5. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

10. 10. 2018
podatki objavljeni: 10. 10. 2018

Transkript

Dobro jutro, dober dan! Lep pozdrav vsem prisotnim! Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale lepo pozdravljam! Začenjam 5. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da na današnji seji kot nadomestne članice in člani s pooblastili sodelujejo: namesto poslanke Monike Gregorčič poslanec Gregor Židan, namesto poslanca Edvarda Pauliča poslanec Aljaž Kovačič in namesto poslanca Franca Kramarja poslanec Andrej Rajh. Obvestil o zadržanosti ostalih članov nisem prejel.  S sklicem seje smo prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE SPORAZUMA O ZAŠČITI NALOŽB MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO SINGAPUR NA DRUGI STRANI (EPA 0177-VIII, EU-U/893).   Predlagatelj stališča Republike Slovenije je Vlada. Odbor je matično delovno telo za obravnavo te točke, ki jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.  K tej točki so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Predstavnike Vlade lepo pozdravljam in tudi prosim za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Alešu Cantaruttiju.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, spoštovani predsednik.  Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Poskušal bom čim bolj strnjeno in jedrnato predstaviti predlog stališča Slovenije do omenjene teme. Bom pa vseeno malce šel tudi v zgodovino oziroma malce predstavil tudi samo ozadje pogajanj za sklenitev Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo, državami članicami EU in Republiko Singapur.  Če pogledamo najprej ekonomsko sliko Singapurja: dinamično rastoče gospodarstvo jugovzhodne Azije, ki vključuje več kot 600 milijonov potrošnikov, hitro rastoči srednji razred, to so ključni trgi za izvoznike in vlagatelje iz Evropske unije. Znotraj združenja, tako imenovanega združenja ASEAN, je Singapur   največji partner Evropske unije, saj predstavlja nekaj manj kot tretjino blagovne menjave med, se pravi, z blagom in storitvami med Evropsko unijo in združenjem ter približno dve tretjini naložb med regijama. Pogajalske smernice za prostotrgovinski sporazum, za pogajanja z ASEAN kot celoto so bile sprejete že letat 2007, ker v pogajanjih ni bilo napredka, je Svet Evropske unije leta 2009 pooblastil Evropsko komisijo za bilateralna pogajanja s Singapurjem, leta 2011 pa je razširil mandat še na naložbeni del. Pogajanja za sklenitev celovitega prostotrgovinskega sporazuma, ki je vseboval tudi določbe o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov so se zaključila leta 2015. Ker med državami članicami Evropske unije in Evropsko komisijo ni bilo soglasja glede pravne narave sporazuma, je Evropska komisija zaprosila sodišče Evropske unije za mnenje ali lahko Evropska unija sama podpiše zadevni sporazum. Sodišče Evropske unije je v mnenju 2/15 pojasnilo, da je zadevni sporazum mešane narave, kar pomeni, da ga na strani Evropske unije podpišejo tudi države članice Evropske unije, v celoti pa začne veljati šele ob zaključku ratifikacije postopkov vseh partnericah Evropske unije, torej vseh državah članicah EU. V želji po čim hitrejši uveljavitvi trgovinskih določb sporazuma, je Evropska komisija predlagala delitev celovitega sporazuma na dva ločena dela. Torej na sporazum o prosti trgovini, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije in začne veljati po zaključku postopkov na ravni EU in v Singapurju, ter sporazum o zaščiti naložb, ki je v deljeni pristojnosti in začne veljati, ko so zaključeni ratifikacijski postopki v vseh podpisnicah, torej ko je ratificiran v vseh državah članicah Evropske unije. Predlagan pristop je potrdil maja letos Svet Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za trgovino. Tudi Vlada Republike Slovenije, Državni zbor z novo arhitekturo, kot temu rečemo, seznanila z gradivom o pravnih posledicah, mnenje 2/15. Sporazum o prosti trgovini je Slovenija podprla 21. Junija letos. Sporazum o zaščiti naložb, ki je predmet torej današnje obravnave, današnje seje, pa je bolj trg oreh, o tem se vsi strinjamo in bomo danes poskušali doseči usklajeno mnenje.  Zdaj pa, če mi dovolite, prehajam… Ali mogoče še, ko govorimo na splošno o bilateralnih gospodarskih odnosih med Slovenijo in Singapurjem, če smo rekli, da je to zelo pomembno središče tako imenovanih HAP za vstop na azijske trge za celotno evropsko gospodarstvo, torej gospodarstvo Evropske unije, nekaj podobnega velja tudi za Slovenijo, ampak razumljivo, v manjši meri. Kljub temu je izvoz Slovenije v letu 2017 v Singapur znašal skoraj 27 milijonov evrov, predstavlja kar velik porast v primerjavi z letom 2016 oziroma lahko vidimo, od leta 2012 naprej, ker tak konstanten naraščajoč trend torej postaja in je pomemben, pomembno izhodišče tudi za slovenska podjetja, tudi nekaj investicij, tudi storitvena menjava je na sicer še malce nižjem nivoju, pa vendarle lahko rečemo, da je Singapur tudi eden izmed pomembnejših držav partneric, gledam seveda iz gospodarskega vidika, za slovensko gospodarstvo.  Zdaj pa, če mi dovolite, prehajam na predstavitev vsebine sporazuma, torej o zaščiti naložb o katerem razpravljamo danes. Sporazum o zaščiti naložb z Republiko Singapur je prvi samostojni naložbeni sporazum na ravni Evropske unije in kakšne druge države oziroma kakšnega drugega, da tako rečem, centra moči. CETA je bil sporazum tudi z naložbenim delom, če se spomnite. Ta sporazum bo nadomestil vse dvostranske sporazume o zaščiti naložb med državami članicam Evropske unije in Republiko Singapur. Sporazum ureja uvodne določbe, zaščito naložb, reševanju naložbenih sporov, institucionalni okvir in končne določbe. Določbe o zaščiti naložb za Republiko Slovenijo niso sporne, ker povzemajo standarde zaščite naložb, ki izhajajo iz mednarodnega naložbenega prava. Za Slovenijo glede na sprejeta stališča Državnega zbora, predstavlja zadržek mehanizem reševanja sporov med vlagateljem in državo pred bilateralnim naložbenim sodiščem, znanim tudi pod kratico ICS in določbe o začasni uporabi sporazuma. Z ICS smo se srečali prvič ob obravnavi CETE sporazuma. Vlada Republike Slovenije se je v skladu s stališči Državnega zbora aktivno vključila v postopek mnenja 1/17, ki se je začel na predlog Kraljevine Belgije in v katerem bo sodišče Evropske unije podalo mnenje o skladnosti mehanizma ICS v CETI s pogodbami Evropske unije in temeljnimi pravicami. Sodišče doslej tega mnenja še ni izdalo, ga pričakujemo. Po nekaterih ocenah naj bi to mnenje dobili nekje v začetku pomladi naslednjega leta. Določbe ICS zadevnega sporazuma pomenijo v določeni meri nadgradnjo CETE, vendar še vedno ne odpravljajo pomislekov obravnavanih v zadevi mnenja 1/17. Če bo potrebno iti v detajle bomo potem lahko malce tudi to obrazložili. Mnenje 1/17 bo pomembno ne samo za CETA, temveč tudi za naložbene sporazume z ostalimi državami, recimo, s Singapurjem, zato se je Slovenija zavzela, da bi bilo potrebno počakati s podpisom sporazuma do objave zadevnega mnenja. Sodišča predvidoma, kot rečeno, nekje v prvem kvartalu za 2019 oziroma v začetku spomladi 2019. Sporazum predvideva tudi začasno uporabo še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov. Slovenija in nekaj držav članic je tem določbam nasprotovalo. V procesu nadaljnjega usklajevanja je bila začasna uporaba določena kot možnost. Evropska komisija je poudarila, da ne namerava predstaviti predloga sklepa za začasno uporabo. Do začasne uporabe sporazuma naj ne bi prišlo, razen če se Svet Evropske unije ne odloči drugače. Evropska komisija je tudi poudarila, da bo po objavi mnenja 1/17 pripravila vse potrebne spremembe ICS mehanizma v sporazumu še preden se bo sporazum začel uporabljati.  V nadaljnjih bilateralnih konzultacijah z Evropsko komisijo je Republika Slovenija dosegla, da bo le-ta podala tudi pisno izjavo na zapisnik, kar predstavlja, po našem mnenju, pomembno politično zavezo. Mimogrede izjava bo objavljena skupaj s sporazumom v skladu z dunajsko konvencijo, se uporablja pri razlagi sporazuma. Nima pa neposrednih pravnih posledic, to pa drži, gre za politično zavezo.  Podpis zadevnega sporazuma ob robu vrha ASEAN predstavlja močno politično sporočilo drugim ključnih trgovinskim partnerjem Evropske unije. Predstavlja tudi ne nazadnje močno sporočilo v kontekstu, če želite, trgovinskih vojn, ki se dogajajo med ZDA, Kitajsko, ostalimi še nekaterimi centri moči globalno gledano. Predstavlja ne nazadnje tudi določeno sporočilo temu, da je potrebno čim prej vzpostaviti ponovno svetovno trgovinsko organizacijo kot tistega, ki bi učinkovito določal trgovinska razmerja med posameznimi centri moči posameznimi državami. Ne nazadnje mislim, da je to pomembno tudi z vidika odprtosti Evrope, evropskega trga kot takega.  Dovolite mi še nekaj besed o predvideni časovnici. Slovenija ne hiti sama. Sledi časovnici, ki jo je določilo predsedstvo Evropske unije. Ob obravnavi na Svetu smo ves čas uveljavljali stališče Republike Slovenije in tudi sedaj ga ne spreminjamo. Ostali smo tako rekoč sami. 27 držav članic plus Evropska komisija, lahko rečem, proti Sloveniji. Jaz mislim, da smo vseeno dosegli izjavo Evropske komisije in seveda zagotovila, da do začasne uporabe tega sporazuma ne bo prišlo do omenjenega mnenja 1/17, tako da mislim, da smo v tem procesu pogajanj ali pa zastopanja zelo trdih in jasnih stališč, ki jih ne nazadnje zagovarja Državni zbor Republike Slovenije vendarle dosegli, po našem mnenju, primeren kompromis.  Potrditev sklepa za podpis sporazuma s Singapurjem je predvidena na zasedanju, kot rečeno, najprej Svetu za kmetijstvo 15. oktobra, podpis v imenu Evropske komisije pa ob robu Vrha ASEAN, ki bo potekal 18. in 19. oktobra. Države članice bodo v sporazum predvidoma podpisovale bodisi 15. 10. ob zasedanju Sveta za kmetijstvo, bodisi 16. 10. ob zasedanju Sveta za splošne zadeve. Evropski parlament bo sporazum predvidoma obravnaval februarja 2019.  Torej, za zaključek poudarjam, da s predlaganim stališčem glede omenjenega sporazuma, še enkrat bi to res rad poudaril, Republika Slovenija ne spreminja dosedanjih generalnih stališč glede reforme naložbene politike   (nadaljevanje) v Evropski uniji. Za spremembo za enkrat ni strokovnih podlag. V obravnavi na svetu je Republika Slovenija jasno povedal, da ne spreminja stališča, vse to izhaja tudi iz pisne izjave Republik Slovenije, k bo predložena kot sem že omenil na zapisnik Sveta Evropske unije. Republika Slovenija, da ne bi blokirala podpira konkretnega sporazuma pa v luči kompromisa in v kontekstu širšega politične sporočila Evropske unije tretjim državam umika pridržek torej zgolj pridržek glede podpisa sporazuma. Gre za politično odločitev, ker gre za mešan sporazum se sklep o podpisu namreč sprejema s soglasjem in če ena država ne da soglasja je podpis sporazuma blokiran. Še enkrat poudarjam, sporazum za zaščito investicij bo začel vejati šele, ko ga bodo ratificirali vsi parlamenti držav članic Evropske unije. Poudarjam tudi, da podpis v praksi sam po sebi ne bo prinesel sprememb. Sporazum torej še enkrat stopi v veljavo zaključka ratifikacijski postopkov. Še to - Slovenija seveda o začasni uporabi nasprotuje. Državni zbor bo o sporazumu ponovno odločal o ratifikacijskem postopku. Do takrat - to pa vsaj upam nisem prepričan - bomo imeli tudi mnenja Sodišča Evropske unije o skladnosti ICS s pogodbami Evropske unije in temeljnimi pravicami. To mnenje pa bo zavezujoče tako za države članice Evropske unije torej za Slovenijo kot tudi za vse institucije Evropske unije.  S tem nekako zaključujem to uvodno predstavitev. Pričakujem razpravo na to temo. Pričakujem seveda na koncu neki kompromisni dogovor vsaj želim si in upam na to. Še enkrat bi poudaril, da smo res v okviru prizadevanj tako kolegi iz Ministrstva za zunanje zadeve kot seveda tudi pri nas poslušali, kar največ iz vsega tega izvleči glede na stališče tudi Državnega zbora torej glede na stališča Slovenije. Jaz sem se nenazadnje pred štirinajstimi dnevi srečal tudi z generalnim direktorjem Direktorata Evropske komisije za trgovino Demarty, mu obrazložil situacijo, mu povedal in seveda dobil še enkrat zagotovila, da ne bo prišlo do uveljavitve začasne uporabe tega sporazuma do omenjenega mnenja torej / nerazumljivo/ in recimo, da mu verjamemo tudi na besedo.  Moj predlog bi bil - spoštovani poslanci in poslanke -, da to stališče, to mnenje Slovenije potrdite.  Hvala lepa.
Hvala lepa za pojasnila gospodu Cantaruttiju.  Z nami so tudi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve. Besedo dajem državnemu sekretarju, gospodu Dobranu Božiču, za dopolnitev oziroma obrazložitve.  Izvolite.
Dobran Božič
Gospod predsednik, hvala.  Dobro jutro vsem! Spoštovane poslanke, gospodje poslanci! Bom poslušal samo še dopolniti stališče MZZ in naše poglede, ki dopolnjujejo oziroma ki dopolnjujejo poglede Ministrstva za gospodarstvo. Torej, če gledamo in danes je bilo izpostavljeno tako vsebinski kot politični vidik in bom poslušal malo bolj na ta politični vidik priti - kaj se dogaja - in potem na koncu povedati s čim se Evropska unija sooča.  Iz vsebinskega vidika se bi MZZ načeloma strinjalo s pomisleki glede podpisa Sporazuma o zaščiti naložb med EU in Singapurjem in tudi z odložitvijo podpisa, dokler ne bo znana odločitev oziroma mnenje sodišča v zvezi z zadevami, ki so pomembne za podpis in sklenitev sporazuma. Takšno stališče bi sigurno podprli, Slovenija bi podprla. Če Slovenija v tem pogledu ne bi bila sama, danes smo v Evropski uniji ostali sami glede tega mnenja in glede tega pridržka. Vse ostale članice tudi vključno z Belgijo, ki je sprožila postopek 1/17 pred sodiščem EU ne nasprotujejo podpisu. Tukaj je ta pomembna dimenzija ta politični drugi del vidika v dinamiki znotraj in zunaj EU, ki se dogaja tudi na ostalih področjih in je pomembno, da pokaže EU enotnost. Potrebno je tudi poudariti, da glede mnenja sodišča EU 1/17 je komisarka Malmström dejala, da bo v primeru morebitnih neskladnosti pred ratifikacijo za države članice dovolj časa za prilagoditev besedila. Komisarka je tudi poudarila, da Evropska komisija ne bo zahtevala začasne uveljavitve sporazuma, lahko sicer zahtevajo države članice oziroma s kvalificirano večino. Izrazila je tudi upanje, da sporazum ne bo talec Slovenije. Ne nazadnje tudi pravna služba sveta meni, da podpis sporazuma nima pravnih učinkov, torej če podpišemo sporazum nimajo pravnih učinkov. Singapur, tako kot je bilo že danes povedano, je za večino članic EU najpomembnejši partner v okviru ASEAN. Svoj sedež imajo tam več sto evropskih gospodarskih družb in za te države je čimprejšnji podpis sporazuma izredno pomemben. In naslednji teden je celo vrh ASEAN in bi bilo verjetno čudno sporočilo, če bi Evropska komisija ne želela podpisati tega sporazuma oziroma ne bi bila sposobna tega podpisati. Ministrstvo za zunanje zadeve meni, da je politična škoda solo blokade v danih okoliščinah, torej Slovenija brez jasnega interesa, da bi blokirala podpis, večja od tveganja morebitne začasne uporabe. Škoda, ki bi jo Slovenija s podpisom sporazuma med Evropo in EU in Singapurjem lahko utrpela je skrajno hipotetična. V odsotnosti konkretnega gospodarskega interesa je za Slovenijo pomembno in koristno, da se izkaže kot solidaren in verodostojen EU partner, ki podpira enotnost Evropske unije. Slovenija bo z izjavo, ki jo bo podala na zapisnik sveta, torej pomembno je, da Slovenija podaja izjavo na zapisnik sveta, sporočila, da kljub podpisu sporazuma ne spreminja stališča in od sodišča EU pričakuje relevantno mnenje. Ni dvoma, da bodo države članice spoštovale mnenje sodišča EU ter temu ustrezno ukrepale, kar ve tudi Singapur, torej Singapur je s tem seznanjen in dobro ve, da v primeru razsodbe sodišče, da se bo spreminjalo. Tudi kar se tiče multilateralnega naložbenega sodišča MZZ razume, da je cilj Evropske komisije ustvariti predvidljivo naložbeno okolje, za katerega bo skrbelo enotno sodišče, ker bodo delovali tudi sodniki iz držav članic EU. Ministrstvo za zunanje zadeve meni, da je smotrno razpravo spremljati pozorno in kritično ter si za svoja stališča pridobiti enako misleče druge države članice. Torej, če zaključimo, mislim, da je sporazum nujno potreben glede političnega vidika EU in predvsem glede enotnosti EU tako znotraj kot navzven, kot vidimo v zadnjih časih imamo kar nekaj izzivov tako kot v vsaki družini, jaz pravim, in je pomembno, da se sporazum podpiše. S podpisom sporazuma menimo, da nič ne izgubimo, lahko pa vsekakor veliko dobimo predvsem dobimo ugled, ki ga evropska unija ne sme zgubljati. Pravna varnost je in verjetno je mnenje zakaj ne čakamo eno leto. Jaz mislim, da sodišče ni razsodilo, lahko tudi razsodi v prid komisiji in potem bo to leto gospodarstvenih investicij izgubljeno. In mislim, da glede na tržnost gospodarstva in gospodarske vojne, ki danes divja, da si Evropa tega ne bi smela dovoliti. Toliko z moje strani. Hvala lepa.
Najlepša hvala državnemu sekretarju gospodu Božiču. Hvala lepa obema.  Odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. K razpravi se je prijavila poslanka mag. Hot. Izvolite besedo, gospa Hot.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani vabljeni! Izvor danes obravnavane teme izvira že precej let v preteklost in je tesno povezan s sprejemanjem trgovinskega partnerstva med ZDA in Kanado oziroma tako imenovanega sporazuma CETA. Tam se je ob koncu dolgotrajnih a za javnost precej netransparentnih pogajanj izkazalo, da ne gre le za sporazum o svobodni trgovini temveč, da sporazum vsebuje določila o posebnem načinu reševanja tako imenovanih investicijskih sporov imenovanih ICDS. Slovenija je bila ena izmed tistih držav članic, ki se je temu uprla in zahtevala presojo Evropskega sodišča o skladnosti taki določil s pravnim redom Evropske unije. To mnenje sodišča, kot vemo, še ni bilo izrečeno in se pričakuje prihodnje leto. Slovenija je vsa ta leta izpostavljala, da je mnenje sodišča o tej zadevi predpogoj za podpis in uveljavitev sporazuma. V primeru začasne uporabe CETE je Slovenija svoje nestrinjanje izrazila s posebno izjavo, da se sporazum v delu zaščiti naložb ne izvaja do odločitve sodišča do nacionalne ratifikacije. V primeru sporazuma s Singapurjem izjava o nestrinjanju, po našem mnenju, ne bo dovolj. Sporazum je namreč razdeljen na dva sporazuma, enega o prosti trgovini, tako imenovani FTA in drugega o zaščiti naložb oziroma IPA. O tem drugem in samo o njej danes razpravljamo. Prostotrgovinski sporazum je namreč v izključni pristojnosti Uniji. V primeru naložbenega sporazuma,ki tujim podjetjem omogoča tožiti države pred posebnimi tribunalni in se tako izogniti nacionalnim sodiščem,   (nadaljevanje) pa gre za vsebino, ki posega tako na področje pristojnosti držav, in gre za tako imenovani mešani sporazum, ki ga morajo ločeno sprejeti tako Evropska unija kot posamezne države članice. To je v posebnem mnenju presojalo tudi že sodišče Evropske unije, mnenje 2/15.  Predlog stališča, o katerem danes razpravljamo, ki sicer zvesto sledi politiki, ki je bila do sedaj tudi potrjena v Državnem zboru, pa drastično spreminjata dve povedi, ki po mnenju Socialnih demokratov ne bi smeli biti vključeni v to stališče. Obe namreč pomenita, da bi Slovenija umaknila svoj pridržek in prihodnji teden omogočila podpis sporazuma ob robu zasedanja ministrov Unije. In sicer govori v zadnjem odstavku na strani 2: »Republika Slovenija tudi ne podpira začasne uporabe zadevnega sporazuma, vendar v luči kompromisa in širšega političnega sporočila EU tretjim državam umika pridržek do predloga sklepa Sveta o podpisu.« In v zaključku: »Republika Slovenija, da ne bi blokirala podpisa, v luči kompromisa in v kontekstu širšega političnega sporočila EU tretjim državam umika pridržek, kar pa ne prejudicira stališča Republike Slovenije glede ICS niti glede začasne uporabe zadevnega sporazuma.« Zelo nas skrbi, da stališče, sicer z izjemo sedaj omenjenih stavkov, korektno izpostavlja nastajanje sporazuma in pomisleke Slovenije do njegove vsebine. Korektno izpostavlja, da so vsa sedanja stališča Slovenije izražala skepso do posebnih sodišč. Korektno izpostavlja, da je za Slovenijo ključno, da se Evropsko sodišče izreče o skladnosti sporazuma CETA, to pa se ne bo zgodilo še vsaj pol leta. Glede začasne uporabe pravite, da je komisija poudarila, da tega ne namerava predlagati, ampak v sami obrazložitvi stališča piše (citiram): »Do začasne uporabe sporazuma naj ne bi prišlo, razen če se Svet EU ne odloči drugače.« O tem torej odloča drugi organ in sestavljajo ga posamezne države članice, kjer pa tudi navajate, da so že zainteresirane za čimprejšnje izvajanje sporazuma. Hočem reči, da se ne moremo ravno zanesti na neke neformalne obljube komisije, če lahko o tem odloča Svet EU.  Poleg tega je v stališču navedeno, da se zaradi odločanja Evropskega sodišča o zadevi CETA sporazum lahko še spremeni, to ste tudi sami povedali v obrazložitvi. Zakaj torej, razen nekega piarovskega vložka komisije, hiteti s podpisom sporazuma, ki je morda celo ustavno sporen, ob tem pa niso izpolnjeni pogoji, ki ste jih vi oziroma mi ves čas zahtevali. Če bi Slovenija s stavkom ali dvema spremenila to stališče, o katerem danes govorimo, bi omogočila gladek podpis sporazum, toda s tem bi se izpostavila tveganjem in pritiskom po hitri nacionalni ratifikaciji sporazuma, ki bi domačim sodiščem vzel pristojnost razsojati. Mi pa imamo v Evropski uniji sodišče Evropske unije, imamo svoja nacionalna sodišča in nikakor Evropska unija ne pomeni razsojanja pred nekimi posebnimi tribunali. Menimo, da imamo svoj pravni red in da je tu treba reševati spore.  Zato je po našem mnenju, torej po mnenju Socialnih demokratov, nujno, da se danes poslanke in poslanci seznanimo z določenimi dejstvi pred odločanjem o tem stališču. In sicer, kot ena, ne gre za prostotrgovinski sporazum, gre za ločen sporazum o zaščiti investicij, to moramo res zelo, zelo jasno vedeti. Njegovo sprejetje oziroma zadržanje v ničemer ne vpliva na podpis in izvajanje prostotrgovinskega sporazuma, ki bo stopil v veljavo z vsemi svojimi koristmi. Kot dva, sporazum, o podpori kateremu odločamo danes, daje možnost tujim investitorjem, da tožijo države zaradi ukrepov države, s katerimi jim je ta po njihovem mnenju povzročila škodo. Toda, pozor, ne gre za sodno varstvo pred rednimi sodišči, gre za posebne tribunale, dostopne samo tujim investitorjem, zaradi katerih je lahko država na zatožni klopi celo zaradi zakonitih ukrepov, ki jih je sprejela v javnem interesu, in celo zaradi sodne odločitve. Nič od tega ni na voljo domačim investitorjem, javnosti in ljudem, ti ne morejo biti stranka v postopkih pred temi tribunali. Slovenija je več let vztrajala, da se mora o skladnosti posebnih investicijskih razsodišč z evropskim pravom izreči Evropsko sodišče, ki o tem odločilo v tako imenovanem mnenju 1/17, tam se bo na primeru CETA pokazalo, da so tovrstni primeri dejansko v skladu s pravnim redom Evropske unije.  Prav tako nas zanima, kje je samo besedilo izjave, o katerem govorite, dali boste izjavo na zapisnik. In kakšna je sploh pravna veljavnost te izjave, kakšne pravne učinke bo ta izjava imela.  Zanima me torej, da se opredelite do vseh teh treh točk, o katerih sem razpravljala. In zanima me, za kakšne konkretne kompromise gre v tem stališču in kakšne signale želimo tretjim državam pošiljati, ki se omenjajo v predlogu sklepa. Naš predlog, torej predlog Socialnih demokratov je, da se ti dve povedi, kateri sem prej citirala, iz stališča umakneta, v tem primeru bomo stališče podprli. V kolikor se ti dve povedi ne umakneta imamo zadržek do podpore temu stališču. Hvala lepa.
Najlepša hvala kolegici Hot. Naslednji se je k besedi prijavil kolega Peček. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani prisotni, gostje, kolegice in kolegi! Kot smo slišali tudi v razlagi in tudi kar je kolegica tudi že povedala, se pravi free trade agreements sporazum je v veljavi in bo v veljavi pač ostal ne glede na to kakšna bo zgodba z IPA sporazumom. Do neke mere nam zagotavljate oziroma imamo zagotovilo, da do uveljavitve tega sporazuma ne bo prišlo dokler ne bo izdano mnenje sodišča EU. To pomeni, istočasno tudi zagotovilo, da ne bo prišlo do začasne uporabe. Sedaj pa vprašanje oziroma to, kar nas v stranki LMŠ skrbi, sta v bistvu dve stvari. Skrbi nas kljub vsemu začasna uporaba glede na dejstvo, da se lahko svet EU odloči sam namesto tega, da upošteva mnenje članic. Prosim za potrditev, da to drži, eksplicitno da to drži. In pa, to kar nas navdaja tudi na nek način z dvomom je to, zakaj pravzaprav tretje sodišče, če lahko to, recimo, spore lahko rešujemo tudi na nacionalni ravni. Kar se tiče tretjega sodišča imamo pomislek, se pravi tam bodo delegirani stalni sodniki, recimo, da bo 6 teh stalnih arbitrov, kot je bilo nekje navedeno, 2 iz držav EU, se pravi 2 iz Singapurja in 2, recimo temu, nevtralna člana. Zanima nas tudi, kakšna je vaša ocena pravne razlike v tem primeru oziroma kakšna je nevarnost utrpitve škode, v tem primeru, recimo, če bo o morebitnih naložbenih sporih odločalo tretje sodišče?  Na koncu pa samo še eno tehnično vprašanje. 27 milijonov približno pomeni izvoz Slovenije v tem trenutku v Singapur. Ali imate mogoče podatek tudi, se pravi kakšna je obratna pot?  In mogoče še ta podatek, ki ga sam nisem uspel oziroma ga nismo uspeli zaslediti oziroma najti je, koliko naših podjetij ima registriran sedež v državi Singapur? Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Peček. Glede na to, da je bilo vprašanj pri obeh razpravljavcih, pri obeh kolegih veliko, sprašujem ali damo besedo še kakšnemu kolegu ali želite…? Lahko še, dobro. Gospod Polnar, izvolite.
Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Gospe in gospodje. Ključno vprašanje, ki se danes zastavlja je, ali je mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo, tako imenovani ICS, s skladu s pogodbami Evropske unije ali ne. Po odločitvi sodišča v zvezi z mnenjem 1/17 bi to naj bilo jasno, vendar to ne bo storjeno pred pomladjo leta 2019.  Danes razpravljamo tudi o sporazumu o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Singapurjem, vendar osebno mislim, da to vendarle ni mogoče izvzeti iz konteksta sporazuma o prosti trgovini med obema subjektoma.  In če naj pojasnim svojo intenco razprave tudi ne morem mimo tega, da generalno ne povem nekaj načelnih stvari o sporazumih o svobodni trgovini. To, kar je bilo danes tukaj že razumeti iz razprave je, da tisti, ki želi načelno zaščititi demokracijo mora biti proti sporazumom o svobodni trgovini, zato ker ti vzpostavljajo posebna sodišča s posebnimi pristojnostmi za gospodarske družbe in investitorje. Svobodna trgovina so samo besede, ki vzbujajo prijetne asociacije. V realnem svetu pa je zadeva poponoma drugačna, zato ker je svobodna trgovina in vse kar iz nje izhaja že zdavnaj postala sinonim za tajne dogovore gospodarskih družb in politikov. Tudi meda ni potrebno biti posebej velik poznavalec svobodne trgovine, da bi se razumelo, da svobodna trgovina ukinja tako imenovane necarinske ovire kot so pravni, ekološki in socialni standardi na katerih so utemeljeni posamezni družbeni sistemi posameznih držav, tudi članic Evropske unije in kajpada tudi Slovenije. Pravni ekološki in socialni standardi so tisti standardi, ki ščitijo interese državljanov. In če naj bodo žrtvovani svobodni trgovini, potem obstaja zelo realna možnost, da bo ta svoboda pripadla poslovnim subjektom ne pa ljudem. To enako velja tudi seveda za sporazume o zaščiti naložb oziroma kakršnihkoli drugih sporazumov, ki izhajajo iz osnovnih načel opredeljenih v sporazumih o svobodni trgovini. To kar sem zdaj povedal, zveni precej apokaliptično, to je do neke mere tudi risanje potencialnih katastrof na obzorju s katerimi se jaz osebno sicer ne strinjam, vendar želim kontekst omeniti. Zakaj? Ključno o čemer se danes moramo odločiti je, ali smo za sodelovalnost ali za partikularizem. To je tisto o čemer mora danes parlamentarni odbor odločiti in tudi sporočiti naprej, zakaj kolikor je bilo pojasnjeno s strani predstavnikov Vlade, je Slovenija trenutno edina med 27. članicami Evropske unije, ki ima pomisleke glede podpisa sporazuma o zaščiti naložb z Republiko Singapur. Osebno mislim, da je zahodnoevropska politika kamor se mi tudi štejemo v veliki krizi, če smo prišli tako daleč, da se ideja Evrope izkorišča za drobna izsiljevanja na mestu za razreševanje resnih problemov in to kar je intenca tega sporazuma o zaščiti naložb, gospe in gospodje, to je resna zadeva, zato ker tukaj gre za vprašanje globalne trgovine v katero je Slovenija kot izrazito izvozno gospodarstvo tudi dokončno in neizpodbitno vpeta in mora te svoje gospodarske interese tudi dosledno zastopati. Zatorej, če je dilema sodelovalnost ali pa partikularizem, potem sem jaz vedno za sodelovalnost in v tem duhu bom tudi glasoval in bom danes ta predlog, ki ga je Vlada pripravila, tudi podprl.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Polnar.  Imamo repliko, gospa Hot. Izvolite.
Hvala.  Še enkrat bi rada poudarila, da ne smemo mešati prostotrgovinskega sporazuma in sporazuma s katerim bomo prinesli, dogovorili poseben način reševanja spora, torej ICDS. Nihče ni proti prosti trgovini in izvajanje FTI ni omejeno s tem, da imamo zadržek do podpisa sporazuma, ki določa poseben način reševanja sticijskih sporov. To ne smemo mešati in se bojim, da kolega je v svojem izvajanju ravno to eno z drugim mešal. Torej, eno je prosta trgovina eno je pa prenos pristojnosti reševanja sporov na posebne tribunale.  Hvala.
Hvala lepa.  Želite? Sicer imamo še enega razpravljavca. Izvolite besedo. Državni sekretar gospod Cantarutti. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa. Hvala za dosedanja vprašanja za razpravo. Torej, bodimo natančni, eno je sporazum o prosti trgovini drugo je sporazum o zaščiti naložb, ki pa seveda vključuje tudi tako imenovani ICS mehanizem. Jaz bi, ker je bilo prav vprašanje glede, kje je in kaj piše v samem dodatku oziroma izjavi Republike Slovenije, če mi dovolite, saj ni pretirano dolga, bi jo kar prebral, da bomo vedeli kaj smo nekako vendarle dosegli ob tem sporazumu. Torej: »Republika Slovenija meni, da uvajanje dodatnih sistemov reševanja naložbenih sporov ni potrebno.« Tukaj se popolnoma strinjamo. Predvsem zaradi obstoječega in ustreznega delujočega sistema nacionalnih sodišč v Evropski uniji, ki imajo nad seboj ustrezen nadzor. Evropsko sodišče za človekove pravice, sodišče Evropske unije. Ustanovitev vzporednega sodnega sistema bi bila problematična z vidika pravne varnosti in ustrezne sodne hierarhije. Republika Slovenija med tem, ko poudarja zelo občutljivo naravo naložbenega poglavja, šteje, da umik pridržka na podpis sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njeni državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani, podan v luči kompromisa ne prejudicira splošnega stališča Republike Slovenije glede dvostranskega naložbenega sodišča niti glede stališča, da bi bilo potrebno s podpisom zadevnega sporazuma počakati do objave mnenja sodišča Evropske unije v zadevi mnenja 1/17. Republika Slovenija poudarja, da je mnenje 1/17 izjemno pomembno za oblikovanje mehanizma o reševanju naložbenih sporov med vlagateljem in državo. Upoštevajoč različne skrbi izražene med pogajanji o dvostranskem naložbenem sodišču in v zadevi mnenja 1/17 Republika Slovenija pričakuje, da bo sistem dvostranskega naložbenega sodišča nadgrajen v celoti v skladu z mnenjem sodišča Evropske unije še pred začetkom izvajanja odločb IPA sporazumov v praksi. Republika Slovenija ne podpira začasne uporabe sporazuma. Republika Slovenija tudi pričakuje, da Evropska komisija ne bo predlagala začasne uporabe sporazuma pred objavo mnenja sodišča Evropske unije v zadevi mnenja 1/17 kot tudi ne pred nadgradnjo sistema dvostranskega naložbenega sodišča v skladu z mnenjem sodišča v zadevi mnenje 1/17. To je torej izjava Republike Slovenije, ki bo priložena in mislim, da tukaj notri vidimo, da v bistvu zelo jasno zagovarjamo naša stališča, jih poudarjamo, hkrati pa tako kot tudi pravijo kolegi iz Ministrstva za zunanje zadeve vendarle v luči in v duhu kompromisa poskušamo ne zaustaviti podpisa tega sporazuma. Glede začasne uporabe Svet Evropske unije o tem lahko odloči na predlog posameznih držav članic s kvalificirano večino. Še enkrat poudarjam tako kot smo zapisali v tej izjavi, tako kot smo se tudi bilateralno pogovarjali, imamo določena zagotovila, ne morem vam pa 100 % reči, da do tega ne bo prišlo, tega zagotovila vam žal v tem trenutku ne morem dati. Smo pa kar se tiče in diplomacije in na strokovnem nivoju naredili verjamem vse, da vendarle je jasno pod kakšnimi pogoji Slovenija gre v podpis tega sporazuma. Še sem želel poudariti to, da, si pomagam tukaj z zapiskom, glede samega mnenja 1/17, izjemno pomembno, še enkrat poudarjam, s tem ICS mehanizmom tako imenovanim smo se srečali pri CETA sporazumu,če se spomnite, in smo o tem tudi razpravljali na dolgo in široko zakaj je to pomembno, zakaj to ni pomembno, zakaj se vzpostavlja vzporedni sodni sistem pri teh investicijah. Mislim, da je bila tukaj debata res zelo obširna, v bistvu smo si vsi relativno blizu tudi pri tem, da nekako niti ne bi bilo to potrebno in prav zaradi tega je Slovenija takoj se pridružila Belgiji, ko smo zahtevali, da sodišče Evropske unije odloči o tem ali je skladnosti, če je, da da mnenje o skladnosti tega ICS mehanizma s pogodbami Evropske unije in s temeljnimi pravicami. In še enkrat poudarjam, kar je tudi kolega državni sekretar z Ministrstva za zunanje zadev poudaril, ob Belgiji smo bili drugi, ki smo šli v to, no, Belgija se je medtem umaknila, da tako rečem, nima več nobenih zadržkov glede tega podpisa, bo podpisala, dala soglasje. Mi ostajamo zdaj sami, ampak nič hudega, mi bom tudi naprej zahtevali, da mnenje, ko bo izdano, se bo upoštevalo to kar nam zagotavljajo tudi v Evropski komisiji. Zdaj, kaj tukaj piše? Določbe ICS zadevnega sporazuma pomenijo v določeni meri nadgradnjo CETA, vendar še vedno ne odpravljajo pomislekov obravnavanih v zadevi mnenja 1/17. Pomisleki pa so oblikovanje sodišča, imenovanja članov sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča, določanje plačil, kvalifikacije članov, vprašanje etike, enakopravnosti držav članic glede imenovanja kandidatov za sodnike, morebitna kršitev načela dostopa do sodišča in načela neodvisnega in nepristranskega sojenja. Torej res temeljna vprašanja pravzaprav, ki smo jih zdaj, da tako rečem, naložili sodišču, da odgovori ali je to v skladu, kot rečeno, s temeljnimi pravicami in ostalimi sporazumi. Tako, da en očitek bi lahko bil, da hitimo. Razložil sem že uvodoma zakaj želimo, da vendarle damo to mnenje. Zardi tega, ker se bliža vrh ASEAN, ker želi Evropska unija vendarle dati neko sporočilo v tem času teh trgovinskih vojn in vsega kar se dogaja globalno, in zato mislim, da seveda ni pravzaprav nobene škode, če v tem trenutku to podpremo. Pomembno pa je, prvič, kako bo Slovenija odreagirala na morebitno vendarle željo po začasni uveljavitvi tega sporazuma, moramo tukaj ostro odreagirati. Drugič, kako se bomo obnašali pa kako bomo odreagirali po sprejeti odločitvi sodišča glede na mnenje 1/17. Tukaj bo pa potrebno ogromno naporov, toda bo tako kot tudi pišemo tukaj, doseženo in mislim, da mimo tega seveda ne bomo šli. Ne nazadnje še vedno tisti zadnji branik, da tako rečem, ali pa mreža, je vendarle ratifikacija v Državnem zboru. Mislim, da s tem ne nalagamo pritisk na poslance za to, da je to potrebno sprejeti. Ne. tako kot v primeru CETA, poglejte, še vedno velja, da bo CETA zares zaživela, šele ko boste poslanci, če boste sprejeli oziroma ratificirali to pogodbo v parlamentu in podobno bo tukaj. Ni kaj. / nerazumljivo/, samo da ne ustavljamo zdaj tega postopka v tej, recimo temu tudi rahlo občutljivem trenutku.  Sem še kaj pozabil morda? Če ne, bomo še potem, če bo še kaj. A ha, še to, ja. Pardon. Glede podatkov. Imamo podatek SURS, da je v letu 2016 v Singapurju izvažalo 167 podjetij iz Slovenije. Iz Singapurja je uvažalo 563 podjetij, torej to kaže, da dejansko je ta Singapur en tak močen HAP, nimamo pa podatka, koliko slovenskih podjetij je registriranih v Singapurju. Imamo pa podatek glede uvoza in Singapurja, 6,5 milijonov evrov, vendar pa ta uvoz narašča tudi, kar precej pa pa še relativno nizek. Torej izvoz, pa še enkrat poudarjam, nekaj manj kot 27 milijonov evrov. Govorim za leto 2017.
Hvala lepa državnemu sekretarju Cantaruttiju. Besedo dajem državnemu sekretarju, gospodu Božiču.
Dobran Božič
Gospod predsednik, hvala lepa še enkrat.  Mislim, da danes bo, da se vsi strinjamo s stališči, da imamo zelo podobna stališča in so bila prestavljena stališča in tudi razlogi, zakaj se strinja, zakaj Vlada predlaga, da se podpiše. Mogoče samo, če dodam še, pa res ni kaj veliko / nerazumljivo/ državnega sekretarja, da je bilo jasno izpostavljeno, komisija ne bo dala predloga. Torej komisija ne bo dala predloga, da je potrebna kvalificirana večina in po naših izkušnjah je nemogoče, nemogoče, da se ta kvalificirana večina doseže do rezultata sodišča. Torej je tukaj toliko varovalk, da ni, ne moremo pričakovati, da se bo to izvedlo. Poleg tega obstaja še vedno možnost blokade s strani nekaterih držav in tukaj nismo sami, torej tukaj nismo sami in še enkrat, torej ne moremo pričakovati, da bi se izvedlo sporazum pred odločitvijo sodišča spomladi leta 2019. Samo toliko bi želel še z moje strani.  Hvala lepa. Imate več izkušenj s tem.
Najlepša hvala.  K besedi se je prijavil kolega Koražija. Izvolite besedo. Sledil bo pa kolega Kovačič.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Imam v bistvu tri vprašanja. Prvo vprašanje je v bistvu, kaj ste mislili s tem, da podpis oziroma sprejetje sporazuma nima pravnih posledic za Slovenijo oziroma za ostale države, ki se ne bi s tem strinjale. Potem pa me zanima, če obstaja kakšna res tehtna raziskovalna študija finančnih učinkov na Republiko Slovenijo, se pravi, v povezavi s tem sporazumom s Singapurjem. Tretja zadeva pa je, ker vem, da preko 10 tisoč podjetij iz EU imajo sedež v Singapurju, pa nas zanima, glede na to, da je EU jasno naznanila, da se bo borila proti utaji davkov oziroma davčnim oazam, kako boste komentirali to, da je toliko podjetij v bistvu s sedežem tam.  Hvala.
Hvala lepa kolega Koražija.  Besedo dajem kolegu Kovačiču. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani prisotni!  Imam eno kratko vprašanje. Omenili ste, da je bila Slovenija nekako edina država, ki je temu nasprotovala oziroma je imela pomisleke, zraven Belgije, in me zanima, kakšne imate zagotovila, da vse druge države to podpirajo. Ali je to že formalna podpora ali so to neke ustne podpore?  Hvala.
Hvala lepa, kolega Kovačič.  Imamo še koga, ki bi želel? Izvolite, kolegica Hot.
Samo še enkrat, če se ne motim, ni bilo odgovorjeno, kakšne konkretne pravne učinke bo imela izjava, ki jo bo Slovenija dala na zapisnik. To bi zelo rada vedela, tega nismo slišali. In, kako komentirate, da podpišemo nekaj, kar se bo potem lahko spreminjalo spet. Hvala.
Hvala lepa tudi kolegici Hot.  V kolikor ni nikogar, ki bi želel še na strani poslancev razpravljati, bomo besedo dali vladni strani, da na vprašanja in na dopolnilna vprašanja poda odgovore. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa. Bomo poskušali odgovoriti čim bolj natančno. Torej, glede pravnih posledic podpisa, eno je to, da seveda sporazum začne veljati šele z ratifikacijo v državnih zborih oziroma v parlamentih vseh držav članic Evropske unije in seveda v Singapurju. Da ta podpis pravnih posledic nima nam zagotavlja oziroma zatrjuje tudi služba Komisije Evropske unije.  Glede študije, za katero ste vprašali, konkretno v tem primeru sporazuma s Singapurjem in Evropsko unijo ne obstaja. Nismo naredili kakšnih resnih tako kot smo, recimo, primer CETE Kanada, kjer smo pravzaprav kar dve študiji izdelali. Singapur je pa vendarle za Slovenijo v tem trenutku mogoče ne tako… Singapur je vendarle država, ki nima tako močne same industrije, ampak je bolj pomembno kot trgovsko središče, kot center, kot izhodišče za ostale države, ja za Azijo. Iz tega vidika bolj vidimo priložnosti za Slovenijo. Glede davkov, po pravici povedano, to pa ne vem kakšne so trenutno razmere tam, situacija. Lahko pa to se malo poglobimo, pa vam tudi pripravimo en odgovor na to vprašanje, absolutno. Smo pa naročili študijo, če …/ medsebojno dogovarjanje/ do ratifikacije torej, seveda, preden boste šli v parlament bomo še to tudi priravili. Kar se pa tiče samega vprašanja kakšna so zagotovila glede te izjave, tukaj govorimo o načelu, če prav razumem, lojalnega sodelovanja. In seveda kakšnih pravnih posledic, kot jaz razumem, seveda, takšna izjava ne pelje za seboj. Gre pač za, ne bom rekel, za gentleman agreement, ampak gre vendarle za neko zaupanje tudi znotraj samih držav članic Evropske unije in seveda gre za predvsem politično sporočilo.  Morda pa, če še kolegi iz Ministrstva za zunanje zadeve kaj dodate.
Hvala lepa državnemu sekretarju. Želite še dopolniti s strani Ministrstva za zunanje zadeve?
Dobran Božič
Gospod predsednik, ali lahko še enkrat mi ponovimo kar smo ponovili glede postopka ali pa lahko dam tudi generalnemu direktorju Brozini, ki je vpet v postopke, ki ve kako je to, bil je v Bruslju in tudi bo povedal kako so te procedure. Treba je samo še nekaj povedati, torej Azija, res prihaja trg. Mi težko izgubimo eno leto nekega plodnega sodelovanja, predvsem pa izgubimo nek občutek enakopravnega sodelovanja med državami, torej med Singapurjem in nami. V enem letu se krepko več dogaja kot se je 20 let nazaj dogajalo v 5 letih. In zato pravim, vsaka priložnost, ki je, predvsem pa tisto partnerstvo, prijateljstvo izgubimo z nekim dvomom o nepodpisu sporazuma. Singapur pa jasno ve kakšna bo odločitev in da bo prišlo do sprememb v primeru odločitve sodišča.  Bi pa predal mogoče, če lahko, generalnemu direktorju Brozini.
Gospod Brozina, izvolite.
David Brozina
Hvala, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanci! Mogoče izven tega sporazuma nekaj besed o tem, kaj pomeni v Bruslju soglasje in kaj to pomeni, da neka država lahko da veto. Že v 4. členu pogodbe oziroma Lizbonske pogodbe piše, da se morajo države članice vzdržati vseh dejanj, ki bi lahko škodile delovanju Evropske unije in seveda se tudi držati lojalnosti sodelovanja z ostalimi državami članicami. Seveda je to tako napisano, ampak kako v praksi izgleda. Ni veliko primerov takih, ko se odločitve sprejmejo soglasje. Tovrstni sporazumi so še ena redkih takih politik. Ampak v vsakem primeru, ko država pride do situacije, da je pripravljena dati veto na nekaj takega, mora seveda priti pred ostalimi partnerji, 27-imi, z argumenti zakaj točno vi ustavljate, kje je ta vaš nacionalni interes, kje se vam država ruši, da ustavljate, bi se reklo, prihodnost in razvoj Evropske unije kot vse druge država članice to želijo. In seveda v takih primerih   (nadaljevanje) je praksa ta, da država članica reče: »Jaz razumem situacijo, razumem, da sem zadnji razumem, da s tem bi blokiral delovanje Evropske unije in zato se da to politično izjavo, kjer reče, vendar prosim, da razumete moje stališče ni spremenjeno, jaz to delam v imenu lojalnosti do vseh ostalih.« To je vrednost te izjave, da Slovenija pove ostalim, da nismo spremenili stališča, ampak da ne želimo blokirati Evropske unije. Ta izjava se seveda lahko prebere, je del samih zapisnikov tudi v Svetu in je nekako stalna praksa, ki jo tudi druge države članice pri tem uporabljajo. Bi pa mogoče edino stvar, ki še ni bila povedana glede samega postopka sprejema. Vsi čakajo še nas, to je dejstvo. Ta točka za ta sklep je na COREPER bila ta teden podtočkami a. To pomeni, sprejem brez razprave. Slovenija je edina dalo nanjo pridržek - parlamentarni pridržek. To je odgovor pač gospodu poslancu, da nobena država ni več blokirala sprejema tega. Zaradi Slovenije bodo sprožili pisni postopek v petek popoldne, ker bo OZE to obravnaval dopoldne. Mi smo prosili, da se ta rok podaljša do poldneva, do četrte ure. Če do četrte ure Slovenija ne prekine ta postopek in to pomeni, da smo dali dovoljenje za podpis gre zadeva v ponedeljek na Svet, kjer je že planirana in v podpis naslednji teden. Če popoldne do četrte ure mi ta postopek blokiramo je sporazum popolnoma odblokiran. Čakajo samo še nas.  Hvala.
Hvala lepa gospodu Brozini.  K besedi se prijavlja kolegica Hot in še kasneje kolega Breznik.  Izvolite, kolegica Hot.
Hvala.  Postavila bi eno hipotetično vprašanje. Ker večinoma govorimo o temu, da pošilja Evropska unija sporočilo svojih trgovinskim partnericam itd… Kakšno je sporočilo pa je lahko to tudi sedaj neumno vprašanje, ampak recimo, da Sodišče Evropske unije odloči, da tovrstni sporazumi niso v skladu s pravnim redom Evropske unije in nato najbrž mora Evropska unija od tovrstnega sporazuma odstopiti. Kakšno sporočilo pošilja, potem EU Republiki Singapur pri podpisu, če še sedaj, ko sklepa ta sporazuma ne ve ali bo veljaven. Kakšna je pravna varnost za Republiko Singapur, če se tako obrnemo?  Hvala.
Gospod Breznik, izvolite besedo.
Jaz bom zelo kratek. Mislim, da je generalni direktor povedal nekaj zadev. Jaz bi samo dodal generalnemu direktorju predvsem dodatek.  Spoštovane kolegice in kolegi, EU kot skupnost premoga in jekla v startu kot veliki mirovni projekt je treba razumeti kompletno njeno zgodovino tudi nekim padcem. Prvi taki velik padec med Maastrichtom in Lizbono je bil po vse verjetnosti pa po tem skupna tako imenovana Evropska ustava pa se je, potem zadeva pomirila. Sedaj se vračamo koreninam. Sedaj se je treba vračati koreninam, zašli smo na obrambno varnostno politiko, sedaj se vračamo ponovno ekonomskim vrlinam, kjer spet se bodo države nekako poistovetile kaj narediti z Evropsko unijo v prihodnosti. Ali bo to ena najbolj uspešnih zgodb na področju gospodarstva? Na tem področju, če želimo krepiti torej tudi tiste morebitne partnerje, da bo eden skupni konsenz, da ne bo novih / nerazumljivo/ pa vsega ostalega, kar se je sedaj zgodilo ravno posledica na nekem področju, kjer smo zašli. V njeni zgodovini integracije Evrope - tisti, ki jo poznate, ki ste študirali, ki ste naštudirali zadevo - veste, da stalno smo šli kakšen korak nazaj. Vedno, ko smo zašli smo se vrnili nazaj v tisto osnovo. Danes pač v Evropi na srečo manjka nekaj zvitih politik otipamo ne, ki je znal to zapeljati in vedno nekako motivirati vse članice takrat. Res, da je bilo lažje delati s petimi, desetimi članicami pa potem trinajstim, petnajstim kot je danes. Kolegice in kolegi, potrebno je razumeti moment časa. Mi smo pred tako kot je nekdo rekel pred velikimi trgovinskimi vojnami. Evropa si mora najti partnerje. Mislim, da v Singapurju lahko odpremo celo debato. Kaj pomeni razviti tega, kar nas ta največji trenutek Evrope za preskok ali pa preboj je sigurno četrta industrijska revolucija. Singapur je po eni strani to velik finančno središče z vstopom na številne azijske trge, ampak tam imajo večinoma sedež tudi vsa / nerazumljiva/ podjetja takozvanih azijskih / nerazumljivo/. To morate videti.   (nadaljevanje) Recimo, jaz sem bil med drugim v Tajvanu, Tajpeju, ne vem kje vse, mene pač ta tehnologija zanima, še od prej, ko sem bil v prejšnji službi. In če to razumete, potem razumete, da ni druge alternative, oprostite izrazu, bom kar povedal. Vsi tisti, ki dvomite, tudi jaz dvomim v marsikaj, dal sem v prejšnjem mandatu, glejte, oba trgovinska sporazuma smo predelali, tudi reševanje trgovinskih sporov, pa prenos na mednarodna sodišča. Jaz bi vedno tudi rad alternativo vedel, kaj bi bilo, če bi te spore reševali pred našimi sodišči, kakšna znanja imamo mi o mednarodni trgovini, koliko imamo mi takih strokovnjakov. Česarkoli smo se lotili, glejte, kar se tiče mednarodnega prava, česarkoli smo se lotili, kar se tiče mednarodnega finančnega prava, trgovinskega prava, smo zašli popolnoma. Ne poznam, da bi karkoli reševali. Vedno dvomimo v tiste institucije tam, tudi sam dvomim, da ne boste mislili, ampak vedno se pa vprašam, kaj je alternativa. In razumeti - mislim, da je mag. Božič povedal nekaj na to temo -, v tej alternativi spoznati, da nismo danes tisti, ki boste glasovali »za«, da nismo dali, lahko rečemo, bianko menice, ampak pokazali pa smo malo lojalnosti. Veste, če zdaj dobro pogledaš tisto notranjo politiko, ki pa poteka v Evropski uniji, veste, takih držav, ki poskušajo vedno vse blokirati, veste, imajo po eni strani tudi v sami Evropi, glejte, poln kufer, veste. Potem pa pridejo zadeve, ko rečejo, glejte, vam bomo pa malo priškrnili pipico, glejte, malo kriza pride, dajmo se Slovenije kot nekega partnerja v neki naši industriji malo rešit. Pa lahko se deremo, da izpuste smo mi za 50 % zmanjšali, kot vidim zdaj, da Leben govori, ja, v redu, ampak bodo naša podjetja tudi rekla, glejte, tak partner si. Na drugi strani te nekako utišajo, kajne. Mi smo izredno izvozna država, izredno odvisni in predvsem izredno ozko odvisni od dveh, treh trgov. In mislim, da ta zgodba, glejte, ki jo imamo - mislim, da je tudi kolega prej govoril o partikularnosti -, bi jaz nekako apeliral na kolegice in kolege, verjamem, da obstaja vseeno nek konsenz, glejte, da vidimo, jaz bi temu rekel moment časa in prostora, kaj se v tem trenutku dogaja. V sami Evropi, če še v njo verjamemo, torej, da se vrača k nekim koreninam, prvič, da močno vrača svoje korenine, torej ekonomsko učinkovitost, in da potem, če bo tu spet nek konsenz, pa bomo potem lahko reševali ostala področja, kjer smo malo zašli. In zaradi tega je to tako pomemben moment tega časa in zaradi tega bom glasoval za, zato da dobite vsaj neko orodje in da pokažemo vsaj na tem področju, ki je - najmanj skepticizma bi morali pokazati - izredno pomembno.  Najlepša hvala.
Hvala lepa, kolega Breznik. Imamo še koga, ki bi želel kaj dodati k razpravi, na strani poslancev oziroma Vlade? Državni sekretar Cantarutti, izvolite.
Aleš Cantarutti
Mogoče samo na kratko, to hipotetično vprašanje. Kot prvo, Evropska komisija ne bo mogla mimo odločitve sodišča v primeru mnenja 1/17. In če bo prišlo do neskladij, bo treba to absolutno v ICS upoštevati, tu so dali to zavezo in mimo tega ne bodo mogli iti. Kot rečeno, da pa bo sporazum veljal pred tem, pa itak ne more, ker ga moramo ratificirati med drugim tudi v Sloveniji in vseh ostalih državah članicah EU. Singapur pa, mislim, da dobro pozna to in vedo, da zadeve, in tudi glede mnenja, tudi oni pričakujejo, tako da mislim, da kakšnih resnih groženj ali pa težav tu ni.
Hvala lepa.  Če ni več razpravljavcev, razpravo zaključujem.  Ker k predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja: Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (EPA 0177-VIII, EU-U/893), ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.   O navedenem mnenju glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora. Predlagam, da sem to jaz v kolikor nimate zadržkov. Hvala lepa. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se vsem prisotnim lepo zahvaljujem za udeležbo in želim lep dan. Hvala lepa. Seja se je končala 10. oktobra 2018 ob 9.36.