4. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

7. 11. 2018
podatki objavljeni: 7. 11. 2018

Transkript

Spoštovani!  Pričenjam 4. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.  Obveščam vas, da se je opravičil član odbora Zvonko Černač in da na seji nadomestni član Odbora s pooblastilom namesto poslanca Andreja Rajha sodeluje poslanec Franc Kramar.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2019. Kot gradivo k tej točki ste prejeli program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019 z dne 24. 9. 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 11. 10. 2018. K tej točki dnevnega reda smo vabili agencijo za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo ter Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2019 je bil posredovan Državnemu zboru na podlagi petega odstavka 399. člena Energetskega zakona, ki določa, da se mora k programu dela in finančnemu načrtu agencije dati soglasje Državni zbor, pri čemer se šteje, da sta program dela in finančni načrt agencije potrjena, če Državni zbor v treh mesecih po njunem prejemu ne odloči drugače. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo kot matično delovno telo opravil razpravo o predloženem dokumentu in po končani razpravi glasoval o predlogu sklepa v katerem bo odbor predlagal Državnemu zboru, da ta da soglasje k predlaganemu programu dela in finančnemu načrtu agencije.  Pričenjamo torej z obravnavo programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo za leto 2019 in besedo dajem predstavnici predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k programu dela in finančnemu načrtu, direktorica Agencije za energijo, gospa Duška Godina. Izvolite.
Duška Godina
Hvala za besedo in lepo pozdravljeni!  Na tej seji danes kot ste že povedali, obravnavamo program dela Agencije za energijo in finančni načrt agencije za leto 2019, ki ga na podlagi zahtevkov samostojnosti in neodvisnosti agencije od leta 2014 dalje na podlagi novega energetskega zakona obravnava Državni zbor. Agencija za energijo je nacionalni regulativni organ na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom. En del nalog izvaja tudi na področju regulacije oskrbe s toploto. Agencija za energijo v okviru te svoje temeljne naloge usmerja in nadzira poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo s prenosom in distribucijo, tako električne energije, kot zemeljskega plina in določa ter usmerja njihovo poslovanje. V tekočem letu, torej letu 2018, smo izdali nova pravila, splošne akte za določevanje omrežnine ter določevanje upravičenih stroškov in posledično prihodkov elektro operaterjev in operaterjev na področju zemeljskega plina. Sedaj smo ravno v fazi izdajanja odločb ter objave novih tarifnih postavk, ki bodo veljale za naslednje triletno regulativno obdobje, tako da bomo v letu 2019, bo glavnina dela agencije na področju ekonomske regulacije usmerjena v analiziranje in spremljanje skladnosti poslovanja podjetij s pravili agencije za energijo. Po potrebi, v primeru ugotovljenih odstopanj, bo agencija v upravnih postopkih izdajala posamične odločbe, za posamezna podjetja. Potem, pomembno nalogo izvaja agencija za energijo na področju stalnega spremljanja in monitoringa energetskega trga. V okviru te naloge ima tudi pomembno pooblastilo za izdajo energetskega poročila, ki smo ga obravnavali na prejšnji seji. Tudi to nalogo bo agencija izvedla v letu 2019, pri tem pa bo seveda obsegla obsežen monitoring trga ter že sprotno objavljala tudi aktualne informacije o delovanju energetskega trga v Sloveniji, s ciljem, da prave podatke tako podjetjem, pri odločanju za investicije, državi, pri snovanju energetske politike, kakor tudi posameznikom, uporabnikom energetskih storitev. Na področju spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, agencija ni snovalec energetske politike, to je v domeni države, ima pa na tem področju agencija za energijo pristojnost, da izvaja podporno shemo in tudi v letu 2019 bomo na podlagi akcijskega načrta vlade za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, izvedli dva javna razpisa, za enkrat po podatkih, ki izhajajo iz veljavnega načrta. Sta predvidena dva javna razpisa in sredstva v višini, za vsak razpis, 10 milijonov evrov. Na področju oskrbe s toploto, kot sem že dejala, agencija izdaja soglasja k izhodiščnim cenam za oskrbo s toploto. Na tem področju pričakujemo v naslednjem letu malo več aktivnosti, saj po analizi poslovanja podjetij, bo potrebnih, skladno s pravili regulacije agencije, potrebno vložiti nove vloge za izdajo soglasij k izhodiščnim cenam. Hkrati pa bomo v okviru vseh svojih pristojnosti izvajali tudi odgovorno in ažurno, torej pristojnosti naloge, povezane z zaščito odjemalcev. Te se izvajajo v okviru ažurnega objavljanja pravic odjemalcev na energetskem trgu, v okviru skupne kontaktne točke, ki jo vodi agencija in v okviru reševanja sporov, tako na prvi stopnji, kot tudi na drugi stopnji, kadar se uporabniki pritožijo zopet izdana oziroma neizdana soglasja za priključitev na energetski sistem, elektroenergetski ali sistem z zemeljskim plinom. Agencija je prav tako vpeta v evropski prostor, tako da aktivno izvajamo tudi vse naše naloge na, torej tekoče naloge, na področju sodelovanja z ACER, ki je torej evropska Agencija za sodelovanje evropskih regulatorjev, kot tudi sodelovanje v delovnih skupinah, tako v okviru evropske komisije, kot v okviru ACER in CER(?), ki so namenjene razvoju tega področja. Kar se tiče finančnega dela poslovanja Agencije za energijo, naj poudarim, da delujemo že vsa leta stroškovno učinkovito in skrbimo za to, da se tudi stroški poslovanja agencije ne povečujejo. Zato tudi v tem letu ne načrtujemo dodanih zaposlitev, kljub sicer povečanemu obsegu aktivnosti agencije in hkrati tudi se viri, ki so namenjeni za financiranje Agencije za energijo ne povečujejo. Agencija za energijo se financira iz dveh virov in sicer iz nadomestil operaterjev, približno 98 % vseh potrebnih prihodkov se poravna iz nadomestila, ki ga   (nadaljevanje) poravnata operater prenosnega sistema električne energije in operater prenosnega sistema zemeljskega plina, približno 2 % pa iz drugih virov, pri čemer je za poudariti, da v naslednjem letu agencija prvič pridobiva tudi nepovratna evropska sredstva za sodelovanje v projektu, ki je namenjeno tudi regulatornemu nadzoru v okviru izvajanja novih tehnoloških rešitev pri razvoju pametnih omrežij. Tako da s tega vidika se cena oziroma strošek, ki ga odjemalec skozi oskrbo z električno energijo plača tudi za poslovanje, torej nameni za poslovanje Agencije za energijo, torej ostaja nespremenjen, kar pomeni, da se poslovanje agencije ne odrazi v povišanju cene oziroma povišanju stroškov, tako niti ne pri oskrbi z električno energijo kot tudi ne pri odjemalcih zemeljskega plina.  Toliko za enkrat, z veseljem odgovorim na dodatna vprašanja. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Želi, gospod državni sekretar mag. Kumer, izvolite.
Bojan Kumer
Hvala. Sem se udeležil sestanka odbora, če bo kakšno vprašanje naletelo tudi na vsebinski del, da bomo lahko pokomentirali. Drugače pa je pristojnost za dajanje soglasij v kompletu pri Državnem zboru. Hvala.
Hvala lepa. / Izklopljen mikrofon/
Gospod _____
Dober dan, hvala za besedo. Pozdravljeni v imenu komisije. Naj na začetku povem, da komisija podpira program dela in finančne načrte agencije za leto 2019, hkrati pa komisija meni, da je program dela agencije za prihodnje leto predstavljen zelo pregledno in na razumljiv način in nima pripomb tudi na finančni načrt. Smo pa o obravnavi programa dela Agencije za energijo ponovno opozorili, da bi morali v večji meri načrtovati kabliranje elektroenergetskih povezav oziroma daljnovodov, saj so kabli z vidika stroškov, investicija v celotni življenjski dobi in zanesljivosti elektroenergetskega omrežja, bistveno boljša opcija kot nadzemni vodi.  Komisija opozarja tudi na probleme občin pri določanju zazidalnih območij v okviru spreminjanja prostorskih načrtov, če prek njih poteka daljnovod. Čeprav elektrodistribucijska podjetja za daljnovode nimajo ustanovljene služnosti, od občin v zameno za pridobitev njihovega soglasja zahteva ureditev prenosa daljnovodov. Poleg tega imajo občine težave tudi pri pravočasnem vključevanju elektrodistribucijskih podjetij v občinske projekte, saj se kljub najavi investicije velikokrat odzovejo šele v fazi izvajanja investicije.  Z ostalim kot sem rekel, se pa strinjamo. Hvala.
Hvala lepa. Preden odprem razpravo članic in članov odbora, pa še eno obvestilo in sicer poslanca Luka Mesca na seji nadomešča poslanec Boštjan Koražija. Tako da odpiram razpravo članic in članov, želi kdo besedo? Gospod Rosec, izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.  V Slovenski demokratski stranki podpiramo delo agencije pa tudi naprej, mislim način. Bi pa imeli mogoče neka določena priporočila. V samem, bi rekel programu dela in finančnem načrtu imate tudi tveganja, ampak tam so samo tveganja, ki so opredeljena kot visoka, nizka, srednja, niso pa zraven navedeni ukrepi, s katerimi ukrepi bomo ta tveganja merili in pa kdaj se bo ta, mislim tudi periodika, kako bi se to izvajanje teh ukrepov preverjalo. Ali ti ukrepi delujejo, da se ta tveganja zmanjša, ali ne? Tu bi mogoče bolj pregledno bilo in pa tudi na koncu v tem letnem poročilu, / nerazumljivo/ je zelo lepo, podrobno, obširno, ampak mogoče s tehničnega vidika /nerazumljivo/ brati neko tabelo, pa da se vidi na nekem mestu vse skupaj – katera so tveganja, kateri so bili izvedeni ukrepi pa ali so ti ukrepi bili efektivni ali pa ne.  Potem bi še imel mogoče samo eno zadevo. Zdaj, agencija regulira trg električne energije in trg plina. Zdaj, vsi vemo, da mogoče, vsaj moje videnje oziroma videnje naše stranke, da bi se mogoče pa malo tudi agencija v prihodnosti malo opredelila tudi na   trg biomase. To vemo, da, mislim, da to poročilo celo v programu dela piše, da bo agencija pozvala oziroma tudi so neka planirana sredstva, da bi se gradili neki objekti, ki bodo upravljali te obnovljive vire na napravah, ki imajo visok izkoristek. Vsi vemo, da trg biomase, bom rekel, dejansko ni urejen. Ni nekaj cenjen in tudi ni, mogoče bo težje poiskati nekega investitorja, kar vsaka investicija se / nerazumljivo/ na dolg rok, da se vidi kakšna je cena, kakšno je gibanje, sedaj pa nekje te zadeve ni in ni urejena. To mislim, da je prepuščeno neki stihiji. Vsi vemo, ali ti, to bi moralo tudi še kakšno drugo ministrstvo imeti interes, ker da je tisto ali nam drevo dejansko propade v gozdu, pa ga skurimo nekaj, bi rekel, v efektivni napravi, dejanski delež CO2 je pa isti oziroma imamo od tega vsaj nek efekt. In tu v tej smeri bi jaz mogoče dal neko priporočilo, če bi tudi, ne vem, če bo treba mogoče se kaj kadrovsko okrepiti, se lahko tudi to okrepim, ampak če bi radi imeli delež iz teh virov malo povečan je treba po mojem, tudi malo trg urediti, da investitorji vedo v kaj se spuščajo. Namreč, jaz se spomnim enega primera, ko je bil holding, to je bilo tam nekje proti letu 2010 v Gornjem gradu, da bi tam tisto toplarno financiral, ko so izvedeli vsi ti, bi rekel, dobavitelji, da je zadaj holding, da tu denar je šla cena biomase 20 % v šusu gor. In potem težko, bi rekel, prepričaš nekega investitorja, ki ne ve na dolgi rok kako bo to. Samo toliko je bilo moje priporočilo. Drugače pa podpiramo program dela. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo dr. Krajčič. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.  Oskrba z električno energijo …/izključen mikrofon/ v Sloveniji tako po kakovosti kot po obsegu je… Torej, oskrba električne energije v Sloveniji tako po obsegu kot po kakovosti je ena najboljših med državami članicami. In to ni samo po sebi umevno. To se pravi, za to mora skrbeti nek sistem. In če sistem dobro deluje, potem je tudi posledica tega, o čemer sem sedaj govoril. Verjetno je sestavni del tega tudi agencija, si predstavljam.  Glede programa je moja ocena tudi takšna, da je na kakovostni ravni pregledno narejeno in kdor se hoče poglobiti notri, pa da ima nekaj pojma o tem, dobi zelo dober vpogled v delo agencije. Tako da na te stvari ne bi imel vprašanj. Bi pa imel neka druga, taka zelo konkretna.  Omenili ste, da imate razpise za 10 milijonov evrov ali dvakrat 10 milijonov evrov za obnovljive vire energije, če sem prav razumel. To je verjetno še iz tistih prostih sredstev, ki so iz podporne sheme, si predstavljam. Pa bi vas prosil, če poveste koliko je še teh prostih sredstev. Tako po obsegu pa, koliko bi to bilo recimo inštalirane moči oziroma če rečem, koliko stebrov vetrnic ali pa nečesa je še na voljo, če lahko tako, na grobo, ni treba seveda na pet decimalk natančno.  Potem me pa zanima, ker to, kar je, po mojem, agencija tudi dobro naredila, da je tudi ponudbo dala na trg, se pravi, ponudbo teh investicij, kolikšna je sedaj ta cena približno kje se giblje na megavatno uro pri, ne vem, fotovoltaiki ali pa pri vetrnih elektrarnah, ki bodo sedaj se prijavljale na razpis in kolikšna je borzna cena v tem trenutku megavatne ure.  Ali je, recimo, na moji položnici, ne samo mojih, vseh nas potrošnikov vidna cena, ki jo plačujemo za agencijo, to je eksplicitno vidna ali je to inkorporirana kam notri v kakšno drugo zgodbo? In, ali je ta vrednost, ta cena vezana na priključno moč, se pravi, da je moja fiksni strošek, ali je vezana na porabljeno električno energijo, se pravi moj variabilni strošek? Hvala.
Hvala lepa. Gospa Godina, predlagam, da odgovorite na vprašanja. Izvolite.
Duška Godina
Hvala za besedo. Kar se tiče pobude predstavnika Državnega sveta v okviru, smo sicer že tudi tam podali odgovore na ta vprašanja.  Kar se tiče kabliranja opažamo, da je v okviru desetletnih razvojnih načrtov distribucijskega operaterja načrtovano kar obsežno kabliranje oziroma nadomeščanje nadzemnih vodov s podzemnimi vodi. Seveda pa je treba ob tem poudariti, da na srečo se je vrednost investicij v pokablitev na nizko napetostni in srednje napetostni omrežje že precej znižala, zelo približala cenam investicij za nadzemne vode. Vendar pa je kljub temu potrebno se, potrebno postopno preiti na pokablitev. Zaradi tega, ker se je potrebno seveda tudi v odvisnosti od konfiguracije terena vprašati, ali je dejansko to stroškovno učinkovito ali ne. Tako določena področja v Sloveniji so že dobro pokablena, z visoko stopnjo pokablitve, kot na primer področje Gorenjske, na drugi strani pa področje Primorske ravno zaradi drugačne konfiguracije in zahtevnosti terena – je ta stopnja pokablitve precej nižja. Agencija si sicer skozi reguliranje s kakovostjo prizadeva dvigniti raven kakovosti oskrbe, ki se odraža v stopnji neprekinjenosti napajanja, ta pa je seveda neposredno povezana tudi s stopnjo pokablitve. Tako da postopoma se v Sloveniji seveda izvajajo tudi te aktivnosti, ni pa mogoče pričakovati, da se v relativno kratkem času nadomesti – in tudi stroškovno učinkovito ni, da se nadzemno omrežje nadomesti s podzemnim.  Potem, kar se tiče vprašanja, s katerimi se – problematiko, s katero se soočajo občine pri oblikovanju teh lokalnih načrtov oziroma gradnji infrastrukture, lahko povem samo ta del, da, kar se tiče služnosti do leta 2014, dokler ni bil sprejet nov energetski zakon, to področje služnosti ni bilo urejeno. Od takrat dalje je na podlagi zakona, torej govorimo o zakonskih služnostih, je seveda pri vsaki gradnji infrastrukture nujno potrebno, torej imajo zakonsko pravico elektrodistribucijska podjetja oziroma tudi druga, ki se ukvarjajo s prenosom ali distribucijo energije, da pride do ustanovitve služnosti. Kar se pa tiče prenosa same trase, je pa seveda – če je to v interesu občine, dejansko tudi to potem posledično strošek občine. Kaj več pa o tej problematiki ne morem odgovoriti, ker je sami pri poslovanju agencije še nismo srečali. Se pa strinjamo, da v okviru priprave prostorskih načrtov bi zagotovo bilo potrebno, da tako lokalne skupnosti, občine in operaterji pri razvoju določenega območja sodelujejo. Kar se tiče vprašanja v zvezi – oziroma pobud pri pripravi programa dela oziroma potem poročila. Naj poudarim, da poročilo, ki smo ga pretekli mesec – ki ste ga obravnavali pretekli mesec, je pripravljeno še na podlagi starega programa dela, ki ni bil zasnovan na ta način. Šele lani smo prvič, to je zdaj drugo, drugi program dela, ki je zastavljen na način, da tako transparentno prikažemo tako prioritete pristojnosti kot tudi tveganja. Zato letno poročilo agencije, ki ga boste obravnavali drugo leto, bo pripravljeno skladno s temi pobudami, ki ste jih vi že dali.  Kar se pa tiče tega – ocene tveganj. Seveda naše največje tveganje so nenačrtovane naloge oziroma povečan obseg na posameznem področju, ki ga sicer izvajamo. Mi smo intenzivno analitična institucija in se srečujemo z veliko maso podatkov, ki zahteva včasih tudi povečan obseg kadrovskih resursov. Največje tveganje pri tem je pa seveda tudi odsotnost načrtovanih kadrovskih resursov pa povečan obseg dela hkrati. Glede na to, da smo v javnem sektorju, smo omejeni tudi z zaposlitvami in tako dalje. Tako da to je tisto največje tveganje, ki pa se ga lotevamo na način, kot recimo v preteklem letu, kjer smo v trenutku, ko smo ugotovili, da je prišlo do tako bistvenih sprememb pri poslovanju zaprosili za rebalans programa dela in ga je Državni zbor potem tudi odobril. Tako da to so tovrstni ukrepi, ki se jih z visoko stopnjo odgovornosti zavedamo, da jih moramo izvesti.  Trg biomase je področje. Mi smo, mi reguliramo ne celoten trg, ampak dejavnosti, ki imajo status naravnega monopola, to so torej podjetja, ki imajo v lasti infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina in reguliramo to področje s pravili. Zadolženi pa smo seveda izvajati samo tiste naloge in pristojnosti, ki nam jih nalaga zakon, tako da če bi se poslovanje agencije razširilo, bi se najprej moral seveda zakon spremeniti, da bi dobili te pristojnosti. Tako da na tem področju – kot sem pa že omenila – smo pa zgolj izvajalec podporne sheme, ne pa tudi snovalec politike ali pa tisti, ki ureja tale trg.  (nadaljevanje) Kar se tiče sredstev za razpise za obnovljive vire. Ja, ta sredstva odražajo nekako… oziroma se določijo v okviru akcijskega načrta, glede na to, koliko denarja se nabira iz podporne sheme. To se zbira pri Brozenu, ki je potem izvajalec te podporne sheme, tako vam, žal, tega podatka ne morem dati, se pa kar nabira, koliko sredstev je ta trenutek in kaj bi to pomenilo z vidika novo vključenih naprav v sistem. Lahko pa rečem, da se kar veliko sredstev ta trenutek nabira in se tudi razmišlja o dodatnih možnostih za razpis, ampak o tem lahko več odgovori predstavnik ministrstva. Prav tako vam ta trenutek ne morem, žal, odgovoriti, kar se tiče cene, borzne, in razmerja med temi; lahko pa kakšna podrobnejša vprašanja v zvezi s tem postavite tudi pisno, pa vam analitiko tudi predstavimo.  Hvala.
Hvala lepa. / oglašanje v ozadju/
Duška Godina
Aja, še to, pardon. Kot sem že dejala, se agencija financira iz nadomestila Elesa in Plinovodov. Tako se na sami položnici ne odrazi, koliko tega na celotni položnici znaša za Agencijo za energijo, ampak je to znotraj omrežnine. Je pa skupen strošek oziroma delež na porabljeno enoto energije viden v našem finančnem načrtu, vrednost nadomestila, skupnega. Tako mi to tretiramo kot upravičen strošek elektrooperaterjev oziroma operaterja prenosnega sistema z zemeljskim plinom, ki pa ni več v nekem procentu oziroma vrednosti na sami položnici odražen.  Hvala.
Hvala lepa. Naslednji je k razpravi prijavljen gospod Šiško.
Predsednik, hvala za besedo.  V Slovenski nacionalni stranki podpiramo poročilo. Bi pa imeli eno priporočilo, da bi ob hidroelektrarni bilo treba razmisliti o plovni poti od Ljubljane do Zagreba, ker vemo, da pri Zagrebu delajo pristanišče, in bi bil ta znesek po nekih izračunih ca 5 % dražji, kot je pa zdajšnja izgradnja hidroelektrarne. Sam izhajam iz Posavja, kjer se zelo gradijo hidroelektrarne in vidimo, da je dosti prostora okoli. Tako bi mogoče bilo razmisliti za bodoče, da se tudi ta plovna pot naredi.  Hvala.
Hvala lepa. K razpravi je prijavljen tudi gospod Kepa.
Zanima me, zakaj je cenovno tako različno v sosednjih državah. Primerjava, Avstrija, zemeljski plin je skoraj za tretjino cenejši kot pri nas. Dobro, trg naredi svoje, vendar, na primer, gospodinjski plin 10 kg je na Hrvaškem 105 kun, kar je 14 evrov, 15, pri nas je pa 23. Pa me zanima, zakaj do take razlike lahko prihaja.  Hvala.
Hvala lepa. In še enkrat se je k razpravi prijavil gospod Rosec.
Samo nekaj bi še dodal. Ko ste omenili, da so največji problem kadri. Moje mnenje je… / nerazumljivo/, kot je dejansko na papirju razvidno, kje so ključni problemi. In potem mogoče tudi akterji, ker poročilo je obsežno, pa ga… / nerazumljivo/ … ne prebere. Tisto tabelo moraš pa samo pogledati in se tudi lahko potem nek izsek ven da. Samo toliko, mislim, to je bolj vam v pomoč kot pa neko nagajanje, kot bi temu rekel.  Hvala.
Hvala lepa.  Prijavljenih k razpravi nimamo več, tako, gospa Godina, predlagam, da odgovorite še na ta vprašanja. Izvolite.
Duška Godina
Hvala za besedo še enkrat. Bom kar na zadnjo pobudo. Še enkrat hvala za pobudo. Tega se zavedamo in to bomo… Zato smo pristopili že pri programu dela k pripravi tabelarne oblike, pred tem je ni bilo, zato bo tudi poročilo v tabelarni obliki, ravno zaradi preglednosti, ker je poslovanje agencije zelo obsežno in verjamemo, da na ta način bolj transparentno prikažemo, kje je naša vloga. Hkrati pa tudi seznanimo s tveganji, ki so, in s potrebnimi rešitvami.  Omenili ste, kar se tiče cene energentov, zakaj je to tako. Naj še enkrat poudarim, da gre za trg energentov, in to ni v pristojnosti agencije, zato vam tudi ne morem ta trenutek odgovoriti, zakaj se razlikujejo te cene.   Gre za ceno energenta kot takega.  Hvala.
Hvala lepa.  K razpravi se je prijavil še gospod Zorčič. Izvolite.
Hvala lepa.  Tudi v naši poslanski skupini podpiramo finančni načrt, program dela. Bi pa mogoče imel eno vprašanje glede na to, da je bilo aktualno tudi že v prejšnjem mandatu, večkrat se je izpostavilo, ko smo sprejemali te dokumenta za vsako leto na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor in sicer stroški za računalniško opremo, verjetno za licence so bili vedno relativno visoki. Mislim, da je šlo za neke šestmestne številke, okoli 100 tisoč evrov. Iz tega vašega finančnega načrta izhaja, da se bodo izdatki za blago in storitve znižali, kar seveda toliko bolj pozdravljam, me pa zanima ali je še vedno ta strošek tako visok in kako približno visok je glede na to, da pravzaprav verjetno, ne vem, morda obstaja neka možnost, da tudi tukaj dosežete določene prihranke. Zdi se nam relativno visoka postavka za te licence in računalniško opremo.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospa Godina, beseda je vaša.
Duška Godina
Hvala za besedo.  Res je, v tem obdobju kar Državni zbor obravnava program dela in finančne narte agencije so ti stroški bili visoki, pa vendar z velikim razlogom. Namreč z uveljavitvijo energetskega zakona in z uveljavitvijo uredbe, ki zavezuje agencijo na področju spremljanja zlorab in manipulacij na trgu, smo enostavno morali posodobiti informacijski sistem v agenciji predvsem z vidika tudi zagotavljanja visoke stopnje varnosti. Tukaj smo tudi v preteklih letih poudarili, da smo skladno z našimi rešitvami in investiranjem se uvrstili med sedem, kot majhna država celo med sedem večjih držav, ki so prve dobile dostop do centralnega registra pri Acerju za dostop do vseh podatkov, ki se dogajajo na energetskem trgu. Na ta način smo si omogočili spremljanje ter analizo trgovanja podatkov povezanih s tem, da lahko izvajamo torej te nadzorne postopke. Potem glede na to, da smo dobili dodatne povečane pristojnosti, dodatne zaposlitve, hkrati pa torej obsežno analitiko, monitoring trga, pripravo obsežnih analiz, kot sem že rekla, smo intenzivna analitična institucija, je dejansko bilo potrebno vložiti veliko sredstev v to področje. Kot ste pa sami ugotovili, so v tem letu je obseg teh sredstev nekoliko padel in to pričakujemo tudi v prihodnje. Jer pa res, da v zadnjih teh letih, ki ste jih obravnavali, ko je parlament obravnaval finančni načrt agencije, je pa šlo za najbolj intenzivno obdobje vlaganja v to infrastrukturo.  Hvala.
Hvala lepa.  Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi ni več, zato zaključujem obravnavo in predlagam odboru, da sprejme naslednji sklep:  »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, Državni zbor daje soglasje k programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2019 z dne 21. 9. 2018.«  Ali želi kdo obrazložiti svoj glas? Ne želi. Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.  S tem zaključujem obravnavo programa na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo vključil sprejeti sklep. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega sveta in predlagam, da sem to sam.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O VOZNIKIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredoval Državni svet. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 13. 9. 2018, mnenje Zakonodajno pravne služba Državnega zbora z dne 23. 10. 2018, mnenje vlade z dne 18. 10. 2018 in pripombe Združenja učiteljev vožnje Slovenije z dne 17. 10. 2018. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Na sejo pa so bili k obravnavi te točke povabljeni: Državni svet kot predlagatelj, Ministrstvo za infrastrukturo, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in pa Zakonodajnopravna služba Državnega zbora. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih tega predloga zakona. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev, državni svetnik, gospod Velov, izvolite.
Igor Velov
Hvala. Lep pozdrav vsem prisotnim. Se pravi, bom zelo kratek uvod naredil, da bo lažje razumeti. Vsi tisti, katerim je odvzeto vozniško dovoljenje in ga morajo opravljati ponovno ali pa jim grozi odvzem, zaradi tega ker so imeli alkohol nad dovoljeno količino ali pa so vozili pod vplivom drugih psihoaktivnih snovi in pa drog, morajo iti skozi rehabilitacijske programe, ki so sestavljeni od edukacijskih delavnic, potem je stopnja višje psihosocialne delavnice in zdravljenje odvisnosti, kot najvišja stopnja. Ta osnovna ideja o nadgradnji teh rehabilitacijskih programov izhaja iz dosedanjega dela, iz izkušenj in pa iz mnenj izvajalcev. Izvajalci so 24 usposobljenih psihologov za to, ki sodelujejo s podjemno pogodbo z Agencijo za varnost prometa. Ko so se analizirali ti programi, je bilo ugotovljeno in to psihologi pravijo, da če hočemo spremeniti mnenje nekoga in ga vzgojiti, da ne samo kaznovati, da ne samo prepovedovati, ampak da je bolje in bolj prav vključit nekoga v pozitivno zgodbo in to je, da se ga vključi tudi, ne samo, da dvakrat po tri ure, recimo, kot so edukacijske delavnice, sedi v skupini in se o tem pogovarjajo, vendar da tudi opravi praktičen del, da je vključen v delo, v pozitivno zgodbo za izboljšanje prometne varnosti, skozi ustanove, ki se s tem ukvarjajo ali pa seveda, da celo deluje na področju, kjer konkretno vidi, kaj so posledice prometnih nesreč, seveda pod določenimi pogoji, ker to področje je občutljivo. Tako da, pod črto, te osebe bi morale biti del rešitve, ne del problema in iz tega razloga smo skozi Državni svet predlagali spremembo tega zakona. Tako, kot je bilo rečeno v gradivu, je tudi mnenje vlade. To mnenje pravzaprav, ti pomisleki, vprašanja, so praktično ista, kot so bila na seji v Državnem svetu in tudi na sami seji Sveta. Meni je žal, da vse to, kar je bilo povedano in odgovorjeno, ni bilo del gradiva vladi, ker bi se mogoče odločila drugače. Potem je tukaj gradivo tudi od Zakonodajno pravne službe, kjer mislim, da se ga da zelo hitro rešiti ali pa bi ga lahko rešili z enim kratkim amandmajev in imate tudi mnenje Združenja učiteljev vožnje. Tukaj bi povedal, da to mnenje se niti ne nanaša na ta predlog, zato verjetno jih niste niti vabili, ampak vseeno, toliko da veste, ko se je zakon spreminjal in vse to, kar pišejo, da ni prav, je bilo sprejeto z soglasjem Združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici in to je reprezentativni njihov organ, tukaj gre pa za združenje, po mojem, izključno nekih desetih članov, ki so, mimogrede, večkrat bili tudi na agenciji in je bilo vse to pojasnjeno.  Želel bi, videl sem, kaj je vlada napisala, na koncu, tudi si približno predstavljam, kakšno bo danes razplet glasovanja. Vseeno bi želel zelo na kratko pokomentirat, ne vem pa kakšen je vrstni red, verjetno bodo predstavili svoj pogled, potem bi prosil za besedo, da na kratko odgovorim na vprašanja in pomisleke. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno pravne službe? Gospa Podgornik, izvolite.
Saša Bricelj Podgornik
Hvala za besedo. V našem mnenju v predlogu zakona in sicer v zvezi s predlagano rešitvijo, s katero se razširja programe edukacijskih in psihosocialnih delavnic, z določenim številom ur udeležbe delovanja organizacije na določenih specifičnih področjih, ugotavljamo, da teh rešitev obrazložitev podrobneje ne pojasnjuje, temveč zgolj povzema predlagano dopolnitev. Zato niti iz predlaganega besedila, niti obrazložitve, ni jasno, na kakšen način naj bi se udeležba v delovanju organizacije iz navedenih področij izvajala. Pristojnosti izvajanja edukacijske in psihosocialne delavnice zakon določa javni agenciji, pri čemur lahko te delavnice konkretno izvaja le oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. V zvezi s predlaganimi rešitvami se zastavljajo zlasti vprašanja pristojnosti in pogojev za izvajanje udeležbe o delovanju organizacije na teh področjih, kako naj bi se takšna oblika rehabilitacijskega programa vključevala v okvir že obstoječih edukacijskih in psihosocialnih delavnic ter na kakšen način naj bi ta rehabilitacijski program potekal oziroma kaj naj bi obsegal.  Glede na to, da je v uvodnih pojasnilih omenjeno tudi prostovoljno delo v mnenju tudi opozarjamo, da udeležba o delovanju organizacij teh specifičnih področij ne more predstavljati prostovoljnega dela, saj je udeležba v določenih primerih v teh rehabilitacijskih programih obvezna. Prav tako pa se ne sme prikrivati z institutom dela v splošno korist, ki je sicer institut nadomestne izvršitve pravnomočne izrečene sankcije. Na primer kot institut prekrškovnega prava, institut dela v splošno korist predviden kot nadomestitev plačila globe in stroškov postopka v prekršku za tiste storilce prekrška, ki zaradi premoženjskega stanja ali svoje možnosti za plačilo ne zmorejo plačati globe in stroškov postopka, ne da bi bilo s tem ogroženo njihovo preživljanje oziroma preživljanje tistih, ki jih je storilec dolžan preživljati. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi k predlogu podati mnenje predstavnica Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo? Gospa Mauhler, imate besedo, izvolite.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Mogoče se bom v določenih točkah ponavljala oziroma bom ponavljala stališča, ki jih je že kolegica iz SVZ podala.  Torej, Vlada Republike Slovenije je predlog Zakona o voznikih, spremembo tega zakona proučila ter ugotovila, da predlaganega zakona ne more podpreti iz naslednjih razlogov. Predlog zakona v 1. členu razširja program edukacijskih in psihosocialnih delavnic z udeležbo storilca prekrška v delovanju organizacije na področju prometne varnosti vzgoje in izobraževanja oziroma dela z žrtvami prometnih nesreč. Pri tem pa nikjer v tem predlogu ni navedeno oziroma obrazloženo kaj konkretno udeležba v delovanju organizacije zajema oziroma kaj bo storilec prekrška v določeni organizaciji počel. Prav tako iz predloga ni razvidno kdo bo storilce prekrška napotil v organizacijo, ki jo bo javna agencija določila na podlagi javnega poziva. Iz predloga je razvidno, da se razširjata le dva rehabilitacijska programa, in sicer edukacijske in psihosocialne delavnice, med tem ko na primer vadbe varne vožnje kot rehabilitacijskega programa predlog zakona ne razširja. Udeležba voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi je bila na edukacijskih oziroma psihosocialnih delavnicah predpisana z Zakonom o voznikih, ki je bil sprejet leta 2010. Brez neke ustrezne evalvacije učinkov izvajanja teh delavnic, tako s strani izvajalcev pooblaščenih organizacij, predvsem psihologov kot tudi s strani javne agencije je razširjanje tega obstoječega programa oziroma obsega obeh delavnic po mnenju Vlade Republike Slovenije strokovno neutemeljeno. Predlog zakona v 1. členu določa, da bo organizacije, ki bi izvajale te programe, določila javna agencija na podlagi javnega poziva, pri čemer pa ni določeno pod kakšnimi pogoji. Potrebno bi bilo v zakonu tudi opredeliti pogoje za javni poziv, prav tako pa bi bilo potrebno določiti temeljni cilj in pa namene razširitev edukacijskih in psihosocialnih delavnic z udeležbo v delovanju organizacij na področju prometne varnosti, vzgoje in izobraževanja oziroma dela z žrtvami prometnih nesreč. Nadalje je v predlogu zakona navedeno, da predlog zakona ne bo imel nobenih finančnih posledic, tako za udeležence delavnic kot tudi za organizacije, ki naj bi v svoje delovanje vključile potencialne udeležence obeh delavnic. Glede na skupno število udeležencev obeh delavnic v letu 2017 in na podlagi izračunanih ur udeležbe v delovanju organizacij Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da bo imel predlog zakona oziroma bi imel predlog zakona zaradi povečanega obsega števil ur finančne posledice za obe skupini, tako za potencialne udeležence obeh delavnic kot tudi za same organizacije. Nadalje je bil komentar ali pa ugotovitev, da iz primerjalno-pravnega vidika izhaja, da so v drugih državah podobni programi izvajajo prostovoljno kot opcijska možnost, v tujini o tej možnosti odloča sodišče ali pa izvedenci, torej strokovnjaki s tega področja, v predlogu pa je udeležba predpisana kot obvezna. Pri organizacijah, ki delajo z žrtvami prometnih nesreč ne bi smeli pozabiti na psihološki vpliv na žrtve prometnih nesreč, saj je predlog zakonodajne spremembe oblikovan tudi kot udeležba o delovanju organizacije na področju dela z žrtvami prometnih nesreč. Problem, na katerega moramo opozoriti, je morebitno prehitro ali pa pre agresivno soočanje žrtve in kršitelja, kar ima lahko nasprotni učinek pri rehabilitaciji oziroma resocializaciji žrtve prometne nesreče. Nadalje, v 2. členu predloga zakona je navedeno, da se postopki začeti pred začetkom uporabe predloga zakona končajo po določbah do sedaj veljavnega zakona. Po mnenju vlade Republike Slovenije je prehodna določba 2. Člena nepotrebna, saj v konkretnih zadevah ne gre za upravne postopke. In pa še zadnje. Predlog zakona bi moral v prihodnji določbi jasno določiti za katere udeležence bi veljala razširjena oblika delavnic – ali samo za tiste udeležence, ki se bodo delavnice udeležili po uveljavitvi predloga zakona, ali pa tudi za tiste, ki delavnico že izvajajo.  Za zaključek naj povem, da vlada Republike Slovenije poudarja, da se zaveda soodgovornosti za ustvarjanje varnega sistema vseh udeležencev v cestnem prometu in podpira prizadevanja usmerjena k izboljšanju varnosti cestnega prometa. Skladno z navedenim se zavezuje, da bo evalvaciji učinkov izvajanja edukacijskih in psiho-socialnih delavnic pripravljenih s strani javne agencije, pripravila in v zakonodajni postopek vložila predlog, ki bo nadgradil, oziroma spremenil obstoječi ukrep s ciljem zmanjšanja deleža alkoholiziranih povzročiteljev najhujših prometnih nesreč ter števila voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugi psihoaktivnih snovi. Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih / medsebojno pogovarjanj/, prehajamo torej na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo tri člene, odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. Členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi o členih bi opravili glasovanje, najprej o amandmajih, če bodo le – ti vloženi, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Morda kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne, torej v razpravo dajem predlog zakona v celoti. K razpravi je prijavljenih pet razpravljavcev, prvi je na vrsti gospod Knežak, izvolite, beseda je vaša.
Hvala spoštovani predsednik, kolegice kolegi. Popolnoma razumem in se tudi sam poistovetim z razlogi, ki so vodili predlaganca za dopolnitev tega zakona. Tudi danes imamo še bistveno preveč prometnih nesreč, ki so posledica alkoholiziranosti in pa tudi vpliva drog. Tu pa v bistvu, se nekako moje razumevanje in podpora temu tudi konča. Namreč, predlagane rešitve, ki so, te spremembe, ki so, se mi zdi, da se nakazujejo neke dodatne rešitve, ki naj bi dale neke rezultate pri zmanjševanju teh razlogov, hkrati pa odpirajo tudi številna vprašanja. Kar nekaj jih je bilo že danes, mislim, da jih je sekretarka že tudi navedla, da se ne bom veliko ponavljal, naj naštejem samo nekatere. Nikjer v teh predlogih ni konkretno obrazloženo, kaj bo storilec v organizaciji počel. Ne vem kaj ste tu imeli v mislih – kdo bo storilca napotil v organizacijo, ki jo bo izbrala ta javna agencija na podlagi nekega razpisa. Ne vem, bo to v sklopu javne agencije ali kako drugače.  Postavlja se mi tudi vprašanje, če se že predlagali razširitev dveh programov, zakaj se ne razširi tudi tretjega, tako da imamo enakopravno obravnavo vseh udeležencev. Tu so pomisleki, oziroma se mi zdi, da bi morali biti odgovori na ta vprašanja tudi del teh zakonskih sprememb, zato se mi zdi, da predlog teh zakonskih sprememb, niso primerni za nadaljnjo obravnavo, zato jih tudi s kolegom iz SD ne bova podprla. Bi pa hkrati imel še eno vprašanje za vlado in sicer obstoječi zakon velja nekako od leta 2011 dalje. Gospa sekretarka je omenila, da evalvacija še do danes ni bila opravljena, to je nekako sedem, skoraj osem let. Se mi zdi, da to je to eden pomemben podatek na podlagi katerega bi se lahko odločali / nerazumljivo/ ne vidimo uspešnost predlaganih zakonskih ukrepov. Pa me zanima ali se ta evalvacija pripravlja, če se, kdaj okvirno računate, da bo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji je k razpravi prijavljen dr. Krajčič. Izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, vabljeni na sejo.   Se mi zdi, da se danes pogovarjamo o zelo pomembni temi. Alkoholiziranost in vinjenost za volanom je izjemen problem v tej deželi, če se prav spomnim je drugi najbolj pogost vzrok najtežjih nesreč, pa tudi smrtnih izidov, prvi je, če me ne moti splošni občutek, hitrost, zato je prav, da se o tem pogovarjamo. Zdaj iz povedanega in tega kar smo slišali danes, pozdravljam tudi namero Državnega sveta, da se s sto problematiko ukvarja, torej je očitno prepoznal kot zelo velik problem. Zakon, ki je trenutno veljaven iz leta 2011 verjetno potrebuje kakšne posodobitve, vem pa iz svojih lastnih izkušen in že kar nekajletnega dela v javnem sektorju ali pa blizu državne uprave, pa tudi v državni upravi, da se je spremembe zakona vendarle potrebno lotevati na podlagi nekih ocen izvajanja obstoječega zakona. In iz gradiva, ki je bilo predloženo našemu odboru, izhaja, da ima Vlada namen to analizo narediti in na podlagi te analize tudi celovito prenoviti zakon oziroma predlagati tudi njegovo nadgradnjo v neki smeri. Se mi zdi, da je takšen pristop boljši, bolj učinkovit kot pa samo parcialno poseganje v nek del, ki je lahko povsem dobronamerno absolutno, s tem nimam nobenih težav, lahko nam pa povzroči precej težav. Tudi iz mnenja naše Zakonodajno-pravne službe izhaja, da ima ta predlog tudi nekaj zakonskih nejasnosti in nedoslednosti, tako bi lahko imeli s tako spremenjenim zakonom težave. Zato dajem temu odboru predlog, da ta predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Na podlagi drugega odstavka 128 člena Poslovnika dajem v razpravo in na glasovanje naslednji sklep, ki smo ga pravkar slišali, in sicer: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o voznikih ni primeren za nadaljnjo obravnavo.  Odpiram razpravo o predlogu sklepa in besedo dajem gospodu Velovu.
Igor Velov
Hvala za besedo. Jaz se opravičujem, če sem malo neučakan, ampak sem hotel sproti odgovoriti, ker sem pričakoval, da se bo veliko tega nabralo, tako da se še enkrat opravičujem. Glejte, jaz bom najprej tako rekel, zelo sem vesel te razprave, da se vsi zavedamo, da je potrebno kaj na tem področju narediti, smo že veliko naredili in nadgradili. Predvsem sem vesel to kar je državna sekretarka končala na koncu, da se zavezuje, da bo po evalvaciji učinkov izvajala edukacijski …/nerazumljivo/ javne agencije pripravile in zakonodaja in postopek vložila predlog in tako naprej. Se pravi tega sem vesel, ampak vseeno moram nekaj pokomentirati, ker mogoče ni ravno tako kot se sliši ali pa je bilo v razpravi. Se pravi kdo bo to delal, kdo bo napotil in nekaj nejasnosti. Se pravi zelo na hitro bom poskusil, v 1. točki tega gradiva, katerega je Vlada poslala, piše pod 1. točko zakaj so proti, ob tem velja opozoriti na neenako obravnavo storilcev prekrškov, katerih dejanja pomenijo hudo kršitev pravil v cestnem prometu. To pomeni, ker je bilo tudi tam vprašano zakaj ne vsi programi. Ja, glejte, saj zakon že sedaj ločuje tiste kateri prehitro vozijo in kršijo druga cestno prometna pravila od tistih, ki vozijo pod vplivom drog in alkohola. Se pravi mi v to ne posegamo, gre samo za to, da ta program edukacijskih delavnic, kjer morajo ljudje, ki so pod vplivom alkohola vozili, se samo nadgradi. Če poskušam biti bolj plastičen, mi imamo tudi različne vrste udeležencev prometa, imamo voznika vozila in on ima varnostni pas, imamo voznika motornega vozila in on ima čelado ni nismo rekli "čakajte malo niso enakovredni udeleženci, ta ima čelado, drug nima", se pravi gre za nadgradnjo programa, ne gre za nek dodaten program. In zakon jih že sedaj ločuje. Drugo .pravi, da preveriti bi bilo treba koliko voznikov se je edukacij psihosocialnih delavnic udeležilo več kot enkrat in po potrebi takšne voznike, se pravi Vlada govori, da bi te voznike mogli na nadgrajen program, predlagatelj na podlagi pogovora s stroko pa govori, da vse voznike. In jaz menim, da je – in na koncu pravi, da strokovno je neutemeljeno. Jaz menim, da gre za preprosto odločitev – oziroma da je naš, moj predlagatelj ravno tako strokovno argumentiral kot vlada. Ker ne vidim drugih argumentov z druge strani. Je pač odločitev, ali vse ali samo te. Jaz kot predlagatelj sem sledil stroki, s katero smo se pogovarjali in imeli sestanke in zapisnike in tako naprej. Tretja točka pravi – potrebno v zakonu opredeliti pogoje za javni poziv. Mi, ko smo pripravljali to, smo mislili, da je to dovolj. Se pravi, organizacije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem prometne varnosti, da to vsebino imajo – in seveda, da bodo to ponudile brezplačno. Zdaj pa, če me sprašujete, kaj bo pa delal, pa verjetno ne gre v zakon napisati: Lojze bo na prehodu za pešce varoval otroke. Ampak se bo vključil v ta program. Kaj bo konkretno delal. Mi imamo Zvezo šoferjev in avtomehanikov, ki so prostovoljci in dnevno delajo aktivnosti. Se bo pač priključil. Imamo nevladne organizacije. Imamo 200 delujočih svetov za preventivo in vzgojo. Ki delujejo v devetih nacionalnih akcijah v štirinajstih terminih po celi Sloveniji. Imamo prvi šolski dan. Imamo ogromno – imamo prometne šolske službe. Se pravi, ogromno možnosti, pomembno je, tisti, ki se prijavi, da deluje na področju zagotavljanja izboljšanja prometne varnosti.  Pri četrti točki vlada Republike Slovenije pravi, ocenjuje, da bo imela predlog. Spoštujem in verjamem vladi, ampak v enem stavku nisem prebral argumenta ali izračuna, na podlagi česa to ocenjuje. In res je – ko greste gledat številke, 5 tisoč 100 - oziroma 5 tisoč 840 udeležencev pa ure – to izgleda nek »bav-bav«. Ampak zelo preprosta matematika. To pomeni 16 udeležencev na dan v Republiki Sloveniji. Kjer imamo 200 lokalnih SPV-jev, na desetine nevladnih organizacij. Se pravi, to se razporedi in ne vidim, zakaj bi morale biti tukaj finančne posledice. Tudi mi, ko smo spraševali SPV, dve tretjini jih je v prvem koraku že reklo, da bi taka pomoč bila dobrodošla. Ko smo malo bolj pojasnili, še ta procent se je dvignil. Ko smo bolj pojasnili, kaj si predstavljamo. Seveda, naprej nekateri govorite o tujini, sprašujete, da je to opcijska možnost. Ločimo, prosim, programe. Tudi pri nas je opcijska možnost. Če nekdo želi izbijati svoje kazenske točke, lahko enkrat v dveh letih gre na to delavnico in zbije štiri kazenske točke. Ta, o katerem pa jaz govorim, pa je bil napoten in je njegova obveza opraviti edukacijsko delavnico in jo samo nadgrajujemo s praktičnim delom.  In seveda – tukaj pa soglašam popolnoma, pri šesti točki – da ne bi smeli pozabiti na psihološki vpliv. Res je. Seveda. Glejte, Zavod Soča ni živalski vrt, da se hodi gledati tamle ljudi ali kogarkoli. Ampak je to občutljiva tema. Ampak Zavod Soča ni edini. Se pravi, da z žrtvami prometnih nesreč se ukvarjajo tudi drugi zavodi. Zavod Vozim, Varna pot in drugi. Se pravi – in se bodo oni odločili, ali se na to prijavijo ali ne. Ali bodo koga sprejeli ali ne.  In nazadnje – to je tudi zakonodajno pravna služba govorila – tukaj sicer niti ne razumem popolnoma, ker vlada govori, da je 2. člen nepotreben – zakonodajno pravna -, da ga je treba preoblikovati, ampak kakorkoli. Meni je žal, če se to ne da več popraviti, da bi se bolj jasno z amandmajev popravilo. Seveda namen in logika je pa taka, da ko se zakon uveljavi, kdor se bo prijavljal po tem datumu bo seveda po novem programu opravljal.  Tako da meni je - glede na razpravo so mi stvari jasne, ne bom trdil, da imamo o vsem prav in da smo ponudili vse stoprocentne rešitve. V kolikor to danes ne bo izglasovano, tako kot rečeno, se veselim tega, da bomo z ministrstvom stvari uskladili. Bi si pa mogoče želel tudi z vaše strani slišati mogoče pa nek rok, če si ga lahko damo, da nam to ne ostane v zraku pa da bomo zakon odpirali leta 2022. Ker verjemite mi – pa še enkrat – prej ste z glavo tam – upam, da ni bilo narobe razumljeno, ko sem omenil živalski vrt. Hotel sem zelo plastično povedati, se opravičujem, če sem koga prizadel, nisem mislil na tak način. Tako da toliko iz naše strani.
Hvala lepa. Besedo ima še gospa Mauhler. Izvolite.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Hvala tudi gospodu Velovu za zelo plastična pojasnila vseh teh dilem. Jaz bi vseeno predlagala, da vse te pripombe, tako službe vlade za zakonodajo, kot vlade Republike Slovenije, upoštevamo in skupaj nadaljujemo ta proces. Zdaj, o rokih govorit, tu smo navedli oziroma sem navedla pred nekaj minutami, da se zavezujemo, da bomo po evalvaciji učinkov izvajanja edukacijskih in psihosocialnih delavnic, ki bodo pripravljene s strani javne agencije nadaljevali z delom in pripravili, pa v zakonodajni postopek vložili nov predlog. Ko bodo te evalvacije zaključene, ko bodo rezultati teh evalvacij znani, lahko nadaljujemo. Jaz vam sedaj zelo težko odgovorim, kdaj bodo te evalvacije iz vaše strani izvedene in kdaj bomo imeli rezultate. Takoj, ko jih bomo imeli, bomo s postopkom nadaljevali. Upam, da prej, kot 2022. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Pavšič, izvolite.
Hvala lepa. Jaz predvsem malo drugače berem mnenje vlade. Zapisala je, da ne more podpreti tega zakona. Torej, ne da ga ne podpira, ampak ga ne more podpreti, predvsem zaradi formalnih zadržkov. Vsi se strinjamo, da je to vožnja pod vplivom alkohola in drugih substanc, danes akutni problem. Sploh glede aktualnega dogajanja v Mariboru in to se ne sme dogajati in če je kakršna koli možnost, da Državni zbor, Državni svet, ministrstvo te zadeve prepreči, potem jo moramo izkoristiti, ampak tako, da bomo nedvoumne in da bodo imele učinke. Zato vsekakor podpiram nadaljnje sodelovanje, verjamem, da boste tudi ukrepe, ki jih je gospod Velov predlagal, implementirali v predlog zakona, ki ga pripravila vlada in res upam, da bo to v najkrajšem možnem času. Tako, samo tole sem želel, hvala.
Hvala lepa. Naslednji je k razpravi prijavljen gospod Šiško, izvolite.
Predsednik, hvala za besedo. V Slovenski nacionalni stranki res ne moremo podpreti takega zakona. Tako, kot je že moja predhodnica, državna sekretarka, dala obrazložitev, smo istega mnenja, bi bilo pa bolj pametno, če bi celostno uredili predmetno zakonodajo ter predvsem uzakonili pravične predpise, s katerimi bi se sankcije nastale le na vozilo, določene vrste in kategorije, s katerimi je bil prekršek dejansko povzročen. Če damo primer, nekdo, ki dela, je profesionalen šofer, vozi avtobus, vozi tovornjak in pride domov čez vikend, naredi nek prekršek, ima odvzem B kategorije, on lahko izgubi licenco, zato bi bilo pametno, da se razmisli o tem, da se dejansko za tisti prekršek, ko je narejen, ja gospod, vi lahko »skimavate« z glavo, ampak, dejansko je tako res. Ne more nekdo, ki naredi prekršek, pa ne pod vplivom alkohola, prekršek za odvzem govorim, in ne more potem iti v ponedeljek na cesto, ker nima več vozniškega dovoljenja. Hvala predsednik.
Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/. Izvolite, replika.
Igor Velov
Hvala. Samo toliko, da bo jasno, z glavo sem »skimaval« zaradi tega, ker o tem smo se pogovarjali, mimogrede, to zakon o prekrških in ni niti v pristojnosti moje službe, ampak pomisleki takrat tistega, ki je to dal v zakon in so zagovarjali, da če je nekdo kršitelj z eno kategorijo, je pač kršitelj, se pravi nevaren v prometu, ne pa da bi nasprotoval vašemu predlogu. Zato sem tako naredil, ker sem pomislil na ta argument nasprotne strani. Hvala.
Hvala lepa. Izvolite.
Glejte, poznam primer, ko je šel gospod s kolesom, bil je v vinjenem stanju, pa je kolo peljal po pločniku, so ga policaji ustavili in so mu odvzeli za vse kategorije izpit. Zaradi tega sem tudi predlagal tak način, da bi za tisto kategorijo, ki je, da se določi kazen. Hvala.
Hvala lepa. K besedi se je prijavil gospod Zorčič, se oproščam, gospod Perič. Izvolite.
Hvala lepa in lep pozdrav vsem. V tem predlogu razumemo v SMC dobronamernost predlagatelja, čeprav vsaj jaz osebno imam nekoliko težave z razumevanjem, kdo je v tem trenutku predlagatelj sam. Ali je to Državni svet, ali je v tem predlogu vključena tudi Agencija za varnost  (nadaljevanje) v prometu, pa morda ni niti toliko bistveno, kar smo v sami razpravi tudi razumeli, da so potrebna še neka dodatna usklajevanja oziroma, da je potrebno vložiti še nek dodaten napor za to, da bo predlog, ki ga bomo dobili na mizo konsistenten in tak, da bo primeren za nadaljnjo obravnavo in v tistem trenutku bomo tudi v SMC z veseljem podprli vse ukrepe, ki bodo bili usmerjeni v to, da se varnost v cestnem prometu še nadalje izboljšuje.  Imam pa eno vprašanje in to vprašanje je predvsem vezano na sam statistični vidik oziroma na vidik evalvacije učinkov. Torej, vemo, da se te aktivnosti izvajajo že nekaj časa in me zanima, kdaj lahko pričakujemo kakšne konkretne rezultate oziroma analize o uspešnosti teh ukrepov. Oziroma, če sem še bolj konkreten, ali se je število smrtnih žrtev zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil alkoholiziran voznik od uvedbe tega ukrepa udeležbe v rehabilitacijskih programih, do danes kaj zmanjšalo? In pa kako na podlagi teh podatkov ocenjujete uspešnost tega ukrepa?  Moje drugo vprašanje pa je sledeče. Skladno z 52. členom Zakona o voznikih mora javna agencija o izvedbi edukacijskih in psihosocialnih delavnic voditi evidenco o udeležencih. Ali ste morda na podlagi teh evidenc, zaznali, da so v te delavnice oziroma programe vključene iste osebe? Torej neka oseba je že bila vključena, pa je potem opravila tisto, kar ji zakonodaja narekuje in se je potem spet znašla, spet ujela v to mrežo in če morda veste, kolikšen je odstotek t.i. povratnikov? Hvala lepa.
Hvala lepa. Zadnji razpravljavec je gospod Doblekar, tako da beseda je vaša, izvolite.
Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem skupaj.  Zdaj, slišali smo razlago, tako direktorja Agencije za varnost prometa, ko tudi vladnih predstavnikov. Moje mnenje je, da so predlogi, ki jih je podala Agencija za varnost prometa, če jih je ona, oziroma Državni svet ali agencija prek Državnega sveta, pač primerni, ker verjetno je Agencija za varnost prometa ocenila, da je predlagane spremembe naredila na osnovi nekih dognanj in vedenj in na osnovi svojega poslanstva, za katero je Agencija za varnost prometa tudi postavljena. Jaz tukaj en vidim nobenih težav in tudi tisti prej sklep, oziroma predlog se mi zdi, da je bil preuranjen, da naš odbor ne podpira teh predlogov. Zdaj, jaz bi imel samo še eno vprašanje za direktorja agencije, lahko pa tudi za predstavnico ministrstva in sicer morda ni ravno, se ne dotika točno te vsebine sprememb, ampak kljub temu – zdaj, tukaj obravnava ta Zakon o voznikih, oziroma ta predlog sprememb in dopolnitve, predvsem tiste, ki so alkoholizirani povzročili prometno nesrečo in so potem vključeni v psihosocialne in edukacijske delavnice in v te programe. Me pa zanima, kaj pa je z tistimi vozniki, ki so trezni povzročili težko prometno nesrečo, oziroma imajo za to odvzem vozniškega dovoljenja? Kjer posredi ni bil alkohol, ampak so kljub temu morda povzročili celo težjo prometno nesrečo kot nekdo, ki je bil pod vplivom alkohola in je v bistvu rezultat mogoče pri tem treznem, bil še hujši.  Ko zaključek bi pa vseeno dal v vprašanje tudi predstavnici vlade. Kako to, da tega predloga dejansko ne podpira? Slišali smo neko razlago.  Zakaj ne. Ampak jaz iz tega ven nisem razbral, bi rekel, nekega jasnega odgovora, zakaj konkretno točno ne podpirajo tega predloga. Pravijo pa, da ga bodo kasneje sami vložili oziroma bodo ga skupaj z agencijo oblikovali. Niti roka nismo slišali. Naj pa povem še to, da vsak rok oziroma vsak čas, ki poteče pa da nismo pravočasno ukrepali, glede na to, da bi morali, če je agencija ocenila, je zamujen čas, ki lahko povzroči še hujše posledice. Tako da bi vseeno konkretno vprašal, ali bodo šli, ali bo vlada predlagala podobne spremembe, ali ima v mislih kakšne drugačne predloge – pa me zanima, katere. Zagotovo so se o tem tudi kaj pogovarjali. Pa kljub temu bi vseeno mogoče slišal rad ta rok, kdaj konkretno bomo šli s postopkom naprej, če bo naš odbor tole zdajle zavrnil.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Najprej gospa Mauhler in potem gospod Velov.  Izvolite, gospa Mauhler.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Bom odgovorila kar kolegu, gospodu Doblekarju. Predlogi seveda so primerni. Na Ministrstvu za infrastrukturo jih podpiramo in jih tudi pozdravljamo. Jih je pa potrebno v določeni meri dodelati in dopolniti. Mi smo jasno povedali, da jih – ne da jih ne podpiramo, ampak da jih v takšni obliki ne moremo podpreti. To pomeni, da bodo spremembe zakona šle v tej smeri, sodelovali bomo z agencijo. Zdaj, vaša pripomba, da obravnavamo zgolj ali pa predvsem alkoholizirane voznike in voznike, ki vozijo pod vplivom nekih prepovedanih substanc – kjer ni bil posredi alkohol, potem seveda velja prekrškovna zakonodaja. In se preko te zakonodaje obravnavajo tovrstni prekrškarji in storilci.  Se pravi, še enkrat, ponovno. Predloge podpiramo, gredo v pravo smer, jih je pa potrebno nekoliko dopolniti. In dodelati. Upam, da sem vam odgovorila. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Velov, imate besedo.
Igor Velov
Hvala. Predlagatelj je Državni svet – je pa res, da sem jaz kot državni svetnik hkrati tudi direktor Agencije za varnost prometa. Ti dve funkciji sta združljivi in v tem primeru sta in direktor in državni svetnik usklajena. Zakaj preko Državnega sveta? Zaradi tega, ker je bilo meni povedano, da se zakon, kateri je bil januarja začel veljati 2017, 2019 pač ne bo odpiral (?). In smo rekli, tako kot je že gospod poslanec povedal – prepozno je čakati, veste. Prejšnji teden so bile krompirjeve počitnice, jaz sem dva dneva se ukvarjal z novinarji in odgovarjal, zakaj imamo alkoholizirane, zakaj je stavka, ali se tisti – mislim, take banalne stvari – ali se tisti dojenček šteje kot žrtev ali ne, kaj bomo naredili, kakšna je zakonodaja, se pravi, vsak dan, ko čakamo, ni dobro in ni prav, da čakamo. In smo mislili, da je to krajša pot. Po slišanem upam, da bo to prej. Sem razumel, da je tudi del naloge, da čim prej naredimo evalvacijo. Jaz sicer nisem prav prepričan, da jo res potrebujemo, pa bom mogoče drugič razložil, zakaj, ampak vseeno bo narejeno. Morate pa nekaj vedeti. Da je januarja 2017 agencija prevzela, da sama izvaja, da tudi vodi evidenco in da tudi stvar spremlja bolj natančno, kot je bilo prej. In je potreben določen čas, da se tudi potem, da so podatki, ker se vprašalniki izpolnjujejo, poročila pišejo izvajalci, tako da se to nabere dovolj velik vzorec in da se predela. Da so povratniki. Konkretne številke zdaj v glavi ne vem … Tako da … In to sem hotel povedati – da direktne povezave pa med tem, kdo je šel, koliko ljudi je šlo na ta program in da je manj prometnih nesreč, ni in je ne more biti. Ker je ta ukrep eden v mozaiku vsega. Jaz upam, da se zavedate, da je to eden od ukrepov. Vendar skozi prometno varnost ne moremo mi reševati problem alkoholizma v Sloveniji. In da ne zahajam preveč v to – bomo mi to evalvacijo naredili. Mislim, da drugega vprašanja pa ni bilo zame, ne.
Hvala lepa. Gospa Mauhler. Izvolite.
Nina Mauhler
Hvala. Na ta del vprašanja pravzaprav nisem odgovorila. Ja, postopki bodo tekli naprej, se pravi, takoj bomo pričeli skupaj z agencijo z evalvacijami in potem bomo nadaljevali s spremembo zakona. Tako, da ja, tečejo takoj, zdaj. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima dr. Krajčič, izvolite.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. No, jaz se ne morem strinjati s tem, da pred spremembo zakonodaje ni potrebna evalvacija. To nas velikokrat, če izpustimo evalvacijo, na splošno pri zakonodajnem postopku, nas to potem hitro kje udari. Bom naredil eno vzporednico. Pred kratkim je bilo zastavljeno poslansko vprašanje glede zakona o graditvi, nekaj takega, kako se izvaja. Seveda je ministrstvo tudi odgovorilo, da evalvacija poteka, da še ni ta pravih posledic vidnih, saj se je šele začelo izvajati in tako dalje. Ocenjujem, da brez dobre evalvacije učinkov obstoječe zakonodaje, tudi ne moremo pripravljati konkretnih predlogov spremembe te zakonodaje, katerekoli, ne samo te. Hvala.
Hvala lepa. Kot zadnji, za enkrat prijavljen k razpravi gospod Hršak, izvolite.
Hvala za besedo predsednik. Rekel bi, da smo danes bili deležni neke neobičajne razprave. Gospod Velov je državni svetnik in v drugi funkciji direktor javne agencije za varnost prometa. Zdaj je bilo neobičajno, da zdaj, jaz ga postavljam, v bistvu, bolj kot direktorja javne agencije za varnost prometa, ki nasprotuje stališču vlade. Zdaj, da se boste vi usklajevali, razumem, ampak vi bi se morali že prej usklajevati. Razumem vas, da zdaj promovirate, kot državni svetnik, Državni svet tu, ampak mislim, da ni bil pravi način. Mogoče bi to stališče oziroma zakon nekdo, neki drug državni svetnik to predstavil, to bi bilo že drugače. Medtem, ko ste v teh dveh pozicijah mi je pravzaprav, meni, bom rekel, nekako nezdružljivo in upam, da takšnega primera v bodoče ne bomo imeli, državljani, ko to gledajo, jim pravzaprav ni jasno. Javna agencija je državna, vlada je seveda država in zdaj državni svetnik oziroma direktor nasprotuje mnenju vlade. Skratka, moj apel je, da v bodoče, če bo še do takšnega primera prišlo, se morate prej usklajevati in da bomo tukaj usklajeni, ne pa da bo neka državna agencija nasprotovala mnenju vlade. Jaz seveda podpiram mnenje vlade, stališče vlade in bom tako tudi glasoval. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Velov, izvolite.
Igor Velov
Ja, ker sem bil omenjen, ne nasprotujem, ampak pojasnjujem in sem samo želel pojasniti. To je prvič. Drugič, javna agencija je samostojen organ, ima pravico razmišljati s svojo glavo. In tretjič, sem državni svetnik in sem vse naredil v pristojnosti Državnega sveta in moji dve funkciji nista v konfliktu interesov in želel bi si, da se ne pogovarjamo tega, kdo predlaga, ampak, da je bolj pomembno, kaj predlaga in da končam pozitivno. Veseli me, da vsi podpiramo, da je treba na tem področju nekaj naredit in kar je v moči mene, kot državnega svetnika ali direktorja agencije, bom to naredil. Karkoli bo hotel ta odbor, karkoli bo hotelo ministrstvo, ker verjemite mi, da sem, če ne prvi, med prvimi v tej državi, ki si želim izboljšanje prometne varnosti. To je moja služba, to je moje poslanstvo. In mimogrede, da se ne bomo vračali nazaj. Ko sem govoril o evalvaciji, govorim o dveh stvareh. Eno je res, vsak program po določenem času je potrebno narediti, da vidimo, ali delamo sploh prave stvari, ali je sploh treba delati ali kako drugače. Ta predlog o nadgradnji programa je pa prišel iz stroke in zaradi tega je ta predlog bil, ampak, mislim, da ni potrebno, da se vračamo nazaj, vsem je jasno, kdo ima katero domačo nalogo za naredit. In hvala za podporo.
Hvala lepa. Ker k razpravi ni več prijavljenih zaključujem razpravo in na podlagi drugega odstavka, 128. člena Poslovnika dajem na glasovanje naslednji sklep: Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o voznikih ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (5 članov.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.  (nadaljevanje) Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeti sklep. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora in predlagam, da sem to sam. Tako da s tem zaključujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GRADBENEGA ZAKONA, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO POSREDOVAL DRŽAVNI SVET. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 10. seji, 21. septembra 2018 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 13. september 2018, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. oktober 2018, mnenje Vlade z dne 11. oktober 2018 in pripombe združenja Bank Slovenije z dne 20. september 2018. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi, na sejo pa so bili k obravnavi te točke vabljeni Državni svet kot predlagatelj, Ministrstvo za okolje in prostor, Zbornica za arhitekturo in prostor, Inženirska zbornica Slovenije, Notarska zbornica Slovenije, Združenje bank Slovenije in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona, gospa Potočan, državna svetnica, izvolite.
Bojana Potočan
Hvala lepa predsednik za besedo. Najprej bi želela lepo pozdraviti vse poslanke, poslance, predstavnike ministrstev in druge vabljene. Državni svet je v obravnavo Državnemu zboru poslal to spremembo Zakona o spremembah in dopolnitvah gradbenega zakona, kot ste tudi že pojasnili.  Torej, uvodoma bi želela pojasniti, da razumem prizadevanja pristojnega ministrstva, da zaščiti državljane, ki sklepajo pravne posle z nepremičninami, pred tem, da bi se v pravnem poslu znašle nepremičnine, ki niso zgrajene na legalen način. Vendar pa je potrebno poudariti, da določilo 93. Člena, ni določilo, ki bi bilo namenjeno varstvu kupcev, nasprotno, gre za določilo, ki naj bi urejalo posebne prepovedi, ki jih inšpektor odredi z odločbo v inšpekcijskem nadzoru in vpiše v zemljiško knjigo. Zato je umestitev 5. odstavka, ki odreja notarjem, bankam, nepremičninskim posrednikom in še nekaterim drugim zavezancem pregledovanje, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, nesistemska in je umeščena v napačno poglavje, najverjetneje celo v napačen zakon, saj gradbeni zakon ni matični zakon, ki bi določal promet z nepremičninami. Hkrati pa Državni svet ocenjuje, da je način kot ga ponuja 93. člen Zakona o graditvi objektov neustrezen, kajti nalogo preverjanja pod pretnjo denarnih kazni nalaga poklicem in služba, ki za to niso niti pristojni, niti za to niso usposobljeni. Prav tako niso vzpostavljene javne evidence, ker bi bilo ta dejstva mogoče zanesljivo preveriti. Upoštevaje dejstvo, da so še vedno inšpekcijske službe tiste, ki so na koncu pristojne za to, da ugotovijo, ali gre za objekt, ki je zgrajen na legalen način ali ne in tudi ali je izdano ustrezno gradbeno dovoljenje, prav tako pa tudi, ali je gradnja skladna z obstoječim gradbenim dovoljenjem, lahko ta določba vnese še večjo negotovost v pravni promet, če ocena zavezancev iz 93. člena, 5. odstavka, ne bo enaka kakor ocena inšpekcijskih služb, ki so za to področje pristojne. Državni svet zato s predlogom zakona samo preprečuje škodljive posledice, ki so nastale za omenjenim določilom, saj je to določilo poseglo v pravni promet za nepremičninami, ga ovira in upočasnjuje, hkrati pa ne daje jamstva za to, da bo dosežen predviden učinek, torej pravni promet samo z legalnimi nepremičninami. Zato ocenjujemo, da je predlog Zakona o graditvi objektov, ki je danes na mizi, primeren, da ne bo povzročil nobenih škodljivih posledic za državljane, temveč nasprotno – škodljive posledice, ki so nastale v pravnem prometu, se pravi zastoji, negotovost, različne obravnave v praksi, v nekaterih primerih celo odsotnost pravnega prometa – da bo te ovire predlagani zakon odstranil. Hkrati Državni svet s predlogom zakona ne posega v način, kako naj se to področje uredi, temveč to prepušča resornemu ministrstvu in vladi, da predhodno načine preveri tudi v javni razpravi bodisi z okrepitvijo inšpekcijskih služb bodisi z vzpostavitvijo verodostojnega registra, kjer bo takšna dejstva mogoče tudi zanesljivo preveriti.  Že pred začetkom uporabe tega zakona je bilo s strani Notarske zbornice opozorjeno na nejasnost člena, ki je od zavezancev, se pravi notarjev, bank, nepremičninskih posrednikov in drugih, terjal preverjanje ne le vpisa prepovedi skladno s 94. členom, temveč tudi, ali je za objekt predpisano gradbeno dovoljenje. S tem je bilo tem zavezancem naloženo preverjanje onkraj ureditve stvarnega prava, pri čemer zavezanci niso niti pristojni niti, kot sem že na začetku poudarila, strokovno usposobljeni za kaj takega. Cilj predlagane spremembe je povečati jasnost norm, razmejitev pristojnosti posameznih zavezancev in s tem večjo pravno varnost pri poslovanju z nepremičninami. Zato predlagana rešitev zavezancem iz petega odstavka 93. člena, se pravi notarjem, nepremičninskim posrednikom, bankam in drugim, odpravlja preverjanje, ali je za objekt predpisano gradbeno dovoljenje ter hkrati odpravlja prekršek, ki bi zavezance sankcioniral v primeru, da teh dejstev ne preverijo. S tem seveda ni mišljeno, da bi država odsotnost takega preverjanja popolnoma opustila, ampak da se naloži tistim službam in tistim organom na učinkovit način, ki ne bo povzročal nejasnosti v pravnem prometu. V sami praksi, kot smo seznanjeni, se je izjemno povečalo število vlog na upravne enote za izdajo takšnih dovoljenj. S tem, da tudi se same upravne enote sprašujejo, ali so pristojne za takšen postopek. Namreč tudi v kolikor zavezanci predložijo gradbeno dovoljenje, to ne pomeni, da je nepremičnina, ki je v pravnem prometu, dejansko tudi legalna. Kajti do sprememb lahko pride tudi kasneje. Tako da brez preverjanja neke nepremičnine v praksi ni mogoče govoriti o jamstvu, da bodo kupci lahko kupili resnično samo legalno in preverjeno nepremičnino. Kar se tiče pripomb vlade. Kot sem razumela, pravzaprav vsebinskih pripomb ni bilo, celo nasprotno. Preden je prišlo do zamenjave vlade je bil podoben predlog tudi že dan v obravnavo, vendar potem kasneje ni prišel na vrstni red. Pripomba pa je, da se bo na nek način to uredilo s sistemskim zakonom kasneje. Tukaj bi rekla, da glede na to, da gre za resnično težave v praksi, je seveda prepozno čakati, glede na to, da v letošnjem letu najbrž ni mogoče pričakovati, da bo ta zakonodajni postopek v zvezi s to spremembo stekel, saj je v zvezi s tem zakonom več nejasnosti, ki se bodo tudi morale uskladiti med deležniki in dati v proceduro. Tako da smatramo, da je ta sprememba, ki jo predlagamo, tako nujna, ker povzroča velike težave v praksi, da jo je treba takoj popraviti in črtati tisti del določbe, ki je ni mogoče preveriti. Vlada pa seveda lahko v nadaljevanju pripravi spremembe in dopolnitve tega zakona in uredi seveda tudi pravno varnost državljanov pri prometu z nepremičninami, morda tudi še na kakšnem drugem resorju. To lahko stori tudi tako, da vzpostavi evidence, ki bodo omogočale tako notarjem kakor tudi drugim zavezancem preverjati pravna dejstva, ki so pomembna za pravni promet. In kot sem že rekla – zaradi težav in nejasnosti določen del prometa stoji, je možno tudi seveda, da se različna stališča pojavijo med temi zavezanci  (nadaljevanje) in inšpekcijskimi službami, kar vse je zadosten razlog, da je potrebna ta sprememba, zato vas v imenu Državnega sveta prosim, da to spremembo podprete. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Sosič, izvolite.
Janja Sosič
Hvala za besedo gospod predsednik. Torej, naša služba z vidika naših pristojnosti na samo besedilo členov predloga zakona ni imela pripomb, bi pa po našem mnenju kazalo(?) v okviru postopka sprejemanja tega predloga zakona pojasniti, kakšne bodo posledice odprave obveznosti preverjanja obstoja gradbenega dovoljenja za druge udeležence, na primer kupce stanovanj, saj zakon v razložitvi o tem ne govori. V mnenju pa smo tudi opozorili, da glede na to, da Ministrstvo za okolje in prostor izvaja evalvacijo gradbenega zakona, na podlagi katerega naj bi bila pripravljena zakonska novela, da je treba pri spreminjanju 93. člena gradbenega zakona, sprejeti rešitev, ki se ne bo potem spet v relativno kratkem času spreminjala. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo k predlogu zakona predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, gospod Prijon? Državni sekretar, izvolite.
Aleš Prijon
Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci lepo pozdravljeni. Jaz bi mogoče na kratko samo pojasnil, da predlog tega…spremembe zakona, ki ga je vložil Državni svet se nanaša na 93. člen Zakona o graditvi objektov. Namen tega 93. člena je zaščita naših državljanov v smislu pravne varnosti, takrat ko se pojavljajo v nekih postopkih, ki so za njih resnično vitalnega pomena. Do uveljavitve tega zakona se je lahko zgodilo, da je pri nas nek vesten državljan, ki se je držal vseh pravil, je kupoval nepremičnino, se je obranil na licenciranega nepremičninskega agenta, preveril je status nepremičnine v zemljiški knjigi, pogodbo si je dal narediti pri notarju, šel je k banki, ki mu je odobrila kredit in preverila seveda vse okoliščine in na koncu je ta državljan ugotovil, da je kupil nelegalen oziroma neskladen objekt, po domače črno gradnjo. To se v eni urejeni državi ne bi smelo zgoditi. To je nekaj, kar je izjemno problematično za državljane, tudi izjemno jih to prizadene in tukaj je v resnici dolžnost države, da jih pri teh stvareh zaščiti.  Zdaj, ta 93. člen seveda zahteva od vseh teh ostalih udeležencev v tem prometu, da preverijo kakšen je status te nepremičnine in da v tem smislu seveda ne smejo sklepati nekih poslov, če je ta nepremičnina nelegalna. Pomembno se mi tukaj zdi tudi poudariti, da sta te dve stranki, to pomeni enk državljan, ki seveda ni nujno kvalificiran, pa tudi če je, lahko vse naredi prav, pa mu to kaj dosti ne pomaga, ta državljan na eni strani in te strokovnjaki na drugi strani – to pomeni od nepremičninskih agentov, bank, notarjev in tako naprej, so v izrazito neenakopravnem položaju. Ta državljan lahko tvega svoje življenjske prihranke, medtem ko druga stranka seveda tvega to, da v to ugotavljanje vloži nekaj dela, ki pa tudi ni prav pretirano – zakaj ne? Zato, ker ta zakon v resnici zahteva samo to, da te druge stranke preverijo, ali je objekt legalen, v smislu ali je za njega izdano gradbeno dovoljenje. To je javna listina, za vsak objekt se ve, ali je gradbeno dovoljenje izdano ali ni izdano, vse upravne enote s tem podatkom razpolagajo in ta preverba je zelo enostavna, zato mi smatramo, da je ta zahteva, da se iz zakona to nekako črta, da je neutemeljena in tudi v tem vsebinskem smislu neprimerna. Mi celo razmišljamo drugače, kot je bilo že prej rečeno, se pripravlja na Ministrstvu za okolje evalvacija te gradbene zakonodaje, razmišljamo tako, da je podobno kot je v razvitih družbah, treba te zahteve celo v nekem smislu zaostriti. To pomeni, da vsi te, ki bi sodelovali na drugi strani pri teh pravnih poslih, nepremičninskih poslih, bi morali preveriti tudi druge stvari, ne samo, če je objekt legalen, ampak tudi, če je za njega izdano uporabno dovoljenje in tudi če to uporabno dovoljenje dejansko ustreza stanju narave. Tako da bi res zagotovili varnost naših državljanov pri teh postopkih, bi bilo treba ta sistem celo nadgraditi. Tukaj je pa res en tak minimum v tem 93. členu, to je samo preverba, ali obstaja za ta objekt  gradbeno dovoljenje. Zdaj, predlog v bistvu, ki ga je dal Državni svet nekako niti ne predlaga ukinitev tega člena, ampak v nekem smislu tako vsebinsko izvotli recimo, v prvem odstavku predlaga, da to velja samo za tiste objekte, za katere je že izrečen inšpekcijski ukrep. Mi vemo, da je inšpekcijski ukrep izrečen za objekte, katerih količina se lahko računa v stotinah, med tem ko neskladne, nelegalne gradnje se pa merijo v deset tisočih v Sloveniji. To pomeni omejiti samo na to, da bi bilo samo, pri izrečenem inšpekcijskem ukrepu, da bi veljale te zahteve za vse ostale, to pomeni za nepremičninske agencije, notarje in banke, te omejitve pomeni, da v bistvu mi državljanov ne bi ščitili. Zaradi tega seveda ta predlog, ki ga Državni svet predlaga ne bi več zagotavljal dejanske varnosti naših državljanov. Podobno je tudi za nekatera druga določila tukaj noter. Ključno se mi zdi to, da je res ta zahteva, da morajo preveriti, ali obstaja gradbeno dovoljenje ali ne, je res minimalna. Zdaj bi mogoče samo še zelo na kratko povzel mnenje vlade, k temu predlogu. Vlada Republike Slovenije se ne strinja s parcialnim spreminjanjem gradbenega zakona. Na Ministrstvu za okolje in prostor že poteka postopek prve evalvacije izvajanja gradbenega zakona v praksi in bo na podlagi njenih rezultatov pripravljen celovit predlog novele gradbenega zakona, ki bo posredovano v postopek sprejetja. Vse rešitve v zvezi z nelegalnimi in neskladnimi gradnjami, bodisi nove, bodisi spremenjene ali dopolnjene, pa bodo morale slediti javnemu interesu na tem področju, ki zasleduje cilj reda v prostoru in pravne varnosti v prometu z nepremičninami, kar je naloga vseh udeležencev pri graditvi in drugih oseb, torej organizacij, ki imajo vlogo v teh postopkih. Ob tem je potrebno poudariti tudi, da je bil namen 93. člena zagotoviti predvsem varnost državljanov pri prometu z nepremičninami. Državljani kupci so namreč šibkejši partner glede na ostale udeležence, saj je njihovo tveganje neprimerno višje, obveščenost pa običajno nižja. Vlada želi doseči, da bodo tudi ostali udeleženci prevzeli svoj del odgovornosti, s čimer se bo zaščitilo državljane, kadar so ti potencialno ranljivi, povečal se bo red v prostoru ter evidencah, obenem pa se bo posledično zmanjšal tudi pojav nelegalnih posegov v prostor.  Zato, glede na zgoraj navedeno, vlada Republike Slovenije ne podpira predloga zakona o spremembah in dopolnitvah gradbenega zakona, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložil Državni svet Republike Slovenije in predlaga, da ga Državni zbor Republike Slovenije ne sprejme. Mogoče bi samo še to dodal, da zdaj ta evalvacija vsega tega gradbenega trojčka, to pomeni treh zakonov, Gradbeni zakon, Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti in Zakon o urejanju prostora, zdaj poteka intenzivno. Mi smo dobili že zelo veliko odzivov na našem ministrstvu in na osnovi tega bomo pripravili spremembe teh zakonov in dopolnitev in pri teh spremembah bomo seveda aktivno sodelovali z vsemi temi deležniki, ki so recimo zdaj tudi dali te predloge, bomo z njimi tudi dejansko te spremembe usklajevali. To pomeni, tako z notarsko zbornico, kot z nepremičninsko in bomo seveda poiskali najboljše rešitve, da bodo v korist vseh, predvsem pa naših državljanov. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prosim, da se za namen magnetograma predstavite in navedete ime inštitucije, s katere prihajate, izvolite, beseda je vaša.
Sonja Kralj
Ja, da se predstavim. Hvala za besedo najprej, predsednik. Spoštovani poslanci, poslanke. Sem Sonja Kralj, predsednica Notarske zbornice Slovenije in seveda, tako kot je bilo že povedano, s strani državne svetnice, gospe Bojane Potočan, je Notarska zbornica Slovenije vse od uveljavitve zakona oziroma, bom rekla, ne samo od uveljavitve, ampak od izdaje zakona, to je že v lanskem letu, v juniju lanskega leta 2017, dajala pobude Ministrstvu za okolje in prostor za spremembo tega člena, ki je zdaj tudi pred vami, in sicer, že pred uveljavitvijo zakona v praksi, to se pravi 1. junij letošnje leto. Smo seveda takoj opozorili, da bo ta določba zakona neizvršljiva in seveda, ker ne bo izvršljiva, ne bo mogoče zagotoviti pravne varnosti, v pravnem prometu z nepremičninami. Ne bom ponavljala tega, kar je zelo lepo gospa Potočan v pravnem smislu razložila, kaj pomeni v bistvu ta določba, bi pa želela malo bolj plastično predstavit. Namreč, ta 93. člen ni moteč v tem, da mi, kot notarji ali da govorim tudi za druge, ki jih ta 93. člen naslavlja, da bi mi ugotavljali ali pa zahtevali od strank, da predložijo gradbeno dovoljenje. To najbrž tudi ni problematično. Problem je celotna dikcija tega člena in sicer govori, da zaradi, tam je šest točk napisano, ampak, seveda, pomembne so pri prometu vpisi sprememb v zemljiško knjigo promet z zemljišči in pa seveda, sklepanje pravnih poslov, to je, kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter tudi overitev pogodb. Problematično je zato, ker ta člen govori, da bi morali vsi, ki jih naslavlja zakon, pred izvedbo teh dejanj preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano. Ne gre samo za to, da je izdano ali ni. Imamo seveda problem, ali je to gradbeno dovoljenje, ali je gradnja sploh skladna z gradbenim dovoljenjem. Vemo namreč, Slovenci smo zelo nagnjeni k temu, da gradbeno dovoljenje dobimo za nekaj, zgradimo pa dva metra višje, ali pa tri metre širše in malo odmaknemo od sosedov in tako naprej. Seveda je to problem, ampak seveda naslednji problem, kadar je predpisano. Tega seveda najbrž nihče od vas ne more pričakovati, da bi lahko brez vpogleda v javno evidenco kdorkoli od subjektov, ki so navedeni v odstavku, v temu členu, vključno seveda z notarji, lahko to ugotovil. Zakon seveda govori kdaj je potrebno gradbeno dovoljenje in seveda pravi, potrebujemo za novo gradnjo, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo, odstranitev objekta, spremembo namembnosti manj zahtevnega in zahtevnega objekta, ne potrebujemo pa za gradnjo enostavnega objekta, ki pa mora kljub vsemu biti v prostor umeščen v skladu s prostorskim aktom. Jaz vas samo vprašam, kdo od teh, ki so tu naslovljeni, lahko to ugotovi? Nihče. In če tega ne moremo ugotoviti, potem je farsa v zakonu, da je varnost pravnega prometa zagotovljena, da bo notar ob sklepanju ob overitvi podpisa, na pogodbah ob sklepanju pravnih poslov, recimo pri najemu hipoteke, zavarovanju s hipoteko, lahko to ugotovil. Ni variante in tu govoriti o pravni varnosti seveda absolutno ne moremo. Notarji smo tisti, skozi katere gre zadnja faza pri prometu z nepremičninami. To se pravi, mi vpisujemo vpise, delamo vpise, izbrise, predlagamo v zemljiško knjigo. Verjetno veste, da od 2011 je elektronska zemljiška knjiga in vsi predlogi gredo skozi naše roke. In seveda, smo mi moteč faktor. Verjetno v praksi poznate, da nihče od nepremičninarjev, bančnikov, drugih pooblaščenih inženirjev s področja geodezije ali pa drugih oseb javnega in zasebnega prava ne govori o tem, kaj oni ne morejo, ampak vsi govorijo o tem, da notarji tega ne naredijo, zato seveda, ker smo se mi zavedali, da bo v končni fazi ta posledica, smo začeli z aktivnostmi takoj, ko smo dobili zakon v roke, to je, ko je izšel v lanskem letu 2017. Skupaj z ministrstvom smo pravzaprav iste zaključke naredili. Da je potrebno to določbo črtat. Ministrstvo je zato, da se je pripravljala sprememba, celo dalo navodila, da naj se ta določba tako smatra, da samo, ker namreč, ta člen govori, o tem kar sem rekla, da se preveri, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje kadar je predpisano in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi. Ta drugi del, zapis zaznambe prepovedi v zemljiško knjigo sploh ni problematičen, ker je že v prejšnjem gradbenem, zakonu o graditvi objektov bil zaveden in to pri prometu z nepremičninami, jasno, zemljiško knjigo se vedno preveri in če je tam zaznamba inšpektorja, je seveda pravni posel nedovoljen. Celo ničen je. In na to se vedno pazi. In seveda, bom rekla, ker smo želeli, da se to jasno napiše, da ne bo zakon tak, kot si ga nihče od nas ne želi, to se pravi, da je notranje neskladen, da lahko vsak državljan pravzaprav z gotovostjo predvidi, kaj mora narediti, ko se sreča s pravnim poslom oziroma ali je kupec, prodajalec, kreditodajalec, kreditojemalec, kakorkoli, najemojemalec, bi moralo seveda biti to jasno zapisano. In tako kot sem rekla, ministrstvo je seveda temu tudi sledilo in zato je bil 21. 2. letošnjega leta tudi tak usklajen predlog, kot je zdajle – razen tiste kazenske določbe oziroma določbe o denarni kazni – je bil usklajen in dan na vlado. Če vlada ne bi odstopila, bi zdaj imeli zadevo rešeno. Že od, bom rekla, pomladi letošnjega leta. Zato je seveda, bom rekla, za nas nerazumljivo po eni strani, po drugi seveda razumemo navedbe vlade, da bi se še bolj zadeva proučila, skozi evalvacijo ugotovili učinki sedanjega zakona in v smislu, kot je bilo rečeno, tudi dopolnilo – to absolutno pozdravljamo in bomo seveda v tem sodelovali. Vendar nobena zakonodaja v Evropi v primerljivih državah ne določa, da je notar tisti, ki preverja to, kar je tu napisano. So variacije, imamo nemško zakonodajo, ki je spet vezana na različne pokrajine in tako naprej … Eni seveda sploh tega ne določajo. Večino zakonodaj pa seveda teži k temu, da morajo upravne enote, občinski organi oziroma inšpekcije to preverjati. Zdaj samo še to rečem, zaradi varnosti pravnega prometa. Vsi vemo, da pomanjkanje nekega - v pravnem poslu, če govorimo o prodajalcu in kupcu – pomanjkanje nekega pravnega dejstva, dejanskega, pravnega, pomeni napako, ki se skozi Obligacijski zakonik in skozi odškodninske odgovornosti oziroma odgovornosti za škodo itak lahko ugotavlja. In tu seveda imamo zakonodajo, ki ščiti enega in drugega. Notar, kadar se pa sklepa pravni posel pri notarju, pa že od leta 1995, kar, bom rekla, delujemo, seveda na to opozorimo. In ta svoboda ali pa odgovornost posameznikov je že to od nekdaj. Ne bo zrasla s to določbo. Absolutno ne. Zato seveda smo prepričani, da bi morali tem argumentom prisluhniti tudi z vaše strani, sprejeti ta predlog – zaradi tega, ker v praksi bo to resnično – ne bo zmanjšalo pravne varnosti, vam lahko zagotavljam, ampak samo sprostilo tisto, kar je zdaj, bom rekla, se tako malo izigrava. Enkrat se odobri, drugič se ne, tudi banke, ko delajo pravne posle – ene gledajo, druge ne – to pomeni, da ni nobene pravne varnosti. In jasna zakonska določba bo pa nesporno ta nivo pravne varnosti seveda dvignila.  Rekla bi samo toliko, da sem poskušala iz prakse povedati tisto, kar resnično žuli naše državljane. Fizične osebe in pravne osebe. In predlagam, da seveda te predlagane spremembe sprejmete skozi spremembe zakona, ki jih pa predlaga vlada oziroma Ministrstvo za okolje oziroma bo do tega prišlo, pa že iz razprav do zdaj, ki jih imamo mi tudi z nepremičninarji, kaže, da bo ta razprava zelo dolga. In po evalvaciji bo seveda potrebno še zelo veliko, da bomo prišli do predloga za spremembo gradbenega zakona. Kar se mi zdi tudi prav, ker seveda, če bi govorila še o ZUREP-u, ki je seveda še po drugi strani, bom rekla, problem pri pravnem prometu, bo vse to potegnilo za seboj eno daljšo razpravo. Zdi se nam pa, da seveda v korist ljudi bi ta rešitev, ki je zdajle na mizi, bila izjemno dobrodošla. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Kralj. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Izvolite, prosim, da se predstavite.
Stanislava Zadravec
Hvala lepa, predsednik, za besedo. (nadaljevanje) Hvala lepa tudi za povabilo in v imenu Združenja bank Slovenije, Stanislava Zadravec s kolegi predstavniki bančnega sektorja tudi - za primer, da bi bilo potrebno kakšno zelo plastično predstavitev tega, kar zagovarjamo, uprispodobiti. Ne bom dolga. Mi smo že napisali – razlogi tako predlagatelja kot predstavnice oziroma predsednice Notarske zbornice so bili zelo jasno obrazloženi, zakaj, in so enaki tudi v Združenju oziroma v bančnem sektorju, zakaj podpiramo to predlagano spremembo zakona. Predlagana sprememba zakona neizpodbitno iz prakse, ki jo imajo banke v Sloveniji, ki seveda financirajo tovrstne posle, izhaja, da bo predlagana sprememba zakona doprinesla k pravni jasnosti in nikakor ne znižala pravne varnosti.  Če smem, preden zaključim, bistveno bolj problematično v praksi je že omenjeno odstopanje v praksi od vsebin, ki so zajete v gradbenih dovoljenjih, kot pa samo pomanjkanje gradbenih dovoljenj. Ampak da se ne spuščam v zadeve in ne kradem časa, bi želela polega tega, da absolutno podpiramo predlagane spremembe zakona, samo še prositi, da se v primeru sprejema oziroma odločitve tega odbora, da bo podprl predlagane spremembe, obravnava tudi še ena dodatna sprememba, ki pa pripomore k temu, da se ne išče večja pravna varnost samo ob kupca, ob nakupu nepremičnine, ampak tudi upnika, kar se lahko v dobi, recimo, odplačevanja kredita tudi stanje na nepremičnini spremeni in ta dodatek k že predlagani spremembi 93. člena zagotovi enako varstvo, kot je cilj namena za kupca tudi potem upniku tekom življenja kreditne transakcije za nakup nepremičnine.  V kolikor bo pa še kakšno vprašanje, za bolj plastično predstavitev tega, kar prosimo, da se v primeru, da bo odbor podprl potem obravnavo tega predloga zakona, smo pa na voljo. Hvala.
Hvala lepa.  Morda še kdo od ostalih vabljenih? Ugotavljam, da ne. Tako prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predlogov zakona. Ker ima predlog zakona samo tri člene, odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljenih razpravi o členih bi opravili glasovanje, najprej o amandmajih, če bojo vloženi, nato pa bi glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Morda kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Tako da v razpravo dajem predlog zakona v celoti. Želi kdo besedo? Gospod Pavšič, izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Zdaj se bom jaz postavil v vlogo enega nepoučenega kupca. Najamem agencijo, plačam provizijo agentu, plačam stroške odvetnika, ki ga najame banka, da pregleda vse posle, in na koncu plačam še notarju, da vse skupaj v paketu preveri. In potem zdaj (?) tukaj poslušam, kako je preveliko tveganje na strani vseh treh, na koncu je pa tisti, ki vse to plača, kupec. Upnik prevzame tveganje, obvezno, ampak za to tveganje si zaračuna in stroške odobritve posojila, si zaračuna obresti, v bistvu od tega živi. Zdaj umik od te odgovornosti, da je posel izvršen skladno z zakonodajo, je pravzaprav tisto ključno vprašanje. Ampak tveganje, konec koncev, vedno prevzame kupec. In če je namen ministrstva, da zagotovi neko jasno zaščito kupca, ga bom jaz vedno podprl. Tako da tukaj – gospa, vi ste rekli, da če se člen črta, da dobi še – da zagotavljate, da dobi večjo pravno varnost. Mislim, to je prevelika odgovornosti, ki ste jo zdaj prevzeli nase. Če se črta, dobi večjo pravno varnost. Vi to zagotavljate, osebno.   (nadaljevanje) Jaz se opravičujem, glede na mnenje vlade in glede na mnenje zakonodajno-pravne službe, je tukaj identičen primer, kot smo ga imeli pri obravnavi prejšnje točke – prehitro, nepremišljeno, če je do zdaj šlo tako skozi, bo pa lahko še leto mogoče počakalo, ker vidim, da je vlada tudi zapisala, da mora v letu dni od odločbe Ustavnega sodišča sprejeti rešitev za rešitev. Torej, maksimalno leto ima vlada časa po odločbi Ustavnega sodišča, da pripravi nov zakon in če bo s tem novim zakonom varnost kupca večja, sem jaz pripravljen počakati pa mogoče tvegati še malo, ker kar smo zdaj spremljali, kaj se je vse dogajalo na nepremičninskem trgu, je katastrofa. Torej, tudi če bomo mi to črtali, bo samo še slabše, boljše ne more biti, če nekaj črtamo, nekaj spremenimo in te parcialne rešitve ne bodo v redu. Jaz verjamem, da imate v praksi težave, da imajo banke v praksi težave, ampak te težave konec koncev padejo vse na kupca – ali je kakšen notar odgovarjal že kdaj zaradi posla nepremičninskega? Ne vem, nisem nikjer zasledil, mogoče mi boste potem odgovorili. Banka dobi nazaj tudi če je vrednost nepremičnine manjša od hipoteke, bo pa z drugim premoženjem si svoje povrnila. Na koncu je vedno kupec tisti, ki povleče najkrajšo in tega ne smemo dopustiti, ker je tudi najšibkejši v tem členu. Nihče ni na koncu nič kriv, plača pa kupec in to res ne more biti vodilo za sprejem tega zakona. Preveč stvari je neodprtih in glede na vsa mnenja in tudi na pogovore z mojimi kolegi, jaz predlagam, da odbor sprejme sklep, da zakon ni pripravljen za nadaljnjo obravnavo in da se zadeve celostno lotite vsi in pripravite predlog, ki bo konsistenten in ki bo dejansko olajšal tako delo notarjem, kot bankam, kot nepremičninskim agentom z licenco in zaščitil kupca. Hvala lepa.
Hvala lepa. Glede na razpravo kolega Pavšiča predlagam, da na podlagi 2. odstavka 128. člena Poslovnika damo v razpravo in na glasovanje naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah gradbenega zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Odpiram razpravo o predlogu tega sklepa in naslednji je k besedi prijavljen gospod Doblekar, izvolite.
Hvala lepa. Moram najprej povedati, da se ne strinjam s takim načinom dela, da se predlaga sklep, da zakon ni primeren in potem nadaljujemo z razpravo, saj bi lahko razpravljali kljub temu tudi naprej že od prej.  Zdaj, slišali smo predlog sprememb in dopolnitev s strani Državnega sveta in moje mnenje je, da so te predlogi popolnoma na mestu. Prav tako smo slišali tudi notarje, tudi banke in jasno kot beli dan je, da imamo državljani težave in to velike težave, ki jih povzroča ta zakon. Mi bi mogli vsekakor prisluhniti tem težavam in jih tudi odpraviti in ta predlog, ki ga je pripravil Državni svet je temu namenjen. Zdaj čakati spet eno leto ali dve leti ali ne vem koliko časa, da se bo to popravilo in da bodo med tem nastajale nove i nove težave, da bodo ljudje imeli non stop probleme pri prodaji, pri nakupu nepremičnin in tako naprej, to mislim, da ni na mestu in da ne bi smeli tako ravnati. Zdaj, mene zanima, vlada trdi, da je zakon čisto okej, da je poskrbljeno za vse, da vse »štima«, da je pravna varnost in tako naprej, drugi trdijo, nasprotna stran pa da ne in tudi vemo iz medijev lahko slišimo, da temu ni tako in me še enkrat zanima kdo v tem primeru ima prav? Ali nekdo laže ali ne, tukaj bi res rad jasen odgovor. Zdaj, vemo tudi, da preverba obstoja gradbenega dovoljenja ne pomeni, da je nepremičnina legalna, da je legalno zgrajena, da kasneje ni bilo opravljenih sprememb in jaz mislim, če to ne moremo iz tega ven potegniti, da bi vedeli, da je nepremičnina legalna oziroma, da je tako kot mora biti, potem je ta zakon v bistvu, ta člen popolnoma neumesten, sploh ga ne bi bilo potrebno. Vemo tudi to, da, tudi slišali smo iz razprave, koliko težav smo imeli vse doslej s temi našimi ljubimi nepremičninami, ko se je delalo tako bolj po domače in kje smo bili prej, kje smo bili vsa ta leta, ko se je to delalo tako – je papir, ni papirja, je zgrajeno pravilno, ni zgrajeno, je poseg v prostor, je legalno in tako naprej. Mislim, zdaj pa kar naenkrat bomo pa zdaj z neko spremembo poskušali vse posledice škodljivega ravnanja in vsega tistega, kar bi morale upravne enote, inšpekcijske službe in tako naprej delati, bomo zdaj poskušali kar naenkrat vse odpraviti s tem. To enostavno ne bo šlo, oziroma vidimo iz prakse, da temu ne bo tako. Zato še enkrat ponavljam, da bi morali te spremembe v Državnem zboru poslanci nujo sprejeti. So tudi strokovno utemeljili zakaj in podobno kot je že poslanec pred mano omenil, smo spet nekje pred isto dilemo kot pri prejšnjem zakonu o spremembah in dopolnitvah o zakonu pri voznikih. Mi ne smemo zdaj gledati, ali je ta predlog poslal Državni svet ali ga je poslal ne vem kdo, predlog je bil vložen, poslal ga je Državni svet na pobudo oziroma najbrž vsi vemo, če imamo čisto vsi s tem težave, potem vemo na čigavo pobudo, na pobudo državljanov Republike Slovenije.  Jaz bi tukaj mogoče samo še enkrat poudaril to, da bi še enkrat osvežil spomin oziroma vprašal, kje so bile upravne enote in inšpekcije doslej, da te stvari sploh niso urejene? Zakaj zdaj iščemo neka uporabna in gradbena dovoljenja? Ali je zgrajeno v skladu z predpisi ali ni – kaj smo delali doslej? Kje je bila težava? Jaz verjamem, da se še zdaj tako gradi marsikje. Marsikdo ne izkoristi priložnosti, da bi legaliziral objekt, da bi pridobil dovoljenja.  Zdaj, mogoče bi pa predlagal, če se spomnite pred časom smo imeli že en takšen sistem, ko smo na avtomobilske šipe morali dajati nalepke z datumi za registracijo avtomobila, v prometni si imel pa še eno potrdilo in še enega nekje v polici v avtu. Birokracija neznosna in od tega vse skupaj ne bo nič. Torej predlagam, da bi za vnaprej, za vnaprej, da ne bomo več imeli nobenih težav, da bodo lahko kupci nepremičnin in lastniki pomirjeni, da bodo imeli vsa uporabna in gradbena dovoljenja, da bo zgrajeno vse v skladu z gradbenim dovoljenjem, da ne bo nelegalnega posega v prostor ob nepremičnini in tako naprej. Da inšpekcijske službe pregledajo po vrsti popolnoma vse objekte, oziroma, da se država tega loti sistemsko in bomo dobili neko končno sliko, neko stanje in potem damo na hišo, na vogal hiše, kjer imamo tablico s hišo, damo gor neko tablico s potrdilom – številko gradbenega dovoljenja in številko uporabnega dovoljenja in potem inšpekcije redno preverjajo, ali je bilo vmes karkoli spremenjeno. Mogoče ne bi bilo slabo, da če načrte in te papirje zraven v eno omarico in lahko v vsakem trenutku vsak vse pregleda, ker kot pravim ne, če bodo pokazali papirje oziroma uporabno in gradbeno dovoljenje pri nakupu, to še ne pomeni, da po pridobitvi teh dokumentov čez toliko let ni bila opravljena neka nelegalna sprememba. In kaj smo naredili? Nič. Tisti, ki se bodo znašli, ki imajo morda malo več vpliva, ki imajo tudi denar, bodo prodali nepremičnino s pridobljenimi vsemi papirji, narejeno bo pa vse popolnoma drugače. Kaj smo naredili? Nič. To se pravi, da, če samo še zaključim, tudi doslej je bilo ugotovljenih mnogo nepravilnosti pri samih gradnjah in tudi vedelo se je, saj se po občinah pa po upravnih enotah ve, kje je na črno grajeno, kje ni papirjev, kje so se dodatne stopnice delale, pa balkoni, pa naklon streh, ker se je prekrivalo, pa fasada spremenjena, ja pa kdo je to preverjal? Kdo? Ja, nihče. Nihče ni to preverjal in zdaj kar naenkrat vse ne bomo odpravili z enim zamahom. Sigurno ne. Nikoli, nikdar. Dajmo sprejeti te predloge sprememb, da omogočimo državljanom Republike Slovenije normalno poslovanje z nepremičninami, da ne obremenjujemo ljudi, da jih ne obremenjujemo dodatno s stroški. Vemo, da so notarji, bolj ali manj, mali bogovi, tudi cene njihove niso preveč ugodne, ampak, da se pa ustrašijo oziroma, da so zaskrbljeni pri tem primeru, pri tem zakonu, »jebemtiš« mora biti pa res nekaj hudo narobe. Tako da, jaz predlagam oziroma jaz bom potrdil te predloge in spremembe v korist državljanov Republike Slovenije in ne bom čakal na to, da bo vlada dala svoje pobude, svoje spremembe. Lahko pa jih da, potem, ko bo to potrjeno, ima pa dovolj časa, da jih da, pa lahko v pol leta, letu, dveh, treh, naj se opravi široka razprava, javna razprava, razprava v parlamentu, naj gre procedura skozi, pa sprejmimo potem predloge vlade, v kolikor bodo boljši od teh, ki so trenutno na mizi. Hvala lepa.
Hvala lepa. Repliko ima gospod Pavšič, izvolite.
Hvala lepa. Mislim, da tukaj izhodišče ni bilo pravilno. Državni svet, ki ga sploh nisem omenil, niti kot predlagatelja, niti v nobeni svoji besedi, ni zastopnik državljank in državljanov, ampak je že v definiciji združenje različnih interesov, kar so tudi potrdili ljudje, ki so danes tukaj. Pa ni nič s tem narobe, ne me narobe razumeti zdajle. Imamo na eni strani Notarsko zbornico, na drugi strani oziroma še vedno na isti strani, Združenje bank, ki zastopajo svoje interese. Zaznale so težave pri izvajanju zakonodaje, ki je trenutno v veljavi in skušajo olajšati delo sebi, mi pa smo tukaj zato, da zaščitimo pa vse v tem postopku, torej, tudi tiste, ki nepremičnine kupujejo in prodajajo. Če sem jaz pravilno razumel državnega sekretarja, je ravno največji zadržek ta, da kupec ni zaščiten oziroma še manj, s spremembami, ki jih predlaga Državni svet, še manj, kot je bil do zdaj in to je tisti pomislek. Če bo še slabše, kot je zdaj, pa če samo obstaja dvom, potem ga je treba zelo razmislit, argumentirat in potem o njemu debatirat. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednja je k besedi prijavljena gospa Sukič, izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Poglejte, jaz se pridružujem seveda mnenju predhodnega razpravljavca, da, seveda moramo predvsem imeti pred očmi kupca in se predvsem vprašati, v kakšni meri pa bi bil kupec s temi predlaganimi spremembami v resnici dosegal večjo pravno varnost, kot tukaj pravi predlagatelj. Zelo dobro sem poslušala obrazložitev predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, s katerim se seveda strinjam. Vlada pripravlja novelo gradbenega zakona, ki bo odpravila kup nejasnosti o tem obstoječem zakonu in vsekakor bi veljalo počakati no, na to novelo, ne pa da tukaj mi sprejemamo na hitro neke parcialne rešitve, ki so pa predvsem zelo dvoumne in so pisane na kožo samo določenim interesentom. Pa lahko pojasnim, da ne bom kar tako pavšalno govorila. Recimo, če imamo pred očmi, torej, večjo pravno varnost, kot pravi predlagatelj, da bi sprememba zakona torej pomenila večjo pravno varnost pri poslovanju z nepremičninami, se je treba vprašati, kakšno pravno varnost pa bodo imeli kupci nepremičnin, v primerih, ko recimo kupijo parcelo, na kateri so objekti, ki bi morali imeti / nerazumljivo/ gradbeno dovoljenje, pa tega v resnici nimajo in še za tak objekt še ni bila izdana zaznamba v zemljiški knjigi, potem kupec enostavno ne more vedeti, da kupuje recimo črno gradnjo. To je en tak primer, zelo nazoren, ki seveda, koga najbolj stanje oškoduje? Kupca. Zato smo v Levici prepričani, da ta predlagana sprememba zakona, kot je pač danes predlagana, ne pomeni večje pravne varnosti za kupca nepremičnin, ampak pomeni pa, seveda, večjo pravno varnost za, recimo, zakonske zavezance, za upravljavce, notarja in tako dalje. V tem je zgodba. Ali pa recimo, preverjanje statusa nepremičnin, dajmo se še tega malo dotaknit. Predlagatelji pravijo, da preverjanje pravnega statusa nepremičnine ni mogoče, ker so objekti, na katere se ta obveza nanaša, nimajo vpogleda v javnopravne evidence. Pa se dajmo čisto preprosto vprašati. Zakaj se raje ne uredi možnost vpogleda v te evidence oziroma, v kolikor se prodaja nepremičnina z objektom, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, bi moral torej prodajalec predložiti gradbeno dovoljenje, nepremičninska agencija pa bi samo preverila avtentičnost tega dovoljenja. Za to seveda ni treba biti nek veliki strokovnjak, da bi, pač, potreben je samo vpogled v evidence izdanih gradbenih dovoljenj. Tako da, jaz sem globoko prepričana, da so te parcialne spremembe popolnoma danes preuranjene in da dajmo res se posvetit raje noveli zakona. Temeljito, poglobljeno zaščititi vse, se pravi, predvsem, tiste, ki jih danes pa tukaj ni, recimo kupce in dajmo res narediti ta gradbeni zakon, ki bo res ščitil, tako kot je treba, vse. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica predlagatelja? Izvolite.
Gospod _____
Najlepša hvala za besedo, najlepša hvala tudi za vsa mnenja, ki ste jih izrekli in odgovarjam seveda na vsa predstavljena stališča sledeče. Vsekakor mora država poskrbeti za to, da obstaja nadzor nad legalnostjo gradenj. S tem se strinjamo. Vendar, kdo je tisti, ki naj takšne gradnje nadzira. Kot vemo, je po našem sistemu to inšpekcijska služba, zato ni v redu in dejansko je proti pristojnostim in usposobljenosti posameznih poklicev, da se to preloži z državnih bremen, ki pač mora poskrbeti za pravno varnost državljanov, s tem se povsem strinjam, na neke službe, ki takšnih vpogledov nimajo. Strinjam se, nujna bi bila uvedba evidenc, kjer bi bilo možno takšna dejstva preveriti, vendar, takih evidenc žal ni. Ta trenutek so upravne enote zasute z vlogami državljanov. Ponekod traja precej časa, da se sploh lahko karkoli dobi, kakršna koli dovoljenja, vendar, tudi če dobite gradbena dovoljenja za nek objekt in ga predložite notarju in notar potem to overi, to ni jamstvo, da je gradnja, ki jo vi kupujete, tudi legalna. Še vedno je lahko kasneje, po izdanem gradbenem dovoljenju lahko prišlo recimo do nadgradnje celega nadstropja, ki pa ni v tem gradbenem dovoljenju. Čez eno leto bo prišel inšpektor in bo rekel, da je ta gradnja neskladna, vi pa boste že imeli urejen kupoprodajni postopek, morda boste celo vpisani v zemljiško knjigo. To, kar hočemo povedati s tem zakonom, ni to, da mi ne bi želeli varstva kupcev. Nasprotno. Hočemo samo povedati, da je to določilo zavajajoče, da se ljudje lahko počutijo varne, da je prišlo do nekakšnega preverjanja, v resnici pa ta dejstva niso preverjena. Ni pa mogoče naložiti bankam, notarjem in podobnim inštitucijam, da bodo vsakič, ko bodo overjali pogodbo, odšli na teren in tam preverjali, ali je neka gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem ali ni. Za to niti niso usposobljeni. Tega dejstva niti ne morejo ugotavljati in tudi, kaj bi se zgodila, če bi bila njihova odločitev drugačna, kot odločitev gradbene inšpekcije? Torej to, kar mi trdimo, je, da ta zakon, tako kot je zdaj predstavljen, pomeni oviro v pravnem prometu. Prvenstveno ni zakon, ki naj bi se ukvarjal s pravnim prometom, pa kljub temu pomeni oviro. Ne daje pa jamstva, zaradi katerega je to določilo sprejeto. Nasprotno. Državljane lahko celo zavede, da je z njihovo nepremičnino vse v redu, če bodo predložili gradbeno dovoljenje, dejansko pa je do sprememb po tem prišlo. Tukaj ne gre za hipotetične primere, tukaj govorite o tem, da Državni svet ni predstavnik državljanov. Državni svet še kako sodeluje z državljani v obliki različnih posvetov, sodelovanja s civilnimi družbami. Res je, da smo izvoljeni s strani posameznih interesov, ampak to ne pomeni, da ne zastopamo tudi državljanov. Tudi sama kot odvetnica zastopam državljane. Notarji kot notarji jih zastopajo. Ravno tako. In ta zakon ni v korist notarjev, temveč državljanov, da jim bo zagotovil pravno varnost in transparentnost, da ne bo prišlo do zavajanja v pravnem prometu, kar se zdaj dogaja. Druga stvar, ki je, je problem, da gre za neenakopravne obravnave. Določene banke sploh nekih kreditov ne omogočajo zaradi tega, ker so v strahu, ali je to legalna gradnja ali ni. Težave, ki nastopajo, so potem tudi pri teh tako imenovanih starejših objektih brez gradbenega dovoljenja, enodružinskih hišah, ki so bile kasneje preurejene v večstanovanjske stavbe, in podobno. In predpisi so bili dejansko različni v različnih obdobjih, kaj se zahteva za neko gradnjo. Naše stališče, ki smo ga tukaj hoteli predstaviti, je predvsem v tem, da je inšpekcija edina tista, ki je pristojna za nadzor nad tem. Da tukaj teh pristojnosti ne moremo deliti na različne druge organe, jih drobiti in celo priti do tega, da bodo različna stališča posameznih takšnih služb. Tako da – rada bi, da to razumete predvsem kot odpravo nekih škodljivih posledic, ki so pa s terena, smo bili obveščeni, precej težav povzročile ravno ljudem. Ne notarjem. Notarji rečejo: »Tega pa ne bomo overili, ker nimate tega pa tega.« Ljudje so tisti, ki tekajo po upravnih enotah, ki iščejo upravna dovoljenja, ki iščejo gradbena dovoljenja, ki vse to dobijo pa kasneje izvejo, da kljub temu morda je bila gradnja kasneje spremenjena. O tem skušamo predstaviti v tem. Skratka, cilj varnosti državljanov bo lahko dosežen samo z neko celovito reformo. Ampak ta določba, ki pa je dejansko škodljiva, ker zavaja državljane, bi jo bilo pa treba v tem vmesnem času odpraviti. In to je naše sporočilo in nikakršna zaščita nikakršnih interesnih združenj. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod državni sekretar, izvolite, imate besedo.
Gospa _________
Hvala lepa. Jaz bi mogoče samo na kratko se odzval. Gospa predstavnica Državnega sveta pravi, da imajo državljani težave in da je to – v bistvu, da gre za zaščito državljanov s tem njihovim predlogom. Težave imajo prodajalci. In mi moramo vedeti, da artikla s tako hudo napako sploh na trg ne smeš dati. Tega se dajmo zavedati. Ker to ni pralni stroj, ki mu en program ne dela. Nekdo lahko izgubi življenjske prihranke. Pa vemo, da se ne sme pralnega stroja, ki mu ne dela en program, dajat na trg. Tukaj pa se pogovarjamo o tem, ali lahko trgujemo z nepremičninami, ki imajo resno, resno napako. In ta zaščita, da je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je čisti minimum. Mi razmišljamo v smer, da bi to zaostrili. Da bi bila pravna varnost naših državljanov še večja. Zdaj se pogovarjamo v smislu, kot da je to pridobivanje gradbenega dovoljenja nekaj izjemno težkega. To poslušamo s strani predlagateljev. To sploh ni res. Po zakonu želite / nerazumljivo/ mora vsak lastnik in vsak upravnik objekta imeti projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje. Če slučajno kdo nima, če se je zgodila poplava, tako kot recimo v Celju, ko so šli arhivi, vse to se da rekonstruirati. Upravne enote vse to imajo. To pomeni, to je minimalni napor. Če nimaš gradbenega dovoljenja, greš na upravno enoto in to gradbeno dovoljenje dobiš. To ni nekaj, kar bi bilo izjemno komplicirano. To je izjemno enostavno v resnici. In tudi večina lastnikov nepremičnin s tem razpolaga.  Zdaj bi se pa samo še, čisto na kratko, samo še na ta argument mogoče odzval, da je problem tam, kdaj je gradbeno dovoljenje predpisano in da seveda zdaj notarji in odvetniki oziroma nepremičninske agencije in banke ne morejo zdaj ugotavljati, kdaj je predpisano oziroma ali je skladno, ali je ta gradnja skladna z izvedbenim aktom. To jim predstavlja največji problem, ker pravijo, da tukaj niso dovolj usposobljeni. Zdaj, če za neko dejanje nisi dovolj usposobljen pa če si v nekem procesu, kjer ti država da licenco, se lahko obrneš na nekega strokovnjaka in pač to kompenzira. Ampak to sploh ni pomembno. Zaradi tega ker stvar tega zakona ni to, ali je ta gradnja skladna z izvedbenim aktom – absolutno ne. Zakon govori samo o tem, ali je gradbeno dovoljenje predpisano. Ali je gradbeno dovoljenje predpisano ali ne je pa spet zelo enostavno ugotoviti. Treba je brati samo zakon in pravilnike, ki se na to nanašajo. / nerazumljivo/ je, da se seveda zakon z leti spreminja, torej v nekem obdobju so veljali eni pogoji, v enem drugem pa drugi. Ampak vsak strokovnjak na tem področju mora biti sposoben preveriti, kateri zakon je veljal določenega leta. Mislim, da so to zelo enostavne stvari in da tukaj gre čisto malo za zavajanje s strani predlagateljev, da je to nekaj, kar je izjemno komplicirano. Samo to. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Repliko ima gospa Potočan. Izvolite.
Bojana Potočan
Hvala lepa za besedo. Torej to moram seveda odločno zavrniti. Tukaj ne gre za nikakršno zavajanje. Lahko vprašate ljudi s terena pa morda bi prosila še vas, če imate konkretne primere, kako poteka to v praksi. Tako da to absolutno zanikam.  Jaz ne govorim o tem, da je težko izdati gradbeno dovoljenje. Jaz govorim o tem, da je težko preveriti, ali je neka gradnja skladna s tem, kar gradbeno dovoljenje, kar v gradbenem dovoljenju piše. Res, da zakon ne piše izrecno, da bi notarji preverjali skladnost gradenj, samo izdajo gradbenega dovoljenja. Ampak če preverjajo samo to, potem nismo naredili nič, kajti čez en teden po izdanem gradbenem dovoljenju je lahko gradnja povsem spremenjena. Kar pomeni, da kupec ne bo v ničemer zavarovan. Kdo bo to preverjal. Hotela sem se še prej, sem pozabila, ko je bilo govora o postopkih, torej o trajanju … Ustavna odločba – je že potekel rok. Tako da ta zakon bi že moral biti na mizi pa še nekaj časa najbrž ne bo. Ta problem je pa tako velik, da bi ga bilo treba čim prej razrešiti. In tudi ti evalvacijski vprašalniki bodo prepozni, če se bo hotelo pač neko stanje na terenu.  Bi pa prosila, če bi morda jaz samo iz prakse še dovolili bankam, da povejo, kakšne težave imajo prav v zvezi z izvajanjem tega člena. Ker smo slišali samo notarje.
Hvala lepa.  Jaz predlagam, da nadaljujemo z razpravo članov in članic odbora, tako da naslednji je k razpravi prijavljen gospod kepa. Izvolite.
Hvala za besedo. Prav lepo vse pozdravljam. Jaz bi se strinjal s tem predlogom, kakor je podan od Državnega sveta. Mislim, da je to en delček k boljši pravni uveljavitvi (?), en delček k boljši pravni sigurnosti ljudi. Je pa to samo en delček. To je sigurno. Mislim, da je že zdaj v novem zakonu bilo nekaj dobrih stvari. Ta zakon deluje letos od junija. Mnogo je pa tudi slabih stvari. Zatečeno stanje v Sloveniji je težko rešiti čez noč. To je nemogoče. Teh nelegalnih in neskladnih gradenj je v Sloveniji ogromno. Nekatere države sosednje so to rešile z nekim prehodnim obdobjem, nekim tri- do petletnim obdobjem. In so poizkušale nelegalne gradnje rešiti in so ljudje tudi večino rešili. Primer je Hrvaška. V Sloveniji ima skoraj vsaka druga hiša, vsaka druga stavba nekaj »doštukano«, nekaj nazidano, nekaj … in je to res problem. Tudi notar že zdaj lahko ugotovi, ali je gradbeno dovoljenje / nerazumljivo/ na upravno enoto zaprosi pa dobi odgovor, ali je gradbeno dovoljenje ali ni. Kakšno je pa stanje na terenu, je pa vprašanje, kot je bilo rečeno. Stanje na terenu je pa tako v Sloveniji ker verjetno tudi ni teh občinskih inšpektorjev, plus regijskih, ki bi sproti opravljali delo svoje. Verjetno so tudi podhranjeni bili v preteklosti. Tudi kazni so verjetno bile premajhne, da so ljudje to delali, da je vsak nekaj dozidal, »pa bom že nekoč legaliziral«. Mogoče čez 10, čez 15 ali pa nikoli. Zato je tako zatečeno stanje v Sloveniji.  (nadaljevanje) Jaz… tudi s tem uporabnim dovoljenjem, kakor so bili s tem novim zakonom – od 2003 treba pridobiti uporabno dovoljenje, pravijo nekateri na terenu, da je pa v prejšnjem zakonu po ZGO(?), bilo boljše. Si dobil z gradbenim dovoljenjem plus z nadzorom, si dobil uporabno dovoljenje. Zdaj je treba narediti PIT(?), PIT(?) je problem narediti, to je že spet ogromen poseg, ogromen strošek za stranke. Za enostavne objekte je to po mojem ne smisel, kar je bilo narejeno. Jaz to pozdravljam in to je samo en delček, kot sem dejal in upam, da bo z novim zakonom, z nadgrajenim zakonom, neke nepravilnosti odpravljene, dodelane, bo pa treba enkrat po moje poseči, tako kakor so druge države posegle, da bo treba v nekem obdobju rešiti vse neskladne gradnje in dovoliti ljudem, da to rešijo. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo Gregor Perič, pripravi se gospa Sukič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, lep pozdrav še enkrat. Jaz bom rekel tako, težava ni zakon, težavo predstavljajo kršitve in namen tega zakona in vseh ostalih rešitev, ki jih bomo dobili na mizo danes in v prihodnjem času, morajo iti v tej smeri, da je potrebno s temi kršitvami prerezati. Zdaj, poznamo situacijo v Sloveniji, ko se nihče ni zares lotil tega problema in se kotali in vleče še iz prejšnje države in verjamem, da bo še kar nekaj časa tudi trajal ta proces učenja oziroma zorenja naše družbe, v katerem se bomo končno začeli zavedati, da ravno vsak ne more narediti tisto, kar se mu v nekem trenutku zazdi. Zaradi tega tudi imamo veliko za nadoknaditi v tem smislu in ne moremo biti ponosni na raznorazne sušilnice sadja in druge objekte, ki jih postavljajo vplivneži, pa tudi tisti, ki nimajo vpliva, ampak to preprosto naredijo, ker se morda ne vidi ali pa upajo, da bodo šli mimo bodisi medijev ali pa inšpekcijskih služb, ki itak vemo, da so zasute zaradi takih in drugačnih kršitev. Kot sem rekel, potrebno je v nekem trenutku prerezati in hkrati tudi na nek ustrezen način prerazporediti odgovornost za samo kršitev. Zdaj, kdo je tisti kršitelj, ki je naredil napako vemo – najprej je tisti lastnik in potem gre ta zadeva tudi v verigi dalje, je tudi sam izvajalec, so nadzorniki, so tisti, ki so morda nek projekt v tem smislu naredili pa ta projekt nima neke podlage v nekem gradbenem dovoljenju, skratka tukaj bi lahko zadevo razvijali še kar nekaj časa.  Kar se mi zdi pomembno je to, da je Ministrstvo za okolje in prostor jasno povedalo, da je v neki javni obravnavi oziroma, da je v teku neka anketa in da so tudi dobili številne odzive zainteresirane javnosti in jaz res polagam na srce čisto vsem, tako državljanom kot tudi vsem združenjem oziroma vsem, ki so kakorkoli vključeni, oziroma odvisni od tega področja zakonodaje, da podajo svoja mnenja in da bo potem tudi na ministrstvu lažje speljati ta proces, da se ta gradbeni trojček optimizira, ker vseeno se mi zdi pomemben dosežek, da je do tega gradbenega trojčka prišlo, torej do nekega koraka v smeri, da se to področje uredi na nek pameten način, seveda pa bo še kar nekaj časa trajalo, da to prehodno obdobje nekako presežemo.  Mislim, da je v ozadju današnje debate predvsem vprašanje odgovornosti, kot sem že prej rekel in ta odgovornost ne more biti samo na strani kupca oziroma nekoga, ki se je v nekem življenjskem trenutku, po navadi se to zgodi samo enkrat v življenju, da kupujemo neko nepremičnino in smo   tudi spričo pogostega spreminjanja zakonodaje na tem področju nepoučeni. In marsikdo se spusti tudi v to lahkomiselno in potem tudi plača visoko ceno. Po drugi strani pa ne moremo niti vse te odgovornosti prevaliti na določene službe oziroma tako notarje, upravljavce, pooblaščene inženirje, če za to nimajo nekih zadostnih informacij. Tako da meni se zdi smiselno, da se v tej fazi, ko se iščejo neke rešitve, večkrat vsi zainteresirani usedejo, podajo svoje komentarje, kritike, pripombe, tudi izkušnje iz prakse tudi obstoječega gradbenega zakona, in da se potem pride do neke take rešitve, ki bo v korist vseh in ki bo imela predvsem v očeh, da zlasti zaščiti tisto šibkejšo stranko v samem področju. Torej v SMC smo za to, da to področje, to zakonsko področje uredimo celovito, predvsem pa – tako že danes kot tudi v prihodnje ne smemo dopuščati neke negativne prakse. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Kot zadnja ima besedo gospa Sukič.
Hvala lepa, sem zelo kratka. Glejte, samo rada bi pokomentirala nekaj rahlo vendarle zavajajočih trditev s strani predlagateljev.  Prvič kot prvič, Državni svet pač ni predstavnik državljanov, ampak predstavnik interesnih skupin. V Državnem zboru smo predstavniki, ki so jih neposredno volili državljanke in državljani. Tako da – toliko za v razjasnitev. Zato naj vas ne preseneča, da nas tukaj pač skrbi tista šibkejša stran, se pravi kupec. Tisti, ki je najmanj zaščiten, najbolj izpostavljen tveganjem v teh zadevah. V tako pomembnih zadevah, kot je recimo, da se enkrat v življenju odločiš za nakup, recimo, nepremičnine.  In tudi ni res, kar je trdila predstavnica Državnega sveta. Evidence obstajajo in nihče ne zahteva od nikogar, da hodi po terenu in da nadzoruje skladnost neke gradnje. In sploh ne terja nobene odgovornosti za spremembe, ki so morebiti nastale, kot ste prej rekli, če se nadgradi neko nadstropje ali kaj. To ni res. Kajti dokumenti, se pravi gradbena dovoljenja, so datirani, imajo svoje datume. In sploh to ni vprašanje tukaj. To sploh ni vprašanje in sploh ne razumem, zakaj se je debata odvrtela v to smer. Ker ne gre za to. In kot rečeno, evidence obstajajo v gradbenih dovoljenjih in to je to, to je vse. In nobenih nadgradenj in tako dalje, kar ste poskušali prej malo zamegliti, sploh ni vprašanje tega zakona oziroma tega člena.  Toliko v komentar oziroma razjasnitev. Hvala lepa. To je pa tudi moje zadnje oglašanje. Jaz sem svoje mnenje povedala. Absolutno se strinjam s tem, da je potrebno počakati na novelo zakona, ki bo temeljito se poglobila v te problematične mogoče nejasnosti še v obstoječem zakonu. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Imamo še dve prijavi. Besedo ima doktor Krajčič, pripravi pa se gospod Pavšič. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.  Zdaj, ko tole poslušam, to razpravo, moram zelo odkrito reči, da me je državni sekretar zelo prepričal, predstavniki predlagatelja s podpornimi skupinami pač ne. Ne bom trdil, da je ta rešitev, ki je v zakonu trenutno, optimalna. Zagotovo bom pa trdil, da to, kar predlagatelj predlaga, ne more in ni boljša pravna zaščita državljanov. Zagotovo ni. Ali gre tu pri tem za sprenevedanje ali jaz nečesa ne zaupam, je seveda drugo vprašanje. In če beremo, če sploh preberemo, kaj predlagatelj predlaga, piše, da v bistvu bi se ti nadzori, postopki, kakorkoli že temu rečemo, izvajali samo, če je izrečen inšpekcijski ukrep. Kaj pa tam, kjer inšpekcijskega ukrepa ni? Tam pa nič od tega ne pride v poštev. Jaz to ocenjujem kot popolno izmikanje teh subjektov, ki so tukaj našteti, da so odgovorni za to, od svoje odgovornosti. To so notarji, banke, pooblaščeni geodeti in tako dalje. Tako da tak zakon, tak predlog nikakor ne morem sprejeti. Ne gre za nobeno ugotavljanje na terenu, ne za ugotavljanje skladnosti, ampak gre za ugotavljanje obstoja,  (nadaljevanje) kar je relativno preprosto. Morate pač vedeti, da v nekem prejšnjem življenju sem bil sodni izvedenec in sem tudi take stvari počel in to na silno preprost način in brez nekih silnih stroškov in če so upravne enote zasute kot pravite, pa ne vem, če so, pa če se bodo te upravne enote postavile na glavo, da bodo zaščitile interese državljanov, kupcev, se bodo pač postavljale na glavo in mimo tega zagotovo en bomo šli. Če bo pa nekega dne prišla boljša rešitev, ki bo še bolj pravno ščitila državljane, jo bomo seveda z veseljem podprli. Ta pa zagotovo takšna ni. Hvala.
Hvala lepa dr. Krajčič. Besedo ima gospod Pavšič, izvolite.
Ja, v repliki sem skušal biti zelo eksakten in brez nekih vrednostnih ocen definirati pozicijo in sploh definirati Državni svet. Na spletni strani Državnega sveta, gospa piše, vam bom prebral: »Državni svet ne predstavlja vseh državljanov Republike Slovenije, temveč le posamezne družbene in gospodarske interese«. To je eksplicitno napisano, sem rekel brez kakršnihkoli vrednostnih ocen in pozicioniranja. Jaz globoko spoštujem tako državne svetnike kot Državni svet, kot pomembno inštitucijo zagotavljanja nekega pravnega varstva v naši državi.  Kar se pa tiče gradbenih dovoljenj. Nikjer v zakonu en piše, da morate notarji to pridobivati, da morajo to banke pridobivati. Saj to lahko preden sklenete, oziroma preden potrdite pravni posel, zahtevate od prodajalca oziroma od nepremičninskega agenta in če obstaja gradbeno dovoljenje, samo to zahteva od vas, da preverite, ali gradbeno dovoljenje obstaja, kadar je predpisano, nič drugega. Ne sprehajanja po terenu, ne ugotavljanja dejanskega stanja, ničesar. Res pa je, da nastajajo težave že prej, kako lahko dobi črna gradnja številko, kako lahko dobi vodo, kako lahko dobi elektriko – tukaj je cel sistem zatajil in zdaj bi bilo skrajno, tudi če mene vprašate, ne fer to odgovornost prelagati na notarje, ampak vi ste pač v tem procesu tisti, ki na koncu daste štampiljko in sprovedete vpis v zemljiško knjigo in razumem tudi vašo stisko tukaj. Mene pa bolj skrbijo dejansko kupci. Večina ljudi, če imajo to srečo, kupijo eno nepremičnino v življenju in to je to. Vse skupaj potem je nesmiselno, na koncu je ta(?) tisti, ki povleče najkrajšo. Tako da… Tale higienski minimum, da se v tem procesu, v verigi preveri samo to, ali obstaja gradbeno dovoljenje – če je to potrebno, je ta trenutek resnično samo higienski minimum. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo dajem vam kot predstavnici predlagatelja, izvolite.
Gospa _________
Hvala lepa. Torej, jaz bi najprej želela povedati, da spoštujem(?) vse poslance, tako da ne bi želela, da bi zdaj ta predlog zakona prišel kot neka konfrontacija vlogam in statusom in karkoli. Hotela pa sem povedati samo to, da smo v Državnem svetu velikokrat most med civilno družbo in političnimi odločevalci, tako s svojimi posveti, kot s svojim delovanjem. Sem pa že na začetku povedala, seveda smo izvoljeni na drugačen način, tako da ne vem o čem bi tukaj zavajala. Torej, če grem zdaj na nekako zaključek tega, kakorkoli se boste pač odločili. Jaz vseeno mislim, da moram povzeti bistvene te naše odločitve, zakaj smo do tega predloga prišli. Zato, ker obstoječi zakon ne preprečuje kršitev, tako kot smo povedali, je celo zavajajoč, saj ljudje v dobri veri, da je priložena dokumentacija gradbena menijo, da je neka gradnja legalna, pa ni. Naknadno potem se lahko neke spremembe zgodijo in če je preverjanje samo to, ali obstaja gradbeno dovoljenje ali ne, potem je takšno preverjanje po mojem neučinkovito, zato ker ljudem še vedno ne zagotovi pravne varnosti, da je tisto, kar kupujejo, enka legalna nepremičnina.  Drugo. Nadzor nad legalnostjo gradenj izvajajo inšpekcijske službe, ne posamezne službe, ki so zdaj postavljene v to vlogo, ne da bi za to imele bodisi zakonske pristojnosti, bodisi, da bi bile za to usposobljene.  In tretje, kot sem že prej rekla – če govorimo o zakonu, ki bi varoval varnost kupcev, potem to ni ta zakon. Ta določba je povsem nesistemsko umeščena v ta zakon in če se govori o varnosti kupcev, je treba verjetno to zagotoviti na nek   (nadaljevanje) sistematičen način v predpisih, ki urejajo pravni promet z nepremičninami. In javna evidenca ne obstaja, tako subjekti, kot so v tem členu določeni, tako notarji, banke, kakor tudi drugi, ne morejo v javni evidenci preverjati teh dejstev, o katerih sem govorila. Zato menim, da je ta zakon, ta predlog zakona pripravljen tako, da odpravlja te nejasnosti.  Hvala.
Hvala lepa. Ugotavljam, gospa, v uvodnem delu ste imeli možnost predstaviti svoje stališče.  Če ni več prijav članov odbora, predlagam, da preidemo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeti sklep.  Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da sem to sam. Zaključujem 3. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - MNENJE ODBORA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O NEPREMIČNINSKEM POSREDOVANJU.   Državni svet je to zahtevo sprejel na 1. izredni seji dne 27. 3. 2018, odbor pa bo kot matično delovno telo zahtevo obravnaval in o njej podal mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.  Za obravnavo te točke je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva Državnega sveta z dne 27. 3. 2018 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 9. 2018.  Na sejo so bili za obravnavo te točke povabljeni: Državni svet, Ministrstvo za okolje in prostor ter Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.  Uvodno besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev zahteve. Državni svetnik, gospod Gorenšček, izvolite.
Matija Gorenšček
Lepo pozdravljeni, spoštovani predsedujoči, spoštovani člani odbora, spoštovani vabljeni! Državni svet Republike Slovenije je na 1. izredni seji 27. marca 2018 ob obravnavi Zakona o nepremičninskem posredovanju, ki ga je Državni zbor sprejel na 39. seji 20. marca 2018, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o nepremičninskem posredovanju.  Obrazložitev. Združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Zbornici za posredovanje z nepremičninami je že maja 2016 Ministrstvo za okolje in prostor posredovalo osnutek novega zakona, ki ureja nepremičninsko posredovanje, s katerim naj bi odpravil predvsem nekatere težave, ki so se pri izvajanju veljavne zakonodaje izkazale v praksi, in z namenom krepitve pravne varnosti potrošnikov in nepremičninskih družb z ustrezno korekcijo nekaterih nejasnih določb, ki v praksi povzročajo težave ter posledično zlorabo in spore.  Ob pripravi osnutka zakona je stroka naredila analizo stanja na trgu in primerjalno-pravni pregled nekaterih drugih evropskih ureditev, obenem pa je izvedla usklajevanje z ostalimi deležniki na trgu, predvsem z Zvezo potrošnikov Slovenije in Tržnim inšpektoratom. Rezultat tega procesa je bil strokovno homogen osnutek zakona, ki je   (nadaljevanje) bil v pretežni meri usklajen z vsemi deležniki, to pomeni, uporabniki.  Ministrstvo za okolje in prostor je nerazumno dolgo pripravljalo predlog novega zakona in prvi osnutek v javno obravnavo dalo po dobrem letu dni, to je junija 2017. V zadnjih mesecih preteklega leta pa je nerazumljivo pohitelo s pripravo končnega besedila Predloga zakona o nepremičninskem posredovanju, ki ga je Vlada sprejela na seji 13. decembra 2017. Rezultat hitenja v zaključnih fazah priprave predloga zakona in odsotnosti primernega strokovnega dialoga z deležniki je bil predlog zakona, ki je vseboval številne škodljive rešitve, zanemaril pa je nekatere, ki so bile v strokovnem dialogu med deležniki že v celoti usklajene. Tako predstavniki gospodarstvo kot potrošnikov so na to opozorili v okviru obravnave na seji matičnega delovnega telesa Državnega zbora. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je v okviru svojih stališč predlog zakona sicer podprla, vendar obenem predlagala, da se v nadaljevanju postopka v največji meri upošteva stališče deležnikov. V celoti je podprla predlog, da se tudi v novem zakonu ohrani obvezno dodatno usposabljanje nepremičninskih posrednikov, ki ga podpirajo vsi deležniki. Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je na 37. seji 31. januarja 2018 kot matično delovno telo ob drugi obravnavi predloga zakona ugotovil, da so v zvezi z njegovo vsebino odprta in neusklajena številna vprašanja, ter posledično prekinil obravnavo predloga zakona in resornemu ministrstvu naložil, da opravi nadaljnje usklajevanje z deležniki z namenom izboljšanja vsebine predloga zakona. Žal se resorno ministrstvo do nadaljevanja obravnave predloga zakona z deležniki ni usklajevalo, vsaj ne z vsemi. Zato je vsebina predloga zakona tudi v nadaljevanju obravnave na 38. seji Odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor 8. marca 2018 ostala praktično enako neusklajena.  Na neusklajenost zakonskih rešitev in na neustreznost same vsebine Zakona o nepremičninskem posredovanju kaže številnost amandmajev, ki jih je Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor v okviru druge obravnave sprejel in s tem bistveno vplival na konsistentnost zakonskih rešitev in povzročil dodatne nejasnosti, ki bodo povzročale izjemne težave pri izvajanju zakona. Ne glede na to je Državni zbor sprejel zakon, ob tem pa je bil še dodatno poslabšan s sprejetjem nekaterih dodatnih neargumentiranih amandmajev. Rezultat zakonodajnega postopka v Državnem zboru je tako zakon, ki bo na trg vnesel številne težave zaradi nejasnih določb. Negativno bo vplival na pravno varnost vseh deležnikov v prometu z nepremičninami in bistveno povečal število sporov. Posebej gre poudariti nekatere rešitve zakona, ki so verjetno tudi neustavne, na kar so opozorili tudi predstavniki gospodarstva. V tem smislu Državni svet opozarja predvsem na: prvič, določbo tretjega odstavka 27. člena zakona, s katero je zakonodajalec omejil višino dejanskih stroškov, ki jih nepremičninska družba zaračunava naročnikom. Ne da bi se spuščali v samo vsebino dejanskih stroškov, ki jih lahko nepremičninska družba zaračuna zgolj v primeru, da do realizacije posla ne pride iz razlogov na strani naročnika, je treba pojasniti, da v primeru, ko je višina stroškov omejena, ne moremo govoriti o dejanskih, temveč kvečjemu o administrativnih stroških. Predlagana določba je v tem smislu lahko ustavno sporna, saj preprečuje drugačen dogovor pogodbenih strank, s tem pa brez posebej utemeljenega razloga omejuje ustavno zagotovljeno svobodo gospodarske pobude.   (nadaljevanje) Poleg tega določba posega v pridobljene pravice, ki so določene v 848. členu Obligacijskega zakona.  Določba tretjega odstavka 23. člena zakona, ki določa, da najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje brez davka na dodano vrednost pri najemni pogodbi za isto nepremičnino znaša enomesečno najemnino, ki je določena v najemni pogodbi za nepremičnino. Tudi v tem primeru gre za očitno omejevanje svobode gospodarske pobude brez utemeljenega razloga, ob tem pa gre tudi za rešitev, ki bi škodovala vsem udeležencem v prometu z nepremičninami. Nepremičninske družbe bodo določene posle zaradi nerentabilnosti prisiljene zavračati in jim bo v tem smislu upadel promet, posledično pa bodo na slabšem tudi državljani in potrošniki. Država zato, ker je praktično v vseh poslih, v katerih sodeluje nepremičninski posrednik, ustrezno odveden predpisan davek, potrošniki pa zato, ker bodo zaradi nesodelovanja nepremičninskih posrednikov prepuščeni lastnemu znanju in nestrokovnosti, posledično pa to pomeni, da bo njihov položaj v najemnih razmerjih še bolj šibak. Nedvomno bo takšna rešitev vplivala tudi na povečanje številnih sporov med najemniki in najemodajalci.  Posebej Državni svet poudarja ukinitev obveznega dopolnilnega usposabljanja, katerega ohranitev podpirajo vsi deležniki. Trenutno za nepremičninske posrednike velja obveznost dopolnilnega usposabljanja na pet let, ki je po mnenju stroke eden od poglavitnih razlogov, da je nepremičninsko posredovanje v zadnjih desetih letih strokovno izjemno napredovalo. Medtem ko je resorno ministrstvo predlagalo, da se ta obveznost črta iz zakona, je v vseh fazah priprave predloga zakona in zakonodajnega postopka v Državnem zboru večina deležnikov, predstavniki gospodarstva, Zveze potrošnikov Slovenije, Tržni inšpektorat, skoraj vse poslanske skupine in pristojna komisija Državnega sveta, poudarilo, da podpirajo obvezno dopolnilno usposabljanje nepremičninskih posrednikov. Kljub temu je Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor ta predlog zavrnil in potrdil rešitev, ki jo je predlagalo resorno ministrstvo oziroma Vlada. Ta rešitev bo dolgoročno zagotovo škodljiva za vse deležnike, pri čemer zakon v prehodnih določbah predvideva celo vrnitev licenc tistim posrednikom, ki so jim bile odvzete zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev.  Poleg navedenega je zakon prežet s številnimi terminološkimi in strokovnimi neskladji, ki bodo izjemno otežila njegovo uporabo v praksi. Posledice uveljavitve takega zakona bodo daljnosežne in negativne za vse, ki ga uporabljajo. Kot opozarja Državni svet, so predstavniki gospodarstva ves čas opozarjali na neusklajenost in nedoslednost zakonskih rešitev, a brez uspeha. Poleg tega ni bilo popolnoma nobenega razloga, da se s spremembo zakona hiti, saj trg deluje normalno. Prav tako ne smemo zanemariti dejstva, da podobni ukrepi, ki neugodno vplivajo na izvajanje gospodarske dejavnosti, posledično vplivajo tudi na izgubo delovnih mest v tej dejavnosti.  Da bi omogočili dodaten razmislek o sprejetih rešitvah in potencialno omogočili izboljšanje zakona z dodatno strokovno razpravo, Državni svet Republike Slovenije predlaga, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu in ga zavrne.  Hvala.
Hvala lepa.  Želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? Gospod Prijon, izvolite.
Aleš Prijon
Hvala lepa, gospod predsedujoči.  Še enkrat lepo pozdravljam vse poslanke in poslance! Uvodoma bi samo dodal, da je danes Vlada posredovala mnenje Državnemu zboru glede tega predloga. Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Predlog zakona o nepremičninskem posredovanju sprejme.   (nadaljevanje) Zdaj pa čisto na kratko. Predlog zakona o nepremičninskem posredovanju predstavlja nov pravni okvir za delovanje nepremičninskih družb. Razlogi za sprejetje novega zakona oziroma za novo ureditev področja nepremičninskega posredovanja so še vedno v nezadostni stopnji varovanja interesov potrošnikov in pomanjkljiva oziroma nezadostna pravna varnost tako potrošnikov kot tudi nepremičninskih družb. Ta zakon uvaja več pozitivnih spremembe, ki jih ne bi našteval.  Za kaj gre pri tej intervenciji. Zaradi varovanja potrošnikov je v predlogu zakona določena omejitev plačila za posredovanje v višini 4 % od vrednosti nepremičnine, ki je predmet posredovanja, in ostaja v isti višini, kot je določena v veljavnem Zakonu o nepremičninskem posredovanju. Prav tako je določeno najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje pri najemnih razmerjih, ki znaša enomesečno najemnino.  Omejitev plačila za posredovanje pri sklepanju gospodarskih pogodb - to se ne nanaša na fizične osebe - je odpravljena zaradi sprostitve posredovanja na trgu nepremičnin in zaradi svobodne gospodarske pobude. V tem delu Vlada kot predlagateljica sledi tudi obvezi deregulacije, ki jo predpisuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu, medtem ko zaradi varstva potrošnikov predlaga izjemo in še vedno regulira plačilo za posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin fizičnih oseb.  Želeli bi poudariti, da je največ težav pri izvajanju veljavnega zakona spoštovanje pravil za varno in skrbno poslovanje nepremičninskih družb, in sicer predvsem pri ugotavljanju in seznanjanju naročnika s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine. Nepremičninska družba bo morala tako pred sklenitvijo pogodbe o nepremičnini preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine in naročnika in tretjo osebo tudi pisno opozoriti na morebitne pravne oziroma druge stvarne napake nepremičnine. Nepremičninska družba naročniku in tretjim osebam odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi pravnih oziroma stvarnih napak, ki so posledica opustitve dolžnosti preverjanja stanja nepremičnine, in opozarja na napake, če je za napake vedela oziroma bi zanje morala vedeti - to je pomembno, bi morala vedeti.  Poudarili bi tudi, da smo kazenske določbe zakona posodobili, uskladili z ugotovljenimi praksami in tako dodatno zaščitili potrošnika.  Na koncu naj povzamem, da smo s predlogom sledili načelom deregulacije poklica nepremičninskega posrednika, ureditvi gospodarskih družb, učinkovitemu nadzoru in ureditvi kazenskih določb in ne nazadnje večji pravni varnosti potrošnikov.  Tu bi mogoče dodal samo še to, da že od leta 2003 v Zakonu o nepremičninskem posredovanju velja, da mora nepremičninski agent preveriti status nepremičnine, sicer odgovarja v tem pravnem smislu in mu grozi tudi odvzem licence; tako to ni nobena novost. Tiste tri določbe, ki jih je Državni svet navedel kot neprimerne, je to, da smo v zakon dali, da če posel ni sklenjen, lahko nepremičninske agencije zaračunavajo maksimalno 150 evrov; to smo dali zato, da v primeru, če nepremičninska agencija neke storitve ne opravi, da ne bi bilo tu prevelikih provizij, da ne bi zahtevali previsokih plačil. Druga zadeva je ta, da smo pri oddajanju omejili, da je lahko provizija maksimalno enomesečna najemnina, to je tudi v smislu zaščite stranke. Tretje pa je to, da smo to dopolnilno izobraževanje ukinili zaradi evropske deregulacije poklicev, ker od leta 2008 velja nacionalni sistem poklicnih kvalifikacij in po tem sistemu imajo nepremičninski agenti licenco in s to licenco morajo zagotavljati svojo kvaliteto. Ocenjujemo, da ni potrebe, da bi jim še dodatno predpisovali neke dodatne pogoje.  To bi bilo na kratko. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Marolt, izvolite.
Anamarija Valentina Marolt
Hvala za besedo.  Zakonodajno-pravna služba je proučila zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje o zakonu in se je v okviru svojih pristojnosti v svojem pisnem mnenju opredelila do njegovih navedb, zlasti glede skladnosti zakona z ustavo.  V zvezi s trditvami glede skladnosti določitve višine dejanskih stroškov, ki jih nepremičninska družba zaračunava naročnikom z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena ustave, smo navedli, da iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je eden od ciljev zakona varovanje javnega interesa s prednostnim ciljem varovanja pogodbeno šibkejše stranke, torej naročnika, v obrazložitvi konkretnega člena pa je navedeno še, da je namen te rešitve preprečiti zlorabe, ki so se pojavljale v praksi. Glede na to smo v pisnem mnenju navedli, da ocenjujemo, da je podan razumen razlog za takšno ureditev.   (nadaljevanje) V zvezi z navedbo o posegu v pridobljene pravice, ki so določene v 848. členu Obligacijskega zakonika, smo pojasnili, da po našem mnenju zakonska ureditev ne posega v 155. člen ustave, saj bo zakon začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni, da povratno ne učinkuje. Takšnega učinka nima niti prehodna določba 45. člena, na podlagi katere se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo v skladu s starim Zakonom o nepremičninskem posredovanju.  O navedbah Državnega sveta, ki se nanašajo na vprašanja, povezana s presojo vsebinske primernosti zakonske ureditve, pa se naša služba ne opredeljuje, ker presegajo okvir nalog iz poslovnika.  Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo na razpravo o zahtevi Državnega sveta. K razpravi je prijavljen gospod Zorčič. Izvolite.
Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani gostje, kolegice in kolegi! Ta tema je pravzaprav neko nadaljevanje teme iz prejšnje točke. Govorimo o prenosu nepremičnin, o prenosu lastninske pravice, govorimo o zaščiti potrošnikov. In eden izmed razlogov za novelo tega zakona oziroma sprejetje tega zakona je ta, da pravzaprav vnaša neko zaščito potrošnikov, ki se je izkazala za nezadostno pri prejšnjem zakonu. Veliko medijskih ali pa vsake toliko časa nas je presenetila kakšna novica v medijih glede tega, da so bili nekateri kupci stanovanj pri svojih poslih oškodovani. In ta potreba je bila pravzaprav nekako soglasno sprejeta, torej je mnenje organizacij, ki zagovarjajo potrošnike, pravzaprav tu nedvoumno.  Zakon vnaša določene popravke - nanašajo se na status nepremičninskih posrednikov, nanašajo se na plačila nepremičninskih posrednikov oziroma nepremičninskim posrednikom, določa še nekatere druge rešitve - in mi smo ta zakon podprli že v prejšnjem mandatu. Podprli ga bomo pa tudi tokrat, prav zaradi tega, ker ocenjujemo, da vnaša večjo varnost za potrošnike, da rešuje določene težave, ki so se pojavljale v dosedanji praksi.  In če se malo opredelim do zahteve Državnega sveta, lahko ugotovim, da po vsem tem, ko se razlaga, zakaj in kako naj bi bil ta zakon neprimeren, in ko ta zahteva postane nekoliko bolj konkretna, ugotovimo, da je pravzaprav srž problema nekaj določb, ki se nanašajo na plačilo. Jaz zdaj ne bi tu razpravljal preveč populistično, pa v tem smislu, da plačilo nepremičninskim posrednikom ni pomembno, seveda je pomembno. Pa vendar, če damo vse te razloge, zakaj je Državni svet podal to zahtevo za ponovno odločanje o zakonu, lahko ugotovimo, da je skupni imenovalec plačilo, da torej svet tudi v skladu s svojo ustavno funkcijo igra tu nekakšno interesno vlogo. V zahtevi piše takole: »Posebej gre poudariti nekatere rešitve zakona, ki so verjetno tudi neustavne, na kar so opozarjali tudi predstavniki gospodarstva. V tem smislu Državni svet opozarja predvsem na določbo tretjega odstavka 27. člena, s katerim je zakonodajalec omejil višino dejanskih stroškov…« in tako naprej, ne bom vsega prebiral. Potem naslednja alineja: »Določbe tretjega odstavka 23. člena zakona, ki določa, da najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje brez davka na dodano vrednost pri najemni pogodbi za isto nepremičnino znaša enomesečno najemnino…« in podobno. Jaz verjamem, da so to stvari, ki so pravzaprav težke za odločanje na nekem političnem nivoju, zaradi tega, ker lahko močno posegajo v poslovanje nepremičninskih posrednikov, pa vendar ocenjujem, da je odločilni nagib, da smo mi to zahtevo za ponovno odločanje dobili prav ta, da je sporno to plačilo. Zdaj, ko se omenja neka neustavnost ali pa morebitna neustavnost zakona, jaz mislim, da je prava pot preverba na Ustavnem sodišču. sicer pa mislim, da moramo prvenstveno izhajati iz tega kar se je dogajalo v preteklosti, torej, da potrošniki niso bili v dovoljšnji meri zaščiteni in da je že več kot skrajni čas, da se ta zakon sprejme. Zdaj, če se bo v nadaljevanju pokazalo, da je tudi ta zakon problematičen, to je povsem logično, logično, da je lahko vsak zakon potem, ko pride v svoje življenje, da se pokaže na nekaterih delih kot problematično, se seveda tudi nov zakon lahko novelira. Ne bi se pa zdaj posluževal nekakšnih napovedi ali pa prejudiciranj glede tega, da ta zakon ni primeren oziroma da ga je potrebno zavrniti. Torej, v naši poslanski skupini ocenjujemo, da namesto, da se potrošnika v takšnih poslih zaščiti. Za enkrat ocenjujemo, da je tudi plačilo, ki je predvideno v tem zakonu, zadostno, in da je skrajni čas, da ta zakon sprejmemo. Havla lepa.
Hvala lepa.  Imamo še eno prijavo k razpravi. Gospa Sukič, beseda je vaša. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Zdaj moram povedati, saj to se verjetno spominjate, da v Levici že v prvi obravnavi na seji Državnega zbora tega zakona nismo podprli in ga tudi tokrat ne bomo, ker je kljub nekaj dobrim amandmajem, ki so bili sicer v burni razpravi sprejeti, še vedno korak nazaj v primerjavi s trenutnim zdajšnjim zakonom in po našem mnenju predstavlja obsežno deregulacijo nepremičninskega posredovanja, žal še vedno bolj v dobro nepremičninskih družb in žal nekoliko bolj v škodo ljudi. Pa bom to malo podrobneje vendarle argumentirala, da ne bom kar nekaj govorila na splošno. Kot se spominjamo Zveza potrošnikov je na javni obravnavi dejansko predlagala vrsto izjemno dobrih predlogov, ki pa so v glavnem bili zavrnjeni, nekaj malega je bilo samo upoštevanega. Levica je večino teh njihovih predlogov vložila takrat v obliki amandmajev. Sprejet je bil zgolj amandma o omejitvi provizij pri posredovanju najema nepremičnin in pa glede boljšega nadzora nad sestavljanjem listin o pravnih poslih. Niso pa bili sprejeti naslednji amandmaji in to bi rada poudarila. Ponovno uvajanje obveznega dopolnilnega izobraževanja za nepremičninske posrednike kot je to trenutno v veljavnem zakonu. Potem. Ni bila sprejeta določba, da nepremičninska družba nima pravice do plačila v primeru, da naročnik sam proda nepremičnino in ima z družbo sklenjeno pogodbo o ekskluzivnem posredovanju. Ni bila črtana možnost, da imajo nepremičninske družbe fiduciarne račune, na katerih hranijo denar naročnikov. In pa šlo je za višanje, torej bil je predlog zvišanja glob za osebe, ki opravljajo nepremičninske posle pa zato nimajo licence. Gre za zakon, ki je bil v tej obliki kot je bil vložen v obravnavo v Državnem zboru je bil žal v veliki meri zlobiran s strani nepremičninskih posrednikov. Po obravnavi na matičnem odboru, ki je bila dostikrat vmes prekinjena, kot rečno je bilo torej sprejeto ogromno amandmajev, ki pa niso bili več tako zelo všeč predstavnikom kapitala, zato so začeli temu zakonu nasprotovati in so v Državnem svetu dejansko zlobirali veto. Recimo v Levici smo sprejeli njihov mail, kjer so zapisali, citiram: predlog zakona, ki ga je marca letos sprejel Državni zbor je bil za naše člane in za celotno dejavnost škodljiv in v nekaterih delih po našem mnenju celo protiustaven, zato smo zelo zadovoljni, da nam je s podporo državnih svetnikov z odložilnim vetom uspelo zadržati njegovo izvajanje. Zdaj, zakaj je bil zakon zanje škodljiv? Pač najbolj očiten primer so omejitve stroškov za dodatne storitve do največ 150 evrov in pa omejitev višine provizije za primer posredovanja, ampak kljub temu, da so nepremičninarji v ta zakon silili kup spornih določb med katerimi lahko izpostavim ukinitev obveznega dopolnilnega izobraževanja za nepremičninske posrednike. To res ni v redu. Potem ukinitev omejitev provizije pri posredovanju, ko se posreduje med gospodarskimi družbami, kar sicer ni tako zelo sporno, ampak ko pa se posreduje med gospodarsko družbo kot takrat, ko gre za posredovanje med gospodarsko družbo in posameznikom. Pravica nepremičninske družbe do plačila v primeru, da naročnik sam proda nepremičnino ima z družbo sklenjeno pogodbo o ekskluzivnem posredovanju in pa ohranjanje možnosti delitve provizije nepremičninske družbe med prodajalca in kupca nepremičnine pač provizijo bi moral plačati tisti, ki naroči storitev in pa kot rečeno možnost razpolaganja s fiduciarnimi računi na katerih bi hranili denar naročnikov, zdaj lahko pozneje tudi podrobneje pojasnim zakaj je to problematično, če morda nisem dovolj jasna. Skratka, to so ti razlogi zaradi katerih v tej obliki za enkrat tega zakona v Levici še vedno ne moremo podpreti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Ali želi v tej fazi besedo predstavnik predlagatelja? Izvolite.
Matija Gorenšček
Hvala za besedo.  Skupni imenovalec nasprotovanja temu zakonu v Državnem svetu je regulacija oziroma deregulacija trga. Mislimo, da na področjih kjer ni potrebna regulacija se uvaja na področjih kjer pa ni potrebna deregulacija se počne prav to. Če gremo najprej h regulaciji. Dejstvo je, da promet z nepremičninami tukaj ni nujna uporaba nepremičninskega posrednika. To pomeni, da se lahko dva subjekta tudi sama dogovorita, da speljeta nepremičninski posel. Drugo. Na trgu nepremičninskega posredovanja je izredno velika konkurenca. To pomeni, da se lahko subjekti, ki sklepajo posle odločijo oziroma sami izberejo tistega nepremičninskega posrednika, ki jim nudi najboljše pogoje. Tretjič, ko se pogovarjamo o plačilu za primer, da posel ni sklenjen, tudi tukaj se da ko greš v ta proces, dogovoriti tako ali drugače, to mora biti v pristojnosti obeh pogodbenih partnerjev.  Naslednje, kar je nepremičnine, sem v prejšnji točki poslušal, ljudje kupujemo zelo poredko marsikdo enkrat v življenju ali še te sreče nimajo, zato je tukaj potrebno, da se te zadeve regulirajo, če se ne regulirajo druge transakcije, ki so za ljudi, če se pogovarjamo o standardu zaposlenih, ker stroški pri posedovanju vplivajo na standard ljudi, to pomeni, če ni reguliran niti trg osnovnih življenjskih potrebščin niti energentov za ogrevanje, to pomeni tistih stvari, ki jih ljudje bolj pogosto kupujejo, tam so zadeve deregulirane, medtem pri zadevah, ki so velikokrat tudi naložbenega značaja, pa se gre za regulacijo. Če smo pri naložbenem značaju nabave nepremičnine, je to spet diskriminatorno. Prvič se pogovarjamo o uvedbi davka na nepremičnine, drugič pa nabava nepremičnine, tukaj naj bi se provizije regulirale, medtem ker niso regulirane pri drugih naložbah kot je recimo naloženo zlato, delnice, umetnine in tako naprej. To pomeni, da naložba v nepremičnine diskriminiramo v primerjavi z drugimi naložbami. Zavedati se moramo, da velik procent prometa z nepremičninami je prav iz naslova vlaganja, to pomeni  (nadaljevanje) investiranja sredstev v nekaj, kar nam bo v bodoče prinašalo neke dodatne donose. To je, kar se tiče nepotrebne regulacije v primerjavi z drugimi transakciji. Kar se pa tiče nepotrebne deregulacije je pa odprava te obveznosti, da se nepremičninski posredniki, agenti enkrat na pet let osvežijo svoje znanje, zato da če so že najeti oziroma če se že ta nakup izvaja preko nepremičninske agencije, da potrošnika maksimalno zaščitijo in da ne delajo napak iz nevednosti, zato je prav, da ta obveznost obstaja posebej še za to, ker proti temu nobeden od deležnikov ni imel nobenih pripomb.  Če zelo posplošim mislim, da predlog spremembe zakona je prišel s strani nepremičninarjev leta 2016, usklajen je bil z vsemi deležniki, praktično bil je za zapisati in za podpisati, potem pa je država z določenimi svojimi členi iz zakona, ki je bil uravnotežen naredil zakon, ki je bil nesprejemljiv za vse deležnike. Iz tega naslova in tudi iz naslova, ker se ne mudi sprememba zakonodaje na tem področju, ker večjih težav ni predlagamo, da Državni zbor tega zakona ne sprejme in da se po normalnem postopku skupaj z vsemi deležniki dogovori zakon, ki bo sprejemljiv za vse.  Hvala.
Hvala.  Želi še kdo razpravljati? (Ne.)  Prehajamo na glasovanje.  Odboru predlagam, da glasuje o naslednjem predlogu mnenja: »Zakon o nepremičninskem posredovanju je ustrezen.«  Hkrati vas obveščam, da se pri glasovanju o predlogu sklepa uporablja takšna večina kot na seji Državnega zbora, kar pomeni, da mora za predlog mnenja glasovati večina vseh članov to je deset sicer mnenje ni sprejeto.  Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (4 člana.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sam.  S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda.  Preden pa zaključim sejo vas prosim še za malo pozornosti!  Obveščam vas, da sta člana našega odbora Aleksander Reberšek in članica Odbora za kmetijstvo, gospodarsko in prehrano Iva Dimic na oba odbora naslovila pobudo za sklic skupne seje na terenu v zvezi s problematiko izgradnje tretje razvojne osi od avtoceste / nerazumljivo/ do Velenja. Pobudo dajem torej članicam in članom v razmislek. Predlagatelja pobudo pa želim posebej opomniti, da izvedba seje na terenu vsebuje vse elemente katerekoli druge seje izvedene v prostorih Državnega zbora, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti ustrezen prostor za izvedbo, ki omogoča tudi njeno snemanje in ostale tehnične zadeve predvsem pa takšna seja seveda zahteva tudi sklic seje s točko ali več dnevnega reda, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti ustrezno gradivo in predloge sklepov, o katerih bi odbor na seji odločal. Zato predlagatelje prosim, da pri vseh morebitnih nadaljnjih aktivnosti v zvezi s pobudo te podrobnosti upoštevate.  S tem zaključujem četrto sejo Odbora za infrastrukturo okolje in prostor. Vsem se res lepo zahvaljujem za prisotnosti.  Hvala.