pol, usposabljanje na delovnem mestu – 22 milijonov pa pol,   (nadaljevanje) oskrba s pitno vodo na porečju Ljubljanice, prvi sklop, 21 milijonov, oskrba s pitno vodo na območju Suhe krajine, 21 milijonov, in program vzpostavitve IT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju, 20 milijonov evrov. A veste, če govorimo o teh projektih, ker ste omenili, da gre za drobljenje. In to so večji projekti.  Toliko. Hvala.
Hvala lepa kandidatu.  Za besedo je prosil mag. Branko Grims, sledila pa bo še gospa Suzana Lep Šimenko.
(PS SDS): Hvala. Vsem prav lep pozdrav! Glede na dosedanjo razpravo bi samo opozoril, da je cilj današnje razprave in njen smisel ocena, ali je kandidat in njegova predstavitev za ministra ustrezna ali ne. To je retorično vprašanje, kajti najbrž je vsakomur, ki sedimo v tej dvorani, na prvi pogled jasno, da je predlog, kakršen je pred nami, odraz strahotne kadrovske suše in krize v Vladi Republike Slovenije. Vprašanje je, ali bi lahko pričakovali boljši predlog od Vlade, ki jo vodi človek, ki je največji »luzer« zadnjih lokalnih volitev, na državni ravni proračuna je dobil 2 %...
Se opravičujem, gospod Grims… / govorita oba hkrati/
… niti enega župana nima izvoljenega, dva ministra ima, ki nista bila niti… / govorita oba hkrati/
Gospod Grims!
… ki nista bili niti izvoljena v parlament, pa sta bila predsednika…
Gospod Grims!
… strank. In sedanji predlog…
Gospod Grims, dovolite, da vodim sejo…
Sedanji predlog na nek način v bistvu odraža…
Če me ne boste spoštovali kot predsedujočega, bom…
… kontinuiteto te Vlade…
… prekinil sejo. Se opravičujem, gospod Grims. Lepo prosim, da ostanemo znotraj nekih okvirov spoštljivosti. Hvala lepa.
Ja, saj to sem povedal s spoštovanjem. Glejte, v normalnem parlamentu bi danes ne imeli zaslišanja ministra, ampak bi se pogovarjali o datumu predčasnih volitev, ker pač Vlado vodi nekdo, ki nima popolnoma nobene legitimitete za vodenje Vlade več. Na lokalnih volitvah je dobil 2 % in nobenega župana.
Gospod Grims, danes imamo temo zaslišanje gospoda kandidata, tako prosim, da se osredotočimo na to temo. Hvala lepa. Če želite nadaljevati…
Hvala tudi vam.
… vsebinsko, izvolite.
Tisto, ker je prvo vprašanje, ki se najbrž postavlja vsakomur - kajti gospod Purič, vsi vemo, da je bil že nekaj časa v pokoju -, zakaj pravzaprav je bila potrebna ta reaktivacija. V čem je tista primerjalna prednost, ki njega postavlja v ospredje pred vsemi drugimi potencialnimi kandidati. Namreč, to področje, o katerem danes govorimo, je za Slovenijo izjemnega pomena. To so edina dejanska likvidna naložbena sredstva, ki so dosegljiva občinam in tako naprej, skratka, državi kot celoti, če želite, in s katerimi razpolagamo. To so kohezijska sredstva, gre za milijarde, ne gre za nekaj deset milijonov ali pa nižje zneske. Se pravi, je treba imeti do tega ustrezen odnos in odgovornost. In moje prvo vprašanje bo, v čem je ta primerjalna prednost, ki jo sam kandidat vidi pri sebi, da ga odraža kot boljšega pred vsemi drugimi. Sam osebno moram reči, da edini argument, ki bi ga razumel, kajti vsi dobro veste, da gospa Alenka Bratušek poglobljeno pozna gospoda Junckerja, je, da je izbrala kandidata Puriča, ker bi bil očitno idealen sogovornik gospodu Junckerju, po mnogih kriterijih. Ampak gospod Juncker odhaja, njega v evropski politiki garantirano ne bo več. Se pravi, da ta kriterij, če je bil uporabljen, je napačen. In zato me zanima, kateri je tisti, ki ga postavlja v ospredje. Drugo, kar me zanima, je naslednje. Samo nekaj tednov nazaj je Državni zbor že na eni seji obravnaval to področje, ki je velikega pomena, kot se vsi najbrž strinjamo, in je naložil, da se v 30 dneh pripravi načrt pospešitve črpanja sredstev evropske kohezijske politike oziroma skladov za Slovenijo. Mene pa zanima, kje vidi kandidat oziroma kakšen ima kandidat svoj načrt pospeševanja črpanja teh sredstev za Slovenijo, kateri so bistveni poudarki tega načrta, kajti to je usodno razvojno vprašanje za Slovenijo, kratkoročno in srednjeročno. Tako kot so se črpala sredstva   (nadaljevanje) v zadnjem obdobju, se vsi strinjamo, je nesprejemljivo. Se pravi, je to treba pospešiti. Katere točke, kateri poudarki bodo vodili kandidata v smer pospeševanja črpanja teh sredstev.  In na koncu še vprašanje glede strategije. Sam poudarja strategijo črpanja teh sredstev. Kje, menite, so strateške prednosti Slovenije, kako jih boste uveljavljali v pogajanjih z Evropsko komisijo, na kakšen način, v kakšnih časovnih intervalih oziroma mejah in kakšne, pričakujete, bodo posledice oziroma rezultati, izidi vašega vodenja tega ministrstva; konkretno, tako da so potem številke merljive, da je možna naknadno tudi realna ocena, samo to nekaj velja, veljajo dejanja, ne besede.
Najlepša hvala za vprašanja. / oglašanje v ozadju/ Izvolite, proceduralno.
Spoštovani predsedujoči oziroma kar dva predsedujoča imamo danes tukaj, jaz razumem hudo frustracijo gospoda Grimsa, da danes pač kandidat za ministra ni on ali član njegove stranke, ki pač ni uspela sestaviti vlade, sestavili smo jo drugi. Ampak vseeno bi prosila oba predsedujoča, da zaščitita kandidata pred žalitvami gospoda poslanca. Tu so bile izrečene res nesramne in direktne žalitve. Gospod poslanec lahko glasuje proti temu kandidatu, če se z njim ne strinja, prosim pa, da zagotovite, da se tega podija ne zlorablja za žalitve kandidata. Lepo prosim. Hvala.
Hvala lepa za vaš predlog. Sem interveniral in verjamem, da bomo to razpravo nadaljevali v duhu, tako kot sem uvodoma povedal, spoštljivosti in neke konstruktivnosti.  / oglašanje v ozadju/
/ mikrofon ni vključen/ Proceduralno!
Proceduralno imam jaz dodatno, prosim.
Najprej ima proceduralno gospod Grims, potem bom dal besedo za proceduralno še vam…
Samo, če se lahko kot predsedujoči iskreno zahvalite gospe poslanki, kajti njene besede v luči tega, da je nadomestna poslanka, so seveda zelo zabavne in zelo komične. Tako da hvala za prijeten večer.
To ni imelo nobene zveze s proceduralnim.  Izvolite besedo.
Hotela sem samo dopolniti svoj proceduralni predlog. Res ste opozorili, gospod predsedujoči, prosim pa, da v nadaljevanju, če bo nadaljeval z žaljenjem - zdaj poskuša z diskreditacijo mene, verjetno bo poskušal diskreditirati še koga -, vas prosim, da uporabite določbe poslovnika, ki vam omogočajo, da izrečete določene ukrepe. Hvala lepa.
Hvala lepa za predloge. Bom vodil sejo in bom ocenil, tako da pridemo do cilja. Mislim, da že četrtič ponavljam, dolžni smo spoštovanje tej hiši, ki jo predstavljamo. Hvala lepa.  Želite, kandidat, odgovoriti na vprašanja ali damo besedo še kolegici Lep Šimenko za kakšno dodatno vprašanje? / oglašanje v ozadju/ Morda vam bo enostavneje, da sproti… Tako, izvolite.
Iztok Purič
Spoštovani poslanec, iz teh vaših vprašanj težko razberem, kaj je tisto, česar nisem povedal že v uvodu. Strategija je bila sprejeta na Vladi, mislim, da jo je tudi parlament sprejel. To se pravi, jo poznate bolje kot jaz. Akcijski načrt je Državni zbor soglasno sprejel. Jaz sem prepričan, da služba v tem trenutku to intenzivno pripravlja in bo v določenem zahtevanem roku to posredovala. Tisto, kar pa se absolutno z vami strinjam, so pa konkretni ukrepi. V zaključku sem navedel pet konkretnih ukrepov, morda so za nekoga preveč splošni pa zaviti, težko pa vam v tem trenutku - bi bilo pretirano ali pa preveč samovšečno, če bi rekel, da bom hitre recepte dal, da se ta stvar uredi. Tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, in vi to dobro poznate, je prejšnja perspektiva. Pred koncem prejšnje perspektive so bile razmere podobne, na koncu se je vse izšlo, kajne, srečno. In vsi skupaj smo bili srečni, vsaj jaz sem bil, in smo se pohvalili, da smo najuspešnejša država.   (nadaljevanje) Zdaj, če bi aludiral na to situacijo, bi rekel, da bodimo optimisti pa pričakujmo, da se bo tej perspektivi enako zgodili. Čeprav so resni problemi, ampak jaz mislim, da vsi skupaj lahko pa nekaj pripomoremo k temu – kot sem govoril, samo ljudje to lahko spremenijo in nekaj kar jaz razmišljam pa ne me narobe razumeti – delati paniko, vzbujati strah pri zaposlenih je najslabše za učinkovitost teh ljudi. Mi imamo zgolj to skupino ljudi, ki ima ogromno znanja, jaz sem prepričan, nihče od nas ga ne poseduje, saj delajo oni desetletja na tem področju in so eksperti. Kako vse to skupaj ustrezno, formalno in neformalno obliko speljati, je edina rešitev, vse ostalo ni rešitve, če se bomo vsi vrgli nazaj. To, debata o informacijski podpori e-MA je za mene recimo, ker nisem strokovnjak, nekaj takega, kar težko razumem, ampak verjetno je to problem. To je pa ključno, kompatibilnost enega informacijskega sistema na službi in drugega na Ministrstvu za finance in kompatibilnost z / nerazumljivo/, je tisto, kar izgublja sled in brez tega se zahtevki v Evropski parlament ne morejo iti in to je lahko zguba. Meni osebno bi tudi rekel zelo preprosto, to je nemogoče. Mislim, da sem nekje prebral tudi, da ne moremo zdaj reči, da je kriv en računalničar – zadeva je stara. Jaz imam tukaj kolegico Andrejo Krt, ki je vodila to službo pred leti in ti problemi so bili že veliko let nazaj.  Tisto, kar pa sploh ne želim in v nobenem primeru ne boste slišali iz mojih ust, da bom iskal krivce za nazaj in s tem sebe hotel abulirati. Situacija, problemi so takšni, ljudje, ki so do sedaj delali so delali v dobri veri, rezultati so pa pač takšni kot so in problem je tukaj in ga je treba rešiti.  Pričakujem vprašanja kaj in kako takoj. Teh pet točk sem naštel in drugega vam v tem trenutku… jaz nisem hodil po ministrstvu, ne glede na to kaj kdo misli, ker je bilo premalo časa ali pa tudi bom rekel res ni bilo časa. Največ gradiva sem dobil v javno dostopnih medijih in gre za informacijski sistem, priprava ukrepov za ovire, ki jih lahko vidiš samo znotraj. Vse je povezano z ljudmi, z organizacijsko strukturo, organizacijsko klimo in čisto nič drugega. Če se bomo mi… jaz sem v kolektivih delal, ki so bili morda… ki so bila, bom rekel tako po gorenjsko »razsuta«, pa se je dalo marsikaj narediti. Je pa vedno tako, da tisti, ki želijo bodo sodelovali, so pa nekateri, ki nikoli ne bojo sodelovali. Zlasti taki radi pišejo anonimna pisma, prijavljajo mobinge pa na policijo pišejo kakšne ovadbe – tega sem jaz veliko doživel, tako da to je bom rekel stranski del resnega pristopa. V vsaki resni organizaciji in vsaka ima težave, se jih rešuje in vsi nikoli ne bodo ploskali, jaz pa verjamem in bom rekel upam, da ta kolektiv s toliko znanja, s toliko izkušnjami, ki jih nima nihče in vsemi povezavami znotraj države in tako na univerzah in inštitucijah, kot tudi znotraj Evrope, lahko pomagajo, da pridemo do končnega cilja. Cilj pa je to, kar ste lepo rekli – to so ogromna sredstva, za katere bom jaz rekel, da se premalo zavedamo kako so pomembna in so generator razvoja in prispevajo k dvigu našega bruto družbenega produkta. To jaz tako gledam. Drugače pa, kot upokojenec, sem prišel na pobudo in predlog Alenke Bratušek, ki jo zelo cenim, spoštujem in z njo sem veliko naredil koristnega za državo in ko sem delal za državo največje projekte, sem se srečal z tolikimi ovirami ljudi, ki niso razumeli, da je to projekt države in vseh nas. Pa ne bom zdaj omenjal kdo, kaj in kako, ampak, to sem doživel na lastni koži in to me je tudi, lahko rečem, nekaj stalo, to sem preživel, ker pri teh letih, lahko to mirno rečem, stvari se v državi ne dogajajo po naključju. Hvala lepa.
Hvala lepa kandidatu. Repliko ima gospod Grims, izvolite.
Hvala. Glejte, v izhodišče vašega odgovora ste postavili, počakajmo in upajmo na najboljše. Zdaj, obstaja Murphyev zakon, ki pravi, če pustimo stvari naravnemu toku, je naraven razvoj stvari od slabega na slabše. To se pravi, ko gre za tako pomembno, kot so pač sredstva evropske kohezije, je pa le potrebno pripraviti nek načrt konkretnih ukrepov in zdaj, jaz sem vas vprašal, direktno, kje vi vidite tiste konkretne ukrepe, ja pa tako in tako Državni zbor tudi sprejel 30 dnevni rok, v katerem bi to morala narediti vlada in ta rok se bo zelo kmalu iztekel. Najbrž tudi veste, kdaj to je, kajti, želel bi, da bi se postavilo konkretne cilje, ki bi bili merljivi, da se lahko potem delo tudi konkretno ocenjuje. Dokler se vse obdrži samo na splošni ravni, so seveda besede eno, dejanja pa čisto nekaj drugega.
Hvala lepa gospodu Grimsu. Želite neposredno odgovoriti? Dobro.
Iztok Purič
Se strinjam z njim.
Odlično.
Iztok Purič
Absolutno se strinjam.
Super, odlično. Besedo dajem gospe Suzani Lep Šimenko, izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Ja, tudi jaz bi uvodoma spomnila, da smo imeli 9. novembra izredno sejo na temo črpanja evropskih sredstev in tam dejansko nismo mi sprejeli akcijski načrt ampak smo naložili vladi, da v roku 30 dni pripravi načrt za pospešitev črpanja sredstev evropske kohezijske politike in ga seveda tudi predstavi Državnemu zboru. Zdaj, ta rok bo v zelo kratkem času se dejansko tudi iztekel je pa to dejansko naloženo Vladi Republike Slovenije, kar pomeni, ne zgolj vi kot služba / nerazumljivo/ ampak celotna vladna ekipa, bi naj pri tem načrtu seveda sodelovala, ker brez tega ga dejansko ne morete tudi narediti. Spomnila bi vas, da je bil sklep v Državnem zboru sprejet soglasno, kar pomeni, da se prav vsi poslanci in vse poslanske skupine še kako dobro zavedamo, kako pomembna so evropska sredstva za Slovenijo, za lokalne skupnosti. Ne nazadnje prihajajo iz lokalnih okolij, kjer se, kadar smo na terenu, tudi vsakokrat srečujemo s to problematiko in mislim, da se še kako dobro tega tudi zavedamo.  Zdaj, jaz bi imela za vas nekaj vprašanj. Kot prvo me seveda zanima, navedli ste, kaj vse ste v življenju do sedaj počeli, številne izkušnje, zanima pa me vaše konkretne dosedanje izkušnje na področju črpanja sredstev, kakšne so? Zdaj kot, nekako, po vaši oceni je seveda največji problem v informacijskem sistemu, to ste nekako izpostavili, tega se zavedamo, o tem poslušamo, že dejansko tudi več let je ta problematika izpostavljena. Ne dolgo nazaj, tudi takrat na tisti naši izredni seji je bilo rečeno, da bo pa to zdaj rešeno že v tistih dneh, ko smo imeli sejo, več kot očitno ta problematika še zmeraj ni rešena in zdaj resnično, jaz mislim, da nas pa resnično lahko skrbi, no, kar pomeni, konec leta lahko zgubimo 140 milijonov evrov, če sem prav razumela, in to seveda je zelo, zelo velik denar. Jaz upam, da boste zelo hitro nekega časa uvajalnega, ne vem, kakih treh mesecev na tem področju verjetno ne boste mogli imeti, kajne? Da bi vami dali tudi mi poslanci mir, vam ne bomo, ne, ker seveda od vas pričakujemo hitro ukrepanje in resnično upam, da boste naredili vse, da dejansko bo – da ne bo prišlo do tega, da bo kakšen evropski denar na tem področju tudi izgubljen. Tako da me zanima, kaj nameravate glede tega narediti. Kakšno je danes stanje z informacijskim sistemom in pa, ne vem, kdaj lahko pričakujemo rešitev. Bilo je že rečeno, da rešitev je tako rekoč že skorajda – rešeno to področje. Je pa to seveda največji problem, saj v kolikor se že vseskozi to tudi izpostavlja. Zdaj vi ste – veliko ste omenili, kako je pomembna motivacija zaposlenih, organizacijska kultura, to se seveda zelo strinjam z vami. Ampak jaz mislim, da tisto ključno, kar se pa morate zavedati – pa verjetno tudi se – vi nimate zgolj službo SVRK – ja, imate zaposlene v tej službi, tisti večji izziv za vas pa bo motivirati celotno vladno ekipo, vse ministre, da bodo dobro sodelovali z vami, ker namreč brez njihovega sodelovanja dejansko večina teh sredstev spada pod druge resorje, oni na koncu odločajo in v kolikor ne boste sposobni predvsem nekega dobrega medresorskega sodelovanja tukaj izpostaviti, bo tukaj velika težava. Vemo, koliko strank imamo v tej koaliciji, kar je seveda še dodaten izziv ali pa še večji problem. In me zanima – kaj ocenjujete? Boste tega sposobni? Ker osebno menim, da tiste zaposlene znotraj SVRK-a – nekako so veliki strokovnjaki na svojem področju in tu ne vidim težav, vidim pa težave v medresorskem sodelovanju in seveda z vašo službo. To, kar je bilo že tudi nekaj izpostavljeno, in sicer regionalni razvoj. Zdaj, nek osnoven namen teh evropskih sredstev je, da se zmanjšajo razlike v razvoju med posameznimi regijami. Zdaj, v Sloveniji, kakorkoli, imamo velike razlike. Ne govorimo zgolj o vzhodni pa zahodni kohezijski regiji, ampak ko pogledamo malo globlje vidimo pa, da so znotraj tega precejšnje razlike. Imamo, ne vem, osrednjeslovensko regijo, ki dosega 115 % evropskega povprečja in imamo zasavsko regijo, ki pa dosega zgolj 43 %. Pa je tu pomurska, ki dosega 55 % povprečja, koroška 65, podravska 67 in tako naprej. Vemo, da vse regije, ki dosegajo manj kot 75 % evropskega povprečja, so seveda manj razvite regije. In mene zanima, kaj boste naredili na tem področju, da bo dejansko do zmanjšanja teh razlik v razvoju regij prišlo. Boste, ne vem, evropska sredstva prioritetno usmerjali na ta področja, da se bodo te razlike zmanjšale in da se bo to tudi skozi leta poznalo. Omenili ste uvodoma, da smo nekako do zdaj počrpali 30 %. Za mene je počrpan denar takrat, ko dejansko dobimo nazaj izplačila iz proračuna Evropske unije. In zdaj, kakorkoli obračam te številke, pridem na tu cca. 15 %. Verjetno ste teh 30 % mislili na dane zahtevke oziroma izplačila iz proračuna Republike Slovenije. Je pa največji problem pa ravno pri tisti zadnji fazi – in tukaj nam stvari zagotovo ne gredo dobro. Jaz mislim, da kar se tiče te problematike, smo si vsi zelo enotni. Nekaj časa kaj dosti izgubljati seveda ne smemo, ga ni, evropska sredstva so tista ključna sredstva, ki jih imamo in ki jih seveda ne smemo izgubiti – in tukaj se vsi strinjamo – in iz tega vidika seveda lahko tudi pričakujete, da bomo tudi v Državnem zboru večkrat kaj na to temo povprašali. Smo že v preteklosti in bomo tudi v prihodnje. In zato je seveda še kako pomembno, kdo sedi na mestu, ki nekako, bom jaz rekla, tudi koordinira celotno črpanje teh evropskih sredstev. Zdaj, kar se tiče nove finančne perspektive, bi mogoče vprašala konkretno, kako je vaše videnje. V preteklosti je bilo izpostavljeno, predvsem s strani vzhodne kohezijske regije, da nekako si želijo dveh ločenih operativnih programov, posebej za vzhodno regijo in zahodno regijo, kakšno je vaše stališče do tega? Ste temu naklonjeni ali ne? Tu bi prosila za konkreten odgovor. In pa seveda, nekako tudi jaz prihajam iz vzhodne regije in seveda ne morem pristati na to, da bi pa iz obstoječe finančne perspektive kakršnakoli sredstva iz vzhoda dajali na zahod. In upam, da dejansko tudi tega ne nameravate narediti.  Mogoče toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa gospe Lep Šimenko. Glede na to, da je bilo spet več vprašanj vam kar dajem besedo. Izvolite.
Iztok Purič
Gospa poslanka, hvala lepa. Vidim, da obvladate to tematiko, da ne bom rekel, bolj kot jaz. Ampak na delu teh odgovorov verjetno človek, ko posluša nekoga, odgovorov je bilo veliko, ravno na tiste teme, ki ste jih omenjala. Jaz bi rekel, skrb, da se teh 140 milijonov vrne nazaj v državni proračun je ključna naloga. Res, moram reči, da z določeno mero rezerve morate razumeti moj trenutni položaj in status, ker prvič, po naravi nisem človek, da bom veliko obljubljal, ne glede, da so bile pred kratkim lokalne volitve, pa ljudje v tistem času veliko obljubljajo, moj način dela ni tak. Sem zelo velik realist. Tisto, kar se mi pa zdi zelo pomembno je, da potrdim, 15 % je resnica, saj veste s procenti se zmeraj tako postavlja, da se tisto, ker hočeš doseči. Glede vzhodne, zahodne regije sem absolutno na vaši strani. Saj koncept kohezijske politike je ravno v tem, da se zmanjšajo razlike. Še enkrat bom rekel, da se vračam na strategijo. Jaz mislim, da jo vsi narobe razumemo, se nočemo vanjo vključiti, nočemo sodelovati in imam morda napačno predstavo, da SVRK je odličen, vrhunski na tem segmentu, bom rekel, črpanja evropskih sredstev, skrbnika. Zato je v mojem razmišljanju, da je treba narediti servis. Servis za vse, tako razumem. To, kar sem prej omenil, ne vem če ste me poslušala, jaz sem omenil zraven ob teh načelnih stvareh lokalno samoupravo. Jaz sem človek, ki živi med ljudmi in se z njimi, kot, mi je zelo simpatično, pa smiselno, dr. Trček rekel, če ti nekje živiš se pač vključiš in spremljaš stvari, kako se urejajo. In to nam vsem skupaj manjka, malo potrpljenja, malo volje, pa mislim, da bi zelo lahko prišli do teh skupnih rešitev. Tako da, bom rekel, zelo tako po domače, da bo volk sit, pa koza cela. Saj vedno tako ne gre, ampak če razumemo drug drugega, če se poslušamo, pa če razumemo, pa če je manj fovšarije se to vse skupaj da narediti.  Kar pa zadeva seje, jaz sem spremljal preko medijev zelo zelo, bom rekel, na hitro, rok, ki ga je soglasno Državni zbor dal, kar je tisto, ker sem že tudi v uvodu rekel, da se mi zdi to nekaj najlepšega pa najbolj smiselnega, da se vsi s tem strinjamo. In takrat, ko se v si v nečem strinjamo, jaz mislim, da ne more biti problema, ampak če odkrito igramo, ne pa da imamo kakšenkrat figo v žepu. To, da pa je rok 9. 12., glede na to, da smo danes 3. 12. jaz resnično ne vem kje je akcijski načrt. Se pač opravičujem, niti nisem hotel kaj spraševati, da ne bo kaj narobe, ker imam toliko izkušenj ali pa premalo izkušenj, da ne želim preveč hoditi, pa spraševati, da ne bi sploh kdo rekel, da, ne vem, da razpolagam s kakšnimi notranjimi informacijami, ker lahko komu kaj škodim ali pa kaj takega.  Kar zadeva pa to, kar govorite, bolj povezano s prihodnjo finančno perspektivo, stvari so odprte, kot sem vam rekel. Slabo se sliši, da lahko izgubimo ogromno sredstev, po drugi strani bi morali biti srečni, ker se Slovenija dviga. Saj veste, posamezni kraji in regije so različno razporejene notri. Morda nam ta, bom rekel, ustroj na sekundarni ravni lokalne samouprave   manjka in bi se te stvari dale drugače zorganizirati. Te statistične regije pa so ločene in je tukaj razlike ca 25 % doseganje evropskega povprečja. Mislim, da so zdaj celo tri stopnje pod, na nivoju in tisti, ki dosegajo, presegajo 100 %, govorimo za Nemčijo, Francijo, itn. Ampak mislim, da je splošno mnenje vseh nas, vsaj tako kolikor se gibljem med ljudmi, da ni nobenega razloga, da bi celo kaj vam vzeli, če zdaj tako govorimo, jaz tebi, saj smo vsi skupaj. Toliko imam jaz.  Hvala lepa.
Najlepša hvala kandidatu. Besedo dajem kolegici Nataši Sukič. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani dr. Purič, kandidat za ministra.  Sem se zelo potrudila, da bi pozorno poslušala vašo predstavitev, morda mi je kaj ušlo. Veseli me, da ste na večih mestih izpostavil pomen udeležbe zaposlenih tako pri dobičku kot, dalo se je razbrati iz vaše predstavitve, da imate zelo velik občutek za to kako motivirati zaposlene, se pravi, da ste skozi svoje delovne izkušnje dejansko razvil, in tudi strokovne oziroma teoretsko delo razvil ta občutek za motiviranje, občutek za zaposlene. Veseli me tudi, ko sem slišala, da zdaj imate izkušnje tako na področju, torej da ste delali v zdravstvu, delno v izobraževalnem sistemu, potem na občinski upravi in pa nazadnje tudi v gospodarstvu, tako da imate zelo pestre, raznolike izkušnje in nekako zelo dober vpogled v te različne sisteme oziroma družbene podsisteme.  Danes smo se na večih mestih že dotaknili te polarizacije med centrom in periferijo, ki je tudi naš velik problem, tako da v tem smislu smo na nek način nek mikrokozmos Evropske unije, ki je prav tako razdeljena seveda na center in periferne države. Sploh so pa, bolj je pač problem, ni samo ta problem v razlikah v razvitosti, seveda na žalost rezultira potem v povečano stopnjo tveganja revščine in socialne izključenosti v teh regijah. To je tista žalostna plat te zgodbe. Recimo, večkrat se je omenila tudi Spodnje Posavska regija, Pomurska regija sta problem, problem je seveda, da so se mesta določene regije ali pa določena mesta zelo deindustrializirala v zadnjih desetletjih. Primer takšne pospešene deindustrializacije in posledično problemov je recimo mesto Maribor, ki je nekoč bilo pravzaprav najbolj močno industrijsko mesto v nekdanji državi, tako da to so kar hude zadeve.  Delno ste verjetno že odgovarjali, jaz sem vmes tudi nekaj malega morala, sem bila odsotna kakšnih pet minut, tako da mogoče ste med tem tudi kaj odgovoril, ampak meni vseeno zanima mogoče ali imate že v mislih katere ukrepe bi vi predvideli recimo za odpravljanje revščine in socialne izključenosti na najbolj gospodarsko prizadetih perifernih območjih države oziroma kateri so tisti ukrepi, ki bi jih morda vi kot minister, za katere bi se zavzeli na področju odpravljanja geografsko pogojenih teh socialnih razlik, če imate mogoče ta trenutek že neko vizijo o tem. Seveda problem so seveda tudi administrativni ustroj lokalne samouprave. Vemo, da je Slovenija na žalost preveč razdrobljena. Imamo kar 212 občin, ki morajo po slovenski zakonodaji seveda zagotoviti tako osnovno šolstvo, primarno zdravstveno varstvo občanov in opravljati tudi marsikatero socialno funkcijo in seveda je to v administrativnem smislu zelo zapleteno vprašanje, če se zdaj dotaknem te lokalne samouprave in seveda, slovenske občine, zlasti majhne, na nek način tudi izrazito   (nadaljevanje) podfinancirane, to je en problem. Zdaj, če pa pogledamo sam problem črpanja evropskih sredstev, ki seveda lahko blažijo recimo neke določene razvojne probleme. Vidimo in vemo, da imajo ravno te najmanjše občine največ čisto administrativnih problemov pri tem črpanju, se pravi, da sploh do teh sredstev pridejo, se pravi pri samih prijavah na razpise, pri pripravi potrebne dokumentacije, pri pripravi seveda poročil in tako naprej – skratka, to so izjemno kompleksni in zahtevni razpisi in seveda te občine so, si predstavljam, mnogo njih, ravno na tem področju tudi kadrovsko verjetno podreprezentirane oziroma imajo premajhno kapaciteto za mogoče še uspešnejše črpanje teh sredstev. Pa me zanima, kako bi se vi kot minister lotili odpravljanja teh finančnih in administrativnih težav teh pod financiranih občin? Kaj narediti – mislim, lepo se sliši: »seveda si bomo prizadevali za boljše črpanje«, ampak vendarle no, zanima me pravzaprav vaše stališče do regionalizacije Slovenije z morda ustanovitvijo manjšega števila avtonomnih regij, ki bodo sposobne torej odgovoriti na probleme te pod razvitosti in recimo na bodoče izzive družbeno-prostorskega razvoja. Me zanima, mogoče bi bilo treba v tem smislu razmišljati o neki reorganizaciji, da se morda potem lahko učinkoviteje lotimo oziroma spopademo s temi nakopičenimi problemi. Zdaj, toliko za enkrat. Jaz upam, da se nisem podvojila s kakšnim vprašanjem, če sem se, se pa seveda opravičujem. Hvala lepa za enkrat.
Hvala lepa gospa Sukič. Vam kar predajam besedo za odgovore gospod kandidat. Izvolite.
Iztok Purič
Gospa poslanka najlepša hvala za obširna vprašanja, ki pa mislim, da v določenih segmentih presegajo pristojnosti in namen moje kandidature za službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Se pa v celoti strinjam s temi vprašanji, ampak znotraj tega vprašanja pa jaz razumem, da obstajajo skladi, zlasti Evropski socialni sklad, kjer pa natančno omogoča zagotavljanje sredstev za ta namen, kar ste ga omenila. Naj navedem, ne me narobe razumeti, bom prebral: »To je socialna Evropska unija, v okviru katere se za izboljšanje učinkovitosti trga dela, spodbujanja dostopa do kakovostnih delovnih mest, spodbujanje socialne vključenosti« - to jaz mislim, da je tisto ključno – »in izboljšanje dostopnosti in kakovosti izobraževanja«. Ta socialna vključenost, jaz take primere poznam v Kranju, ker je isto usodo doživel kot Maribor. Morda v manjšem… glede na to, da smo manjši, v manjšem obsegu, samo po vsebini pa smo deležni enakega stanja in mi je popolnoma jasno, kaj to pomeni, zlasti s tega vidika, bom rekel to je bolj sociološko vprašanje, kaj se tam dogaja in ljudje tega ne razumejo in so tudi ukrepi v napačno smer usmerjeni, vsaj kar jaz gledam na to problematiko, je pa težko to med vse ustrezno, bom rekel prevesti in prepričati. Drugače se pa v principu z vami v celoti strinjam in ta Ekonomski socialni sklad je vir za izpeljavo teh področij. Poznam zelo uspešne primere socialne vključenosti, da se ravno… to se imenujejo te mehke vsebine. V določenih okvirjih izpadejo z določeno mero skepse ali pa omalovaževanja. To sem jaz srečal, ker govorimo o resnih projektih, potem pa nekdo pride z socialno vključenostjo, pa reče: »ali se še kaj drugega niste mogli spomniti?«, ampak Evropa gleda na te stvari z ustrezno pozornostjo in sredstva so pač v to zadevo na razpolago. Kar pa zadeva regionalno razdelitev pa tudi to presega pristojnosti tega resorja, pardon, službe. Hvala.
Hvala lepa. Želite repliko? Izvolite.
Saj, čisto na kratko, saj pri socialni vključenosti sem imela recimo v mislih, seveda, razvoj delovnih mest, vključevanje, torej, tistih, ki so brezposelni ta trenutek v teh podreprezentiranih regijah na trg dela in zaposlovanja. Se pravi, gre za povezano vprašanje in tukaj seveda vidim vašo vlogo kot tistega povezovalca. To je bilo že tudi danes večkrat izpostavljeno med različnimi ministrstvi, da se mogoče strateško skupaj z njimi lotite usmerjeno nekega razvoja, kako torej pristopiti in tu se potem ta vprašanja povezujejo. Jaz seveda vem, da obstaja Evropski socialni sklad in da je seveda za to pač najbolj pristojno verjetno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, to se vsekakor strinjam, ampak, pač, vidim vas kot nekoga na vrhu tega ustroja, da koordinirate ta ministrstva in da se mogoče strateško opredelite do določenih, najbolj problematičnih, najbolj ranljivih regij in mogoče se tam mogoče potem kakšni pospeški razvojni mogoče sprožijo, zato, da se odpre čim več perspektiv na trgu dela, da se ljudje, ki so socialno izključeni, na ta način seveda tudi socialno vključijo. No, samo toliko, hvala lepa.
Hvala lepa za repliko. Predlagam, da se, če želite, se odzvati oziroma, OK, se strinjate, v redu, potem besedo dajem kolegu Francu Brezniku za vprašanja. Izvolite kolega Breznik.
Najlepša hvala, gospod predsednik, spoštovani kandidat, dr. Purič. Torej, jaz bi nekako poskušal poudariti nekaj ključnih, se mi zdi, nalog, ki jih to ministrstvo mora opravit in po tem, da že v bistvu tudi pod to vlado pač menjujemo ali pa je lastna stranka se odpovedala enemu kandidatu, ki je bil za to nekako predviden, pa smo sedaj pri drugemu, bi vseeno povedal, da, po mojem mnenju, če pogledamo, da je ta perspektiva se nekako, lahko rečemo, preveša v zadnjo fazo, da v bistvu, bi morali biti projekti že zaključeni, lahko rečem, ali pa bi se v dveh tretjinah morali zaključevat, mi še pa, na koncu sredi te perspektive ugotavljamo, da postopki v okviru SVRK niso najboljši, torej sami odnosi. Potem ugotavljamo ta preljubi informacijski sistem, torej, prejšnji, nekdanji ISAR(?) in seveda EMO in da se zavedamo, da smo približno pet milijonov evrov vložili v ta informacijski sistem in da na koncu ugotavljamo, da nam milijoni zaradi tega odhajajo, da zadeve padajo, da je potem seveda vprašanje vedno, zakaj je informacijski sistem slab? Zdaj nekdo, ki je delal v nekem podjetju, recimo / nerazumljivo/ nekako sodeloval tudi v tistem času, ko smo ga uvajali, ko sem še jaz bil na enem izmed ministrstev nekaj časa, glejte, je pomen strokovnega znanja ljudi, ki delajo na ministrstvu, ki povejo »softverski« firmi kaj želijo, kaj so njihove zahteve. Zdaj tisto, kar od kandidata pač sem pričakoval je, da kandidat je izraziti strokovnjak na področju organizacije organizacijskih kultur. Mislim, da ste tudi diplomirali iz tega, ste doktorirali iz tega področja. Seveda sem se tudi, vsak je nekdaj vsaj študiral del menedžmenta, mora to, to področje poznat, mislim, da je izrazito pomembno, glede motivacijskih vidikov. Ampak veste, gospod Pavlič(?) pride pa tudi do podjetij, kjer ne dobro delajo. Na tem, oprostite, ministrstvu zame ne delajo dobro. Tu biti dober človek, pa »pozitivec«, pri ljudeh, ki se do zdaj, ki imajo stalno probleme, v vsaki perspektivi imajo probleme, pa še nikoli niso prišli pred Državni zbor pa rekli, glejte, zdaj se je začelo, mi imamo težave z organizacijskim sistemom, pomagajte nam, minister nam ne pomaga. Pa bi lahko do poslancev to prišlo. Torej, so vsi »gliharji«, držijo skupaj. Glejte, tu dober menedžment, tu nekdo, ki bo prišel s kozmetičnimi popravki, te ljudi nekako poskuša ustvariti neko novo, jaz bi rekel, klimo, nek nov vrednostni sistem. Poglejte, to je, kolikor imam jaz znanja z organizacijske kulture, pa ste / nerazumljivo/ kulture, pa recimo, da poznam neke zgodbe iz nemških podjetij, od Porscheja, pa ne vem kaj, jaz to večkrat razlagam, bom sedaj prekinil, da ne bo kdo mislil, da bom to nadaljeval. Poglejte, so včasih tudi zadeve, kjer moraš presekati, pa nekim ljudem se zahvaliti in reči. In jaz bi od vas pričakoval, vete kaj? Od vas bi pričakoval, če bi jaz bil na vašem mestu, bi pričakoval, poglejte, jaz pridem tja za ekipo dveh, treh ljudi, ki nikoli niso bil tega sistema, ampak so zunanji strokovnjaki, ki so morda delali, ravno tisti, ki so iz ministrstva odšli, ker so si naredili privatna podjetja, pa so na privatnih podjetjih uspešni, je približno ista zgodba, kot iz pravosodja, najboljši odidejo, slabiš ostanejo, pa bodo sodniki. In potem se gledamo zakaj nam zadeve padajo. Tu bi pričakoval to vašo ambicioznost. In da potem bi rekli, poglejte, pripeljal bom strokovnjaka za software, zunanjega, ne tistega od notri, ker ne bomo tako reševali problema. pripeljal bom dva strokovnjaka in jih bom tudi plačal. Poglejte, meni ni problem, jaz ne gledam na vsak evro, če nekdo res pride z znanjem. Jaz vam nikoli tudi ne bi očital v kolikor boste potrjeni kot kandidat, zato ne, poglejte, ker če nam odhajajo na stotine milijonov evrov zaradi par nesposobnih ljudi, zaradi ljudi, ki nočejo skupaj sodelovati in seveda tudi marsikdaj tudi zaradi sistema, ki deluje. Govorim tudi od spodnjega sistema, ti ljudje ne znajo izraziti sploh zakaj bi ta denar rabili evropski. Mi smo sredi problema. In pred tem bi rekel, če bi bil na vašem mestu bi rekel, poglejte, kar bi mene zadovoljilo, bi rekel, poglejte, najprej bom predsedniku Vlade predlagal prvi največji problem, projekt te vlade konstituiranje pokrajin, ker je nujno potrebno, ker nikoli ne bomo mogli črpati sredstva. In zaradi tega nas Hrvatje prekašajo, Avstrijci tako ali tako, ker imajo dosti več izkušenj in tako naprej. In to je ta osnovni problem, ki ga imamo. Potem je seveda kandidat, mene sedaj ne zanima, ali ste vi izgubili ene volitve, pa ste šli na državnozborske, pa ste bili na lokalnih, pa ste bil tam neuspešen, pa ste sedaj posledično nekako morali to prevzeti, niso pač, razumem, da je stranka mala, nima takega kadrovskega bazena, pa ste bili pripravljeni to sprejeti. Ampak iz tega se pa vidi, da v bistvu si niste želeli te funkcije. Nekdo pred tem pred vami si je to želel in vas razumem. Na koncu rekli ste, ajde, v redu, vam bom jaz tu pomagal, pa bomo nekaj naredili. Tudi to štejem v pozitivno, pa vašo odkritosrčnost. Zato bom zelo prijazen, kar navadno nisem, res. Ampak hočem pa povedati, veste, druga zadeva, pa lahko smo prijazni, samo neprijazna pa bo usoda naših otrok, naših starih ljudi, tistih, ki imajo danes pokojnine 400 evrov in ljudi, ki odhajajo zaradi te naše skupne ambicioznosti, ki je nizka, v tujino in nikoli se ne bodo več vrnili. In odhajajo nam vsi strokovnjaki. In potem bi pričakoval paleto nekih znanj od, poglejte, kaj bomo naredili na področju financiranja raziskav, izobraževanj, da boste vi tisti človek, ki boste ljudem povedali, poglejte, lahko vam pomagamo tam in tam. Poznam 30 vrhunskih projektov v Avstriji, Nemčiji, Švici, ne vem kje vse, na Hrvaškem, tudi Slovaškem, Češkem, morda v Romuniji. In da si sedaj bil aktiven deset let in da si vse to videl, da ljudem lahko odpiraš oči, tako jaz navadno hodim do županom in mu odpiram oči, vozim jih v Avstrijo, Nemčijo, ne vem kam vse, in kažem projekte, kaj lahko mi naredimo in kako moramo sodelovati. To je spet drug del tega.  Mene potem tu zanima glede kmetijstva, to je pa konkretno vprašanje. Poglejte, pri kmetijstvu, kot predsednik tega odbora, moram priznati mi smo pred ključnim vprašanjem generacijske prenove. Sredstva za generacijsko prenovo, nobena digitalizacija, kljub temu, da tudi jaz o tem dolgo govorim, marsikdaj tudi na podeželju, poglejte, je, lahko rečem, samo fantazija zato, ker pred tem moramo ljudem, tistim, ki so sedaj, ostareli, bolestni na kmetijah zagotoviti nek socialni status in mlade navdušiti preko tega. Potem pride vprašanje, kakšna evropska sredstva bomo črpali, predvsem za generacijsko prenovo. Potem gre za obzorja 2020, potem gre za interrekt(?) projekte in sredstva. Morda nek vaš, jaz bi rekel temu, akcijski, interni vaš načrt, ne akcijski načrt Vlade, ministrstva kaj želijo, ampak vaš akcijski načrt. Dali ste prvo točko, ki sem si jo zapomnil, pregled zakaj informacijski sistem ne deluje. Ne deluje zato, ker so tudi oni slabo povedali kaj bi želeli, ljudje, ki delujejo na tem ministrstvu, ki ga boste prevzeli. In bi se dvem, trem jaz tako zahvalil in bi rekel, vi sami ne veste… Navadno pa to narediš in zapleteš situacijo ravno ljudje, ki imajo premalo znanja. Veste, če točno veš kje so kritične točke, poglejte, sigurno na začetku tega ne veš, ko uvedeš sistem. Vedno se mora popravljati. Mi ga popravljamo že kar nekaj časa, tudi novega. In 5 milijonov evrov smo dali. In še to, informacijski sistem ni bil čez noč pripravljen. Tudi EMO so pripravljali 5 let, izboljševali preden je sploh prišla v veljavo in ISAD nadomestila. Vsak, ki je malo delal v praksi, ki je bil na nekem nivoju, na nekem – jaz bi rekel – na enem višjem nivoju v nekem podjetju, na ministrstvu, kjerkoli – mora poznati, da večinoma ljudje, ki želijo informacijski sistem, povedo, kaj si želijo. Tako kot v podjetjih, tako kot ena računovodkinja, ki ji nekdo proda nek program – tudi ona, če ima dosti znanja, pove. Če pa nima znanja, glejte, pa je. In ta informacijski sistem po mojem po vsej verjetnosti ni slab zaradi tega, ker bi bila softwareska firma slaba. Ampak zaradi tega, ker ljudje niso znali povedati na ministrstvu, kaj želijo od informacijskega sistema.  In s tega stališča torej – če bom nekako zdaj zaključil, da ne bom predolg – ta ambicioznost je, glejte, pri vas pač vprašljiva. Ste po naravi / nerazumljivo/. Ste dober človek, dobra duša, ampak zaradi tega, veste, pa vam mi lahko umremo. Pacient bo pa umrl. Tudi, veste – mi imamo pa tu zdaj, glejte, edina sredstva, ki so na voljo, ki bodo reševala ta narod. Ki bodo reševala socialne stiske. Ki nas bodo morda rešila pred naslednjo krizo. Vemo, kakšne imamo kazalce. Lahko vam povem. Bliža se že počasi lepo ohlajanje, mi še pa lepo živimo tu, kako je vse fino, sonce še sije, ne vemo pa, da zadaj za soncem prihaja težka burja že spet. In mi še kar tako, glejte, neambiciozno ne iščemo rešitve. Veste, in od vas je odvisna usoda tega naroda. Vi ste eden najpomembnejših ministrov, ki pri taki veliki zadolženosti te države bo nam reševal, lahko rečemo, zadnjo plat in nas delal bolj konkurenčne na številnih področjih. In tu bi nekako bilo tisto moje bistveno vprašanje za vas – imate vi, glejte, sami ste nekako priznali pa vam to spet štejem v dobro – da pač niste strokovnjak s tega področja. Da nimate izkušenj. Da imate izkušnje s tega, ampak me zanima – imate vi kako ekipo dveh, treh ljudi, ki bo šla z vami tja, ki so pa izraziti strokovnjaki? To pomeni ali informacijskega sistema ali je nekdo, ki morda ima sam podjetje pa je delal glede teh evropskih sredstev. Morda kak strokovnjak iz tujine, glejte. Zakaj ne iz tujine? Hrvatje imajo, glejte, jaz sem večkrat razlagal, v Bruslju pet lobističnih pisarn. Črpajo neverjetno sredstev. Morda so tudi v prvo zaostajali. In tukaj bi pričakoval neko – nek ambiciozni odgovor, da vsaj malo te energije pokažete, da naredimo. Ker recimo vaš kolega iz stranke, ki je bil tu, je bil izrazito skromen. To je bilo za predstavitev za, lahko rečem, za kako svet krajevne skupnosti. Ne pa za enega ministra. Če sem nekako plastičen. Res. In, spoštovani kandidat, tu jaz bi s tem zaključil. Ne bi rad bil slab striček, nekdo, ki meča polena pod noge, ampak želim – mi se zavedamo v stranki, v kateri sem, sam izhajam – da moramo sodelovati, da je odvisna usoda naroda v tem, ampak veste – če nekdo rešuje usodo naroda na tistem položaju pač želim, da je tam neki človek, ki je najboljši in ki ima neverjetno energijo in motiviranost za to funkcijo.  Toliko z moje strani, najlepša hvala.
Hvala lepa gospodu Brezniku. Glede na to, da smo tukaj že dve uri bom odredil kratko pavzo.  Imamo pa eno postopkovno – postopkovni predlog, tako da še gospod Rajh pa potem kratek premor. Izvolite.
Tako. Jaz bi rad samo zaradi postopka spraševanja pa to, rad pojasnil, da razpisi s področja Obzorja so centralizirani razpisi v Bruslju. In da ne spadajo v pristojnost SVRK. Tako. Hvala lepa.
PREDSEDNIK GREGOR PERIČ
Iztok Purič
Spoštovani poslanec! Vprašanja pa razmišljanja, ki ste jih podal so v veliki meri popolnoma logične in v bistvu se z njimi strinjamo v tej meri, če v tem trenutku bi zmogel na tak način probleme reševati. Gre zdaj za oceno neambicioznosti. Človek je lahko bistveno bolj ambiciozen, če stvari dodobra detektira znotraj. Ne želim govoriti o analizah, ker so to zmeraj ali pa oblikovanju delovnih skupin, ker potem mi vsi rečejo, če nočeš nič narediti, pa delovno skupino ustanoviš. Tisto kar je pa še pomembneje, pa mislim v tej družbi, je pa Zakon o delovnih razmerjih, javna naročila, Zakon o javnih naročilih. To sta pa dva ključna zakonska elementa ali pa bom rekel, zavore, ki lahko ravno na teh dveh področjih vse rešita. Informacijski sistem, tudi jaz sem bil v firmi, ko smo to reševali, pa smo imeli ogromno problemov, ne morem primerjati ene manjše organizacije ali pa manj zahtevnega projekta, informacijskega, čeprav principi so isti, kot pa ta EMA. Ampak absolutno se strinjam, definirati je treba projekta nalogo. To jo lahko definiramo samo tisti, ki delovne procese poznajo. Jaz mislim, da v našem primeru, v mojem konkretnem je bil problem nepoznavanja delovnih procesov, kako v tem konkretnem primeru ne morem soditi, ker ne poznam.   Izvajalske organizacije so zelo različne in vse je podvrženo sistemu javnega naročanja. Javno naročanje, kot ga jaz razumem, ni najboljša varianta za pridobitev najboljših in najučinkovitejših rešitev, kajti najnižja cena ne prinaša največje kvalitete. To se mi zdi razlog in lahko je iz tega vidika, tudi ne želim ambiciozno napovedovati, da to pa bomo uredili, ni problema, jih bomo našli, ker sigurno obstajajo, to kar ves čas govorim. Ne zgolj o službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v družbi v celoti, v stroki na univerzah, inštitutih obstaja ogromno ljudi, ki jih je potrebno pritegniti na način - jaz se z vami absolutno strinjam - brez, pa bom spet en rekel na kakšno, v kakšno smer silim, javnega naročanja. Veste, meni je bilo simpatično, v dani situaciji ko rešuješ, greš preko vsega in najdeš človeka, da stvar uredi. Samo veste kakšne so potem posledice, pri ljudeh zaposlenih in ko človek še ni tam bil, napovedovati kakšne radikalne ukrepe bi bilo totalno nekorektno in kontraproduktivno. Tisto kar se pa jaz zavedam in sem se srečeval, da je v vsakem kolektivu skupin kakšen posameznik, ki pa bi bilo dobro zaradi vse ostale okolice, zaradi klime, zaradi odnosov znotraj tega, ker pa bi ga bilo treba ustrezno sankcionirati. Tukaj pa obstajajo življenju vrsto takih problemov, ki se jih ne da na tak način rešiti. In še dotaknil bi se kmetijstva. Sama, mislim, tak ramantičen odnos do kmetijstva, ki je daleč od, sem spoznal, od realnosti in tam kjer jaz to malo hodim pomagati, se vidi, da od dvanajstih v eni vasi, dvanajstih obstoječih kmetij, sta potencialno samo še dve, da bosta obstala in tisto kar ste vi omenil, je pa problem starostnikov, kdo bo za njih skrbel in kaj bo s tem. Prej pa, ko govorimo o kmetijstvu na splošno, čeprav to ni tema, poseljenost in kako bomo izgubljali tudi lastno pridelavo hrane, kar se mi pa zdi tudi eden od problemov, ampak nepomemben v tem trenutku za to temo.  Toliko, hvala.
Najlepša hvala kandidatu za podane odgovore. Želite repliko, kolega Breznik? Izvolite.
Samo kot informacijo, spoštovani kandidat. Že leta 2012 je Računsko sodišče povedalo, da informacijski sistem je katastrofa. 2012 že, za revidiranje mislim, da od 2008 do 2010, za samo tisto obdobje. Da sploh določeni niso se morali niti prijaviti gor na, niso mogli, tako da, že informacijske točke mislim, da so bile problematične, in vse ostalo. Tako, da boste vedeli, da se to vleče osem leta. Tako da, poglejte, tam kjer se take napake ponavljajo, lahko samo rečemo, če reva v vaš, jaz bi rekel, v vašo specialnost, življenjsko, torej organizacijsko, da tudi s kozmetičnimi popravki del te skupine ne boste morali popraviti. Tukaj evolucija bo nemogoča. Na nekih področjih boste morali malo mogoče zarezati. Tudi jaz nisem za radikalne ukrepe, ker / nerazumljivo/ nekaj jedro tudi kar je dobrih ljudi, ampak kot vidite, sam sistem, samo glede informacijskega sistema, pa da se nihče, poglejte, nihče od zaposlenih na SVRK do zdaj, ni oglasil, ni dvignil, ni šel v javnost, ni pokazal lastne ambicioznosti, da bi rekel, poglejte dragi politiki, pridite pomagati zato, ker prihaja nova perspektiva, ker zdaj se pogovarjamo še od leta 2010, pa se nobeden ni dvignil. In zdaj s takimi delati, ki so do zdaj, vse je vredu, pa bomo že, so / nerazumljivo/ z malimi zadevami, ne mi od vas, od vaše ekipe, od ljudi, ki jih boste pripeljali, ko sem še danes enkrat že povedal, bom še enkrat, je odvisna izrazito usoda tega naroda ali bomo postali bolj, lahko rečemo, konkurenčni na številnih področjih ali bomo svoje manke iz preteklosti kjer imamo razvojne manke iz regij, ko so jih danes tudi kolegi razlagali, nadomestili, ali bodo vsaj imeli vsi prebivalci Slovenije kvalitetno pitno vodo, najnovejše vodovode, tisto, lahko rečemo, osnovni del kohezije, ki se, ki ga največkrat omenjamo. In seveda se zavedam, tudi ko je kolega spomnil, da je Obzorje 2022 direktno vezano z nekih inštitutov in da direktno participira, ampak tudi vi(?) ste del svetovalnega organa, veste, in tudi tu je treba pomagati ljudem, ker ljudje, marsikdaj kateri znanstvenik se ne zna prijavit, lahko je dvakratni doktor, izraziti specialist, če moje kolege gledam, ki so še danes na tehnični fakulteti, so izraziti, zelo ozko usmerjeni in potrebujejo »suport« in kje bomo, kje bo v Sloveniji dobil »suport«? Torej, lastno ministrstvo ga ne bo dalo, torej, moral si ga bo spet dodatno plačati mogoče na trgu, pri strokovnjakih, / nerazumljivo/ gre pa za izrazito visoko strokovni program, je pa še toliko manj teh strokovnjakov. Zaradi tega jaz marsikdaj govorim, ambicioznost ministra je, da reče, glejte, ne vem, tudi sam rečem marsikdaj, ne vem, bom pa si poiskal najboljšega na tem področju in ga pripeljal, zato, da bom reševal usodo tega naroda, ker govoril sem še tudi o času, v katerem(?) smo, konec perspektive, bliža se konec, pripravljamo tudi na kmetijstvo(?), lahko rečemo, novo perspektivo, moramo sami vedeti kaj želimo v novi perspektivi že in je ta čas, zdaj v tem trenutku, od vas izredno odvisen. Ne boste imeli časa Na žalost vam moram povedati, nimate časa, imate minute in ure, nimate tednov in mesecev na razpolago, da se učite. Zaradi tega potrebujete »suport« še nekaterih zunanjih ljudi, s katerimi boste lahko naredili morda neki preobrat. Mi smo ga naredili 2012, ko smo prevzeli vlado. Takrat kolegica Monika Kirbiš in ostali, glejte, smo dvignili, lahko rečemo, tempo za 150 % na tem ministrstvu in da se, veste, naredit, da se. Hvala.
Hvala lepa. Ugotavljam, da je razprava, bi želel še kdo razpravljati? Ne bi? Gospod Doblekar, izvolite besedo.
Hvala lepa za besedo. Pa je le uspelo. Spoštovani kandidat, spoštovani kolegice, kolegi. Par vprašanj bi imel za kandidata, zelo konkretnih, da ne bomo predolgi. In sicer, me zanima, spoštovani kandidat, kakšno je vaše mnenje o ustanovitvi regij? Prej ste že v predstavitvi nekaj načel to temo, pa me zanima vaš pogled na to in ali, če bi bile regije ustanovljene, ali bi bilo črpanje učinkovitejše in pa bolj porazdeljeno po državi oziroma po posameznih regijah bolj pravično? Potem, bom vprašal, prej ste omenili v predstavitvi, da projekti(?), se pravi za EU sredstva, predstavljajo velik problem, pa me zanima, kako ga boste vi pomagali reševati, da se bodo tisti, ki se bodo prijavljali na te razpise, da bodo imeli projekte skladne z razpisnimi pogoji in pa če ne bodo, ali boste na vašem ministrstvu pomagali oziroma ali boste iskali vejice in pike kot se je to rado že dogajalo? Potem bi izpostavil še to neenakomerno razvitost, kar smo že tudi v vprašanjih slišali. Na primer, Zasavje 43 % evropskega povprečja, ne vem, Osrednjeslovenska regija pa toliko nad 100. In me zanima, ali boste pristopili k temu tako oziroma z vašega ministrstva pomagali, da bo do recimo te zelo slabo razvite regije, konkretno Zasavje, bodo pridobili več sredstev, seveda v skladu z vsemi predpisi, pravili igre ali bomo še naprej, ne vem, gledali, da bo Ljubljanska regija, ki je že tako toliko razvita, počrpala do zadnjega centa, kolikor bo pač le mogoče, tukaj je seveda tudi stvar potem iznajdljivosti posameznih občin, posameznih županov in tako naprej? Bi vas prosil za malo pojasnil. Potem me zanima konkretno, ali ste vi osebno sodelovali v katerem koli projektu, ki je bil, pač delan oziroma, ki je bil pripravljen za pridobitev evropskih sredstev? Če ste sodelovali pri katerem koli projektu, kakor koli? In pa, če ste se uspešno prijavili in tudi pridobili kakšna sredstva? In pa na koncu, še vprašanje, ali bomo z vašim imenovanjem pridobili kredibilnega ministra ali se bodo pojavile kasneje kakšne težave in bo ministrovanja konec, kot smo to že videli, seveda jaz tega vam ne želim, pa verjetno tudi vsi ostali ne, ampak v smislu kakšnih skritih napak, ki niso bile razkrite v predstavitvi ali kakorkoli. Me zanima, če obstaja kakršnakoli možnost za kakršnekoli težave takoj po začetku vašega delovanja, kajti smatram, da je to ministrstvo oziroma vaše področje zelo zelo pomembno za državo, za občine, za lokalne skupnosti za razvoj in tako naprej. Skratka, eno bolj pomembnih ministrstev. Zanima me, če ni bilo nobene skrite napake, da mi ne bi zanjo vedeli. Hvala lepa za odgovore in za vaša pojasnila.
Hvala lepa, kolega Doblekar. Dal bom besedo za en stavek, kot je prosil, še dr. Trčku. Preden mu pa predam besedo, samo še preberem pooblastilo, in sicer namesto Soniboja Knežaka je sedaj z nami poslanec Predrag Baković. Kolega Trček, izvolite.
Hvala, predsedujoči. Poglejte, samo eno zadevo sem hotel opozoriti. Saj je lepo, dajmo čim prej pokrajine govoriti, ampak ponovil bom še enkrat. Mi potrebujemo resno reformo lokalne samouprave vključno s pokrajinami. V vsaki družbi in državi, kjer se to misli se to dela dva mandata skupaj, ne nekaj na horuk ali z odlokom, tako kot Šarec pravi, in bom odločno proti takim horuk kdo bi si malo pajsnil politično kar koli. Zgolj to. Mislim, onkraj populizma moramo tudi kot poslanci malo gledati, kako se to resno dela. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Kandidat, izvolite .
Iztok Purič
Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec. Imam to srečo ali pa ta privilegij, da bi ponovil ali pa se strinjal z besedami dr. Trčka, kar zadeva regij.  Kar zadeva pa neenakomernega razvoja je pa princip kohezijske politike ravno v tem. Ta neenakomeren razvoj se s temi sredstvi pač skuša omiliti. Razdelitev Slovenije v dve regiji je pač, te statistične, omogočajo to, da se sredstva črpajo in namenjajo za projekte. Problem posameznih, bom rekel, lokalnih okolij pa je, koliko so aktivni in pri pridobivanju teh sredstev. Drug problem pa je, kako so ti projekti pripravljeni. Največkrat se zaustavi tudi na način, ko projekti niso ustrezno pripravljeni, še slabše pa vodeni. In potem prihaja do različnih težav in problemov. Toliko glede tega.  Kar pa zadeva teh mojih skritih napak, verjetno ste že veliko brali, že, recimo, deset let kroži afera s tepihom. Ta se je končala pred štirimi leti. Morda je za nekoga smešno, za mene ni bilo. Na višjem sodišču so se postopki za uvedbo sodne preiskave končali. In tukaj bi jaz to zgodbo zaključil. Kaj vse se v dani situaciji, omenjam lahko, da sem sodeloval na lokalnih volitvah. In ob takih priložnostih se marsikaj potem tudi na novo sproducira. Marsikaj človek sliši o sebi kar je zelo zanimivo, ker tudi meni ni bilo poznano. Tisto, kar lahko sedaj javno potrdim, da stvari, ki se vlečejo 12 let se ponovno vlečejo na dan. In drugega kot to, kar sem vam povedal, ne morem reči. Da se pa lahko karkoli najde, zgodi, se lahko vsakemu od nas. Jaz upam, da se to ne vam ne meni ne bo zgodilo. Glede tega nimam kakšnih posebnih strahov, ne bojazni. Tako da mirno o teh stvareh govorim. In s tem bi tudi zaključil svoj odgovor. Hvala lepa.
Hvala lepa kandidatu. Še gospod Rosec. Izvolite besedo.
Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. Jaz bi imel eno kratko vprašanje. Prej vmes med vašo predstavitvijo ste izpostavili, da obstajajo visoka tveganja glede vložitve zahtevkov za 140 milijonov. Zdaj me pa zanima, če ta tveganje ste prepoznali kot zelo visoka, če pa imate vi kakšno idejo, na kakšen način bomo mi dosegli oziroma izvedli, da se bo ta – zahtevek vložili, ker sami ste dejali, da si ne predstavljate, kaj bo, če tega ne bomo naredili. Bi res prosil samo na kratko. Ali imate idejo oziroma na kakšen način boste to izvedli.
Hvala lepa, gospod Rosec. Ker je bilo vprašanje kratko, še gospod Kepa, pa potem – predvidevam, da smo vsaj ta sklop zaključili.
Hvala za besedo. Tudi jaz bi imel ene dve kratki zadevi. Kakor je bilo že rečeno prej pri predhodnikih, je črpanje do sedaj zelo slabo. Pod 20 %. Celo v tej perspektivi. In je še slabše, kot je bilo prejšnjič, čeprav se je potlej na koncu – ta sredstva počrpala. Kakor je bilo rečeno, je potrebno ta mesec podati smernice načrta črpanja, kakor smo / nerazumljivo/ prejšnji, prejšnji mesec 9. novembra. Upam, da vam bo uspelo in da boste postali minister. Pa vas za naslednjo perspektivo – bi vam priporočal, da se približate z načrti bolj – manjšim občinam in njihovim željam. Ker v tej perspektivi je bilo dosti stvari zgrešenih. Prav pri infrastrukturah pa vodovodih pa kanalizacijah, ker kjer so bile – kjer so bili nekateri sistemi postavljeni previsoko, na primer za kanalizacijo populacijske enote 2 tisoč, katere manjše občine zelo težko dosegajo – in to lahko dosegajo srednje občine oziroma manjše občine z združitvijo. Združevanje je pa zmeraj težko na terenu. In zmeraj bi bilo boljše, da – če boste imeli to priložnost – da se to bolj približate manjšim občinam. Da bodo lažje črpale sredstva. Hvala.
Hvala lepa poslancu. Gospod kandidat, izvolite.
Iztok Purič
Zdaj, jaz bi zelo na kratko, to, kar sem že v uvodu povedal, kar zadeva problem em plus tri - črpanja teh sredstev do konec letošnjega leta – strah, ukrepi so samo, da se to izvede. To ni v moji, v tem trenutku težko obljubljam in garantiram nekaj, kar še nisem od blizu videl. Informacije, ki so na razpolago, kažejo na veliko skrb, da lahko ta sredstva izgubimo. Tisto, kar pa je bilo vprašanje o približevanju lokalnim skupnostim, pa mislim, da sem tudi v odgovoru povedal, da je treba najti eno ustrezno pot. Tako kar zadeva samega usposabljanja, manjših teh lokalnih skupnosti in pa zadevanje, da projekti, ki se pripravljajo, morajo biti ustrezno pripravljeni. Ta podatek, ki ste ga omenjali – 2 tisoč enot potrebnih na lokalni ravni – mi je poznan iz kranjske občine. In tudi sami imajo ta velik problem. Slovenija ni gosto naseljena. Je, bom rekel, redko poseljena, in 2 tisoč enot porabnikov za komunalno infrastrukturo je težko doseči. Absolutno se strinjam. Zagotovo pa tisto, kar sem govoril že za naslednjo perspektivo – vsi skupaj, deležniki, vsi v tej državi bi – moramo najti skupno pot in se dogovoriti za tiste stvari, ki bodo odgovorile na vsa vprašanja, ki nas težijo. Saj to je naš razvoj - to so naša razvojna sredstva. In mislim, da – še enkrat poudarjam – vaš sklep Državnega zbora, bom rekel, enoten – se pravi, da tu skoraj ne vidim nobenega problema. Tisto, kar pa apeliram   je pa sodelovanje in vsak, ki več ve, več ljudi več ve, lahko tudi rešitve se najdemo pametne. Tisti, kar želim zdajle res na koncu poudariti, sam se zavedam, da posameznik ne more storiti nič, vse kar sem v življenju počel, sem počel z ekipo. To kar je tudi gospod Breznik omenil, ekipo si bom v minimalnem številu vsekakor zagotovil, kajti brez tega v ozko ekipo, ki zna in zmore, brez take ekipe je pa težko početi stvari. Kar osebno bom rekel, človek z veliko empatije pa pripravljenosti za sodelovanje in za sugestije sem vedno odprt. S tem bi jaz zaključil.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Če ni več posebne želje po razpravi, bi ta sklop zaslišanja zaključil. V skladu z ustaljeno prakso, gospoda kandidata prosim, torej zaključujem razpravo na tej točki in v skladu z ustaljeno prakso bi gospoda kandidata prosil, da za nekaj minut zapusti ta prostor, nas počaka zunaj, da opravimo glasovanje v obeh odborih. / oglašanje iz ozadja/ Ne, nikakor vas ne mečemo na cesto, tako kot se sliši, tako da…  Torej nadaljujemo. Obveščam vas, da bosta odbora o predlogu mnenja glasovala ločeno. Najprej bo glasoval Odbor za gospodarstvo in v nadaljevanju še Odbor za zadeve Evropske unije.  Spoštovane kolegice in kolegi! Sedaj bomo o predlogu mnenja glasovali članice in člani Odbora za gospodarstvo in sicer z glasovalnimi napravami od številke 1 do številke 20, tako da se ustrezno pripravite. Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja:  »Predstavitev dr. Iztoka Puriča kot kandidata za ministra brez resorja pristojnega za razvoj strateške projekte in kohezijo, je bila ustrezna.« Želi kdo besedo za obrazložitev glasu? (Ne.) Dajem predlog mnenja na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Besedo dajem podpredsedniku odbora oziroma predsedujočemu odboru za zadeve Evropske unije. Kolega izvolite, besedo.
Predsedujoči Ivan Hršak
Hvala za besedo.  Preden preidemo na glasovanje, še podatek za magnetogram. Poslanec Predrag Baković po pooblastilu nadomešča poslanca dr. Milana Brgleza.  Spoštovane kolegice in kolegi! Sedaj o predlogu mnenja glasujemo še članice in člani odbora za zadeve Evropske unije, ki imamo glasovalne naprave oštevilčene od 21 do 40.  Na glasovanje dajem naslednji predlog menja:  »Predstavitev dr. Iztoka Puriča kot kandidata za ministra brez resorja pristojnega za razvoj strateške projekte in kohezijo, je bila ustrezna.« Želi kdo besedo za obrazložitev glasu? Ker je ne želi, dajem predlog mnenja na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (4 člani.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Besedo predajam nazaj gospodu Periču. Izvoli.
Najlepša hvala za besedo.  Prosim, če pokličete kandidat, da se nam pridruži v dvorani, da ga seznanim z izidom glasovanja.   Spoštovani dr. Purič, sporočam vam, da sta Odbor za gospodarstvo z 8 glasovi za in 3 glasovi proti in Odbor za zadeve Evropske unije z 8 glasovni za in 4 glasovi proti sprejela mnenje, da je bila vaša predstavitev kot kandidata za ministra brez resorja pristojnega za razvoj, strateških projektov in kohezijo ustrezna. Čestitam vam in želim uspešno delo! / oglašanje iz ozadja/  Obveščam vas tudi, da bosta odbora v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora sprejeti mnenji posredovala predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Potrebno je določiti še poročevalca za sejo Državnega zbora. predlagam, da sem jaz na seji Državnega zbora poročevalec v imenu obeh odborov. Ali temu kdo nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Zaključujem 1. točko in 6. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in dajem besedo sopredsedujočemu. Izvolite.
Predsedujoči Ivan Hršak
Hvala za besedo.  Spoštovani dr. Iztok Purič, tudi jaz vam čestitam za izvolitev in seveda želim uspešno delo.  Zaključujem 1. točko in s tem tudi 4. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Hvala. Nasvidenje.