4. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

25. 9. 2018
podatki objavljeni: 25. 9. 2018

Transkript

Spoštovane in spoštovani, pričenjam 4. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora. Poslanca Roberta Polnarja bo nadomeščal poslanec Jurij Lep, poslanca Franca Kramarja bo nadomeščal poslanec Andrej Rajh, poslanca Boštjana Koražijo bo nadomeščal poslanec Primož Siter, poslanko Moniko Gregorčič bo nadomeščala poslanka Mateja Udovč in poslanca Soniboja Knežaka bo nadomeščal poslanec Jani Prednik. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA IN SICER PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI S PROBLEMATIKO ŠKODLJIVIH IN UNIČUJOČIH UKREPOV ZOPER SLOVENSKE PODJETNIKE, KI SO DOGOVORJENI V KOALICIJSKI POGODBO TER NAPADOV OZIROMA OGROŽANJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN S TEM BLAGINJE VSEH DRŽAVLJANOV.  Predlog priporočila je Državnemu zboru dne 11. septembra 2018 predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisano gospo Anjo Bah Žibert in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Skupaj s predlogom priporočila je bila vložena tudi zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora, dne 12. septembra 2018 je bila na podlagi 171. člena Poslovnika Državnega zbora vložena tudi zahteva skupine poslank in poslancev s prvo podpisano gospo Anjo Bah Žibert za splošno razpravo. Odbor bo kot matično delovno telo to točko obravnaval na podlagi 107, 111 in 169a. člena in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.  (nadaljevanje) Državnega zbora. Poleg predloga priporočila ste prejeli še naslednja gradiva: mnenje zakonodajno-pravne službe z dne, 18. september 2018, mnenje Vlade z dne, 25. september 2018 in dopis Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije z dne, 24. september 2018.  K tej točki so bili vabljeni: Suzana Lep Šimenko – predstavnica predlagateljev, gospod Jožef Horvat – predstavnik predlagateljev, v njegovem imenu bo nastopal gospod Jernej Vrtovec, povabljena je bila Vlada, povabljen je bil Marjan Šarec, predsednik vlade in z njegove strani smo prejeli tudi opravičilo za odsotnost, povabljen je bil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Andrej Bertoncelj - minister za finance, Zakonodajno-pravna služba, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje menedžer in Klub slovenskih podjetnikov. Vse prisotne bi rad še enkrat lepo pozdravil in se zahvalil za odziv na povabilo in zato, ker ste si vzeli čas. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga priporočila in je sedaj zaključen. V poslovniško določenem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev. S tem pričenjam drugo obravnavo predloga priporočila v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočila. Zdaj pa sprašujem, če želita predstavnika predlagatelja, torej gospa Suzana Lep Šimenko oziroma gospod Jernej Vrtovec podati dodatno obrazložitev predloga priporočila? Želita? Torej izvolite besedo gospa Suzana lep Šimenko.
Najlepša hvala za besedo. Prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu, spoštovane poslanke, poslanci, državna sekretarja in predvsem predstavniki gospodarstva. Me veseli, da ste se odzvali povabilu in se tudi v takšen številu naše seje udeležili. Za sklic izredne seje, vezane na problematiko škodljivih ukrepov zoper slovenske podjetnike, ki seveda izhajajo iz koalicijske pogodbe, smo se v SDS skupaj z NSi in pa SNS odločili z razlogom, saj lahko seveda posamezni ukrepi, v kolikor bo prišlo so njihovega sprejetja, resno po naši oceni ogrozijo slovensko gospodarstvo in posledično to pomeni tudi grožnjo za blaginjo slovenskih državljanov.  Koalicijska pogodba, ki so jo dogovorile stranke skupaj z Levico prinaša predvsem nerazumne dodatne nove obdavčitve za gospodarstvenike in zato je seveda popolnoma razumljivo, da je povzročila že v samem začetku ob sprejetju, takšno (bom rekla) začudenje in pa tudi ogorčenje s strani slovenskih podjetnikov. Več kot očitno iz nje izhaja dejstvo, da nekako trenutni koaliciji ni jasno, da je zgolj od uspešnega gospodarstva, od uspešnih podjetnikov, izvoznikov odvisno, koliko sredstev bomo dejansko imeli za delovanje naše države. To pomeni, kakšno bo naše izobraževanje, kakšen bo naš zdravstveni sistem, kako bo financirano šolstvo, sociala in tudi vse ostalo. In seveda kar je ključno, od uspešno delujočega gospodarstva, je seveda odvisna blaginja naših državljanov in zato enostavno nismo mogli mirno čakati in smo se tudi odločili, da to sejo skličemo in morda vseeno katere stvari premaknemo v pravo smer, dokler stvari niso prepozne.  Zdaj pretekla koalicija treh strank, ki so tudi danes del te nekoliko razširjene koalicije, se je zelo pogosto hvalila z gospodarsko rastjo in seveda glede na to, da so ravno te koalicijske stranke del koalicije še naprej, nekako resnično ne moremo razumeti kako so lahko v tej koalicijski pogodbi prišli z tako nerazumnimi ukrepi, ki dejansko najbolj ogrožajo ravno tiste, ki naš bruto domači proizvod tudi dvigujejo. To je slovensko gospodarstvo. To so zlasti naši izvozniki. Največ ogorčenja pa je seveda povzročila koalicijska zaveza, da se bo osebne prihodke iz kapitala in rent, vključilo v osnovo za odmero dohodnine. To je eden izmed ukrepov, ki jih imate v koalicijski pogodbi zapisano. Glede posledic, v kolikor bi do uresničenja teh zavez prišlo, se je v javnosti razširilo veliko različnih teorij. Ugotovilo se je tudi da, dejansko marsikdo ne pozna trenutne zakonodaje na tem področju in ne nazadnje, prišlo je tudi do številnih zavajanj. Če pogledamo veljavno zakonodajo. Trenutno so dobički obdavčeni z 19 %, kar pomeni, seveda, v kolikor si podjetje dejansko želi dobiček izplačat, najprej poravna teh 19 % davka od dohodka pravnih oseb in pa, v kolikor si želi podjetnik, lastnik podjetja dobiček pa izplačati, danes velja 25 % obdavčitev. Če to pogledamo na primeru, ne vem, 100 evrov dobička, bi to dejansko pomenilo, da je skoraj za 100 evrov ustvarjenega dobička dejansko davka nekaj čez 39 evrov. V kolikor bi bilo sprejeto določilo, ki je zapisano v koalicijski pogodbi, bi bilo večina teh dobičkov dejansko obdavčenih po 50 % dohodninski stopnji še dodatno, ob seveda davkov od dohodkov pravnih oseb in bi tukaj že skoraj prišli na skoraj 60 %, kar je resnično nesorazmeren ukrep in dejansko po glavi udari tiste, ki so ustvarjajo, tiste, ki so gonilo razvoja v Republiki Sloveniji in seveda tega ne moremo odobravati. Na drugi strani pa vemo, da imamo po Zakonu o davčnem postopku 70 %, bom rekla, tako imenovani, utajevalski davek in potem smo že tako rekoč skoraj na istem in, ne vem, zelo težko sprejmemo dejstvo, da se je ta koalicija odločila, da pa na nek način že naše podjetnike daje skoraj v isto kategorijo, kot so davčni utajevalci, kar je popolnoma nesprejemljivo. Na drugi strani seveda, se zavedamo dejstva, kaj lahko to za seboj potegne. Na eni strani so tuji podjetniki, ki delujejo pri nas, favorizirani, ker dejanski plačujejo dobiček in dohodnino v skladu z njihovo zakonodajo, kar pomeni, je v skupni masi to marsikdaj nižje glede na to, v kolikor bo do tega sprejetja tudi prišlo in pa dogajalo se bo tudi to, da se bodo podjetja množično odločala in se selila v tujino. Vsi ste dobili z strani obrtno-podjetniške zbornice rezultate raziskave in od tisoč 540 obrtnikov in podjetnikov, ki so v anketi njihovi sodelovalo, jih je kar 56 % odgovorilo, da razmišljajo o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje. Tako da, ta bojazen, jaz mislim, da je več kot na mestu in popolnoma upravičeno, da o njej tudi tukaj, na tem odboru razpravljamo. Ta predlagana sprememba obdavčitve kapitalskih dobičkov bo pa na drugi strani, ne bo prizadela zgolj podjetnikov, prizadela bo tudi fizične osebe, pri prodaji nepremičnin, pri oddajanju stanovanja v najemu in ne nazadnje tudi vse tiste, ki so dolga leta varčevali in so rekli, ne vem, na starost so si želeli določen znesek izplačati, sedaj bo pa potem dejansko bistveno višji davek doletel, kar je seveda tudi nesprejemljivo. Naslednja, od tudi konkretnih zavez v koalicijski pogodbi, kjer imate dvig prispevne stopnje za pokojninsko invalidsko zavarovanje za delodajalce. Seveda, na nek način govorite o postopnem dvigu. S ciljem približevanja obremenitve za delodajalce in delojemalce, dejstvo pa je seveda takšno, da vemo, da masa plač je takšna, kakršna je in dejansko se bo ta masa za plače zgolj povečala. Vemo da prispevke v celoti plača delodajalec, tako prvi, kot tudi drugi bruto, kar pomeni, da neto dejansko zaposleni ob sprejetju takšnega ukrepa ne bodo imeli popolnoma nič. Pomeni pa, za podjetje, bistveno višji strošek dela in seveda, s tega vidika ocenjuje, da je ta ukrep popolnoma napačno tudi zastavljen. So pa v koalicijski pogodbi tudi še drugi ukrepi, ki lahko seveda pomenijo  (nadaljevanje) neposredno ali posredno finančno bremenitev za slovenske podjetnike, od ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje, do zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, dviga minimalne plače, davka na nepremičnine in premoženje in pa tudi dviga davka o dohodkih pravnih oseb oziroma spodnjo mejo na 5 %. Seveda prvi problem te vaše koalicijske pogodbe so ti škodljivi ukrepi za gospodarstvo, ki smo jih pravkar tudi navedli, drug problem pa so seveda izjave funkcionarjev, žalitve in nenazadnje tudi marsikdaj neresnične obtožbe gospodarstvenikov s strani posameznih poslancev Levice. Bom kar izpostavila dva primera. Poslanec Luka Mesec v oddaji Tarča 30. avgusta na vprašanje, kako komentira izjavo družbe Akrapovič, da bodo zaradi davkov, kot so zapisani v koalicijski pogodbi, čisti bilančni dobiček selili v bolj predvidljiva poslovna okolja, odgovoril: »To je bolj izsiljevanje in izgovor, to ni nič drugega kot davčna utaja.« Kar pomeni, da je več kot očitno za poslanca Luka Mesca takšno ravnanje podjetnika davčna utaja, kar je seveda popolnoma nesprejemljivo. Poslanec Miha Kordiš pa je na družbenem omrežju Facebook nenazadnje kar grozil slovenskim podjetnikom z nacionalizacijo, kar je seveda popolnoma zgrešeno. In od takšnih izjav funkcionarjev, ki so popolnoma neprimerne, se je resnično tudi potrebno ograditi. Zato seveda s predlaganim priporočilom dajemo nenazadnje tudi ostalim koalicijskim partnerjem možnost, da se od tega distancirajo, od takšnih sovražnih idej in napadov. In nenazadnje da seveda podprejo razvoj gospodarstva, ki dejansko edino kot tako zagotavlja tudi dolgoročen razvoj Slovenije in pa seveda blaginjo državljanov Republike Slovenije. Zato smo tudi predlagali dve priporočili.  Prvo priporočilo se glasi: Državni zbor Republike Slovenije priporoča vladi in koalicijskim strankam, da sprejmejo poziv predstavnikov gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in skupaj dogovorijo novo vsebino koalicijske pogodbe, ki ne bo uničevala in zavirala gospodarskega razvoja Slovenije.  Drugo priporočilo se pa glasi: Državni zbor Republike Slovenije priporoča funkcionarjem vladajoče koalicije, da se vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev, uperjenih v slovenske podjetnike in nehajo ogrožati oziroma napadati gospodarski razvoj Slovenije in s tem blaginjo vseh državljanov. Ravno mislim, da danes, smo nekako tudi izvedeli nove rezultate ekonomske svobode sveta. Slovenija se nahaja na 71. mestu med 162 državami. Zdaj kakorkoli vemo, da je – večja ekonomska svoboda pomeni tudi večjo konkurenčnost gospodarstva, pomeni tudi dolgoročno gospodarsko rast in kar posledično seveda pomeni tudi blaginjo državljanov. Jaz mislim, da nekako vsi ste se velikokrat sestali s predstavniki gospodarstva, pred volitvami smo bili si glede marsikaterih ukrepov zelo enotni, predvsem tukaj merim na ukrepe na področju gospodarstva, in mislim, da je tudi čas, da se te stvari v nadaljevanju uresničijo. Nič še ni prepozno, noben ukrep iz koalicijske pogodbe do danes ni bil sprejet, tudi ni razlogov, zakaj ne bi mogli koalicijske pogodbe korigirati ustrezno in dejansko narediti na način, ki bo omogočal gospodarsko rast, ki nekako ne bo blokiral tistih, ki bruto domači proizvod ustvarjajo v večji meri. S strani, na samem »hearingu«, smo s strani ministra za finance velikokrat slišali: »Ključno je, da povečujemo bruto domači proizvod.« Res je, s tem se strinjamo, vemo, kdo ga v glavni meri povečuje, to so naši izvozniki, in v kolikor bodo številna slovenska podjetja šla v tujino, verjemite, da bruto domači proizvod Slovenije ne bo več rastel in potem bomo imeli resnično zastrašujočo sliko. Tako da danes nič ni prepozno, zato, spoštovani poslanci, apeliram na vas, da sprejmemo skupaj ta priporočila in da se seveda potem tudi v nekem doglednem roku ta priporočila tudi izpolnijo.  (nadaljevanje) Najlepša hvala za besedo.
Hvala lepa gospe Lep Šimenko. Predno dam besedo naprej, samo še obvestilo in sicer imam eno pooblastilo, namesto dr. Franca Trčka bo z nami danes poslanec Luka Mesec.  Gospod Jernej Vrtovec, imate besedo kot predstavnik predlagatelja. Izvolite.
Najlepša hvala in lep pozdrav tako predstavnikom Vlade kot tudi predstavnikom gospodarstva, ki so tukaj na tej seji prisotni ter ostalim kolegicam in kolegom. Gospe in gospodje, žal smo prišli tudi s tem mandatom pač v čase, ko nekateri poslanci Državnega zbora si dovolijo in slovenskim podjetnikom grozijo prvič z nacionalizacijo, drugič, ko uglednim in uspešnim podjetnikom za njihovo legitimno ravnanje odčitajo davčne utaje, jo zaznamujejo z ahilovo peto slovenskega gospodarstva, ali pa, ko si poslanec Državnega zbora lahko dovoli in izgovori besedo, da je nekatere potrebno z bajoneti nekam pošiljati, ja žal kolegice in kolegi, prišli smo v te čase. Ampak to kar govori radikalna Levica, lahko razumemo, to sploh ni težava, ker razumemo lahko njihovo radikalnost. Problem nastane, ko se vsebine izrazito usmerjene proti podjetnikom, proti gospodarstvu, dobijo pot, ki so jo vtrle tudi v samo koalicijsko pogodbo in takrat so, vsaj v Novi Sloveniji zazvonili vsi alarmi in potrebno je bilo zahtevati izredno sejo Državnega zbora, še več v Novi Sloveniji smo sočasno s tem predlagali štiri zakone, ki so v prid gospodarstvu, da lažje zadiha in še več ustvari v bodoče. Koalicijska pogodba je zagotovo sama po sebi močan žebelj v hrbtenico slovenskega gospodarstva, izrazito anti-podjetniško naravnana. In si vi predstavljate, da bi lahko v Ameriki na tak način postopali proti podjetjem ali pa, da bi na primer Applu, Microsoftu v Ameriki s tako govorico nastopali proti njim, ali pa, da bi tako postopali v Južni Koreji proti Samsungu? Jaz si tega ne predstavljam in žalosti me, da imamo tako koalicijsko pogodbo tako naravno, kot tudi, da nekateri poslanci, izvoljenci ljudstva v tem Državnem zboru imajo, izrabijo tovrstno govorico. Obstoječa koalicijska oziroma obstoječa vladna koalicija ima v svojem koalicijskem sporazumu določeno drastično povečanje obdavčitev slovenskih podjetij. Po predlogu koalicijske pogodbe bi morali lastniki podjetij za zaslužen dobiček po plačilu davka od dohodnine pravnih oseb in davka na dividende državi plačati skoraj 60 % davka. In tukaj bi še eno stvar dopolnil prej kar je kolegica govoril od nepremičnin. Glejte krivično je, zlasti na tem delu, da tistih, ki lahko tudi varčujejo skozi naložbo v nepremičnine in naprej skozi oddajanje stanovanja. Na drugi strani se te ljudi dodatni obdavči, na drugi strani pa tiste, ki svoj prislužen denar zapravijo so pa nagrajeni. Se pravi tiste pridne, ki želijo varčevati za svojo prihodnost, za svoje otroke, za naložbo nekoč nekje želimo skozi to koalicijsko pogodbo dejansko dodatno obremeniti. Poleg tega, koalicijska pogodba predvideva povečanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kljub temu, da je davčna bremenitev dela v Sloveniji že sedaj ogromna. In kot posledica tega lahko podjetniki v konkurenčnih državah svojim delavcem ponujajo veliko višje neto plače ob enaki obremenitvi delodajalca. Slovensko poslovno okolje je tudi zaradi tega popolnoma oziroma nekonkurenčno v primerjavi z mnogimi državami Evropske unije. Koalicija pa bo to stanje drastično, drastično poslabšala. Popolnoma razumljivo, popolnoma pa je razumljivo, da so slovenski podjetniki ob teh napovedih zaskrbljeni.  (nadaljevanje) In prvič v samostojni Sloveniji se je zgodilo to, da se je tako množično slovensko gospodarstvo dvignilo na noge. Nikoli do sedaj obrtniki, podjetniki, gospodarstveniki niso tako močno vstali, torej, zazvonili so resnično vsi alarmi. In v tem primeru jaz osebno verjamem, da gre za resno stvar, sicer se gospodarstveniki raje ukvarjajo s svojimi podjetji kot pa s koalicijsko pogodbo.  Še par številk. Davčno breme v Sloveniji, kar ponavljamo v Novi Sloveniji venomer, je nadpovprečno težko. Povprečje davkov v BDP je med državami OECD 34 %, v Sloveniji pa je 37 %. Če delodajalec za svojega zaposlenega plača 3.600 evrov, prejme delavec neto plačo, primer, v Sloveniji 1.880 evrov, v Avstriji 1.893 evrov, na Češkem pa 1.932 evrov. Zdaj pa se mi vprašajmo, kaj slovenski davkoplačevalec oziroma prejemnik dobi od javnega servisa - dobi seveda dolge čakalne vrste v zdravstvu, za vse to, kar lepo plačuje? Zakaj, se vprašajmo, in kakšen javni servis imamo napram svojemu vložku.  Na drugi strani koalicija načrtuje tudi ogromno povečanje proračunskih izdatkov. In že Fiskalni svet opozarja, da bi to lahko v dveh letih pripeljalo do povečanja proračunskega primanjkljaj v višini skoraj 1,4 milijarde evrov. Ob tem v Novi Sloveniji opozarjamo, da je nedopustno, da bi račun za to ponovno izstavili slovenskemu gospodarstvu. In tu se strinjam s predhodnico - pozor! -, če bo šlo slovenskemu gospodarstvu dobro, potem bo šlo dobro vsem, zagotovo. Več kot bo gospodarstvo ustvarilo, več bo denarja za slovensko zdravstvo, več bo denarja za naše javno šolstvo, več bo denarja za pokojnine, bolje bomo živeli vsi skupaj. In tudi javni sektor bo imel dovolj denarja. Zato so naša prizadevanja zagotovo usmerjena zlasti v to, kako z razbremenitvijo olajšati delo našemu gospodarstvu. Brez dela naših podjetnikov bi bile naše proračunske vreče zagotovo prazne. In vsi državni sistemi in socialna država je zato odvisna od njihove uspešnosti. Zavedamo se namreč, da so prav podjetniki tisti, ki omogočajo delo in preživetje tisočih slovenskih družin. Zato prvi klic Nove Slovenije: ne obremenjujmo njihovih plač z novimi davki.  Osebno si želim, da bi obravnava teh vprašanj okrepila zavedanje o pomenu naših podjetnikov za vsestranski razvoj naše države ter da bi politika v skladu s tem razumevanjem tudi ravnala v praksi.  Za konec pa še en politični del, kajti na eni strani imamo koalicijsko pogodbo, ki je jasna in jedrnata, na drugi strani pa nekatere klice tudi vladajoče koalicije, da koalicijske pogodbe ne gre resno jemati. Torej pravite, da koalicijska pogodba še nič ne pomeni. Jaz se pa sprašujem, kako je to možno. Kako je to možno, da stvar, ki jo podpiše pet predsednikov političnih strank, plus ena, še Levica zraven, da nič ne drži, da se reče, ne, to pa ne velja, to pa ne bo tako. Pet političnih strank je to podpisalo! Pet političnih strank! Pa govorite, da tega, kar ste podpisali, na koncu ne boste naredili. V Novi Sloveniji bi koalicijsko pogodbo lahko razumeli kot stvar, za katero se politične stranke zavežejo, tako vsebinsko kot tudi časovno opredelijo določen potek dogodkov, ne pa kot »fake« dokument, okrog katerega se sploh potem ne bomo pogovarjali. In tudi to je bil eden izmed razlogov, se pravi, to, kar se zapiše, da ne drži, da se Nova Slovenija takrat ni odločila, da vstopi v to vladajočo koalicijo, kajti zapisane stvari jemljemo resno. Za konec še to. Vladajoča koalicija ima na tej seji danes in jutri izvrstno priložnost in sicer, da če govori na eni strani, da koalicijska pogodba še nič ne pomeni, da to danes uresničimo, pa da rečemo, koalicijsko pogodbo lahko spremenimo, pa vržemo te davčne obremenitve ven iz koalicijske pogodbe. Imate priložnost, predstavniki koalicije, poslanci koalicije, da danes na tej seji odločite, da bomo ravnali za slovensko gospodarstvo, za več denarja v državni blagajni, da bo šlo dobro vsem. Sicer pa so to tudi slabi signali, če tega ne boste naredili, tudi za morebitne investitorje, kajti koalicijska pogodba je resen dokument. V Nemčiji ga točno datumsko opredelijo kdaj bodo kaj naredili, se resno in odgovorno obnašajo. Zaradi tega, tukaj smo vam skupaj s predlagatelji te seje ponudili to priložnost in jaz vas pozivam, na eni strani tudi prosim, da ta priporočila resno pregledate in tudi na koncu sprejmete.
Hvala lepa gospod Vrtovec. Tudi vidim, da ste zaključili. Se zahvaljujem.  Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Helena Rus.
Helena Rus
Hvala za besedo.  Naša služba je podala pisno mnenje. V mnenju smo opozorili, da se predlog priporočila nanaša tudi na osebe, ki jih 111. člen Poslovnika ne zajema. V zvezi z drugo točko predloga priporočila pa tudi menimo, da opis ukrepa ni primeren.  Hvala.
Hvala lepa za to kratko pojasnilo.  Zdaj pa sprašujem, če želijo besedo predstavniki Vlade? Z nami sta predstavnika dveh ministrstev, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa Ministrstva za finance. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Aleš Cantarutti. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!  Dovolite mi torej nekaj uvodnih pojasnil, besed ob današnjem sklicu seje Odbora za gospodarstvo in jutrišnje seje v Državnem zboru. Najprej bi uvodoma predstavil mnenje Vlade, ki ga je sprejela v zvezi s predlogom priporočila, ki ga je na Vlado tudi naslovila skupina poslank in poslancev in ga tudi predstavljam v nadaljevanju.  Vlada Republike Slovenije se zaveda, da je v prid socialno ekonomsko uspešno ter napredne države pomemben razvoj slovenskega gospodarstva, da je za dosego cilja krepitve njegove konkurenčnosti pomembno predvsem primerno poslovno okolje. Mislim, da se s tem vsi strinjamo. Urejena pravna država, urejena infrastruktura, predvidljivo poslovno in politično okolje, dostop do trgov, usposobljenost delovne sile in zahtevnost administrativnih postopkov so v očeh potencialnih investitorjev tisti faktorji, ki v prvi fazi omogočajo realizacijo poslovnih ciljev oziroma doseganje dobičkov. Poleg navedenih dejavnikov je zagotovo pomembna tudi davčna politika, vendar ni ne edini in tudi ne najpomembnejši dejavnik dobrega poslovnega okolja, temveč je le eden od pomembnejših dejavnikov in le eno izmed orodij za stimuliranje gospodarstva kot celote. Vlada si bo prizadevala, da bo tudi v nadaljevanju za usklajevanje vseh morebitnih ukrepov, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma, vzpostavila stalen dialog z vsemi strokovnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami. Delovanje Vlade bo usmerjeno k oblikovanju močnega, odprtega in seveda inovativnega gospodarstva in koalicijski sporazum o katerem je precej govora in ki so ga dogovorile stranke vladajoče koalicije predstavlja usmeritev za delovanje Vlade. V pripravo ukrepov in odpravo ovir s katerimi se srečuje gospodarstvo, bo Vlada vključila, sem že omenil, vse deležnike, tako gospodarske kot tudi socialne partnerje. Še bi dodal, da glede prve točke, smo slišali, da je predlog priporočila proučila in ugotavlja Vlada, da se priporočilo v skladu s 111. členom Poslovnika Državnega zbora lahko nanaša le na delo državnih organov, to smo že slišali iz Zakonodajno-pravne službe. Glede druge točke priporočila, Vlada Republike Slovenije pa zagotavlja, da si bo prizadevala, da bo v konstruktivnem dialogu z gospodarstveniki in vsemi drugimi deležniki iskala rešitve, ki bodo pomenile doprinos tako slovenskemu gospodarstvu kot vsem državljankam in državljanom, ki ne bo in torej ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Naprej, vsak ukrep, ki bi se dotikal dolgoročnega poslovanja podjetij je potrebno napovedati in ga ne uvesti čez noč. Ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, še enkrat ponavljam. Ukrepe na davčnem področju je treba zastaviti na način, da na eni strani krepimo konkurenčnost poslovnega okolja, kar vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije. Na drugi strani pa nujno zagotavljamo premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo. Zasledovati je treba temeljno načelo primerne davčne politike, torej načelo pravičnosti. Horizontalna pravičnost, davčni zavezanci z enako plačilno sposobnostjo morajo plačati enak davek. Vertikalna pravičnost, tisti z višjo plačilno sposobnostjo plačajo več davka. Pomemben dosežek Slovenije je seveda vsekakor uravnoteženje javnih financ. In tukaj bo Vlada nadaljevala delo, tudi iz prejšnje vlade.  Torej, jaz osebno, to je bilo mnenje Vlade, osebno sklic današnje seje odbora in jutrišnje seje v Državnem zboru vidim predvsem kot željo po razpravi o ukrepih za krepitev slovenskega gospodarstva. Zahteva je seveda legitimna, čeprav, po mojem mnenju, mogoče nekoliko preuranjena. Mislim, da sta oba ministra, tako minister za finance dr. Bertoncelj kot minister za gospodarski razvoj in tehnologijo kot kandidata na zaslišanjih podala številne ukrepe s katerimi bomo seveda zagotavljali tudi naprej vzdržno rast slovenskega gospodarstva. Mislim, da sta oba tudi zelo jasno poudarila, da ti ukrepi ne bodo sprejeti čez noč, nasprotno. Zelo izrazito sta povedala, da je potrebno seveda vse ukrepe doreči in v koaliciji, ne samo v vladni koaliciji, ampak širše v dialogu z različnimi deležniki v Sloveniji od sindikatov do seveda gospodarskih združenj do, če želite, v nekaterih primerih nevladnih organizacij in tako naprej. Zelo jasno je bilo to poudarjeno.  Če navedem samo nekaj alinej ministra Počivalška v svojem zagovoru v Državnem zboru na hearingu pred, torej imenovanjem za ministra. Takole je govoril: »Vsak ukrep, ki se bo dotikal dolgoročnega poslovanja podjetij je potrebno napovedati in ga ne uvesti kar čez noč.« Naprej: »Podjetjem moramo dati možnost, da se na spremembe pripravijo in prilagodijo. Zakaj? Ker je to ključ za stabilno in,« danes ste omenili že nekajkrat, »predvidljivo poslovno okolje.« Še: »Verjetno želite, da smo pri teh ukrepih še bolj konkretni. Naše ministrstvo,« torej za gospodarstvo, »si bo prizadevalo, da ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, seveda je potrebno razmišljati in o spremembah davka na dobiček glede primerjalno,« še to je dodal, »je kapital v Sloveniji med najmanj obdavčenimi, delo pa med naj bolj.« Vse to so seveda izhodišča, izhodišča za pripravo ukrepov, ki jih bomo pripravili s skupnimi močmi.  In za konec tega uvoda, verjamem, da bo v nadaljevanju še precej vprašanj in seveda kakšna pobuda, upam… Aha, mimogrede še tole bi dejal, da je minister Počivalšek včeraj ustanovil strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki bo deloval kot posvetovalni organ o predlaganih potrebnih ukrepih Vlade na področjih, ki sodijo pod pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. In v tem svetu so vključeni tako predstavniki Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice, Združenja menedžer, Trgovinske zbornice, seveda tudi Slovenski podjetniški klub in pa tudi Združenje delodajalcev Slovenije. Na ta način želimo tudi formalno, čeprav smo tudi v zadnjem mandatu imeli številne stike in kontakte s predstavniki delodajalcev želimo tudi formalno vzpostaviti dialog, predvsem z vidika, da pridemo do dobrih idej do predlogov. Da ne bi prihajalo do takšnega, seveda, medijskega obračunavanja kakršnemu smo bili priča kakšen dober mesec nazaj. Naj takoj povem, da to je le en segment, da bomo podobno vzpostavili tudi dialog tako s sindikati, govorim za naše ministrstvo kot tudi z nevladnimi organizacijami, ki se dotikajo tudi določenega resorja našega ministrstva.  Za zaključek res samo to, zakaj torej potrebujemo desnico v parlamentu, zakaj potrebujemo vas na tej strani? Zato, da nas nenehno opozarjate, kar ste tudi danes storili, da je gospodarstvo tisto, ki vleče to državo naprej, da gospodarstvo pravzaprav poskrbi za ostale podsisteme te družbe in kolikor je gospodarstvo uspešno je uspešna celotna družba. Ni kaj, to je dejstvo,  (nadaljevanje) drži kot pribito. Zakaj rabimo Levico na drugi strani? To je moje osebno mnenje kar zdaj govorim, zato, da nas nenehno opozarja, da to gospodarsko rast lahko dosežemo samo z zadovoljnimi, usposobljenimi, izobraženimi, dobro plačanimi zaposlenimi, tukaj ni druge poti. Hvala lepa.
Se zahvaljujem državnemu sekretarju za podano stališče in prosim tudi za mir v razpravni dvorani.  Besedo dajem zdaj državni sekretarki na Ministrstvu za finance, mag. Mateji Vraničar Erman. Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa za besedo in lep pozdrav tudi z moje strani. Tako kot je povedal kolega tudi na Ministrstvu za finance koalicijsko pogodbo štejemo kot politično usmeritev. Vendar davčna politika ni samo politika, ampak je tudi stroka, predvsem pa je dialog. In ta dialog je že vzpostavljen in v njem sodelujejo vsi deležniki. Na eni strani gospodarska združenja, na drugi strani sindikati. V tem dialogu smo doslej kljub temu, da govorimo samo o obdobju 14 dni, vzpostavili oziroma identificirali tri vsebinska področja, ki jih je na davčnem, v davčnem delu treba nasloviti. Eno je prestrukturiranje davčnih bremen v smeri razbremenitve stroškov dela in govorimo o prestrukturiranju davčnih bremen ravno zaradi tega, ker smo ob tem, da vsi želimo vzpostaviti vzpodbudno poslovno okolje zavezani tudi k spoštovanju fiskalnega pravila in pa ne nazadnje tudi k spoštovanju ustavne določbe, da je Slovenija socialna država. Drugo prioritetno področje je prenova sistema obdavčite nepremičnin, s tem projektom smo začeli že v preteklem mandatu, vzpostavili podlage na katerih lahko skupaj delamo naprej. In pa tretje področje, kar je bolj naloga ministrstva in pa finančne uprave, bomo pa o rezultatih sproti obveščali tudi ostale deležnike, gre za aktivnosti za nadaljnje administrativne poenostavitve, informatizacijo postopkov in pa rešitve, ki pomenijo preprečevanje zlorab in izogibanj plačilu davkov. V koalicijski pogodbi so navedene usmeritve, niso navedeni konkretni ukrepi, posamezne rešitve, ki so bile tudi danes izpostavljene je mogoče uveljaviti na različne načine in način kako je posamezna rešitev uveljavljena je v bistvu zelo pomemben tudi z vidika kakšen ima pozitiven ali negativen vpliv na kateregakoli od deležnikov. Kot rečeno smo dialog v zvezi z konkretnimi ukrepi vzpostavili, zadali smo si tudi časovnico po kateri bomo delali, delali bomo in sprejeli v bistvu določene sklepe, opravili bomo oziroma vse predloge bomo pripravili v tesnem sodelovanju z različnimi deležniki, ne delamo si utvar, da bo mogoče v vseh konkretnih ukrepih doseči 100 % soglasje, zagotovo pa lahko pridemo do pomembnega obsega soglasja. Kot rečeno določili smo si roke za posamezne aktivnosti in poleg idej, ki smo jih zabeležili oziroma, ki smo jih identificirali sami bomo pri projektu prestrukturiranja davčnih bremen v največji možni meri upoštevali tudi predloge, ki smo jih v preteklih tednih in mesecih dobili s strani različnih deležnikov. Ne gre za nek projekt, ki bi ga začeli danes, ampak gre za projekt, ki teče že kar nekaj časa in gradimo na dosedanjih dosežkih, gradimo na dosedanjih razpravah in tudi v nadaljevanju bomo na tem sodelovanju v bistvu temeljili. Tisto kar so naši ključni na področju pobiranja javnih dajatev, je zagotavljanje stabilnih javnofinančnih  (nadaljevanje) prihodkov, za financiranje tistega, kar se skupaj dogovorimo, da je potrebno javno financirati in zagotoviti enakomerno porazdelitev davčnega bremena glede na ekonomsko moč zavezancev. Če gledamo primerjave z Evropsko unijo in to so tiste primerjave, ki so za nas bolj relevantne kot primerjave z OECD, ker ne nazadnje v Evropski uniji imamo tudi sicer bolj primerljiv sistem kot je med državami članicami OECD, ampak v evropskem prostoru je skupna davčna obremenitev v Sloveniji nižja kot v drugih evropskih državah, oziroma kot je povprečje v Evropski uniji. Dejstvo pa je, da struktura davčnih obremenitev za Slovenijo ni ugodna in to strukturo je treba nasloviti. Torej, naš cilj ni absolutno zniževanje davčnega bremena v deležu BDP, ampak je predvsem nas cilj prestrukturiranje davčnih bremen, tako da se naslovijo tista področja, kjer je obremenitev višja kot v primerljivih evropskih državah, če je potrebno in v določeni meri bo potrebno, tudi na račun prilagoditve na nekaterih drugih področjih.  Zagotovo zelo pomemben element, ki bo vplival na predlog konkretnih rešitev na področju javnih dajatev, predvsem na področju prispevkov, predstavljajo rešitve, ki bodo pripravljene z našim sodelovanjem na drugih resorjih, na Ministrstvu za zdravje, na Ministrstvu za delo v zvezi s pravicami, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, ampak… in dejstvo je, da obremenitev na tem področju lahko sledi zgolj temu, kar se kot družba dogovorimo, da želimo iz tega financirati in želela bi, da prepoznamo razliko med davki in prispevki. Prispevke plačujejo zaposleni in drugi zavarovanci iz svojega dohodka, to je ta t.i. drugi bruto, to je naš denar, to je moj denar, vaš denar, to ni denar podjetja, to je moja bruto plača in del te bruto plače namenim za zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko zavarovanje, del pa seveda tudi delodajalec, ampak delež delodajalcev je v našem sistemu veliko nižji kot je v primerljivih evropskih sistemih, medtem ko je delež delojemalcev znatno višji in ključni element nekonkurenčnosti slovenske obremenitve stroškov dela izvira iz te razlike in to razliko je treba v nadaljevanju nasloviti, ampak seveda nasloviti ne »ad hoc«, ampak premišljeno in z jasnim zavedanjem kaj katera rešitev v katerokoli smer za sabo potegne. Hvala lepa.
Hvala lepa za pojasnila. Zahvaljujem se državni sekretarki, gospe Vraničar Erman in zdaj sprašujem… ob enem bi prosil za red in pozornost. Sprašujem, ali želi besedo kdo od vabljenih? Za namene magnetograma bom vsakega od vas prosil, da se predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucijo iz katere prihajate.  Izvolite, besede gospod.
Branko Meh
Hvala lepa za besedo, Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Najprej lep pozdrav poslankam in poslancem, seveda poseben pozdrav vodstvu Levice. Glede na to, da smo tako obrtniki in podjetniki želeli pred tem državnozborskimi volitvami vedeti, kaj nudijo stranke, v katero smer bo šla Slovenija, smo povabili vse politične stranke, seveda povabili smo tudi stranko Levice, katera se ni udeležila naših pogovorov, tako na krovni organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in tudi na Forumu obrti in podjetništva v Portorožu. Vse politične stranke, njihove vodje, so nam zagotovile, da bodo vse naredile za nižje prispevke, za nižje davke, predvsem pa, da se umaknejo nerazumljive birokratske ovire. To je tisto, kar je že do sedaj dušilo gospodarstvo in kar smo na obrtno podjetniški zbornici vse skozi tudi opozarjali. Seveda, mi smo, glede na to računali, da dejansko se za slovensko gospodarstvo kažejo boljši pogoji poslovanja, večje zaposlovanje in seveda tudi, da bomo lahko tudi širili svoja podjetja in da bomo bolj konkurenčni na tujih trgih. Zgodila se je stranka Peterček, Petvorček, kako ga že imenujete. Vsi ti so nam zagotovili ravno to, kar sem zdaj vam dejal. Na drugi strani pa, glede na to, da ni zadosti glasov, so nekako šli, saj ne vem, kaj so, ali podporniki, ali so v koaliciji ali v opoziciji, stranka Levica, zapisali v koalicijsko pogodbo višje prispevke, višje davke in seveda, da birokratske ovire ostanejo takšne, kot so. To je nas na obrtno podjetniški zbornici spodbudilo, da smo dejali, da je treba na to se odzvati in na to smo se tudi odzvali. Seveda želimo, da imamo v Sloveniji sodobno, moderno podjetništvo, moderno obrtništvo in seveda tudi socialno državo. To si želimo na obrtno podjetniški zbornici. Ne želimo si imeti delavce na minimalni plači, želimo imeti delavce, kateri bodo lahko oziroma morali imeti dostojno plačo. To si želimo na obrtno podjetniški zbornici Slovenije in seveda, obrtniki in podjetniki želimo imeti dobre plačane delavce, toda to, kar se je sedaj dogodilo, pelje ravno v nasprotno smer. Glede na to, da se je nam dogodila tudi tarča, kateri je bil visoki predstavnik Levice, tam, in enostavno gospoda Akrapoviča, kateri je, lahko rečem, za nas obrtnike in podjetnike, vzgled podjetništva v Republiki Sloveniji, okvalificiral za davčnega utajevalca. Veste, to, da nekomu rečeš davčni utajevalec, to so resne obtožbe. To so obtožbe, katere tudi lahko si za to kaznovan z zaporno kaznijo, seveda z veliko denarno kaznijo. Mi obrtniki, podjetniki to zelo resno vzamemo. Na drugi strani pa poslanec te iste stranke, nas okvalificira male obrtnike in podjetnike, za kramarsko gospodarstvo, preko svojega Facebooka. Seveda in potem drugi dan, kot je bilo izjavljeno to na tarči, še ta isti poslanec, nekako govori o tem, da je treba slovenska podjetja nacionalizirati. Veste, ko nekako vidiš, ali to resnično tako ti mladi ljudje mislijo, ali je res to provokacija? Provokacija, kot je bilo kasneje rečeno. Upam, da je tudi provokacija tudi ta koalicijska pogodba, tudi za zapis. Potem verjamem, da če je provokacija, da potem bodo tudi tu se te stranke Petorček ravnale drugače. Da bodo dejansko udejanjile tisto, kar so nam obljubili pred volitvami. Veste, obrtniki in podjetniki, ko nekaj obljubimo, moramo to držati. Ko se zavežemo nekaj do države, moramo prispevke in davke tudi plačevati. To tudi počnemo vse skozi, zato si ne dovolimo, da na tak način se govori o obrtnikih podjetnikih. Zato spoštovane poslanke in poslanci, apeliram na vas, dajte, stopite, skupaj in naredimo to Slovenijo močno, bogato, močno gospodarstvo, močno podjetništvo, tako da bomo lahko konkurirali doma in v svetu. Seveda pa glede na to, da se govori tudi iz te taiste, da niso, da izvozniki niso pomembni, da je pomembna domača potrošnja, da – seveda to nekako je skrb vzbujajoče. Mi seveda se trudimo, da pospešimo domačo potrošnjo, da ima delavec večje plače, da ima seveda – in skozi, ko bo imel večjo plačo, bo skozi DDV tudi prinašal več v državno blagajno. Glede na to, glede na to, da pa se nekako omejuje tuji kapital, da se omejuje izvoznike, potem je pa to nazadovanje. Seveda se mi to čudno zdi, da so to mladi ljudje. Ker verjamem, da bi morali gledati naprej. To, kar oni zagovarjajo, je stagnacija slovenskega gospodarstva in seveda gre tudi to v nasprotju s socialno državo. Treba je jasno vedeti. V kolikor ne bomo imeli dobrega gospodarstva, močnega gospodarstva, potem tudi ne bomo imeli socialne države. Če govorimo o dobičku – veste, podjetniki, če nimamo dobička, nimamo kaj početi s svojim podjetjem. Podjetje mora ustvarjati dobiček. To je tisto, s katerim podjetje se razvije. In pravi podjetniki, vam povem, nobeden nima teh podjetij, da bi si kupoval jahte, razkošne vile ali še kaj drugega, ampak pravi podjetniki vlagajo nazaj v svoja podjetja. Seveda pa, gospod na drugi strani se mi posmehuje, mu moram reči, da je razlika, ali govorimo o tajkunih ali govorimo o podjetnikih. Gospod Akrapovič, Boscarol pa da ne rečem še ta, tvoj … Batagelj. To so ljudje, ki so začeli iz nič, v garažah. Danes imajo podjetja s tisoč zaposlenimi. A veste. Na drugi strani imamo pa tudi podjetnike, ki so nekako dobili državna podjetja pa danes v teh podjetjih ni nič. In to je lahko tudi zgled, kaj se lahko naredi, če je vse državno. A veste, zato smo na Obrtno-podjetniški zbornici nasprotniki tega. Seveda pa, kar se pa tiče, mi smo za neto plače, kar smo že tudi dejansko, sem uvodoma dejal. Seveda na račun nižjih prispevkov in nižjih davkov. Zdaj, ko bi ljudje, ko bi delali v gospodarstvu, tudi vi, če bi bili v gospodarstvu, bi morali, bi verjetno razmišljali drugače. Danes, ko smo priča temu, da kupci naših proizvodov, naročniki naših proizvodov vsakodnevno zahtevajo od nas nižje cene, na drugi strani pa država višje prispevke in davke, moram vam povedati, da je to nevzdržno. Resnično nevzdržno. In seveda mnogo, zadnjič sem poslušal, da so rekli, da naši podjetniki, obrtniki, pač je to samo floskula, da bi šli … svoja podjetja preselili v druge države, bolj prijazne do gospodarstva. Seveda, če se bo dejansko to nadaljevalo, kar je zapisano v koalicijski pogodbi. Da ne govorimo to na pamet, smo šli delati anketo med našimi obrtniki. Tisoč 540 naših obrtnikov in podjetnikov je odgovorilo, da v kolikor se bo to nadaljevalo, je še 56 % teh podjetnikov pripravljeno preseliti podjetja v druge države. Pa še bolj zaskrbljujoče je to, da vam povem, da so to podjetniki, mladi podjetniki, ki tako razmišljajo. Danes imamo problem na Obrtno-podjetniški zbornici ali obrtno-podjetniško zborničnem sistemu s tem, da imamo dobra podjetja, družinska podjetja in mladi več nočejo ravno zaradi tega prevzemati teh družinskih podjetij. Odločijo se, da gredo raje drugam iskati   (nadaljevanje) boljše službe doma ali pa v tujino. Danes mladim ni več problem jezik, ni več problem tega, tudi niso več že tako navezani kot mi na to našo res ljubo Slovenijo. Zato še enkrat, tako tudi spoštovani iz Levice, dajte pogledati, dajte pogledati kaj je gospodarstvo, dajte se podučiti kaj je gospodarstvo in seveda, da tudi pomagate sprejemati takšne zakone kateri bodo v dobrobit razvoju slovenskega gospodarstva in seveda v dobrobit slovenskih državljanov in vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Meh. Želi še kdo drugi od prisotnih besedo? Izvolite, beseda je vaša.
Goran Novković
Najlepša hvala gospod predsednik, Goran Novković, izvršni direktor SBC kluba slovenskih podjetnikov. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem. Dovolite, da na kratko poskušam nekoliko drugače povedati pred kakšnim izzivom se pravzaprav nahajamo, ker ne gre samo za politične odločitve, ampak po našem mnenju gre za družbeno klimo v kateri se nahajamo. Poskušal bom odgovoriti na sedem vprašanj zakaj.  Prvo vprašanje, zakaj smo v SBC klubu slovenskih podjetnikov in drugih organizacijah sploh reagirali? Ker so določeni napovedani ukrepi škodljivi za širšo družbo, določba o davku od dohodkov, osebnih dohodkov je bila le vrh ledene gore. Tudi Fiskalni svet je opozoril, da določbe iz koalicijske pogodbe ne vodijo k javnofinančni vzdržnosti, naj spomnim, da je Fiskalni svet varuh dobrega gospodarjenja z davkoplačevalskim denarjem in hkrati varuh ustavne ureditve na področju fiskalnega pravila. V koalicijski pogodbi je namreč precej obljub, ki bodo drage, če se uresničijo. Zdajšnja ureditev, ko gre za davek iz kapitala stimulira podjetnike, da dobičke v tem primeru zadržane dobičke obdržijo v podjetju, predvsem za hude čase ali pa za investicije. Investicije ne pomenijo le plemenitenje dobičkov in kapitala podjetja, kar je seveda tudi cilj podjetnikov, ampak tudi in bolj kvalitetna delovna mesta, gospodarsko rast, manjšo zadolženost podjetij in več davkov. Če to ureditev spremenimo bo manj rasti, večja bo zadolženost podjetij, manj bo investicij in novih delovnih mest, manj bo davkov za javne storitve. In tretjič, reakcija podjetnikov je razumljiva, gre za njihova privarčevana sredstva, deponirana v lastnih podjetjih. Primerjava, če bi državljanom 25 % obdavčili depozite na bankah ob dvigu, bi državljani ravnali enako, to je pravzaprav kazen oziroma davek na varčevanje za investicije.  Drugo vprašanje zakaj, zakaj ni bilo preuranjeno, niti pretirano? Zaradi dveh razlogov, ker je bila zaradi nekaterih izjav ogrožena pravica do zasebne lastnine, ampak še bolj pomembno kot to oziroma predvsem, ker se o investicijah odloča tudi zdaj. Že napoved takšnega ukrepa vpliva na podjetniške odločitve o investicijah zdaj, kajti učinki investicij bodo znani čez nekaj let. Mi smo v klubu dobili kar nekaj »mailov«, lahko povem nekaj primerov, recimo eden od podjetnikov je želel preseliti proizvodnjo iz podjetja, ki ga je prevzel v Nemčiji v Slovenijo in je zadržal to odločitev, ker ni prepričan kakšno bo okolje v prihodnosti. Drugi se je nahajal pred odločitvijo ali naj gre v veliko investicijo, ker ga kupci spodbujajo, da gre, ker je kvaliteten in zdaj se odloča, ali bo sploh to v Sloveniji naredil ali ne bo, ker ni prepričan kaj bo z obremenitvijo v prihodnosti. Se pravi, da na investicije to vpliva že v tem trenutku.  Tretji zakaj, zakaj smo se odločili za odprto pismo in tudi za peticijo za podjetno Slovenijo? Zaradi stigmatizacije in nestrpnosti do podjetnikov. Stigmatizacija podjetnikov je nedopustna tako kot stigmatizacija žensk, manjšin, migrantov, kogarkoli drugega v družbi. Peticija za, zato, ker želimo spremeniti družbeno klimo. Zato nas veseli, da so poleg našega kluba peticijo podprli že doslej tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Skupnost slovenskih podjetnic, Združenje Manager, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija, Zavod SLOLES, Združenje CEED, Ljubljanski univerzitetni inkubator in tudi slovenski podjetniški sklad ter Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji, Zavod mladi podjetnik, Iniciativa Start:up Slovenije in tudi podjetniško združenje BNI Slovenija. Vsi ti v seštevku štejejo več kot 150 tisoč članov. Peticijo je podpisalo z imenom že 2 tisoč podjetij, več kot 5 tisoč posameznikov, z imenom in priimkom. To so vsi podporniki podjetne Slovenije. Nikdar v Sloveniji ni bilo takšne podpore za podjetno Slovenijo. Ob tem bi radi poslali še enkrat, apel vsem političnim strankam, kar smo izpostavili tudi na pogovoru s predsednikom Republike. Žalostni smo namreč, ker ne vidimo v Sloveniji ene politične stranke, ki bi z enako mero odgovorila na stigmatizacijo katere koli družbene skupine. Več kot očitno je, da so v Sloveniji tudi odzivi na stigmatizacijo in sovražni govori ideološki. Apeliramo na vse, da se vzdržimo nestrpnosti do kogar koli, ker sicer bomo enkrat na vrsti podjetniki in tisti, ki jih razumemo in zastopamo, drugič kdo drug. Vrtiljak nestrpnosti pa vodi v slabšo, ne v boljšo družbo. Zakaj nismo bili zadovoljni s politično podporo? V prvem polletju smo imeli v klubu slovenskih podjetnikov intenzivne pogovore z vsemi političnimi strankami, razen z Levico, ki se ni odzvala na naše vabilo in ki jo še naprej vabimo, da se sestanejo z nami. Naš program ZA prodorno Slovenijo smo oblikovali, ker si želimo, da bi končno v Sloveniji enkrat oblikovali ukrepe za razvojni preboj. Da bomo dohitevali razvite, ne pa zaostajali. In ker si ne želimo ponovitve zgodbe iz leta 2008, ko smo bili povsem nepripravljeni na krizo, pa še prepočasi in pozno smo reagirali. Prva znamenja ohlajanja rasti in optimizma so že tu. Upamo, da bo po tej razpravi v javnosti in nekaterih izjavah tudi predstavnikov koalicije, prevladal zdrav razum in da bomo šli vsi skupaj v smeri razvojnega preboja, ne pa korakov nazaj. Zakaj si želimo razvojnega preboja? Ker si ljudje upravičeno želijo blaginje, kakršno uživajo v bolj razvitih državah. Nimamo pa pragmatične ekonomske politike, s katero bi lahko vsaj dohitevali, če že ne moremo, še kar veliko let, biti na njihovi stopnji razvitosti. Govorim o stopnji razvitosti razvitih držav. Želimo po poti Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Skandinavije, ne Venezuele, južne Evrope ali višje grajske skupine. Da bi to dosegli, potrebujemo ta hip, in to je zelo pomembno, boljše poslovno, administrativno, izobraževalno in tudi davčno okolje, ne pa pogosto nasprotno, kot je to okolje v državah, ki so nam zgled. Sicer jih ne bomo mogli dohitevati, ker imajo preveč drugih prednosti pred nami. Zahtevati denimo ta hip, enake davčne stopnje in o tem obljubljati kmalu enak standard ljudem, kot v omenjenih državah, zglednih državah, to je iluzija, ki nikdar ne more biti uresničena. To, da imamo nekoliko nižje stopnje od povprečja v EU je res, ampak, ko to primerjamo, moramo povedati, da imamo tudi BDP nižji in brez te primerjave to ni korektno. Zakaj naša akcija ni politična? Zato ker je politična samo toliko, kot je vsaka akcija nevladnih ali drugih organizacij v državi. SBC je zelo apolitična organizacija, ko govorimo o strankarski opredelitvi. Tako zelo, da mora vsak član, med drugim, ob včlanitvi, podpisati izjavo, da ni član nobene politične stranke. Res je, da zastopamo interese najbolj uspešnih slovenskih podjetnikov, vendar to počnemo skozi prizmo tega, kako ob tem iskati, tako imenovane, win-win situacije, da bo to koristno tudi za državljanke in državljane, družbe v celoti. Denimo zato, da bomo imeli več delovnih mest, da bodo ta bolj kvalitetna, ker ta hip imamo res, relativno, nizko brezposelnost, toda hkrati paradoksalno, še vedno, zelo slabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi. To ne terja le spremembe davčne, ampak tudi kadrovske in izobraževalne politike v državi. Za konec, dovolite da končam z vprašanjem. Zakaj Igor Akrapovič v Sloveniji ni tako spoštovan, kot Goran Dragić? Goran Dragić je skupaj s svojimi soigralci ponesel ime slovenske košarke in Slovenije v svet. Zasluženo zasluži milijone dolarjev. V Sloveniji je zelo spoštovan, to si zasluži.  (nadaljevanje) Igor Akrapovič je z inovativnostjo, organizacijo in strastjo skupaj s sodelavci iz garaže, ustvaril ta hip najbolj prepoznavno svetovno slovensko blagovno znamko v svetu. Zavihtel se je tudi v vrh Moto GP, ob tem je v njegovih podjetjih nastalo več kot tisoč 200 delovnih mest, zaposleni imajo nadpovprečne plače. Večino dobičkov je doslej vlagal nazaj v razvoj slovenskega podjetja. Zakaj v Sloveniji torej Igor Akrapovič ni tako spoštovan kot Goran Dragić? Spoštovani gospe in gospodje, to je metaforično in tudi dejansko vprašanje, ki bi se ga v tem hipu morali vsi postaviti.  V razvitih državah skrbno gojijo vrednoto podjetnosti v gospodarstvu, športu, raziskavah, tudi kulturi, ker vedo, da brez podjetnosti vrhunskih podjetnikov, športnikov, umetnikov in kreativnih mednarodno uspešnih posameznikov na vseh področjih, ne bo toliko zaslužkov, kot sicer za vse nas. To pa pomeni manj davkov, manjše pokojnine, manj denarja za socialno državo, manj za paciente v zdravstvu, manj za javno šolstvo. Delitev na tiste, ki so za podjetnost in tiste, ki so za socialo, je v Sloveniji umetna delitev. V razvitih članicah Evropske unije vedo, da gre oboje skupaj in da morajo iz dneva v dan z ukrepi skrbeti, da bodo dvigovali raven podjetnosti in podjetništva, da bodo posledično med drugim lahko več namenili tudi za socialno državo. Več gospodarske aktivnosti pomeni tudi več socialne države. Ko bomo tako ravnali tudi mi, bomo lahko dohitevali države in družbe, ki so nam zgled. Mandat nove Vlade, je prva nova priložnost za to. Doslej smo priložnosti večinoma zapravljali, spoštovani, ne zapravimo tudi te nove priložnosti. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Novković, sprašujem, če želi gospod Knez? Izvolite besedo.
Igor Knez
Igor Knez, Gospodarska zbornica Slovenije. Gospod predsedujoči, najlepša hvala za vabilo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade in seveda spoštovani predstavniki gospodarstva, ki ste danes za tem omizjem. Sam bom nadaljeval, kjer je gospod Novković nekako zaključil. Tudi mi želimo poudariti, da ne obstaja nek prepad med vprašanjem gospodarstvo ali socialna država. Gre za eno in isto stvar, gre za dobro stoječo državo, družbo, gre za to, da seveda omogočimo vsem boljše pogoje. Če blaginjo vseh razumemo kot poenostavljeno, večina govori: »za močno socialno državo, visoke plače, dobro šolstvo, močno zdravstvo«, potem moramo to vse skupaj enačiti vedno tudi z dobrim močnim in vključevalnim gospodarstvom. Eno brez drugega ne gre. V zadnjih letih je bil narejen velik korak naprej, tako na področju sociale, socialne države, kot na področju gospodarskega razvoja. Slednji, mi trdimo je seveda omogočil to krepitev socialne države, nobena pravica ni bila izgubljena, še več, še več pravic danes imamo. Samo od leta 2016 je državni proračun s strani gospodarstva v blagajne prejel 3 milijarde več, z letošnjim letom vključeno, takšna so seveda predvidevanja. Zasluga ne gre seveda samo dobrim gospodarstvenikom, zasluga gre vsem, ki v tej družbi delujejo, tudi dobri, močni javni upravi in seveda tudi vsem zaposlenim ali pa, če želite – predvsem zaposlenim, ki v gospodarstvu delajo. Zato pa pravimo, da tega prepada ni in to še enkrat seveda poudarjamo. Moramo pa se zavedati, da se stvari spreminjajo. Če še vedno vsi trdimo in verjamemo, da gospodarska rast tudi v nadalje bo, pa ne smemo seveda zanemariti znakov, ki kažejo, da tale ni več tako močna kot smo jo bili mogoče navajeni v preteklih letih ali pa, da se bodo situacije makro-ekonomsko in globalno spremenile. Tveganje je veliko, lahko, da se zgodijo, lahko, da se ne. Kljub temu pa menimo, da je bolje biti pripravljen, previden, pa seveda ne preveč previden, zato da ne bomo  (nadaljevanje) imeli ponovno situacije kot se je zgodila leta 2008. Ampak danes smo seveda daleč od te situacije. Če se mogoče vrnemo k priporočilu, ki je predmet današnje razprave. Ja, seveda gospodarstvo potrebuje močen stabilen davčni sistem. Kakršnakoli drugačna razlaga je napačna, ne sodi v kontekst gospodarstva konkurenčnega in globalnega v katerem Slovenija je danes. Zato so tudi seveda razumljivi odzivi gospodarstva, če vas danes vprašam ali bi vi mirno in tiho požrli, da vam nekdo obesi ali pa obljubi na nek način novo obremenitev z davkom, kako bi kot državljani ravnali? Zelo enostavno, nič drugače kot ti podjetniki, nič drugače kot gospodarstvo, nič drugače kot katerakoli družbena skupina ali pa interesna skupina v Sloveniji. Logično je, nihče si ne želi plačevati več. Zavedamo pa se, da brez plačila davkov, brez plačila prispevkov, vsega kar v Sloveniji danes imamo ne bi mogli imeti, torej zdravstva, šolstva in vseh ostalih seveda pravic, ki jih kot državljani iz tega naslova koristimo. Poudaril bi tudi, da koalicijska pogodba sama ne glede na to ali jo beremo kot resen in odgovoren dokument partnerjev ali kot samo usmeritev, kljub temu seveda ustvarja določeno tveganje, bodoče in tega tveganja se pač gospodarstvo in gospodarstveniki ne bom rekel bojimo, ampak si ga lahko predstavljamo, še posebej če na to ne bi opozorili in zato je tudi odziv gospodarstva in podjetnikov, ki se je zgodil še mogoče v času pred oblikovanjem Vlade tudi po naši oceni nepreuranjen in vsekakor ne pretiran, kar pa seveda ne pomeni, da gospodarstvo ni pripravljeno sodelovati, poslušati, kolikor se pogovarjamo o argumentiranih predpostavkah, ko se pogovarjamo o nekem strokovnem dialogu, o rešitvah, ki bodo Slovenijo peljale po tej poti po kateri gremo danes še naprej, ne pa v neko obratno ali drugačno smer. Zato je seveda stabilnost davčnega sistema eden izmed ključev, tudi sami ne trdimo, da niso možne izboljšave kot je bilo nakazano s strani državne sekretarke, in seveda tudi sami si želimo določene izboljšave in določene spremembe. Predvsem pa si želimo seveda, da bo gospodarstvu omogočeno, ali pa, da bodo omogočeni takšni pogoji, ki bodo omogočili ali pa zagotovili višjo produktivnost in to je tisto kar Slovenija o tem trenutku najbolj potrebuje. Naš cilj in naša strategija je 60 tisoč evrov dodane vrednosti v povprečju na zaposlenega do leta 2025. Ta cilj je realen, ta cilj je dosegljiv, vendar, če bomo storili en korak nazaj, potem tega cilja ne bomo dosegli. Bistvo je, da delamo korake naprej in zato moramo seveda pogoje poslovnega okolja v Sloveniji predvsem izboljševati, zavedamo se pa, da gospodarstvo ni edino in, da gospodarstvo mora seveda tudi samo sodelovati z ostalimi družbenimi podsistemi. Za konec bi mogoče dodal, da Slovenija lahko postane Švica ali pa Slovenija lahko postane katerakoli skandinavska država s katerimi se tako zelo radi primerjamo. Ampak samo, če bomo znali dobro uravnotežiti želje, cilje, pričakovanja ali pa zahteve, če želite vseh nas v tej družbi. Brez tega to ne bo možno doseči, zato smo na Gospodarski zbornici Slovenije zelo odprti za dialog. Ta dialog smo nakazali tako v predvolilnem obdobju kot smo ga nakazali tudi v povolilnem in sedaj v času oblikovanja Vlade, smo odprti za pogovore z vsemi in glede vsega. Ampak ta odprtost seveda mora biti obojestranska, tako, da tudi mi si seveda želimo, da bomo lahko z vsemi političnimi strankami ta dialog nadaljevali in seveda nadaljevali tudi strokovni dialog z Vlado o vseh pomembnih temah z gospodarstva.  Hvala.
Hvala lepa gospod Knez. Želi še kdo besedo?  Izvolite besedo.
Danijel Lamperger
Najlepša hvala predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, Danijel Lamperger je moje ime, prihajam z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.  Jaz bi nadaljeval z debato, ki je bila zdaj odprta s strani mojih kolegov, s strani delodajalskih organizacij, bi pa rad, seveda, soglašal s tem, da so signali, ki so bili v zadnjem obdobju posredovani med obrtnike in podjetnike, seveda te dvignili na noge in mi smo se seveda na to zelo jasno odzvali. Bi pa poudaril, spoštovane poslanke in poslanci, en poudarek, katerega želim, da si zapomnite ob tem, ko boste sprejemali zakone v parlamentu. Rad bi pa poudaril to skozi prizmo strukture slovenskega gospodarstva. Namreč želeli bi, da se jasno uveljavi ta evropska dikcija »pomisli najprej na male« in da tudi v Sloveniji, kjer pravzaprav imamo več ali manj zgolj mala in srednja podjetja, da tudi ob sprejemanju zakonodaj najprej pomislimo na to strukturo. In v Sloveniji, spoštovane poslanke in poslanci, je 83 % vseh podjetij družinskih podjetij. In ravno skozi to prizmo bi rad obrazložil, kaj pomeni za ta podjetja sprememba neke davčne politike in pobiranje strukture davkov. V teh družinskih podjetjih so lastniki teh podjetij, se pravi lastniki kapitala, tudi zaposleni. Se pravi v teh družinskih podjetjih najprej ti lastniki podjetja, ki tudi v podjetjih največ pravzaprav delajo, najprej polnijo javno blagajno skozi dohodnino, ki jo plačajo kot zaposleni v tem podjetju. Potem plačajo davek od dohodka pravnih oseb, se pravi davek na dobiček, in potem še plačajo davek na kapitalski dobiček. Ampak zakaj to razlagam. To razlagam zato, da boste razumeli, kaj pomeni, ko govorimo o družinskih podjetjih. To pomeni, da vsi ti davki, vse te tri postavke so v družinskem podjetju plačane iz ene denarnice. Družinsko podjetje ni Telekom, kjer ima menedžer svojo denarnico, podjetje svoj račun pa še lastniki svojega. To je vse eno in isto. In seveda, ko vi trikrat posežete v to isto denarnico, in če boste v to denarnico hoteli posegati v nedogled, bodo podjetniki šli na noge in potem imamo rezultate ankete takšne, kot jih imamo. Se pravi, da podjetniki v primeru napovedi govorijo, da bodo v 56 % razmišljajo o tem, da se selijo. In zdaj če k temu dodamo še prenormiranost, ki tudi povzroča … ne konkurenčnost, prenormiranost področnih zakonov. Mi vemo, da Slovenija je prenormirana z zakoni, ki jih mora posamezni podjetnik uravnavati. Mi na posameznih področjih v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ko rečemo za branžo, ne vem, lesa ali kovinarstva ali česarkoli, ko ugotovimo, kaj bi naj en mali družinskih podjetnik poznal, mislim, ga ni človeka v Sloveniji, ki bi se bil sposoben samo prebrati te zakone, kaj šele, da bi jih bil sposoben absorbirati in se na njih ozirati ob svojem poslovanju. Skratka, smo prenormirani. Preobdavčeni. In želimo, da enostavno skušamo, in apeliramo na vas, ki boste zakone sprejemali, da to delamo tako, kot je državni sekretar z Ministrstva za gospodarstvo povedal, da se to naredi na predvidljiv način, na način, da se vnaprej napove, da je okolje dovolj lahko stabilno in da bomo vsi skupaj, ki nudimo podporo obrtnikom in podjetnikom, lahko zagotovili, da ne bo do nobenih pretresov prihajalo. Zato apeliramo, da se ta debata nekako prenese, se jo ponotranji tudi v Državnem zboru in da se zakoni resnično sprejemajo tako, da bo ta pozitivna klima, ki je zdajle pravzaprav nas generirala – tole gospodarsko rast, tudi še naprej, ker obeti v prihodnje seveda ne kažejo na to, da bo v nedogled tako šlo. In ne smemo si sami, po domače rečeno, zabiti avtogola. In tudi apeliramo, da toliko debate, ki se porablja za to, kako bomo še naprej pobirali od podjetij, se tudi nekako porabi za to, kako bomo optimizirali in dvignili produktivnost tudi tistih, ki so porabniki javnofinančni in se tudi na tem nivoju lahko nekaj pridobi, ne samo, da se govori, koliko več moramo še od podjetij pobrati. S tem bi tudi zaključil. Hvala.
Hvala lepa, gospod Lamperger.  Želi še kakšen predstavnik oziroma predstavnica gostov besedo, ki še – torej institucij, ki še niso imele besedo? V kolikor ne, se zahvaljujem na tej točki in … samo trenutek. Torej prehajamo na razpravo o delih oziroma točkah predloga priporočila in v razpravo dajem prvo točko predloga priporočila, besedo   (nadaljevanje) pa dajem takoj predlagateljici, gospe Suzani Lep Šimenko. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Jaz bi seveda iskreno zahvalila vsem predstavnikov gospodarstva za podane izjave in jaz upam, da ste vsaj malo razsvetlili težave in pa tudi situacijo v kateri ste dejansko podjetniki in, da bo imelo to tudi nek pozitiven vpliv seveda na poslanke in poslance pri njihovem nadaljnjem delu. Bi pa se želela odzvati na nekatere navedbe predvsem s strani državnega sekretarja in državne sekretarke, bilo je kar nekajkrat izpostavljeno predvidljivo poslovno in politično okolje. Zdaj glede na vse izjave, ki so bile okoli te koalicijske pogodbe izrečene, in ne vem tudi je bilo rečeno, da je treba stvari pravočasno napovedati, ja spoštovani, kaj pa je drugega kot koalicijska pogodba, kot pogodba nek predmet oziroma neka zaveza z katero ste vi že napovedali katere ukrepe boste izvedli? Torej vi ste vašo napoved za te ukrepe o katerih danes tukaj govorimo že dali v koalicijski pogodbi in, ko na drugi strani potem poslušamo izjave, ki so jih dali predstavniki z strani Levice, ja jaz mislim, da težko tukaj govorimo o nekih predvidljivosti, ker so zelo, zelo nepredvidljive, je pa to vaša partnerica v koaliciji in seveda je opravičen strah s strani predstavnikov gospodarstva. Bilo je tudi izpostavljeno načelo pravičnosti, tisti, ki ima več, največ plača in pa seveda, da je treba davke plačevati glede na ekonomsko moč zavezancev, to že danes tudi tako je. To že danes obstaja, ne nazadnje tudi pri plačah in tudi ne vem, pri samih davkih, tudi podjetja, tisti, ki imajo več, več dajo. Bi pa ob tem vseeno opozorila na drugo zadevo, in sicer vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je v svoji nedavni kolumni pa opozoril na nekaj kar želim tukaj prebrati, morda bo pa komu vseeno v razmislek. Opozoril je, da je napočil skrajni čas, da se pričnemo zavedati bistvenega pomena zasebne lastnine in zasebnega kapitala za svobodo posameznika in njegovo blaginjo. Še posebej tedaj, ko gre za poskuse oderuške zaplembene obdavčitve najsposobnejših, tistih, ki so s svojim delom ustvarjalnostjo in osebnim odrekanjem vlečejo nacionalni voz. Z vso ne bodi ga treba navlako, ki se na njem udobno prevaža in se pri tem še šopiri je jasen Zobec, jaz mislim, da te besede niso kar tako in, da jih je treba zelo resno tudi jemati. Rekli ste, ukrepe je treba napovedati in kot že rečeno v koalicijski pogodbi ste jih, tako, da jih več kot očitno v nadaljevanju lahko pričakujemo. Izpostavljeni so tudi bili mladi, usposobljeni zaposleni, seveda vsako podjetje si želi, išče, dobre delavce, nobeno podjetje ga ne odpusti, ker jih zelo težko, posebej v današnjem času tudi dobijo. Je pa takšen način razmišljanja za mlade predvsem to, seveda, če so podjetniško naravnani, če ni njihov cilj, da ne vem doštudirajo na FDV pa se zaposlijo v neki nevladni organizaciji ali državni inštitucijo, če so podjetniško usmerjeni jih bo seveda skrbelo, seveda si bodo preračunali, oni želijo ustvarjati in želijo na koncu od tega nekaj imeti. Kakšen signal pa daje država? Bolj boš priden, več boš delal, več boš dal nazaj in seveda se ne potem dajo stvari na tehnico in si preračunajo, danes za mlade odhod v tujino ne pomeni nič, z lahko grejo, poznajo jezike, trg je tako rekoč odprt in davčno okolje v številnih državah, v neposredni bližini Slovenije ugodnejše za njih, z lahkoto ustanovijo podjetje drugje in zakaj bi ostajali v Sloveniji, če pa jim bo država kot taka vzela bistveno več kot pa nekje drugje, ni razloga za to. In mi s tem zgubljamo ravno tiste, ki vlečejo naš voz naprej. Mi izgubljamo te ljudi, že tako ali tako nam usposobljeni mladi preveč odhajajo v tujino in se ne vračajo nazaj z izkušnjami, številni žal ne. In zdaj bomo odgnali še tisti podjetniški del, mislim ja kam bomo pa kot država šli? V katero smer gremo no? To resnično ne sme biti naš cilj. Bilo je izpostavljeno,  (nadaljevanje) da je minister ustanovil strokovni svet za konkurenčnost in stabilno poslovno okolje. Pozdravljam, bilo je pa tudi rečeno, za vse tisto kar spada pod njegov resor, to kar mi danes tu govorimo so večinoma stvari na področju davkov, ki spadajo pod resor Ministrstva za finance. Pa še številna druga, ne vem, Zakon o delovnih razmerjih pod resor Ministrstva za delo, problem je, da pod resor Ministrstva za gospodarstvo spada dejansko zelo malo področij in tako, da tudi iz tega vidika ta strokovni svet ne bo imel neke velike funkcije, če bi to bilo na nivoju, ne vem, predsednika Vlade, v njegovem kabinetu in bi vključevalo vse ostale resorje, bi imel svojo težo. Če pa bo zajel zgolj to kar spada pod resor Ministrstva za gospodarstvo potem je pa ta teža izredno, izredno majhna, in še ob predpostavki, da vemo, da imamo tako rekoč koalicijo šestih strank, ki se že v samem začetku ni znala uskladiti okoli tistih osnovnih najnujnejših stvari. Tako, da mene resnično skrbi, jaz mislim, da je to kar smo danes izpostavili popolnoma na mestu in pa tudi bilo je rečeno, še enkrat, glede plač in kaj so prispevki in kaj so davki? Zelo dobro se to loči, ampak kakorkoli, zaposlene zanima tisto kar oni dobijo neto na račun, oni vejo kaj je njihova bruto plača, tega se zavedajo, tudi vejo, da mora delodajalec še nekaj k temu zraven dodati, ampak, če mi pravimo v redu, to delo je, malo si sami plačajo tisti bruto del, ja potem pa dajmo zaposlenim bruto plačo in naj sami plačujejo, kaj se bo potem zgodilo? Ja potem bodo pa hoteli vedeti kaj jaz dobim, ne vem nazaj za zdravstvo, kaj za šolstvo, kaj za ostale stvari? Kaj za pokojnino in potem imamo eno veliko težavo. Drugače pa je zelo ne na mestu govoriti, da je to ne vem, delo je malo si sami plačajo, prostovoljno to plačujejo in višino si prostovoljno določajo, ne država to regulira in to plačujejo delodajalci. In zdaj se bo ta masa za njihove plače dejansko povečala, kar pomeni kaj posledično? Zaposleni bi morali biti bolj produktivni. Zaslužiti, narediti bi dejansko morali več, produktivnost bi se mogla dvigniti, da bi dejansko ostali na istem, to kar pa želi gospodarstvo in to kar ne nazadnje tudi opozarjajo številne tuje inštitucije pa so razbremenitev plač, vemo v katerem delu, ampak na način, da bo zaposleni imel neto več na računu. To je tisto, o tem danes še ni bilo govora, imate to tudi v koalicijski, ampak ni tako poudarjeno, jaz upam, da se namerava na tej strani kaj narediti, ampak ob vseh ostalih dajatvah od zdravstvenega zavarovanja pa ne vem še za dolgotrajno oskrbo, ja potem bo k večjemu zaposlenim na računu ostalo neto še bistveno manj, ker to bo vse verjetno tudi šlo v plačo. Tako, da to so resnično težave, ki o njih enostavno moramo govoriti, izpostavljeno je bilo pač koalicijska pogodba je neka usmeritev, ja saj potem pa to usmeritev danes spremenimo, ni še prepozno. Tukaj so predstavniki gospodarstva, najmanj ti pa še marsikdo drugi se je pripravljen z vami pogovarjati, usedite se, najdite boljšo rešitev in bomo jo tudi na desni strani z veseljem podprli, vsakršno rešitev, ker je v dobro našega gospodarstva, ker se zavedamo, da v kolikor ne bomo imeli uspešnega gospodarstva, tudi ne bomo imeli blaginje slovenskih državljanov.
Hvala lepa gospa Lep Šimenko. K besedi se je prijavil poslanec Luka Mesec, izvolite besedo kolega.
Ja, hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. Jaz bom poskušal se odzvati na stvari, ki so bile do zdaj izrečene. Zdaj mogoče bom začel s poanto, ki jo je gospod Novković izpostavil, ki svari pred stigmatizacijo podjetnikov. Zdaj glejte, Gospodarska zbornica Slovenije je pred par meseci v javnost lansirala tisto znano sliko, gospodarstvo je vagon, je lokomotiva, vsi ostali so vagoni. Gospodarstvo je tisto, ki vleče, vsi ostali so zgolj strošek in govoriti o stigmatizaciji podjetnikov v družbi in državi kjer pač očitno vsi pristajajo na tak pogled, čeprav bom pač predstavil razloge zakaj je malo drugače v resnici, je malo absurdno. Imeli smo zdaj, če samo omenim par izjav, podjetniki so tisti, ki zagotavljajo delo in omogočajo preživetje slovenskih družin. Podjetniki so tisti, ki vlečejo nacionalni voz, gospodarstvo je edino, ki skrbi za podsisteme in tako naprej, to se je zdajle skozi celo debato vleklo. Torej, odgovor na vaš poziv oziroma pobudo, naj gospoda Akrapoviča ta družba spoštuje enako, kot spoštuje Gorana Dragića, mislim, da je brezpredmeten, ker podjetniki ste si ustvarili status Boga v tej družbi, nekoga, ki daje delo, nekoga, ki vleče nacionalni voz, nekoga, od katerega je odvisna nacionalna blaginja, nekoga, ki plačuje davke, nekoga, ki skrbi za vse podsisteme. In zakaj ste se danes znašli tu? Zaradi tega, ker je nekdo dregnil v to sliko. Zaradi tega, ker je nekdo rekel, da mogoče pa ni ravno točno tako, kot je, ker druga polovica tega pravi, ok, podjetniki ste voz, neizrečeno, zdajle, čeprav malo smo že slišali v obrisih, pa ostaja tisti drugi del, tamle gor se je že govorilo o nekih FDV-jevcih, pa nekih nevladnih organizacijah. Imeli smo Mića Mrkaića, po mojem na vseh vaših, pred par leti, sejah ali pa, ne vem, dogodkih. Kaj je Mićo Mrkaić govoril? Javni sektor nič ne dela, kulturniki so paraziti, da o brezposelnih in lenuhih niti ne govorimo, sindikati so cokla razvoja in tako naprej. Skratka, če hočemo ta model podjetnika, kot edinega, ki ustvarja, obdržati, je pač, bo treba potopiti vse ostale. V Levici se taki, enostranski, enostranskemu prikazu družbe seveda upiramo, ker ni resničen. Ker glejte, kdo v resnici ustvarja vrednost? Predstavljajte si, miselno, da se je gospod Akrapovič namesto v Sloveniji, rodil v Afganistanu. Kakšen servis mu lahko tam vodi država? Kaj mu pomagajo njegove podjetniške ideje, če ne more najti izobražene inženirje na tamkajšnjem trgu? Če država ne varuje njegovega podjetja pred mafijo in tolpami, ki so tam okrog? Če mora po ulici hoditi z neko privatno vojsko, zato, da ga kdo ne umori? Če ni nobenega zdravstvenega varstva? Če ni nobenega varstva konkurence? Če ni države, ki bi mu dajala subvencije, kaj šele pomagala, da kaj izvozi? In vse te servise, seveda je treba plačat. Ti servisi niso tukaj kar zastonj, te servise pač je treba plačat in podjetniki, ki morate vedeti, da ste od države veliko dobili, morate na drugi strani tudi nekaj dati.  In če gospod Knez svari pred krizo 2008 in pred njeno ponovitvijo, ja, se strinjamo, v Levici smo prvi za to, da preprečimo vzorce, ki so se pred letom 2008 pojavljali. Kaj se je takrat pojavljalo? Bila je visoka gospodarska rast, vlada pa je izvajala prociklično politiko in je pregrevala gospodarstvo. V Levici vidimo zdajšnjo konjunkturo ravno obratno.  Treba je pogledat, treba se je primerjat s primerljivimi državami. Se strinjam z gospo Uraničar, bolj kot OECD, so primerne statistike EU, ker so tukaj dejansko bolj primerljive države, z bolj primerljivimi vrednostnimi, davčnimi in ekonomskimi sistemi, ampak, no, bom vseeno si sposodil od OECD, ker tudi tam najdemo zanimive podatke.  Najprej če pogledamo, kje je naša država slabša. Zakaj recimo mladi odhajajo ali pa zakaj mladi iz cele Evrope, prihajajo na Dunaj, pa Berlin, ne pa recimo v Ljubljano? Eden od razlogov je, zadnjič sem govoril s kolegom, ki išče najemniško stanovanje v Ljubljani. Nekje blizu centra, je za 50 kvadratno stanovanje dobil ponudbo pet sto 80 evrov mesečno, plus stroški. To so stroški bivanja za mladega človeka v Ljubljani. Ali je sam kriv? Mislim, da ni sam kriv. Krivo je to, da ta država že dvajset let nima stanovanjske politike, ki bi predvsem generaciji, kot je moja, in mlajšim od nje omogočala, da si zagotovijo dom. Če bomo hoteli imeti stanovanjsko politiko, bo seveda treba nekaj prispevati. Potem, če boste govorili z ljudmi, ki se vozijo recimo iz Štajerske, bodo povedali, da vsak dan čakajo tamle gor na ringu oziroma na vhodu v ring v Ljubljano tudi po pol ure in več. Primož tukaj je iz Trbovelj, lahko pove, kako se zjutraj pripelje z avtom. Kaj želim povedat? Imamo cestno infrastrukturo, ki funkcionira, imamo železniško infrastrukturo, ki je svetlobna leta za tistimi, kar je v Avstriji ali pa v Švici. In če bomo hoteli imeti avstrijsko ali pa v Švici in če bomo hoteli imeti avstrijsko ali pa švicarsko, bo treba nekaj prispevati in tudi gospodarstvo bo nekaj imelo od tega. Potem, saj tudi desnica pogosto govori o tem, kako živijo naši upokojenci – res je, sramotno je. Več kot polovica jih živi z manj kot s 600 evri na mesec, odmerni odstotek je 57. Pokojninska blagajna vseeno prideluje minus trenutno, ob trenutnih prispevkih. Ali bo treba nekoliko več prispevati v to, če želimo ohraniti solidarnost do zdajšnjih upokojencev in hkrati si zagotoviti, da bomo tudi mi nekoč deležni tega, ko se upokojimo? Najbrž bo treba in v to smer gredo naši predlogi.  Zdaj, kako so prišli te predlogi, ki so v koalicijski pogodbi, proti katerim protestirate podjetniki v proračun, mislim v sporazum je takole: glejte, če boste pogledali OECD sliko, gospod Vrtovec jo je prej zelo površno bral, tak svet, to je obremenitev dela z davki, je resda v Sloveniji nad povprečjem OECD, čeprav smo za Avstrijo, Madžarsko in drugimi primerljivimi državami, ampak, če pogledate, kje so recimo Danska, ki ima bistveno manjšo obremenitev dela, boste videli, da so pri drugih davkih bistveno bolj rigorozni. Recimo pri davkih na kapitalske prihodke osebne, je Danska na prvem mestu, Slovenija je na zadnjem, če boste pogledali koliko davka na dobiček plačujejo države – v EU je povprečje 22 odstotkov, pri nas je efektivna stopnja 13 in ne morete reči, da ste diskriminirani, če nekdo reče, da zdaj boste pa morali minimum 5 odstotkov plačati, po tem, ko prejmete olajšave, enostavno ni res. Te stvari so popolnoma primerljive z vsemi standardi, ki so v EU in OECD, celo mehki so te ukrepi.  In če gremo na ta največji kamen spotike, se pravi vključitev v dohodninsko osnovo, vključitev dividend in rent v dohodninsko osnovo. Prvo, kar je treba povedati je, da je ta davek v Sloveniji že obstajal in sicer do leta 2006. Potem so bile rente in dividende izključene v t.i. cedularno obdavčitev, delo pa je ostalo progresivno. Kako se bo tehnično to izvedlo, se debata sploh še ni začela. Zdaj, strašiti, da bo nekdo, ki bo prodal stanovanje, dobil na grbo 50-odstotno plačilo državi, je enostavno neresno. Da strašite, da bodo te privarčevani dobički obdavčeni po takih stopnjah, tudi ni res. Vse to je stvar tehnične izvedbe zakona in ponavljam, tak zakon je v Sloveniji do leta 2006 obstajal, ni nobena novost in obstajajo progresivne obdavčitve teh prihodkov v številnih OECD in EU državah. OECD nam celo priporoča, naj tukaj poskusi Slovenija izbrati kaj več davka, ker celokupno smo glede na povprečje EU, podpovprečni potem koliko davka izberemo in zato, ker smo podpovprečni, nam škripajo drugi podsistemi, vključno z razvojem, investicijami v raziskave, kar ste tudi sami omenjali, kultura je bila omenjena, poglejte kakšno filmsko industrijo ima Poljska in kaj Slovenija dela s svojim filmom. Pa, če ste gledali prejšnji vikend, ko je bil filmski festival v Portorožu ste videli, da imamo ogromno potenciala med mladimi filmarji, ki pač obstaja neizkoriščen, zaradi tega, ker imamo financiranje te dejavnosti takšno kot je, bo pa morala država tukaj pomagati. Pa filmska industrija ni nekaj kar je popolnoma brez veze, iz tega lahko nastane nek resen sektor, z veliko kreativnimi zaposlitvami, ki bodo tudi prispevali k temu, da mladi tukaj ostajajo. Država tukaj ima veliko možnosti, da zagotovi dostojno življenje vseh, kvalitetna delovna mesta in da popravi tiste stvari, kjer smo podpovprečni – od stanovanj do javnega prevoza, kulture in tako naprej, da ne naštevam. Bo pa treba se zavedati in ponavljam, da je ta slika, ki jo predstavniki gospodarskih združenj slikate, da ste vi edini, ki vlečete ta voz, je enostavno zgrešena, ni resnično. Vsi ljudje v tej državi ustvarjajo vrednost in zato bomo morali tudi vsi v to nekaj prispevati. Vsi ste si v zadnjih 10-15 letih seveda zagotovili, da so prihodki iz rent in dividend izločeni iz progresivne obdavčitve. Ste si zagotovili eno izmed najmanjših efektivnih stopenj davka na dobiček. In še zdaj bi radi, v konjunkturi, ko gre državi pač dobro, da vam da še več olajšav. Ne more vam dati. Mislim, treba bo iti v drugo smer, če hočemo »zagrabiti« konjunkturo in dejansko usmeriti državo v nek razvojni preboj, ne pa pač, da še enkrat propademo, tako kot smo leta 2008.  In če za konec odgovorim še na par stvari. Prosim, bodite natančni, ko govorite. Gospod Meh je rekel, da sem jaz rekel, da izvozniki niso pomembni. Nikoli nisem tega rekel. Jaz sem rekel …
Branko Meh
(Mikrofon ni prižgan.) / nerazumljivo/
Ne ne, vi ste …
Branko Meh
(Mikrofon ni prižgan.) / nerazumljivo/
Se opravičujem …
… /nerazumljivo/ na kaj je to letelo. To je letelo na tisto mojo izjavo, da …
… besedo ima ena oseba naenkrat.
… da je izvoz trenutno Ahilova peta. Svaril sem pa pred tem. To sem govoril v obdobju, ko je Trump začel groziti s carinami. V Nemčiji so bila resna opozorila, da to lahko začne resno vplivati na nemški izvoz. Slovenija, vemo, da ima izvoz vezan več ali manj na štiri izvozne trge, da smo več ali manj podizvajalci in da nas lahko spremembe na zunanjih izvoznih trgih zelo hitro prizadenejo. Tudi leta 2008 so nas. To je bilo moje svarilo. Seveda se ga pa zdaj bere na sto in en način zlonamerno. Jaz sem zadnjič celo slišal, da je eden od podjetnikov rekel, da Luka Mesec iz Levice zagovarja, da me je slišal reči, da sem rekel, da zagovarjam stoodstotno obdavčitev dobička. Mislim, pa saj to je noro. Tukaj res se je treba držati neke osnovne intelektualne poštenosti, če hočete, da se lahko pogovarjamo.  Za konec bi še tole rekel. Odgovor na to, kako bi se državljani odzvali na zvišanje davkov. Vidite, za državljane se davki že nekaj časa povečujejo. DDV se je od krize naprej povečal. Trošarine so se povečale. Ampak to je predvsem posledica tega, da so se tisti davki, ki jih zbiramo po proporcionalnem ključu, se pravi po progresivnem ključu, se pravi »več kot zaslužiš, več v blagajno prispevaš«, so se pa zmanjševali. In če hočemo pač te stvari nekoliko »skalibrirati«, bo treba tudi na gospodarski strani začeti gledati širšo sliko, ne pa samo biti zaverovan sam vase, »mi smo edini voz, ki vleče to državo naprej«. Hvala.
Hvala lepa, gospod Mesec. Za besedo je zaprosila gospa Sukič. Izvolite besedo.
Spoštovane, spoštovani, najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav tudi z moje strani. Jaz bi samo na hitro poskušala par stvari osvetliti. Sem zelo pozorno poslušala to, kar ste predhodno vsi skupaj razpravljali in govorili. Rekla bi takole. Kljub temu, da gre za demagoško podpihovanje napetosti med gospodarstvom in pa koalicijo oziroma predvsem stranko Levico s strani SDS in NSi za neko dnevno politikantsko rabo, pri čemer se seveda mimogrede ne pozabi omalovaževati dela v nevladnem sektorju in ali javni upravi, kot smo slišali kolegico poslanko razpravljati danes malo prej. Me vseeno veseli, da imamo na nek način končno priložnost, da v nekem medsebojnem dialogu, v neki javni diskusiji poskušamo ovreči številne polresnice, ki so zaokrožile, in celo nekatere laži, ki so zaokrožile.  V medijih in znotraj gospodarskih krogov s tem podpihovanjem zaradi – vse skupaj se je pa začelo zaradi neke objave na Facebooku enega izmed poslancev, ki pač – to ni uradno stališče Levice. Lahko si preberete naš program in vedeli boste zagotovo, da to nikoli in nikdar – na primer nacionalizacija, okrog katere je vse skupaj eksplodiralo, ni naša uradna politika. Tako da je ta demonizacija Levice povsem za lase privlečena in služi nekaterim drugim namenom. Gospodarstveniki se sprašujete, kako bi, to je ravnokar Luka tudi omenil, kako bi ravnali državljani ob takšnih napovedih dviga obdavčitev. Mislim, glejte, večina državljank in državljanov smo ves čas mnogo bolj obdavčeni, kot je obdavčeno gospodarstvo in po tej logiki bi morali že zdavnaj vsi emigrirati, zapustiti to državo. Seveda se ne gre čuditi, zakaj mladi intelektualci ali pa visoko šolani ljudje zapuščajo to državo. Verjetno zato, ker nimajo neke stimulacijo doma, verjetno niso dovolj dobro plačani za svoje intelektualno delo, pustimo te špekulacije. Ob strani, to so stvari, o katerih bo treba skupaj zelo temeljito razmišljati in skupaj sprejemati, da se izrazim v vašem jeziku, družbeno odgovornost, skupaj se moramo družbeno odgovorno obnašati ali pa družbeno pravično obnašati, kot bi rekli v Levici. Bi pa rada osvetlila nekaj konkretnih stvari. Recimo, predlagatelj predpostavlja, da najprej podjetnik vselej plača 19 % davek na dohodek pravnih oseb. Pri tem je pa treba poudariti, da je efektivna stopnja davka na dohodek pravnih oseb precej manjša od uradne, 19 % nominalne stopnje. Na primer, leta 2016, ko je bila nominalna stopnja 17 %, je stopnja efektivne obdavčitve znašala le 11,1 % in v Evropski uniji je imela nižjo stopnjo samo Irska. Torej, ta podatek je zelo poveden, zgovoren in o tem se pa, zanimivo, ne govori, tega se ne poudarja. Leta 2017 je bila okrog 13 %. Razlika med nominalno in efektivno stopnjo nastaja zaradi koriščenja davčnih olajšav, zaradi katerih v Sloveniji 25 % celotnega od dobička ostaja neobdavčenega. Mislim, to je, kolikor je meni, znano, sem se pozanimala, dejstvo. Takšna ureditev najpremožnejšim lastnikom kapitala omogoča, da so obdavčeni po izredno nizkih davčnih stopnjah in zdaj bomo prišli h konkretni zadevi. Ko govorimo o teh naših ogorčenih podjetnikih. Stopnje, po katerih so bili obdavčeni dobički, v letu 2017, na primer, Boscarol je državi v davkih plačal 14 % davka od dobička, Akrapovič zgolj 8,7 %, Pečečnik pa 6,5 %. V Evropski uniji podjetja v povprečju plačajo 23 %. No, pa mi zdaj povejte, kje se mi nahajamo? Ali je res tako grozno, da bi ti najbogatejši podjetniki vendarle kaj več prispevali od tega, kar ste pravkar slišali? Da ne omenjam tega, da je Boscarola država seveda izdatno podprla z subvencijo, z nekaj milijonsko subvencijo, da je lahko svojo uspešno podjetje zagnal. Tako da, malo manj se bo treba sprenevedati pri teh stvareh. Država je zelo zelo pomagala nekaterim podjetnikom, konkretno Boscarolu, z nekaj milijonskim vložkom. Poleg tega, predlagatelj pri izračunu efektivne obdavčitve dobička predpostavlja, da si podjetnik celoten dobiček izplača kot osebni prihodek. Od kje ta predpostavka? Predlagatelj namreč očitno domneva, da podjetnik niti centa dobička ne reinvestira v svoje podjetje, temveč si celoten dobiček izplača za financiranje osebne luksuzne potrošnje. Le v tem skrajnem primeru, se pravi, če bi si podjetnik vse to izplačal za svoj lasten luksuz, kar je povsem nesmotrno in kar bi bilo nesmotrno in negospodarno ravnanje podjetnika in kar si seveda podjetniki ne počnejo, bi podjetnik od sto evrov zasluženega dobička, plačal 39,25 evrov davka, samo v tem primeru. Če predpostavimo, da podjetnik nasprotno ravna smotrno in gospodarno ter celoten dobiček, namesto v lastno luksuzno potrošnjo, vloži v razvoj lastnega podjetja, pa ta plača največ 19 evrov davka, kolikor je nominalna stopnja davka na dohodek pravnih oseb oziroma v povprečju zgolj 13 evrov, če upoštevamo efektivno stopnjo davka na dohodek pravnih oseb. V tem primeru seveda ne plačuje dodatnega davka na kapitalski prihodek. To so resnični podatki, ne pa kar neke demagoške floskule, tule, kaj vse hudega se bo zgodilo in kakšen demon je Levica z svojimi, nekimi, ne vem kakšnimi predlogi. Iz tega razloga je treba tudi, pri drugem izračunu efektivne stopnje davka na dobiček, ki je po mnenju predlagatelja enak 59,5 %,  (nadaljevanje) upoštevati naslednje stvari: da je efektivna stopnja DDOP znaša okrog 13 %, da si podjetniki praviloma ne izplačujejo vsega svojega dobička, zato v navedenem primeru od osnove 81 evrov zaradi 50 % davka na kapitalski prihodek tudi ne bi izgubili še dodatnih 40,5 evra, temveč bistveno manj, razen, če se pač odločijo, da bodo ves dobiček, ki ga proizvedejo v podjetju strpali v lastne žepe v kar pa zelo dvomim, mislim, da se to pravzaprav ne dogaja. Da bi bili po 50 % stopnji obdavčeni zgolj dobički ozkega sloja najpremožnejših lastnikov in to je zdaj zelo pomembno, medtem, ko bi bili davki za večino manjših lastnikov, kot ste prej govorili kako smo ogrožajoči do malih podjetij, do obrtnikov in tako dalje, ni res. Davki za večino manjših lastnikov pod novo ureditvijo bodo bodisi praktično enaki kot po trenutno ureditvijo. Trenutno se okrog 70 % zavezancev uvršča v najnižji dohodninski razred, ki je obdavčen 16 %, 25 % se jih uvršča v drugi dohodninski razred, ki je z obdavčitvijo 27 %. Dalje, da bi bili ti pri najpremožnejšem sloju po 50 % stopnji obdavčen samo del izplačanih dobičkov nad 70 tisoč evrov, medtem, ko bi bili drugi deli dobička obdavčeni po nižjih stopnjah, tudi v tem primeru ne bi bilo vse kar je nad 70 tisoč evrov obdavčeno po 50 %, tako, da tudi to je ena izmed niza polresnic ali pa celo laži, ki krožijo naokrog, da se podpihuje ta negativna atmosfera in ta ne vem, izbruh ne vem česa. Izračuni iz navedenih razlogov torej bistveno napihujejo vsoto davka, ki bi jo mogli po novi ureditvi plačati najpremožnejši lastniki kapitala.  Zdaj se pa ustavimo pri predlaganih ukrepih. Prvi ukrep, ki ga predlaga predlagatelj, da bi Državni zbor Republike Slovenije priporočil Vladi Republike Slovenije in koalicijskim strankam, da sprejmejo poziv predstavnikov gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in skupaj dogovorijo novo vsebino koalicijske pogodbe, ki ne bo uničevala in zavirala gospodarskega razvoja Slovenije. Mislim, jaz česa bolj absurdnega še nisem slišala, prvič socialni dialog kot vemo obstaja, torej ga ni treba na novo izumiti in na novo postavljati. Drugič, nisem se slišala, da bi se znotraj socialnega dialoga kadarkoli oblikovale vsebine koalicijske pogodbe katerekoli vlade do sedaj, tega preprosto še nisem slišala, to je res, mislim neverjeten absurd. Tukaj je bilo slišati ogromno napadov na Levico, ki se seveda orkestrirani iz strani SDS in NSi, na primer gospod Meh ste rekel, da ne vem, obtožili ste nas glede davkov, pa češ, da se ne udeležujemo vaših dogodkov, jaz pa sprašujem nazaj, do kje bi torej vi še nižali davke, do kje bi jih še nižali? Pravkar sem vam dokazala in pokazala kako nizki so v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, navsezadnje smo želeli biti del Evropske unije, pa bodimo del Evropske unije, bodimo pač del Evropske unije v vseh pogledih. Vemo, da pač kot sem prej omenila, samo Irska je imela bolj ugodno tovrstno okolje. Dobro, zdaj o Ahilovi peti vam je sam Luka že odgovoril, ker se vztrajno potvarjajo njegove izjave, kjer je opozoril po mojem mnenju zgolj na dejstvo, da pač ne moreš biti, da je pač si ranljiv kadar si preveč odvisen zgolj od izvoza, samo to sem jaz razumela iz te izjave in, da je treba se tudi notranje kapacitete krepiti, predvsem pa je treba paziti, da ne razprodajaš in ne privatiziraš strateških podjetij, kar se veselo dogaja, potem se pa čudimo, da nam uhajajo nekatere stvari v tej državi. Zdaj glejte, teh absurdnih trditev je bilo kar nekaj, tudi o stigmatizaciji vam je, podjetnikov, vam je Luka lepo odgovoril, ne bi se ponavljala. Skratka, dajmo ta dialog, to priložnost za pogovor raje zapeljati v konstruktivne vode, ker takšne izmišljije, ki podpihujejo in ustvarjajo neko vrelišče in neko atmosfero samo na podlagi neke provokacije poslanca, enega izmed naših poslancev, ki je sam povedal, da je bila   (nadaljevanje) provokacija, ki nima nobene zveze za s programom Levice, glejte je nesmiselno in tukaj smo vsi zato, da si tudi recimo absurdna trditev, nekdo od vas je rekel, da imamo več socialne države in tako dalje, ne nimamo je več. Socialna država, ki je zapisana v naši ustavi pač uspešno se, kako naj rečem pač enostavno je vse manj iz leta v leto vse manj in pač treba je obrniti te trende zato, da vsi ljudje, ki ustvarjamo v tej družbi, ne glede na to v katerem sektorju bomo pač nekako radi ostali tukaj, ne pa, da bodo ljudje zapuščali to državo zato, ker pač ne bo nudila pogojev za preživetje ljudem v prvi vrsti, ne pa zdaj nekaterim velepodjetnikom, ki so zdaj zagnali vik in krik, pa sem vam povedala kako so v resnici bili obdavčeni točno ti, ki so se najbolj oglašali. Hvala lepa za enkrat za besedo.
Hvala lepa gospa Sukič. Predno dam besedo gospodu Jožefu Horvatu, samo kratko pojasnilo v smislu razprave, ki smo jo danes deležni. Samo trenutek, zdaj koncept je tak, da razprava kot taka je namenjena predvsem poslancem, vabljeni gosti pa skladno z našim poslovnikom in ustaljeno pravno, poslovniško prakso oziroma parlamentarno prakso predstavijo svoje stališče tako, da jaz predlagam, da izpeljemo razpravo do konca in v kolikor ostane še dovolj časa vam namenimo še vam besedo zato, da podate svoje poglede tako, da hvala lepa. Besedo pa dajem gospodu Horvatu kot napovedano. Izvolite, kolega Horvat.
Hvala lepa spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade in predstavniki slovenskega gospodarstva, lepo vas pozdravljam v imenu poslanske skupine Nove Slovenije. Ja, seveda vsak poslanec in vsak, ki javno nastopa mora biti gospodar svoje besede, odgovarja zato kar pove. Ali je odgovorno, da poslanec ali katerikoli drugi politik provocira? To je zdaj seveda vprašanje in to odgovornost seveda vsak, ki provokacijo izreče, tudi mora sam nositi. Toliko o tem, češ, da nič ni bilo, da je bila zgolj provokacija, ja veste, iz provokacije se lahko marsikaj razvije, seveda negativnega. Se pa strinjam s tistimi, ki pravijo, da je dobra ta razprava in, da bi jo morali v nekem konstruktivnem duhu nadaljevati. Prav to je bil tudi motiv zakaj smo v Novi Sloveniji prispevali podpise in se odločili, da to razpravo o slovenskem poslovnem okolju in seveda tudi v elementih koalicijske pogodbe in seveda o provokacijah Levice, da to razpravo izvedemo, da nekako pomirimo slovenske in tuje investitorje. Veste, zdaj tukaj ni skočila na to samo Nova Slovenija pa SDS pa SNS, prej smo slišali, da se je pod peticijo, ki jo upam vsi poznate, jaz sem jo podpisal, da se je podpisalo pod peticijo 2 tisoč podjetij, okrog 5 tisoč državljanov, torej fizičnih oseb, da je tu zadaj okrog 150 in več tisoč ljudi, te imejmo pred seboj gospe in gospodje. To ni nekaj posameznikov tukaj, nekaj poslancev iz desne politične opcije, mi pač poslušamo naše državljanke in državljane in seveda tudi tiste, ki bi želeli v Sloveniji investirati. Glede na funkcijo, ki sem jo imel v prejšnjem mandatu vam povem, da me je kar nekaj veleposlanikov klicalo in so me spraševali, poslanec Horvat, ali je to res, da lahko pride do nacionalizacije? Jaz seveda branim to domovino in rečem, glejte vse bomo naredili, da do tega ne bo prišlo. Mi smo gospe in gospodje dva zelo pomembna konsenza dosegli v tej državi, prvi je bil 23. decembra 1990, govorimo o plebiscitu o samostojni Sloveniji, kar 95 % volivcev, ki so prišli na volišča so rekli ja, smo za samostojno Slovenijo, takrat smo se odločili tudi za en drugačen družbeno-ekonomski, družbenopolitični red v tej državi. Ki med drugim ima novo ustavo in, ki v 33. členu ustave zelo jasno   (nadaljevanje) ščiti pravico do zasebne lastnine, zato kakršnikoli pozivi za nacionalizacijo niso provokacija, to je poziv k rušenju ustavnega reda Republike Slovenije in takšni, ki rušijo ustavni red, takšni bi morali dejansko odgovarjati in bi jih morala doseči roka pravice, če bi bilo po moje. Drugi konsenz, ki smo ga v državi dosegli, je bil tudi 23., bil pa je marec 2003, tudi neke vrste plebiscit, ali bolj točno bili je referendum, ko se ga je udeležilo približno milijon volivcev in 90 %, slabih 90 % od teh se je odločilo za članstvo za Republike Slovenije v Evropski uniji, ki pomeni naš temeljni, vrednostni in politični okvir in istega dne dvotretjinska večina, torej 66 % volivcev se je odločila za članstvo Republike Slovenije v zvezi NATO, ki je naš temeljni varnostni okvir.  Že nekaj let cepetamo na mestu, kar se razvoja tiče. Države, ki smo jim mi bili včasih zgled nas prehitevajo po levi in desni. O tem govorijo lestvice, o katerih ste nekateri že govorili in zato mi, gospe in gospodje potrebujemo in to nujno, tretji konsenz, za katerega si bo Nova Slovenija prizadevala z vsemi svojimi močmi. Morali bi doseči konsenz in se dogovoriti, kako modernizirati to državo, kako omogočiti tistim, ki so voljni delati, ki so pripravljeni vlagati vse svoje napore intelektualne in seveda tudi fizične, da bi zgradili boljšo, ja tudi, bogatejšo Slovenijo. Govorimo o blaginji vseh, podčrtujem vseh državljank in državljanov. Mi nikoli nismo posebej zagovarjali in posebej nismo govorili ali pa čislali, če hočete, kar se nam velikokrat očita, podjetnikov, veliko pa smo govorili in bomo govorili o gospodarstvu. To pa je bistveno širši pojem. Tukaj so delodajalci, če hočete lastniki podjetij, direktorji in seveda tudi delojemalci. Od tod sledi, zelo logično, upam, zdaj že vsi veste, da zagovarjamo socialno-tržni model gospodarstva. Socialno-tržni model gospodarstva – če komu to ni všeč in dragi kolega Luka Mesec, ne vem, če je tukaj ali je šel, veliko govori, ampak bolj malo naredi. Bilo bi dobro, da ga enkrat bolj razumemo, da vendarle on ali pa skupaj s svojimi kolegi ustanovi, kar lahko, neko podjetje in reče: »glejte, to je šolski primer, to je šolski model slovenskega podjetja«, pa da ga vidimo junaka. Zdaj pa zna samo kritizirati, groziti in tako naprej. To ni dopustno in mi se bomo proti takšni retoriki borili z vsemi močmi in resnično, gospe in gospodje, resnično nas skrbi ta hujskaški ton, to širjenje neresnic, nespodobna politična kultura, populizem, skrbi nas tendencioznost, predvsem pa nedopusten, lahko rečem sovražni govor do podjetnikov. Podjetnik je kar naenkrat v začetku tega meseca postala psovka, stigmatizira se jih in seveda, če to pove en politik, se v Sloveniji to posploši in reče: »v Sloveniji ste vsi politiki isti«, pa nismo, tudi zato je ta seja in se ve in se mora vedeti od kod je prišla. In takšen govor, sovražni govor do podjetnikov je potrebno takoj obsoditi in to, da se odkrito poziva k vzpostavitvi nekega drugega družbeno-ekonomskega sistema in to z vsemi sredstvi ne nedemokratičen način, to je treba ustaviti. To je treba vstaviti.  Bilo je govora o danes objavljeni lestvici ekonomske svobode. Jaz moram reči, da nisem zadovoljen, da je moja država in moja domovina na 71. mestu od 162 držav. S tem, da je 162. država Venezuela. Jaz mislim, da mi zmoremo več. Da Slovenija zmore več. Ne biti kvečjemu na 71. mestu. Nekako težko mi »pade«, da ugotavljam, da je Makedonija boljša pa da je Bolgarija boljša pa da je Avstrija »itak« na 27. mestu, da je Romunija na 20. mestu oziroma si z Nemčijo deli 20. mesto. Estonija, Litva si delita 13. mesto. Mi smo pa na 71. In ta lestvica ni »kar neka« lestvica, glejte, nenazadnje so jo leta, mislim, da je bilo 1996, vpeljali kar trije Nobelovi nagrajenci za ekonomijo. Eden med njimi je Friedman. In Friedman pravi, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge svoboščine, tudi za politično. In je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva. In če sem zdaj pri konkurenčnosti, grem na švicarski inštitut za razvoj managementa. Sem zadovoljen, da smo napredovali v enem letu kar za, mislim, da šest mest in da smo na 37. mestu od 63. In tukaj bi zdaj morali mi pravzaprav se najprej odločiti – ali smo na lestvici ekonomske svobode sveta, smo mi zadovoljni z 71. mestom? Če bomo glasovali in bo rezultat ja, okej, potem ne potrebujemo nobenih sprememb v ekonomski, davčni in kakršnikoli drugi politiki. Če je pa odgovor ne, da želimo iti proti vrhu te lestvice, potem pa tukaj moramo doseči ta konsenz, kaj narediti, da bomo boljši. Prav tako – ali smo zadovoljni, da smo na 37. mestu na lestvici konkurenčnosti od 63 držav? Če je odgovor »ja, smo zadovoljni, lahko smo tudi nižje« - v redu, potem ne potrebujemo nobenih sprememb v politiki. Se pravi, ne bo nič dela za zakonodajno vejo oblasti. Če pa želimo napredovati po lestvici navzgor, potem pa moramo tukaj doseči konsenz, kako, kaj moramo narediti. In ni vrag, da vsi skupaj s podjetniki, vlado, državni zbor, ne bi prišli do nekih dobrih rešitev, torej najboljših za Slovenijo. Ker kaj me skrbi zdaj tukaj na lestvici konkurenčnosti. Na eni strani me veseli, da s tem začnem. Smo napredovali, zelo dobro smo napredovali in smo zelo dobri, kar se tiče gospodarske uspešnosti. Ja, kdo je za to zaslužen? Gospodarstveniki. Kje pa smo slabi? Slabi smo pa po tako imenovani vladni učinkovitosti. Ta pa zaobjema javne finance, poslovno zakonodajo – mi temu pač rečemo »poslovno okolje« -, fiskalno politiko in tako naprej. Tu pa smo na 55. mestu od 63 možnih. Torej tu, tu pa je prav naša naloga, da mi tu zadeve premaknemo. Pa še, ko toliko govorimo o privatizaciji – to je tudi večna tema in velikokrat, sem prepričan, da enostavno razpravljavci ne razumejo, kaj pravzaprav pomeni državno lastništvo in kaj pomeni privatizacija. Nova Slovenija ni za razprodajo. Ko smo mi bili v vladi, niti enega podjetja pravzaprav nismo prodali. Sploh pa nismo za privatizacijo »kar nekim« morebitnim špekulativnim investitorjem. Ker zdaj poglejmo, kaj nas pravzaprav – kakšna je cena, kakšna je cena državnega lastništva, pa poglejmo obdobje 2008 do 2014. Zelo površno, državna sekretarka ima natančnejše podatke. Reševanje bank – 5,6 milijarde evrov ali 14 % BDP. Subvencije državnim podjetjem – 1,6 milijarde evrov ali 4 % BDP. Če sem pri subvencijah – mi smo za to, da se subvencije ukinejo. Potem vsaj ne bo očitkov, koliko je dobil Akrapovič in tako naprej. Pa pozabimo, pozabimo pa na to, koliko smo pa dali državnim podjetjem, gospe in gospodje. Zdaj lahko dolgo razpredam, kakšen donos imajo državna podjetja. Ne bomo zadovoljni, zato bom tukaj nehal razpravo v smeri donosa. Boljše je, da ustvarimo dobro, atraktivno poslovno okolje, za vse enako. Kateri bo dobro delal, bo uspel, kateri ne bo dobro delal, bo propadel. Na njegovem mestu bo na tistem delu trga prišel uspešnejši. Naprej, do kapitalizacije, prevzeti dolgovi in unovčene garancije, ena milijarda približno, to je 2,5 % BDP, izgubljeni dobički 4,8 milijarde evrov, 12 % BDP. In, Slovenija ima državna podjetja tudi v sektorjih, ki so praviloma zasebni. Začenši z bankami, do komunikacij in tako dalje in tako dalje, da ne bom vam preveč časa kradel. Tudi sam se bom dotaknil mladih oziroma prihodnosti mladih. V gallupovi lanski raziskavi o razmerah na trgu dela je zaskrbljujoč podatek, da bi se kar 54 % mladih Slovencev rado odselilo iz naše države. 54 %, lanska raziskava. Podatek, ki je rezultat odgovora mladih je percepcija oziroma prepričanje, zelo logično in tudi izkušnja, da se s trdim delom, izobrazbo in trudom nikamor ne pride. Zato 54 % bi rado šlo ven. Mladi Slovenci tako vse bolj razmišljajo, da si življenje uredijo izven lastne države. Država, ki je vlagala v njihovo znanje, se predolgo ukvarja sama s seboj, zato pa kot hroma mačeha, ne zna poskrbeti za njih, toda, v Nemčiji, v Avstriji, jih čakajo službe, čaka jih boljše življenje, tam so še kako dobrodošli. To poznam, prihajam iz severovzhodne Slovenije. Delavci, dnevni migranti, vedno so slabe volje, ko plačujejo razliko dohodnine, ni to dvojna obdavčitev, ampak razlika dohodnine, ker pač v Avstriji davčno osnovo v višini 11 tisoč evrov na letni ravni neobdavčena. Ne vem, tam so države očitno bolj pametne, kot je naša. Avstrija recimo mladim družinam ponuja, ne boste verjeli, kako poceni parcele, komunalno opremljene, za izgradnjo hiš in tako dalje in tako dalje. Zaključujem. Mi razumemo podjetnost, ki bi jo morali, trdim, začeti vzgajati že v osnovni šoli, podjetnost razumemo kot vrlino, ki pomeni umno in etično gospodarjenje in zato preprosto država, če je količkaj pametna, podjetništva ne sme dušiti. Nihče ne govori o tem, da podjetnikom treba brisat davke. To je noro. Seveda pa mora biti davčna politika stimulativna ali pa tudi stimulativna. Težko razumeti, ampak je to res. In, vesel sem in tudi prepričan, da bodo podobne razprave se nadaljevale. Ja, v konstruktivnem duhu, damo / nerazumljivo / z rešitvami na mizo, mi smo štiri zakone predlagali, ki vsi gredo natančno v smeri večje blaginje za vse in se veselim splošne razprave in seveda potem tudi drugih obravnav. O naših štirih zakonih pa kaj več takrat, ko bo čas za to. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Horvat. Če sem prav razumel, je gospa Sukič želela repliko. Izvolite repliko.
Hvala za besedo. Poglejte, spoštovani poslanec Horvat, jaz bi vas res prosila, da prenehate z mantro o nacionalizaciji, ker tega ni ne v koalicijski pogodbi in ne v volilnem programu Levice, tako da res, to, da se skozi to mantro podpihuje nelagodje in naganja stran med gospodarstvenike in se demonizira Levico, mislim, tole res postaja absurdno. Tako da, zato sem rekla, da me veseli, da imamo priložnost danes tukaj govoriti, ker to preprosto ni res. Izjava, neka provokacija, enega izmed poslancev ne pomeni ne programskih usmeritev levice in ne zapisov v koalicijski pogodbi in tisti, ki je  (nadaljevanje) to natančno bral, dobro ve, da to preprosto ni res, zato prosim, da se na tak neresen način ta diskusija ne odvija, ampak, da se odvija res v konstruktivnem duhu in to ni prispevek k konstruktivni diskusiji. Hvala lepa.
Hvala lepa gospa Sukič, k besedi se je prijavil gospod Siter, izvolite.
Hvala lepa predsedujoči, kolegice in kolegi, spoštovani gostje, saj smo tukaj že dve uri in pol, pa vam bom vseeno zaželel toplo dobrodošlico še z moje strani. Všeč mi je, da sedimo za isto mizo, ker tudi na našem naslovu upamo, da se stvari razjasnijo in da vidimo kje smo, kje so dejstva in kje je samo dobra piar akcija. Pozorno sem poslušal predstavitve vseh vas in tudi kolegic in kolegov poslancev. Najprej kar se tiče gospoda Novkovića – zelo mi je bilo všeč, kako ste iz svoje perspektive predstavili problematiko, še posebej mi je bilo všeč, ker sem slišal gospodarstvenika, ki ni Akrapovićev advokat, nujno. Je pa… in še par drugih stvari je bilo zanimivih, ampak bom sproti. Kar se tiče gospoda Meha, iskreno se vam opravičujem, če je izpadlo kot, da sem se vam posmehoval. Posmeh ni v naboru mojih komunikacijskih vrlin, verjamem, da premoremo civilizirani ljudje kaj drugega, tako da, če je bilo, je bilo zgolj napačno razumevanje. Iskreno opravičilo. Zdaj pa, hvala lepa vsem torej gostom gospodarstvenikom, kar se tiče pa samega poziva SDS, NSi k tem odboru pa imam nekaj čisto takih zelo osnovnih človeških dvomov. Pustimo na stran statistike, o tem smo že danes in o tem lahko strokovna debata teče še naprej, ampak mi je v samem besedilu, ki ste ga predlagali za to sejo, spoštovane kolegice in kolegi par stvari zelo zanimivih. Že samo dejstvo, da govorite o škodljivih učinkih političnih ukrepov in reform, ki so navedeni v koalicijski pogodbi, da te rezultirajo v preganjanju in zatiranju slovenskih podjetnikov, ki da tlakuje pot socialističnem družbeno-ekonomskem sistemu – to so zelo ostre besede. To so zelo… besede, ki ne vem, pri katerih iz vsebine ne znam izluščiti, kje točno ste jih našli.  Preden sem pred dvema, oziroma tremi meseci sedel v poslansko klop, sem tudi sam prišel iz gospodarstva, iz medijskega in iz piarovskega »foha« in na eni strani se soočam s problemom »okej, kaj je tukaj vsebina?« na drugi strani vam pa samo čestitam za izvrstno piarovsko akcijo, to je res genialno učbeniški primer ustvarjanja javnega mnenja. Predlagatelji ste se sklicevali na izjave ogorčenih slovenskih podjetnikov ter predstavnikov Obrtniško-podjetniške zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, ki da svarijo, da predlagane finančne obremenitve podjetnikov kriminalizirajo podjetnike in uvajajo sistem po vzoru – zdaj pa postane zelo zanimivo, Severne Koreje, Kube in Venezuele. Jaz bi rad vsebinsko vedel, kej v predlogih Levice k tej koalicijski pogodbi so potegnjene dejansko merljive vzporednice z davčnim sistemom Severne Koreje, Kube in Venezuele na eni strani, na drugi strani pa bi rad videl, kako so predlagani ukrepi vzporedni z državami, po katerih se zgledujemo. Danes smo par skupin že omenjali – ali OECD, ali Evropska unija generalno ali kakorkoli, to me zanima. In kako v očeh iz tega gledišča, kam tukaj sodi recimo par ukrepov, ki ste jih prepisali s koalicijske pogodbe in veljajo za, kako se že reče – kriminaliziarno. Recimo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje ZZZS se bo preoblikoval in nadgradil tako, da bo poleg obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja pokrival tudi obvezno socialno zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo, uvedli bomo zdravstveni cent na trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače – to je zelo kriminalno, ali kako -, potem s preučitvijo možnosti preoblikovanja v smeri tako imenovanega »living wage« bomo ustrezno uredili minimalno plačo. Urejanje, dvig minimalne plače torej pade po vaših besedah v preganjanje in zatiranje slovenskih podjetnikov in v finančno obremenitev podjetnikov, v kriminalizacijo podjetnikov in uvajanje sistema po vzoru Severne Koreje, Kube in Venezuele, lepo prosim, no. Potem, novelirali bomo Zakon o sodelovanju delavcev in upravljavcev in Zakon o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku. To vam je tudi sporno. Pribitek na vse transakcije v davčne oaze – prav tako, po vzoru Severne Koreje, če prav razumem. In sprejeli bomo zakon o tako imenovanem kulturnem evru. O kulturi, FDV in o nevladnih organizacijah pa smo že slišali. Mene resnično, poleg te genialno zasnovane piarovske akcije, mene zanima, kje je vsebina vašega predloga. Če ne veste odgovora, mi ni treba odgovoriti. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Siter.  Besedo je želela kolegica Udovč. Izvolite besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani gostje, spoštovane kolegice in kolegi. Jaz razumem zahtevek kolegic in kolegov za sklic izredne seje Državnega zbora. Tudi posledično imamo zato danes to nujno sejo za gospodarstvo. Zahteve so povsem demokratične in legitimne. Osebno pa menim, da bi morali današnji odbor nameniti zgolj za to, da se poslušamo, predvsem pa za to, da se slišimo. Koalicijsko pogodbo, kot navaja opozicija, smo sklenili – kot NE navaja opozicija – smo sklenili z vso resnostjo in jo bomo tudi kot takšno izvrševali. Stranka modernega centra se je v prejšnjem mandatu izkazala in dokazala, da je delala dobro, kar je tudi razvidno iz makroekonomskih kazalnikov. Iz tega lahko povzamem, da smo bili in smo na pravi poti. Zato ne smem pozabiti – zato ne smemo pozabiti, da nova vlada dela šele osem dni. Pustimo ji, da začne delati. Cilj vseh nas, morebiti – trženje, da zagotovimo predvidljivo in stabilno poslovno okolje z usmeritvijo v sodobne tehnologije, ki bodo imele visoko dodano vrednost in bodo prijazne do ljudi in do okolja. S tem bomo preprečili odliv znanja, kadrov in kapitala v tujino. Ne smemo pozabiti, da so priporočila Državnega zbora politični akti. Priporočila, ki jih predlagajo opozicijske stranke, pa presegajo področja dela državnih organov. Ker se nanašajo tudi na koalicijske stranke, njihove funkcionarje in sklenjene koalicijske pogodbe. Zato presega tudi pristojnost Državnega zbora. Na podlagi navedenega, predloga sama ne bom podprla. Hvala za besedo.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o tej točki, torej 1. točki priporočila? V kolikor … Se opravičujem. Kdo je bil prvi? Torej, predlagatelj, izvolite, gospod Vrtovec.
Najlepša hvala.  Zelo kratko. Zdaj na koncu me je gospa predhodnica, me je spodbudila, da se javim, ker, a veste, en element koalicijskega delovanja je pa tudi usklajenost. In to, kar govori recimo državni sekretar gospod Cantarutti - jaz sem vesel, da ostaja še naprej na ministrstvu – ali pa gospa Vraničarjeva – malce vse drugačno, kar ste vi uvodoma govorili. Če je gospod Cantarutti govoril, »Zadeva je preuranjena, ukrepe je treba doreči«, gospa Vraničarjeva je govorila, »Davčna politika je stroka, predvsem pa dialog« - in z njo se popolnoma strinjam -, ste vi rekli, »Takšno koalicijsko pogodbo, kot je, jemljemo resno, in jo bomo izvrševali. Po eni strani govorite, pa tudi minister za gospodarstvo, finančni minister, predsednik vlade, saj počakamo, dajmo počakat, pa vi ste pravkar dejali, da vse kar je zapisano, drži. Dajte se malce pogovarjat. Ampak, kljub temu, kar je gospod Cantarutti (?) govoril uvodoma, zadeva je preuranjena, ukrepe je treba doreči. Gospa Vraničeva je govorila, davčna politika je stroka, predvsem pa dialog. Jaz se, za božjo voljo sprašujem, zakaj potem, če je stvar nedorečena, zapisat v koalicijsko pogodbo? Draga koalicija? Ker zaradi tega, ker koalicijska pogodba, vsaj zame, je resen dokument. V Nemčiji opredelijo pri postavkah, kdaj bodo kakšno zgodbo naredili, kdaj bo posamezni zakon narejen. Zlasti pa je to odraz stanja v sami koaliciji. Ali se gremo resnosti ali se ne gremo resnosti? In zlasti, pa signali, ki jih s tem dajemo. Pet predsednikov strank, plus Levica je podpisalo določeno stvar, ki se je ne boste držali, ja, super. Tako se pač to ne počne. Še kar je prej bilo omenjeno. Za Levico ne bom / nerazumljivo /, ker v bistvu nima najbolj smisla to, da si pač želim ekonomije, kot jo ima Avstrija, kot jo ima Nemčija, Levica pač si želi ekonomije, kot jo ima kakšna država v južni Ameriki in bo tukaj zelo težko, nikoli ne bomo prišli skupaj. Me pa veseli ena stvar in sicer, tudi oni dajejo na primer Dansko za zgled včasih, glede davčne politike, Nemčijo omenijo včasih, to pa me veseli. Ampak, ne smemo pa s podatki manipulirati, kajti, visoka produktivnost, visoke bruto plače, ne moremo stvari mešat. Zaradi tega si lahko te države več lahko privoščijo in mi pa moramo sočasno paziti na našo konkurenčnost. In na obrtnem sejmu, pa bi naslednje leto res povabil, da gre, kolega Mesec, ki ga cenim, ker se trudi v svoji ideologiji in v svojih prizadevanjih za takšno ureditev, kot si jo, Bog pomagaj, bi ga naslednje leto res povabil, da greva skupaj na obrtni sejem, pa da vidi, kako ti ljudje se trudijo, vsak dan se trudijo, da delajo, da ustvarjajo, da dajejo navsezadnje plače in jaz sem na tem obrtnem sejmu štirinajst dni nazaj srečal tri podjetnike, ki so mi sporočili, da se pogovarjajo s svojimi davčnimi svetovalci. Na kakšen način in kako naredit, da bi podjetje lahko preselili ven. Pa saj se ne hecajo, ali so se hecali? Pa saj nimajo časa, da bi se z nami zafrkavali ti ljudje. Jemljejo pa zapisane stvari zelo resno in če pridejo iz tega Državnega sveta ali s strani vladajoče koalicije določeni signali, je pač to tako. Ti ljudje to slišijo. In še enkrat poudarjam, slišijo tudi tuji investitorji in to sem vesel, vem da gospa Vraničarjeva, državna sekretarka to ve, vse skupaj ni hec. Še eno stvar, ki je bilo omenjeno glede davščin pa prispevkov, pa da je treba ločevati prispevke in davke. Glejte, to so davščine in dejansko so prispevki obvezna dajatev, na primer, tudi RTV je obvezna dajatev, je davek, ki ga moramo obvezno plačevati. Tu so tudi sodišča, gospa Vraničarjeva je že odločila. Davščina je dejansko obveza, zaradi tega je, se pravi, prispevki so obvezni, zaradi tega to gre za dajatve, gre za davke. In mi moramo gledati zgodbo, kot celoto. Toliko pač bremeni določenega podjetnika, določenega gospodarstvenika. In ključno je tudi ob tem vprašanju ljudi, kaj za to, kolikor oni prispevajo v to skupno vrečo, skozi davščine, nazadnje ven dobijo? Kakšen je ta servis? S podatki je treba operirat. Najlepša hvala.
Hvala lepa kolega Vrtovec. Kolega Mesec je želel repliko, izvolite.
Hvala. Še enkrat bom pozval. Prosim, bodimo vsaj približno pošteni pri teh razpravah. Mislim, da smo vsi trije poslanci Levice zelo jasno povedali, kakšna je davčna politika Levice, kaj so davki, ki so v vsebinskem sporazumu in kakšne so OECD primerjave.   (nadaljevanje) Jernej Vrtovec še vseeno pač nažiga z nekimi neumnostmi glede nekih južnoameriških držav. Glejte, to je približno tako, kot da bi Levica ves čas govorila, da to, kar NSi predlaga, se pravi, nižanje davkov vsepovprek, zato da bodo pridni podjetniki dobili nekaj od svojega dela, da nas bo to pripeljalo, ne vem, v Centralnoafriško republiko ali pa na Madagaskar, kjer ni nobene infrastrukture pa nobenih davkov, pa vse razpada in super bogati si potem na agregat ogrevajo svoje domove. Mislim, to so tako absurdne primerjave, in preden bova šla na obrtni sejem naslednje leto skupaj, prosim, da nehate s tem.
Replika na repliko… Izvolite besedo kot predlagatelj, gospod Vrtovec.
Predhodno sem omenil, kakšen je model, ki ga v Novi Sloveniji imamo za najbolj operativnega in ga lahko posnamemo oziroma nam je lahko za ideal - to je, recimo, model Avstrije, model Nemčije, ker smo tudi kulturno primerljivi, primerljive države z nami. Vse ostalo, gospod Mesec, je pa politika. Sem pa vesel tega, da ste omenili, da preden bova šla - torej bova šla, jaz sem tega vesel, da bova šla skupaj / smeh/, peljem lahko jaz.
Hvala lepa. Besedo dajem gospodu mag. Marku Pogačniku.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Predvsem pozdravljeni predstavniki gospodarstva, obrtniki in podjetniki! Sam osebno sem prepričan, da je sklic današnje seje s strani Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije upravičen, kajti prepričan sem, da koalicijska pogodba, ki so jo sklenile stranke LMŠ, SMC, SD, Desus, Levica, je škodljiva za gospodarstvo. In če je koalicijska pogodba škodljiva za gospodarstvo, sem prepričan, da je škodljiva tudi za širšo družbo. Prepričan sem, da je zgolj gospodarstvo tisto, ki lahko naredi napredek Slovenije. Po drugi strani bi pa dejal tudi, da v Slovenski demokratski stranki pod pojmom gospodarstvo ne merimo samo lastnikov podjetij, ampak tako poslovodstvo kot vse zaposlene v gospodarstvu. Gospodarska rast v Sloveniji je predvsem zasluga zaposlenih v gospodarstvu.  Ne strinjam se tudi z izjavo, ki jo je dal na začetku oziroma ob zaključku svojega govora državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, gospod Cantarutti, ki je opredelil levico in desnico. V Slovenski demokratski stranki se zavzemamo tudi za malega človeka in za zaposlenega. In nedvomno je vrsta predlogov zakonov, ki smo jih v prejšnjem mandatu vložili in ki so se vezali tudi na tako imenovani višji neto razpoložljivi dodatek, višji neto razpoložljivi dohodek vseh zaposlenih in vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Tedanja Vlada Mira Cerarja ni sprejela niti enega predloga, ki ga je predlagala Poslanska skupina SDS. Predlagali smo vrsto ukrepov, to pomeni tudi znižanje stopnje DDV, predlagali smo spremembo dohodninske lestvice in znižanje vseh dohodninskih razredov za 2 odstotni točki, na primer, s čimer bi tudi delavec s povprečno plačo dobil bistveno višji dohodek na mesec, brez tega, da bi obremenjevali direktno gospodarstvo.  Skrbijo me pa seveda besede, ki jih je izrekel državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, in sicer, da se bo delo prejšnje Vlade nadaljevalo. To me pa skrbi. To ne pomeni nič dobrega za državljanke in državljane Republike Slovenije in nič dobrega tudi za gospodarstvo. Kajti vsi vemo, da je prejšnja Vlada obremenjevala gospodarstvo in nadaljevala predvsem politiko zadolževanja, mimo tega dejstva ne moremo iti. Dejstvo je, da večina odgovornih za delo prejšnje Vlade nastopa tudi v sedanji Vladi, tako na področju Ministrstva za gospodarstvo kot Ministrstva za finance.   (nadaljevanje) Dejstvo je tudi, spoštovani gospod Cantarutti, še enkrat bom ponovil: »Nadaljevali bomo delo prejšnje Vlade.« Prejšnja Vlada je v štirih letih realizirala manj kot 5 % zahtev Obrtne zbornice in gospodarstva, po mojem vedenju, manj kot 5 % zahtev. In gospodarstvo je tisto, ki polni slovenski proračun. In v gospodarstvu, sem prepričan, so lastniki, poslovodstvo in zaposleni. Vlada Mira Cerarja je ob koncu svojega mandata razpolagala s približno 1,5 milijarde evrov višjimi davčnimi prihodki kot na začetku svojega mandata. Nikjer se ta zadeva ne pozna. In te višje prihodke je ustvarilo gospodarstvo in zaposleni v gospodarstvu. Jaz sem prepričan, da je okolje, ki ga oblikuje politika in bi ga morala, ni prijazno do podjetništva. Niti ene spodbudne besede s strani te Vlade nismo slišali do podjetnikov.  Ne nazadnje, da imamo neustrezno davčno okolje v Sloveniji, govorijo protesti delavcev migrantov, ki delajo v Avstriji. Delavci migranti, ki delajo v Avstriji in dobivajo dohodninske odločbe s strani Republike Slovenije, ne plačujejo dvojnih davkov, plačujejo zgolj razliko med davkom, ki so ga plačali v Sloveniji, in davkom, ki so ga plačali v Avstriji, ter davkom, ki ga plačujejo v Sloveniji. In če bi mi imeli enako davčno okolje, kot ga imajo v Avstriji, vsi ti migranti ne bi dobili dodatnih obremenitev.  Trošarinska politika je neustrezna. Spoštovana državna sekretarka, vi ste bili štiri leta ministrica, midva sva se o teh stvareh veliko pogovarjala. Zakaj je danes 1.000 litrov kurilnega olja v Celovcu 200 evrov ceneje kot v Ljubljani, Murski Soboti, Kranju - zaradi davčnih obremenitev. Avstrijska gospodarska zbornica je pred približno letom in pol izdala publikacijo, v kateri so napisali, da so na osnovi pocenitve energentov avstrijsko gospodarstvo in državljanke in državljani Republike Avstrije prihranili več milijard evrov. Mi pa imamo danes bistveno višje cene energentov kot v sosednji Avstriji. Vse to znižuje konkurenčnost slovenskega podjetništva in slovenskega gospodarstva. In vse te izjave, predvsem s strani določenih predstavnikov Levice, so pa seveda sodu izbile dno in bi lahko rekli, da gre tu tudi za tako imenovani sovražni govor do gospodarstva in podjetnikov. Zakaj ima Avstrija bogat srednji sloj, bogat srednji razred - zaradi tega, ker imajo tam določeno število ekstremno bogatih ljudi, ki vzdržujejo ta srednji sloj. In zakaj imajo, pod narekovaji, »bogato« socialno politiko v Avstriji - zato, ker imajo bogat srednji razred, in zato, ker imajo nekaj ekstremno bogatih ljudi in ti pošteno plačujejo davke. Jaz sem prepričan, da v Sloveniji gospodarstveniki pošteno plačujejo davke. In bi jim morali prisluhniti, na kakšen način bi lahko ustvarjali še več. Ne pa da z vsemi ukrepi, ki jih izvaja ta Vlada, gremo v kontra smer podjetništva. Jaz sem prepričan, da je treba prisluhniti gospodarstvu, da je treba vzpostaviti dialog, tako z enimi kot drugimi. In bom še enkrat povedal, v Slovenski demokratski stranki za gospodarstvo oznanjamo tako lastnike kot poslovodstvo in zaposlene in da eni brez drugih tu ne morejo iti. Prepričan sem, da je potreben tudi javni sektor, brez javnega sektorja, brez zaposlenih v javnem sektorju tudi gospodarstvo ne bi moglo biti uspešno. Ampak ni problem v javnem   (nadaljevanje) sektorju in gospodarstvu, problem je v Vladi, ki izvaja neustrezno politiko. To pa mene skrbi. In ta politika je škodljiva za gospodarstvo in sem prepričan, da je škodljiva tudi za širšo družbo. Predvsem pa to, da je državni sekretar rekel, da bo sedanja Vlada nadaljevala delo prejšnje Vlade. In delo prejšnje Vlade je bilo pa predvsem tisto, ki je bilo neugodno za gospodarstvo. V prejšnjem mandatu sem večkrat povedal, gospodarstvo je ustvarilo 1,5 milijarde evrov več davčnih prihodkov, ki jih je pa Vlada Mira Cerarja in tista koalicija pojedla in popila.
Hvala lepa, mag. Pogačnik. Če še sam dodam samo komentar. No, teh milijarda 500 se verjetno spričo ugodnih makroekonomskih in drugih ukrepov zagotovo pozna, se je pa ne pripozna.  Želeli ste besedo, gospod Siter. Izvolite.
Hvala lepa. Še enkrat, odkar sem se nazadnje oglasil, do zdaj, ste mi, kolegi na oni strani sobe, potrdili vse, kar sem navedel. In povem še tretjič - in bom zelo počasi povedal -, nacionalizacije ni v programu Levice in je ni v koalicijski pogodbi. Nacionalizacije ni, in lahko nehamo govoriti o nacionalizaciji, ker ne pelje nikamor. Še enkrat ste potrdili vse, kar sem rekel. In še enkrat vam dajem izziv, kje je vsebina predloga, s katerim ste danes prišli, razen zopet genialne piarovske akcije, kjer ste že navedli svoje »evergreene«, torej Venezuelo, nekajkrat, begunci in migranti so zdaj prišli, to sem čakal, manjka nam samo še Zveza borcev, okej, in potem je ta debata perfektna. Tako da prosim, morebiti dam izziv, zdaj ali pa če se rabite pripraviti, potem do jutrišnje seje Državnega zbora.  Hvala.
Hvala lepa, gospod Siter. Gospod Zorčič, izvolite besedo.
Hvala lepa za besedo. Že od začetka poslušam to sejo in moram reči, da mi je ta debata zanimiva. Mislim, da marsikaj, na kar se opozarja, je lahko problem, pa vendar se mi zdi, da bi bilo prav, da se vsaj del te debate odvije šele takrat, ko se bodo nekateri izmed ukrepov, ki so zapisani v koalicijski pogodbi, sprejemali. Jaz se strinjam z nekaterimi razpravami v tem smislu, da je koalicijsko pogodbo lahko na nekaterih mestih brati tako ali drugače, in verjamem, da bo to, recimo temu, široko polje presoje na udaru takrat, ko se bo posamezni od zakonov ali pa več zakonov, ko se bodo sprejemali. In prav nič ni narobe, če se tudi zaradi tega, ker si nekateri pogodbo razlagamo tako ali drugače, ta debata razvije mogoče že nekoliko prej in se ideja o tem, kako bo pogodba realizirana, nekaj časa medi in dobiva na neki kvaliteti. Kar je problematično pri tem današnjem sklicu seje, je, da je v svojem sklicu postregel tudi z vrsto nekih neresnic, skratka, tudi nekaterih pretiravanj v zvezi s tem, kako naj bi koalicijska pogodba že prinesla nerazumne davke, brezglavo rast administracije in različnih privilegijev, povečevanje birokratskih ovir in krepitev centralizma. Predlagatelj teh nekih očitkov, zelo pavšalnih in zelo politično preprostih ni v ničemer utemeljil. In če je naša stranka tista, ki v svojem programu - pa jaz verjamem, da tudi s preteklim delom - dokazuje, da je na poti, in skupaj s tistimi, ki si želijo ustvariti neko samostojno podjetniško pot, moramo razumeti, ali pa bom tako rekel, imamo tudi razumevanje do nekaterih družbenih vprašanj, kot je vprašanje plač in nekaterih zadev, zaradi katerih so marsikateri v naši   družbi postavljeni morda v neenakopravni položaj z drugimi. Torej, če sem bolj konkreten, če se omenja tukaj nekatere nerazumne davke pa različne privilegije, lahko ta besednjak prevedemo tudi na nekakšno pravično plačilo, pa morda tudi na to, da nekateri izmed zaposlenih komajda shajajo s svojimi plačami iz meseca v mesec. Verjamem, da je tudi na podjetniški strani, na strani delodajalcev veliko razumevanja za te zadeve in ne bi želel v ničemer posploševati nekaterih kritik, ki letijo s strani ene strani proti delodajalcem, bi pa mogoče apeliral tudi na razumevanje, da je Državni zbor ali pa celotna državna politika tista, ki mora pravzaprav iskati nekakšno ravnotežje med interesi tako delodajalcev kot delojemalcev. In ne nazadnje tudi tistih, ki nimajo te sreče, da so zaposleni. V tej luči bi mogoče nekatera izvajanja, torej v tem smislu, da pomeni koalicijska pogodba direkten napad na eno zelo pomembno interesno skupnost, da so dejansko nekoliko pretirane iz današnjih razprav nekaterih poslancev, je več kot očitno, da pravzaprav zdaj to pomembno debato izkoriščajo za navadno politično obračunavanje. Kolega iz SDS sem prej slišal, da je pravzaprav potrebno izpostaviti na tem mestu, da je bilo delo prejšnje Vlade na tem področju zelo neugodno in se v tem smislu nadaljuje. Skratka, v nekaterih elementih denašnje razprave sem imel občutek, da se ukvarjamo več z zadevami, ki niso v zahtevi za sklic seje kot pa s tistimi, ki so v zahtevi za sklic seje.  Zdaj moje sporočilo ob vsem tem je da, poglejte, mislim, da so tudi kolegi iz Levica povedali, da tisto kar je bilo izrečeno na nekaterih družbenih omrežjih ni del njihovega programa, da moramo pri izvajanju in razumevanju koalicijske pogodbe iti kakšen korak naprej pa se ne več vračati na to kar je bilo večkrat ponovljeno v zadnjem mesecu, da se seveda kritično, ampak konstruktivno dotaknemo tudi določil, ki so zelo pozitivna v smislu delovanja podjetniškega sektorja, torej tudi razbremenitev plač, in da za nekakšno konstruktivno klimo ne pa s premetavanjem očitkov iz leve na desno skušamo ugotoviti kako priti do ciljev, ki si jih želi ena stran na način, da bo druga stran zadovoljna. Jaz sem prepričan, da nekateri izmed ciljev, ki se tukaj zagovarjajo, v koalicijski pogodbi niso takšni, ki bi izključevali ugodno gospodarsko klimo na drugi strani. Nasprotno, jaz mislim, da je vsaka odrešitev v koalicijski pogodbi takšna, da ponuja nekakšno rešitev na nekem drugem področju. To je ne nazadnje v koalicijski pogodbi so zapisani samo tisti cilji, ki so recimo temu na željo strank nekakšna prioriteta, zagotovo pa bodo tudi v duhu splošnih določb koalicijske pogodbe, ne nazadnje potreb gospodarstva in delavcev na drugi strani bodo sprejete tudi rešitve, ki morda niso zapisane v tej pogodbi, pa bo ena ali druga stran izkazala interes zadnje, torej se bodo nekatere izmed določb koalicijske pogodbe reševale na takšen način, da se bo reševala situacija na eni in na drugi strani.  Kar se tiče tega priporočila, ki ga je predlagal sklicatelj, pač v naši poslanski skupini menimo, da je popolnoma nepotrebno, koalicijska pogodba je sklenjena. Mi smo zelo dobro razumeli sporočilo gospodarstva. Verjemite mi, da si tudi sami ne želimo v ničemer poslabšati gospodarsko okolje prav zato, ker se zavedamo pač pomena gospodarstva, plačevanja davkov za funkcioniranje države. Na drugi strani se pa prav tako zavedamo, da marsikdo, pa spet ne želim tega posploševati, nosi ta uspeh tako rekoč, govorim o delavcih, na svojih plečih. Jaz predlagam, da Državni zbor takšno mero senzibilnosti, ki jo je izkazal ne nazadnje tudi v današnji razpravi, pa ne nazadnje v razpravi, ki se je odvila zunaj teh prostorov, pa na socialnih omrežjih, obdrži tudi v nadaljevanju. V naši stranki smo seveda prepričani, da smo tudi na tem področju v preteklem mandatu naredili pomemben korak naprej, zakaj bi ga sedaj skušali narediti nazaj, čeprav si verjetno kolegi iz stranke SDS razlagajo po svoje, ampak tu smo pač na različnih stališčih. Zagotovo bomo pa pozorni tudi na ta določila na katera nas vseskozi ali pa predvsem v zadnjem času opozarja gospodarstvo, da bodo implementirana na ta način, da nikomur ne bo treba iti v tujino, nikomur se ne bo poslabšalo kakorkoli poslovanje zaradi nekakšnih ukrepov države, ki bili enostranski. Tore, prepričan sem, da lahko ob vsej tej vnemi, ki smo jo pokazali danes, pa na socialnih omrežjih, poskrbimo, da bodo cilji ene in druge strani zagotovljeni. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Zorčič. Repliko je prosil gospod Pogačnik.
Replika gospodu Zorčiču. Zakaj sem se jaz pač osredotočil tudi na delo prejšnje vlade? Na delo prejšnje vlade sem se osredotočil izključno zaradi izjave, ki jo je dal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, in sicer da se bo delo prejšnje vlade nadaljevalo. In jaz sem prepričan, da delo prejšnje vlade je bilo v škodo gospodarstva. Vam bom pa sedaj navedel tukaj s konkretnimi primeri. V mandatu prejšnje vlade so bile uvedene nove obremenitve državljank in podjetnikov oziroma zvišanje obstoječih obremenitev, in sicer zvišanje davka na dobiček podjetij iz 17 na 19 %. Zvišanje obremenitev kmetov iz naslova katastrskega dohodka. Uveljavitev višje stopnje DDV, ki je bila sprejeta leta 2014 kot začasen protikrizni ukrep, ki ga je vlada Mira Cerarja spremenila v trajni ukrep. To pomeni iz stopnje 20 na 22 in pa nižja stopnja iz 8,5 na 9,5. Zamrznitev usklajevanja dohodninskih olajšav za inflacijo. Uvedba davčnih blagajn. Uvedba vrednotnic s katerimi se je finančna in administrativno obremenilo upravljanje osebnega dopolnilnega dela. Uvedba obvezne registracije koles s pomožnim motorjem. Uvedba dveh novih dajatev za financiranje vladnega projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper, in sicer za takse za pretovor v koprskem pristanišču in pribitek k cestnini za težka tovorna vozila. Uvedba dajatev na odjavljena vozila. Samo nekaj, mogoče sem še katero izpustil. In tukaj me pa sedaj skrbi, ko je državni sekretar rekel, da se bo delo prejšnje vlade nadaljevalo. In jaz sem prepričan, da se bo to delo res nadaljevalo, in sicer s politiko zadolževanja in dodatnih obremenitev davka tako za državljane kot državljanke Republike Slovenije kot gospodarstva.
Hvala lepa, mag. Pogačnik. K besedi se je prijavil še gospod Lep, pa gospod Rajh. Preden pa dam besedo še gospodu Lepu, dajem besedo državni sekretarki mag. Vraničar Erman. Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa za besedo. Najprej kar se tiče koalicijske pogodbe, njene vsebine. Res je pristopi so lahko različni, ampak če pogledate koalicijske pogodbe iz zgodovine samostojne Slovenije za nazaj boste videli, da so vse dajale usmeritve. In za njihovo izvedbo je bilo vedno treba   (nadaljevanje) narediti neke vrste, recimo temu, delovno-akcijski načrt. In kar se tiče davčnega področja, ki je opredeljeno v koalicijski pogodbi, smo se tega akcijskega načrta včeraj, v sodelovanju z vsemi deležniki, tudi lotili. Postavili smo si roke, sprva okvirne in jih bomo v nadaljevanju dograjevali, postavili smo si prioritetna področja dela. In samo na ta način, v konstruktivnem dialogu in s tem, da bomo slišali eden drugega, lahko zagotovimo, da bodo ukrepi, da bodo usmeritve, ki so predvidene v koalicijski pogodbi, izvedene na način, da bodo zagotavljale še naprej stabilno poslovno okolje, pa tudi nadaljevanje javnofinančne konsolidacije. In samo na ta način, po mojem mnenju, lahko tudi nadaljujemo. Zato, da pa bomo lahko delali, pa rabimo seveda tudi nekaj časa. Tako kot sem rekla uvodoma, davčna politika ni samo politika, je tudi ogromno stroke. In ta stroka mora povedati, na kakšen način se posamezna usmeritev lahko uresniči. Ni samo popolna cedularnost na eni strani pa popolna sintetika na drugi strani pri dohodnini, obstaja cela vrsta modalitet. Koliko od vas ve, da so štiri vrste dohodkov, ki se opredeljujejo kot dohodki iz kapitala, in vsak ima svojo posebno logiko in svoj poseben način obremenitve. In te stvari je treba v strokovnem dialogu doreči in pripraviti konkretne predloge. Vsi se zavedamo - in to je tudi včerajšnja razprava pokazala -, da je naša prioriteta prestrukturiranje davčnih bremen v smeri razbremenitve dela, razbremenitve stroškov dela. In to je fokus, na katerem delamo. Zaradi javnofinančne konsolidacije pa potrebujemo ukrepe, ki bodo izravnali tudi prihodkovno stran. In v tem smislu je treba razumeti željo, da nadaljujemo s tem, kar je bilo začeto.  Če omenim to, kar je gospod Pogačnik omenjal. Kar se tiče davka od dohodkov pravnih oseb, gospod Pogačnik pozablja, da je to bil ukrep, ki je bil uveden skupaj s spremembami Zakona o dohodnini, ki je razbremenil plače zaposlenih in samozaposlenih za skupno najmanj 106 milijonov evrov, pravim, najmanj 106 milijonov, zaradi tega, ker je to analiza, temelječa na podlagi preteklih dejanskih izplačanih dohodkov. Zaradi nižje obremenitve je mogoče bilo več zaposlitev, je bilo verjetno celo več nižjih davkov od dohodkov pravnih oseb. Še vedno ne drži - kar se ne strinjava že zadnji dve leti, pa se verjetno še naslednjih deset ne bova -, da je bil višji DDV leta 2013, ne 2014, uveden kot začasni ukrep. Uveden je bil skozi Zakon o izvrševanju proračuna, ampak v nacionalnem reformnem programu je bil opredeljen kot strukturni, torej trajni ukrep. In kaj je naredila Vlada v preteklem mandatu z milijardo in pol dodatnih prihodkov: deficit proračuna je iz 4,9 % BDP spremenila v suficit 0,1 % BDP v lanskem letu. V letošnjem letu je načrt 0,4 za sektor država kot celota in verjamem, da bo ta načrt dosežen, če ne presežen.  Dajatve za drugi tir. Vsi sodobni infrastrukturni projekti, ki se delajo v tem trenutku v Evropi, temeljijo na tem, da jih v pretežni meri financirajo ali sofinancirajo uporabniki teh infrastrukturnih objektov; če jih ne, jih plačujemo iz splošnih davčnih prihodkov.  Naj omenim samo še eno nepravilnost, ki se je v dosedanji razpravi pojavljala - ne mešati efektivnih in nominalnih oziroma statutarnih davčnih stopenj,  (nadaljevanje) ki je bila navedena za Irsko in Slovenijo na področju DDPO-ja, ni primerljiva.  Ampak tudi ni primerno navajati, da je obremenitev dela ali pa davčna obremenitev v Avstriji ugodnejša kot v Sloveniji. Statistični podatki Eurostata oziroma Evropske komisije kažejo za leto 2016, da je skupna davčna obremenitev v Avstriji preko 42 %, v Sloveniji je 36,8 % BDP. In ta je vedno preračunan na nacionalni BDP, kar pomeni, da so to edini podatki, ki so med sabo primerljivi. Če pa gledamo obremenitev dohodkov, in sicer pri zavezancu brez otrok, s povprečno bruto plačo v posamezni državi kot odstotek stroškov dela, potem vam za Avstrijo za leto 2017 lahko povem, da je pri taki povprečni bruto plači njihova dohodninska obremenitev 11,2 %, prispevki za socialno varnost s strani delojemalcev so 14 %, s strani delodajalcev pa 22,2 %. Skupna obremenitev 47,4 %, slovenska skupna obremenitev 42,9. Prosim, ne razpravljati tako pavšalno, ker to izkrivlja dejansko sliko in pošilja resnično napačen signal slovenski in še kakšni drugi javnosti.  In še, kar se tiče prispevkov. Ja, ker smo določili z zakoni, katere pravice iz socialnega varstva nam grejo, smo tudi z zakonom določili višino prispevkov. In ja, tudi prispevki so obvezne dajatve, ampak prispevke plačujeta tako delodajalec kot delojemalec. In del, ki ga plača delojemalec, je del delojemalčeve bruto plače, to ni nekaj, kar je država vzela zase, to je to, kar jaz iz svoje plače prispevam za svoje pokojninsko varstvo in za zdravstveno varstvo, po sistemu solidarnosti, za katerega smo se odločili. In če želimo to spremeniti, lahko, ampak moramo zraven spremeniti tudi sistem socialnega varstva, za katerega smo se kot družba odločili. Ko govorimo o raznoraznih lestvicah, na primer, o lestvici ekonomske svobode, je treba povedati tudi - ja, ne smemo biti zadovoljni z 71. mestom, ampak dve leti nazaj smo bili na 90. mestu. In ne moremo biti na lestvici konkurenčnosti zadovoljni s 37. mestom, ampak dve leti nazaj smo bili veliko slabši. In to je tisto, kar šteje - trend, in s tem trendom je treba nadaljevati. Zaradi tega smo na ministrstvu zelo podrobno analizirali najpomembnejše lestvice konkurenčnosti in pripravili program ukrepov, ki naslavlja tiste točke, kjer smo ravno najbolj nekonkurenčni oziroma kjer odstopamo navzdol. In s tem nameravamo tudi naprej nadaljevati.  Hvala lepa.
/ oglašanje v ozadju/ Hvala lepa gospe državni sekretarki.  Kot razumem, imamo dve repliki. Kdo je bil hitrejši? / smeh/ Gospod Pogačnik, izvolite.
Predsednik, hvala za besedo.  Zdaj, če kdo zavaja, zavajate vi, spoštovana državna sekretarka. Vi govorite o povprečni obdavčitvi, potem jaz predlagam, da vsem tem delavcem migrantom poskušate obrazložiti, zakaj dobivajo dodatne račune za plačilo davka, tisti, ki dela v Avstriji. Ali lahko to pojasnite, predvsem njim.  Spoštovana državna sekretarka, če ste že veliko stvari komentirali, potem predlagam, da komentirate še, zakaj v prejšnji Vladi kot ministrica za finance niste izpolnili več zahtev obrti in podjetništva; jaz mislim, da ste jih izpolnili manj kot 5 %. Spoštovana državna sekretarka, potem predlagam, da komentirate tudi to, zakaj je cena 1.000 litrov kurilnega olja v Celovcu približno 200 evrov nižja kot v Sloveniji. Dajte vse povedat, ne samo dela, ki vam odgovarja.
Hvala lepa. Še nekdo je želel repliko, mislim, da gospod Vrtovec. Izvolite.
Zelo kratko.  Gospa državna sekretarka, dejali ste, naj ne zavajamo. Ampak tudi obratno to velja, zaradi tega, ker ste tu navedli,   (nadaljevanje) glede Avstrije povprečno plačo. Seveda odločitev Avstrije je različno glede na razred oziroma višino plače. Jaz sem vam prej točno navedel v kakšnem primeru pride neto izplen večji v Avstriji - večja kot je plača večji pride neto izplen, odvisno kakšna je plača, višina plače, kateri razred v Avstriji. Tako da bodimo tudi tukaj na tej strani eksaktni in natančni.
V redu.  K besedi se je naslednji prijavil gospod Lep.  Izvolite besedo, gospod Lep.
Hvala, gospod predsednik.  Spoštovani gostje, predstavniki Vlade!  Gospod Meh, predsednik Obrtne zbornice - katere član sem tudi jaz že 35 let - spoštujem to, da ste prišli. Nisem se hotel oglasiti samo sem se vseeno oglasil predvsem iz tega stališča, ker vidim, da mladi imajo neke svoje ideje in to je tudi prav, smo različni, različno razmišljamo tako levo, tako desno ali pa tudi v sredini. Gospodarstveniki razmišljamo zopet po svoje. Jaz sem samo na tej strani pristopil, ker sem se tako odločil, mi je tudi uspelo, da bi zagovarjal dela, da bi zagovarjal znanje, izkušnje. Ena stvar je teorija in pa šolanje, ki je tudi zelo pomembno. Meni se tudi to zdi, da ni prav, da govorimo, da samo eni delajo drugi pa ne. Cel postopek od izobraževanja naprej, od vrtca naprej nas do tega pripelje, da smo, potem lahko to, kar smo. Jaz tudi sedaj izobražujem že 30 let, vsako leto kakšnega vajenca in pripravnika, se pravi, že od takrat vlagamo v tega dijaka in on takrat dobiva znanje in pa izkušnje in pa bom rekel naš skupni denar, ki je pač temu namenjen. Po vsej verjetnosti za male espeje in mala podjetja - kot je bilo povedano - se popolnoma strinja, da so dosti obdavčeni. Tudi jaz bom osebno zagovarjal, da v tej smeri se ne bodo dvigovali davki in prispevki.  Druga stvar so prispevki in davki. Zopet je treba ločiti. Tudi jaz sem bil včasih oziroma sem vedno jezen, ko na koncu leta dobim za doplačati dohodnino, ampak to dobim vsa leta. Zato, ker se mi najprej davek obračunava glede na mojo plačo, ko sem bil takrat podjetnik, potem pa izobraževanje, potem sem bil tudi župan in županova plača in na koncu mi pa dajo vse kot ime kot Lep Jurij. Najprej espe plača in na koncu dobiš davek kot fizična oseba. Iz tega stališča se reče davek na dohodnino, ki jo pač vsi plačujemo in zato je prav, da tisti, ki več imamo ali pa več imajo tudi za to več plačajo. Jaz nimam tega problema.  Kar se pa tiče same sociale. Brez gospodarstva ne bilo recimo ne kulture, ne športa… Veste, da obrtniki in podjetniki financiramo ogromno tega. V moji zgodovini brez teh malih firm in teh malih obrtnih zbornic se marsikaj ne bi dogajalo. Razvijemo petje, kulturo, izobraževanje. Obrtna zbornica je vsa leta 37 let podpira recimo kulturo. Mi moramo res to jemati kot neko kompletno stvar, ki bo nam v prihodnosti dala neke nove rezultate. Ena zgodba je koalicijska pogodba, ki je zapisana in sedaj že vsi vidijo, da je vse slabo. Tudi marsikaj / nerazumljivo/ v tej pogodbi meni ni všeč, ampak mi smo različni in različno razmišljamo. Naj je več saj ni samo eden človek jaz ali pa on. Smo poslanci, ki imamo nekaj pameti / nerazumljivo/ in tudi prav je, da opozicija ta sestanek sedaj sklicala. Ni nič narobe, ker se pač o tem sploh pogovarjamo, to je ena osnovna točka, s katero bi lahko rekel, da v prihodnosti, če bomo imeli vsi dobro namene ne slabe, eni pa imajo slabe namene in hočejo, da se levo desno pogovarjamo in iz tega ne bo nič. Odgovornost koalicije je ta, da poslušamo izpeljati to, kar boste zadali. Za mene je pa tudi pomembno, da gospodarstvo ostane tako obremenjen kot je. So pa nekateri - mogoče boste vedeli - pred leti nazaj leta 1990, 1995 je država dala posameznim firmam oprostitev davka za prispevke tudi to je bilo, ampak sedaj je bil namen države, da obstanejo delovna mesta, se pravi, da so tudi taki postopki bili. Iz tega stališča bi vam pač povedal, da mi verjemite, da če bodo taki zakon, da se bom jaz z vsemi štirimi boril, da ne bo, vsekakor pa bom poslušal biti pošten do vse, realen do vseh in tudi to, da vemo, da smo socialna država - iz tega moramo izhajati. Neke ukrepe, ki jih ena stran pač tako zagovarja morate jemati z rezervo. Se pravi, kar iz tega nastane bo nastal neki izdelek, ki bo rekel, da bo za našo družbo sprejemljiv. Tudi to me včasih moti, mi se primerjamo z Evropo, z Avstrijci mi smo Slovenci. Slovenci imamo svoje navade, svoje zgodbo, ki smo v nekih stvareh specifični. Jaz živim ob meji, tam dosti ljudi dela v Avstriji tako, da tudi to poznam, ampak dejstvo je v tem, da za našo državo to ni tako slabo, ker pač gor delajo tudi trošijo. To so vse te stvari,   ki jih moramo vzeti v obzir. Tako da, jaz sem zdaj pač nekaj navrgel zato, ker sem želel povedati, da ni vse tako črno, in da je samo gospodarstvo brez izobraževanja brez šolstva, javne uprave tudi ne gre, tako da moramo vedeti od kod vse izvira, od vrtca naprej do, / nerazumljivo/ blizu penzije, tudi zdaj bomo dobili nekaj za nazaj. Tako da, naša naloga je, da se v to stranko Desus šel, da se bom prijel za minulo delo, ki smo ga ustvarili, in da bomo s tem minulim delom lahko normalno živeli. Tudi zato mogoče zdaj predsednik, bomo mi poskušali zagovarjati to tezo, da bodo lahko tudi upokojenci še naprej delali. Vemo, da nimamo delovne sile, da nimamo stroke, nimamo mizarjev, šlosarjev, skratka, pa ne smejo delati. To je tudi država, bi morala v tej smeri delati, da lahko človek, če želi, če je zdrav, dela naprej in ob tem, da plačuje prispevke, tako vse normalno, pa da mu zaradi tega ne gre pokojnina, ni nič.  Hvala.
Hvala lepa gospod Lep.  Besedo dajem gospodu Rajhu. Izvolite besedo.
Lep pozdrav vsem skupaj!  Najprej bi želel izpostaviti dvoje, ker mislim, da se to premalo izpostavlja. Vemo, da je dobiček podjetij rezultat dvig deležnikov, delavcev kot lastnika dela in delodajalca, torej kapitalistov kot lastnikov kapitala. Zato mora biti tudi ta sad pravično razdeljen med oba deležnika.  Drugo zadevo pa bi rad, bistveno opažanje, da me veseli, da so predstavniki tržnega dela gospodarstva ugotovili oziroma tudi danes potrdili za to mizo, da leta 2008 niso bili pripravljeni ustrezno na krizo, ki nas je čakala, in da je bil program Vlade, ki ga danes tukaj vidite in večkrat citirate, prepoznan kot aciklični, torej taki, ki bo zagotavljal trajno in vzdržno gospodarsko rast tudi v prihodnje.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Rajh.  Za besedo je prosil gospod Rosec. Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Zdaj, če se nekje vrnem, pred nastopom tega mandata sem bil 15 let v gospodarstvu. Pa zdaj, če bi jaz prešel nekje na mesto teh predsednikov, bi bil mogoče še malo zaskrbljen. Namreč dejstvo je, da so tudi na vseh teh hearingih, tudi za oba ministra za gospodarstvo kot za finance, zagovarjala predvidljivo okolje, pa da se ve kako je, kaj pričakujemo, stabilno, predvidljivo okolje, tudi oba sekretarja to zagovarjata, ampak ko smo prebrali mogoče najbolj ta koalicijski sporazum v opoziciji in pa gospodarstvu pa ugotavljamo, da ta koalicijski sporazum tega ne prenaša in ne zagotavlja in mislim, da tudi gospodarstvo ni prišlo sem zaradi tega, ker pač ne verjame oziroma, če bi ugotovilo, da to zagotavlja neko stabilno okolje, ampak da bi šlo zaradi tega, da bi opozorilo na to, pa mislim, da danes bodo odšli nič kaj pomirjeni kot pa ko so prišli, vsaj jaz imam tak občutek, če se postavim na njihovo stran. Namreč niso dobili nobenega zagotovila, da bo kaj boljše, kdaj bo boljše, izvajajo se neki akcijski načrti, nekaj je v pripravi, se pravi, vsaka rešitev oziroma tudi neke rešitve se lahko pridobijo na različne načine na različno dolžino časa, ampak ko to v realnem gospodarstvu, ko so potrebne neke jasne usmeritve, pa da se točno ve kdaj kaj zapade oziroma kdaj se bo kaj zgodilo, potem tega danes niso izvedeli oziroma ga tudi še nekaj časa ne bodo izvedeli. Ker ko sem gospo, prej, ministrico, sekretarko zastopil oziroma ali sem pravilno razumel, da je potreben čas in za pripravo vseh teh izračunov pa tega, pa saj ne boste zamenjali pol finančnega ministrstva. Saj tam sta samo nova dva sekretarja pa en minister, vse ostale pa, malo čudno.   Pa še nekaj je bilo, tudi na hearingu pri gospodu Bertonclju, malo smo ga povprašali. Ali je on oblikoval pri koalicijskem sporazumu? Odgovor je bil izredno ne. potem me pa zanima, kdo je pa sploh to oblikoval, ta koalicijski sporazum s strani finančnega ministrstva.  Hvala.
Hvala lepa gospod Rosec.  Predhodno je bila želja, ker vidim, da gre razprava proti koncu, še na strani naših gostov za dopolnitev samega mnenja. Preden dam besedo še državnemu sekretarju, izvolite besedo gospod Meh se opravičujem, ali lahko priključite…
Branko Meh
Odgovoril bi gospodu Mescu, ker je prej poudaril, da pač smo zgolj izpostavili, da smo mi najbolj pomembno gospodarstvo. Pomembno je tako gospodarstvo, tako kot javni sektor. Tudi izpostavili smo gospodarstveniki, da si želimo, da so delavci dobro plačani, ne po minimalni plači. Drugo kar je, vaš kolega, ko je izjavil tisto, ko govorite, da je bila to provokacija, jaz mislim, da tisti moment, ko je nekdo izvoljen za poslanca je postal javna osebnost in se mora obnašati tako v hramu demokracije, tako kot izven mu ni več, mislim, pisano na kožo, da lahko razbija kozarce, da lahko…, ampak se mora primerno vesti, tako da se lahko zgledujejo ljudje po njem. Mislim, da je to bistveno. In tudi mora vedeti kaj piše. Ni to sedaj, da je pač bila provokacija. Ljudje, kateri so na tem mestu, se morajo obnašati drugače. Tudi meni kot predsedniku Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ni dovoljeno vse, kar mi je bilo prej dovoljeno. Moram vedeti kje sem, kako se obnašati, ne smem se ga napiti, ne smem pisati karkoli. Tako tudi pričakujem od poslancev Državnega zbora. to je eno.  Drugo pa, ko poslušam sedaj okoli teh davkov, samo to sem hotel reči, da enostavno ne vem, da sedaj koalicija teh petih strank, ko je govorila, da nižje prispevke, nižje davke, da je dejansko videla kaj potrebuje Slovenija za gospodarsko rast. Verjetno je tavala v slepi ulici in sedaj ste ji vi pokazali pravo pot kje gre in da je treba davke in vse prispevke znižati. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Meh. Besedo je želel še državni sekretar, pa bomo potem še vam dali besedo. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa. Samo dve pojasnili. Najprej glede nadaljevanja dela iz prejšnje vlade. Nisem predsednik te vlade, da bi jaz govoril v imenu celotne vlade. Izvzeli ste iz konteksta moje misli, ki so šle predvsem v smeri delovanja, seveda, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v kontekstu, poglejte si to za nazaj, pa boste videli, da je bilo tako mišljeno, v kontekstu kontaktiranja, dialoga z različnimi predstavniki delodajalcev pri sprejemanju določenih ukrepov, ki so v naši pristojnosti. Ampak kot izkušen politik seveda znate izvzeti takšne stvari iz konteksta in jih seveda tudi spretno izkoristiti tako kot ne nazadnje vam gre tudi piar. To je prvo. Drugo še pojasnilo tudi predzadnjemu govorniku glede tega kdo je na Ministrstvu za finance oblikoval koalicijsko pogodbo. Tudi nas so vprašali na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo podobno. Koalicijsko pogodbo oblikujejo stranke, ne ljudje po ministrstvih. Samo v pojasnilo.  Sicer pa dovolite mi samo, da se na eno stvar za zaključek dotaknem ob vsej razpravi, ki smo jo slišali danes. Še enkrat poudarjam, nič narobe, prav je, da se pogovarjamo, prav je, da izmenjamo mnenja in jaz verjamem, da bo v prihodnjih mesecih, letih, seveda, še kakšna takšna razprava koristila. V bistvu sva oba s kolegico, državno sekretarko, nekaj dobrih idej tudi dobila in bomo to seveda upoštevali.  Sicer pa bi takole rekel, ker je bilo omenjeno nekaj provokacij danes, tudi ta moja desnica, levica je bila bolj provokacija, ker verjamem, da oboji zagovarjate tako pravice delavcev in zadovoljnega delavca kot seveda tudi to, da gospodarstvo do neke mere poganja našo Slovenijo. To je provokacija kot ne, nekateri ste pač padli, nekateri ne.  Ampak rečeno je bilo tudi glede nacionalizacije gospodarstva in izjave enega izmed poslancev Levice. Poglejte, res sem imel kar nekaj stikov tudi sedaj v zadnjih tednih z veleposlaniki in nihče me ni vprašal, da ne bo mišljeno, da pa sedaj vsi kar zaskrbljeno gledajo in čakajo kaj bo v Sloveniji, nihče me ni vprašal, ker mislim, da ni nihče res to vzel, tudi tej so doumeli to kot, se pravi provokacijo. Sem pa z veliko pozornostjo in tudi zadovoljstvom skrbno prisluhnil dragemu prijatelju japonskemu veleposlaniku Fukudi v včerajšnjem nagovoru ob tem, ko smo podpisali drugo fazo pomembnega projekta s področja energetike Nedo za Slovenijo, ki pravzaprav zaključuje mandat, triletni mandat v Sloveniji. In v čustvenem nagovoru je povedal, da se niti ne zavedamo kakšno srečo in prednost imamo v tem, da imamo številne izobražene ljudi, da smo visoko razgledani, izobraženi, da imamo številne strokovnjake na mnogih področjih. In da je pravzaprav to tisto, kar pri nas v Sloveniji občudujejo tujci. In tisto, kar pravzaprav niti sami ne znamo ceniti in vrednotiti. In mislim, da bi večkrat morali pravzaprav poslušati tujce, ki imajo kaj za povedati o Sloveniji, pa bi sigurno imeli boljšo samopodobo o sebi. Zakaj izpostavljam japonskega veleposlanika? Zato, ker sem z njim v zadnjih teh treh letih res odlično deloval na področju tujih investicij. In nekdo, ki je pomagal pri tem, da smo res dobili dve pomembni japonski investiciji ali pa, da imamo tudi ta pomemben projekt Nedo v Sloveniji, potem že ve kaj govori. Toliko o tem. Pa bi se ob tem dotaknil samo še tega, kar nekajkrat je bilo izrečeno in precej govora namenjenega spet, se pravi, odlivov mladih predvsem iz Slovenije. Poglejte, naredili smo na ministrstvu analizo podatkov statističnega urada, in sicer za leto 2016, ampak tudi tukaj je ta podoben trend, predvsem tistih z višjo in visoko izobrazbo. Kaj se je pokazalo? Da je približno enako število, celo nekaj več jih je prišlo v Slovenijo kot jih je odšlo iz Slovenije, mladi, torej z visoko, višjo izobrazbo. Kaj nam to govori? Govori nam, seveda, da je Slovenija del globalnega sveta, kjer se dogajajo spremembe v gospodarstvu, kjer se razvijajo nove panoge, kjer mogoče nimamo v Sloveniji takšnih podjetij, pa se selijo, hkrati imamo v Sloveniji tudi gospoda Akrapoviča, ki je svetovni lider v določeni niši, pa prihajajo k njem iz tujine. To se dogaja v Sloveniji. In prosim, dajmo tudi to imeti pred očmi o, seveda, tako imenovani brain-drainu oziroma kar počez in na dolgo o izsiljevanju. Govorim še enkrat, poudarjam, o mladih visoko izobraženih kadrih.  Še za konec ta primerjava z Goranom Dragićem, poglejte, tudi Goran Dragić nastopa v NBA. Če bi pač v Sloveniji v kakšnem klubu, pač, bi bil njegov prihodek precej manjši, tudi ne bi imel verjetno takšnih priložnosti, da se razvije do te mere dokler se je. Tudi to je omejitev, ki izhaja iz Slovenije kot take, iz velikosti trga, prenašam sedaj to analogijo v gospodarstvo. Imamo nekaj res vrhunskih zvezd, ampak na nekaterih področjih pač enostavno moramo gledati globalno. In zato seveda to ni takšna katastrofa. Predvsem je pomembno, da Goran Dragić pride pa igra za reprezentanco ali pa je. In predvsem je pomembno, da tiste ljudi mlade izobražene, ki odhajajo v tujino v perspektivi, da jih imamo na očeh in da jih poskušamo na takšen ali drugačen način privabiti slej ko prej nazaj v Slovenijo, ker to nas lahko samo še oplemeniti. Hvala.
Se zahvaljujem državnemu sekretarju Cantaruttiju in kot predvidevam zaključno misel dajem še možnost za dopolnitve mnenja na kratko gospodu Novkoviću. Izvolite.
Goran Novković
Najlepša hvala. Mogoče samo zadnja misel s strani Kluba slovenskih podjetnikov, mi si ne želimo politizacije te teme. Mi si želimo, da gradimo dialog na zaupanju in na stroki, zaradi tega, ker samo tako bomo daleč prišli. Ne želimo si graditi prihodnosti Slovenije na, pa vem, da je bilo dobro mišljeno gospod Zorčič, na uravnoteženju, samo na uravnoteženju interesov, ampak si želimo delati tudi razvojni preboj. Brez tega, če ne bomo tudi na to gledali strokovno, kako bomo s katerimi ukrepi, bomo dosegli razvojni preboj bomo tam capljali kot sedaj.  Kar se tiče stroke se ne bom veliko dotikal, mislim, da je to stvar dialoga in predvsem ne samo socialnega, ampak strokovnega dialoga.  Kar se pa tiče zaupanja pa mogoče, pa gospod Mesec ne mi zameriti, ne želim polemizirati, ampak se bom postavil v kožo, kako sem jaz dojemal sedaj ta vaš ekspoze, pa samo v dobri meri. Ko ste name replicirali ste rekli, da edino poveličujemo, da so zaslužni podjetniki. Jaz sem šel enkrat prebrati to, kar sem danes rekel, nisem zasledil, ne vem, kako ste vi vsi ostali gledali na to, ampak nisem zasledil, da bi kaj takega rekel. Še poudaril sem »skupaj s sodelavci je Igor Akrapovič to naredil«. Hočem povedati, danes je samo to, da v ekipi, ki je, če ne bi imeli Gorana Dragića pa Luke Dončića ne bi bili evropski prvaki, če bi imeli povprečne igralce, recimo, v reprezentanci. Samo to hočem povedati, nič drugega. Nekateri ljudje imajo pač več znanja, več strasti, več mogoče organizacijske sposobnosti in prav je, da jih včasih tudi poslušamo, da vidimo kje oni vidijo na trgih priložnosti, da so bolj konkurenčni. Nič drugega.  Drugo, kar je bilo rečeno, vlaka iz Gospodarske zbornice, jaz nisem bil na Gospodarski zbornici, ki bi bil ta vlakec. In se ne strinjam z njim. Nikdar nisem rekel, da je samo gospodarstvo tisto, ki vleče. Je pa res, da večina ima večji delež davkov plačuje prihaja iz podjetja, gospodarstva, ampak prihaja tudi iz javnega sektorja. Mi bi še radi imeli, da bi tudi tako kot gospodarstvo tudi javni sektor izboljšali. Je pa res, da sem bil na Gospodarski zbornici let 2013 takrat, ko so nekateri tajkuni in tajkunstva je bilo ena največjih kriminalnih zgodb v tej državi, ko smo takrat javno rekli s tisto ekipo, da to kar se je zgodilo ni prav, daleč od tega, da je treba kaznovati in pa tudi razlastniniti vse tiste, ki niso več ekonomski lastniki, ki so, po domače povedano, tako zafurali podjetja in veliko je bilo teh tajkunov, da je treba preko insolvenčnih postopkov to narediti in hkrati, mogoče še to, nisem samo 2013 to delal. Od druge polovice 90. let do 2012 sem v novinarskih vodah skupaj z mnogimi novinarji razkrival delniška parkirišča, ki so bila osnova za tajkunske zgodbe in tajkunske zgodbe same, pa so bile različne oblasti. In kot ste vi dali tisto izjavo na Tarči, kjer sem bil tudi jaz eden od tistih, ki menimo podobno kot Akrapovič v tistem primeru, da je to nevarno, pa kdo drug, in ste rekli, da smo mi podobni tistim, ki so takrat ploskali menedžerjem, ki so prevzemali brez garancij državna podjetja sem se počutil kot da ste me dali v drug tabor. V tisti tabor proti kateremu sem se boril non stop. In želimo, ne samo ko gre za stigmatizacijo in sovražni govor, želimo si v bistvu dialoga, ki bi temeljil na spodobnem dialogu med nami, na strokovnem dialogu in predvsem na razvojnem preboju. Vas sem poslušal, mi smo, se absolutno strinjam, tudi delavcem moramo dati nekaj več od tega, če je poslovanje uspešno. In mi smo že nekaj časa zagovarjali tezo, da če je 25 % obdavčitev lastnikov naj bo 25 % obdavčitev 13. in 14. plače zaradi tega, kar za nagrajevanje iz uspešnosti poslovanja. Ne moremo pa enačiti obdavčitve pri delu in obdavčitve pri kapitalu, ker v svetu je pač tako, da je kapital plaha ptica, je to čisto normalno, da potem seveda ne more biti enake obdavčitve, ker drugače ne bomo imeli investicij.  In samo zadnja misel, če smem, prosil bi vas vse, dajmo imeti v mislih kaj je ključna zgodba Slovenije. Ključna zgodba v Sloveniji je v tem trenutku, kako bomo ustvarili več delovnih mest kot jih imamo, da bo to breme manjše in več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Vsi ukrepi bi morali temu slediti. In strokovno, še enkrat apel, dajmo jih vsi dodelati skupaj v dialogu in pojdimo v tej smeri. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Novković tudi za tak zaključek. Sprašujem, kolegice in kolegi, ali želi še kdo razpravljati v zvezi s 1. točko predloga priporočila? / oglašanje iz klopi/ Torej, v kolikor ni nikogar več, ki bi rad razpravljal na tej točki z razpravo zaključujem.  Prehajamo na glasovanje o 1. točki predloga / medsebojno pogovarjanje/ priporočila. Dajem besedo gospe Suzani Lep Šimenko v vlogi predlagateljice. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. V bistvu bom kratka. Jaz mislim, da danes vsi predstavniki gospodarstva na nek način niso slišali tega, kar bi si želeli. Slišali smo veliko stvari, ki so že bile slišane v preteklosti. Več kot očitno si še vedno niste na jasnem okoli tega, ali boste koalicijsko pogodbo izvrševali ali ne. Če eni jemljejo resno in pravijo, da jo bodo izvrševali, pa rečejo drugi, da pač da so to zgolj neki usmeritveni ukrepi in da pač je razprava sedaj o teh ukrepih pač malo prehitro, da bi morali o tem razpravljati takrat, ko bodo komaj na mizi. Ampak takrat bo o tem razpravljati že bistveno prepozno. Jaz mislim, da je prav, da se o tem razpravlja danes. Mislim, da je prav, da smo prisluhnili predstavnikom slovenskega gospodarstva. Več mora biti takšnih, bom rekla, diskusij in izmenjave mnenj. Je pa seveda prav, da ne samo da razpravljamo, pa na nek način sedimo za isto mizo, je tudi prav včasih, da se slišimo. Velikokrat slišim pritrdilne stavke tudi s strani koalicije, ampak na koncu, ko se pa o nekih stvareh glasuje se pa seveda glasuje spet po nekem popolnoma drugem ključu. In to je tisto, kar je absolutno v tem Državnem zboru pa prav zaskrbljujoče. Jaz resnično apeliram na vas, dajte razmisliti. Koalicijska pogodba več kot očitno ni nekaj, kar ne bi mogli spremeniti, ker eni pač je niti ne jemljejo tako resno. Gospodarstveniki so voljni pri tem pomagati. To lahko naredite tudi sedaj, mislim, tekom naslednjih dni. In jo uskladite dejansko na način, da ne bo škodovala slovenskemu gospodarstvu.  Kar se pa tiče izjav Levice, kakorkoli, smo funkcionarji, smo poslanci in določene popolnoma neumestne izjave, pa če tudi gre to za socialna omrežja so seveda popolnoma odveč   in je absolutno razumljivo, da pri gospodarstvenikih tudi na nek način se na to odzovejo in so reakcije takšne kakršne so pa tudi bile v tem primeru. Tako, da ponovno apeliram na vas, spoštovani poslanci, razmislite kako boste glasovali o priporočilih. Mislim, da so priporočila na mestu, in da še stvari niso zamujene, tako da razmišljajte s svojo glavo.  Hvala.
Hvala lepa tudi gospe predlagateljici. Strinjam se, vsi smo zavezani, torej javne osebe in tudi moramo paziti kakšne izjave dajemo in kaj pišemo.  Prehajamo na glasovanje o 1. točki predlogi priporočila. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov) Kdo je proti? (10 članov)  Ugotavljam, da 1. točka ni bila sprejeta.  V razpravo dajem v nadaljevanju 2. točko predloga priporočila in sprašujem ali želi o tej točki kdo razpravljati? V kolikor nimamo nikogar, ki bi želel razpravljati, z razpravo tudi zaključujem in prehajamo na glasovanje o 2. točki predloga priporočila. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov) Kdo je proti? (9 članov)  Ugotavljam, da tudi 2. točka ni bila sprejeta.  Ker deli predloga oziroma oba predloga priporočila nista bila sprejeta, na podlagi - lahko prosim za pozornost, hvala - torej na… Še enkrat od začetka bom prebral.  Ker deli predloga priporočila niso bili sprejeti, na podlagi razlage komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. decembra 2009 ugotavljam, da je obravnava predloga priporočila na matičnem delovnem telesu končana. S tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga priporočila na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo ugotovitev vključil in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.  Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora in predlagam, da sem kot predsednik to jaz. Ima kdo kakšen pridržek glede tega? (Ne.) Hvala lepa.  S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda in se vsem prisotnim, tudi gostom, ki ste si vzeli čas, lepo zahvaljujem.  Obenem naj opozorim - hvala lepa in lepo pozdrav - naj opozorim tudi na to, da prehajamo na obravnavo 2. in potem tudi 3. točke dnevnega reda, tako da prosim, da ohranimo sklepčnost na sami seji.  Prehajamo na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE, ŠT. 469/2009 O DODATNEM VARSTVENEM CERTIFIKATU ZA ZDRAVILA.  Predlagatelj stališča Republike Slovenije za to in naslednjo točko je Vlada. Odbor je matično delovno telo za obravnavo te in naslednje točke, ki jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.  Predstavnika Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev predloga stališča in besedo dajem državnemu sekretarju mag. Alešu Cantaruttiju. Izvolite, beseda je vaša.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa spoštovani predsednik.  S predlogom uredbe, ki ga je objavila Evropska komisija konec maja letos, se spreminja že omenjena uredba v dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila. V okviru delovne skupine   (nadaljevanje) pri Svetu Evropske unije že poteka obravnava predloga uredbe.  Predlog uredbe se nanaša na dodatni varstveni certifikat, ki je ena izmed pravic industrijske lastnine. S to pravico se namreč po izteku patenta za največ pet let oziroma v primeru zdravil za pediatrično uporabo še za dodatnega pol leta podaljša varstvo za učinkovino zdravila. Dodatni varstveni certifikat daje enake pravice, kot jih daje patent. Med drugim je prepovedano, da se brez dovoljenja imetnika dodatnega varstvenega certifikata izdela proizvod, za katerega je podeljen dodatni varstveni certifikat. Proizvajalci generičnih in podobnih bioloških zdravil zato v Evropski uniji v času trajanja dodatnega certifikata ne smejo izdelovati proizvodov, ki so varovani z dodatnim varstvenim certifikatom, niti če bi bila zdravila namenjena za izvoz na trge izven Evropske unije.  Predlog spremembe uredbe uvaja ciljno usmerjeno izjemo od pravic, ki jih daje dodatni varstveni certifikat. Izjema bo omogočila proizvajalcem generičnih in podobnih bioloških zdravil, da v Evropski uniji v času veljavnosti omenjenega certifikata naredijo generična ali podobna biološka zdravila, če bodo ta namenjena izključno za izvoz na trge izven Evropske unije, kjer je varstvo potekalo ali ni nikoli obstajalo. Tako se bo proizvajalcem generičnih in podobnih bioloških zdravil v Evropski uniji omogočil enak konkurenčni položaj, kot ga imajo proizvajalci teh zdravil na trgih izven EU.  Ministrstvo je predlog uredbe posredovalo v mnenje deležnikom. Pri pripravi stališča smo skrbno preučili odzive proizvajalcev inovativnih zdravil ter proizvajalcev generičnih in podobnih bioloških zdravil.  Predlog stališča Republike Slovenije. V načelu podpira predlog uredbe in uvedbo omenjene izjeme pravic iz dodatnega varstvenega certifikata, ker bo to, prvič, izboljšalo konkurenčni položaj proizvajalcev generičnih in podobnih bioloških zdravil s proizvodnjo v EU, omogočilo ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest v Evropski uniji ter ne nazadnje omogočilo boljšo preskrbo s cenovno dostopnimi zdravili po prenehanju varstva, saj bodo imela podjetja že vzpostavljene proizvodne zmogljivosti. Predlagamo torej, da se Republika Slovenija zavzame za uravnotežen pristop, saj je treba omogočiti ustrezen razvoj celotni farmacevtski industriji, tako proizvajalcem inovativnih zdravil kot proizvajalcem generičnih in podobnih bioloških zdravil. Predlagamo tudi, da se Republika Slovenija zavzema za rešitve, ki bodo omogočile, da se lahko že v času trajanja dodatnega varstvenega certifikata proizvedejo izdelki, ki so v državi članici Evropske unije varovani z dodatnim varstvenim certifikatom za zdravila, in sicer tako za namene izvoza na trge, kjer ti izdelki niso varovani s patentom, ali dodatnim varstvenim certifikatom, kot za namene omogočanja čim hitrejšega vstopa izdelka na trg po prenehanju dodatnega varstvenega certifikata v državi članici EU. Menimo, da se je treba zavzeti za to, da se z novo izjemo ne poseže prekomerno v pravice imetnikov dodatnega varstvenega certifikata v času trajanja te pravice. Republika Slovenija ne nasprotuje temu, da se določijo ustrezni ukrepi, ki bodo preprečevali vstop izdelkov, narejenih v obsegu nove izjeme, na trg države članice Evropske unije v času trajanja dodatnega varstvenega certifikata, saj je treba preprečiti zlorabo izjeme. Menimo tudi, da je treba omogočiti čim bolj enostavno uporabo izjeme brez nepotrebnih obremenitev proizvajalcev ali poseganj v njihove legitimne interese in s čim manjšimi novimi obveznostmi pristojnih nacionalnih organov. Glede začetka uporabe sprememb uredbe se bomo zavzemali za določitev takšnega začetka uporabe uredbe, ki bo proizvajalcem zdravil in pristojnim nacionalnim organom omogočil pravočasno prilagoditev na izvajanje uredbe.  Predlagamo, da sprejmete predlagano stališče Republike Slovenije. Hvala.
Najlepša hvala državnemu sekretarju mag. Cantaruttiju.  Odpiram razpravo o točki, ki jo imamo na dnevnem redu. Luka Mesec, izvolite besedo.
Hvala. Jaz bi imel samo vprašanje. Če vas pravilno razumem, je varstveni certifikat certifikat, ki ga po poteku patenta pridobi farmacevtsko podjetje, zato da lahko proizvaja generična zdravila. In ta generična zdravila, dokler velja, se pravi, teh pet let, ta varstveni certifikat, lahko izvažajo samo na trge znotraj EU, ne pa na trge tretjih držav. Mislim, zanima me smisel tega, no, če lahko malo bolje pojasnite, kaj je smisel oziroma v čem je problem, zakaj ta ukrep.
Hvala lepa. Če ni drugih vprašanj, bomo dali kar besedo vladni strani za   (nadaljevanje) za ustrezna pojasnila. Izvolite.
Mojca Pečar
Hvala za besedo. (Mojca Pečar, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.) V času trajanja dodatnega varstvenega certifikata je izdelek varovan enako, kot da bi bil pod patentom. In to pomeni, da se tega izdelka sploh ne sme izdelati. V Evropski uniji oziroma državah članicah Evropske unije, kjer je izdelek pod patentom ali pod dodatnim varstvenim certifikatom se takega zdravila ne sme izdelati. Zdaj se pa dogajajo razlike na globalni ravni, da nekatere države ne poznajo takega varstva. To, da dajemo v Evropski uniji spodbude farmacevtski industriji in dodatno varstvo še za pet let, plus še 6 mesecev za zdravila, ki so bila preizkušena za pediatrično uporabo, je dobro za proizvajalce inovativnih zdravil, ker vlagajo več v raziskave in razvoj za izdelavo novih zdravil. Proizvajalci generičnih zdravil, se pravi, takih, ki imajo v bistvu enako učinkovino, ampak je potem še kakšna primes ali pa kaj drugega, malo drugačna, pa v času patenta in dodatnega varstvenega certifikata tega ne smejo narediti. Ne smejo imeti proizvodne linije, lahko delajo raziskave in se pripravljajo na to, da ko bo poteklo varstvo, se pravi, recimo, po 25 letih in pol, bodo lahko začeli izdelovati šele zdravilo; se pravi, šele takrat bodo vzpostavili proizvodne zmogljivosti. Ker v državah izven Evropske unije ne poznajo tako dolgega trajanja, so proizvajalci generičnih zdravil, ki imajo proizvodnjo v Evropski uniji, v slabšem položaju kot proizvajalci generičnih zdravil izven Evropske unije. In v bistvu te predlagane rešitve merijo na to, da bi se proizvajalcem generičnih zdravil v Evropski uniji omogočilo izdelati te izdelke, zdravila, zato da jih izvozijo ven, na zunanje trge. Se pravi, proizvajalcem inovativnih zdravil se v načelu na ravni Evropske unije ne bi smel spremeniti položaj, bodo pa seveda imeli večjo konkurenco, takoj ko bo njihovo varstvo prenehalo, ker bodo proizvajalci generičnih zdravil že vedeli, kako je treba izdelati to zdravilo. To pa bo imelo potem še tudi učinek, da bodo v Evropski uniji hitreje prišla na trg še ta generična zdravila in podobna biološka zdravila. In to bo v načelu izboljšalo preskrbo trga z zdravili, hkrati pa proizvajalcem generičnih zdravil omogočilo, da na drugih trgih izven Evropske unije konkurirajo z drugimi proizvajalci zdravil. Ker danes imajo v bistvu možnost samo to, da preselijo celotno proizvodnjo na trge izven Evropske unije in se preselijo, na primer, v Indijo in imajo izdelavo zdravila tam. Ta predlog pa meri na to, da bi lahko, recimo, Krka, d.d., ki je tudi proizvajalec generičnih zdravil, v Sloveniji izdelala to zdravilo in ga potem ustrezno označila, zato da pač ne bi prišlo na trg v Evropski uniji, in bi ga potem izvozila, recimo, v Kanado ali pa ZDA in ga tam prodajala. Temu je to namenjeno. In menimo, da je treba zagotoviti razvoj celotne farmacevtske industrije in da ta predlog prinaša resda majhne posege v interese proizvajalcev inovativnih zdravil, ampak koristi, za katere Evropska komisija zdaj po prvih ocenah domneva, bi pa morale biti bistveno večje, tako za proizvajalce generičnih zdravil, za ohranjanje delovnih mest v Evropski uniji, morda tudi za vzpostavljanje novih delovnih mest, skratka, vsaj možnost, da ostane proizvodnja tukaj, v Evropski uniji, ne da se seli na trge izven Evropske unije. Hkrati pa ta javno-zdravstveni učinek, boljša preskrba z zdravili in tudi bistveno hitreje po izteku trajanja varstva.  Hvala.
Hvala lepa za izčrpno pojasnilo, gospa Pečar.   OK. Gospod Mesec, izvolite.
Se pravi, na trgu, znotraj EU bo pa še zmeraj veljala obstoječa ureditev. Zakaj se ne izvzame še tega. To je moje vprašanje.
Izvolite besedo.
Mojca Pečar
Hvala.  Na trgu Evropske unije imamo situacijo, da imamo enotno ureditev kar se tiče dodatnega varstvenega certifikata, vendar so te pravice nacionalne narave, se pravi, ko nekdo želi pridobiti to pravico, pride v Slovenijo na urad RS za intelektualno lastnino, vloži prijavo in dobi pravico samo v Sloveniji. Ni nekega unitarnega dodatnega varstvenega certifikata. O tem se razmišlja, da bi se vzpostavil morda kdaj kasneje, ampak to pomeni, da znotraj Evropske unije je odvisno od tega v katero državo članico gre proizvajalec zdravila po dovoljenje za promet z zdravilom in potem tudi za dodatni varstveni certifikat. Ampak v načelu ta predlog uredbe ne želi spreminjati ureditve v Evropski uniji, ker se želi ohraniti raziskave in razvoj tudi tukaj. Sicer, če bi se prekomerno poseglo v interese proizvajalca inovativnih zdravil, potem teh zdravil ne bi bilo več, ampak tudi generična industrija ne bi potem morala izdelovati generičnih zdravil ali pa podobnih bioloških, ker najprej potrebujemo inovativna zdravila, generična industrija pa podobno biološka zdravila so pa zdaj tudi v velikem porastu in je dobro, da bi se proizvajalcem zdravil v Evropski uniji omogočilo, da lahko konkurirajo na trgih izven EU.
Hvala lepa gospa Pečar.  V kolikor nimamo več želje po razpravi, razpravo tudi zaključujem.  Ker k predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev, dajem v razpravo in na glasovanje naslednji predlog menja:  »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe, št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila, EPA 131-VIII, EU-U 873, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve EU, da predlog stališča sprejme.« Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, je mnenje sprejet.  Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora. Glede na to, da sem član odbora za zadeve EU, predlagam da sem to jaz. V kolikor nimate zadržkov, je to to. S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda in prehajamo na obravnavo 3. točke dnevnega reda. Hvala lepa.  Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij vključno z malimi in srednjimi podjetji in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb… Ali preberem… Bo šlo vseeno v zapisnik, ker jih je veliko.  K tej točki so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in pa statistični urad Republike Slovenije. Predstavnika Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev predloga stališča in zato dajem besedo državnemu sekretarju na ministrstvu, mag. Alešu Cantaruttiju. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa.  Evropska komisija je v okviru večletnega finančnega okvirja unije za obdobje 2000-2021, 2000-2027, 7. junija letošnjega leta predstavila predlog uredbe za nov okvirni program za enotni trg, ki bi znotraj enega okvirnega programa na EU ravni združeval dejavnosti oziroma vsebine, ki se trenutno financirajo v okviru petih predhodnih programov. cilji predloga programa za enotni trg so naslednji: ohranjati visoko raven varnosti hrane oziroma zdravje živali in rastlin, zagotoviti še večjo varstvo potrošnikov, spodbuditi konkurenčnost podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij, izboljšati upravljanje   (nadaljevanje) enotnega trga in spoštovanja pravil, pripravljati in izkazovati visoko kakovostno evropsko statistiko, razvijati učinkovite evropske standarde. Za realizacijo programa predloga uredbe predvideva nekaj več kot 4 milijarde evrov proračunskih sredstev na ravni EU. Največji delež sredstev 41 odstotkov je predvideno za zdravje živali in rastlin, 24 % je namenjenih konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter 14 odstotkov sredstev za statistike. Dodatno bo k ciljem te uredbe predvsem na področju MSP znatno prispevalo tudi 2 milijardi evrov v okviru sklada Invest Europian Union zlasti njegovega sklopa za mala in srednja podjetja. Usklajevanje uredbe trenutno poteka na ravni delovnih skupin Sveta EU, na delovni skupini EU pristojni za konkurenčnost in rast, na delovni skupini za statistiko ter na delovni skupini kmetijskih atašejev. Republika Slovenija, sicer generalno pozdravlja prizadevanje Evropske komisije, da tudi v obdobju 2021-2027 nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo še naprej krepile upravljanje notranjega trga, podpirale konkurenčnost industrije zlasti malih in srednje velikih podjetij, podpirale potrošnike, spodbujale zdravje ljudi, živali in rastlin ter vzpostavilo okvir za financiranje evropske statistike. Vendar k združitvi zadevnih vsebin oziroma sedanjih programov v eden skupni prihodni program nismo naklonjeni. Skrbi nas tudi zaenkrat za zelo ohlapno določen način sodelovanja držav članic pri pripravi in potrjevanju letnih delovnih programov za posamezne vsebine programa. Slovenija ne podpira vključitve okvira za evropsko statistiko Uredbo o programu enotnega trga. Zelo nas namreč skrbi, da bi se v tem primeru zmanjšala prepoznavnost evropske statistike in statistična neodvisnost. Po našem mnenju bi moral evropski statistični program ostati samostojna EU uredba. Podobno smo v Sloveniji mnenja, da mora program financiranja odhodkov na področju celotne prehranske verige, zdravja in dobrobit živali ter zdravja rastlin in rastlinskega razmnoževalnega materiala oziroma na področju celotne agroživilske verige ostati samostojen organ in da se torej izvzame iz programa za enotni trg.  Stališča Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bi želeli predvsem poudariti, da je obstoječi program podpore konkurenčnosti MSP torej COSME trenutno edini okvirni program Evropske komisije namenjen malim in srednjim podjetjem, zato bi želeli, da program COSME, da ostane v prihodnji finančni perspektivi samostojni program. Menimo tudi, da bi turistični sektor moral biti bolj izpostavljen že v besedilu uredbe. V tej smeri tudi gredo naša prizadevanja pri usklajevanju besedila uredbe.  Za konec naj zaključim s stališčem, da predlog komisije ocenjujemo kot dokaj pomanjkljivo pripravljen predvsem, če upoštevamo, da bi se s predlogom združevale tako različne vsebine v eno uredbo.  Hvala.
Hvala lepa za obrazložitev.  Odpiram razpravo k tej točki.  V kolikor nimamo razpravljavcev razpravo tudi zaključujem.  Ker k predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev dajem v razpravo in na glasovanje naslednji predlog mnenja: »Odbora gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij vključno z malimi in srednjimi podjetji in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb številka 99/2013 itd…, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve EU, da predlog stališča sprejme.«  Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora in kot pri prejšnji točki predlagam, da sem to sam. Ker se strinjate zaključujem to točko dnevnega reda in 4. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.  Zahvaljujem se vam za potrpljenje in lep večer.  Hvala vsem.