2. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

6. 9. 2018
podatki objavljeni: 6. 9. 2018

Transkript

Spoštovana kolegica in kolegi, spoštovani kandidat za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo in ostali prisotni. Pričenjam 1. nadaljevanje 2. nujne seje Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da na nadaljevanju seje kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo   (nadaljevanje) namesto gospoda Franca Kramarja gospod Peter Česnik in namesto gospoda Aleksandra Reberška gospod Jožef Horvat. Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda in sicer predstavitev Zdravka Počivalška, kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Imamo še eno pooblastilo, se opravičujem, namesto gospoda Edvarda Pauliča je z nami gospod Aljaž Kovačič in namesto gospoda Roberta Polnarja je z nami gospod Jurij Lep. Če se vrnem nazaj, kandidat za ministra je uvodno predstavitev članicam in članom odbora za gospodarstvo že opravil, prav tako ste nekateri članice in člani že dobili besedo, da ste kandidatu postavili vprašanja. Pred prekinitvijo seje je bil kandidatu postavljen sklop vprašanj na katera zaradi prekinitve seje ni mogel odgovoriti, zato najprej dajem ponovno besedo gospodu Počivalšku za odgovore na vprašanja. Gospod Počivalšek, izvolite besedo.
Predsedujoči hvala za besedo. V tem sklopu bi želel odgovoriti gospodu Francu Kramarju, gospodu Aleksandru Reberšku in gospe poslanski Suzani Lep Šimenko. Najprej na vprašanja gospoda Franca Kramarja v povezavi s problematiko hotelov ob Bohinjskem jezeru, vse to kar je navedel v zvezi s hoteli na Bohinju ali pa ob Bohinjskem jezeru je res, me žalosti, moram povedati, da lastnik s temi hoteli v času, ko je bil lastnik ni naredil nič, ti hoteli propadajo, nekateri so »ruinirani«. Dejstvo je, da ta lastnik razpolaga s hoteli na nacionalno prvovrstnih turističnih lokacijah, z županom Bohinja sva se o tem pogovarjala, problematika še enkrat povem je res pereča, predvsem zato, ker so zahteve lastnika hotelov ekstremno visoke in potencialni kupec pač ne bo kupil hotela po taki ceni, da bo še 20 let pač imel težave in ne bo prišel na zeleno vejo. Enako bi veljalo, če bi te hotele odkupila država, ne moremo jih preplačati, na koncu koncev bi bilo to oškodovanje davkoplačevalcev, moram sicer povedati, da, ker je bila narejena primerjava Ministrstvo za razvoj in tehnologijo ni kupilo hotelov Sava, ampak so bili hoteli Sava preneseni z nakupom na SDH z namenom, da jih SDH prestrukturira in, da se izpelje turistična strategija. Tukaj vidim dve kratkoročni rešitvi, o tem smo se že pogovarjali, samo je vprašanje na kakšen način se bomo tega problema lotili, možno je sicer samo to, da se na nivoju občine s predpisi, ki jih lahko občina sprejme preko višjega zneska za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s tem destimulira špekulativno lastništvo v prvi turistični kategoriji, to so vzvodi, ki se jih na nekih področjih, tudi v drugih državah poslužujejo, ta rešitev je hitra, načeloma pa bi lahko to naredili za celo državo, na primer v sklopu davka na nepremičnine, bi pa seveda v vsakem primeru, v tem drugem primeru morali sprejeti zakon. Gre za problem, ker je privatna lastnina pač neodtujljiva in zaščitena, na drugi strani je pa dejstvo, da se na nacionalno res prvovrstnih lokacijah, na turistični destinaciji, ki je zelo visoko v okviru slovenskega turizma, na teh destinacijah ne dogaja nič in, da se s tem pač dela škoda. Jaz verjamem, da bomo v nadaljevanju morali najti neko rešitev v tej smeri, bomo tudi pogledali še dodatno prakse v drugih državah in poskušali skupaj z občino Bohinj najti neko rešitev. Drugo vprašanje gospoda Kramarja se je nanašalo na Slovensko turistično organizacijo. S tem, da pač je neka ocena, da se ne promovirajo vsi deli Slovenije enako. Jaz moram povedati, da se trudimo, da promoviramo absolutno Ljubljano, Bled, Portorož in Bohinj, skratka vso Slovenijo. Tu bom sicer upošteval nasvet kolega Trčka, ki mi je prej v povezavi z organizacijami s katerimi sodelujemo in pa, kot sem rekel na koncu s sindikati, naštel, verjamem, da bomo poskušali pač v bodoče promovirati Bohinj, Bled, Portorož in Ljubljano, ampak kakorkoli moram povedati, da sem reden gost največjih turističnih borz po Evropi še prej, preden sem bil minister, tudi sedaj. Lahko rečem, vsaj po moji oceni, na teh največjih prireditvah res enakomerno predstavljamo celo Slovenijo. Seveda pa imamo nekaj točk s katerimi želimo prepoznavnost Slovenije na nek način držati visoko in to brez dvoma so Bled z otočkom, Lipica, Postojnska jama in Portorož. Verjamem pa, da korektno in dobro dopolnjujemo promocijo tudi z ostalimi deli Slovenije. Na posameznih promocijskih aktivnostih je pa seveda treba sodelovati tudi s strani občin. V zadnjem času jaz mislim, da zelo odmevno pač promoviramo Slovenijo skozi dirko po Sloveniji na Eurosportu, kjer pač že tudi progo izberejo prireditelji v smeri tistih področij, kjer so pač lokalne skupnosti pripravljene prispevati k temu, da se njihov kraj na kanalu Eurosporta promovira. Skratka, to opozorilo sprejmem in verjamem, da bo to varovalka za Slovensko turistično organizacijo, da bo res skrbela zato, da enakomerno promoviramo Slovenijo, čeprav jaz mislim, da se trudijo v tem smeri v največji možni meri.  Gospod Aleksander Reberšek mi je postavil štiri vprašanja oziroma pet. Najprej glede veriženja podjetij in stečajev. Kaj smo naredili zato, da bi tisti, ki eno podjetje spravijo v stečaj ne mogli tega početi v nadaljevanju takoj, včeraj ali pa jutri z novim podjetjem. Mi smo v tem mandatu, ki se izteka spremenili Zakon o gospodarskih družbah. To je bila predzadnja novela zakona o gospodarskih družbah leta 2015. In če gre podjetje v likvidacijo po insolvenčnem zakonu je tak lastnik za eno leto blokiran, v naslednjem letu ne more ustanoviti nekega novega podjetja, ne nobene nove družbe, espeja, skratka eno leto na nek način mu to onemogočimo. Pa tudi skozi ta zakon je to veriženje podjetij otežkočeno. Seveda pa se še vedno v praksi najdejo novi izumi na kakšen način te zadeve zaobiditi.  Drugo vprašanje je bilo vprašanje glede malih in srednjih podjetij. Jaz sem že v uvodu povedal na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, levji delež za financiranje sredstev malih in srednjih podjetij namenimo njim. In naj na novo omenil ali pa ponovno omenim ta MSP test, test za mala in srednja podjetja za katerega smatram, da je postal in bo v bodoče tisti glavni branik pred birokratskimi ovirami, ki bi se lahko pojavile z novimi predpisi ali pa z novimi zakoni. Tako kot sem rekel, se vsak nov zakon ali predpis, razen tistih, ki so v parlamentu sprejeti po izrednem postopku, pretestira na ta MSP test. In če je negativen z učinki na mala in srednja podjetja ga ne bomo spustili v proceduro sprejema.  Glede finančne teže koalicijske pogodbe. Bilo je postavljeno vprašanje kaj menim o tem, na kakšen način bomo zagotovili 2 milijardi, koliko je pač po poslančevem vprašanju teža teh ukrepov iz koalicijske pogodbe.   (nadaljevanje) Odgovarjam, da je so to ocene. Ene so višje, druge so nižje. Se pa vsekakor strinjam z vami oziroma s poslancem, da 2 milijard, če bi bili ti ukrepi težki 2 milijarde, ne bomo mogli zagotoviti niti z gospodarsko rastjo, niti z novimi davčnimi prihodki. Verjamem, da bo prišlo kmalu do tega, da bomo prišli do realne ocene teh zadev, ki so napisane v koalicijski pogodbi in tudi do odločitve na kakšen način bomo to izpeljali, da bomo imeli še naprej vzdržne javne finance.  Naslednje vprašanje je bilo vprašanje glede Mercatorja in Agrokorja. Tukaj ponavljam, da smo za zaščito Mercatorja sprejeli poseben sistemski zakon, ki Mercator ščiti pred izčrpavanjem s strani insolvečne mame. V tem trenutku je Mercator še vedno na starem Agrokorju. Znotraj Agrokorja je bila, ne vem koliko spremljate, sprejeta prisilna poravnava, oni pravijo temu nagodba. V tem trenutku teče pritožbeni postopek upnikov. To bo trajalo tri mesece. Če bo to pravnomočno, ta poravnava, bo potem tri mesece za implementacijo. Prenos Mercatorja iz starega na novi Agrokor je odvisen od dveh zadev. Ali bodo za to dale soglasje banke upnice in na drugi strani bo to novo lastništvo z vidika koncentracije morala presojati tudi Agencija za varstvo konkurence? Verjamem, da bodo pripravili model. Še posebej imam nekaj pozitivnega upanja zato, ker so sedaj v maksimalno veliki meri aktivni lastniki tega novega sistema postali predstavniki ali pa je postala Zber banka?. Mi smo v kontaktih z njo in upam, da gre razvoj, to kar sem prej uvodoma rekel, v smeri variante, da bo Mercator tudi vnaprej uspešen poslovni sistem, ki bo odkupoval od slovenske dobaviteljske verige. Ima pa Mercator tri probleme, ki jih bo moral maksimalno hitro rešiti. Prvič je prezadolžen glede na ebido, ki jo ustvarja. Drugič, poslovni model bodo morali proučiti in se med diskontno smerjo in oskrbovalca z lokalno kakovostno hrano odločiti za eno od teh dveh opcij. In pa tretjo težavo, ki jo imajo in v veliki meri vpliva na njihovo poslovanje je vprašanje logistike. Še enkrat povem, da se država v lastniškem smislu ne bo vključevala v Mercator.  Naslednje vprašanje, ki sem ga dobil od poslanca Reberška, je vprašanje glede žage na Gomilskem. V vsaki panogi, tudi lesni, rabimo vse vrste igralcev. Male, srednje in velike. V Sloveniji smo imeli zelo razvito lesnopredelovalno industrijo, ki smo jo v 20 letih zaradi več razlogov spravili na kolena. Letno bi morali imeti na naše površine gozdov, Slovenijo prekriva dve tretjini gozdov, približno 6 milijonov kubikov gozdnega lesnega etapa?. To smo dosegli šele v zadnjih dveh letih, ampak to zaradi žledu. V normalnih razmerah smo posekali šele 4 milijonov kubikov. Treba je vedeti, da gozd ni banka, kjer lahko obresti na koncu leta pripišeš, ampak je treba tisto kar je na nek način gospodarno uporabiti. Večina lesa nam je šlo sedaj v Avstrijo. Mislim, da je pri nas prostora za vse tri vrste igralcev za male žagarje, za srednje in za tu in tam kakšnega velikega. V tem primeru govorimo o žagi z 200.000 kubiki. Tukaj gre za to, da rabimo enega velikega igralca tudi za to, da bo lahko naše izdelke iz lesa prodal na svetovnem trgu.   (nadaljevanje) Vprašanje je bilo, če podpiram tako usmeritev. Moram reči, da zagovarjam tako investicijo. Seveda pa mora biti ta investicija izvedena pod takimi pogoji, kot vse ostale. Mora izpolniti vse okoljske standarde in v tem primeru je treba rešiti nekaj infrastrukturnih zadev. Se pravi oskrbe te lokacije tako, da ne bodo zadeve motile lokalnega prebivalstva. Če bo do te investicije prišlo, jo bomo z naše strani podprli, ker menimo, da je potrebno rešiti ta problem na dolgi rok. Tukaj je še en problem, da bi vsi naši žagarji želeli dobiti od teh dveh tretjin gozda, ki pokriva Slovenijo, je samo 20 % v državni lasti in vsi bi želeli imeti nabavo hlodovine iz tega dela. Nihče se ne ukvarja z vprašanjem tisočev lastnikov malih gozdov. Tukaj imamo 80 % potenciala, ki ga je potrebno izkoristiti in verjamem, da bo z eno tako dopolnitvijo prišlo tudi do potrebe, da se bomo sistemsko, to je sicer stvar sosednjega ministrstva, lotili tega vprašanja in pač izkoristili naš gozdni potencial.  Prehajam na vprašanja gospe Suzane Lep Šimenko. Ona mi je postavila štirinajst vprašanj. Bom hiter. Ali sem sodeloval pri pisanju koalicijske pogodbe? Ne, pri pisanju koalicijske pogodbe nisem sodeloval. Sem pa sodeloval pri pisanju gospodarskega programa Stranke modernega centra. Drugo vprašanje glede organizacije dela na MRGT-ju gradbeništvo. Kot sem že dejal, bi rad, da bi bilo delo na našem ministrstvu optimizirano. Sedaj imam na nek način dober pregled na to kaj mislim, da bi bilo treba narediti. Težko bi sedaj ustanavljali direktorate za posamezne panoge. Pred štirimi leti smo Direktorat za les zato, ker je bilo dejansko težko stanje. Imeli smo en sistem koncesij, za katerega smo vsi menili, da ga je treba spremeniti in na nek način ruinirano lesno predelavo v tem času je Direktorat za les z veliko čez 10 milijoni podprl posamezne male in pa srednje žage. Oziroma srednje žage, male pa so se podpirale s strani Ministrstva za kmetijstvo. V tem kontekstu ocenjujem, da bomo morali samo organizacijo dela na Ministrstvu za gospodarstvo prilagoditi novim razmeram. Definitivno gradbeništvo ni pozabljeno. Gradbeništvo smo na konec koncev vključili v skrb Ministrstva za gospodarstvo. Sedaj v tem preteklem obdobju na srečo rastejo investicijske aktivnosti in privatnega sektorja na eni strani in javnega sektorja na drugi strani in naš gradbeni sektor se hvala bogu pobira in verjamem, da bomo s skupnimi močmi ustvarili pogoje, da bo ta razvoj še bolj šel naprej. Seveda pa bomo našli organizacijsko obliko, s katero bomo vse panoge znotraj gospodarstva pokrivali iz našega ministrstva.  Potem je bilo naslednje vprašanje glede davkov v koalicijski pogodbi in minimalne plače. Okrog tega sem nekaj povedal v uvodu, nekaj na posamezna vprašanja, zato se ne bi rad ponavljal. Bom pa rekel tole. Pot do koalicijske pogodbe je bila zelo dolga, mislim, da bo še daljša pot do realizacije posameznih ukrepov. In še enkrat ponavljam, da verjamem, da bomo vsak nov ukrep naredili premišljeno na način, da ne bomo poslabšali konkurenčnosti našega gospodarstva na tujih trgih, kajti baza je največja osnova za to, da bomo lahko realizirali tiste zahteve iz koalicijske pogodbe. Se pravi samo   (nadaljevanje) nadpovprečna gospodarska rast pri vsaj takih pogojih konkurenčnosti, ki jih imamo sedaj bo omogočala, da bomo uspešno poslovali tudi naprej.  Četrto vprašanje je bilo vprašanje o izobraževalnem sistemu, povedati moram, da zagovarjam tak sistem, da bi se že v osnovni šoli na nek način poskušal privzgojiti en odgovoren odnos do podjetništva, da pridemo do tega, da vzgojimo ljudi, da smo sami odgovorni za to na kakšen živimo in poslujemo, ne, da se bomo v vseh pogledih zanašali na državo. Izobraževalni sistem bo vedno bolj podvržen in tujim in hitrim spremembam, ki se odvijajo kajti, če tukaj ne bomo delali korakov naprej in sledili potrebam gospodarstva, bomo imeli težave. Že zdaj vemo, da imamo pač produkcijo enih kadrov v smeri, ki jih ne rabimo, drugih ni toliko in tukaj jaz verjamem, da je nujno hitro, tudi zato, ker nam v fizičnem smislu manjka število, številnih delavcev najti neko kombinacijo in narediti nek napredek. Povedati moram, da smo v tem obdobju ali pa v preteklem mandatu podprli tri učne centre s strani našega Ministrstva za gospodarstvo in sicer v Postojni, Trbovljah in pa mislim, da v Slovenskih Konicah. In jaz moram povedati še to, da smo v enem primeru v Kočevju tudi korigirali učni sistem v skladu z novim investitorjem, ki je prišel investirati v Kočevje. Na žalost pa dualni sistem še ni dal rezultatov, na koncu koncev smo ga uvedli, število udeležencev je tako malo, da ne želim tega niti poudariti tukaj, mislim, da bo treba narediti nekaj sistemskih sprememb za to, da bo ta dualni sistem zaživel v praksi, ne, da ga bomo imeli samo na papirju, to lahko rečem, da v tem trenutku drži, tudi tukaj smo mi z Ministrstva za gospodarstvo sodelovali, mislim, da smo se odločili, da bomo dali nekih 300 tisoč evrov za prvo obdobje za nadomestila udeležencem, pa na žalost ne bomo mogli porabiti tega, ker je pač število udeležencev premalo. Glede tujih trgov v koalicijski pogodbi, konkretne cilje na tujih trgih delamo skupaj Ministrstvo za zunanje zadeve in Gospodarska zbornica in pa naše ministrstvo. Ti cilji so opredeljeni v dokumentu, ki ga na vsaki dve leti sprejemamo oziroma redifiniramo, se imenuje dokument mednarodni izzivi in za enkrat so določeni prioritetni trgi zalivske države, to je Savdska Arabija, Združeni arabski Emirati, Kuvajt, Katar. Iz tega razloga bo dol odprta tudi ambasada, Indija, Kitajska ter z vidika tujih neposrednih investicij nas zanimajo investicije iz ZDA, iz Japonske in Kanade. Smo zelo uspešni pri sodelovanju z Japonsko, to bi lahko rekel, da je vzorčni primer, tudi Kanada, treba je vedeti, da je Magna v končni fazi kanadska firma v tem trenutku, investicij iz Amerike, iz Združenih držav pa še nismo uspeli v neki večji meri realizirati. Novi izzivi pa so za nas centralna Azija, Kazahstan, Turkmenistan, Iran, v Iranu smo kot sem povedal odprli ambasado, Koreja, Tajvan, Vietnam, Malezija, Indonezija, Senegal, Egipt, Maroko, Južna Amerika, skratka je kar nekaj zadev kjer želimo narediti napredek in tudi v uvodu sem povedal, pa moram reči tudi zaradi prisotnosti kandidata za novega ministra za Slovence po svetu, in pa zdaj poslanca, da ocenjujem, da moramo v večji meri izkoristiti potencial naših zamejcev po svetu, mi smo v okviru delegacij naredili kar nekaj napredka v sodelovanju s Kanado, kjer je naša močna skupnost, v Argentini še posebej, tudi v Avstraliji, Novo Zelandiji vidimo kar nekaj možnosti na tem področju in to je ena strahovita prednost,   (nadaljevanje) seveda pa moramo tako kot sem že prej povedal, naša mala in srednja podjetja v večji meri internacionalizirati, skratka mentalno moramo ljudi pripraviti na to, da se obrnejo tudi na ostale dele sveta, ne samo na Evropsko unijo.  Naslednje vprašanje, sedmo, sem dobil glede kadrov v turizmu, kadri postajajo definitivno ključni in pa omejujoč dejavnik gospodarske rasti za vso gospodarstvo, tukaj turizem ni nobena izjema. Seveda pa je ta problematika v turizmu toliko bolj pereča, ker gre za storitveno dejavnost in, če mi hočemo govoriti o aktivni zdravi petzvezdični destinaciji, potem moramo imeti zato pokrite v »softwaru«, se pravi v storitvah, ki jih izvajajo usposobljeni delavci, seveda pa je nujno, to sem tudi v uvodu govoril, da v turizmu pridemo do boljšega upravljanja, do boljših rezultatov, ki bodo dali osnovo za to, da bomo lahko naše dobre storitve prodajali po višjih cenah, seveda pa posledično tudi kadre, ki v turizmu delajo bolje plačali. V turizmu se ne bo dalo napredovati in doseči tistih ciljev iz strategije trajnostne rasti slovenskega turizma iz naslova nizkih ali pa minimalnih plač.  Osmo vprašanje se je nanašalo na letalske povezave, gospa je točno vedela kaj me vprašati, pa dobronamerno to jemljem, da me bo malo zabolelo. To je področje, ki me boli, to moram direktno povedati, na področju letalskih povezav ne blestimo, imamo slabe pogoje za izboljšanje, ne bom zdaj komentiral prodaje letališča, ampak najprej moramo priti do stabilizacije našega največjega letalskega prevoznika, o tem se da dosti diskutirati. Imeli smo, to lahko povem, jaz kot minister za gospodarstvo v tem mandatu veliko stikov z raznimi velikimi letalskimi podjetji, predvsem boli nas to, da ne pridemo do neke bolj hitre povezave do zalivskih držav, lahko direktno povem, Emirates airlines, Qatar Airways v okviru sejmov tudi na koncu koncev je bilo to objavljeno, je nekaj želez v ognju, da se bo na tem področju nekaj zgodilo, ampak govoriti o tem, na drugi strani pa nimamo dnevne povezave z Londonom, nimamo dnevne povezave s Skandinavijo, to so vse naše turistične potencialne destinacije in tukaj bomo definitivno morali nekaj narediti, jaz sem sicer do zdaj in bom tudi vnaprej, čeprav to tako ali tako ni dovoljeno, ampak so pritiski, da bi nekomu, se pravi kompaniji nekaj dali za to, da bi nekam letela, tega ne bomo počeli, smo pa pripravljeni kot država vlagati in to bomo tudi delali v promocijo na destinacijo od kod se leti in na tej strani zato, da se leti na ono stran. Se pravi tukaj pa smo pripravljeni biti maksimalno aktivno, ampak kot rečeno je tu veliko, veliko težav in zadeva ni blesteča, na koncu koncev lahko rečem, da smo komunikacijsko za potrebe gospodarstva in turizma dobro povezani samo avtocestno. Če vam rečem, da nimamo dnevno oziroma mislim, da zdaj že vozi, enega dnevnega vlaka z Italijo, mi niti ne boste verjeli, skratka gre za nek potencial, ki ga moramo izkoristiti. Deveto vprašanje je bilo ciljni trgi našega turizma, naš turizem živi od tujih turistov, ne zato, da bi bili domači slabi, mi smo najboljši gostje, ampak nas je premalo, se pravi 70 % tega kar v turizmu naredijo tuji gostje, po strukturi so na prvem mestu Italijani, na drugem mestu so Nemci, to so zadnji podatki, so prehiteli Avstrijce, na tretjem so Avstrijci, četrti so Nizozemci in na petem so Hrvatje. Zato smo dobri na nek način v tistem krogu 500 kilometrov, ki so dosegljivi z avtom, železniški in letalski del pa caplja zadaj in tukaj je velika rezerva.   (nadaljevanje) Velik potencial za nas je tudi čezmorski turizem, seveda pridemo tu na tisto vprašanje letalske komunikacije. Mi pa, moram reči, imamo tu eno svetlo zgodbo. Znano je, da se s sosedi Hrvati strinjamo samo o tem, da se z ničimer ne strinjamo. Ampak na področju turizma smo pa našli eno skupno točko, in sicer skupno promoviramo na oddaljenih trgih Slovenijo in Hrvaško, pod sloganom »FeelSlovenia Experience Croatia«. In gre za Japonsko, Južno Korejo, Kitajsko in Indijo. Se pravi, tu smo zmogli razuma, kajti gostje iz teh destinacij nikoli ne pridejo samo v eno od teh malih držav, ampak v tistih desetih dneh, ko so tukaj, obiščejo več držav v srednji ali vzhodni Evropi. In jaz mislim, da je to prava pot.  Vprašanje deset, glede davka na nepremičnine. Ta davek, če pogledamo malo nazaj, se vleče - če tu naredim črto - že čez tri predhodne vlade, pa ga še nimamo. Jaz moram reči, da ostajam pri stališču, ki sem ga imel do sedaj, da se strinjam z davkom na nepremičnine pod pogojem, da bo v povprečju obremenitev na nivoju Slovenije enaka, kot je nadomestilo za sklad stavbnih zemljišč. Seveda pa je treba vedeti, da v tem trenutku to nadomestilo ni enakopravno po celi Sloveniji, če si vzamem to pravico, da ocenjujem to, kar se dogaja. Imamo okolja, ki so precej radodarna in so te zadeve precej nizke, in lahko rečem, ne bom imenoval, je pa kar nekaj zelo, zelo neprijaznih okolij ali pa občin do investicij v Sloveniji. Najmanj kar je in kakšna prednost bi lahko bila tukaj skozi ta davek, je tam še veliko drugih problemov, je v tem, da bi ga morali imeti zato, da na nek način izenačimo te poslovne pogoje, čeprav se tudi o tem da diskutirati. Naslednje vprašanje je glede interneta in 5G. Tu moram reči, da delim mnenje s poslanko Lep Šemenko. Glejte, jaz se vsak dan pripeljem iz Podčetrtka v Ljubljano, ali grem po štajerski ali pa po dolenjski strani, 30 % časa sem v temi. Mi tu diskutiramo - in absolutno moramo iti naprej - o tem, da želimo imeti 5G povezavo, ampak ne moremo najti rešitve, da bo ta problem rešen samo med Domžalami pa med Ljubljano. Mi moramo enakopravno na tem področju razviti celo Slovenijo. Tudi mislim, da je marsikdo od vas doma - jaz sem vsaj pot od Komna do Vipave preizkusil večkrat, kjer je podobna tema. Jaz pričakujem - in tu moram povedati, sem že urgiral, ampak ni nobenega ukrepa -, če bomo nadaljevali v tej smeri, da bomo našli način, da se fantje, ki so odgovorni za to, ne bodo pogovarjali samo o delitvi dobička, pa govorili o strahovitih dobrih rezultatih, ob tem, ko imamo 30 % Slovenije take, da še teh pogojev, ki jih nimamo zdaj, ne izpolnjujemo. V vsakem primeru pričakujem, da bomo naredili obe zadevi, da bomo celo Slovenijo pokrili in da bomo seveda šli po tej poti 5G tudi naprej.  Imel sem vprašanje dvanajst, mislim, da me je poslanka želela malo podražiti, glede prenosa regionalnega razvoja na SVRK. Glejte, to je stvar koalicijske pogodbe. Meni ni pomembna organizacijska oblika, pomembno je, da bo ta regionalni razvoj šel svojo pot v pozitivni smeri naprej. In jaz mislim, da smo tu naredili dobre korake v preteklem obdobju.  Trinajsto vprašanje, prenos SDH pod MGRT. Ta predlog je prišel z naše strani, mi v tem vidimo smisel. Vidimo smisel v tem, da DUTB, ki je kljub vsemu bolj finančna ustanova, ostane v resorju finančnega ministrstva, da pa SDH, kjer govorimo o upravljanju, ne samo   (nadaljevanje) o prodajno-finančnem delu, preide pod pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ampak, kot sem rekel, je to stvar dogovora, v koaliciji je to zapisano, kako bo, jaz se s tem v tem trenutku ne bom ukvarjal. In zadnje vprašanje, štirinajsto, o obmejnih problemskih območjih. Moram odgovorno povedati, da teh obmejnih problemskih območij nismo pozabili. Je pa problem, da tam ni problema visoke brezposelnosti. Vsi ljudje s tega območja, tudi iz Haloz, ne vsi, ampak stopnja brezposelnosti je precej nizka, ampak kje je odgovor - odgovor je, da so si delo našli vsi v centrih in da je tam ključni problem, da je populacija - na teh območjih prihaja do tega, da ni več ljudi. Mi smo čisto konkretno imeli nekaj razpisov na tem območju, konkretno, na predstavitev v Zavrču so prišli smo trije ljudje. Sem sicer vesel, da smo potem uspeli podpisati pogodbe za tri projekte, ampak definitivno je to težava, kjer bomo morali najti način, na katerega bomo stimulirali tudi to, da bodo ljudje na teh območjih ostajali. Ne morem se zadovoljiti s tem, da rečem, ja, tam pa je stopnja brezposelnosti izredno nizka, je, ker ljudi na teh območjih več ni. In mi moramo skrbeti, da bomo imeli poseljeno krajino in da bodo ljudje na vseh delih slovenskega ozemlja živeli pod približno enakimi pogoji.
Hvala lepa za izčrpne odgovore, gospod Počivalšek.  V nadaljevanju bom dal besedo gospodu Jožefu Horvatu, sledila pa bosta gospod Jani Ivanuša in gospod Franc Breznik.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Drage kolegice in kolegi!  Spoštovani gospod minister, gospod kandidat in kolega poslanec, lepo vas pozdravljam v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije! Moram reči, da sem z zanimanjem poslušal vašo uvodno predstavitev, poleg tega pa tudi vas poznamo, štiri leta smo dejansko sodelovali, včasih bolj, včasih manj. Mogoče za ogrevanje, ker ste kot kolega poslanec, lahko to vprašanje postavim. MGRT, to je kot tehnologija: Ali bi predlagali koaliciji - in mi smo zraven, če to boste -, da bi v Državnem zboru po zgledu Bundestaga naredili odbor za digitalno ekonomijo in digitalno družbo, ali kakorkoli se bo že ta odbor imenoval. Jaz se ne morem sprijazniti, da je vedno vse po starem, ker če je vse po starem, stagniraš in če stagniraš, greš nazaj; to vi kot gospodarstvenik zelo dobro razumete. In na tem področju predvsem glede digitalizacije ekonomije in tudi družbe moramo narediti korake naprej. Jaz se ne morem sprijazniti s tem, da je digitalni indeks za Slovenijo za letošnje leto takšen, da smo med osemindvajseterico na 15. mestu, jaz bi želel, da smo mi v prvi tretjini, ker smo dobri. Ampak samo malo nam manjka, da še malo pritisnemo pa da se zavihtimo više. Samo 4 % slovenskih podjetij ima zelo visok ta digitalni indeks in kar 42 % slovenskih podjetij ima zelo nizek digitalni indeks. Seveda tu ne krivim vas, ampak verjamem, da razumete, kaj pomeni tehnologija, kaj pomeni digitalna ekonomija. Mi smo dejansko to zadevo digitalizacije čisto zapravili po letu 2008, po Golobiču pa niti denarja ni več za digitalizacijo. Tako bi tudi tu razmislili, vam dajem v razmislek, kam to digitalizacijo umestiti, ali v MGRT - to je sicer zelo horizontalno področje, tangira prav vse podsisteme in vse ministrske resorje, če hočete, ampak to je seveda stvar koalicijske pogodbe oziroma organizacije Vlade. Pa mogoče samo še to, glede Zakona o vajeništvu, mi smo mu nasprotovali in smo vedeli - ne zato, ker smo vse znanje tega sveta absorbirali, mi smo vedeli, da iz tega ne bo nič. Zato vas prosim, da na Vladi čim prej   odprete ta zakon in da ne bodo zmagali v zakonu sindikalisti, niti ne delodajalci, ampak da bo zmagala Slovenija, ker zdaj so zmagali sindikalisti. To smo videli, to smo slišali in delodajalci, zbornice vprašajte, v tisti zadnji fazi pogajanj sploh niso bile zraven. Rad bi vas vprašal, ne da mi na dolgo odgovarjate, ali subvencije ali atraktivno, zanimivo, konkurenčno, stabilno poslovno okolje? Najbrž ne bo odgovor binaren, eno nula, eno ena, najbrž bo nek miks. Ampak mi, poznate program Nove Slovenije, gospodarski program, mi nismo navdušeni nad subvencijami, ker tudi vi najbrž niste navdušeni, ko je potrebno nek denar, neke subvencije na podlagi nekega razpisa razdelit, potem je peščica zadovoljnih, ki denar dobijo. Najbrž velika večina tudi izpade zaradi, včasih tudi vejice in pike in tako naprej, ampak formalizem je formalizem, pa so nesrečni in je samo slaba volja. Tako da, mi mislimo, da namesto, da razdelimo, sedaj na pamet govorim, pol milijarde, naredimo recimo davčnih olajšav za pol milijarde. Pa smo glede proračuna na istem. Ker sem pri proračunu, jaz bi si želel da in verjamem da bosta dobro sodelovala in da se poznata, z gospodom Brtoncljem in vaju vidim, kot nekaka dva najmočnejša stebra, če bosta seveda imela dovolj političnega suporta, dovolj politične moči na vladi.  Mi zagovarjamo in zato tudi vas sprašujem, kakšno je vaše stališče, gospod minister, gospod kandidat, glede umika države iz gospodarstva. Nam preprosto ne gre upravljanje državnih naložb. Mi smo bili v vladi, ko smo konec 2012 sprejeli Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Ampak poglejte, vi najbolje veste, kaj vse se je dogajalo s kadrovskim popolnjevanjem in nadzornega sveta in uprave. Poglejte trenutno situacijo kaj imamo. Mislim, res, rečem, nimamo sreče no, s tem nimamo sreče. Nova Slovenija ni za razprodajo, Nova Slovenija ni za privatizacijo kar tako, ampak privatizacijo razumemo kot proces iskanja odgovornega oziroma odgovornejšega lastnika. Ne rečem, da je vse slabo. Tu so se naredili neki premiki. SDH oziroma ta podjetja, državna, že dolgo nazaj niso imela donosa dobrih šestih odstotkov, kot je bilo to leta 2016. Ampak, oprostite, sedaj moram zdaj pa primerjavo narediti. Tista podjetja, ki pa imajo, ki pa so v večinski tuji lasti pa so imela donosnost na kapital 10,4 odstotka, to sem govoril tudi kandidatu za ministra za finance in se seveda, je kimal, se je s tem strinjal. Kje je torej razlika? Pa še več, ker mi, ne vem kako vi, gospod minister, mi zagovarjamo socialno tržni model gospodarstva. To ni topla voda, to je model, ki deluje v naj razvitejših ekonomijah v Evropi in širše in poudarek je na socialno tržno. Včasih nam kdo, predvsem z levega političnega pola očita, ne vem, da smo neoliberalci. Jaz bom še tisočkrat ponavljal v tem mandatu, če bo trajal štiri leta, socialno tržni, se pravi, tu so ljudje. In ko mi hodimo, kolega Vrtovec bo to potrdil, potrjeno, mi smo v prejšnjem mandatu naredili čez štirideset obiskov, terenskih, v glavnem gremo k podjetjem, družinskim, tudi družinskim kmetijam in tako naprej. In nekako skupno sporočilo teh malih podjetij, ki so itak hrbtenica slovenskega in evropskega gospodarstva, nam pravijo lastniki, pravijo, poglejte, mi smo malo družinsko podjetje. Zaposlujemo sto ljudi. Delavci nimajo pravice, da meni, lastniku, kupijo jahto in moj največji kapital so, pravijo, so ljudje, je moj tim, sodelavci. In to je tisti kapital, katerega branik želimo biti tudi mi, Nova Slovenija, torej ljudje, za to socialno tržno gospodarstvo. Kako vidite zdaj ta naprej, ta umik države iz gospodarstva, če seveda to ima ta koalicija namen ali pa se bomo še naprej mučili z državnim lastništvom. In glejte, če je državno lastništvo, je normalno, da je tudi politično kadrovanje. Katerakoli vlada bo, bo ta skupščina SDH, bo ta kadrovala nadzorni svet, ta uprava in to je politično kadrovanje. Pika amen. To je vsa zelo preprosta logika. In torej ocenjujem, vsaj to kažejo tabele, preglednice, statistika OECD, evropske komisije, kogarkoli, da v Sloveniji raven vpletenosti države v gospodarstvo med najvišjimi v Evropi. In to je neka anomalija. In potem se mi tu na dolgo pogovarjamo, to novim poslankam in poslancem že kar zdaj napovedujem, da bomo imeli maratonske razprave glede DUTB, glede SDH, Nove ljubljanske banke in tako naprej. Namesto, da bi, recimo, našli nekega strateškega zasebnega lastnika in se politika s tem ne bi ukvarjala. Naloga države je, da ustvarja atraktivno poslovno okolje, in trg je potem tisti, ki regulira in mora tudi regulirati.  Kar se tiče konkurenčnosti – tu bi vas želel vprašati, gospod minister. Res je, to je gotovo tudi vaša zasluga. Mi smo po lestvici konkurenčnosti, jaz pač gledam ta švicarski inštitut za razvoj menedžmenta, smo napredovali v enem letu za šest mest. V redu, čestitam. Iz 43 mesta na 37 med 63 državami. Se pravi, spet smo v spodnji polovici. Oprostite, jaz nisem zadovoljen. Najbrž tudi vi ne. Bi želeli tu več, ker imamo potencial. In kar me skrbi in kjer je največja naloga nas, politike, je pa to, da smo se najslabše odrezali prav pri vladni učinkovitosti. Ker je pač več kriterijev, kako se ta indeks izračunava in pri vladni učinkovitosti smo se odrezali najslabše. Tukaj torej imamo veliko možnosti, da razvijemo boljše konkurenčno okolje. Vi ste v uvodu, gospod Počivalšek, omenjali, kar podpiram, lastniško konsolidacijo slovenskega turizma. Torej, tega potenciala. Podpiram. Turizem je zelo pomembna gospodarska panoga in, lahko rečem, da ste vi tu, glede na vaše izkušnje, specialist in veste, kaj slovenski turizem potrebuje.  Moram tudi sam dati neko lokal patriotsko komponento v moji razpravi. Nekako se ne morem sprijazniti, da v odmiku od strategije razvoja slovenskega turizma se nam dogaja to, da nam v Prekmurju dejansko sosednja država kupuje – jaz ne vem, kako je daleč ta nakup – konkretno Terme Lendava. Jaz nimam nič proti. Mi smo odprta država, smo evropski trg in tako naprej, težko pa razumem, me bo pač moral nekdo prepričati, kako je možno, da sosednja država podržavlja na nek način naše turistične kapacitete. Ali so tu dobri nameni ali niso dobri, jaz se v to ne vtikam, tudi se ne vtikam v to, če sosednja, vzhodna soseda pomaga našim podjetjem, kmetijam v Prekmurju – sem vesel, če nekdo nek denar prinese. Ali je to državna pomoč ali ni, ne vem, to je stvar vlade, da na to vprašanje odgovori, se pa potem sprašujem, kaj pa potem tisti, ki tega nismo deležni. Ali tisti pa moramo iskati delo in si služiti kruh v sosednji Avstriji? Ki vabi, so posebne agencije. Veste, da so v Pomurju, v severovzhodni Sloveniji organizirani avtobusni prevozi, ki pobirajo vsak dan dijake, vajence in jih tam šolajo in jim tudi zagotavljajo delovna mesta. In to je pravilna ugotovitev, ko gospod minister pravi, da se nekatere naše periferne regije praznijo. Ko se bodo spraznile, je samo vprašanje časa kdo jih bo naselil. In ko sem že pri regijah, sem vesel, da ste v uvodu omenili tudi Pomurje, kjer je brezposelnost zdaj samo 12,3 %, ampak to pomeni še vedno katastrofalna. Kakšna bi bila, če ne bi imeli severne sosede. Ampak mislim, da je praktično problem nekaj zadnjih vlad, ker nam skladni regionalni razvoj ne gre dobro od rok. Jaz se ga sicer, mi pomagajte, ne predstavljam in trdim, prosim vaše mnenje. mislim, da skladnega regionalnega razvoja ne bo tako dolgo dokler ne bomo regij postavili v Sloveniji. Imamo ustavno podlago, imeli smo že v nekem mandatu vse zakona napisane, simulacije za regionalne proračune narejene, ker so tako župani želeli, vse smo naredili, potem je pač zmanjkalo časa in ni bilo več politične volje in to verjemite, moje trdno prepričanje, to je naša razvojna cokla. In če, ste prej omenjali bodočega ministra, ki bo skrbel za odnose med Republiko Slovenijo in Slovenci, torej avtohtono slovensko narodno skupnostjo v zamejstvu in po svetu, moram tukaj opozoriti na Porabje. Enkrat sva se o tem midva, mislim da pogovarjala, ste imeli dobro, torej imela sva soroden pogled, če tam ne bomo v zelo kratkem času, beri v tem mandatu, nekaj naredili za nova delovna mesta, bomo lahko prej kot v enem desetletju ugotovili, da slovenske avtohtone narodne skupnosti v Porabju ni več, tako smo jo zanemarjali, brutalno. In res prosim, da na Vladi to zadevo odprete, ker brez zamere, tisti ki prihaja iz centra Ljubljane, tisti minister tega vprašanja enostavno ne razume in ne ve. Mogoče tudi tam kaj dosti ni hodil. Toliko. Kar nekaj vprašanj sem nanizal in jaz vam seveda želim, gospod minister, da uspete, da vam uspe, da imate, prvič, potrebni pogoj, dovolj politične podpore na Vladi, in da vam uspe narediti bistveno bistveno več kar piše v koalicijski pogodbi, ker bolj malo piše. Mislim, da vi veste kaj je treba tukaj v tej državi narediti, da bo blaginja za državljanke in državljane Republike Slovenije boljša, ker spet zdaj, ko primerjam cene, itd., ali pa standard, so posebne metodologije, standard v Sloveniji, ni najboljši, sploh pa ne dajem, okolje ne daje nekega zagotovila, da bo pa jutri, ko bo pa morda spet se svetovni trg zamajal, ko se bo svetovna ekonomija zamajala, potem se bodo videle vse slabosti našega sistema, tudi poslovnega okolja.  Hvala za vaše odgovore in komentarje.
Hvala lepa gospod Horvat.  Besedo dajem gospodu Ivanuši za vprašanje.  izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim, gospodu kandidatu, sedanjemu ministru za gospodarstvo! danes se je kar dobro predstavil, dopoldne seveda in bi rekel tako, edino zamero, ki jo gojim kot kmetijec iz preteklega obdobja gospoda ministra je ta neljuba Magna pa uničenje dobrih 100 hektarjev zemlje. Me pa vseeno zanima ali ste sploh poskušali kje drugje, recimo Kidričevo, ki ima ogromno degradirane zemlje, če ste tam poskušali vse ali je to ostalo v bistvu takoj tam pri Mariboru pri letališki stezi.  Imamo podatke, da bo tam 400 delovnih mest, avtoličarskih. Se mi pa eno vprašanje tukaj poraja, ali so to, pač imamo neke informacije, da to v bistvu gre za   Romune in Bolgare ter Bosance, ki bodo delali v tem objektu. Ali je to, če je to temu tako ali kako drugače. Drugače pa se bom dotaknil še nekaj vprašanj. Kot po zadnjih informacijah in izjavah parlamentarne stranke me zanima, ali vas kot obstoječega ministra za gospodarstvo in bodočega, seveda, kdo kontaktiral s strani obrtnikov, podjetnikov, Obrtne zbornice in povprašal o zadevah, ki so zadnje časa razburkale gospodarsko javnost? To je eno vprašanje.  Potem imam vprašanja okoli pavšalne obdavčitve. Dosti govora je, vedno pred volitvami, že leta in leta to poslušamo, pavšalne obdavčitve obrtnikov, mikro podjetij, potem mala podjetja in srednja podjetja. Jaz vem, da tu potem tu mora priti do neke reforme, se pravi, še Ministrstva za finance, da bi to potem lahko sploh bilo… Ker toliko smo tega slišali okoli te pavšalne obdavčitve, ampak tega poten nikoli več ne slišimo več v parlamentu. Dober primer prakse je tu sosednja Avstrija, kjer je to vse fino regulirano. Potem imam vprašanje, ali vam je poznana blagovna menjava z državo Azerbajdžanom? In, ali podpirate krepitev sodelovanja z omenjeno državo? Vsi vemo kdo tam vlada s trdo roko, vendar vseeno v preteklosti je bil en evropski projekt, se pravi letalski muzej v vrednosti 400 milijonov evrov, ki pa je potem takrat nekako zamrl zaradi naše… Evropa ga je podirala, vendar naša oblast takrat ni bila temu naklonjena.  Potem bi pa vprašal še, malo tako za intermezzo rekel, glede podpore turizmu, ki ga zadnje toliko poudarjate, imamo mi tudi v Ormožu en hotel, ki je že 7 let zaprt, sredi najboljših leg belih vin oziroma belega grozdja, svetovno znanih kvalitetnih vin, pa tudi tam je ena dobra destinacija, Jeruzalem. Svetovno znana, vendar žal nimamo nočitvenih kapacitet. Sedaj je v stečajnem postopku in tako dalje, malo da dodam še jaz tam, kjer se hoteli tako pojavljajo v tem razgovoru, ampak pustimo. Fino bi bilo, če bi še kdaj na to kdo pomislil kot država.  Me pa veseli oziroma se bom še dotaknil tovarne sladkorja v Ormožu. 7 let se je gradila, 12 let se razgrajuje, pa čeprav malo pogledaš na hitro, pa imaš občutek, da še vse stoji. V tem času smo plačali kazen, dobro to je tudi malo kmetijskega resorja, ampak to se vse prepleta. Država je plačala 9 milijonov kazni, pač zaradi razgradnje. Odgovarjal tako ni nihče do sedaj. Imate kakšno, kot potencialni kandidat za gospodarstvo imate kakšno vizijo mogoče kakšnega interesenta ali investitorja, ki bi ga pripeljali v našo obubožano okolje v Ormožu.  Veselim se, da ste uvodoma nakazali oziroma prvo omenili, odlično ta del, bi rekel, pogorišča tovarne sladkorja Ormož. Da je tu pač v preteklosti izginilo 220 kvalitetnih delovnih mest. Pred desetletjem je bilo tudi s strani države obljubljena nadomestna proizvodnja, vendar iz tega ni bilo nič. Ker ste nas omenili kot pravo obrtno cono na vrhu vašega spiska se veselim, da bo kaj iz tega prišlo. Tako da cilji, ki ste si jih zadali v bodoče so smeli in vam želim veliko uspehov.  Da se ne bom oglašal pri tistem delu, ko gre za obrazložitev glasu imate mojo podporo pri kandidaturi za ministra za gospodarstvo. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Ivanuša. Bi vprašal kandidata če glede na obseg vprašanj želi odgovarjati ali… Okej, izvolite besedo.
Najprej gospodu poslancu Jožetu Horvatu. Digitalizacija. Zelo pomembna zadeva. Moram povedati, da sem se v preteklem mandatu kar nekaj ukvarjal s tem vprašanjem. Imeli smo tudi na koncu koncev nek posvet – »Digitalizacija, nuja ali ne?« Digitalizacija se dogaja. Digitalizacije je v vseh porah naše industrije in našega podjetništva. Niti približno mi ne bi imeli tako dobrih izvoznih rezultatov, posebej v Nemčijo, ki je vodilna na tem področju, koncu koncev je naš prvi trgovinski partner. V Nemčijo izvozimo oziroma imamo trgovinske menjave 11 in pol milijard. Je država, v katero mi več izvozimo, kot iz nje uvozimo. Ko to povemo našim nemškim partnerjem, so nad tem presenečeni. Zakaj? Zato ker so naša podjetja, ki dobavljajo velike sisteme, digitalizirana. O tem ni dvoma, da smo tu na ravni vseh najboljših. Kje je težava? Težava je pri malih in srednjih podjetjih. In za ta podjetja smo in bomo na nek način skupaj, to moram pohvaliti Nemško-slovensko gospodarsko zbornico, ki aktivno sodeluje pri tem, in naše ministrstvo z njimi, da na nek način del razpisov usmerjamo v tej smeri. Če me vprašate, bi predlagal odbor Državnega zbora z nekim takim naslovom, absolutno mislim, da moramo tudi na simbolni ravni pokazati, da imamo – pa v tem primeru ne gre za simbolno raven – en odgovoren odnos do tega, tako kot mislim, da smo z ustanovitvijo Direktorata za les bolj na simbolni ravni ministrstvu pred tremi, štirimi leti pokazali svoj odgovoren odnos do ene panoge, ki je bila popolnoma ruinirana. Zakon o vajeništvu – strinjam se z vami, da moramo priti do uravnoteženega odnosa med eno in drugo stranjo, kajti če bi ga imeli, bi imeli, po mojem globokem prepričanju, večje število udeležencev tega programa. Jaz verjamem, da je to ena od prvih nalog in definitivno bomo poskušali takoj to zgodbo odpreti. V razmerah, v katerih smo ta zakon sprejemali, je bilo to maksimalno, kar smo lahko naredili. Sam rezultat tega zakona pa kaže potrebo po tem, da je treba na tem področju reagirati. Subvencije. Jaz sem sicer mislil, da me boste vprašali, »subvencije ali krediti?« Pa bom najprej na to vprašanje, ki si ga sam postavljam, odgovoril. Vseskozi smatram, da bi bilo bolje imeti več ugodnih kreditov kot pa manj subvencij. Seveda, če pa to primerjamo še s konkurenčnim poslovnim okoljem, potem pa ni diskusije. Mi vsi skupaj smo dolžni, da bomo branili konkurenčno poslovno okolje, kajti le to bo zagotavljalo, še enkrat ponavljam, gospodarsko rast, iz katere, smatram, da pa lahko naredimo več na tem, da izpolnimo koalicijske zahteve. Kajti tudi na tisti strani bo treba narediti nekatere korake za to, da bomo šli v smeri, kot pravite, socialnega tržnega gospodarstva. Umik države iz gospodarstva. Jaz mislim, da je tukaj narejen korak naprej. Skozi strategijo imamo strateška, pomembna in portfeljska podjetja. Imamo veliko težav na tem področju, tudi tukaj se z vami strinjam. Definitivno pa, bom še enkrat ponovil, da zagovarjam premišljeno privatizacijo, da privatizacijo, ampak premišljeno, in da se moramo posloviti od tega, da nam tu pa tam, ali kakorkoli hočete to razumeti, določeni krogi peljejo te zadeve, ne pa da strategijo izvajamo v korist Slovenije in v korist podjetij, ki se prodajajo. To je moja mantra in za to si bom prizadeval tudi še v večji meri, če bom odgovoren za ta del. Sicer pa sem kot minister za gospodarstvo upravičen do udeležbe na sejah Nadzornega sveta SDH, imam pravico pregledati dokumente, razpravljati in postavljati vprašanja in to tudi počnem. Bom na tem področju še bolj aktiven.  Konkurenčnost, napredek. Mislim, da naš gospodarski motor dobro deluje, da je to motor, ki če ne bo nekih zunanjih faktorjev, ki so nevarni, še enkrat bom rekel, da se lahko zgodi, da bo naš slovenski ZET? še kakšno zadevo naredil v smislu vojne trgovinske, in bomo imeli težave. Predstavljate si kaj bi se zgodilo, če pride do težav v trgovini med našo evropsko največjo partnerico in pa z državo preko oceana. Tukaj bodo strahovite težave na naši strani. Na drugi strani pa je naš notranji največji omejujoč dejavnik, ki bo ogrožal gospodarsko rast v prihodnje delovna sila. Usposobljena, kvalificirana in ustrezna delovna sila. Tu bo treba narediti kar nekaj korakov. Od tega na kakšen način bomo prišli do tega in tudi do ravnanja z ljudmi, kjer pa je treba na nek način tudi z razumevanjem vzeti zahteve po tem, da se nekatere zadeve spremenijo. Kajti če pogledate samo gospodarsko rast, to sem v uvodu povedal in če to primerjamo to z rastjo plač iz obdobja 2014-2018, pa ne pomeni, da je treba vleči direktno korelacijo, kajti na tem področju je zakon oziroma osnova je dvig konkurenčnosti, kjer zaostajamo. Bo pa potrebno nekaj narediti. Sicer pa, če ne bomo pri plačah reagirali, ne bomo imeli delavcev, saj nam bodo šli preko meje. To kar vi govoriti o obmejnih področjih, se bo začelo vedno globlje prenašati v Slovenijo. Ampak tu ne gre samo za enkrat učinek, da se ti ljudje vrnejo. Problem je v tem, da bomo pri teh odprtih mejah imeli še kakšne drugačne težave. Se pravi, da je nujno in še enkrat nujno, da skrbimo za konkurenčno poslovno okolje, ki bo omogočalo, da se bo ta intelektualni potencial naših podjetij v maksimalni meri realiziral na domačem trgu.  Terme Lendava. Pa bom rekel v povezavi s Porabjem. Moram povedati, da se tukaj s tem kar se dogaja, ne morem strinjati. Po svojih močeh in v okviru svojih pristojnosti poskušal priti do tega, da dobimo odgovore na ta vprašanja. Ampak z odgovori ne bomo rešili problema. Gre za narodnostno mešano področje, zato je odločitev o prodaji takega podjetja na tem področju na način kot se je to zgodilo s pogodbo, ki je bila v tem trenutku podpisana. Pogodba je bila podpisana. To vem. Ni pa bila realizirana. To je zelo problematično. Pač sosedje delajo to, kar bi mi, tu se bom navezal na drugo vprašanje, morali in bomo delali tudi v Porabju. Sam sem v stiku z veleposlanikom in z predhodnikom na Ministrstvu za Slovence po svetu začel razpravo okoli tega, da moramo priti, da bo slovensko gospodarstvo, ne država, ampak takšen ali drugačen podjetnik, našel poslovni interes za delovna mesta v Porabju. Če tega ne bomo naredili, bodo naši Slovenci tam, pa če mi kdo zameri ta izrek ali pa izjavo, čez nekaj let samo muzejski primerki. In vsako tako aktivnost bo država Slovenija morala podpreti in bo tudi podprla. Regionalni razvoj je široka tema. Tukaj gre za veliko sprememb. Mi smo v okviru možnosti, moram reči, da sem v začetku tega mandata skorajda obupal, ker je prišlo v tej finančni perspektivi do spremembe.  (nadaljevanje) Ta sredstva, o katerih sem govoril zjutraj v uvodu, 480 milijonov niso bila skoncentrirana na Ministrstvu za gospodarstvo, tako kot je bilo to v prejšnji finančni perspektivi, ampak smo nešteto krogov morali odteči na naši vladni strani, da smo sploh prišli do tega, tukaj je pet ali šest ministrstev, da smo lahko z obemi regijami vzhodno in zahodno začeli en tak ustrezen dialog. Po velikem razumevanju in ministrice odgovorne za kohezijo in ministrice za finance smo prišli do tega, da smo spravili skupaj teh 480 milijonov in me veseli, da smo do tega trenutka podpisali 11 dogovorov za razvoj regije in ostane še eden, obalnokraška regija v znesku 20 milijonov in to bomo naredili v teh dneh. Verjetno še pred, če bo možno, imenovanjem nove vlade, če ne pa po novi vladi kdorkoli bo že vodil ta resor.  Skratka regionalni razvoj je široka problematika in mi moramo tudi v prihodnji perspektivi ohraniti eno kvoto denarja, o kateri bodo razpravljale regije, ne da jim mi odrejamo investicije z razpisi, ampak da se bodo ti premiki začeli oziroma se bodo še naprej delali od spodaj navzgor. Mislim, da sem izčrpal vse vsebine, če ne boste opomnili.  Še gospodu Ivanuši. V zvezi z Magno je ogromno manipulacij. Moram še enkrat povedati, da sem po poklicu agronom, da sem zelo odgovorno pristopil do vprašanja kmetijske zemlje. Govori se, da je to najboljša zemlja. To je dobra zemlja. Dejstvo pa je, da je ta lokacija med avtocesto, železnico in letališčem. Je dolgoročno izgubljena za kmetijstvo. Dejstvo je, da je bila ta lokacija že predvidena za nek projekt v eni od predhodnih vlad. Želel bi si, da se tukaj nehamo, pa ne mislim, da ste vi to počeli, ampak govorim o vseh problemih, ki sem jih s to lokacijo imel v preteklem obdobju, da pridemo do tega in da vidimo, da je tam prva faza pod streho, da ta del tovarne stoji. Moram še enkrat polemizirati s številom zaposlenih. Mi govorimo in imamo na papirju napisano 3.700 ljudi. Magna je prijavila drugo fazo investicije, zaprosila je za okoljevarstveno soglasje in to zajema 3.700 delavcev. Narediti mislijo tri faze. Prva faza je lakirnica. Lahko rečemo tako ali drugače rabijo jo takoj, zato da bodo višek kapacitet, ki jih naredijo Gradcu, nemudoma lahko ustrezno obdelali. Druga faza je proizvodnja karoserij in tretja faza je končna montaža avtomobilov. Gre za čez veliko 100.000, ne bom govoril o številki končnih produktov.  Lokacija. Prvo povpraševanje za Magno smo dobili, saj že sam več ne vem, dve leti nazaj. Mislim, da je bilo najprej s 60 ha. Ta problem smo začeli reševati v okviru poslovne cone Tezno v Mariboru v okviru TAM-a. Ko je povpraševanje naraslo na 100 ha, nismo imeli več možnosti, ker tam gre za neke površine, ampak so tudi razbite. Imeli smo več variant po Sloveniji. Problem Kidričevega je v tem, da se je pojavilo šele potem kot ponudba, ko smo ta postopek že začeli. Ampak, da vas potolažim. Mislim, da bo v Mariboru in tukaj vam lahko rečem, seveda ne morem imenovati, mi imamo povpraševanje kot država še po eni tako veliki lokaciji v istem prostoru. In tega problema ne bomo mogli rešiti. To bo sladek problem mimo Kidričeva. Vesel sem, da imamo še tako konkurenčno okolje, ampak predvsem po zaslugi delonasilja, to sem tudi zjutraj rekel, da smo interesantni. Sedaj, okrog špekulacij Romuni, Bolgari. Tukaj sta dve zadevi. Sem prepričan, da bojo v osnovi delali Slovenci, tako kot se je Magna za Slovenijo odločila zaradi naših delavcev, kajti v Gradcu direktno primerja, mislim da je gor sedemsto Slovencev v fabriki, kjer je zaposlenih 7 tisoč ljudi, Madžarov in pa Avstrijcev so se odločili za Maribor. To je prva zadeva, sedaj pa nekaj provokativnega. Ja, če ne bomo, pa mislim, da bomo mi imeli delovne sile dovolj pri nas, še en razlog je za Maribor. Maribor je bazen z tehnično šolsko kulturo, ki lahko zagotovi ustrezen kader za take potrebe. Tudi to mislim da je vplivalo na to, ampak v končni fazi, pa ne zagovarjam tega na prvo žogo, je boljše, da tujci pridejo k nam, pa plačujejo davke pri nas, kot pa da Slovenci grejo v Avstrijo pa jih ni več nazaj. Ampak v tej fazi prosim, da dajmo spremljat to, kar se dogaja in da vidite, da se na terenu res nekaj premika. Na konec koncev bo ena taka investicija dala en dodaten push tudi našemu šolskemu, visokošolskemu Mariborskemu sistemu, ki bo lahko v sodelovanju na tem tehničnem področju tudi zagotavljal koristi proizvodnje in pa dobil en dodaten zagon. Obrtna zbornica Slovenije oziroma mislili ste, če je kdo, sprašujem, iz te skupine, s poslovnega kluba kontaktiral, z mano, po teh pripetijah. Jaz moram tukaj se pridružiti vsem, ki pravijo in tudi jaz pravim, da so te reakcije v tem trenutku preuranjene, da moramo najprej priti do nove vlade, da moramo to koalicijsko pogodbo poskušati na finančno vzdržen način uveljaviti v praksi. Poznavajoč tiste, ki bomo skrbeli za ali pa odgovorni za te pogoje gospodarjenja, lahko rečem, da sem prepričan, da bomo našli en vzdržen sistem na tem področju in da bomo vsaj, kar se pogojev tiče, obdržali možnost konkurenčnosti tudi naprej. Seveda pa se bodo na nekaterih področjih morale zgoditi neke spremembe. Še enkrat ponavljam, če ne bomo odgovorni na tem delu odnosa do delavcev, potem ne bomo imeli nikogar več, ki bo tukaj počel, seveda pa v pogojih, da bo gospodarstvo lahko to naredilo in bo moralo to narediti. Pavšalna obdavčitev obrtnikov. Moram reči, ko sem prišel v to vlado pred štiri leti, je bila diskusija davčne blagajne, da ali ne. Do tistega trenutka sem zagovarjal pristop, ki so ga imeli Avstrijci, se pravi pavšal, potem pa sem izgubil vse argumente, ko so Avstrijci tudi prešli na nek drug, ne na en drug sistem, na sistem, ki ga imamo, sicer verjetno ga izvajajo na drugačen način pri nas in tukaj, zdaj je to vprašanje bolj za finančnega ministra. Osebno se nagibam k tej zadevi, ampak to je sistemska rešitev, na katero vam jaz v tem trenutku ne znam dati odgovora. Čisto konkretne številke z Azerbajdžanom vam v tem trenutku ne znam dati. Gre za nekaj deset milijonov, manj kot sto milijonov je trgovinske menjave. Sam osebno pa imam izkušnje s to državo še iz obdobja, ko nisem bil minister. Tudi zdaj ko sem minister sicer nismo obiskali Azerbajdžana, ampak smo bili v stikih z njihovimi podjetniki. Azerbajdžan je za nas interesanten z večih vidikov. Moram reči, da sem najprej orientiran v gospodarstvo, ne pa v politiko in na tem področju  (nadaljevanje) smatram, da lahko v večji meri izkoristimo Azerbajdžanski investicijski potencial, seveda po pravilih igre na našem področju, jaz konkretno imam z njimi izkušnje na turističnem področju, bil sem udeleženec v predministrskem obdobju na več sejmih in lahko rečem, da je to struktura gostov, ki je ena najboljših, če ne najboljša, ki sem jih jaz v svoji praksi na tem področju srečal. Seznanjen sem s tem, da so v tem tudi komunikacijskem letalskem smislu zelo dobro povezani z Črno goro, skozi to imamo tudi nekaj sodelovanja za obisk Slovenije. In prej sem navedel države, ki so nam zanimive, sicer sem govoril o Kazahstanu, Turkmeniji, v vsakem primeru imamo stikov s to državo veliko in računam, da bomo kakšen investicijski potencial te države tudi izkoristili.  Zdaj, Hotel Ormož, tukaj posameznih rešitev jaz sam kot minister ne morem reševati, smatram, da imate potenciala na tistem področju absolutno za razvoj turizma, to področje poznam še iz mojih kmetijskih časov, tudi omenjeno jeruzalemsko lokacijo in zdaj jaz upam, da se bo našel ustrezen podjetnik, ki se bo tega problema lotil, država bo po svojih zmožnostih lahko ali pa tudi ne pomagala na tem področju. Zdaj pa še nekaj besed o potencialni lokaciji tovarne sladkorja Ormož. Jaz moram reči, da je to na nek način moja, glede na moj poklic taka slaba točka, jaz sem bil na tej lokaciji prvič kot študent, ko se je delala, se pravi, ko je bila še njiva so nas naši profesorji iz faksa v koncu sedemdesetih let peljali na to lokacijo. Potem sem bil tam, ko je bila tovarna narejena in je bila v polni proizvodnji, ko sem še delal v kmetijstvu in sem bil zdaj kot minister, ko sem gledal vso to »ruino« te lokacije, treba je samo povedati, da je ta lokacija pa najbolj pripravljena lokacija za začeti investicijo takoj, zato, ker ima vse, ima vso infrastrukturo, se pravi energetiko, ima rešen ves komunalni sistem, skratka se lahko jutri začne, mi smo se pogovarjali in tudi tukaj je ena možnost o kateri zdaj ne bi želel naprej govoriti, da se tudi v lastniškem smislu naredi en korak naprej, govorim o lokaciji zato, da imamo na zalogi, da lahko potencialnemu investitorju tako lokacijo ponudimo, lahko rečem, da je, to sem prej povedal v zgodbi o Mariboru, na srečo kar nekaj interesa še naprej, ampak v vsakem primeru je to v tem trenutku poleg tistega Feniksa v Cerkljah pri Brežicah ena od dveh lokacij kjer se lahko začne neka industrijska aktivnost takoj.
Hvala lepa za vsa ta izčrpna pojasnila. Besedo zdaj dajem gospodu Brezniku, izvolite za vprašanja.
Najlepša hvala gospod predsednik, spoštovani kolegice in kolegi. Ura je natanko dve minuti do pol osem, nekateri ste v teh časih včasih šli gledati dnevnik, zdaj ga bomo prej ure prej, tako, da nekaj se je vsaj spremenilo v Sloveniji v zadnjih 27 letih. Spoštovani kandidat, spoštovani nekdanji minister, v bistvu tudi sedanji še v vlogi ministra in seveda tudi poslanski kolega. Lahko rečem, da, če bi nekako vsaj v prvi fazi preden postavim vprašanja, ocenil delo bivše Vlade, ste bili nekaj lahko rečem vsaj nek rahel veter sprememb te bivše vlade, človek na katerega smo še nekako vsaj tisti, ki smo bili v opoziciji, ker nekako razumemo delovanja gospodarstva, konkurenčnosti, ki se zavedamo, da moramo krepiti slovensko poslovno okolje, da smo majhna država, da našo bistvo tudi pri nastanku te države je bilo, da se imamo kot v biologiji, kot v Darwinovem smislu, hitro prilagajati spremembam okolja, to so največji plus lahko Slovenija poleg seveda izrednih naravnih lepot,   (nadaljevanje) tradicije, izredno pridnih, delovnih in marljivih ljudi, to je tisto največje bogastvo. Mislim, da so že danes tudi kolegi od Horvata in vsi ostali, ki so postavljali vprašanja že tudi dopoldan odpirali teme na katere ne bi rad dosti ponavljal, ampak vseeno bi pa poiskal neko lahko rečemo tudi ali pa pogledal na sedanje predstavitve. Zdaj tisto kar je pa skupno na žalost je pa to, da ena rdeča nit obstaja, to je med vsi »hearingi«, ki sem jih doživel, enega sem spremljal kot predsednik Odbora za kmetijstvo, to je bil prvi »hearing« in potem tudi te tri dni, ker smo jim sledili in samo ena rdeča nit, imamo tako »zvano« koalicijsko pogodbo z Yeti sindromom. Vsi so jo prebrali, vsi so jo prebrali, ampak noben pa ne ve kdo je kaj napisal, tega človeka pa noben ne pozna, torej neki mit obstaja, da je Yeti, ampak noben pa ne ve kdo je to napisal. Prvo vprašanje je bilo ministrici Aleksandri Pivec na mojem odboru za kmetijstvo, ki ga vodim, nisem sodelovala pri pisanju kmetijskega programa. Moram reči, solidna predstavitev, jaz sem nekako poslanec, ki poskušam biti uravnotežen, vedno iščem, da sem tu zato, da rešimo Slovenijo, v svoji kolegih iz drugih strank vidim politično konkurenco, ne pa sovražnike in pač tako nekako delujem. Potem glejte, če gremo naprej ne, zdaj je tri tega nesrečnika, kolega Bertonclja vrtijo ne, neko žrtveno jagnje, ampak moram priznati, da je bilo kar nekaj predstavitev, ki so bile dosti slabše od gospoda Bertonclja, seveda on ni povedal nič tako, da niti ni do koalicijske pogodbe prišel, ampak po vsej verjetnosti je ga prinesel veter in ga veter tudi odnesel, ni sodeloval. Potem pridemo do po vsej verjetnosti, ki je bila najbolj katastrofalna, ki je bila izpod vsakega nivoja, to je bila predstavitev za mogoče kakšnega, jaz bi rekel nižjega uradnika na kakšni občini, to je bil gospod Bandelli glede na to, da je to minister brez listnice, ki bo nam reševal evropski denar, ki se bo pogajal za evropska sredstva. Glejte me že tri dni ali pa dva dni me že boli glava, res me boli glava. Vso spoštovanje do kolega Bandellija, simpatičen mož, približno nekaj takšnega kot, da bi se jaz pa mogoče vi kolega Počivalšek borila na Filozofski fakulteti, da na prevzamemo katedro za japonski jezik, to je bilo približno nekaj takega. Imava svoje pluse, ampak za japonski jezik po vsej verjetnosti ne vi, ne jaz nisva neka eksperta. Glejte, Cerar po vsej verjetnosti ni rekel nič, ker je rekel, da bo preučil, če je kaj napisal, po vsej verjetnosti ni naredil nič. Poglejte, o Fakinu ne rabim zgubljati besed, v tej dvorani večinoma koalicije, glejte v prejšnji sestavi, vso spoštovanje do tistih, ki ste novi, niste krivi ničesar, glejte gospod Fakin ni dobil niti enega glasu, ko je kandidiral za direktorja zdravstvene zavarovalnice, niti enega glasa…
Se opravičujem, ali se lahko nekoliko bolj osredotočimo? Prosim lepo. Smo že utrujeni.
Bom, samo, da preidemo. Glejte človek je plačeval trikrat preplačane žilne opornice, bo zdaj kandidiral, torej nekdo, ki je plačnik pa se ni vprašal zakaj je to tri do štirikrat dražje, bo zdaj celo minister za zdravje. Katastrofa. Glejte, gospa Bratuškova veste, da imajo bolezensko znanje kar se tiče ambicioznosti, mislim, da je s svojo predstavitvijo za evropski parlament to pokazala, no in potem pridemo do tistih bistev. Torej kolega Počivalšek vi ste lahko rečem ponovno neka, jaz bi rekel odrešilna bitka zaradi katere se še tudi meni splača biti tu v Sloveniji, in zaradi česa sva mislim, da tudi v preteklosti lahko rečem imela zelo korekten odnos, dobro sodelovala tudi z vami in z vašim državnim sekretarjem in tudi vašim ministrstvom. Pokazali ste vsaj neko mero svetovaljanskosti, zdrave kmečke pameti, nekega normalnega razmišljanja, ki ga gospodarstvo seveda potrebuje. Ampak tisto kar je moje prvo vprašanje in, ki je bilo tudi moje vprašanje na takratni vaši prvi predstavitvi v prejšnjem mandatu je kakšen je vas status v Vladi Marjana Šarca? Ali boste minister kateremu se bodo ostali resorji vsaj delno prilagajali, ker bo ministrica za šolstvo ne odtujena od gospodarstva živela z ljubljanskim FDV, Filozofskim in nekaterim lobijem, tako »zvanim« uničevalnim družboslovnim sistemom, ki je uničil, degradiral in naredil na tisoče lahko rečemo dela nezmožnih mladih ljudi, ki ne bodo nikoli dobili službe, na drugi strani del tistega kot ste rekli bazena, tehničnega bazena kvalitetnih tehničnih fakultet, ki jih imamo v Slovenijo, tehničnega kadra, ki pa na žalost je že čez mejo ali pa je na tej poti. Tako da, to je prvo vprašanje. Ali bodo ostali ministri, ali boste vi za finančnim ministrom nekdo, ki bo sledil, lahko rečemo, ki mu bodo ostali sledili vsaj delno s svojimi politikami in se medresorsko vsaj delno vam prilagajali. Ali bo to minister za infrastrukturo? Ko sva se pogovarjala, delo ni socialna kategorija. Delo vedno spada v normalnih družbah pod Ministrstvo za gospodarstvo. Delo je del gospodarstva. Delo je del gospodarstva.  Potem, kot sem povedal, šolski sistem. Načeli smo, mislim, da, od kar nekaj kolegov, dualni šolski sistem. Jaz sem se z bivšo ministrico za šolstvo srečal, celo prosila me je za neko pomoč, da ji predstavim, kako deluje dualni šolski sistem preko meje. Jaz najbolj osebno poznam, ker sem bil mentor, ko sem bil pri Siemensu v Avstriji. V času zadnjega leta sem popolnoma preučil, lahko rečem, bavarski dualni šolski sistem, predvsem ker se malo razlikuje kot ostala Nemčija. Bavarska ima izrednega – lahko enkrat na eni seji, da ne bom predolg, opišem, kako deluje.  In poglejte, če se ti ne bodo prilagajali tistim, ki nam dajejo kruh, in če se vsi mi ne bomo zavedali, da smo mi servis tem ljudje, da jih moramo spoštovati, da moramo spoštovati vsakega podjetnika, tudi če zaposli enega človeka, če je sam sebe lahko zaposlil in uspel na trgu. Če je to podjetnost, mora biti vrednota. Podjetnost mora biti vrednota in ta vrednota mora biti otrokom v vrtcu in v osnovni šoli že zapisana. Da ni važno, kaj delaš v življenju. Ni važno, kakšen poklic imaš. Važno je, da uspeš na trgu. Važno je, da uspeš na trgu. Da si najboljši. Da si kreativen. Da ne greš v črednem nagonu. Da si vedno v nekem spopadu duhov in da iz tega spopada duhov dobiš. In to so najboljše zgodbe. Tudi najboljše zgodbe so, da jim dajemo vedeti, tudi mladim v sistemu vzgoje in izobraževanja, da so največje zgodbe. Mislim, da sem vam danes razlagal o gospodu Štronahu, celo njegovo življenjsko zgodbo, Matjašiču, ki ima eno najhujših, lahko rečemo, blagovnih znamk, ki jo je razvil v zadnjih dvajsetih letih v Avstriji in tako naprej. To so največje zgodbe ljudi, ki so dva-, trikrat padli v življenju in popolnoma uspeli in postali milijarderji danes.  Tako da, prvič – vprašanje: vaš status v vladi? Ali vas imajo zaradi tega, da si bodo nek »imidž« gradili? Po drugi strani pa bodo popolnoma degradirali poslovno okolje? Ali boste nek nadminister, ki bo poleg ministra za finance tretji minister te vlade, kateremu se bodo ne popolnoma, ampak vsaj delno prilagajale politike te vlade, zato da bomo tista dobra podjetja, da bodo dobila še več vetra v jadra in da bomo imeli še več izvoza in da bomo dosegali tiste številke, ki ste jih danes v dopoldanskem delu omenili. To je moje najbolj konkretno vprašanje. Torej, drugi del je, ali boste vplivali na spremembo Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, v katerem je del tega dualnega šolskega sistema. Lahko povem podatek, verjamem, da vas je bilo sram, niste vi krivi, kolega Počivalšek, ministrica je morala tu sedeti zraven, 54 pogodb je bilo napisanih. Oni so dobesedno prepisali, ampak samo tisto, kar jim je odgovarjalo, del našega dualnega šolskega sistema, ki ga je pripravila kolegica v strokovnem svetu. In mi smo ga trikrat vložili v prejšnjem sistemu, vse smo povedali, točno to, kar se sedaj dogaja. In mi imamo samo štiri poklice v novem šolskem sistemu – da boste vedeli tisti, ki niste bili v parlamentu. Imamo mizarja, to so mizarji, ki nimajo kaj delati, ker nimajo strojev pa še pred tem nimajo nekoga, ki bi se rajši učili, ker je premalo tistih. Potem imamo kamnoseka. Potem imamo kuharja in natakarja. Glejte, danes vam razlagam. Samo v BMW je 38 dualnih šolskih, poklicev se šola.  In zdaj pridemo – nadaljevanje – mi zdaj s tem šolskim sistemom, socialističnim šolskim sistemom, ki je ostal desetletja zadaj, bi radi stopili na pot tega, kar je kolega Horvat začel, četrte industrijske revolucije. Pa kar ste tudi sami, edini minister, ki je danes v svojem »hearingu« vsaj delno to omenil, vsaj omenili ste četrto industrijsko revolucijo. Vse se vrti okrog tega. Kjerkoli sem bil sedaj na turneji, sem bil po Nemčiji, samo to, samo to je glavna tema. Ali bo Evropa zaradi četrte industrijske revolucije postala najbolj konkurenčno okolje na svetu? Ali bomo prehiteli Kitajsko, azijske tigre, celo Združene države Amerike, kjer Trump ravno to uvaja? Ali bo Slovenija na vlaku četrte industrijske revolucije ali pa nas ne bo. Čez dvajset let industrijske revolucije pa bo sledilo, kdor ima visoke tehnologije in kdor jih je osvojil, v četrto industrijsko revolucijo bo vodil svet. Kdor jih ne bo, glejte, bomo propadli, kot so propadli dinozavri. Pa smo lahko bogati, lahko imamo lepo okolje, žal ne bo prihodnosti. Danes se karte mešajo v gospodarstvu popolnoma drugače in popolnoma na novo. In ljudje, ki tudi države, ki so še danes nam vzor, če ne bodo temu sledile, bodo propadle. In najhujše je, nadaljevanje, propad tistih delovnih mest, ki niso mehanska ali pa nekih delavcev. Najbolj bojo propadli, izgubili službo v 4. Industrijski revoluciji ljudje, ki so relativno visoko izobraženi, ljudje, ki ponavljajo, razne birokrate, vse to bo prevzela umetna inteligenca. Razni strokovni sodelavci, razni referenti, vse to bo računalnik dobesedno neke odločbe izdajal, umetna inteligenca bo izdajala. Da ne govorim o elektromobilnosti, nanotehnologijah in tako naprej.
Gospod Breznik, zelo / nerazumljivo /
Torej, želim poudarit, kateri bojo vaši ukrepi kot ministrstvo ali pa ukrepi, s katerimi boste spodbudili digitalizacijo? Torej, predvsem robotiko, uvedbo pametnih robotov, humaniziranih robotov v slovenska podjetja. Potem, pametne logistike, razvoj pametnih mest, pametnih vasi, kar razlaga kolega Bogovič. Potem, dodatno financiranje start-up podjetij, predvsem v fazah, ko gredo v drugo, tretjo, četrto fazo, torej predvsem to, kar se dogaja na Kemijskem inštitutu, predvsem razvoj baterij, lion žveplo, kar je po vsej verjetno druga faza preboja elektromobilnosti. Mi imamo vsaj laboratorijske uspehe, sedaj pa sledijo druge, tretje, četrte faze. To pomeni, da Slovenija vsega tega, kar imamo na Kemijskem inštitutu, predvsem pa na Inštitutu Jožefa Štefana, pride iz države invencij, v državo inovacij. To je ta zgodba Slovenije, kjer lahko uspemo. Druga zgodba, kjer lahko uspemo, o kateri ste razlagali, je pa turizem. No moje tretje vprašanje je iz turizma. Glejte, kot sem povedal, se marsikje sva strinjala, marsikje se nisva strinjala. Mi smo Lipico Turizem, Lipica za mene je javni zavod, kobilarne, spomeniki in vse ostalo mora ostati v lasti države Republike Slovenije, je biser. Po drugi strani mi mečemo milijone v Lipico, po drugi strani pa mi iz Lipice, z tridesetimi, vso spoštovanje do teh ljudi, ki so prišli v osemdesetih nekje, kot delavci v Sloveniji, hočemo prodajati neko vrhunsko zgodbo, ni je glejte, ljudje božje. Mi prodajamo šunka, sir, gobice, hot-doge, pa najslabše tiste zrezke in to mi prodajamo v okviru bisera. Glejte, en hotel, klub je popolnoma zaprt, že mislim da več kot desetletje, v Maestosu, ko sem bil v sobi, kjer je počivala ali pa bila na popoldanskem počitku Elizabeta II. takrat na obisku, prideš na balkon in na drugi strani vidiš, da obešajo svoje perilo ti delavci, ki delajo tam. Glejte neprimerno, neokusno, ni vredno glejte, Lipice, ta drugi del turistične, tiste turistične zgodbe. Greš v Planico, super zgodba, kaj se zgodi? Nimajo nobene prave gostinske ponudbe v Planici, glejte. Torej, kaj želim povedati. Moje naslednje vprašanje je, da v turizmu, kolega Počivalšek, moramo zapeljati popolne zgodbe. Ne samo, imamo super legende, imamo super okolje, kjer lahko razvijamo, ampak moramo priti do končne točke. Končna točka naša pa je, da bomo v Lipici prodajali kavo za tri ali pa pet evrov. Da bo tam vsa smetana zbrana, to je ta tretja zgodba.
Prosim, dajmo se osredotočit na vprašanja.
Bom se. Iz tega sledi vprašanje. Torej, jaz razvijam vedno vprašanje, v turizmu. Ali bojo v turizmu, bomo dokončali te zgodbe? Ali bo Lipica Turizem, kot smo mi rekli, je pripravljena za stečaj in spada v stečaj in v Lipici vsaj hotel, en hotel prodamo, kot je rekel kolega Horvat, pametnim lastnikom, ki imajo ne samo kapital, ki imajo trge, ki imajo tradicijo in ki imajo znanje trženja hotelov na pet zvezdičnem sistemu. Mi nimamo, niti nismo, nimamo znanja čiščenja sob v takih hotelih, na žalost, pa bi rad, da bi to Slovenci osvojili. Nadaljevanje. Povezovanje, gospodarsko povezovanje. Omenili ste Tajvan, Korejo, Kazahstan, Afriko in tako naprej. Sam sem bil v Tajvanu, z delegacijo mojih kolegov z SDS, ne na stroške Državnega zbora, ne na stroške države. Na nobene stroške, čisto privatni obisk. Bil sem pri predsedniku države, bil sem pri ministru za gospodarstvo, v Hi-Tec podjetjih in vse ostalo. V Tajvanu, mislim da, vsaj tisti, ki delno poznate, veste, da gre za enega azijskih tigrov in Tajvan sodeluje množično samo z, lahko rečemo, silicijevo dolino. Razvijajo, imajo celo vrsto, lahko rečemo, izrednih strokovnjakov, ki so stari tam osemindvajset, trideset let, že redni profesorji na tehniških fakultetah. Predavajo tajvanski strokovnjaki na MIT, Standfordu in tako naprej. Torej, želim povedat, čudijo se našemu modelu in kako smo mi sploh prišli do sem. Mi imamo še preveč, glejte, mi smo globoko zašli v socializmu in iz svojih okvirjev ne moremo priti ven. To je ta problem, ki ga imamo
Gospod _____________
/ oglašanje iz dvorane /
zato sledi, poglejte, zato sledi, kar se Tajvana tiče, prva zgodba, ali bomo priznali Tajvan? Ali bo Tajvan del Kitajske ali del Kitajske ne bo? Potem mi lahko navežemo stike s Tajvanom, to je osnovni problem, zato vas tudi sprašujem ali si boste prizadevali, da obnovimo stike s Tajvanom in da nekaj podjetij, lahko rečem, mislim, da Slovaki, Čehi, njihova predstavništva imajo na Tajvanu, sem tudi sam obiskal in to videl.  Bodoči minister za Slovence po svetu, ki je zdaj dvignil glas in se je nekako vključil v mojo razpravo, glejte, jaz imam tukaj …/oglašanje iz klopi.-/… Spoštovani kolega, glejte, tudi ravno sem pri vas, glejte tu imam 20 mailov notri kar se vas tiče. Na žalost sem imel druge zadeve, glejte, samo pritožbe, konflikti v Avstraliji kjerkoli ste bili, konflikti pri nas v lastni stavbi kjer ste bili, imam sliko, da ne znate niti slovenske zastave obesiti v hiši kjer živite. Oprostite, vi se oglašate in jaz vam samo dam odgovor. In sedaj….
Se lahko prosim osredotočimo….
Da se osredotočim, mislim, da sem dal tri vprašanja ….glejte, sledilo bo četrto. Četrto vprašanje je pa, da želim spoštovani kolega Počivalšek, da se vam v tej vladi uspe priboriti mesto, ki se pritiče gospodarskega ministra. Želim si tudi da premislimo, da bi konstituirali in tudi kakšno je vaše mnenje, tukaj je kolega Horvat odprl, da konstituira tudi odbora za digitalizacijo, ker mislim, da bi bil pomemben vsaj simbolni element, da ta družba se zaveda digitalne družbe prehoda …/nerazumljivo/… in da se Slovenci, kot lahko rečemo srednjevropski narod tega zavedamo. Zato vas sprašujem ali ste temu naklonjeni kot minister za gospodarstvo in ali boste tudi izvajali kakšne ukrepe glede malega gospodarstva v Sloveniji? Imamo več kot 90% manjših mikro manjših in srednjih podjetij, ki ste jih danes omenili dopoldan in ta podjetja na žalost do zdaj niso imela nekih osnovnih pogojev, da bi pridobila kakršnakoli sredstva za svoj preboj, uspeh ali pa za tiste preboje iz druge, tretje, četrte faze. Toliko z moje strani. Se opravičujem, ker sem bil nekoliko dolg, ampak mislim, da gre za pomembna vprašanja. Najlepša hvala za odgovor gospod minister.
Hvala lepa. Tudi v nadaljevanju prosim vse prisotne, da ohranjamo nivo debate na neki ustrezni ravni in predvsem prosim, da smo pri vprašanjih kar se da strnjeni, tako da lahko tudi minister odgovori nanje in predvsem da pridemo do cilja.  Sedaj besedo dajem gospodu Knežaku in potem v kolikor ne bo veliko vprašanj še naj se pripravi gospod Koražija.
Hvala, predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, cenjenji kandidat za ministra! Kot ste uvodoma dejali vi niste ne za nas ne za slovensko javnost nepopisan list, tako da bom jaz v svoji razpravi kratek. Z vašo uvodno predstavitvijo se glede na to, da sem do prihoda v parlament s svojo poklicno kariero 36 let deloval v gospodarstvu in sem tudi dobro spremljal vaše delo v preteklem obdobju, se popolnoma poistovetim z vašo predstavitvijo in tudi s pogledi v prihodnost, tisto kar moramo, tako kot ste sami navedel, v naslednjem obdobju, ki je pred nami zagotoviti predvsem stabilno in predvidljivo poslovno okolje, da spremembe kakršnekoli bodo, ki se jih bomo lotevali, morajo biti postopne, predhodno ustrezno tudi skomunicirane. Tudi moji pogledi okoli razbremenitve prispevkov iz dela, ki so relativno visoki, se tudi strinjam, da je treba na tem področju nekaj narediti. zelo se pa strinjam tudi z vašim stavkom, jaz sem si ga celo zapisal, na dolgi rok bodo preživela tista podjetja, ki bodo imela do zaposlenih družinskih odnos. Jaz sem bil v zadnjih osmih letih del ožje ekipe, ki smo sanirali eno večjih slovenskih podjetij, sam sem bil zadolžen za kadrovsko področje in smo velik del sanacije tega podjetja naredili, ker smo ljudem ponovno vrnili ime in priimek, od tega, da smo začeli, da se zjutraj pozdravljamo, skratka ukrepi, ki malo stanejo in ki jih ljudje danes pogrešamo, ne da so številke, stroški, ampak mi smo dejansko… tisto ko smo radi rekli to je naše največje bogastvo, to tudi začeti v praksi izvajati. Tudi mene je presenetilo, jaz sem mislil, da se v tem mandatu ne bomo več u ukvarjali z administrativnim urejanjem te minimalne plače ne glede na potrebe trga po delu, sem mislil, da bo to korigiral trg, pa da se bomo enkrat to kar je bilo normalno tudi ../nerazumljivo./.. ampak na žalost še ni tako.  Omenil ste tudi nekaj dobrih primerov okoli delavskih odkupov Domel, Železniki in pa tudi …/nerazumljivo/.. oba primera dobro poznam in so res primer dobre prakse. Na žalost smo imeli tudi kakšnega slabega, naj spomnim sam Adrio, kjer smo imeli ponudbo domačih zaposlenih in tujcev, pa na žalost smo se odločili za tujce. Iz tega področja bi pa imel, ne bom rekel vprašanje, ker ne želim tratiti časa, ampak samo v razmislek, da je poslanska skupina Socialni demokrati v preteklem mandatu že pripravila in dala tudi v koalicijsko usklajevanje Zakon o delavskih odkupih, ki je bil tudi, od katerega v končni fazi ni bilo velikih pripomb, ni pa bil sprejet ../nerazumljivo/.. da ga ponovno malo prečita in se mi zdi, da bi bilo smiselno tudi to področje ustrezno zakonsko urediti. Zaradi vsega tega kar sem omenil jaz sem trdno prepričan, da so bojazni kolega, ki je debatiral pred mano, sem trdno prepričan, da si boste izborili mesto v Vladi, da niste šli v to Vlado, da boste marioneta, ki ne bo imel moči in vliva, kolikor vas poznam in zaradi vseh teh razlogov vas bom jaz in kolegica iz poslanske skupine SD podprla pri vaši kandidaturi za ministra. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Knežak. Gospod Koražija, izvolite.
Hvala za besedo. Jaz imam tri vprašanja za gospoda Počivalška.  Prvo vprašanje je ali vas lahko izzovem glede tega, ko ste prej omenil, da naj bi tudi Haložani postali neki muzejski artefakti. Ali bodo Haloze prioriteta pri subvencioniranju oziroma pri spodbujanju in kohezije?  Drugo vprašanje je 5G. Če ste seznanjeni s stranskimi učinki oziroma z negativnimi učinki omrežja 5G? V redu, to je to.
Hvala lepa, gospa Koražija. Želite minister odgovarjati oziroma lahko dam besedo še gospodu Vrtovcu? Se opravičujem. ../oglašanje iz klopi/.. Izvolite minister oziroma kandidat za ministra.
Najprej gospodu Brezniku. Status. Jaz ne morem napovedovati kakšen status bom imel. Lahko povem, da sem bil, sem in bom timski igralec. Vlada je ustanova, organizacija kakorkoli hočete, ki ne bo efikasna, če ne bomo vsi igrali na en gol. Dokler bomo to počeli bo ta Vlada uspešna. Jaz bom s svojimi vsemi močmi prispeval k temu, da se to zgodi. Seveda pa imam eno svetinjo; kot gospodarski minister moram in bom naredil vse, da ohranimo konkurenčno poslovno okolje. Marsikdaj se lahko smatra, da so na prvo žogo na videz nekatere zadeve nezdružljive, vendar je treba povedati, da smo dolžni ustvarjati določene spremembe tudi glede tega kar imamo zdaj, če bomo želeli, da bomo jutri imeli posel. Za mene je največji izziv kako rešiti problem dovolj ustreznega kadra za naše gospodarstvo. Ta zadeva se ne da rešiti samo z enim ukrepom, ne da se rešiti tudi ne samo z minimalno plačo ali s plačo, ampak tudi s plačo in na tem področju bo treba narediti določene korake naprej. Seveda pa ne moremo vseh problemov rešiti na papirju. Vsekakor pričakujem, da bomo tudi naprej spoštovali tiste osnovne tržne zakonitosti, ki so glavno gibalo razvoja.  Že prej omenjen Zakon o poklicnem dualnem izobraževanju. Veliko nas je, ki smo pri tej zadevi sodelovali, jaz ne bi zdaj želel govoriti kdo je kriv, odgovoren za to, da smo tu kjer smo, dejstvo je, da na …/nerazumljivo/.. tega zakona, ki smo ga sprejeli, nimamo nekega strašnega števila izobraževancev in dejstvo je, da bo tu potrebno priti do tega kar sem že prej rekel do enega uravnoteženega odnosa obeh strani. Mi rabimo skozi dualen sistem imeti neko učno zadevo v samih podjetjih. Na drugi strani ne moremo pristati na to, da bo to samo delovna sila za nekoga, ampak še enkrat, moramo uravnotežiti ta izobraževalni, učni in pa tudi na konec koncev delovni proces in to so nadgraditve obstoječega sistema potrebne. Ukrepi za digitalizacijo. Sem že povedal, da ne vidim veliko potreb po tem, da bi država posegala v to, da bi se velika podjetja, ki so že navezana na zunanje trge, na nek način izobraževala na tem področju, smo pa in bomo še naprej skrbeli za to, da mala in srednja podjetja tudi skozi izobraževanje, skozi razpise pripravljamo na to, da se digitalizirajo, kajti sicer tako ne bodo imela možnosti za neko normalno poslovanje.  Turizem. Lipica. Tukaj moram povedati, ne vem če je gospod poslanec s tem seznanjen, Lipica turizem je v stečaju in je ni več. stečaj, jaz mislim, da bo stečajna upraviteljica relativno hitro zaključila. Danes je četrtek. Mislim, da je v tem tednu bila na sodišču izvedena registracija Lipice po novem zakonu, kjer imamo ta javni in pa tržni del in pa krovno podjetje. Imamo nov nadzorni svet. Izvolili bomo v nadaljnjem procesu po tem zakonu tudi novo vodstvo celega sistema. Mislim, da v Lipico od kar smo jo mi prevzeli, naše ministrstvo od kmetijstva, mislim da je ene tri leta nazaj, je narejen en ogromen korak naprej kajti v Lipico smo vložili mislim, da 7 milijonov evrov v ta javni del, kulturno-zgodovinski in hlevski. Da je Lipica zdaj v tem smislu obiska, v lanskem letu prvič po dolgih letih prešla 100 tisoč obiskovalcev, prej smo se leta in leta hvalili ali imamo 76 tisoč ali 78 tisoč ali 80, niti ni pomembno. Treba je povedati, da je v zlatih časih Lipica, v eni drugi državi, nekoč, na letnem nivoju Lipico obiskalo 300 pa nekaj tisoč obiskovalcev, seveda ne moremo teh zadev zdaj direktno primerjati. Mislim, da smo v tem trenutku dobro rešili ta javni del. Vse skozi smo si prizadevali in prizadevali si bomo še naprej, da kulturno-zgodovinski spomenik Lipica, konj, ustvarjata tudi denar. Na letnem nivoju mislim, da gre iz države za to, da tam tisti sistem, javni, funkcionira, skoraj 3 milijone, 2 milijona 800 tisoč evrov in čas je, da ta biser, turistični, začne ta del tudi vračati, seveda pa sem prepričan, da to ne bo mogoče, če ne obnovimo tudi tega tržnega dela. Zakaj imamo dva dela? Zato, ker moramo imeti strogo ločeno poslovanje javnega od države pokritega dela in tistega drugega. Tisti drugi del v tem trenutku ni v stanju dati nič drugega kot slabe rezultate, ker so tam pač pogoji, hotelski, restravracijski nikakršni. Nam je vzgled avstrijska državna kobilarna, ki je tudi Piber, na gospodarskem ministrstvu, ki ima tudi eno in drugo zadevo in mi bomo omogočili, govorim o gospodarskem ministrstvu, da se bo tam izvedla investicija tudi v ta hotelski del. Seveda je tukaj veliko diskusije, dileme, država, privat, levo, desno. Odgovorno izjavljam, da gre pa tukaj za toliko specifično kulturno-zgodovinski spomenik v katerem bom vedno zagovarjal, da ostane v državni lasti. Mi imamo tudi v turizmu nekaj pozitivnih, čeprav sem prej govoril proti strukturi lastništva v turizmu, ki je predvsem državna, ampak imamo nekaj svetlih vzorov, ker se dokazuje, da če so pravi ljudje, imamo tudi dobre rezultate.   (nadaljevanje) Če hočete lahko tudi kakšno firmo imenujem pa ne bom, ker boste, potem rekli, da delam reklamo za nekoga.  Skratka, tukaj eden potencial, ki ga bomo izkoristili. Slovenija ima v svetu nekaj točk na katerih baziramo našo promocijo tega sistema - »Aktivna«, »Zelena«, »Zdrava«, »I feel Slovenia«. Prej sem že povedal - Bled, Lipica, Postojnska jama, Portorož - in to bomo delali tudi v naprej. Želimo samo, da se ena tako atraktivna točka usposobi za to, da bo delala denar in to bomo naredili.  Sodelovanje s Tajvanom. Jaz se tukaj ne bom spuščal na to politično področje, kljub vsemu je zunanja politika priznanj in vseh teh zadev stvar ene širše politike. Ne morem jaz na neki način dajati nekih svojih mnenj. Drži pa, da je to visokotehnološka država. Drži, da imamo na gospodarskem področju z njo stike, konec koncev sem tudi jaz sam kot minister imel kar nekaj stikov z njihovimi gospodarskimi predstavniki. Z njimi sicer ne delamo veliko, ampak kljub vsemu smo izvozili v lanskem letu 21 milijonov evrov in uvozili 51 prostora. Na vseh področjih je veliko in v tej smeri bomo absolutno delali povsod naprej. Prej ste me vprašali o Azerbajdžanu… Skratka, mislim, da mora gospodarstva in trgovina peljati svojo pot seveda pa moramo tiste osnovne dogovore - dogovore Evropske unije -, pravila igre, ki si jih dogovori do posameznih držav upoštevati in to bomo upoštevali. Da ne bo sedaj kdo rekel, da želim peljati svojo gospodarstvo ali pa zunanjo politiko.  Digitalizacija - še enkrat povem - je pomembna. Organizacijsko je to kaj se bo zgodilo v parlamentu pač stvar poslancev. Jaz mislim, da bi morali pač zavedanje tega, da se nam stvari strahovito hitro spreminjajo na neki način institucionalizirati tudi na tem državnem nivoju. V vsakem primeru pa bomo na našem ministrstvu naredili vse, da še naprej podpiramo mala podjetja. Bila je podpisana tudi neke vrste digitalna koalicija vseh partnerjev na šolskem gospodarskem vladnem nivoju seveda pa je treba dobiti sedaj zagona in to zadevo tudi v večji meri realizirati.  Gospod Knežak - delavski odkupi. Jaz moram reči, da sem prej zjutraj pozabil povedati, da imamo še tretji dober primer. Eden je seveda najboljši moram reči, da sem fasciniran nad tem in vsi tisti, ki problematizirajo obliko lastnine moram reči, da vsakemu priporočam, da gre pogledati Domel Železnike. Po takem obisku lahko rečem, da je užitek pogledati vse tiste rezultate, ki so jih naredili. Prej sem omenil še M TOM in še eno podjetje je to uspelo narediti - mislim, da je M Sora, ki dela okna ali vrata neke vrste pohištvo. Zakon o katerem ste govorili smo imeli že čisto blizu tega, da ga realiziramo. Jaz sam moram povedati, da zagovarjam to obliko lastnine tam, kjer so za to pogoji in delavci to želijo. To je primer Domela. Oni so se zgodovinsko gledano skozi zaprtje Fužin naučili     (nadaljevanje) oni so se zgodovinsko gledano skozi zaprtje Fužin naučili težav, ki so se zgodile tam kaj bi bilo, če tega ne bi bilo. So sprejeli neka pravila igre in jih izvajali. Tam, kjer to je smatram, da bi država morala omogočiti delavcem pogoje, da si to naredijo. Nekje sem prebral - zakaj nisem podprl delavskega odkupa Adria tehnike? Tekom mojega mandata so bili pri meni tudi ti predstavniki, ampak podprl, skratka, tam je potrebno to zadevo realizirati s tem, da nekdo nekaj naredi. Ni dovolj, da eden ali pa dva želita to drugi pa ne bi sodelovali. Delavskega odkupa ni, če bo to firmo odkupila državo, z njo opravljam eden ali dva, ostali bodo pa sodelovali. Model teh treh, ki sem jih povedal je drugačen in jaz bom v bodoče podprl vsako tako opcijo na vprašanje zakon da ali ne, zakon da. Imamo ga zelo daleč in jaz mislim, da do njega ni prišlo ne zato, da ne bi hoteli, ampak je v zaključni fazi te koalicije ta zadeva ostala na stranskem tiru. Ne bi rekel toliko, da se nismo mogli dogovoriti. potrebuje še kakšno kozmetično popravo. Ključna stvar. Ta zakon lahko mi hitro sprejmemo in se bomo vsi z njimi strinjali, vendar mu moramo dati neke vrste materialno podlago, da lahko, ko nekdo pride k nam in reče, da bi to zadevo naredili to stvar tudi realiziramo. Tega še nismo uspeli dogovoriti. Jaz lahko rečem, da bom v nadaljevanju delal na tem. Mislim, da je to bilo to.  Ali bodo Haloze prioriteta? Prioriteta so vsa obmejna problemska območja. Niso samo Haloze, je pa tam težka situacija. Slišali smo o Goričkem, Avstrija, tudi na Koroškem in konec koncev, zakaj nam je v Mariboru v tem trenutku skozi problemsko območje padla nezaposlenost na 12 procentov. Tudi, zaradi tega, ker imamo kar nekaj dnevne migracije. Mi smo že sedaj - tudi to sem povedal zjutraj - v rednih razpisih, ki smo jih imeli dajali tem obmejnim problemskim področjem v razpisu dodatne točke iz tega naslova, ampak jaz mislim, da je tukaj širši problem. Tega problema ne bomo mogli rešiti več samo z denarjem, ampak bomo morali najti eden skupek ukrepov, s katerimi bomo morali stimulirati ljudi, da bodo prišli nazaj živeti na to področje, ustvariti infrastrukturne in vse ostale pogoje za to, da bodo ljudje na tem področju lahko živeli.  Vprašanje glede negativnega učinka / nerazumljivo/. Ne poznam tega, to moram odkrito povedati. Že prej sem rekel, da živimo ali pa na takih področjih, da teh negativnih učinkov bojim se še dolgo ne bomo imeli, čeprav si želim, da se čim prej digitaliziramo. Včasih je tudi bolje za nekatere stvari, da živimo na obrobju, ampak ne glih v centru, ampak to vzemite bolj za šalo kot za res - se bom dal podučiti.
Hvala lepa za… Želite dopolnitev oziroma repliko? Bom dal besedo najprej pa vas uvrstim na seznam. Besedo sedaj dajem gospodu Vrtovcu sledi gospod Lep in potem še zaključno gospod Koražija.  Gospod Vrtovec, izvolite.
Hvala.  Spoštovani, gospod minister, hvala za vaše predstavitve in odgovore na vsa druga vprašanja. Večkrat danes je bila omenjena morebitna nova finančna kriza - prihaja do ohlajanja   (nadaljevanje) zlasti nemškega gospodarstva. Priče smo zaenkrat še milim trgovinskim vojnam, recimo, ta teden je eskalirala carinska vojna na račun nafte, zlasti Združene države Amerike, Kanada, poznamo ohladitve glede Mehike, zlasti pa problematika s Kitajsko. Mene zanima splošna vaša ocena o ohlajanju gospodarstva, glede na napovedi, in ali je Slovenija dovolj pripravljena na morebitno novo finančno-gospodarsko krizo. Veste sami, da je Slovenija odvisna od svojega izvoza, da je izvoz gonilo našega gospodarstva in da, na primer, če se ohlaja gospodarstvo zlasti v Nemčiji, to vpliva na prihodnost slovenskega gospodarstva, vpliva na življenje v Sloveniji in si tu ne moremo zakrivati oči. To je prvo vprašanje. Drugo vprašanje je malce iz koalicijske pogodbe, in sicer na račun Slovenskega državnega holdinga. Sam namreč podpiram zamisel, ki »je kot preučitev«, piše v koalicijski pogodbi, glede prenosa SDH pod Ministrstvo - zakaj? - zaradi tega, ker je to bolj smiselno v smislu upravljanja s podjetji. In me zanima, kakšno je tu vaše stališče. In še zadnje vprašanje pa se nanaša na raziskavo javnega mnenja, ki jo je opravil inštitut Mediana, in sicer gre za to, da večina prebivalcev meni, da je veliko obstoječe regulacije v družbi, regulacije, ki vpliva na svoboščine odraslih, nepotrebne. Namreč, prevladujoče mnenje v treh od štirih besed, s katerimi so sodelujoči v omenjeni raziskavi opisali, kako državne regulative vplivajo na življenje ljudi, je izrazito negativno. Kar 61 % prebivalcev meni, da bi polnoletni državljani morali imeti, na primer, svobodno izbiro pri nakupovanju in sami izbiri. 78 % prebivalcev meni, da regulacija najhuje prizadene ogrožene osebe, saj novi davki ne spremenijo njihovega vedenja, temveč jih zgolj prisilijo k iskanju cenejših izdelkov nižje kakovosti. In iz tega sledi vprašanje, torej iz te raziskave: Kaj boste naredili, da bi bilo manj regulacije oziroma boljše regulacije? Kaj boste naredili, da z novimi davki ne bomo vplivali več na pravico do svobodne izbire potrošnikov? In tudi, kakšen je vaš odnos do aktualne trošarinske politike. Jaz sem namreč tisti človek, ki mislim, da je treba posamezniku pustiti svobodo, da se sam odloči, kaj nakupuje. Zaradi tega izhaja tudi moje vprašanje v nadaljevanju, se pravi, iz tega sklopa. Glede napovedi, ki so, o dvigu davkov na sladke pijače. Pa bi se tu vrnil na začetek prejšnjega mandata. Sam prihajam iz Vipavske doline, na primer, in tam smo Vipavci izrazito naklonjeni, na primer, podjetju Fructal. V začetku prejšnjega mandata je bil že predlog v Državnem zboru, da se dvigne trošarine na sladke pijače. Jaz mislim, da je treba posamezniku pustiti svobodo odločanja, kaj želi, ali želi zdravo živeti ali ne. Kajti ko bomo enkrat posameznika omejevali pri njegovi svobodi, potem bomo imeli nerazmišljujoče ljudi.  Gospod minister, to so moja vprašanja. Najlepša hvala za odgovore. Želim si, da tako kot v preteklosti zagrizete v to kislo jabolko tudi v prihodnje.
Hvala lepa, gospod Vrtovec.  Sledi gospod Lep.
Hvala, gospod predsednik.  Spoštovane kolegice in kolegi!  Cenjeni minister, sedanji poslanec in bodoči, verjamem, tudi z moje strani, z velikim spoštovanjem občudujem vaše delo do sedaj. In glede na to, da sem jaz gospodarstvenik že 40 let, bom tudi povedal nekaj izkušenj, pa ne bom tega spraševal.  (nadaljevanje) Dualni sistem smo mi začeli, osebno, smo imeli tudi nekaj teh vajencev in smo nekaj let delali. Z Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico imamo neke pogodbe, s katerimi lahko delamo. In smo takrat imeli, mislim, da 10 let ali 6 let smo to delali. Bil pa je takšen pogoj, mi smo imeli pogodbo s šolo, z učencem in z mano, se pravi, z delodajalcem. In smo mi takrat imeli tudi pogoj, vsaj pri nas je bilo tako, da so vajenci, ki so delali pri obrtnikih ali pri malih podjetnikih, si tudi zaslužili delovno dobo. In smo mi delodajalci plačevali za njih za pokojninsko dobo in v tistem času imajo, vsaj v mojem času, mislim, ko so bili pri meni, imajo leto in pol delovne dobe v času vajeništva, kar se zdaj pozna pri teh letih, ko so stari 40 ali blizu 50 let, se že pozna, da imajo že malo več delovne dobe. Tako se mi zdi za ta dualni sistem škoda, da smo ga ukinili. Tu se pa strinjam z gospodom Breznikom, čeravno on zna dobro besede obračati, ampak to, da mi zanemarjamo osnovno delo, se pravi, izobrazbo osnovne stroke. Jaz sem po izobrazbi lesar, sem tudi študiral potem, tako sem eno z drugim dal skozi, od vajenca naprej do inženirja univerzitetnega. Tako poznam celo zgodbo, kako to teče in kako se to izobražuje. V tem času smo, recimo, posamezniki obrtniki, vsaj jaz osebno sem čez sto teh učencev in dijakov spravil skozi učno dobo, s tem pa… / nerazumljivo/ Zato bi želel, da mogoče, če je možno, se pač vrne, ker gledamo, 90 % malega gospodarstva pa teh se ukvarja z delom in tudi 90 % zaposlenih je v tej branži. Zato mislim, da je treba tudi tem dati malo več veljave.  Glede dela na črno. Kot obrtniki in podjetniki, pa tudi podjetja, recimo, nimamo navade ali pa nimajo navade, da bi prijavljali, kdo dela na črno. Se pravi, tu bi moral biti sistemski zakon, ki bi onemogočal, se pravi, inšpektor lahko pride k tistemu, ki je prijavljen, na vrata, recimo, k meni, gospod Lep, vi ste tu, pa ti vse podatke vzame, in to je to. Čiste izkušnja iz prakse, pride inšpektor do mene, ker tam v našem kraju je dosti teh, ki delajo, radi delajo, vsa čast, nimaš kaj, ampak se slišijo mašine, pa pride k meni, da jaz pač delam. In se je potem, ko je pri meni sedel, se je mašina vžgala drugod, pa se mi je potem opravičil. »Ja,« je rekel, »tja pa ne morem iti, zato ne, ker je tam privatna lastnina.« To so take zgodbe, ki so v življenju zelo slabe. To je, kar se tiče gospodarstva.  Zdaj pa bi šel še na vprašanje v zvezi z obrtnimi in poslovnimi conami. Kako si vi, recimo, to zdaj razlagate ali pa kako imate vi vizijo, glede na to, da je veliko obrtnih con pa podjetnih con, ki so nezasedene, zdaj bi pa nekje želeli drugod graditi. Tako je ta varianta, ki je bila rečena, da bi tam, kjer že imamo nekaj, morali razvijati, se popolnoma strinjam, to je pač moj pogled.  Pa še nekaj iz lokalne samouprave, ker sem bil tudi župan 12 let, zato tudi to malo poznam. Ko ste omenili davek na nepremičnine pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Če bomo uvedli regije, kar bi jih, recimo, morali uvesti, bi potem ta davek na nepremičnine moral iti direktno v lokalno skupnost. To je tudi v Avstriji tako. Ne pa da bomo zdaj zamenjali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in bomo potem uvedli davek na nepremičnine, ki bo šel pa v državno blagajno in se bo potem vračal v lokalno skupnost. Tako smatram, to je pač moja želja, da bi ta davek na nepremičnine moral ostati večinoma v lokalni skupnosti.  Pa še nek tak, nori predlog. Ker sem pač tu predstavnik stranke Desus, glede na to, da bi upokojenci radi tudi delali. Se pravi, ko imajo že pokojnino, pa bi zdaj želeli delati, zdaj tega v zakonu sicer ni, ampak mislim, da se nekaj pripravlja, da bi potem lahko vseeno delali, s tem da bi plačali polne prispevke in se jim ne bi potem pokojnina znižala. Bila je neka ideja, da bi tisti upokojenci, ki imajo, recimo, stroko, da so bili obrtniki pa podjetniki, če delajo naprej, naj bi plačevali nek pavšal in bi bila lahko ta stvar legalizirana. Recimo, to je tak pavšal, ki ne bi bil pavšal kot s.p., ampak kot d.o.o., ali pa bi bil čisto pavšal kot osebna stvar. In če tistega, recimo, »ceglca« ne bi on poravnal na občini ali pa na upravni enoti, če ga dobi inšpektor, ga bo kaznoval, če pa tisto ima, potem lahko dela. Recimo, na dan plača 50 evrov, pa ne bi bilo nič narobe, pa še država bi dobila dodaten denar v blagajno.  Vse dobro vam želim in uspešno delo naprej!
Hvala lepa, gospod Lep. Še Boštjan Koražija, izvolite.
Hvala za besedo.   (nadaljevanje) Za gospoda Počivalška imam vprašanje. Koalicijska pogodba predvideva spodbujanje socialnega podjetništva pa zadružništva. Zdaj pa ne vem, če sem jaz prej prav slišal, da je namenjenih 6 milijonov za spodbujanje? V proračunu. Okej, zakaj tako malo?
Hvala lepa za postavljeno še zadnje vprašanje. Zdaj bomo dali besedo še kandidatu za ministra za odgovore in potem preidemo v fazo glasovanja tako, da izvolite.
Najprej gospodu poslancu Vrtovcu. Splošna ocena ohlajanja in pripravljenost slovenskega gospodarstva. Zdaj po samih številkah mi govorimo o ohlajanju, ampak po samih številkah se naš, pri našem glavnem trgovinskem partnerju mogoče na posameznih področjih tu pa tam lahko zazna, da ni take rasti kot je bila, ampak generalno gledano v tem trenutku ne bi mogel reči, da bi se lahko kaj takega zgodilo, v nekem čisto kratkem času. Še enkrat ponavljam, da sta dva velika faktorja, ki lahko to rast ogrozita, tudi v Sloveniji in zunaj, zunaj so ti zunanjetrgovinski pač vojni klici med posamezniki, skratka eni drugemu zdaj podiramo gradove iz peska, znotraj je pa ključna zadeva, ker bo moral pri vsakem nekaj okrog tega povedati je problem delovne sile. Zdaj kako smo mi, no dejstvo pa je, da bo prišlo do tega, da ne more ta optimistična zadeva iti v tej smeri, mi smo zelo navezani na Evropsko unijo, se pravi povedal sem, 80 % vsega kar naredimo izvozimo in od 80 % izvozimo to v Evropsko unijo, znotraj tega je naš največji partner Nemčija z 11,5 milijardami, na drugem mestu je Italija z nekaj čez 6, na tretjem mestu Avstrija z nekaj čez 5. Se pravi povsod tam in mi smo med najmočnejšimi dobavitelji v tem avtomobilskem delu, se pravi, da smo direktno odvisni od tega kaj se bo na tem področju dogajalo, mene bi rekel, da je ne strah, ampak bolj čutim potrebo po tem, da se naše gospodarstvo pripravlja na elektromobilnost, kajti zna se zgoditi, da se bo hitro zgodil ta prehod iz motorjev z notranjim izgorevanjem na en drug sistem. Vesel sem, da opažam, da se v Sloveniji razmišlja o tem, da vsi tisti, ki so navezani na svoje partnerje v zahodni Evropi o tem razmišljajo. Je pa ena ključna zadeva, ki jo je treba tudi vedeti, ko je prišlo do krize leta 2008 je bilo slovensko gospodarstvo nepripravljeno in zelo, zelo zadolženo. Še enkrat je treba povedati, da smo mi krizo dosegli in presegli šele leta 2017, se pravi lansko leto smo prišli na nivo iz leta 2008, se pravi lahko se hvalimo z gospodarskimi rezultati, ampak trajalo je 9 let, da smo dosegli to kjer smo že bili, zato mislim, da je potrebno imeti v vidu tudi to, da je to šele osnova za to, da se začnemo ukvarjati z resnimi strukturnimi reformami, da bomo to rast nadaljevali. Jaz mislim, da smo definitivno bolj pripravljeni na krizo kot smo bili 2008, zato, ker pa imamo zdaj zdrava podjetja, nezadolžena, struktura je drugačna, ne morem napovedati kaj bo, moramo biti previdni in poskušati gledati naprej in tiste faktorje, ki so omejujoči za nas poskušati eliminirati, treba se bo ukvarjati z vprašanjem delovne sile, da ne bomo prišli do tega, da bomo zaradi tega imeli manjšo gospodarsko rast, ker pa imam potem v nadaljevanju eno vprašanje okrog upokojencev, bom tam več o tem povedal.  SDH prenos, še enkrat bom povedal, da ocenjujem, da je DUTB z bolj finančnim pristopom sanacije podjetij logično na finančnem ministrstvu   (nadaljevanje) in, da mislim, da ta zadeva bolj sodi na ta del, to je napisano v koalicijski pogodbi tako kot je napisano in jaz se zdaj v tej fazi ne bi toliko s tem ukvarjal, jaz mislim, da bi bilo to boljše, kakorkoli bo, bom poskušal kot gospodarski minister preko nadzornega sveta biti o zadevah, ki se tam dogajajo informiran in pač, če bom smatral kaj za potrebno to tudi povedal. Veliko regulacije, jaz večkrat uporabljam izraz, da je Slovenija nadregulirana država na vseh področjih. Glejte to je dediščina, ki jo imamo, ki jo imamo pod kožo in še sami sebi delamo težave. Velikokrat se zgodi, to moram pač povedati iz te moje prakse, ko sem minister, da smo stalno pod udarom, da iz Evropske unije pride neka nova direktiva, neka novela zakona, da moramo ta zakon uskladiti z evropskim in ne bi bilo nič narobe, če bi to počeli, ampak je sistem takšen, da sproducira še tu pa tam neke dodatne zadeve in pač samo širimo ta del. Bil sem na obisku pri nemškem združenju teh malih in srednjih podjetij, pri gospodu Ohonu, kjer je potem naš predsednik države v Nemčiji bil gost in tudi svečani govornik, on nam je direktno rekel, da naj bomo zelo restriktivni pri implementaciji na odel Evropske unije, se pravi, da se naj rajši trudimo, da implementiramo manj, ne pa po kakem slučaju več, iz tega izhaja tisti pregovor, da smo bolj papeški od papeža in pač tukaj produciramo vse te zadeve. Seveda moram reči, da, ko pa prideš nekje, da bi nekaj dereguliral, se pa takoj postavi na noge cela skupina nekih ljudi, ki so pa od tega odvisni pa, če grem na deregulacijo poklicov, kar smo govorili zjutraj, ni problem samo zakonodaja, če gremo v gospodarstvo imamo še pa še nekih predpisov, ki nam povzročajo to, da je naše poslovanje dražje. Skratka mi si bomo, jaz si bom in si prizadevam, da bi tu delali pač postopno napredek, te stvari se definitivno, lahko odgovorno rečem zdaj po štirih letih ministrovanja ne da spremeniti čez noč, ampak, če bo neke vrste čvrsta volja in, če bo posluh za delo v tej smeri se bo dalo tudi tukaj napredovati.  Trošarinska politika je pač na eni strani dobra, prej sem povedal, ko je bilo vprašanje o deregulaciji naftnih derivatov, da mislim, da približno eno milijardo evrov dobimo iz trošarin na goriva, tukaj jaz mislim, da je treba pač zasledovati tako politiko, da bo, če govorim zdaj samo o gorivih, stimulirano tankati v Sloveniji, ker smo država, ki je tranzitna, da izkoristimo ta tranzitni, tovorni in pa turistični potencial, seveda družinska politika široka je tudi na področjih, je pomemben vir, tukaj zdaj kaj več o tem ne morem povedati, ker sem se s trošarinami bolj ukvarjal samo na področju naftnih derivatov.  Davek na sladke pijače, moram reči, da je bil to prvi problem s katerim se srečal, ko sem postal minister decembra leta 2014 in moram reči, da si pripisujem zasluge, da sem prispeval k temu, da ta Vlada, ki je zdaj nehala s svojim delom tega davka ni sprejela. O tem se da diskutirati, preučili smo raznorazne primere prakse iz Evrope, imamo trake primere, imamo tudi druge, jaz osebno smatram, da je to en ukrep, ki bo naredil več nejevolje kot pa same koristi, čeprav nekateri zagovorniki pač smatrajo, da namen tega davka da teh pijač ne bomo toliko pili in da bomo, če hočete bolj zdravi in bolj šlank jaz dvomim, da se bo to zgodilo. Povezuje pa to še z eno drugo stvarjo, ki pa mislim, da smo jo tudi uspeli narediti. Si predstavljate, ni čisto direktno povezana, ampak je bila spremenjena, točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Si predstavljate, da v Nemčiji ne bi smeli na nobenem štadionu piti piva na nogometni tekmi. Pri nas jaz mislim, da je to problem policije, ne pa zdravja. Sedaj če nekdo ne zna kontrolirano tega delati, potem naj to ne dela. Ne moremo pa spet v smislu regulacije tega prepovedati. In to smo naredili, to se mi zdi, da je bil en ukrep ne zato, da bomo sedaj spodbujali pitje alkoholnih pijač, ampak bil je ukrep, ki bo omogočil, da se bo ena dejavnost, ki ima tudi veliko gospodarskih elementov, šport, lažje razvijala, seveda iz, mislim, da nismo s tem nič naredili na spodbujanju alkoholnih pijač.  Gospod Lep Jurij, poslovne obrtne cone. S tem problemom sem se srečal. In mi smo v zadnjih dveh letih razpisali, mislim, da nekaj čez 10 milijonov evrov in tudi porabili za nove obrtne cone, ob vedenju, da imamo veliko starih obrtnih con, poslovnih, ki pa niso izkoriščene. Vendar smo to delali samo z enim pogojem. Odobrili smo take cone samo tistim, ki so imeli znane investitorje. Se pravi, odobrili smo novo cono v nekem novem okolju, če so imeli dokaze in potem tudi realizirali investicije. Nismo pa in absolutno zagovarjam to, da ne more biti novih poslovnih con na zalogo. Jaz mislim, da imamo srečo in da je potrebno sedaj izkoristiti ta investicijski val, ki se dogaja, da se bodo te stvari spet obrnile v drugo smer.  Ne vem kaj ste mislili z davkom na nepremičnine. / oglašanje iz klopi/ Sem se že spomnil. Da, absolutno, saj to ne pomeni, davek na nepremičnine plus NUSZ(?) to ne pride v poštev. Pride do zamenjave. Jaz vidim korist na tem, da se bodo stvari izravnale, zato ker imamo občine, kjer so enormno visoki in gospodarsko in drugače neprijazni ti prispevki. Imamo pa ene občine, mislim da, ki nič tega ne obračunavajo. Se pravi, zagovarjam sistem, da to imamo, da bo ta zadeva približno na istem nivoju. Je pa problem o katerem govorite, se pravi, pričakujte, ampak to tudi vsaj v tistih predlogih, ki so bili do sedaj, je ostalo, da je to pač prihodek občin.  In pa to zadnje vprašanje, za katerega smatram, da je izredno pomembno, pa ga bom vzel v malo širšem kontekstu, pojmovanju. Še enkrat se bom vrnil na to, da je pred nami problem v tem, da bomo morali rešiti vprašanja dovolj delovne sile v številčnem in kakovostnem smislu. Imamo več možnosti, Prvi korak, ki ga moramo narediti je v tem, da bomo morali izkoristiti ves potencial, ki je na Zavodu za zaposlovanje. Jaz ne bom sedaj politiziral v tej smeri, bom pa rekel samo en nasvet. Mi moramo priti do situacije, da bo stimulativno delati. Do tega se da priti na več načinov, z nobenimi grobimi posegi, ampak delo mora biti častno in zaželjeno. Če pa je nestimulativno, da nekdo nima interesa, da reče, se mi ne splača iti delati, to je težko slišati. Na drugi strani ko to naredimo, čeprav tam ni veliko potenciala. Prej sem v uvodu povedal veliko, ga je še, 70 tisoč ljudi je na zavodih za zaposlovanje, seveda, pa je treba povedati, da je tam pomembno številno trajno nezaposljivih. Je pa kljub vsemu to še en bazen iz katerega lahko nekaj počrpamo.  Drug korak je kakorkoli, neljub, ampak je tudi uvoz delovne sile. Kako bomo to reševali, kako ne, jaz mislim, da smo en korak naredili z liberalizacijo dostopa do trga delovne sile v Sloveniji s strani Hrvaške. Ob tem, da je treba vedeti, da je sosednja Hrvaška doživela strahovito izseljevanje, izsiljevanje, izseljevanje, preko 300 tisoč ljudi se je izselilo, da so v letošnjem v zadnjem obdobju, če se pošalim, sem prej enkrat rekel, da se bomo čez par let srečali pri 3 milijonih. Mi gremo gor, oni pa dol pri številu prebivalcev. Ob tem, da imajo strahovito pomanjkanje delovne sile, so sicer bolj pripravljeni na migracije kot mi, Slovenci, ki smo pač bolj navezani na svojo rodno grudo.  In tretji vir je to, kar ste me vi vprašali – potencial upokojencev. Mi imamo danes sistem, da se upokojencu, ne, da se ne splača delati, da mu je onemogočen dostop do dela skozi vse te davčne »zavrzlame«. Jaz ne bi zdaj tukaj ponujal rešitve, ampak definitivno moramo stimulirati, da tisti, ki bi želeli delati naprej, zdaj, ko imamo pomanjkanje delovne sile, da to onemogočimo na način, da država dobi na korekten način svoje in da tudi upokojenec to dela, zato da bo to delo v nekem stimulativnem smislu. Jaz mislim, da to ni tak problem, da se ga ne bi dalo hitro in na nek zadovoljiv način tudi rešiti. Tretja zadeva je pa bolj, oziroma četrta zadeva okoli delovne sile je pa bolj dolgoročna, in sicer bo treba delati na tem, kako bomo spodbujali nataliteto. Ampak ta problem bo potem čez 18 let dal šele rezultate. Vprašanje glede spodbujanja socialnih podjetij. Jaz sem se s tem, bom povedal tudi odgovor na številke, ampak najprej glede socialnih podjetij. Moram reči, da sem se skupaj s sodelavci en velik del mandata ukvarjal z vprašanjem socialnih podjetij, ki je zanimivo. Moram povedati, da imam vseskozi težave z imenom socialna podjetja. Da sem doživljal, in predvsem obrtna zbornica nas je vedno napadala, da spodbujamo socialna podjetja, ker vsi pač, ko rečeš »socialna« pa »podjetja« mislijo, da gre za neke subvencije, za neko vzdrževanje. To so podjetja, ki poslujejo po čistih ekonomskih pogojih. Ampak ime »socialna« nam je naredilo toliko škode, da ne znamo iz tega ven priti. Nismo našli rešitve za to, ampak dejstvo je, da je to v Evropi panoga, ki skupaj, ker to je treba, meni je na nek način povezano – zadružništvo, socialno podjetje, mislil sem, da bi to združili vse v enem zakonu, ampak o tem bomo razmišljali naprej gledano. Tistih 6 milijonov je pa znotraj onih 839, ki jih imamo na našem ministrstvu, evropskih sredstev, namenjenih za to. Povedal sem pa, da smo v preteklih dveh oziroma od leta 2016, 2017 in pa letos za ta podjetja namenili skoraj 2 milijona evrov in podprli tam nekje, moram noter pogledati, čez 80, 86 teh podjetij. In še to – so področja v Sloveniji, kjer, moram reči, da sem bil navdušen nad vsem tem, kar počnejo. Tukaj je treba priznati, da je, da imajo – nisem obiskal vsega, ampak kar nekaj zadev sem videl -, da so zelo dobro organizirani in naprej v Mariboru. Nekaj dobrih zgodb sem videl na Obali, v Izoli, kar nekaj takih »co-workingov« po Sloveniji je, kjer, moram reči, da je ta način dela za mene, ki sem iz ene druge generacije, zanimiv. Sam dvomim, da bi znal na tak način delati, ampak mlajše generacije so drugačne. Znajo, zmorejo, so fleksibilni in iz tega se rojeva kar nekaj stvari in tu bomo definitivno poskušali stvari podpirati naprej.
Najlepša hvala, gospod Počivalšek.  Ker ni več vprašanj, ugotavljam, da je razprava zaključena. Če dodam samo kratko osebno noto. Glede na obseg je bil to hearing za najmanj en mandat. V skladu z ustaljeno prakso kandidata zdaj prosim, da za nekaj minut zapusti sejno sobo, da odbor opravi glasovanje. …/oglašanje iz klopi./.. Imate obrazložitev glasu? V redu, potem počakajte še trenutek za obrazložitve, pa potem gremo na glasovanje. Izvolite, gospod Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Se opravičujem za takšno intervencijo.  Gospod minister, gospod kandidat, najbrž vi danes ne potrebujete glasov opozicije ali bolj konkretno glasov dveh članov Nove Slovenije. Ampak odločila sva se, da bova midva danes podprla sklep, ki je pripravljen, vaša predstavitev je bila dobra, vaše delo kljub vsemu ocenjujemo kot dobro in dajte neko upanje za prihodnost za gospodarski razvoj, za večjo blaginjo v Sloveniji. Zanimiva je tudi kombinacija strankarska, da tudi ministrica za delo prihaja iz vaših vrst in danes sem vesel, da sem že slišal tudi od gospoda Lepa, kolega iz Desusa in tudi od vas, da podpirate rešitev, ki jo bomo zdaj, jutri, pojutrišnjem vložili v Državni zbor že tretjič ali četrtič v teh štirih letih, to je dvojni status, status, ki ga ima upokojenec, ki je tudi s.p., to me prav veseli. In ta glas za vas gospod minister, gospod kandidat, pravzaprav naj na simbolni ravni tudi pomeni, tako razumeti, da so vrata Poslanske skupine Nove Slovenije odprta, pridite z vašimi predlogi zakonov, jih predebatiramo in tako kot vedno bomo tudi v prihodnje dobre rešitve podpirali sploh, če gre za dobro slovenskemu gospodarstvu, ker če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, potem bo šlo dobro vsem nam.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Horvat. Gospod Vrtovec, izvolite.
Najlepša hvala, predsedujoči. Seveda gre za to, da je v Sloveniji zelo neobičajna praksa, da lahko opozicijski poslanci podprejo kandidat za ministra iz vrst koalicije in zaradi tega, ker je ta praksa neobičajna sem se tudi sam odločil, da obrazložim svoj glas. Jaz bom ministra seveda podprl, ker si zasluži ponoven mandat iz dveh razlogov. Prvi razlog je njegovo preteklo delo. V Poslanski skupini Nove Slovenije smo kar je bilo, lahko tudi Jožef potrdi, kar je bilo odprtih vprašanj vedno usklajevali stvari in naredili kar je najboljše z gospodom ministrom, bil je tudi kooperativen in uspešen na svojem področju. In drugi razlog je njegova današnja predstavitev tekom šestih ur, skoraj šestih ur zaslišanja in tudi odgovori na moja zastavljena vprašanja so me prepričali v to dejstvo, da dam svoj glas. In takšno bo tudi delovanje za kamere, delovanje Nove Slovenije v bodoče, dobre ljudi, uspešne ljudi jih bomo podpirali ne glede na to od kje prihajajo, od kje so, iz katere politične opcije ali stranke in prav tako dobre ideje in to je tista prava politika, ki jo moramo v Sloveniji gojiti.
Najlepša hvala. Zdaj pa nadaljujemo s postopkom. Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja: predstavitev Zdravka Počivalška kot kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo je bila ustrezna. Glede na to, da smo glasove že obrazložili dajem ta predlog mnenja na glasovanje. Pričeli bomo z glasovanjem.  Glasujemo. (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Prosil bi lepo, da nekdo pokliče kandidata, da se nam ponovno pridruži v dvorani in da ga seznanim z izidom glasovanja.  Spoštovani, sporočam vam, da je Odbor za gospodarstvo z 11 glasovi za in nobenim glasom proti sprejel mnenje, da je bila vaša predstavitev kot ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ustrezna. Tako da čestitam in želim uspešno delo. …/Aplavz/…  Obveščam vas tudi da bo odbor v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora sprejeto mnenje posredoval predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.  Potrebno je še določiti poročevalca odbora za sejo Državnega zbora. predlagam, da sem jaz na seji Državnega zbora poročevalec v imenu odbora. Ali temu predlogu kdo nasprotuje? Ugotavljam, da ne. S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda in tudi drugo nujno sejo Odbora za gospodarstvo.  Želite besedo? Izvolite.
Spoštovani člani Odbora za gospodarstvo hvala za izrečeno zaupanje in podporo. Zavezujem se, da bom vestno delal v korist slovenskega gospodarstva. Hvala. ../aplavz/…
Hvala lepa.