6. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

16. 1. 2019
podatki objavljeni: 16. 1. 2019 v pregledu

Transkript

Spoštovani!  Pričenjam 6. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas prav lepo pozdravljam.  Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo namesto poslanca Gregorja Periča poslanec Gregor Židan in namesto poslanca Roberta Pavšiča poslanka Tina Heferle.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 - junij 2020. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019 - JUNIJ 2020. S sklicem ste prejeli predlog deklaracije z dne 20. 12. 2018, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Pravkar ste na mizo prejeli tudi predlog amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k poglavju Promet.  K tej točki so vabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Predlog deklaracije je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, in sicer na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije ter drugega odstavka 154.f člena Poslovnika Državnega zbora. Odbor bo predlog deklaracije obravnaval kot matično delovno telo na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 154.g člena Poslovnika Državnega zbora in pri tem pozornost namenil tistim delom predložene deklaracije, za katerih obravnavo je vsebinsko oziroma delovno pristojen. Svoje mnenje k predloženi deklaraciji z morebitnimi amandmaji, ki jih bo sprejel, bo odbor poslal pristojnemu odboru Državnega zbora za obravnavo teh aktov, to je Odbor za zadeve Evropske unije. Predloge za amandmaje odbora se lahko predložijo do konca razprave o predloženi deklaraciji na današnji seji.  Prehajamo na razpravo o predlogu deklaracije. Besedo dajem predstavnikom Vlade, da podajo dodatno obrazložitev predloženega dokumenta. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve? Gospod Božič, izvolite.
Dobran Božič
Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci. Pred vami je gradivo, ki opredeljuje delovanje Republike Slovenije v inštitucijah Evropske unije v naslednjem letu in pol, torej 18 mesečnem obdobju. V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah EU mora Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju v Evropski uniji in položaju Slovenije v njej.   (nadaljevanje) Državni zbor pa nato na podlagi 110. člena svojega Poslovnika, sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah EU in prednostnih nalogah v prihodnjem 18-mesečnem obdobju. Vlada je pripravila predlog deklaracije že dvanajstič zapored. Temeljni namen je, da s tem gradivom prispevamo k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Republike Slovenije institucijah EU. Poleg izpolnjevanja normativnih določb, želi Vlada v pripravljalnem gradivu predstaviti dosjeje, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v inštitucijah in organih EU, predvsem v Svetu in navesti usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali. Ob tem želi Vlada seznaniti tudi širšo javnost o odprtih vprašanjih, s katerimi se srečujeta EU in Slovenija kot država članica.  Gradivo je usklajeno med resorji. Upošteva delovni program komisije za leto 2019 in 18-mesečni program tria predsedujočih držav unije – Romunije, Finske in Hrvaške, pa tudi rimsko izjavo voditeljev držav članic in inštitucije EU iz marca leta 2017. Pripravljeno je bilo v najkrajšem možnem času ob objavi programa tria predsedstva. Gradivo je sestavljeno iz predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah EU v obdobju januar 2019 – junij 2020, kjer so predstavljene ključne politične usmeritve Republike Slovenije za delovanje inštitucij EU v tem obdobju in prednostnih nalog za delo v Svetu, v obdobju januar 2019 – junij 2020, kjer so podrobneje predstavljene horizontalne in sektorske prednostne naloge po področjih. V predlogu deklaracije so posebej izpostavljena naslednja prednostna področja: Evropske volitve 2019 in inštitucionalne spremembe, razprava o prihodnosti EU in posvetovanje z državljani, pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, priprava večletnega finančnega okvirja po letu 2020, priprave na predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje, socialna razsežnost prihodnje Evropske unije, krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Potrebno je pa povedati tudi, da se bomo nekaterim nalogam iz obdobja prejšnje deklaracije, posvečali tudi v naslednjem obdobju. Nepričakovani dogodki iz zadnjega leta pa narekujejo prednostno obravnavo tudi na področjih, kjer so nujne prilagoditve EU na spreminjajoče se razmere.  Toliko za uvod. V nadaljevanju bodo pa predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, mislim da državna sekretarka Mauhlerjeva, predstavila področja deklaracije, ki jih obravnava vaš odbor. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa državna sekretarka Nina Mauhler, beseda je vaša.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Kot je omenil kolega, bom jaz v nadaljevanju podala zgolj vsebine, ki se nanašajo na področje delovanja Ministrstva za infrastrukturo in sicer za področji prometa in energije. Glavne usmeritve Republike Slovenije so zajete v deklaratornem delu, kjer sta v okviru poglavja Uspešna in trajnostna Evropa oziroma Slovenija, zajeti tudi ustrezna energetska in prometna politika kot pomembna elementa notranjega trga. Slovenija si bo prizadevala za energetsko unijo, v kateri bodo imeli še naprej osrednjo vlogo povezan in delujoč notranji energetski trg, ambiciozni podnebni in energetski cilji ter zagotavljanje energetske varnosti. Z vidika prometne politike pa je za Slovenijo ključnega pomena spodbujati varen in trajnosten promet in pa hkrati ohranjati konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz večkrat poudarjene geostrateško pomembne prometne lege Slovenije. Na področju prometa so prednostne naloge sledeče: na kopenskem in intermodalnem prometu bi se omejile na prvi del svežnja za mobilnost, ki uvaja poenostavitev in razjasnitev obstoječih pravil s področja cestnih prevozov, zagotovitev ustrezne ravni pravic delavcev in poštene konkurence na notranjem trgu cestnih prevozov in prenavlja zakonodajo glede cestninjenja. Uvaja tudi okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri zagotavljanju spoštovanja pravil in večjo digitalizacijo prevoznega sektorja.  V okviru prenove cestninske zakonodaje so predvidene nekatere spremembe na področju cestninjenja osebnih in težkih tovornih vozil, ki nakazujejo smer postopnega ukinjanja plačevanja cestnine, glede na določen čas uporabe cestninskega omrežja. V drugem delu mobilnostnega svežnja je Evropska komisija v luči doseganja dogovorjenih zavez EU iz Pariškega sporazuma ter spodbujanja inovacij v novih tehnologijah in poslovnih modelih predlagala nove standarde za emisije CO2 iz osebnih in lahkih tovornih vozil ter revizijo direktiv o čistih vozilih,  o kombiniranem prevozu in mednarodnem avtobusnem prevozu potnikov. Tretji, zadnji del svežnje o mobilnosti zaključuje ukrepe Evropske komisije za posodobitev evropskega prometnega sistema, zajema strategijo EU o avtonomni mobilnosti ter zakonodajne pobude glede standardov CO2 za težka tovorna vozila, zakonodajni pobudi za vzpostavitev digitalnega okolja za izmenjavo informacij v prometu ter zakonodajno pobudo za poenostavitev postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte v osrednjem vseevropskem prometnem omrežje TNT. Na področju cestne varnosti sta predlagana dodatno še dva zakonodajna predloga in sicer predlog uredbe o zahtevah za homologacijo motornih vozil, ki zagotavlja ukrepe za povečanje varnosti na ravni vozil in pa predlog direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, ki širi področje uporabe direktive zunaj vseevropskega prometnega omrežja TNT na državne ceste in tako zagotavlja večjo preglednost postopkov, upravljanje infrastrukture. Slovenija podpira te predlagane ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Nadaljevala bi z letalskim in pomorskim prometom. Na področju letalstva se zaključuje sprejemanje predloga uredbe o varstvu konkurence v zračnem prevozu za učinkovitejšo zaščito odprte in poštene konkurence v EU. Ker ni mednarodnega okvirja, ki bi določal pogoje v zvezi s konkurenco med letalskimi prevozniki, se lahko prakse glede obravnavanja letalskih prevoznikov med državami razlikujejo in vplivajo na konkurenco. Slovenija načeloma podpira namene in cilje predloga uredbe, saj težave nastopijo v nekaterih tretjih državah, kjer imajo lahko letalski prevozniki s tretjih držav zaradi določenih diskriminatornih praks in subvencij prednost. Večletni finančni okvir 2021 - 2027 – v tem kontekstu je za Slovenijo pomembno, da v okviru prihodnjega proračuna EU na področju prometa ohrani vse dosedanje vire financiranja, torej instrument za povezovanje Evrope, kohezijski sklad ter predvsem v zadostni meri tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, ki je ključen za gradnjo močnejših navezav na omrežje TNT, ki bodo omogočile hitrejši celotni in regionalni razvoj Slovenije. Na področju prometa bi s tem zaključila in bi omenila še področje energije. Energetska unija je prednostni projekt EU. V njej se povezuje naslednjih 5 razsežnosti – energetska varnost, trg energije, energetska učinkovitost, razogljičenje, raziskave, inovacije in konkurenčnost. Slovenija si bo prizadevala za uravnotežen razvoj energetske unije. Zanesljivost oskrbe z energijo je neločljivo povezana z razogljičenjem ter polno povezanim in delujočim energetskim trgom. Slovenija bo zagovarjala enoten pristop EU v okviru energetske in podnebne politike ter skupne zunanje in varnostne politike EU. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? Gospod Prijon, izvolite.
Aleš Prijon
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni članice in člani odbora. Na področju okolja in podnebnih sprememb, bo na ravni Evropske unije še naprej v osredju izvajanje ukrepov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Predvsem priprava dolgoročne strategije Evropske unije do leta 2050, ki jo predpisujeta Pariški sporazum in uredba o upravljanju energetske unije. Kot vemo, je medvladni znanstveni odbor za podnebne spremembe, to je IPCC, ugotovil, da bi bilo za omejitev segrevanja ozračja do 2 stopinj Celzija do konca stoletja, potrebno emisije toplogrednih plinov v razvitih državah do leta 2050 zmanjšati za 80 do 95 procentov glede na predindustrijsko dobo. Znotraj zakonodajnega postopka se bodo nadaljevala pogajanja o uredbi o standardih emisij CO2 za težka tovorna vozila, kjer podpiramo ambiciozne ukrepe na ravni Evropske unije za omejevanje emisij s prometa. Na področju upravljanja z vodami tečejo pogajanja o predlogu uredbe o minimalnih zahtevah glede kakovosti o čiščenju odpadne vode, za njeno ponovno uporabo. Tu se zavzemamo za visoke standarde, saj mora biti voda, ki se vrača v uporabo taka, da ne bo ogrozila ostalega okolja. Za nas, ki smo z vodo bogata država, je tudi pomembno, da se bodo države lahko same odločale, ali bodo šle v sisteme ponovne uporabe vode ali ne, glede na svoje specifične okoliščine. Aktualen je še predlog direktiv o pitni vodi, kjer se skupaj z Ministrstvom za zdravje tudi zavzemamo za ambiciozne standarde glede vsebnosti snovi v vodi, saj imamo v Sloveniji že kvalitetno pitno vodo. V okviru pogajanj za večletni finančni okvir 2021 – 2027 se na okoljskem področju nadaljujejo pogajanja o predlogu LIFE(?) uredbe, ki zagotavlja pomemben okvir financiranja(?) ukrepov ohranjanja in varovanja narave.   (nadaljevanje) Slovenija uredbo podpira in si prizadeva za čim višji delež sofinanciranja s strani programa Life za projekte in za geografsko enakomerno porazporeditev projektov med države. Pričakujemo tudi razpravo o bodoči okoljski politiki v okviru evropskega okoljskega akcijskega programa saj obstoječi preneha veljati leta 2020. Komisija bo v letošnjem letu pripravila oceno njegovega izvajanja. Na mednarodnem področju bodo aktualna vsakoletna podnebna pogajanja glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaustavitve globalnega segrevanja na 1,5 % pred industrijsko ravnjo skladno s priporočili znanstvenega EPPC poročila. Prav tako priprava mednarodnega sporazuma o omejitvi globalnih emisij v letalstvu v okviru mednarodne organizacijske civilnega letalstva. Na področju jedrske varnosti in varstva pred sevanji bomo podprli sklepanje mednarodnih sporazumov Euratom s tretjimi državami glede sodelovanja pri uporabi jedrske energije in jedrske varnosti. Toliko na kratko o aktivnostih na ravni EU, ki so pred nami v prihodnje v 18-mesečnem obdobju.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Prehajamo na razpravo članov in članic odbora. K razpravi je prijavljen gospod Prednik. Izvolite.
Predsednik, hvala.  Lep pozdrav vsem predstavnikom Vlade! Koalicijske poslanske skupine predlagamo, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor sprejme amandma odbor k poglavju Promet, telekomunikacija in energija. Na koncu prvega odstavka podpoglavja promet bi se tako dodalo besedilo, ki se glasi: »V okviru politike Evropa v gibanju bosta prioritetna projekta Slovenije drugi tir in tretja razvojna os, ki bosta izboljšala prometno varnost, mobilnost, prispevala k povezovanju Evrope in hkrati doprinesla k učinkovitejši oskrbi gospodarstva.« S tem predlogom amandmaja smo koalicijske poslanske skupine sledimo temu, da so podlaga za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije nujne naše strateške prioritete že v stališču Republike Slovenije do Predloga Uredbe EU in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope in smo kot ključni strateški in razvojni prioriteti izpostavili prav drugi tir in tretjo razvojno os. V koaliciji smo mnenja, da mora ta dva projekta biti jasno vzpostavljena tudi v predlogu akta DZ in kot taka upoštevana s strani vseh tistih, ki bodo izvajali deklaracijo oziroma zastopali interese EU o institucijah EU zato predlagamo, da se ga sprejme.  Hvala lepa.
Hvala.  Naslednji je k razpravi prijavljen dr. Krajčič. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.  Lep pozdrav predstavnikoma Vlade z ekipama! Test, ki smo mu danes priča in ste ga tudi predstavila oba državna sekretarja temu tekstu ni kaj oporekati. Pomembno pa je kako ta tekst pošiljamo na raven Evropske komisije. To se pravi, ta osebna nota funkcionarjev, ki na forumih tam nastopajo. To je zelo pomembno kako funkcionarji tam delujejo. Vemo, da je Slovenija imela v zvezi s tem, kar nekaj težav oziroma so se funkcionarji celo izogibali sodelovanju na svetih pa me zanima ali gre tukaj bolj za smer področja okolja. Kako ocenjujete, spoštovani državni sekretar, ali se na tem področju zadeve izboljšujejo glede na pretekla obdobja, to se pravi, ali je minister oziroma vi kot državni sekretar in vaš kolega imate namen biti oziroma ste bolj aktivni, ali imate z angleščino manj problemov kot jih je bilo včasih? Res je, da so tam prevajanja, ampak glavni del razprav tam poteka v tako imenovanem »soft talk«, to se pravi, v med sejnem času, na kavicah, na delovnih kosilih in podobno in da seveda prevajalcev ni. Torej, ali ocenjujete, da na tem delu je Slovenija naredila korak naprej ali je približno na isti ravni kot prej?
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Cikler. Izvolite.
Spoštovani! Absolutno se strinjam s tem, da je potrebno v Sloveniji okrepiti javni prevoz to je sigurno drugi tir in tretja razvojna os. To vsak podpovprečno inteligenten ugotovi, ko se pelje po slovenskih cestah oziroma po železnici.  kar se tiče predhodnika bi se pa jaz absolutno navezal na njega in bi izpostavil te stvari. Pri prometu. Slovenija je pri sprejemanju raznih direktiv že večkrat zamudila na priložnost, da izpostaviti nujnost uvedbo tahografov v kombinirana vozila, to so zlasti kombiji, ki se uporabljajo v cestnem prometu - GoOpti. Hkrati bi pa rad povedal, da po lokalnih skupnostih kombi, kombinirana vozila že veliko osnovnošolcev vozijo in tudi - dobro - srednješolcev k pouku in na različne aktivnosti in to morajo biti praktično neoporečni šoferji, da lahko izvajajo svojo vožnjo. Jaz bi rad rekel, da je Levica v preteklem mandatu dvakrat vložila novelo Zakona o pravilih cestnega prometa, s katerim smo hoteli uvesti obvezno vgraditev tahografov v kombije. Tekom sprejemanja svežnja zlasti tega dela, ko je promet na njega vezan to je Evropa v gibanju Vlada v Bruslju ni niti enkrat opozorila na problem odsotnosti tahografov v kombijih. Tega ni bilo v izhodiščih za udeležbo delegacije Republike Slovenije na Svetu EU za promet, telekomunikacije in energijo, ki je bil konec leta 2018 v Bruslju, zato jaz prosim za te odgovore. Ali Vlada oziroma predstavniki Vlade menite, da bi bilo potrebno vgraditi tahografe v kombije? Ali menite, da je to potrebno narediti na ravni EU? Ali se boste zavzeli naši predstavniki na ravni EU za to, da se čim prej v kombije vgradi tahografe? Če se bodo je pa to treba tudi napisati. Namreč, če ste proti temu pa se pove zakaj ste proti temu namreč vozniki kombijev delajo kot prekarci in kot bi rekel, če nimajo dovolj počitkov, pavz in če ni nadzora tahografa nad tem, kar vožnja poteka lahko pride tudi do nesreč - tisto, kar smo pod prejšnjo točko obravnavali na tem odboru, to je varnost v cestnem prometu - pa se lahko močno poslabša. Mislimo v Levici, da je v deklaraciji jasno zapisati, da si bo Slovenija v nadaljnjih pogajanjih o mobilnostnem svežnju prizadevala za vgradnjo tahografov kot kombinirana vozila.  Kar se tiče podnebja oziroma zmanjševanja emisij CO2 v prometu bi rekel tole. V Levici pozdravljamo to, da se bo naša Vlada v Bruslju zavzemala za zmanjšanje CO2 in to je dosti ambiciozen pomemben cilj. Ta prizadevanja bodo očitno jalova, ker bodo pogojena s tem, kar je sprejemljivo za avtomobilsko industrijo. Namreč, avtomobilska industrija je eden od glavnih krivcev za podnebne spremembe in tudi, potem ko je bilo onkraj vsakega dvoma tudi dokazano kakšne so posledice kurjenja fosilnih goriv se je avtomobilska industrija na to praktično požvižgala. Razlog, to so pač interesi, apetiti kapitala, ki se vodi tudi v goljufanje pri testiranju količin emisij novih vozil - poznamo te stvari kako so tekle. Namreč, stališče naše je, Slovenija podpira cilje zmanjšanje emisije CO2 v določenem predlogu Uredb o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila lahko pa podpre tudi ambicioznejše cilje - potem pa pazite, piše tukaj zraven - pod pogoji, da bodo ti cilji za avtomobilsko industrijo težkih vozil še realno dosegljivi. Hallo?! Avtomobilska industrija se bo prilagodila zmanjšanju emisij, ki ga bo določila politika in politika izhaja iz jasnih opozoril podnebnih organizacij doma zlasti pa v tujini, ki pravijo, »ura bije proti 12« in to na podlagi podatkov o tem kakšen obseg emisije je še mogoč, da se uresničijo zaveze iz pariškega sporazuma in da se ohrani globalno segrevanje pod nivojem povprečne svetovne temperature to je 1,5 stopinj Celzija. Tista kompromisna stališča pri soočanju z enim največjih okoljskih problemov v zgodovini človeštva so nesprejemljive tisto, kar sem povedal kako imamo mi zapisano notri, da smo prilagajali tega, kar bo sprejela avtomobilska industrija. Slovenija se mora kot država, ki že trpi hude posledice podnebnih sprememb od suše, pozeb, toče in drugih ekstremnih vremenskih pojavov, ki so v kombinaciji s prostim trgom zelo jasno postaviti na stran okolja proti umazani industriji.   Kar se tiče vojaške mobilnosti, kjer piše v deklaraciji – Evropska komisija je v letu 2018 objavila tudi nov predlog uredbe o vzpostavitvi inštrumenta za povezovanje Evrope. S tem želi zagotoviti finančna sredstva evropske skupnosti na področju prometa, energetike in telekomunikacij za finančno perspektivo 2021-2027. Denar je namenjen tipičnim projektom z – iz navedenih področij, seveda – edina izjema je pa potem promet, kjer je tudi določen znesek za namen vojaške mobilnosti.  Slovenija podpira to, da se denar iz tega instrumenta za povezovanje Evrope nameni za krepitev vojaških zmogljivosti. Takšna politika pa Evrope seveda ne bo povezala, ampak jo bo kvečjemu razdrla. Mi že tako dosti denarja namenjamo za vojsko. Ampak ne za plače vojakov, za njihove škornje, ki jih včasih dobimo tule na mizo, ali pa uniforme – zdaj dajemo tudi 1,2 milijarde v prihodnjih 8 letih za izgradnjo kapacitet štirikolesnikov za naše delovanje Slovenije v tujini. To je po naše – po mnenju Levice – nepotrebno in škodljivo. In ceste in železnice seveda lahko uporablja tudi vojska. Ne moremo pa iz instrumenta IPA dati denarja v vojsko.  Kar se tiče razogljičenja pa tole. Piše – že sprejeti srednjeročni cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2030 niso zadostni za učinkovito reševanje podnebnih sprememb. V tej zvezi smo v prejšnjem mandatu v Levici že zamandmirali predlog stališča Republike Slovenije do predlogov uredbe Evropske unije o uresničevanju Pariškega sporazuma, s katerim smo prvotno zastavljene cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov močno zaostrili. Takratna Vlada je potem temu nasprotovala in sprejetega stališča ni zagovarjala v Bruslju. Bila je preprosto tiho.  To, kar lahko v zvezi s ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov in uresničevanjem Pariškega sporazuma preberemo v poglavju v deklaraciji o okolju, je sicer lepo napisano. Bi pa prosil, če lahko predstavniki Vlade še nekaj tehle pojasnil nam dajo. Ali menite, da je trenutno zastavljeni cilj zniževanje emisij CO2 dovoljšen? Drugič, kakšni bi morali biti na ravni EU in na nacionalni ravni, v Sloveniji? Za emisije ETS sheme in ne za ne-ETS emisije. In kaj konkretno bo Slovenija naredila za to, da se ti cilji na novo postavijo? Ker če ni nekih konkretnih vzvodov na voljo, je to spet vse skupaj eno preprosto, preprosto klečeplazenje. Podobno, kot se je zgodilo tam, kot sem omenil, kot je zapisano – v primeru avtomobilske industrije, da se bodo ti cilji realizirali, če bodo primerni interesom avtomobilske industrije.  In še zadnje, kar bi rekel, kar se vode tiče. Direktiva uvaja tudi pravico do pitne vode, kjer Slovenija zagovarja stališče, da se ta lahko uredi v predpisu Evropske unije na deklaratorni ravni. Sicer pa je to vsebina, ki jo je potrebno podrobneje urediti na nacionalni ravni. Sprašujem - zakaj Slovenija zagovarja stališče, da je treba pravico do čiste pitne vode na ravni EU zaščititi samo na deklaratorni ravni? Zakaj si ne prizadeva za isto raven zaščite, kot se je v prejšnjem mandatu vnesla v Ustavo naše države? Namreč znotraj Evropske unije se prebivalci v več državah prizadevajo za to, da bi se takšna zaščita dostopa do pitne vode sprejela tudi pri njih, a se bojujejo proti zelo močnim mednarodnim korporacijam, ki so v teh državah – za razliko od Slovenije – vodne vire in vodno infrastrukturo v veliki meri že privatizirale. Rad bi videl, da v našem 70.a členu piše: »Vodni viri služijo prednostno …« Med drugim piše: »Vodni viri služijo prednostno trajnostni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. In v tem delu niso tržno blago.« In da zaključim – Slovenija, ki je pravico do čiste pitne vode že vpisala v Ustavo, mora biti na ravni EU vodilna v prizadevanjih. To se pravi, komunicirati tudi takrat, ko je kava ali pa delovno kosilo, kot je moj kolega povedal, predvsem pa tudi formalno, na javnih zasedanjih, mora na ravni EU voditi – biti vodilna v prizadevanjih za to, da se takšna zaščita uvede tudi na ravni evropske skupnosti. Ne pa za to, da se sprejme nek dopis, ki je sam sebi namen. Namreč takšna je pasivna vloga Slovenije na področju   (nadaljevanje) zaščite pravice do vode v institucijah Evropske skupnosti, za Levico ni sprejemljiva.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Zdaj, glede na to, da je bilo v spravi izpostavljenih kar nekaj vprašanj, predlagam, da predstavniki Vlade odgovorijo. Gospa Muhler, morda vi najprej. Hvala.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Glede vašega vprašanja bi še enkrat poudarila, da prvi del svežnja za mobilnost Evropo v gibanju, uvaja poenostavitev in razjasnitev obstoječih pravil s področja cestnih prevozov, zagotovitev ustrezne ravni pravic delavcev in poštene konkurence na notranjem trgu cestnih prevozov in prenavlja zakonodajo glede cestninjenja. Seveda je pa res, da se večina teh ukrepov nanaša na prevoze s tovornimi vozili. Vaše vprašanje je bilo usmerjeno v predlog uvedbe tahografov tudi v kombinirana vozila oziroma v kombije. Trenutno, kot sem omenila se tudi te vsebine nanašajo zgolj na tovorna vozila, se pravi tahografi v tovornih vozilih. Glede na to, da vaših vsebin, ki izhaja iz vaših predlogov še nismo obravnavali oziroma nismo o njih razmišljali. Bomo stališče vsekakor pripravili in se bomo opredelili do tega vašega predloga in vam svoje stališče tudi posredovali. Hvala.
Hvala lepa. Morda še predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, gospod Prijon. Izvolite.
Aleš Prijon
Hvala lepa za besedo. Najprej na vprašanje dr. Krajčiča, bi pojasnil, da seveda naše ministrstvo ima v tem mandatu bistveno drugačno prakso tega delovanja. Naš minister in naš državni sekretar za okolje sta na tem področju zelo aktivna, na vseh teh mednarodnih srečanjih se tudi zavzemata za zelo ambiciozne cilje. Z jezikom nimata težav, minister ima več diplom iz Združenega kraljestva, iz Združenih držav Amerike, tako da teh težav z jezikom v primerjavi mogoče s prejšnjim mandatom, kar ste verjetno mislili, ni. Tako da tukaj smo zelo aktivni in tudi praksa bo bistveno bolj ambiciozna, kakor je bila mogoče v preteklem obdobju. Na vprašanje gospoda Ciglerja, je odgovor zelo podoben. Naša politika je bistveno bolj ambiciozna vidite, videli ste tudi na tej podnebni konferenci Združenih narodov v Katovicah, da smo zagovarjali bistveno višje standarde kot so jih recimo drugi. V naši državi zdaj delamo projekcije za zmanjšanje emisij do leta 2050, to dela Inštitut Jožef Štefan za nas. Na osnovi tega bomo pripravili več delavnic, kjer bodo iz tega izhajali konkretni projekti. Glede pravice do pitne vode na evropski ravni pa mi seveda to pravico do pitne vode podpiramo, vendar nekako ocenjujemo, da mogoče ta direktiva Evropske unije ni pravo mesto, ker gre bolj za socialna vprašanja in to je bilo tudi nekako mnenje pravne službe Sveta Evrope, ki je na to opozoril, da je to treba na drugačne načine implementirati.  Toliko mogoče na kratko, hvala lepa.
Hvala lepa. K razpravi so prijavljeni še trije…
Gospod _____
Lahko samo…
Lahko, seveda.  Izvolite.
Hvala lepa. Torej k razpravi so prijavljeni še trije. Gospod Černač, gospod Rajh in gospod Zorčič. Gospod Černač izvolite, beseda je vaša.
Ja, lep pozdrav vsem tudi z moje strani. V okviru podpoglavja Promet je omenjeno tudi eno področje, ki je za Slovenijo kot tranzitno državo  izjemnega pomena. Gre za prenovo cestninske zakonodaje, kjer so predvidene spremembe na področju cestninjenja predvsem osebnih vozil v tej smeri, da se namerava odpraviti cestninjenja z uporabo časa. Kar praktično pomeni, da naj bi podoben sistem cestninjenja, kot ga imamo pri tovornih vozilih oziroma pri vozilih nad 3 tisoč 500 kilogramov veljal tudi za osebna vozila.  Zdaj, praktično to pomeni podražitev za stalne uporabnike avtocest vsaj za 10-krat ali še več. Pomeni pa tudi problematiko na področju prometne varnosti, ker bo en velik del uporabnikov namesto avtocest uporabljal potem ostale ceste oziroma državne ceste, kjer tega cestninjenja ne bo. Zaradi tega je tudi tukaj v tej deklaraciji zapisano: »Slovenija si bo v pogajanjih o Direktivi 1999/62 o evrovinjeti zato prizadevala za ohranitev vinjetnega sistema cestninjenja osebnih vozil, zlasti zaradi pozitivnih učinkov, ki jih je prinesla uvedba zadevnega sistema cestninjenja v Sloveniji. Večja mobilnost uporabnikov, zmanjšanje emisij, odprava prometnih zastojev, večja prometna varnost in pretočnost prometa.«  Torej vinjete, ki so bile uvedene leta 2007 oziroma 2008 so dobra rešitev. Ne samo za Slovenijo, ampak tudi za številne druge manjše, predvsem tranzitne države. Ne pustimo ob strani, da je vinjeta v Sloveniji trenutno predraga. Ko je bila uvedena, je letna vinjeta stala 55 evrov, danes stane 110 evrov. To je drugo vprašanje, o katerem bi veljalo kaj reči na seji odbora ob drugi priliki. Konkretno so tukaj rezerve, še posebej, če primerjamo ceno z ostalimi državami. Republika Avstrija ima bistveno večje število kilometrov po avtocestah pa bistveno nižjo ceno vinjete in nekatere druge države tudi podobno.  Jaz se tukaj osredotočam na ta del, kjer – kjer je pač zapisano, da si bo Slovenija prizadevala. Jaz mislim, da je to premalo. Slovenija pri tem, da obstoječi sistem cestninjenja – z ustrezno nadgraditvijo, se pravi, z uvedbo e-vinjete – ostane, bi morala vztrajati, ker tukaj ne bo osamljena. Verjetno še kar nekaj držav bo, ki bodo na tem vztrajale. In zaradi tega jaz mislim, da je prav, da bi odbor to besedo »prizadevala« spremenil v bolj zavezujočo besedo. Tako da predlagam amandma odbora, da se tukaj v tretjem odstavku podpoglavja Promet na 47. strani deklaracije ta stavek glasi tako, da si bo ne prizadevala, pač pa da bo vztrajala na ohranitvi vinjetnega sisteme cestninjenja osebnih vozil.  Skratka, suverena odločitev države je, da se odloči za sistem, ki je za dotično državo najprimernejši. In za Republiko Slovenijo in verjamem da še za marsikatero evropsko državo – je obstoječi sistem cestninjenja osebnih vozil bistveno bolj primeren kot cestninjenje po prevoženem kilometru.  Tako da predlagam, da to obravnavamo kot amandma odbora in da ta del v tej zavezujoči smeri tudi sprejmemo. Mislim, da tukaj nestrinjanja, da je ta sistem dober, ni. Mislim, da se s tem vsi strinjamo in da bi odločitev o cestninjenju po prevoženem kilometru – poleg tega, da bi bistveno po žepu udarila stalne uporabnike avtocestnega omrežja v Sloveniji, torej naše ljudi – tudi ne bi bistveno pripomogla k temu, da bi iz tega naslova kaj več dobili iz naslova tranzitnega prometa. Ker je ta vinjetni sistem tudi do občasnih uporabnikov primeren in ni preveč obremenjujoč.  Zdaj, drugi del, kjer tudi ni zapisana neka zaveza, je pa v povezavi s tem prehodom poletni-zimski čas. Zdaj, tukaj nekako je navedeno, da lahko pride do neusklajenih izbir stalnih časovnih obdobij v okviru Evropske unije. To mislim, da ne bi bilo dobro. Oziroma bi bilo zelo slabo. Če bo prišlo do spremembe, potem je treba vztrajati, da ta sprememba velja za vse. Ali pa je bolje, da do tega ne pride. In tukaj mislim, da bi moralo biti tudi to naše stališče bolj zavezujoče glede tega. Še posebej glede na to, da smo relativno majhna država in da bi ena taka neenakomerna izbira lahko povzročila velike posledice.  Imam pa eno vprašanje na strani 48, kjer enega stavka ne razumem, pa bi prosil za pojasnilo. V drugem odstavku na strani 48 piše revizija direktive o kombiniranem prevozu blaga spodbuja kombinirano porabo različnih načinov prevoza pri tovornem prometu in podjetjem omogoča, da lažje izkoristijo spodbude. Za Slovenijo je bistveno, da se čim več tovora iz cest preusmeri na druge načine prevoza, potem pa piše naslednji stavek, za katerega bi pričakoval eno pojasnilo kaj pomeni. "Pri tem posebno pozornost namenjamo cestnemu delu kombiniranega prevoza blaga, da ne bi prišlo do tranzita manjših držav po cesti." Hvala.
Hvala lepa. O vašem predlogu amandmaja bomo glasovali po koncu razprave.  Naslednji ima besedo gospod Rajh. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Jaz se strinjam s predlogom amandmaja koalicije, hkrati bi pa v luči razogljičenja družbe in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov rad opozoril na dva že pozabljena projekta izgradnje železniške proge med Mariborom in Zagrebom preko Ptuja. Vemo, da so se vsa naša mesta razvijala ob železnici, da obstoječe razmere, torej triurna vožnja med Mariborom in Zagrebom te komunikacije praktično ne omogoča. Vzpostavitev te proge pa bi vseeno omogočilo koriščenje evropskih infrastrukturnih sredstev, pa hkrati tudi v bistvu drugega projekta vzpostavitve hitre proge med Žalcem in Domžalami. Vemo, da je v bistvu že predvideno, da nacionalni Darsov program okoli ljubljanskega ringa že predvideva ene ukrepe destimulacije individualnega cestnega projekta in da bi se v enem dolgoročnem cilju obravnavalo tudi te projekte, ki bi prebivalcem znotraj Slovenije omogočali en dostojen prevoz. Hkrati pa bi tudi rad pokomentiral v bistvu cene vinjete. Res je, avstrijska vinjeta je cenejša, če se ti voziš na relaciji med Mariborom in Gradcem, med Mariborom in Dunajem, ker tam ni tunelov. Če se pa peljete iz enega konca Avstrije, drugi konec pa še v vsako smer pride 20 evrov tunel in potem 10-dnevna vinjeta ali pa strošek prevoza naraste na 50 evrov. Toliko z moje strani. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Kot zadnji trenutno prijavljeni ima besedo gospod Zorčič. Izvolite .
Hvala lepa za besedo. Jaz ta dokument ocenjujem kot ambiciozen, sploh kar se tiče nekaterih politik na primer okoljske nenazadnje je tudi ministrstvo v novem sklicu pokazalo, da je Slovenija na strani evropskih držav z bolj ambiciozno okoljsko politiko. Jaz mislim, da to izhaja tudi iz te deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije. Strinjam se tudi s tem kar je bilo predlaganega na področju prometa. Morda čisto kot izhodišče ali kot namig morda če je to povezano z nekim lažjim črpanjem evropskih sredstev velja razmisliti tudi o tem, da se vzpostavi oziroma da se predlaga tretjo razvojno os kot nekakšen novi evropski koridor, če bodo potem v Evropi bolj zadovoljni in prepoznali pomembnost tega koridorja ne samo za Slovenijo, ampak vendarle tudi za Evropo. Zdaj, če pa grem na ta energetski del, pa moram reči, da sem se ustavil pri ene delu, ki se sicer morda zelo, zelo strateško ne tiče Slovenije, pa vendarle je na koncu koncev pomemben tudi za Slovenijo, to je notranji trg z zemeljskim plinom. Tako piše na 53. strani: "Evropska komisija je 8 novembra 2017 predlagala spremembo direktive o zemeljskem plinu, da bi izboljšala delovanje notranjega energetskega trga EU in okrepila solidarnost med njenimi državami članicami. Namen spremembe je dopolniti obstoječo direktivo o zemeljskem plinu ter pojasniti, da bodo temeljna načela energetske zakonodaje EU, da se bodo uporabljala za vse plinovode, ki vodijo v tretje države ali iz njih do meje, kjer velja pristojnost EU. Jaz bi sedaj v zvezi s tem vprašanjem teh plinovodov in tega interesa Evropske unije po tem, da ima karseda razpršene vire tudi tega energenta, opozoril na en spor. To je spor glede drugega toka, se pravi plinovoda, ki poteka od Rusije do Nemčije. Sedaj v zvezi s tem se, vsaj po medijih je mogoče zaslediti pač to neko debato, da so nekatere baltiške države nasprotujejo temu toku, tudi znotraj Evrope je nekaj nasprotovanja. Po drugi strani se kot alternativa temu toku, upam, da nisem preveč rekel, ampak se omenja izgradnja dodatnih LNG terminalov po državah, ki mejijo na Atlantik. Se pravi, s čimer se omogoča tudi prevoz in hranjenje zemeljskega plina, tudi tistega pridobljenega z okoljsko spornimi metodami, kot je / nerazumljivo/ in me zanima, morda malo bolj konkretno mnenje Slovenije v zvezi s tem vprašanjem. Slovenija je bila zelo zainteresirana za plinovode, ko se je omenjal še južni tok. Slovenija ni seveda tu nek glavni generator teh politik. Ne nazadnje njen trg relativno majhen, pa vendarle imamo tudi mi tu določene interese ali smo pristaš tega, da se ti tokovi usmerjajo stran od Slovenije ali favoriziramo tiste plinovode, ki bodo šli bližje. Jaz iz tega tu pravzaprav ne vidim sedaj kakšna bo politika Slovenije na tem področju. Res je, da gre za deklaracijo, ki usmerja politiko v roku enega leta. Morda se v tem času ne bo nič pomembnega zgodilo, pa vendarle bi želel dobiti mogoče kakšen odgovor, kje je Slovenija v zvezi s temi vprašanji, ki se pač odpirajo v Evropi. Hvala lepa.
Hvala lepa. Predstavniki Vlade, kdo želi besedo prvi? Gospa Mauhler, izvolite.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Najprej bi želela odgovoriti gospodu Černaču glede cestninjenja za uporabo časovne komponente. Slovenija je bila proti ukinitvi vinjetnega sistema in si bo, kot ste že sami predlagali oziroma ugotovili, si bo prizadevala za ohranitev tega sistema. Predlagali ste uporabo močnejše retorike, se pravi, namesto prizadevanja, da zahtevamo še vnaprejšnjo uporabo vinjetnega sistema, vsaj 13 držav članic je prav tako proti ukinitvi vinjetnega sistema. In na ministrstvu se vsekakor strinjamo k uporabi te močnejše retorike, torej da se ohranitev zahteva in ne zgolj, da se zanjo prizadevamo.  Glede premikanja ure. Slovenija načeloma seveda podpira dogovor o prekinitvi sezonskega premikanja ure med državami članicami in znotraj institucij EU, vendar opozarja, da je predhodno, ja, seveda potrebno zagotoviti, da v EU po sprejemu direktive ne bo prišlo do neusklajenih izbir stalnih časovnih območij, ker bi seveda to oteževalo delovanje notranjega trga in bi povzročalo določene nevšečnosti. Za pojasnilo, stavka na 48. strani v drugem odstavku, se pravi stavka, pri tem pa posebno pozornost namenjamo cestnemu delu kombiniranega prevoza blaga, da ne bi prišlo do tranzita manjših držav po cesti. To bi prosila kolega Vrčka, če poda pojasnilo.
Hvala lepa. Gospod Vrčko, izvolite.
Matjaž Vrčko
Hvala lepa. Ministrstvo za infrastrukturo. Ta stavek je zaradi tega notri, ker se v tej zakonodaji predvideva, torej možnost cestnega prevoza 150 kilometrov. To pa pomeni, da bi tranzitirali Slovenijo s kamioni brez težav. Zaradi tega se manjše države zavzemajo za skrajšanje poti, teh voženj zato, da bi pač mi lahko tudi ta kombiniran prevoz uveljavljali po Sloveniji.  Mogoče še kar se tiče tretje osi, kot novega evropskega koridorja. Namreč, evropski koridorji so določeni v uredbi 1.315 2013 o smernicah za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, kjer seveda te osi, tretje razvojne osi ni opredeljene kot koridorske, kot poseben koridor. Možno bi sicer bilo, teoretično, to naredit ob prenovi TNT uredbe, ki se sicer predvideva za leto 2023, vendar bi se morali v tem primeru dogovorit tako z Avstrijci kot s Hrvati na drugi strani, da bi se koridor nadaljeval čez mejo, ker to je pogoj, da postane neka prometnica, evropski prometni koridor. Vprašanje seveda, če bi zaradi raznoraznih zadev, med drugim tudi predvsem na avstrijski strani, zaradi alpske konvencije, če bi bilo to možno oziroma če bi na to sploh pristali. Po drugi strani pa tudi vprašanje, če bi imeli kakšne koristi od tega, zaradi tega ker, vi veste, da Slovenija ima kohezijska sredstva omejena na, pričakujemo okrog 300 milijonov v naslednji finančni perspektivi, za vse prometne investicije, tako da, vprašanje tudi, če bi bila tukaj dodana vrednost zaradi črpanja evropskih sredstev. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa Mauhler.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Še gospod Rajh, vaša pobuda oziroma vprašanje glede železniške proge Maribor – Zagreb. O omenjeni železniški povezavi so že potekali in še potekajo skupni pogovori na bilaterali(?) z hrvaškim Ministrstvom za promet, vendar pa Slovenija v tem trenutku te proge ne obravnava kot nekega prednostnega projekta. Naj omenim, da je finančna ocena tega projekta enaka ali pa zelo blizu finančni oceni projekta Tir Divača – Koper in trenutno imamo v prioritetah druge projekte s področja železniške infrastrukture. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Prijon, morda še vaš del? Izvolite.
Aleš Prijon
Hvala. Saj, vprašanj za naše ministrstvo ni bilo, edino če bi mogoče vprašanje gospoda Zorčiča bilo v tem kontekstu, ampak naše ministrstvo je bolj koordinator, tako da je to vprašanje za ministra za infrastrukturo, če bi mogoče lahko vi odgovorili, no, hvala.
Hvala lepa. Verjetno gre za vprašanje o plinovodih, tako da, morda še ta del pokomentirate, izvolite.
Gospod _____
Bom ponovno prosila kolega Vrčka, da pokomentira to vprašanje oziroma tematiko. Hvala.
Tomaž Pavček
Ja, se bojim, da, naših kolegov iz energetike ni tukaj zaradi bolezni, tako da, bomo pripravili pisni odgovor.
Prosim, ja. Za enkrat smo seznam izčrpanih razpravljavcev, aha, gospod Černač, izvolite.
Ja, hvala, dobro, jaz tega pojasnila gospoda Vrčka nisem razumel. Zdaj če ste ostali razumeli, potem je zame OK.
Pričakujemo pisno pojasnila gospoda oziroma predstavnikov vlade. Tako sem jaz razumel to. Ker razpravljavcev ni več, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanja o amandmajih. Na mizi imamo dva predloga amandmajev, tako da bi na začetku glasovali o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin, ki vam je bil tudi pred pričetkom seje razdeljen, tako da, pričenjam z glasovanjem, izvolite, izvolite.
Gospod _____
Ja, hvala, spoštovani predsednik, za dano besedo. Seveda, sam, pa tudi v Poslanski skupini SDS nimamo nobenih težav s tem amandmajev, je pa tako no, jaz sem že drugi mandat v tem odboru. Mislim, da je bilo že milijonkrat rečeno, stavki o tretji razvojni osi. Seveda, ko sem poslušal prej pozorno predlagatelja, ki tudi prihaja iz te regije in ko sem zdaj poslušal predstavnika Ministrstva za infrastrukturo, se mi zdi, da, ali zdaj s tem dokumentom zopet pomirjamo malo ta del Koroške. Jaz mislim, da je to neodgovorno. Poglejte, ko sem se vozil danes v Ljubljano, sem slišal napovednik, da se danes sestane / nerazumljivo/ na Ministrstvu za infrastrukturo in da odbor za izgradnjo tega, te razvojne osi, pa predstavniki  ministrstva, predvidevam tudi Darsa - da se ta časovnica zopet zamika, kot sem že prej rekel, da sem bil že v prejšnjem mandatu. Glejte, jaz mislim, da je politika tista, ki je odgovorna za razvoj Republike Slovenije. Tako v tem segmentu, na področju cest. In jaz mislim, da – glede na to, da se odmika zopet ta časovnica, da imamo tu en dokument, seveda, ki bi se naj usedel izven te časovnice januar 2019-junij 2020. Pa kar smo poslušali od predstavniki Ministrstva za infrastrukturo – se bojim, da tudi ta sklic Državnega zbora ne bo dočakal otvoritve te razvojne osi, če mi kot politiki do tega ne bomo bolj zahtevni pa bolj odgovorni. Ker od nas je odvisno. Seveda. Venomer nam pa stroka ta projekt oddaljuje. Leto za leto za leto. In zato – še enkrat ponavljam, da nimamo pomisleka v tem amandmaju, ampak jaz mislim, da ne bo padel na plodna tla. In da je samo mogoče za tiste, ki nas danes spremljajo, da se malo tolažijo. Mogoče bi še predstavnik Ministrstva za infrastrukturo enkrat obrazložil svoje stališče. Da ne bomo seveda vsi skupaj neodgovorni do tega amandmaja. Oziroma tisti, ki bomo glasovali za njega. Hvala.
Glede na to, da smo že v fazi glasovanja, predlagam, da preidemo na glasovanje.  Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na glasovanje o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin. Pričenjam z glasovanjem.  Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma koalicijskih poslanskih skupin sprejet.  Glede na to, da je bil amandma Poslanske skupine SDS podan ustno, bom ta amandma tudi – predlog amandmaja prebral. »V tretjem odstavku podpoglavja Promet se beseda 'prizadevala' nadomesti z besedo 'vztrajala'.« Upam, da sem ga natančno - / oglašanje iz dvorane/.
'Vztrajala na ohranitvi' namesto 'prizadevala za ohranitev'.
/…/ 'Vztrajala na ohranitvi.' Želi kdo obrazložiti svoj glas glede glasovanja o tem predlogu? Ugotavljam, da ne, tako da pričenjam z glasovanjem o predlogu Poslanske skupine SDS. Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je tudi te predlog amandmaja sprejet.  Tako da odboru predlagam, da glede na sprejete odločitve, sprejme naslednje mnenje: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020 obravnaval z vidika svoje pristojnosti kot matično delovno telo ter sprejel amandmaje, za katere Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu delovnemu telesu predlaga, da jih sprejme in vključi v dopolnjen predlog deklaracije.« Želi kdo razpravljati o tem predlogu? Ugotavljam, da ne.  Tako da prehajamo na glasovanje. / glas iz ozadja / Sem vprašal. Želite obrazložitev?  Izvolite. Dr. Krajčič.
Hvala lepa za besedo.  Torej. Zelo mi je všeč to opogumljajoče stališče Ministrstva za okolje in prostor, da se bo način podajanja naših stališč na ravni Evropske komisije izboljšal. Tudi informacije, ki jih dobivam po svojih linijah iz mednarodnih forumov, kažejo na to, da se je na tem delu zadeva bistveno izboljšala. Kar pomeni tudi, če je, recimo, poslovni jezik slovenski in če tam funkcionar samo prebere stališče, ki so mu strokovne službe predstavile, je to ena zgodba. Če pa zna tudi razpravljati o tem – magari v slovenščini, da je to povsem druga dimenzija. Zato zelo pozdravljam to spremembo. Tako bo tudi ta deklaracija oziroma vsebina deklaracije bistveno bolj prišla do izraza na ravni evropskih forumov in s tem bo tudi vpliv in moč Slovenije bolj prepoznavna, zato bom z veseljem glasoval za to deklaracijo. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora in predlagam, da sem to sam. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 6. redno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Lepa hvala vsem.