Spoštovani! Začenjam 2. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse navzoče prav lepo pozdravljam! Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani oziroma članice odbora: Gregor Perič od 16. ure dalje. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanca Zvonka Černača poslanec Franc Breznik.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami, v torej, 9. 10. 2018, pa sem vas obvestil, da se dnevni red razširi s točko 4a, stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje (EPA 181-VIII, EU-E/159). Predviden skrajni rok za obravnavo dokumenta v Državnem zboru je 20. 10. 2018, Odbor za zadeve EU pa ga bo na seji obravnaval dan pred iztekom roka, torej v petek, 19. 10. 2018. Ker morajo po poslovniku matična delovna telesa svoja mnenja k predlogu stališč poslati pristojnemu odboru najkasneje dva dneva pred sejo, je današnja seja primeren termin za obravnavo in posredovanje mnenja, zato sem se odločil s stališčem razširiti dnevni red današnje seje. V skladu s tretjim in šestim odstavkom 154.d člena Poslovnika Državnega zbora je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni treba glasovati. Sprejeto razširitev bomo tako obravnavali kot novo, 4a točko dnevnega reda.  Preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda, imam še proceduralni predlog, in sicer, da 1. in 2. točko dnevnega reda obravnavamo skupaj, in sicer tako, da bi predstavnikom predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga aktov, nato bi dali besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Letno poročilo Agencije za energijo in poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji je namreč pripravilo oziroma je predlagatelj   (nadaljevanje) obeh dokumentov Agencija za energijo, vsebina obeh poročil pa se v določenih segmentih pokriva, zato je posledično pričakovati, da se bo razprava dotikala obeh dokumentov hkrati. Ali se s tem predlogom strinjate? Ugotavljam, da ja. Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2017 IN POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2017.   Kot gradivo ste prejeli: letno poročilo Agencije za energijo za leto 2017 z dne 29. 6. 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 1. 10. 2018 k 1. točki, poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2017 z dne 29. 6. 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta z dne l1. 10. 2018 k 2. točki.  K obema točkama dnevnega reda smo vabili: Agencijo za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo ter Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.  Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2017 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 388. člena Energetskega zakona, poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2017 pa na podlagi prvega odstavka 404. člena Energetskega zakona. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo oba dokumenta obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.  Začenjamo torej obravnavo obeh dokumentov. Besedo dajem predstavnici predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k obema poročiloma. Direktorica mag. Duška Godina, Agencija za energijo, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Glede na to, da je Državni zbor v novi sestavi - sicer so od leta 2014 naša gradiva, tako program dela, letno poročilo in poročilo o stanju na področju energetike, obravnavana v parlamentu, ampak glede na novo sestavo mi dovolite, da uvodoma povem nekaj besed, kakšno je poslanstvo Agencije za energijo.  Agencija za energijo je nacionalni regulativni organ na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom, ki ima številne pristojnosti. Med njimi je ena najpomembnejših zagotavljanje varnih in zanesljivih omrežij za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina. Zadolžena je tudi za reguliranje cen oskrbe s toploto. To poslanstvo agencija izvaja tako na področju ekonomskega in tehničnega reguliranja vseh podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo in prenosom električne energije in zemeljskega plina. Tako vsaka tri leta sprejema metodologijo in določa regulativni okvir za izvajanje dejavnosti operaterjev prenosa in distribucije električne energije in zemeljskega plina ter s soglasjem k tehničnim predpisom teh operaterjev tudi usmerja, torej tehnično regulira ta podjetja.  V letu 2017 smo v povezavi s temi nalogami izvajali priprave na novo regulativno obdobje, ki bo začelo veljati 1. januarja 2019. Agencija za energijo je ves čas svojega poslovanja usmerjena tako, da sodeluje s širšo javnostjo, zainteresirano javnostjo, saj se dejansko oskrba z energijo nanaša na vse nas. In tako smo v tem letu pripravili dva pomembna posvetovalna dokumenta za pripravo na nov regulativni okvir, ki se nanašata na področje aktivnega odjemalca ter uvajanja novih tehnologij in inovacij ter področje obračuna električne energije. Opravili smo tudi obsežno primerjalno analizo poslovanja vseh operaterjev, tako na področju trga z električno energijo kot zemeljskega plina, in   (nadaljevanje) analizirali možne metodološke pristope za določitev donosa teh podjetij. To je bila ena tistih ključnih nalog. Sicer je pa Agencija za energijo zadolžena tudi za zagotavljanje konkurenčnosti, za zagotavljanje delovanja trga in za preprečevanje morebitnih zlorab na tem trgu. Poleg navedenih nalog, ki sem jih posebej izpostavila, smo izvajali z vso odgovornostjo tudi redne naloge na področju REMIT, torej preprečevanja manipulacij trga in možnih tržnih zlorab. Izvajali smo obsežen monitoring stanja na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom, preverjali poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo z oskrbo s toploto. Vsi vemo, da je ne samo Slovenija, cela Evropa v intenzivnem procesu izvajanja postopkov, ki so usmerjeni k razogljičenju naše družbe, kar od energetike zahteva še posebne angažmaje oziroma za energetiko to predstavlja, da je treba postopoma proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv nadomestiti s proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. In tudi na tem področju ima Agencija za energijo pomembno vlogo. V letu 2017 smo izvedli dva javna poziva za vstope v podporno shemo na področju proizvodnje iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom.  Kar se tiče našega poslovanja, smo izvedli v celoti naš program dela, na določenih področjih smo ga celo presegli, razen v delu izvajanja nadzornih postopkov nad prejemniki podpor s področja proizvodnje iz obnovljivih virov energije. Zato smo v letu 2017 dali predlog za potrditev rebalansa programa dela in finančnega načrta agencije in zaprosili za pet dodatnih zaposlitev, kar smo realizirali šele ob koncu leta 2017, kar pomeni, da so, kot smo tudi v rebalansu podrobno obrazložili, v letu 2017 je bilo izvedenih manj nadzornih postopkov, kot smo jih s programom dela načrtovali. Ena izmed pomembnih nalog agencije je tudi vsakoletna priprava poročila o stanju na področju energetike, ki je obravnavano danes pod 2. točko. Gre za poročilo, ki ga agencija vsako leto pripravi skladno z navodili in usmeritvami tako evropske zakonodaje kot Energetskega zakona in predstavlja obsežen pregled stanja na trgu z energijo. Poročilo je izjemno obsežno in nemogoče je kratko povzeti njegovo celotno vsebino, zato mi dovolite, da izpostavim samo nekaj ključnih poudarkov, potem pa v okviru razprave odgovorim še na posamezna dodatna vprašanja. Med pomembnejše ugotovitve delovanja trga v letu 2017 sodi dejstvo, da se je na trgu z električno energijo povečala konkurenčnost maloprodajnih trgov in izboljšala likvidnost veleprodajnih trgov, povečujeta se tudi konkurenčnost in učinkovitost trga z zemeljskim plinom. Tudi v letu 2017 smo imeli, kar se tiče proizvodnje električne energije, dobrih 30 % električne energije proizvedene iz obnovljivih virov, preostali dve tretjini pa so prispevale termoelektrarne in Nuklearna elektrarna Krško. Povečana gospodarska rast je vplivala na večjo porabo tako električne energije kot zemeljskega plina, prav tako se je povečalo število odjemalcev obeh energentov, in skupna poraba električne energije se je povečala za skoraj 3 %. Pokritost slovenske porabe z domačimi proizvodnimi viri je bila približno 83 %, le-ta pa iz leta v leto niha zaradi vremenskih razmer, izpadov največjih elektrarn oziroma remontov ter zaradi tržnih razmer.  Cene elektrike za gospodinjske odjemalce so se v primerjavi z letom prej nekoliko znižale, cene zemeljskega plina pa so se zniževale že šesto leto zapored in so bile nižje skoraj za 35 % kot pred 10 leti.  Kot sem že omenila, na področju obnovljivih virov v letu 2017 sta potekala dva javna poziva in v podporno shemo so imeli priložnost novi proizvajalci vstopati po konkurenčnem postopku, kar pomeni, da višina podpor v letu 2017 ni več bila določena administrativno. V letu 2017 je bilo skupaj zbranih kar 171 projektov tovrstnih proizvodnih naprav, med njimi prevladujejo projekti za izgradnjo vetrnih elektrarn, njihova   (nadaljevanje) realizacija pa je seveda odvisna tudi od postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja okoljskih dovoljenj. Zato Agencija za energijo že nekaj časa tudi ob pripravi teh poročil opozarja na potrebo po sistemskem pristopu k reševanju te problematike.  Gotovo je pomemben podatek tudi to, da je bilo v letu 2017 za namene podporne sheme za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov izplačanih 143 milijonov evrov, ob koncu leta je bilo v podporno shemo vključenih več kot 2.500 proizvajalcev s skupno 3.864 proizvodnimi napravami na obnovljive vire ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom, od tega je večina sončnih elektrarn, in sicer približno 85 %.  Delež prispevkov v končni ceni električne energije tako pri gospodinjskih odjemalcih v letu 2017 je znašal nekje med 14 in 17 %.  Pomembna smer razvoja energetike je tudi digitalizacija in informatizacija upravljanja z energijo. Agencija za energijo tudi na tem področju proaktivno izvaja številne dejavnosti s ciljem spodbujati in usmerjati razvoj trga ter omogočati pogoje za vključitev aktivnih odjemalcev na trgu s fleksibilnostjo. Prav na teh področjih se je v letu 2017 tudi v Sloveniji razmahnil obseg projektov pametnih omrežij in uvajanja novih tehnologij, ki se nadaljuje tudi v letu 2018. Konec leta 2017 je bilo 57 % odjemalcev na distribucijskem sistemu že opremljenih s pametnimi merilnimi napravami.  Izboljšuje se tudi ozaveščenost odjemalcev, tako na področju oskrbe z električno energijo kot oskrbe z zemeljskim plinom. Kljub temu pa ugotavljamo, da so dejansko še vedno možni prihranki, če bi se odjemalci odločali za menjavo dobaviteljev. Če bi odjemalec, na primer, leta 2017 zamenjal najdražjo ponudbo z najcenejšo ponudbo na trgu, bi bil njegov prihranek nekje med 87 in 109 evri.  Pravico do nujne oskrbe ranljivih odjemalcev je lani uveljavljalo le malo odjemalcev. V letu 2017 pa beležimo tudi najmanj odklopov odjemalcev zaradi neplačila električne energije v zadnjih nekaj letih.  Agencija za energijo je v poročilu o stanju na področju energetike v letu 2017 kratko predstavila tudi doseganje prihrankov pri rabi končne energije, ki so jih dosegli dobavitelji energentov. Te podatke smo pripravili na podlagi obsežnega poročanja dobaviteljev energentov in objavili tudi velike presežke na tem področju. Agencija pa je skladno s 321. členom Energetskega zakona zadolžena, da izvede tudi nadzor nad poročanjem, kar smo naredili šele po pripravi poročila, zaradi tega, ker časovno prej to ni bilo mogoče. In postopki nadzora so še zdaj v teku, ampak že sedaj nakazujejo, da so zavezanci uporabljali tudi določene neustrezne uporabe metodoloških podlag za izračun, zato bodo ti prihranki nekoliko nižji, kar bomo pa navedli v poročilu leta 2018 kot opombo v tem poglavju. Verjamemo, da smo s poročilom ustvarili dokument, ki pomembno pripomore tako snovalcem energetske politike kot tudi podjetjem pri sprejemanju investicijskih odločitev. Hkrati pa si prizadevamo, da s poudarki, ki jih zadnji dve leti izpostavljamo v poročilu, približamo poročilo tudi povprečnemu uporabniku. Hvala.

Hvala lepa, gospa Godina.  Preden nadaljujemo, vas obveščam, da bo poslanca Aleksandra Reberška na seji nadomeščala gospa Ljudmila Novak.  Želi podati mnenje k obema poročiloma predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Gospod mag. Bojan Kumer, državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.  Kratko bi v imenu ministrstva, ki je pristojno za energijo, podal mnenje, kar se tiče letnega poročila Agencije za energijo za leto 2017 in poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2017.  Kratka informacija. Agencija za energijo skladno s 388. členom Energetskega zakona vsako leto poroča Državnemu zboru o svojem delu. Letno poročilo potem sprejme svet, le-tega je sprejel na svoji 46. redni seji v nerevidirani obliki in na naslednji seji v revidirani obliki, vse do 17. maja 2018. Letno poročilo o delu agencije za preteklo leto mora agencija predložiti Državnemu zboru in danes smo tu, ko ga imamo pred sabo.   (nadaljevanje) Kar se tiče poročila o stanju na področju energetike agencija v skladu s prvim odstavkom 404. člena Energetskega zakona najmanj enkrat letno poroča in pripravi poročilo o stanju na področju energetike in ga predloži Vladi ter Državnemu zboru. Poročilo Agencija za energijo najkasneje do 31. 7. posreduje Evropski komisiji, ACER, to je Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev. Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji je sprejel Svet Agencije za energijo na svoji 50. redni seji, 21. junija 2018. Vlada Republike Slovenije pa se je na svoji 185. redni seji, 26. julija 2018, s poročilom seznanila.  Kratko glavni poudarki. Agencija za energijo v poročilu ugotavlja, da se je slovenska energetika zaradi sprememb v globalnem okolju znašla pred izzivi, ki morajo omogočiti trajnostno rabo naravnih virov, obenem pa konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo. Prehod na čisto energijo zahteva svoj razvoj pametnih omrežij, da bi lahko z njihovimi učinki ustvarili trg s prožnostjo in možnosti za aktivno udeležbo vseh odjemalcev. Prav na teh področjih se je v letu 2017 razmahnil obseg projektov pametnih omrežij in uvajanje novih tehnologij, od katerih se je kar 14 projektov izvajalo v okviru mednarodnih projektov, 2 pa v okviru slovenskih partnerstev.  V letu 2017 ugotavljajo povečanje konkurenčnosti maloprodajnih trgov z električno energijo in obenem povečanje likvidnosti veleprodajnih trgov, kar se je odrazilo na znižanju maloprodajnih cen električne energije. Maloprodajni trg je bil ponovno privlačen za vstop novih dobaviteljev. Poraba električne energije se je glede na leto prej povečala za 2,7 %, gospodarska rast pa je z večanjem povpraševanja po električni energiji spodbudila tudi pomembno rast na veleprodajnih trgih.  Spremembe na slovenskem trgu z zemeljskim plinom so stalnica vse od začetka odpiranja tega trga. Implementacija evropskih uredb skupaj s spremembami slovenske zakonodaje poteka uspešno ter prispeva h konkurenčnosti in učinkovitosti trga z zemeljskim plinom. V prihodnje se lahko pričakuje usklajevanje prenosnih tarifnih struktur, saj so bila sprejeta in objavljena pravila, ki bodo poenotila zahteve glede objave informacij, povezanih z določitvijo in primerjavo prenosnih tarif. Kar je pomembno vsem odjemalcem zemeljskega plina, se je od začetka leta 2017 plin obračunaval v energijskih enotah, kilovatnih urah ali megavatnih urah in ne več v standardnih kubičnih metrih na določeno kalorično vrednost, kar omogoča in je omogočilo neposredno primerjavo stroškov in porabe različnih energentov ter ugotavljanje konkurenčnih prednosti posameznega energenta. Trg plina je s tem postal definitivno veliko bolj pregleden in konkurenčen.  Ena izmed pomembnih nalog agencije je varstvo gospodinjskih odjemalcev, še posebej varstvo ranljivih odjemalcev. Ranljivi odjemalci so tisti gospodinjski odjemalci, ki zaradi svojih premoženjskih in bivalnih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ne morejo zagotoviti drugega vira energije za gospodinjsko rabo oziroma za ogrevanje, ki bi jim lahko povzročili enake ali manjše stroške za najnujnejšo gospodinjsko rabo oziroma za ogrevanje stanovanjskih prostorov.  Kar se tiče učinkovite rabe energije. Obvezni prihranek energije na letni ravni v sistemu nacionalne obveznosti energetske učinkovitosti v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 mora znašati vsaj 1,5 % letne količine energije, ki jo končnim odjemalcem prodajajo zavezanci, to so dobavitelji električne energije, glede na povprečje zadnjih treh let pred 1. januarjem 2013. Obvezni prihranki energije in dejavnosti zavezancev so opredeljeni v Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije. Le-ta je v letu 2017 nalagala za doseganje prihrankov energije v obsegu 0,5 %. V letu 2017 je 124 zavezancev doseglo skupaj 99,7 % vseh realiziranih prihrankov energije v tem letu. Med njimi je bilo 54 takšnih, ki so svoje obvezne prihranke v celoti pokrili s presežki iz prejšnjih let, 31 dobaviteljev je prihranke doseglo s soudeležbo pri izvedbi ukrepov za doseganje prihrankov energije, vsi drugi pa so jih dosegali z lastnim doprinosom pri izvajanju ukrepov. Največ prihrankov je tako bilo doseženih le z dvema ukrepoma, z doseganjem aditivom pogonskim gorivom in uvajanjem sistema upravljanja z energijo. Še to, v Sloveniji je v letu 2017 oskrbo s toploto iz 93 distribucijskih sistemov zagotavljalo 55 distributerjev toplote v 64 občinah. V letu 2017 sta delovala le dva večja   (nadaljevanje) distribucijska sistema daljinskega hlajenja s skupno močjo hladilnih agregatov 3,88 megavata, ki pa oskrbujeta predvsem poslovne in industrijske odjemalce. V letu 2017 je bilo 3,4 % več proizvedene toplote kot leto poprej, poraba primarnih energentov za proizvodnjo toplote pa je narasla za 7 %.  Poročilo je opremljeno z množico grafov in tabel. Kot lahko sami vidite v tem poročilu, je zelo pregledno in dopolnjuje samo besedilo. Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da je poročilo korektno in daje dober pregled nad dogajanje v energetiki v letu 2017. Hvala.

Hvala lepa.  Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Strnad, izvolite.

Hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav v imenu Državnega sveta! Glede poročila Agencije za energijo lahko povem, da se je pristojna komisija Državnega sveta seznanila z letnim poročilom in ocenjuje, da je vsebinsko kvalitetno pripravljeno, pri čemer pa vsebuje vrsto koristnih podatkov s področja dela agencije kot nacionalnega energetskega regulatorja, katerega pomembna naloga je tudi varstvo pravic odjemalcev.  Glede poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2017 se je z njim seznanil Državni svet, ki ocenjuje, da je tudi to poročilo z vsemi relevantnimi podatki in informacijami dobro in celovito prikazuje razvoj in stanje na trgih z električno energijo in zemeljskim plinom ter razmere pri oskrbi s toploto. Poleg tega, da je predstavljeno dogajanje na energetskem trgu razumljivo povprečnemu bralcu, poročilo predstavlja tudi pomemben pripomoček za načrtovalce in izvajalce energetske politike pri delovanju energetskega trga ter nadaljnji razvoj slovenskega energetskega sistema, ki mora slediti svežnju o energetski uniji.  Z vidika zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo Državni svet opozarja, da se prevečkrat pozablja na dejstvo, da največji delež proizvodnje električne energije prispevajo termoelektrarne oziroma Termoelektrarna Šoštanj, ki pa se jo največkrat povezuje s korupcijo in posledično soustvarja negativno javno mnenje o tem največjem proizvajalcu električne energije za slovenske potrebe. V povezavi z nadaljnjo usmeritvijo slovenske energetike o zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo se zato postavlja vprašanje, ali še naprej vztrajati na obratovanju TEŠ ali se nasloniti na tuje proizvodne vire za pokrivanje slovenskih potreb po električni energiji, kajti domači obnovljivi viri energije, ki so tudi nezanesljivi, v doglednem času ne morejo nadomestiti izpada TEŠ.  Glede na sedanjo zanemarljivo prisotnost vetrnih elektrarn, tudi v primerjavi s sosednjimi državami, nas je zanimalo, s katerimi ukrepi se spodbuja njihova gradnja in s tem povečuje delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Ob spodbudnem podatku, da so lani med izbranimi projekti v okviru podporne sheme prevladovale vetrne elektrarne, pa Državni svet izpostavlja problematičnost umeščanja vetrnih elektrarn v prostor. Če bo umeščanje izbranih projektov vetrnih elektrarn dolgotrajno, tudi na račun različnih civilnih iniciativ, in zato investitorjem v predpisanem roku ne bo uspelo zgraditi vetrnih elektrarn, se pod vprašaj postavlja uresničevanje zastavljenih ciljev na področju obnovljivih virov energije. Glede na dosedanjo prakso oteževanja umeščanja vetrnih elektrarn v prostor zaradi negativnega odziva civilnih iniciativ Državni svet poudarja, da če država podpira tovrstne projekte in jih tudi finančno spodbuja, potem naj vzpostavi tudi tak zakonodajni okvir, da bo zagotovil realizacijo teh investicij.  Nadalje Državni svet opozarja tudi na neizkoriščen potencial odtočnih kanalov, kjer bi lahko z gradnjo manjših hidroelektrarn zagotovili dodaten vir obnovljive energije.  Toliko. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj odpiram razpravo članic in članov odbora.   (nadaljevanje) Želi kdo besedo? Gospod Prednik, izvolite.

Lep pozdrav predstavnikom agencije, poslankam in poslancem!  Čisto na začetku lahko ugotovimo, da je agencija podala, kot je bilo že rečeno tudi s strani agencije, obširno in kvalitetno poročilo o njihovem delovanju.  Iz vsebine poslovnega dela poročila agencije pa lahko vidimo, da je agencija v letu 2017 izvedla in izpolnila vse zadane letne naloge in poleg njih izvajala tudi nekatere dodatne naloge in aktivnosti. Nekaj izmed teh dodatnih nalog je po mnenju agencije močno pripomoglo k izboljšanju razmer na trgu in tudi k razumevanju energetike v Sloveniji. Pa me zanima, na katerih segmentih se te dodatne naloge, po vašem mnenju, najbolj poznajo.  Kot drugo, agencija je v letu 2017 izvajala analize poslovanja elektrooperaterjev in distributerjev. Pa me zanima, kaj ste poleg 14,2 milijona evrov nepriznanih stroškov elektrooperaterjev še ugotovili. In kot zadnje, Slovenija je med državami EU, katere ciljni model evropskega trga električne energije je implementiran v največji meri, me zanima, kaj nas ovira oziroma kaj nas loči od te popolne implementacije.  Najlepša hvala.

Hvala lepa.  Naslednji se je k razpravi javil gospod Rajh. Izvolite.

Lep pozdrav, spoštovani predstavniki Agencije za energijo! Veseli me, da imamo v Sloveniji od leta 2017 na področju zemeljskega plina, trgovanja z njim, tudi veljavno enoto kilovatne ure. Moram se pohvaliti, da sem kot državljan dal to pobudo. Zdaj kot poslanec pa podajam tudi eno razmišljanje ali pa pobudo, ki se nanaša na ogrevanje v skupinskih kotlovnicah in je povezana z digitalizacijo na področju zemeljskega plina. Vemo, da imajo stanovalci, ki se ogrevajo s skupno kotlovnico na zemeljski plin, eno odjemno mesto, vsako stanovanje pa plačuje števnino in dajatev za meritve. Kljub temu, da to plačujejo, ne morejo prosto izbirati dobavitelja zemeljskega plina, in to kljub temu, da sodobna tehnologija to omogoča že preko obstoječih delilnikov toplote. Tako predlagam, da se v sklopu te digitalizacije pa informatizacije, ki je pred nami, razmišlja tudi o tej možnosti. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednji se je k razpravi javil gospod Kepa. Izvolite.

Hvala za besedo.  To poročilo je zelo obširno in zelo kvalitetno, kar je pohvalno.  Kakor je opaziti v gradivu, je Slovenija že zdaj podvržena velikemu uvozu energije, tako uvažamo dobrih 17 % električne energije že zdaj. V bodočnosti bo verjetno samo še slabše, če ne bo Slovenija sama podvzela ukrepov in začela z izgradnjo nekaterih projektov, ki zdaj zastajajo. Kakor je bilo že prej rečeno, imamo nekaj vetrnih elektrarne za vzorec, medtem ko vsa Evropa, Skandinavija, Nemčija in sosednje države so veliko pred nami in tu pridobijo velike, velike procente energije za svojo državo. Slovenija je povsem na repu glede na celotno Evropo s temi elektrarnami. Ne vem, zakaj tako velika bojazen. To je res poseg v prostor, obenem pa, ko bo mogoče nekoč neka druga energija, se da pa tudi odstraniti. Tako ne vem, če je za vso Evropo sprejemljivo, ne vem, zakaj smo mi nekaj posebnega.  Mislim, da je veliko prostora tudi pri sončnih sistemih, večjih sončnih, mogoče tudi pri kakšnih plinskih elektrarnah. Tudi biomasa, v Sloveniji je mnogo gozdov, kjer bi lahko tudi izkoristili pridelavo ogrevanja, obenem pa tudi pridelavo električne energije, ker se oboje hkrati lahko prideluje. Verjetno bo pa v bodočnosti termoelektrarna, s katero pridelujemo tretjino energije, tretjino približno z jedrsko, tretjino pa z drugimi,   (nadaljevanje) bo verjetno treba, če bo strošek prevelik, razmisliti tudi o kakšnem postopnem zapiranju, tako bo ta luknja postala še veliko večja in bo treba zelo resno razmišljati o pridelavi in proizvodnji drugih, alternativnih področij.  Hvala.

Hvala lepa.  Gospa Godina, predlagam, da v tej fazi poskusite odgovoriti na zastavljena vprašanja.

Hvala za besedo.  Hvala za postavljena vprašanja. Bom poskušala, glede na to, kolikor sem si uspela zapisati vaša vprašanja, odgovoriti.  Kar se tiče dodatnih nalog agencije. Kot sem na začetku omenila, izvajamo obsežen monitoring trga z električno energijo in zemeljskim plinom in v letu 2017 smo poleg vsakoletne izvedbe poročila o stanju na področju energetike, ki ga danes obravnavamo, pristopili tudi k izdaji in objavljanju vmesnih, polletnih poročil o določenih posameznih kazalnikih, kot je gibanje cen, menjave dobaviteljev in tako dalje. S tem smo pomembno pripomogli k ažurnejšem poročanju in večji transparentnosti delovanja na področju trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Nenačrtovane so bile tudi naloge, povezane s presojami, z monitoringom, kakovostjo oskrbe z električno energijo, kjer smo te presoje izvedli v petih distribucijskih podjetjih, in so prinesle pomembne rezultate za nadaljevanje reguliranja s kakovostjo oskrbe. Seveda tudi v programu dela za leto 2017 uvodoma nismo imeli načrtovanih dveh javnih pozivov za vstope v podporno shemo proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov, ker je tik ob koncu leta, ko je naš program bil že sprejet, Evropska komisija sprejela sklep in potem na podlagi tega, da se uvedejo konkurenčni postopki na tem področju, ter na podlagi akcijskega načrta Vlade za obnovljive vire smo v letu 2017 izvedli dva javna razpisa, ki ju nismo načrtovali; to je bil pa tudi razlog potem za izvedbo rebalansa, ki sem ga že omenila.  Naj se tu navežem na vaše sicer zadnje vprašanje, to je izpolnjevanje ciljev na področju obnovljivih virov energije. Delno sem že prej odgovorila, da smo čakali sklep Evropske komisije o uvedbi nove podporne sheme. Zaradi tega se približno dve leti na podporni shemi ni dogajalo dejansko nič, ker enostavno nismo več smeli na isti način izvajati te podporne sheme, prej so bile torej podpore določene na administrativen način, zdaj po novem pa na podlagi konkurenčnih postopkov in tehnološko nevtralne.  Kar se tiče nepriznanih stroškov, ki jih objavimo v poročilu in jih ugotavljamo pri pregledu realizacije poslovanja vseh operaterjev, ki so monopolne dejavnosti. Agencija za energijo na podlagi zakona pripravi metodologijo za določitev upravičenih stroškov, pri čemer v tej metodologiji eksplicitno navedemo, kateri stroški se z regulacijo priznavajo in kateri ne. In na podlagi vsakoletnega ugotavljanja odstopanj v povezavi z realizacijo poslovanja teh podjetij ugotavljamo tudi, kateri stroški odstopajo od regulacije. In potem ta podatek pomeni to, da jih odjemalci ne krijejo skozi omrežnino, temveč se morajo kriti iz donosa.  Drugih nekih posebej izstopajočih poudarkov v zvezi s poslovanjem ni za predstavit. Podjetja delujejo dobro, skrbijo za kakovostno oskrbo. Lahko omenim, da je raven kakovosti oskrbe z električno energijo v primerjavi z drugimi evropskimi državami na relativno visokem nivoju; tako kakšnih drugih posebnih poudarkov ni za izpostavit.  Kar se tiče pobude glede ogrevanja v skupnih kotlovnicah. Tega vprašanja in te problematike se tudi mi zavedamo in si prizadevamo, da bi jo rešili. Tako hvala za to vašo pobudo.  Zadnje vprašanje je bilo malce daljše, pa sem… / oglašanje v ozadju/ Aha, če se ne motim, vetrne elektrarne, nanašalo se je na proizvodnjo električne energije. Ja, kot sem že pri predstavitvi povedala, v Sloveniji imamo še vedno približno tretjinsko mešanico pri proizvodnji električne energije, torej zelo pomemben del prispeva termoelektrarna Šoštanj. Potem pomemben delež je Nuklearna elektrarna Krško, 30 % pa približno iz obnovljivih virov energije. Ta delež moramo povečati, temu so namenjene tudi podporne sheme. Kar se tiče vetrnih elektrarn ta trenutek na podlagi javnih, torej izvedenih javnih razpisov ugotavljamo, da je velik interes za gradnjo veternih elektrarn, vsi ti projekti pa imajo možnost, da v treh letih od kar so dobili sklep agencije, da so izbrani na javnem pozivu, imajo možnost izvesti te projekte v treh do petih letih, no za vetrne elektrarne celo v petih letih, kar pomeni, da je dejansko eno obdobje negotovosti ali bodo ti projekti dejansko tudi realizirani, so pa odvisni od umeščanja v prostor, kot ste že sami tudi omenili.

Hvala lepa. Naslednji se je k razpravi prijavil gospod Rosec. Pripravi pa se gospod Knežak. Gospod Rosec, izvolite.

Hvala za besedo.  Nekaj so že prej kolegi vprašali, ampak samo še nekaj povzamem. Gradivo moram pohvaliti, mislim, da je bilo gradivo zelo kvalitetno pripravljeno, upam, da se slišimo, bom se pa nekaj navezal, čeprav o nekaj že moji kolegi nekaj teh vprašanj postavili. Ampak, če ključno nekaj povzamemo. Mi smo kljub temu, v lanskem letu ni bilo nekih obsežnih remontov, ne NEK-a ne TEŠ-a, bili kljub temu odvisni od uvoza in sicer 17,1 %. Zdaj, če gledamo razdelitev proizvodnje električne energije po virih, vidimo, da notri NEK in TEŠ pokrivata nekje 70 %, 30 % pa OVE, ampak, če od tega /nerazumljivo/.. hidroelektrarne vidimo, da je tisti del sočnih in vetrnih je zelo malo, zdaj pa vsi vemo v prihodnosti nekje srednja /nerazumljivo/.. nek občutek, da se bo nekaj zgodilo, ampak če sledimo tem ciljem po razogljičenju, potem je zelo zaskrbljujoče kako bomo mi te cilje dosegli, namreč, če enega od teh dveh virov ali TEŠ ali NEK odvzamemo, jaz ne vidim nekje neke možnosti nadomestitve tega izpada vir energije z OVE, ki bi ga proizvedli sami tu v naši lokaciji, se pravi v Sloveniji, kar pomeni potem, da bo zopet delež višji in bo tudi cena električne energije višja, s tem bomo pa imeli problem pri gospodarstvu, konkurenčnosti in to mislim, da bi se mogli zavedati, ker vemo, da nek objekt, da ga umestimo v prostor nekje 5 do 7 let traja, plus, da se to vse zbere, nekje tisti cilji 2030 o nekem velikem napredku na OVE je to kar bi rekel mogoče malo potrebna čarobna palica. Potem je tukaj bilo omenjeno nekje 143 milijonov evrov je bilo namenjenih za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. To bi bilo tudi zelo dobro, da se pove potem koliko je pa delež teh v shemi, koliko je delež te energije, vemo, da imamo mi toliko denarja za nek majhen delež. Ali bi bilo smotrno to, da denarja namenimo nekaj za hidroelektrarno ali nekaj takega, kar je bolj učinkovitejše. In še mogoče bi dal eno pobudo z gospo smo se že enkrat srečali v Velenju, ampak nanaša se pa na ceno bencinskih kuponov, ki so namenjeni izključno za proizvodnjo toplotne energije, tu mislim, da bo imel Holding slovenskih elektrarn oziroma TEŠ sam v naslednjem letu en ključen problem, ker cena kuponov za električno energijo pa za toplotno energijo ne bi smela biti ena in ista, ker namreč, če bo cena kupona enaka, potem bo težava s sistemom ogrevanja, mislim, da ga gospa dobro pozna in bo tudi treba nekaj narediti, ker cena kuponov, ki so namenjeni samo za proizvodnjo toplotne energije, ne bo smela biti enaka kot za ceno električne energije, ker ti so le na prostem trgu /nerazumljivo/ bo treba neko tu omejiti, ker če te subvencije oziroma nekega sistema ne bo, bo šlo lokalno prebivalstvo v neke individualne vire, potem bo šla pa spet onesnaženost gor, ker zdaj sistem kot je je dober in tudi sama ekološka sanacija doline je tudi na ta namen, namreč Šaleška je bila to namen ustrezno sanirana. Hvala.

Hvala. Naslednji ima besedo gospod Knežak. Pripravi se gospod Igor Zorčič.

Hvala, predsednik. Imel bi dva, tri vprašanja s področja električne energije. In sicer v poročilu navajate, da med obnovljivimi viri najbolj povečala uporaba sončnih elektrarn, da pa bomo hkrati, če želimo doseči zastavljene cilje, da bo treba ta delež električne energije pridobljene iz obnovljivih virov kar krepko povečati, trenutno kar precej zaostajamo na tem področju.  Moje vprašanje je: Kje vidite možnosti za ta občutnejši napredek, da bi se ta delež povečal?  In še eno vprašanje v povezavi s tem, ki je bilo tudi s strani kolegov že omenjeno, so te vetrne elektrarne, ker imamo zanemarljiv delež v primerjavi z drugimi državami. Pred kratkim je bila tudi spremenjena gradbena zakonodaja, ki naj bi nekako pripomogla k hitrejšem umeščanju teh vetrnih elektrarn v prostor, pa kljub temu še ni nekega izplena. Kakšno je vaše mnenje oziroma kaj menite zakaj je še vedno izvedba vetrnih elektrarn z vidika umeščanja v prostor tako zahtevna in predvsem dolgotrajna? To je ta del okoli energetike.  Bi imel pa še dva vprašanja s področja varstva odjemalcev. V poročilu ste zapisali, da so pritožbe gospodinjskih odjemalcev v lanskem letu skokovito povečale, največ v zvezi s temi izdanimi računi in meritvami, seveda tu kaže na ozaveščanje na eni strani gospodinjskih odjemalcev o možnosti vložitve te pritožbe, pa me zanima kakšen je bil, ne vem kako naj se izrazim, recimo izplen pritožb teh gospodinjskih odjemalcev. In hkrati agencija zagotavlja tudi varstvo odjemalcev za izvajanje nadzorov nad operaterji, dobavitelji in tudi drugimi izvajalci energetske dejavnosti. Moje vprašanje je: Koliko je bilo tovrstnih nadzorov in kakšni so rezultati opravljenih nadzorov? Hvala lepa.

Hvala lepa.  Gospa Godina, izvolite.

Hvala.  Vprašanja so sicer zelo obsežna, čisto na vsak energetski regulator ne morem odgovoriti, ker se nanašajo tudi na politiko države povezane z bodočim razvojem na področju oskrbe z električno energijo in proizvodnjo električne energije, torej povezane so z odločitvijo, kot ste verjetno seznanjeni tudi iz medijev je prav v preteklem letu energetski koncept Slovenije bil v javni razpravi in prav od tega dokumenta bo odvisno na kakšno pot se bo postavila oziroma kakšno pot si bo začrtala Republika Slovenija pri oskrbi z električno energijo. Vsi se zavedamo, da je sicer naš cilj ta, da stremimo k nizkoogljični družbi, vendar pa se bo treba zavedati, da je proizvodnja električne energije z obnovljivih virov spremenljiva, volatilna in da bo enostavno glede na te lastnosti treba razmisliti tudi o tem kako zagotoviti tudi v razmerah kadar ni proizvodnje iz obnovljivih virov energije dovolj kako zagotoviti oskrbo z električno energijo glede na povpraševanje in ob tem razmišljati tudi o stabilnosti delovanja elektroenergetskih omrežij. Zavedamo se, da je to težka odločitev, ki je pred državo. Glede na to, da so pred nami zahteve Evropske unije za doseganje ciljev, za katerimi, kot sami ugotavljate in kot mi poročamo, tudi še zaostajamo, bo treba zavihati rokave in optimistično zastaviti cilje na tem področju.  Kar se tiče umeščanja v prostor vam žal tudi ne morem odgovoriti na to vprašanje, ker se ne ukvarjamo s tem področjem, ampak se nanaša to na področje okoljske politike in Ministrstva za okolje in prostor, lahko samo iz naših opažanj povem, da dejansko je močno delovanje tudi civilnih iniciativ, kjer jim bo treba dejansko poleg sistemskega pristopa opraviti tudi verjetno na nivoju države en kvaliteten pristop v komunikaciji s civilnimi iniciativami, kjer se bo treba odločiti, če res želimo povečati in tudi moramo povečati stopnjo obnovljivih virov v proizvodnji električne energije, potem bo treba tudi sprejeti določena tveganja na katera okoljske, civilne iniciative opozarjajo. Hvala.

Hvala lepa. Gospod Zorčič ima besedo. Pripravi se gospod Breznik.

Nisem na to vprašanje odgovorila.

Izvolite gospa.

Se opravičujem. Količina vprašanj je velika. Kar se tiče pritožb. V poročilu objavljamo samo podatek, dejansko smo na podlagi zahtev Evropske komisije in energetskega zakona zavezani na področju varstva pravic odjemalcev poročati o številu pritožb in vrstah pritožb, vendar pa nismo naredili analize kakšen je izplen oziroma rezultat pri posameznih dobaviteljih. To dejansko bi od nas zahtevalo veliko preveč  (nadaljevanje) angažmaja, ki ga s številom zaposlenih, ki jih imamo, ne moremo opraviti. Tako je to vprašanje mogoče bolj za dobavitelje. Objavili pa smo kot enega izmed pomembnih kazalnikov, kaj se dogaja na tem področju. Lahko pa rečem, da je ozaveščenost tudi na vse višjem nivoju.

Hvala lepa. Gospod Zorčič, imate besedo.

Hvala lepa.  Pred časom smo prebrali novico, da je Svetovni energetski svet izdal indeks tako imenovane energetske trileme, ki ga sestavljajo tri kategorije, energetska varnost, energetska pravičnost in okoljska vzdržnost. In po tej lestvici je Slovenija napredovala za štiri mesta, torej z 10. mesta na 6. mesto - ta indeks se ocenjuje v okviru 125 držav -, kar kaže na to, da smo na tem področju pravzaprav ena najbolj naprednih držav v svetu. To gre seveda pripisati več dejavnikom, tudi nekaterim dosežkom na tem področju v zadnjem obdobju, naj omenim projekt NEDO, pa potem tudi pametni števci, mislim, da smo tu na področju distribucije eni najbolj naprednih v Evropi. Pa vseeno sem prepričan, da obstaja še kar nekaj prostora za napredek na področju energetike.  V Stranki modernega centra smo se že v prejšnjem mandatu, pa se bomo tudi v prihodnje zavzemali za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Naj samo omenim hidroelektrarne, seveda tu pričakujemo, da se bo v tem mandatu se zgodil prvi korak k izgradnji hidroelektrarn tudi na srednji Savi. Omenjena je bila danes že večkrat vetrna energija. Če mogoče kdo od vas razpolaga s tem podatkom, bi vas vprašal, kakšen je sploh potencial te vetrne energije v Republiki Sloveniji glede na naše naravne danosti; če tega podatka danes nimate, nič hudega.  Ob tej priložnosti bi izpostavil, da potrebujemo - in upam, da bo tudi med nami, med poslanci, nekako dozorela ta odločitev -, da sprejmemo energetski koncept. Jaz mislim, da je to eden ključnih dokumentov, s katerimi bomo potem lahko tudi v naslednjih letih ocenjevali stanje na energetskem področju, ne samo na trgu, tudi pri nekih drugih zadevah, ki morda niso vključene neposredno v delo Agencije za energijo, pa vendar, potrebujemo nekakšne smernice skozi ta koncept, ki so sprejete z določenim številom glasov in je to v izhodišču neka odločitev države, v katero smer gremo. V tem poročilu Agencije za energijo je omenjena tudi učinkovita raba energije in energetska učinkovitost. Mislim, da je to eno od področij, na katerih lahko dosežemo bistveno več, kot smo doslej. Seveda se opažajo določeni napredki, pa vendar, marsikje po Evropi in v razvitem svetu ugotavljajo, da je energetska učinkovitost pravzaprav gorivo, tako ga imenujejo, gorivo številka ena. Torej, če bi imeli nekakšno stoodstotno energetsko učinkovitost v različnih sferah našega življenja, bi bile potrebe po energiji pa potem tudi vse težave, ki se tičejo dobave, distribucije in podobnega, bistveno manjše.  Mogoče eno vprašanje, se pravi, neko podvprašanje za gospo Godina. V eni izmed rubrik glede poročanja o prihrankih energije, doseženih z ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti, piše tudi to, da »so zavezanci z izvajanjem ukrepov dosegli 327,29 gigavatnih ur prihranka, in tako ciljni prihranek energije leta 2016 presegli za 150 gigavatnih ur, kljub temu, da so realizirali manj prihrankov kot leto prej. Pomembno pa je poudariti,« pa bi vas tu prosil, zakaj   (nadaljevanje) se vam zdi to pomembno poudariti oziroma če nam lahko morda pojasnite ta stavek, »da so prikazani prihranki energije izračunani skladno z uveljavljenimi metodami in da ne gre za izmerjene podatke.« Torej, zanima me, ali se tu morda pojavlja kakšna diskrepanca med uveljavljenimi metodami glede izračuna prihrankov energije, pa bi bili, recimo, če bi bili le-ti izmerjeni, drugačni, oziroma zakaj se vam je zdelo pomembno, da to v poročilu izpostavite.  Toliko z moje strani. Jaz vam želim tudi v prihodnjem letu uspešno delo, tudi pri reševanju sporov, kot je bilo prej s strani kolegov rečeno. Moram reči, da se tudi v naši poslanski skupini sicer strinjamo z oceno, da gre za poročilo, ki je kvalitetno pripravljeno. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima gospod Breznik. Pripravi naj se gospod Podkrajšek.

Najlepša hvala, predsednik.  Spoštovani zbrani, dragi gostje, drage kolegice in kolegi! Imel bom dve vprašanji za vodjo agencije, gospo Godina, predvsem na dveh področjih. Prvo področje, o katerem danes govorite, kolegice in kolegi, ki ste že odprli teme, torej elektrika iz obnovljivih virov energije, kjer je slaba samooskrba Slovenije, pa seveda pogled v prihodnost. Naslednji energetski koncept, kakšen bo. Jaz mislim, da je že zdavnaj prepozno, elektrarn ne moremo graditi čez noč, samo umeščanje v prostor in vse ostalo, vemo, kako dolgo trajajo ti postopki. Škoda je zdaj, ker tu ni ministra, ki je vabljen k 4.a točki, za okolje, ker mislim, da bi on bil pomemben člen - ne vem, ali je še tu, mislim, da je odšel. Ampak, glejte, zadeva ni tako enostavna. Če pogledate soseščino, tudi tam, kjer dosegajo velike, lahko rečemo, procente obnovljivih virov, recimo, sosednja Avstrija, glejte, cena električne energije raste. Jaz sem prepričan, kolikor spremljam kompletno situacijo tudi razvoja elektrovozil in vsega ostalega, kar sledi, ogrevanje preko toplotnih črpalk in vse ostalo, sem prepričan - in upam, da to ostane v magnetogramu -, da bo cena električne energije v naslednjih petih letih zrasla vsaj za 30 % ali pa še več. Tako poceni elektrike, kot jo imamo danes, glejte, gospe in gospodje, ne bo nikoli več. Da ne govorim o omrežjih, ki bodo dobesedno se sesedla v primeru elektromobilnosti v Sloveniji, vsaj tiste zmerne, ki bo povprečna kot v Evropi. Torej ne gre samo za digitalizacijo na elektro omrežjih, kar seveda lahko pozdravljamo, čimprejšnjo, mi moramo to izpeljati, ampak gre tudi za kompletni koncept. Prvič, gre v teh državah okrog nas za regijsko proizvodnjo energije. To pomeni, da bi pri nas vsaka statistična regija morala svoj energetski koncept že narediti. Glejte, če v Prekmurju govorijo, da nočejo nobene hidroelektrarne na Muri, jaz vprašam, kolikšna je samooskrba, recimo, v Prekmurju, bodoči regiji, z električno energijo. Po moje nična, skoraj. Drugič je pomembno, da o tem govorimo zdaj, ker čez pet let bo vse drugače. Ni problem samo to, da bo cena elektrike velika, problem bo, da bo cena elektrike velika za proizvodna podjetja in da bo to dodaten dejavnik na proizvode, kjer bomo morali rezati plače, namesto da bi plače dvigovali, bomo imeli osnovne fiksne stroške v podjetjih večje, tudi tam, kjer so tiste dejavnosti običajno zelo, recimo, proizvodnja aluminija in vse tisto, kjer imamo velike energetske potrebe.  Elektromobilnost je bila že razpravljana na kakšni drugi seji, pa ne bi jemal časa, ker mislim, da nam je to vsem znano, da vemo, kaj se tu dogaja. Mislim, da se vsi strinjate, tu bo nastopil kaos, če se mi ne vključimo in počrpamo evropskih sredstev, ki so možna.  Druga zadeva pa je na področju energetike zame tudi ambicioznost alternativnih virov. Razprava mora teči, glejte, mi se pogovarjamo o teh vetrnih elektrarnah. Vsak, ki se pelje malo v Nemčijo, jaz vem, ko se peljem vsake tri mesece mimo vsaj Baden Württemberga ali kjerkoli, glejte, tam je novih vetrnih elektrarn vsaj 30, recimo, blizu Stuttgarta zadnjič. Glejte, tu je vprašanje, ali bo minister naredil kakšno domačo nalogo. Želim mu vse dobro tam na Ministrstvu za okolje. Jaz mislim, da je vsem znano, da slovenski ptiči se ne bodo nič manj prilagodili kot nemški, avstrijski   (nadaljevanje) ali pa hrvaški. Mislim, da je to znano in da tu moramo iti korak naprej.  Tisto, kar bi rad poudaril, kar mislim, da bi rad osvetlil, je pa še ena zadeva, kar se tiče geotermalne energije, ki je ne znamo izkoriščati, kjer bi lahko bili pionirji, po vzoru morda Islandije. Glejte, mi bi lahko na vseh območjih, kjer imamo terme danes, kjer pač uporabljamo to vodo za balneološke zadeve, kjer so te vrtine vezane nekje na 1.000 metrov, 1.200, 1.800 metrov največ, mi potrebujemo vrtine tam 3 do 4 kilometre. Mi potrebujemo tisto izredno vodno paro, s katero bi lahko geotermalne elektrarne gradili v Prekmurju, kjer bi prišlo do trikratne izrabe na tem konceptu. Samo za razmislek teh ambicij, zato da te nove tehnologije, ki so na voljo, kjer so praksa, da Slovenija to izkoristi. Energetska samobitnost Slovenije v naslednjih letih bo pripomogla k veliki konkurenčnosti Slovenije tudi na področju gospodarstva, boljšega poslovnega okolja in vsega, glejte. Če imate vi poceni elektriko za tuje investitorje, je to velik plus, poleg vseh ostalih reform, ki bi jih morali izpeljati. S tem bom zaključil. To je bolj misel, spoštovana direktorica. Naslednja zadeva, ki je izredno problematična, ki sem jo odprl, bi lahko rekel, skupaj z enim izmed državljanov že februarja, pa ni nobenega odgovora, tudi RTV Slovenija to objavlja, to je pa nenormalno kartelno dogovarjanje, po vsej verjetnosti sum kartelnega dogovarjanja na področju utekočinjenega naftnega plina. Poglejte, to pa je vaše področje, bolj področje tudi Agencije za varstvo konkurence, pa tudi vaše agencije. Kaj se dogaja. Smo pred časom kurilne sezone. Številne mlade družine, ki so si nekje na podeželju kupile kako stanovanje v kakšnem bloku, je tisti investitor navadno najhitreje zgradil ogrevanje. Postavil je plinske peči in zunaj en velik rezervoar za utekočinjen naftni plin. In zdaj poglejte ta nonsens, ki se v Sloveniji dogaja - isti energent, torej kombinacijo imate pri UNP, ali je to propan-butan ali je čisti propan, imate dve kombinaciji utekočinjenega naftnega plina. Recimo, pri nas je cena za avtomobile dosti nižja kot za ogrevanje, za ogrevanje je preko enega evra, za avtomobile pa je, mislim, da okoli 0,7 ali 0,6. V Avstriji je ravno obratno. Ta socialni faktor za ljudi, da je to za ljudi po vsej verjetnosti pomemben vidik za to, da družine preživijo, glejte, da imajo čim manjše stroške, stroški so enormni pri utekočinjenem naftnem plinu ravno pri ljudeh, ki so si ustvarili svoj dom. Tu pa, moram priznati, ni kriva toliko država, država je ta trg, lahko rečem, odprla, na žalost je ponudnikov premalo, tudi okoljskih dajatev in vsega tega je relativno malo. Ampak sama cena ponudnika je pa nenormalno visoka. Po mojem mnenju gre za čisto kartelno dogovarjanje dveh ponudnikov, morda treh, in da ni popolne konkurence na slovenskem trgu. To pa je, glejte, naloga ne samo vas kot agencije, predvsem Agencije za varstvo konkurence, pa tudi vaše agencije, ravno na tem področju. Prosim vas za temeljito preiskavo, raziskavo tega področja. Smo pred kurilno sezono in na tem področju lahko državljankam in državljanom ravno s tega socialnega vidika, glejte, večkrat se pogovarjamo o starejših osebah, o vdovah, ki živijo same v nekem stanovanju, kjer so stroški ogrevanja enormno visoki. Poleg tega pa kaže, glejte, tudi na neko smer, še veliko ogrevanja imamo na klasična, čista fosilna goriva. Če zdaj še te omejimo, je vseeno, se mi zdi, utekočinjeni naftni plin eden izmed čistejših energentov na tem področju. In tudi za ta razmislek bi morali to preiskavo narediti. In, glejte, če obstaja ta sum, te ponudnike razširiti, kaznovati, omejiti s kakršnimikoli ukrepi. To pa je naše področje, tudi nas, poslank in poslancev, v prvi fazi agencije, da to preišče, obe agenciji (danes Agencije za varstvo konkurence ni tukaj). Jaz sem poslansko vprašanje postavil že februarja obema ministroma prejšnje Vlade, tako za infrastrukturo - gospodarski minister seveda tu nima dosti, ampak predvsem minister za infrastrukturo. Žal, nekih resnih odgovorov na tem področju nisem dobil. Vse skupaj do danes je zavito v molk. Nekaj novinarjev je to sprožilo, celo v eni izmed oddaj na nacionalni televiziji je bilo februarja meseca, potem je nekaj časnikov to objavilo. Zadeva se je seveda temeljito hitro zaprla, molk je nastopil, in zadeva teče naprej. Cena tega energenta za ljudi je zdaj, ko se bo začela sezona, preko evra v tem trenutku, in mislim, da je prekomerna napram Avstrije in vseh ostalih sosednjih držav.  To je ta moj razmislek, mogoče tudi vprašanje na tem področju, če imate kakršenkoli odgovor. Ostalo pa je razmislek za tiste, ki tu redno delujete na tem področju infrastrukture, torej o tej ambicioznosti, o tej viziji slovenskega energetskega koncepta, ki mora biti hiter, enkraten in kjer moramo biti pregmatiki, vsaj v naslednjih 5-ih do 10-ih letih kaj se bo dogajalo na področju elektrike, predvsem elektrike, tudi plina. Mislim, da je elektrika eden najbolj zanesljivih virov izredno lahko rečemo tudi mobilnih, ker lahko prehaja iz ene oblike v drugo in Slovenija vsaj na tem področju mislim, da mora to energetsko učinkovitost, po eni strani kot je dejal kolega Zorčič, po drugi strani pa energetsko samooskrbo povečati in jo načrtovati smiselno z novimi energetskimi rešitvami in k temu tudi pristopi zelo ambiciozno. Najlepša hvala.

Hvala lepa.  Gospa Godina, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo. Kar se tiče energetske učinkovitosti je res, da smo z namenom opozorili tisti stavek, ki je bil izpostavljen glede metodoloških pristopov pri izračunu prihrankov in uvodoma sem tudi povedala, da je agencija za energijo skladno z 321. členom energetskega zakona zadolžena za nadzor nad poročanjem nad doseženimi prihranki. Torej poročanje se je zaključilo tik pred pripravo poročila o stanju na področju energetike, v tem času nismo mogli izvesti teh nadzornih postopkov, vendar po objavi poročila smo pričeli z nadzornimi postopki in ugotovili, da dejansko prav zaradi različne uporabe ali pa razlage metodoloških podlag, bo prišlo do ugotovitve bistveni nižjih prihrankov kot so jih zavezanci za doseganje prihrankov poročali agenciji za energijo in te popravke bomo izvedli oziroma označili v poročilu stanja na področju energetike v letu 2018. Zato smo tudi izpostavili v samem poročilu ta stave, ki je bil prej omenjen.  Želela bi še odgovoriti na eno vprašanje, ki je bilo prej postavljeno, pa na njega nisem odgovorila, v povezavi z deležem sončnih elektrarn v podporni shemi, v poročilu je izpostavljeno kako visok delež zasedajo sončne elektrarne in da bi bilo prav, da prikažemo tudi kakšni so deleži po ostalih virih, pa bi samo opozorila, da je dejansko na strani 33 v poročilu, ki ga danes obravnavamo, prikazano, gre pa za razvoj tega od leta 2010, ko se je podporna shema za spodbujanje proizvodnje iz obnovljivih virov začela. Tako, da to povečanje proizvodnje iz sončnih elektrarn se ni zgodilo v preteklem letu, ampak gre za rezultat stanja od leta 2010 in podatek o tem koliko milijonov evrov smo v letu 2017 plačali za podporno shemo se nanaša za vse, ki so vstopili v podporno shemo od leta 2010 dalje ne samo za leto 2017, ker imajo dejansko pravico pridobivati podporo za proizvodnjo električne energije od takrat, ko so vstopili v podporno shemo naslednjih 15 let oziroma v odvisnosti od posameznega primera. Kar se tiče problema, ki ga izpostavljate o trgu z utekočinjenim naftnim plinom, pa kar se tiče kartelnega dogovarjanja zagotovo to področje sodi v področje varuha konkurence, tako da se s tem agencija ne ukvarja, kakorkoli pa tudi reguliranje tega trga ni v pristojnosti agencije za energijo.

Hvala lepa.  Želi gospod Kumer dodati? Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Če lahko še malo polemiziram glede na to, da je kar nekaj vprašanj tudi letelo na energetski koncept Slovenije, ki še ni sprejet. Res je takoj, ko se je nova Vlada vzpostavila in prišla nova ministrica na Ministrstvo za infrastrukturo je prišlo kar nekaj pobud, da bi se javna obravnava, ki je bila takrat v teku, podaljšala. Ravno včeraj se je zaključil ta enomesečni rok podaljšanja javne obravnave, pa ponovno dobivajo klice, da je še vedno želja, da bi še za kakšne tri, štiri tedne podaljšali to javno obravnavo, vendar vseeno enkrat jo bo treba končati in bo treba pristopiti k delu. Z novo ekipo vsekakor se soočamo z osnutkom energetskega koncepta, ki je potoval že napoti v Državni zbor. Mi računamo, da bi zdaj prevetrili, ker strokovne osnove, ki so bile narejene, so dovolj dobre, da lahko ponovimo postopek, poskušali bomo čim več teh strokovnih pripomb, ki smo jih dobili od zainteresirane javnosti, upoštevati. Je pa res tako kot ste že sami ugotovili, da imamo v Sloveniji neverjetno močne iniciative, ki ne bi rade imele hidroelektrarne v Muri, imamo neverjetno močne iniciative, ki ne bi rade imele vetrnih elektrarn. Skratka za vsak energetski objekt se najde močna iniciativa, ki je proti in bo treba pri energetskem konceptu smiselno upoštevati, da vendarle energija še posebno v električni obliki je najbolj čista, je najbolj uporabna in je najbolj konkurenčen vir trenutno tako v gospodarstvu kot vsem fizičnim osebam v Sloveniji. Jaz upam, da bo Slovenija premogla ta družbeni konsenz, ki se bo mogel zgoditi na energetskem konceptu Slovenije, da bomo zasnovali to pot, ki je nekako svetovna javnost v obliki svetovnega energetskega sveta priznava, iz 10. mesta priti na 6. mesto, prva je Danska, ni mačji kašelj, to pomeni, da smo na pravi poti, ne rabimo nič hiteti, smo pa drugi glede energetske varnosti, se pravi imamo drugi najbolj zanesljiv energetski sistem na svetu. Tukaj so pretekli strokovnjaki in pretekle ekipe definitivno naredile svojo domačo nalogo in absolutno ne smemo zaspati, moramo ta veter, ki nam je dan v jadra, samo še bolj ga izkoristiti in izkoristiti te slovenske naravne dane možnosti, da bomo lahko sonce, to se pravi sončno energijo, ki je vsekakor najbolj dostopna vsem slovenskim gospodinjstvom, imeti možnost tudi neke vrste skupnostim v recimo soseski, ker danes te možnosti nimajo, zagotovo imamo namen popraviti to uredbo za samooskrbo, to bo eden prvih projektov v bližnjih nekaj tednih, mesecih, da bo lahko vsak, četudi nima svoje strehe lahko investiral in izkoristil ta potencial sončne energije, ker tukaj je še potencial, da ujamemo ta cilj. Drugo kar je smo pohiteli postopek za začetek gradnje prvih treh elektrarn, vsaj prvih treh elektrarn na srednji Savi. Predhodno bo treba sprejeti oziroma podpisati pogodbo med koncesionarjem in koincidentom, se pravi med HSE in Ministrstvom za okolje in prostor. Tukaj upamo, da so nam šteti meseci, da se bi to zgodilo in potem seveda vsi postopki, ki se odvijajo.  Kar je še zelo pomembno je, da pričenjamo tudi postopek nacionalnega energetskega podnebnega načrta, ki bo šel z roko v rok in to je zelo smiselno z energetskim konceptom Slovenije, če že kaj dobrega je to, ko energetski koncept ni bil sprejet je to, da bo lahko to šlo z roko v roki in da energetski koncept brez celostne presoje vplivov na okolje, ki bo zajeta v nacionalnem energetskem podnebnem načrtu ni tako izvedljiv in ta dva projekta definitivno bosta drugo leto pred vami z koncem oziroma nekje v drugi polovici leta 2019 je cilj, ki smo si ga zadali na ministrstvu. Glede imobilnosti se strinjam, gospod Breznik, imobilnost ni več vprašanje ja ali ne, imobilnost je na pohodu, samo še tempo je tisti, ki bo določal, ampak tukaj imamo ravno zaradi tega, ker imamo zelo zanesljivo omrežje in tudi regulatorja, ki prepoznava te trende, ki se dogajajo v širšem okolju in bi v novem regulativnem obdobju nastavke, da lahko ojačamo omrežja na najnižjem nizko napetostnem nivoju. Z nekimi novimi inovativnimi pilotnimi projekti bi lahko testirali marsikaj in ti testi že potekajo, lani je bilo 14 takšnih pilotnih projektov in jaz mislim, da s tem je treba samo nadaljevati, ker ravno ti pilotni projekti izkoriščajo prednosti, ki jih ima slovensko ….energetsko omrežje in bodo dali mislim, da zelo dobra napotila regulatorju kam umeščati tako imenovano omrežnino za elektro operaterje v naslednjem regulativnem obdobju. Je pa res tudi da elektro mobilnost nadomešča drugi vir, to je pa bencin, nafta in pa druga goriva, ki pa dejansko vsa uvažamo in smo tukaj več kot milijardo in pol uvažamo, elektrika je pa še vedno najbolj čist slovenski vir. Glede samozadostnosti je nekje nad 82 %, 83 %. Slovenija vseeno bi lahko proizvedla več energije, ampak glede na to, da imamo v Avstriji cenejši vir, se dobavitelji poslužujejo cenejšega vira v maksimalni možni meri kar je dobro za slovenske potrošnike, če je ta vir čez mejo in glede na to, da Slovenija ni otok, da je zelo dobro povezana s sosednjimi državami, je naloga vseh dobavitelji na trgu, da so čim bolj konkurenčni in čim cenejšo energijo dostavijo našim odjemalcem, kar pa pomeni, da energija, se pravi najdražji proizvodni objekti v Sloveniji temu primerno potem ne obratujejo. Vsekakor pa v neki srednjeročni prihodnosti se nakazuje v kolikor bo še vedno težava z umeščanjem razno razne energetske infrastrukture v prostor se nam svetlika, da tukaj moramo definitivno na pristojnem ministrstvu opraviti svojo domačo nalogo vetrne elektrarne, ti projekti, ki so bili uspešni na razpisih za subvencioniranje obnovljivih virov energije, na te projekte dejansko država računa, da bo lahko ta cilj, ki ga ima do 2020 izpeljan, je pa to postopek umeščanja v prostor d.p.n. in tako dalje, stranke v postopku, vendar vseeno upam, da se bodo projekti izvedli. Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa za izčrpno pojasnilo. Naslednji ima besedo gospod Podkrajšek. Pripravi se gospa Sukič. Izvolite. .../oglašanje iz klopi/… Se oproščam, potem ima besedo gospa Nataša Sukič. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav! Moram pohvaliti to izjemno poglobljeno poročilo, zelo detajlno, tudi je fino slišati, da smo 6. na svetu, sedaj imamo celo drugi najbolj zanesljivi energetski sistem. Vsekakor pa se mi pri nekaterih področjih vseeno postavljajo neka vprašanja, ker je poročilo, kot ste sama rekla, orientir za to, da se orientiramo naprej. Danes smo se večkrat dotaknili obnovljivih virov energije, nisem prepričana, da sem vsem vašim odgovorom dobro sledila, lahko da ste že kaj odgovorili. Iz vašega poročila je razvidno, da je delež teh obnovljivih virov energije v bruto končni rabi v letu 2015 znašal 22 %, kar pomeni, da za tistim ciljnim 25 odstotnim deležem do leta 2020 še zmeraj zaostajamo za 3 odstotne točke. Delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije je v letu 2015 znašal 32,7 %, ocenjeni delež za leto 2016 pa znaša 32,1 %. Iz poročila tudi izhaja, da se je ta delež v zadnjih desetih letih povečal na žalost samo za 4 %, zato je nekako težko pričakovati, da bomo na področju rabe električne energije do leta 2020 ta delež povečali za več kot 6 odstotnih točk in dosegli tisto želeno realizacijo, ciljno realizacijo 39,3 odstotnega deleža brez nekih dodatnih učinkovitih ukrepov države na energetskem področju. Zdaj me pa zanima, vem, da ste rekla, da vi težko komentirate kakšne bodo politike, ampak verjetno imate vsaj v osnutku neke ideje kateri bi bili lahko tisti ključni ukrepi, ki bi nas pripeljali do tega cilja do leta 2020. Verjetno imate neke ideje, koncepte kako bi se mi temu cilju približali ali ga celo doseli glede na to, da smo očitno zelo ambiciozni glede na te rezultate, ki sem jih slišala, ne vidim razloga, da se ne bi potrudili v to smer. Zanimajo me tudi načrti po letu 2020, ker vemo, da nas pariški sporazum zavezuje oziroma evropske direktive nas zavezujejo še k dodatnemu zmanjšanju recimo emisij do leta 2030 pa k dodatnim investicijam na področju OVE in URE in me zanima kakšni so načrti po letu 2020. Zdaj nujne oskrbe smo se tudi že večkrat dotaknili za ranljive odjemalce. Pred dvema letoma ob obravnavi poročila o stanju na področju energetike za leto 2015 ste takrat izpostavili to zelo pereče vprašanje energetske revščine in takrat ste rekli, citiram: "Za enkrat pa je za tiste najšibkejše dejansko z vidika našega akta in torej tudi zakonodaje poskrbljeno." Zdaj pa pogledamo to zadnje aktualno   (nadaljevanje) poročilo, vas bom ponovno citirala, na strani 162 ste zapisali: »Skrb vzbujajoče pa je, da je kljub institutu nujne oskrbe do odklopov zaradi neplačila še vedno prihajalo. Razlog je morda v tem, da so kriteriji za upravičenost do nujne oskrbe pri oskrbi z električno energijo zastavljeni previsoko. Na to bi lahko kazalo tudi dejstvo, da je v letu 2017 pravico do nujne oskrbe uveljavljalo 20 gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, na področju oskrbe z električno energijo pa nobeden,« ste zapisali. Ampak podatki kažejo, da je bilo odklopov zaradi neplačila v lanskem letu 5.770, torej odklopov elektrike, in 427 zaradi neplačila zemeljskega plina v državi. Pa tudi če pogledamo splošne ekonomske kazalce, si lahko mislimo, da bi vendar kar precej gospodinjskih odjemalcev verjetno bilo upravičenih to te nujne oskrbe z električno energijo. Tako me zdaj zanima, ko pravite, »kriteriji za upravičenost so postavljeni previsoko,« dve leti nazaj ste pa zapisali, »za tiste najšibkejše z vidika našega akta in tudi zakonodaje je poskrbljeno.« Pa me zdaj zanima, kateri akt oziroma katera zakonodaja oziroma kaj je tisto, kar je treba spremeniti, da bi te kriterije, recimo, spustili, oziroma kdo je za to pristojen, kaj je pravzaprav tisto, kar naj bi te kriterije postavljalo previsoko, oziroma kaj se dogaja, no, da se tu nekje lovimo, glede na dejansko število odklopov, ki so bili izvedeni, in glede na to, kar vi zapišete v poročilu. Bolj me tudi skrbi, da ljudje morda niso v zadostni meri ali najbolje informirani glede svojih pravic, morda ne razumejo teh… Zato bi jaz predlagala - to je pa moja pobuda -, da nekako izdelate nek jasen sistem, neko jasno sporočilo potrošnikom, da bo razumljivo, jasno vsakomur, ne samo tistim, ki poznajo formalnopravno izrazoslovje, pač nekemu navadnemu državljanu oziroma državljanki, da bodo znali ljudje razumeti, kako uveljaviti to pravico do nujne oskrbe. Ali pa še bolje bi bilo, če bi operater kar sam odjemalce obveščal o tej možnosti in postopkih za uveljavitev te pravice, preden pride do odklopa, ker potem bomo pa dejansko mogoče prišli do nekega cilja, mogoče celo do številke nič, kajne, v tem primeru.  Glede omrežnine imam nekaj vprašanj. Zanima me, ali se bo omrežnina za povprečnega gospodinjskega odjemalca dvignila, in če se bo, za koliko, predvidevate, bo to, kaj bi to pomenilo za socialno najbolj ranljive odjemalce. Če se omrežnine lahko prilagaja času odjema, ali bi se potemtakem lahko tudi, recimo, količini odjema prilagajala. S kakšnim ukrepom bi se sililo zlasti te velike poslovne odjemalce k povečanju energetske učinkovitosti, s čimer bi se potem zmanjšala poraba energije in emisij CO2. In pa sprašujem, ali bi lahko šlo tudi za progresivno lestvico glede na količino odjema, ali bi to bila lahko ideja, da bi na ta način pristopali. Kako se bo omrežnina obračunavala ali ne obračunavala za proizvajalce, odjemalce, ki si zagotavljajo samooskrbo z električno energijo. In še zadnje vprašanje na to temo, ali razmišljate o tem, da bi se omrežnina za električno energijo iz obnovljivih virov energije obračunavala po neki znižani ceni, konkretno, glede na količino kupljenih potrdil o izvoru, recimo, s čimer bi se lahko spodbujalo domači trg k porabi energije iz obnovljivih virov, višja cena bi se pa v določeni meri izravnala z nižjo omrežnino, investicije v OVE in zmanjšanje emisij CO2. Toliko na to temo.  Zdaj pa še čisto na koncu glede potrdil o izvoru. Zanima me, zakaj pri nas ni razvit trg s potrdili o izvoru. Glede na to, da smo vendar državljani precej okoljsko osveščeni, bi se verjetno precej ljudi utegnilo odločati za nakup. Zakaj dobavitelji ne ponujajo nakupov potrdil o izvoru odjemalcev in zakaj Vlada kot lastnica večine dobaviteljev   (nadaljevanje) ne naredi ničesar, da bi se pri nas razvil trg z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Hvala lepa.

Hvala lepa. Glede na obsežnost vprašanj gospe Sukič predlagam, da odgovorite, gospa Godina.

Ponovno hvala za besedo.  Jaz se že vnaprej opravičujem, ampak vprašanja so tako obsežna, da si jih enostavno niti zapomniti nisem mogla. Zato vas prosim, glede na to, da so sicer kvalitetna vprašanja, nanašajo se tudi na naše delovanje, da nam jih zastavite pisno, in vam bomo z veseljem odgovorili na njih celovito. Zdaj pa vam bom dala odgovore, res malo bolj kratko, glede tistih stvari, ki sem si jih pa uspela zapomniti.  Kar se tiče ciljev obnovljivih virov energije. Dejansko smo na tem področju - ne gre za tipično regulatorno nalogo - na podlagi zakona iz leta 2014 dobili v izvajanje podporne sheme na tem področju in smo zgolj izvajalci javnih razpisov tisti, ki odločamo o tem, kdo je upravičen do pridobitve podpore, nismo pa snovalci te politike. Sami pa v poročilu opozarjamo, da podporna shema, tako kot je zastavljena, in tudi zaradi dogajanja v preteklosti, kjer se nekaj časa podporna shema ni izvajala, bo cilje, zastavljene za leto 2020, dejansko težko doseči. Nedavno poročilo medvladnega združenja na področju podnebnih sprememb pa jasno kaže, da bodo vse politike držav morale zastaviti ambicioznejše ukrepe, če hočemo dejansko preprečiti katastrofalne posledice, ki nastajajo med drugim tudi zaradi proizvodnje in rabe energije, tako električne energije kot tudi v prometu.  Kar se tiče omrežnin, vam danes še ne morem odgovoriti natančno, kakšno bo gibanje omrežnin. Res, da smo tik pred tem, da izdamo nove odločbe vsem elektrooperaterjem o njihovih upravičenih stroških, povezane so tudi z načrtom razvoja omrežij, z našo metodologijo, ki določa, kako se presojajo ti stroški, kaj so res tisti stroški, ki se štejejo kot nujni in jih mora omrežnina operaterjem tudi pokriti. Na eni strani smo zadolženi za to, da zagotovimo operaterjem zadosti sredstev za učinkovito izvajanje dejavnosti distribucije in prenosa električne energije ter zemeljskega plina, da zagotovimo razvoj, vzdrževanje teh omrežij, kakovostno oskrbo, hkrati pa se na drugi strani vsi zavedamo, in še posebej mi, da pa smo odgovorni tudi do odjemalca in da ta električna energija dejansko mora biti tudi dostopna. Zato si skrbno prizadevamo skozi pripravo splošnega akta, ki določa pravila za določanje omrežnin in obravnavo upravičenih stroškov, kot tudi v postopku izdaje odločb, ki pa vplivajo na nove tarifne postavke za omrežnino, da dejansko odjemalci pokrijejo res zgolj tisto, kar morajo, zato da je ta dejavnost nemotena in da zagotovimo razvoj. Ob tem je treba povedati, da je zaradi zastavljenih ciljev in spodbujanja vse bolj razpršenih virov proizvodnje, obnovljivih virov proizvodnje. Že sedaj se do določene mere povečuje tudi elektromobilnost, ta bi se morala zaradi ciljev, ki jih želimo oziroma moramo doseči, še bolj povečati. To bo zagotovo vplivalo na razvoj omrežij, zagotovo. Zato se zavedamo, da se bodo investicije v omrežja v nekem doglednem obdobju, skladno s povečano obremenitvijo omrežij, tudi povečevale. Si pa ravno zato kot regulator prizadevamo, da spodbujamo uvajanje novih inovativnih rešitev, ki bi povzročile boljšo učinkovitost rabe omrežja. Kot je bilo že navedeno, že nekaj let izvajamo pilotne ukrepe za preizkušanje te kritične konične tarife oziroma preizkušamo možnosti za uvedbo dinamičnega tarifiranja, torej kako bi tudi skozi omrežnino ustrezno podprli ta razvoj. Hkrati smo z novim regulativnim obdobjem vzpostavili nov sistem spodbud. Namreč, naša naloga je, poleg zagotavljanja učinkovitega izvajanja dejavnosti, tudi spodbujanje aktivnosti, ki se pri operaterjih še ne dogajajo. Zato smo se zaradi tega, ker so potrebne inovacije na tem področju in vlaganja v nove tehnologije, ki vplivajo tudi na drugačen način   (nadaljevanje) načrtovanja razvoja omrežja, smo naredili shemo spodbud za operaterje, da jih dejansko pripravimo do tega, da tudi za regulirane dejavnosti vlagajo več sredstev v področje inovacij, kar bi na koncu koncev moralo prinesti korist vsem, torej gospodarstvu, omrežju, odjemalcem in družbi kot celoti.  Vprašali ste tudi, kako se giba omrežnina glede na porabo. Ja, tarifne postavke za omrežnino so določene na podlagi moči in na podlagi energije, ki je porabljena, zato so odjemalci tudi razvrščeni v različne odjemne skupine. Kar se tiče gibanja omrežnine, bo bolj znano ob koncu leta, takrat bomo tudi objavili nove tarifne postavke. Lahko pa zagotovim, da do zviševanja omrežnine v naslednjih treh letih ne bo prišlo.  Drugo pomembno področje so pa tudi ranljivi odjemalci. Tu gre dejansko za področje, kjer tudi tretji sveženj direktiv eksplicitno navaja, da moralo priti do povezave energetske in socialne politike. Torej, iz tega izhaja namen in dejansko bi tudi bilo prav, da energetika, energetski sektor ne nosi socialne politike. Zato tudi mi že nekaj let opozarjamo, da je potreben sistemski pristop, torej različnih politik, v tem primeru tudi socialne. Namreč, lahko pride tudi do trka različnih socialnih prispevkov oziroma pomoči na področju. Vemo, da so denarne socialne pomoči namenjene pokrivanju stroškov, med njimi torej tudi tistih stroškov, ki so namenjeni za oskrbo z električno energijo. In tu bi lahko prišlo do podvajanja teh socialnih pomoči. Res pa je, da so kriteriji zastavljeni relativno ostro. Za ranljive odjemalce se štejejo tisti odjemalci, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ne morejo plačevati oskrbe z električno energijo, torej pokrivati teh stroškov, hkrati pa bi bilo njihovo življenje ali življenje ljudi, ki z njimi živijo, ogroženo. Zato je tu relativno zahteven dokazni postopek. Dejstvo pa je, da tik pred odklopom - in to je bilo na pobudo Agencije za energijo, ki je pripravila tudi splošen akt, kjer smo opredelili tudi kriterije, na podlagi zakona seveda, ki nam je dal usmeritev, da operater distribucijskega omrežja pred odklopom opozori odjemalce, da jim grozi odklop in da imajo možnost uveljavljati pravico do nujne oskrbe. Tako smo za to poskrbeli. Sami opažamo, da je tega resnično zelo malo, premalo, to lahko pripišemo manjši ozaveščenosti, hkrati pa tudi zahtevnejšim pogojem. In dejansko apeliram na to, da se tako energetska kot socialna politika na tem področju združita. Za vse ostalo pa z veseljem pisno. Hvala.

Dodatno pojasnilo, gospod Kumer, izvolite.

Hvala. Samo dodal bi kratko informacijo glede potrdil o izvoru. Ko bomo spreminjali Energetski zakon, bomo dopolnili, ker danes ni mogoče, da odjemalec zahteva, da bi kupoval energijo, recimo, iz vira, ki ni obnovljiv. Se pravi, potrdila o izvoru so danes možna samo iz obnovljivih virov energije, ta mehanizem je v Sloveniji tržen, tako kot pri vseh ostalih, v večini držav članic znotraj Evropske unije. Medtem ko bomo omogočili s tem dodatnim določilom, da bo lahko nekdo podprl tudi, recimo, lokalni energetski objekt, recimo, mogoče bo Šoštanjčan podprl, da bo hotel imeti elektriko samo iz TEŠ, iz Krškega samo iz NEK. Danes te možnosti nima, ko bomo pa Energetski zakon spremenili, bomo pa to možnost dali. Drugače pa ta mehanizem za potrdilo o obnovljivih virih energije je tržne narave in dobavitelji imajo potrdila o izvoru. Jaz sem prepričan, če se boste obrnili direktno na dobavitelja, ali pa vsak gospodinjski odjemalec, predvsem pa vsaka gospodarska družba ima možnost kupiti ta potrdila. Je pa res, da zaradi tega, ker so ta potrdila danes tako malo vredna, navadno dobavitelj to zapakira v ceno električne energije. Se pravi, recimo, če nekdo porabi 100 enot električne energije, se z odjemalcem dogovorita samo o tem, kakšen delež te električne energije, ki jo mora dobaviti, je, ne vem, ali je to 50 ali 100 %, iz obnovljivih virov energije. In to dobavitelj običajno vkalkulira v končno ceno in mu jo dobavi. In s tem se tudi zaveže - in potrdilo o izvoru, ki ga tudi preko agencije, ki je vzpostavila to platformo, mora biti sledljivost 100 % zagotovljena. Se pravi nek vir, ki je proizvedel to energijo iz obnovljivega vira, mora biti natančno na drugi strani do kilovatne ure kdo jo je porabil. Lahko se tudi izvozi, lahko se uvozijo ta potrdila neodvisno od energije, skratka hočem povedati, da je to tržni mehanizem in ministrica pristojna za energijo tako kot noben minister nima pristojnosti, da bi direktno ukazal državnim podjetjem naj se ta špil gredo, konec koncev se pa itak že gred. Je pa res, da tudi če bo trg živ, da bodo odjemalci to želeli, sem prepričan, da bodo dobavitelji to tudi dostavili. Hvala.

Hvala.  Besedo ima gospod Doblekar. Pripravi se dr. Krajčič.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Kar na nekaj vprašanj je bilo že odgovorjeno oziroma postavljenih vprašanj, ki sem jih tudi sam mislil, pa kljub temu bi se mogoče dotaknil par stvari, in sicer vetrnih elektrarn. Poročilo, bom še jaz povedal, je sicer dobro pripravljeno, pa me zanima ali se mi iz teh poročil kaj naučimo, ali se bo ministrstvo kaj naučilo oziroma Vlada ali bomo šli kaj po drugi poti. Pri vetrnih elektrarnah vsa leta govorimo bomo imeli, bomo imeli, imamo kup birokratskih ovir, imamo težave s civilnimi iniciativami, ampak, če gremo po tujini, kot je bilo že omenjeno, ne vem od Hrvaške do evropskih ostalih držav, vetrne elektrarne rastejo in se pregrevajo ležaji, jih je treba menjati, pri nas jih niti postavimo ne. Ali se bomo iz tega tudi kaj naučili, pa začeli mogoče iti v pravo smer, da bomo ta vetrni potencial, ki ga imamo pri nas tudi izkoristili. Za umeščanje v prostor ste že sicer nekaj pojasnili, ampak kljub temu me zanima ali boste tudi na ministrstvu našli neka soglasja, da bomo imeli neko svetlejšo prihodnost pri tem. drugo leto bo spet isto poročilo in spet ne bo v bistvu nič od tega.  Sončne elektrarne, paneli, zdaj vemo, da se to večina vse uvaža fotocelice, to se tudi subvencionira, to se pravi subvencioniramo bolj ali manj tuje proizvajalce, pa me zanima morda pri tem dve stvari, ena je: kam po tistih 15-ih letih ali koliko približno pride, ko so ti paneli odsluženi, kam jih bomo dali ali o tem kaj razmišljate oziroma kam se zdaj odlagajo, ali se to reciklira, ali se morda razmišlja tudi o kakšni subvenciji recikliranja? Kam ti nevarni odpadki gredo oziroma kam bodo šli, ko bo enkrat to masovno tega cele kupe ali bomo spet naleteli na problem kupe plastike in sveč in tega kar imamo zdaj trenutno, ali razmišljamo že kaj tudi v naprej? Zanima me kako to poteka in vaš pogled kako boste to reševali, ko bo prišel čas za to. potem pa še me zanima koliko denarja je šlo za ali v letu 2017, ne vem nisem zdaj toliko podrobno bral, za subvencije za sončne elektrarne.  Zdaj bi se pa dotaknil še malih hidroelektraren, tudi to je neka energija, ki bi jo lahko mi pridobivali malce bolj kot jo pridobivamo, vemo, da imamo malih vodotokov v Sloveniji 14 % vodnega potenciala, pri čemer pa je potencial za gradnjo malih hidroelektrarn izkoriščen le 27 %. Zdaj me zanima kdaj se bomo lotili tega, da bomo več postavili teh malih hidroelektrarn? Vemo, da omejuje postavljanje Natura 2000, pa vemo, da je zapleten postopek pridobivanja dovoljenj. Še vedno je potrebno dobiti dva dovoljenja, vodnega in gradbenega. Drži? O tem bi rad slišal, če bomo tukaj kaj olajšali investitorjem pot do tega, da se postavlja več malih hidroelektrarn. In na koncu še, veliko je slišati in lepih besed je o brezogljični družbi, o razogljičenju in tako naprej, res se dobro sliši, zadnje čase je to res zelo, zelo in. Ampak me zanima brezogljična družba pa toliko velik dimnik v Termoelektrarni Šoštanj pa najcenejša kurjava drva. Ali gre to skupaj? To me zanima vaš pogled na to.  Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima dr. Krajčič. Pripravi se gospod Pavšič.

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo. Kolegice in kolegi, gostje! Spoštovana direktorica, mene bi recimo to zanimalo, če lahko ene okvirne številke poveste. Če gledamo povprečno položnico povprečnega slovenskega gospodinjstva, kolikšen je delež tukaj vrednostne energije notri, kolikšen je delež za podporne sheme in kolikšen je delež za vse ostale prispevek in davke? Namreč, izraz podporna shema se sicer lepo sliši, ampak večina ljudi ne ve, da se to financira iz položnic in več kot damo mi vetrnic, malih hidroelektrarn, fotovoltaike in kogeneracije, večji je ta znesek, to pomeni, da bo večja tudi položnica. Tako, da je treba razmišljati poleg ptičkov in podobnega tudi o tem segmentu, da pomeni prehajanje na te vrste energije tudi višje položnice in na drugi strani je subvencijska shema narejena ne na porabo, ampak na moč. To pomeni, da ne glede na to koliko ti porabiš kilovatov električne energije doma v gospodinjstvu plačaš glede na to kolikšno imaš priključno moč. To pomeni, da ta sistem ne spodbuja varčevanja električne energije, ampak spodbuja neracionalno rabo. Pa bi prosil ministrstvo, če lahko pove ali kaj razmišlja o spremembi načina obračuna, to se pravi subvencijske sheme v smislu takih sprememb?  Vemo, da smo v Sloveniji med najnižjimi, torej med državami z najnižjo dodano vrednostjo na proizvedeno kilovatno uro med državami članicami. To torej pomeni, da je tudi tukaj veliko možnosti za prihranke, se pravi poveča dodano vrednost na porabljeno kilovatno uro. To sicer ni vaša zgodba, je bolj zgodba prestrukturiranja gospodarstva. V podporni shemi je na začetku, ko je bila uveljavljena, je bila najboljše prodajana megavatna ura iz fotovoltaike je bila okoli 400 evrov na megavatno uro, če imam pravi spomin. Danes je ta borzna cena okoli 40 evrov ali kaj takega približno, se pravi 10-kratnik med tržno ceno in subvencionirano pote No in še eno vprašanje. Madžarska je edina država s katero nismo energetsko povezani. Kako je z daljnovodom dopinc(?). zdaj, če se kdo v Budimpešto pelje pa malo okoli sebe gleda vidi zelo nenavaden pojav tam. Na slovensko-madžarski meji stoji velik daljnovod, zadnji steber, žice so napeljane na madžarski strani, pri nas pa nič, tako da ima človek občutek, da tam gre v zemljo, pa ne gre v zemljo, ampak pač nadaljevanja v Sloveniji ni. Torej, kako daleč je ta daljnovod?  In še zadnje vprašanje. Nič nisem slišal danes o net meteringu. Ali je kaj novega na tem področju? To pa ne vem koga naj vprašam, ali ministrstvo ali agencijo. Bi se vam pa zahvalil za izjemno dobro poročilo. Hvala.

Hvala lepa. Gospa Godina, imate besedo. Izvolite.

Hvala.  Kar se tiče deleža prispevkov za obnovljive vire energije. V preteklem letu, kot sem že tudi prej povedala, je bilo izplačanih približno 143 milijonov evrov za podporno shemo, zato smo objavili tudi podatek, ker vemo, da je zanimivo, kakšen je to delež glede na ceno oskrbe za gospodinjskega odjemalca, ta znaša v odvisnosti od skupine 14 % do 17 % torej končne cene, ki jo plača gospodinjski odjemalec za oskrbo za energijo, predstavljajo prispevki za obnovljive vire. Drugače je pa struktura cene že nekaj časa približno tretjinska in slaba tretjina se nanaša na ceno energije, ena tretjina se nanaša na ceno električne, mislim na omrežnine, ki jo je potrebno plačati za vzdrževanje in razvoj omrežij. In ena tretjina so davki, trošarine in druge dajatve kamor sodijo tudi prispevki in tu znotraj je ta podatek, ki sem vam ga prej navedla. Kar se tiče net metringa pa mislim, da je boljši naslov ministrstvo, sicer na tem področju ta trenutek ni spremembe. Še eno vprašanje je bilo postavljeno. Cirkovce–pince, to je še vprašanje na katerega lahko v okviru naših pristojnosti odgovorim. Gre za projekt dejansko, ki je že nekaj časa v načrtu in tudi že nekaj časa ga mi kot z vidika potrebnih virov upoštevamo znotraj načrtovanih stroškov v nekaj regulativnih obdobjih, kako res daleč je oziroma kdaj bo prišlo dejansko do izvedbe najbolje ve sicer Eles, operater prenosnega omrežja, ampak po naših podatkih je v tem regulativnem obdobju resnično velika možnost oziroma je zdaj Eles pridobil vsa ta potrebna dovoljenja in da bi se naj v tem regulativnem obdobju dejansko šlo v izvedbo tega projekta. Sredstva za to so do ene mere zagotovljena. Hvala.

Hvala lepa. Gospod Kumer, izvolite.

Hvala lepa.  Da začnem pri zadnji tematiki vašega vprašanja, net metering oziroma tako imenovana samooskrba. Sem že prej najavil, da bomo poskušali do konca letošnjega leta popraviti trenutno uredbo, ki vnaša kar nekaj nejasnosti pri izvedbi množične samooskrbe, to pomeni, da bi lahko imeli vsi prebivalci Slovenije možnost ne glede na to, da ne živijo v lastni hiši ali pa da nimajo ustrezne strehe, da participirajo pri kakšnih množičnih izvedbah samooskrbe, pa bolj jasno zapisati in dati navodilo elektro operaterjem pri izvajanju same uredbe. Ta uredba konec koncev je tudi potrebna zaradi tega, da bo pomagala pri novem zagonu teh sončnih elektrarn, ki ne potrebujejo subvencij, ki se izvajajo v okviru javnih razpisov na agenciji za energijo.  Mogoče še ta dodatna informacija kar se daljnovoda tiče. Res je, tukaj je bila tudi glavna ovira pri meddržavnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. En del dolgega daljnovoda poteka tudi preko ozemlja, ki ni bilo oziroma ki je bilo del tega arbitražnega sporazuma in ves ta čas, ko se je čakalo na odločbo arbitražnega sodišča, dela niso mogla potekati, zdaj odločbo imamo, pa imamo ponovno določene izzive. Arbitražno sodišče je odločilo, da naj bi dve podporni točki padli na hrvaško stran. Tukaj priznavamo sistemskemu operaterju pri nas, da je takoj, ko je ta odločba bila znana, vstopil v stik z hrvaškim operaterjem prenosnega sustava, da so naredili nek sporazum, da bodo ti dve podporni točki za katero so že pridobljena vsa soglasja, da jih bo on izvedel in da ne bo več ovira, da daljnovod ne bi bil končan in tako kot je že direktorica iz agencije rekla, da končno prihajamo v čas, da mogoče, če bo ta vlada dosti dolgo trajala, da bo pa ta daljnovod res končal tam kjer mora končati na madžarski strani z madžarskim prenosnim sistemom.  Kar se tiče subvencijske sheme, pravilna je vaša ugotovitev, je narejena na moč in energijo. Feed-In Tariff sistem, ki je bil takrat leta 2015 priglašen evropski komisiji, ga je treba spoštovati in se drugo leto izteče. Razmišljamo o prestrukturiranju tega sistema ravno zato, da bi spodbujali manjšo porabo in da bi del ali pa mogoče, ne razmišljamo še, da bi vse selili na energijo, ker moč je tudi pomembna, marsikje imamo velike priključke, pa manjše porabe energije, tako da bi morali tukaj narediti neko ravnovesje med prispevkom na moči in pa prispevkov na energijo. Kar se tiče tržne cene, res je, tako kot z vsako novo tehnologijo, ki jo je potrebno spodbuditi, da se spodbuja v primernem obsegu nekje čez 400, 450 evrov so bile tiste res velike cene na megavatno uro, danes dosega ta tržan cena tam nekje med 120, 130, skratka energija   (nadaljevanje) je že kar dosti konkurenčna. Marsikatera ura znotraj dneva je dražja, kot pa je, recimo, energija v pasu od sonca. Tržna cena danes, če se jo danes kupi za naslednje leto, je pa okrog 70 evrov na megavatno uro, to je ta indeks, ki naj bi veljal za Slovenijo. Razmerje je precej bolj ugodno, ampak še nismo tam, kjer bi mogoče lahko bili.  Hvala.

Hvala lepa. Zadnji prijavljeni k razpravi je gospod Pavšič. Imate besedo.

Hvala lepa. No, najprej bi si dovolil dva komentarja.  Nekaj sem ujel vmes, da je utekočinjeni naftni plin čisti vir energije, pa mislim, da to dejansko ni tako, ker nastaja zaradi - vemo, od kod prihaja, no, in za nafto ne moremo reči, da je čisti vir. Mogoče je čisti vir na ponoru, torej pri uporabniku, na viru samem pa ne in je zelo okoljsko obremenjujoč.  In še drug komentar, sončne elektrarne za fotovoltaiko. Dvomim, da njihova proizvodnja upravičuje proizvodnjo električne energije, ker je sam postopek priprave in izgradnje fotovoltaike zelo okoljsko obremenjujoč.  Zdaj pa, če gremo k razpravi. Mislim, da je gospod Zorčič že rekel, ne moremo govoriti samo o povečevanju proizvodnje energije, ampak predvsem o prihrankih energije. Ker če bomo več prihranili, bo takoj potem tudi proizvodnja avtomatsko višja, ker se zelo uravnoteži. In še ena stvar je tu zelo pomembna - mi živimo na enem planetu vsi skupaj in je popolnoma vseeno, kje energija nastaja. Če se mi še toliko trudimo pa proizvajamo zeleno energijo, če jo na Kitajskem delajo večinoma iz premoga, potem nismo čisto nič naredili. Glede na zadnje podatke pa vidimo, da imamo samo še 10 let časa, preden se bodo zgodile nepopravljive okoljske posledice. Tako je naš energetski koncept lahko zelo optimističen, če pa ne bo združen z globalnim energetskim konceptom, pa nismo naredili ničesar.  Ko že govorim o energiji, mislim, da smo tudi začeli malo preveč mešati različne energije. Govorili smo več ali manj o električni energiji. Glede na to, da smo pa nekje v bolj hladnem delu Evrope, je poraba toplotne energije tudi zelo znaten delež porabe v celotni strukturi. Tu pa vidimo, da je distribucijski sistem nekega daljinskega ogrevanja zelo neenakomerno razporejen po vsej Sloveniji. Verjetno je to tudi zaradi upravičenosti samega vložka, ker še vedno gledamo na vse skupaj zelo finančno. Če bi tu bile malo večje mere državnega ali pa tudi evropskega subvencioniranja, mislim, da bi se tudi tu zadeve lahko hitro premaknile.  Nadalje je potrebno tudi navzven večje medresorsko usklajevanje. Na eni strani govorimo o energetskih sanacijah, ki jih zdaj več ali manj izvajajo občine skupaj z zasebnimi partnerji, kar je dobro. Na drugi strani imamo Ekosklad, ki mu vsako leto že spomladi zmanjka denarja. Torej, vse tiste zadeve, kjer bi lahko prihranili energijo in imeli na koncu dosti boljšo statistiko, so odvisne od financ, ki jih prehitro zmanjka. Mogoče bi bilo to medresorsko - saj vem, to je vse odvisno tudi od nas pa od Vlade pa od vseh ostalih institucij -, poskušali uskladiti na nek boljši način.  Me pa veseli, da je že 86,8 %, kot sem ujel v poročilu, toplotne energije ustvarjene v kogeneracijah, to pomeni, da se dobro izkorišča; cilj mora biti pa 100 %, da se bo vso to toplotno energijo izkoristilo do konca.  Imam pa eno konkretno vprašanje. 64 % prihrankov na gorivu se je zgodilo zaradi aditivov. Tu se pa pri meni takoj prižge alarm - ti aditivi, ali jih kdo kontrolira, ali to odtehta prihranek pri CO2 emisijah.  Hvala lepa.

Hvala lepa. Dr. Krajčič ima še enkrat besedo. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.  Bom zelo kratek, ker se mi zdi, da nisem dobil eksplicitnega odgovora, zato da bo vsem jasno. Ali nove male hidroelektrarne, nova kogeneracija - nove vetrnice, nova fotovoltaika, ki ni vključena v net metering - pomeni višje položnice?

Hvala lepa. Pa še gospod Doblekar ponovno.

Hvala za besedo še enkrat. Moram reči, da, žal, nisem dobil niti enega odgovora, niti vaših mnenj do tega, kar sem vprašal. Se pravi, umeščanje v prostor, sodelovanje med ministrstvi, ali se bo to dejansko kaj izboljšalo. Potem sem vprašal za male hidroelektrarne, nobenega odgovora, kaj je z dovoljenji, zakaj so težave, kdaj bo tu kaj več narejenega, da bomo lahko to energijo bolje uporabljali. Pa še nekaj drugih zadev, ki sem jih pokomentiral in vprašal, pa, žal, nisem dobil nobenega odgovora. Tako, če boste želeli, lahko še odgovorite, če pa ne, bom pa pisna vprašanja zastavil kasneje.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Gospa Godina, izvolite, imate besedo.

Hvala. Res je, da verjetno nisem oziroma nisva direktno odgovorila na vaša vprašanja. Dejansko ste uvodoma sami tudi dejali, da je bilo že veliko rečenega v zvezi z vetrom in umeščanjem v prostor. Tako lahko še enkrat ponovim, da kar se tiče vetrnih eletkrarn, so v preteklem letu 2017 in tudi letos bili izvedeni skupno že trije javni pozivi, kjer so se projekti za vetrne elektrarne uvrstili in torej tudi močno zasedli sredstva, ki so bila razpoložljiva. Zdaj imajo pa ti projekti čas tri do pet let, da se realizirajo. Torej potencial tu je, je pa treba na tem mestu omeniti, kar sem že povedala, da so odvisni tudi od umeščanja v prostor. To pa dejansko ne sodi v področje dela Agencije za energijo, mi lahko sicer damo samo pobude, komentiramo zadevo, dejansko pa bi na to vprašanje moralo odgovoriti ministrstvo, pristojno za okolje.

Gospod Kumer, izvolite.

Hvala.  Verjetno ste vprašali tudi o recikliranju. / oglašanje v ozadju/ Tako.  Kar se tiče sončnih elektrarn oziroma panelov, še niso dosegli. Vsak, ki je lastnik sončnih elektrarn, seveda želi, da čim dlje obratujejo, ker konec koncev resda izkoristki padajo in prvi panel ima življenjsko dobo 20 let, še nismo tam, 25 let, srednja generacija pred petimi leti ima danes življenjsko dobo 30 let in več. Ne vemo, ali bodo res imeli ali ne, ker test časa pri sončnih panelih še ni bil narejen. Zna se res zgoditi nekaj takšnega in bomo morali slej ko prej razmisliti o neki sistemski rešitvi, kaj narediti za razgradnjo. Danes ta sistemska rešitev ni urejena, in hvala za pobudo. Definitivno bo treba Ministrstvo za okolje in prostor spodbuditi, da sistemsko razmisli, kaj s tovrstnimi odpadki. Že danes imamo pa z drugovrstnimi odpadki posebne vrste izzive in ne rabimo še izzivov glede sončnih panelov.  Tudi glede umeščanja v prostor, kot je že direktorica rekla. Kar se tiče tega, je ministrstvo, pristojnega za energijo, naredilo vse, kar je v naši moči, da administrativno olajšamo novim projektom, novim investitorjem, da lahko pridejo do energetskega dovoljenja, da lahko pridejo do subvencij. Sistem je zelo, bi rekel, predvidljiv, transparenten, konkurenčen, kar pomeni, da s spremembo sheme leta 2015, ko smo imeli tako, da kdorkoli je šel v izgradnjo projekta na obnovljivi vir energije, po kakršnikoli ceni, ki je bila takrat vnaprej določena, vemo, da so cene padale, je morala država za to zagotoviti ceno in je seveda dvigovala položnice. Potem smo to obrnili, smo rekli, dajmo narediti tudi investitorsko-konkurenčni postopek, kar pomeni, da investitorji morajo predvideti, za kakšno ceno lahko zgradijo določeno elektrarno na obnovljivi vir energije, med seboj tekmujejo, kar pomeni, da s stališča države imamo zdaj konkurenčni postopek, da tisti viri, ki so konkurenčni, za razpoložljivo višino denarja, ki pa je na voljo, izberemo najbolj konkurenčne, najbolj kvalitetne projekte. In, ja, cena se naj ne bi povišala, ker denarja zaenkrat za vse tovrstne projekte, tako male hidroelektrarne, razne kogeneracije z visokim izkoristkom, na lesno biomaso in tako dalje, je dovolj in agencija pridno razpisuje tovrstne razpise.  (nadaljevanje) Če bi tega denarja zmanjkalo in da cilj ne bi bil dosežen, bi morali poiskati nove vire. Ampak trenutno v naslednjih dveh, treh letih tega ne pričakujemo. Je pa res, da je težko danes vedeti, kakšna bo gospodarska rast, kako bodo prijeli projekt, ki so bili subvencionirani na kohezijski ravni, kako bodo prijele zaveze iz Uredbe o prihrankih, ali bodo tu cilji prekoračeni. Vrsta spremenljivk je, ki bodo vplivale srednjeročno na to, to bi lahko bil bolj adekvaten odgovor.  Kar se tiče malih hidroelektrarn. Res je, na Ministrstvu za okolje in prostor naj bi bilo kar veliko teh investicij v nekem projektu, da čakajo na razna vodna dovoljenja, na razna dovoljenja, kar se tiče naravovarstvenikov, ne vem, ribiških in ostalih dovoljenj. Vprašanje je bolj za ostale resorje, ne za ministrstvo, pristojno za energijo. Kar se nas tiče, mi spodbujamo in si tega želimo čim več. Upam, da sem vse zajel. Tudi ta pobuda je dobra in dobrodošla, za sodelovanje resorjev med seboj. Zgled bi nam lahko bila medresorska delovna skupina, tako imenovana, mi rečemo delovna skupina PCI, za velike infrastrukturne objekte. Ta skupina je naredila velik korak naprej pri umeščanju raznih infrastrukturnih objektov v prostor. In mogoče potem zgledu lahko to vašo pobudo implementiramo, kar se tiče teh manjših projektov, ker to so veliki projekti.  Hvala.

Gospod Doblekar, izvolite.

Ne bom drugega, samo iz srca se bom iskreno zahvalil, ker ste se spomnili vseh vprašanj, pa tudi na vse odgovorili. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi ni več, zato zaključujem razpravo.  Ugotavljam, da se je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil z letnim poročilom Agencije za energijo za leto 2017 in s poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2017.  S tem zaključujem obravnavo poročil na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto ugotovitev.  S tem zaključujem 1. in 2. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA, KI UREJA IZGRADNJO AVTOCEST, ZA LETO 2017.  Kot gradivo ste prejeli: poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2017 z dne 13. 9. 2018 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 11. 10. 2018.  K tej točki dnevnega reda smo vabili: Ministrstvo za infrastrukturo, Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Dars, d.d.  Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2017 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi tretjega odstavka 6. člena Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.  Začenjamo obravnavo poročila o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2017. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k poročilu. Gospa državna sekretarka Nina Mauhler, izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Skladno s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o Družbi za avtoceste Vlada Republike Slovenije enkrat letno poroča Državnemu zboru o izvajanju nacionalnega programa na področju izgradnje avtocest. Poročilo je razdeljeno na tri glavne dele, na gradbena dela, na prostorsko umeščanje in pa na projektiranje. V letu 2017 so se gradbena dela izvajala na odseku Draženci-Gruškovje in pa na priključku Šmarje-Sap. Najprej bi se posvetila odseku Draženci-Gruškovje, potem pa še priključku Šmarje-Sap.  Na odseku Draženci-Gruškovje so se na odseku prve in druge A etape izvajala gradbena dela na celotni trasi, na vseh premostitvenih objektih, na podpornih zidovih, na deviacijah skladno s pogodbenimi določili in terminskim planom. Na odseku prve etape je bila izvedena preureditev prometa iz glavne ceste na izvedeno polovico avtoceste in pa ureditev obvozov. V novembru 2017 je bil odsek te prve etape avtoceste tudi predan v promet. Septembra 2017 je bila izvedena začasna preusmeritev prometa na polovico zgrajene avtoceste v dolžini 4,5 kilometra.  Na Šmarju-Sap, se pravi na tem priključku pa so bila gradbena dela sledeča. Vsa dela so bila dokončana do konca septembra 2017, priključek pa je bil tudi potem predan v promet nekje v sredini oktobra. Pridobljeno je bilo tudi uporabno dovoljenje. To je vse kar se tiče gradbenih del v let u2017. Pri prostorskem umeščanju je bila situacija sledeča. Pri umeščanju avtocest v prostor so se v let u2017 izvajale aktivnosti prostorskega umeščanja na skupaj desetih odsekih oziroma investicijah. Največ aktivnosti je bilo na sledečih odsekih: Šentrupert-Velenje, Koper-Dragonja, dograditev avtocestnega predora Karavanke, razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in pa vpadnih avtocest Jeprca-Stanežiče-Brod.  Pri projektiranju je bilo stanje sledeče. Na področju projektiranja so se v letu 2017 izvajale aktivnosti za sledeče investicije. Jagodje-Lucija, Markovci-Gorišnica, Koseze-Kozarje, tu gre za razširitev obstoječe avtoceste v šestpasovnico, avtocestni priključek Dragomer, prej imenovan priključek Brezovica, dograditev avtocestnega predora Karavanke, potem za avtocesto Velenje-Slovenj Gradec, Šentrupert-Velenje, državna cesta, tretja razvojna os jug, potem od avtoceste A2 Ljubljana do Obrežja pri Novem mestu do priključka Maline, ter rekonstrukcija priključkov na avtocestnem obroču Leskovškova in Letališka. Za projekt vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja je bila 6. septembra leta 2016 podpisana pogodba o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Elektronsko cestninjenje je bilo kasneje vzpostavljeno pravzaprav šele v letošnjem letu in sicer 1. aprila 2018.  Na osnovi 4. člena Zakona o Darsu, upravlja Dars v imenu in za račun Republike Slovenije naloge priprave prostorske dokumentacije in umeščanja avtocest v prostor ter naloge pridobivanja nepremičnin potrebnih za gradnjo avtocest. Sredstva za te naloge so se v skladu z 10. členom Zakona o Darsu zagotavljale v proračunu Republike Slovenije.  Financiranje investicij v imenu in za račun Dars se je v letu 2017 zagotavljalo iz lastnih virov, se pravi iz naslova cestnine iz evropskih sredstev in pa iz naslova zadolževanja. Realizacija investicij v imenu in za račun Republike Slovenije pa je v letu 20147 znašala nekaj več kot 8 milijonov evrov, realizacije investicij v imenu za račun Dars pa malenkost manj kot 110 milijonov evrov.  Še na kratko o virih sredstev, malo bolj podrobno. Viri sredstev za financiranje investicij v imenu in za račun Dars so bili v letu 2017 zagotovljeni, torej že prej omenjenih lastnih virov, cestnine v višin približno 43,7 milijona evrov, iz naslova evropskih sredstev 20 milijonov evrov in pa iz naslova zadolževanja okoli 44 milijonov evrov. Iz dveh skladov preko EFSI(?) oziroma banke EIB(?). Skupno je bilo za realizacijo investicij v imenu in za račun Dars v letu 2017 zagotovljenih 110 milijonov evrov. Poleg navedenega je družba Dars v letu 2017 naknadno prejela še okoli 6,5 milijonov evrov sredstev evropske kohezijske politike in drugih evropskih sredstev in sicer za investicije, ki so bile realizirane že prej v letih 2015 in 2016. Za naloge priprave prostorske dokumentacije in umeščanja avtocest v prostor ter naloge pridobivanja nepremičnin potrebnih za gradnjo avtocest pa so bili vsi ti viri sredstev zagotovljeni v državnem proračunu. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji razpravljajoči je gospod dr. Tomaž Vidic, Dars.

Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Torej celotno leto 2017 je zaznamovalo uvajanje novega elektronskega cestninskega sistema o prostem prometnem toku. V ta projekt so bile vključene praktično vse službe, vsi oddelki Darsa. Torej dejstvo je, da je Slovenija prva država v Evropski uniji in Evropi, ki je v nov elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, kar pomeni brez zapornic, prešla iz delujočega sistema pobiranja cestnine na cestninskih postajah kjer so zapornice, bile zapornice, vse ostale države, ki so takšen sistem že uvedle, po vrsti Avstrija, Nemčija, Češka, Poljska, Slovaška in kot zadnja Belgija, 1. aprila 2016 Belgija, so pred uvedbo novega elektronskega cestninjenja tudi za tovorna vozila imele vinjete ali pa niti niso zaračunavale avtocest kot Nemčija, Nemčija ni zaračunavala. Torej ostale države so pa imele vinjete in so z vinjetami pobrale od 4-krat do 6-krat manj cestnine kot nato v prvem letu delovanja novega elektronskega cestninjenja. In te države niso bile soočene s finančnim tveganjem izpada prihodkov, ker so že prve dneve, prve mesece podirale bistveno več kot so prej pobrale z vinjetami. Na primer v Avstriji so v prvem mesecu pobrali samo 80 % tega kot naslednje leto v istem mesecu. Torej mi smo to tveganje uspešno obvladali tudi zaradi tega smo dodatno sklenili aneks z izvajalcem in dodatno uvedli znatno število okoli 80 cestninskih uporabniških točk na praktično vseh bencinskih servisih na avtocesti in še katerem tik ob avtocesti. Torej to je tudi v samem poročilu obrazloženo. Naj povem še to, da je bilo tudi poslovanje v letu 2017 zelo uspešno, dobiček, to ni predmet tega poročila, ampak poslovnega poročila Darsa, čisti dobiček je znašal 141 milijonov evrov, kar je 40 % več kot leto 2016 in 2,5-krat več kot leta 2015, ko je znašal okoli 60 milijonov evrov. To je pomembno zaradi tega, ker ta dobiček ostaja zadnji dve leti v družbi in bo namenjen za gradnjo novih odsekov predvsem hitrih cest na tretji razvojni osi. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala lepa, dr. Tomaž Vidic. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Gospod Dušan Stranad, prosim.

Hvala lepa. Lep pozdrav še enkrat! Na Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj smo za obravnavo te točke porabili kar precej časa in moram reči, da je bila razprava bogata, tudi pojasnila, ki smo jih dobili s strani gostov so vsebinsko zadovoljila člane, čeprav smo na nekaj stvari posebej opozorili in želimo, da se hitreje urejajo. Komisija tako meni, da sedanji praktično vsakodnevni zastoji na avtocestah, ki so jim sicer priča tudi v drugih državah, kažejo, da obstoječa avtocestna infrastruktura ne zadošča več sedanjim potrebam prometa, katerega rast je bistveno večja kot so kazale pretekle projekcije. V luči spoznanja, da je rešitev za odpravo preobremenjenosti avtocestne infrastrukture   (nadaljevanje) v kombinaciji različnih ukrepov v smeri preusmerjanja prometa in modernizacije javnega potniškega prometa, tudi železniškega, nas je zanimalo, s katerimi ukrepi se bo država lotila povečanja pretočnosti avtocest.  Nadalje na komisiji poudarjamo, da sedanja preobremenjenost slovenskega cestnega in avtocestnega omrežja v smeri Ljubljane in drugih večjih mestnih središč kaže tudi na potrebo po decentralizaciji države, saj na koncu noben ukrep ne bo odpravil težav, če se bodo delovna mesta koncentrirala le v Ljubljani in drugih večjih mestih.  Z vidika hitrejšega končanja vzdrževalnih del na avtocestah se je komisija spraševala, zakaj izvajalci ne delajo več časa v nočnem času. Postavilo se nam je tudi vprašanje upravičenosti plačevanja polne cestnine za uporabo avtocest v času velikih zastojev, saj v takih razmerah avtocesta ne izpolnjuje standardov avtoceste.  Tako na posvetu Državnega sveta konec lanskega leta na temo tretjega pasu na slovenskih avtocestah kot na seji komisije smo ugotavljali, da je treba za gradnjo prave šestpasovnice kot dolgoročnejšega ukrepa za povečanje pretočnosti najbolj kritičnih odsekov slovenskih avtocest sprejeti državni prostorski načrt, za katerega pa vemo, da se potrebuje več let. S tega vidika komisija opozarja na pobudo, in se seveda tudi strinja s pobudo, predsednika uprave Darsa, da bi za potrebe gradnje šestpasovnic na najbolj obremenjenih slovenskih avtocestnih odsekih sprejeli poseben zakon, ki bi omogočil hitrejšo pripravo strokovnih podlag in vseh dovoljenj in s tem širitev avtocest v doglednem času.  Komisija ponovno opozarja na dolgotrajno gradnjo hitre ceste Hajdina-Ormož, ki leži znotraj Nature 2000 in bi morala biti v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest zgrajena do leta 2013. V preteklosti so bila v projekt vložena že večmilijonska sredstva, a premika ni bilo oziroma se zopet delajo okoljske študije. V povezavi s hitro umestitvijo lakirnice družbe Magna v prostor se nam je postavilo vprašanje neenake obravnave dveh investicij znotraj iste Nature 2000.  Člani komisije so imeli, kot sem že rekel, še več vprašanj v zvezi z drugimi aktivnostmi na posameznih odsekih, kot je tretja razvojna os. Na ta vprašanja smo dobili dodatna pojasnila. Pogovarjali smo se tudi o protihrupnih ograjah, o uvrstitvah v načrte gradnje, o potrebah teh ograj, skratka, razprava, kot sem rekel, je bila bogata. Upam, da smo pripomogli k temu, da bo reševanje te problematike v prihodnosti hitrejše in bolj vsebinsko. Hvala.

Hvala lepa, gospod Strnad. Besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Kot prvi razpravljajoči je gospod Robert Pavšič, pripravi naj se gospod Jani Prednik.

Hvala, predsedujoči, za besedo.  No, jaz ne dvomim niti en trenutek v to, da tudi danes razprava ne bo burna in zelo obširna, in vam prav nič ne zavidam, ker morate sedeti tamle čez.  Zastoji in prometni kolapsi so dejansko vsak dan v Sloveniji. In če zelo banaliziram zadevo, ko se pelješ skozi Avstrijo, je zapora ceste samo na tistem odseku, ker se dejansko nekaj dela, pri nas je pa praksa - pa verjetno boste imeli zelo zadovoljiv odgovor, ampak zaprto je nekaj kilometrov oziroma zoženje je dolgo nekaj kilometrov, zraven pa ne vidiš niti enega delavca oziroma niti enega stroja, da bi se karkoli dogajalo. Ampak to je čisto tako, »by the way«. Pa še nekaj drugega, en mesec in pol za podreti cestninsko postajo v Razdrtem in zapreti avtocesto do Vipave popolnoma v eno smer, se mi tudi zdi zelo, zelo čudno, če uporabim zelo milo besedo.  Ko sem pa bral vaše poročilo, je bilo zelo zanimivo to, da ste govorili o številkah, ne pa o procentih realizacije. 59 % oziroma 55 % realizacije je zame   (nadaljevanje) katastrofalno. O razlogih pa piše: nespoštovanje zakonskih rokov, dolgotrajno usklajevanje z varstvenimi ministrstvi, razmerje med ocenjeno vrednostjo in plačano vrednostjo, dolgotrajni postopki razlastitve. Ne vem, ko se na občinah pripravljajo za kakšen večji projekt, poznajo tudi vse te zadeve in povsod se pojavljajo isti problemi. Tu je potem, če ne drugega, treba dejansko zelo učinkovito se povezati med ministrstvi in predlagati rešitve, ki jih lahko obravnava tudi Državni zbor, da vam olajšamo te postopke, ker to je nesprejemljivo, mislim, da se zadeva ustavi zaradi tega, ker nekdo noče prodati, pa bi moral, ker se ga potem razlasti, torej, če sodišče ugotovi, da se ga lahko razlasti, bi moral prodati. Vedno se ustavljamo na istih zadevah in potem cela Slovenija stoji. Tretja razvojna os se še začela ni graditi, pa so že enake težave. To je nesprejemljivo. In vedno znova iskati iste izgovore, iste razloge - ne, odgovorni smo mi, odgovorna so ministrstva in odgovoren je Dars in rešitve moramo najti skupaj, seveda takšne, ki bodo pravične tudi do lastnikov zemljišč, tu ne smemo neke uravnilovke vleči.  Zanima me, 6 % ste realizirali sistem DarsGo v enem letu, potem pa v štirih mesecih ostalih 94 %. To pomeni, da ste bili zelo ekspeditivni, če ste samo v štirih mesecih uspeli z nule vse skupaj dokončati. Me pa zanima, kolikšen je bil potem izpad prihodkov zaradi neuspešne realizacije, če je do njega sploh prišlo. In kakšna je primerjava med prejšnjim sistemom cestninjenja in dejansko zdajle tega po prevoženih kilometrih; mislim, da je več kriterijev, kako se določa višina cestnine.  Imel bi še nekaj vprašanj, vendar bodo verjetno kolegi to zelo dobro pokrili, tako bi bilo to zaenkrat. Hvala lepa.

Jaz predlagam, da zastavita vprašanja še dva poslanca, pa potem podaste odgovor.  Besedo ima gospod Jani Prednik, za njim pa gospod Franci Kepa.

Spoštovani predstavniki ministrstva, predsednik uprave Darsa!  V vsakem primeru jaz na ta mandat gledam malo bolj optimistično, kot se je začel prejšnji mandat, ko je dr. Gašperšič rekel, da tretja razvojna os ni potrebna. Zdaj je ministrica na hearingu izpostavila tretjo ose kot prioritete in sem vesel, da je tudi danes predsednik uprave potrdil to, kar sem jaz na tistem hearingu dejal, in sicer, da Dars denar ima. Takrat se je ministrica temu odgovoru izognila, ampak danes ste sami priznali, da v bistvu imate dobiček. In ste tudi že sami v uvodu povedali, da se bodo aktivnosti na tretji razvojni osi pospešeno nadaljevale. Vsi poznamo ta protokol, ki je bil podpisan pred več kot enim letom med Mladinsko iniciativo, Svetom koroških županov in Svetom županov Savinjsko-šaleške regije. Naj povem, da je Dars soglašal s podpisom pogodbe z izvajalcem za projektiranje v zgornjem delu, za spodnji del pa tega soglasja ni bilo. Zanima me razlog. Jaz si sicer mislim, kaj je razlog, ampak povejte to vi naglas. Rad bi pa samo preprost odgovor na preprosto vprašanje. V protokolu je bilo predvideno, da se gradnja tretje razvojne osi začne leta 2019 - da ali ne? Hvala za odgovor.

Hvala lepa, gospod Jani Prednik. Besedo ima gospod Franci Kepa.

Hvala za besedo. Dotaknil bi se dveh konkretnih zadev, in sicer južnega dela tretje razvojne osi. Tam ni problem umeščanja v prostor, tam je dogovorjeno vse. Za prvi del, to je obvoznica okoli Novega mesta in priključek do Osredka, naj bi bilo gradbeno dovoljenje že pridobljeno letos, kakor je bilo rečeno lansko leto v Beli krajini, zaradi črpanja kohezijskih sredstev. Kakor sem videl, bo letos šele novembra dano za gradbeno dovoljenje, pa še to je po novem dano, po novem sistemu, tako bo to… Pa me zanima, ali je dogovorjeno glede teh kohezijskih sredstev. Lansko leto je bilo rečeno tako, ker sem bil tam na srečanju. Naslednje vprašanje bi imel za to hitro cesto, ki gre dol proti Višnji gori iz Ljubljane. Kdaj je to predvideno, da se naredi prava avtocesta? Ali je to sploh predvideno ali je za enkrat tako tekoč promet, da to ni predvideno? Ker to je zdaj hitra cesta, to ni avtocesta.  Potlej, kako je bilo že rečeno od predhodnika, da je izredno povečan promet glede na pretekle študije se je ta promet že izredno povečal tako tovorni kakor avtomobilski. Konkretno še, te postaje kdaj jih mislite umakniti, te kontejnerje, ki so bili za cestninjenje, ker to ovira promet? Rečeno je bilo pred tremi leti so se dve akcije naredile, potlej se mi pa zdi, da to kar stoji.  V preteklosti je bilo rečeno tunelska izgradnja po celi Sloveniji se je delala glede na študij števila prometa in se je delal dvotunelni sistem na velikih odsekih in to se zdaj kaže kot velika obremenitev prometa in to je bilo že takrat rečeno, da bo to zgrešena zadeva in sedaj se vidi, da je to res zgrešeno in bi se moralo povsod delati na avtocestah tripasovni tuneli. Ker kadar je v konicah promet se tam promet še zgoščuje in se promet s tem še bolj ustavlja kakor bi se drugače. No, toliko bi jaz imel o tem. Hvala za odgovore. PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ (?): Hvala lepa, gospod France Kepa. Besedo dajem predstavnikom predlagatelja.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Odgovore predlagam, da poda gospod Vidic, predsednik uprave Darsa.

Hvala za besedo. Torej, glede zastojev najprej. Verjemite, da se na Darsu vsak dan številne službe trudijo, da bi bili zastoji čim manjši. In mislim, da vendar se soočamo z zahtevno situacijo, ker se omrežje naglo stara in je vedno bolj obremenjeno predvsem s tovornim prometom, ki ga tudi vedno bolj poškoduje oziroma mu škodi, ob enem pa promet vse od konca gospodarsko finančne krize naprej močno narašča z lahko rečem enormno visokimi stopnjami rasti. Najprej je začel narašačti težek tovorni tranzit, nato tudi domač tovorni promet v skladu z gospodarsko rastjo, turistični promet v smeri proti Hrvaški oziroma Jadranu, letos pa opažamo še dodaten impulz enormno rast domačega prometa vse do sedaj stopnje rasti so pa 5 % do 10 %. In rezultat takih visokih stopenj rasti prometa je sledeči pokazatelj. Število prometnih nesreč, ki jih zazna policija, je v prvem polletju letos v primerjavi s prvim polletjem lani za 36 % večje, torej številka prvo polletje letos je 763, lansko leto pa nekaj malega čez 500. In z vsemi temi problemi se moramo soočati in smo že izvedli številne ukrepe, torej trdim, da ponoči delamo morda še več zanesljivo pa vsaj toliko in tista dela, ki jih delajo v sosednji Avstriji, to mislim, da je preverljivo dejstvo, tudi sisteme zapor imamo zelo, zelo podobne, ker se po njih zgledujemo. Tako, da nekako s temi pavšalnimi trditvami, ki so seveda zelo prisotne v vseh medijih, se na Darsu ne moremo strinjati, se pa, poudarjam, delamo številne aktivnosti, ki bodo olajšale na nek način situacijo v naslednjih letih, ker tej rasti enostavno še ni videti konca, da sem čisto direkten. In bom že na naslednjem primeru, rekel ste cestninska postaja Razdrto, rušenje dva meseca. Poglejte, sama cestninska postaja se je odstranila med prometom v dveh, treh dneh. To zaradi česar smo pa naredili, torej za popolno zaporo polovice avtoceste oziroma hitre ceste je pa rekonstrukcija vseh štirih krakov, tukaj se gre za več kilometrov novega asfalta preprosto povedano, pri čemer je pa časovno najbolj zahteven ukrep je pa sledeči. Cestninska postaja Nanos je bila na območju kjer v bodoče ne bo omejitve hitrosti, ampak bo dovoljena hitrost 110 kilometrov na uro kot za celostno hitro cesto, omejitev bo pa 80 na uro kasneje v razcepu. In na mestu te čelne cestninske postaje je treba dvigniti niveleto do 80 centimetrov in so za to potrebna obsežna gradbena dela in to smo krajanom, torej nismo šli na občinski svet, povedali smo pa to vsem ključnim deležnikom tudi avtoprevoznikom najprej kaj se tukaj dela in sem jaz direktno vprašal predsednika avtoprevozniške sekcije pri Gospodarski zbornici gospoda Slokarja, ki ima v Ajdovščini svojo bazo oziroma sedež, sem rekel lahko vse to pustimo, pa ko odstranimo cestninsko postajo, ki je bila itak takrat že odstranjena, pa damo omejitev hitrosti 40 kilometrov na uro. Torej elementi horizontalni in vertikalni na mestu bivše čelne cestninske postaje Nanos so bili takšni, da zahtevajo v skladu s pravilniki omejitev 40 kilometrov na uro. Samo, če bi hoteli doseči 60 kilometrov na uro bi bila že potrebna obsežnejša gradbena dela. In mislim, torej zdaj upam, da sem to malo s povečanim pritiskom razložil. Nikakor se ne gre pri vseh projektih tako imenovanega rušenja cestninskih postaj. Cestninske postaje porušimo pravilom oziroma odstranimo tiste kabine ponoči. Je pa na mestih cestninskih postaj treba vzpostaviti vertikalne in horizontalne elemente predvsem zaradi odvodnjavanja takšne, da ne bo potem več omejitev hitrosti, to pa pomeni obsežna gradbena dela in praviloma se namesto čelnih cestninskih postaj približno recimo kilometer prej in kilometer kasneje izvajajo obsežnejša gradbena dela vključno na določenih mestih z ustrezno širitvijo, ki bo omogočala vzpostavitev tripasovne avtoceste na račun odstavnega pasu, ampak to je zdaj že druga tema.  Kar se tiče, torej res realizacija vseh investicij je 59 %, to je slaba številka se popolnoma strijam. Če pa odštejemo vpliv oziroma brišemo vrstico sistem DarsGo, za katerega pa mislim, da sem pojasnil v začetku, je pa realizacija 80 %. To pa mislim, da je v primerjavi s prejšnjimi leti znatno višja, pa ne bi šel predaleč nazaj, poznam pa številke, tako je bila pod 50 %, pa lahko tudi letnico povem. Torej, za DarsGo sistem je bila pogodba takšna, da je bilo celotno plačilo, torej ni bilo nobenih plačil med izvajanjem pogodbe, ampak je bilo celotno plačilo izvedeno ob koncu in načrtovalo se je, da bomo sistem leta 2016 se je načrtovalo, da bomo sistem uvedli oziroma vpklopili konec leta 2017, vendar smo zelo hitro ugotovili, da je to nemogoče in to legalno speljali tudi z ustreznim podpisom aneksa. Tudi če ne bi bilo podaljšanja roka izvajalcu ne bi bilo zaradi samega datuma 1.1, ker je to zima, tveganje bi bilo preveliko. Mi smo od prvega dne vključno s celim prvem mesecem pobirali z novim sistemom več cestnine kot smo s starim. Lahko pa natančno obrazložim izplen, torej zdaj imamo že podatke za dva kvartala oziroma polletja, pol leta delovanja. Ocestninili smo za 12 %, torej ocestninili smo 12 % več cestninskih kilometrov in to je popolnoma v skladu s prejšnjimi napovedmi, ki so se prve naredile že leta 2010-2011, nato dvakrat vmes ažurirale in zadnja naredila še tik pred uvedbo. To pomeni, da 8 % več cestnine je oziroma več zaračunanih kilometrov je posledica samega sistema, ostalo je pa rast prometa, recimo približno 4 %, pri čemer je pa finančni prihodek Darsa višji za dobre 4 %. In tukaj je razlika zaradi sledečega dejstva, torej cestnina je produkt prevožene razdalje krat cenika. V slovenskem ceniku imamo že od leta 2010, 2011 zelo visoke popuste na evro emisijske razrede, smo jih uspeli znižati samo rahlo s 1.1.2017, ti popusti so še vedno 40 % za evro 6, 30 % za evro 5 in 20 %za evro 4 emisijski razred. V starem sistemu so bili do popustov upravičeni samo tisti, ki so imeli Darsove elektronske medije, to pomeni ABC tablice, ki jih je zmanjkalo že nekaj let nazaj in pa tudi Dars plačilno kartico. Vendar teh popustov, torej vsi domači prevozniki so seveda za te popuste vedeli in so jih uveljavljali, nismo jih pa v preteklosti reklamirali. V novem sistemu se je mogel pa vsak uporabnik registrirati, skupaj z dokazili tudi o vrsti motorja in so bili do teh popustov upravičeni vsi in izkazalo se je, da je vozni park teh vozil, ki vozijo v tranzitu tudi zelo dober, tako da je ta razlika med zaračunanimi oziroma ocestninjenimi kilometri in večjim prihodkom žal na letnem nivoju lahko rečem za približno 25 milijonov evrov nižja kot bi bila brez, da bi, čeprav smo nekaj tega predvideli, nismo pa predvideli tako veliko. Torej, zdaj samo še 10 % vozil plača polno cestnino brez evro-emisijskih popustov. To je zadnji podatek, kar je po svoje iz okoljskega vidika dober podatek, ker to pomeni, da promet, ki se odvija ali dobesedno vali po naših avtocestah težek tovorni promet, imajo vozila že sodobne ekološke motorje z nižjimi emisijami. Zdaj mislim, da sem gospodu Pavčiču odgovoril na vsa vprašanja, ki ste jih postavil oziroma teze. ../oglašanje iz klopi/.. glejte, za nas je vedno večji problem na primer javno naročanje, ampak smo zavezanci, s tem moramo živeti, torej jaz nimam pristojnosti, da bi komentiral slovensko zakonodajo, ki je v pristojnosti vas Državnega zbora in Vlade kot predlagatelja. Imamo pa številne mislim, da zelo dobre predloge predvsem pa formirane na osnovi izkušenj. Tako, da za kakšno srečanje na okrogli mizi smo pa vedno pripravljeni. Torej gospodu Predniku zdaj samo na zelo konkretna vprašanja, lahko pa zelo veliko govorim o tem kaj se dela, to bi pa le rad povedal, da na zgornjem odseku od Velenja do Slovenj Gradca aktivnosti res intenzivno potekajo in to vzporedno odkupi zemljišč, projektiranje PGDPZI projektne dokumentacije skupaj geološko geomehanskimi raziskavami. In vem, torej imam dokaj sveže podatke, da na 40-ih lokacijah naj bi že imeli izvajalci geološko geomehanskih raziskav soglasja, da vstopijo na zemljišča in delajo   (nadaljevanje) soglasja, da vstopijo na zemljišča in delajo sondiranja in tudi vrtanja, seveda, kajne, predvideno je pa to kar na 160 lokacijah od Velenja do Slovenj Gradca. Torej, to je po dolgih, dolgih letih, lahko rečem, ne vem, 15 letih ponovno, da se je pristopilo k nekemu projektu, tako da te aktivnosti tečejo vzporedno. Torej, pri odseku Draženci-Gruškovje se je najprej projektiralo, še prej so se seveda naredile geološke raziskave, vendar tisti odsek je bistveno manj zahteven. Nato so se pa odkupovala zemljišča. Tu je pa projektant dolžan, torej, tu se pa gozdna zemljišča odkupujejo že sedaj, projektant ima pa prvo nalogo, in tu je že podpisana pogodba za sever, da v roku, mislim, da 4 mesecev določi natančno mejo gradbenega posega, na osnovi tega načrta se bodo pa potem intenzivno začela tudi odkupovati ostala zemljišča, torej kmetijska in stavbna.  Soglasje za projektiranje. Na srečo je razpis za projektiranje uspel tudi za projektiranje južnega dela, od avtoceste pri Šentrupertu do Velenja. In uprava je pač potrdila predlog za izbiro ponudnika. Nadzorni svet se je pa odločil, da ne da soglasja, vendar moram poudariti, da uprava v tem primeru nadzorni svet popolnoma razume, ker pač obstaja tveganje - odločitve Ustavnega sodišča nikoli niso zagotovo in vedno obstaja določeno tveganje. Tu pač čakamo zdaj odločitev Ustavnega sodišča, ki bo zadevo obravnavalo prednostno, in pričakujemo jo nedvomno do konca leta. Ne glede na ta zamik, ker je prvi, običajno rečemo spodnji odsek krajši in tudi kar nekaj lažji, torej, ta zamik nikakor ne bo vplival na rok dokončanja gradnje, nikakor ne, niti na rok pričetka ne nazadnje.  Zdaj glede letnic pa oprostite, jaz, torej Dars ni podpisal protokola, podpisal ga je samo minister, podpisal ga je poleti 2017, in se ne želim opredeljevati. Imamo pa zelo, zelo natančno časovnico že izdelano, predlog časovnice. Treba se je zavedati sledečega, ključna faza vsakega projekta je načrtovanje, projektiranje. Če so v projektih pomanjkljivosti, nedoslednosti, če se kaj pozabi, recimo, to avtomatsko pomeni zaplete, lahko zelo dolgotrajne, pri gradnji. Vsi veste… Torej, aneksi so posledica, vedno posledica napak in pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji. In tu je za severni del podpisana pogodba skupaj z EDV 16,5 milijona evrov, projektantska pogodba, ki pa vključuje tudi obsežne geološko-mehanske raziskave, ki predstavljajo dobro četrtino ali pa približno četrtino te pogodbene vrednosti. In to je, lahko rečem, vsaj trikrat višja projektantska pogodba, kot je katerakoli do zdaj podpisana na Darsu. To pa zaradi tega, ker gre za zelo zahtevno gradnjo. Na naši internetni strani so v bistvu vsi podatki, tudi simulacija vožnje na tretji razvojni osi. Tako bi se tu ustavil, no, kar se tiče odgovora gospodu Predniku.  Gospod Kepa je pa spraševal za južni del tretje razvojne osi. Torej, tu smo, evo, bom čisto direktno rekel, dve leti intenzivno ali pa skoraj dve leti intenzivno delali zelo v miru, brez zapletov, in pričakovali, da bomo dejansko do konca leta dobili gradbeno dovoljenje, ker odkupi zemljišč so na 90 %,   (nadaljevanje) vlagale se bodo razlastitve, mislim, da bo mogoče samo ena ali pa maksimalno dve. Gre za, recimo, dokaj enostaven odsek, prvih 5,5 kilometra do priključka Osredek. Ocenjena investicijska vrednost, ker je že izdelana projektna dokumentacija, natančna, je slabih 90 milijonov evrov, govorim samo o gradbenih delih, celotna investicija pa okrog 110 milijonov evrov. Zaplet se nam je zgodil zaradi novega gradbenega zakona, ki zahteva celovit… Torej, gradbeno dovoljenje bomo pridobivali po tako imenovanem integralnem postopku, v katerega je vključena tudi obravnava okoljevarstvenega soglasja. Za ta odsek bi lahko že bilo okoljevarstveno soglasje v fazi umeščanja v prostor, vendar ni bilo celovite presoje vplivov na okolje, tako tu še delamo celovito presojo vplivov na okolje. Skratka, nov moment je nov gradbeni zakon, ki pač zahteva za tovrstne linijske infrastrukturne projekte, vsaj zdaj v tem preskoku, nedvomno več časa. In mi smo to trdili že v fazi medresorskega usklajevanja in… Ne vem, lahko še kaj povem, no, če bo kakšno dodatno vprašanje na temo novega gradbenega zakona. Vsekakor pa evropska sredstva niso ogrožena, ker so o tem že vsi seznanjeni, ministrstvo tudi natančno ve. Nameravamo pa razpis za gradbena dela objaviti spomladi, in to bo razpis za celoto, vključno z mostom čez Krko za 5,5 kilometra štiripasovne hitre ceste, skupaj z vsemi premostitvenimi objekti. To je naš cilj, no, upajmo, da se ne bo še kaj zapletlo. Mislim, da bomo tudi poskušali z delnimi gradbenimi dovoljenji, vendar sami viri financiranja so pa zagotovljeni, tako da…  Ja, Ljubljana-Višnja gora. Torej, tu ni nobenih načrtov, da bi… Ker promet poteka do Višnje gore, torej še niso prometne obremenitve tako kritične, kot postanejo nekaj kilometrov bliže Ljubljani.  Kar se tiče odstranitve ostalih cestninskih postaj. Letos nam je, žal… Letos smo razpisali tri sklope tako imenovanih rušitev, pri čemer bomo dva sklopa v kratkem uspešno izvedli. En sklop, in sicer zelo pomemben, štajerski, Vransko-Tepanje, in še nekaj, nam je pa pač na Državni revizijski komisiji… Na pritožbo dveh neizbranih ponudnikov nam je Državna revizijska komisija dala v ponovno izbiro. Tako to leto, žal, ne bo uspelo. Za naslednje leto bomo v kratkem objavili razpis za vse preostale cestninske postaje. Torej, tu je pa tveganje izključno samo javno naročanje. Imamo pa dovolj časa, tako mislim, da bi morali uspeti v naslednjem letu, odstraniti vse cestninske postaje in, poudarjam, vzpostaviti promet brez omejitve na mestih zdajšnjih cestninskih postaj. Kar se tiče odstavnih pasov v predorih. Poznam razmišljanja in tudi napore določenih lokalnih skupnosti. Do neke mere se s tem strinjam. Torej, gledano z današnjega zornega kota se strinjam, verjetno mislite tripasovni predor na odseku mimo Trebnjega, kajne… / oglašanje v ozadju/ Ja, drugje pa, glejte, zdaj… Torej, prometne napovedi… No, tripasovni predor je edino v Golovcu, na srečo, bom rekel, je na Gorenjskem ta kratek 300-metrski predor Ljubno,   (nadaljevanje) ima odstavni pas. Ti predori so se vsi načrtovali še kar, torej, pred letom 2000. Promet na naših avtocestah je pa močno porasel po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Takrat je pa definitivno prišlo do rasti, ki jo tudi približno nobeden ni napovedal. Tudi če je kdo mogoče razmišljal, da bi se lahko zgodila takšna rast pred vstopom v EU, ni imel poguma, da bi to naglas povedal, no, to tudi lahko rečem. Stopnje so bile pa takrat nekaj 10 %, do 70 % v enem letu takoj po vstopu, ker pač ni bilo več carine, po vstopu v schengensko območje pa še nekaj dodatnega. Tako se je, žal, naš glavni avtocestni križ - to pomeni predvsem od Maribora do Kopra v smeri vzhod-zahod in seveda od Karavank do Obrežja v smeri sever-jug - načrtoval v drugačnih razmerah in zdaj se pač soočamo s problemi, ki takrat niso bili predvideni.

Hvala lepa. Ima še kdo od razpravljavcev kakšno kratko vprašanje? Dodatno, gospod Prednik.

Predsednik uprave, tu ne bi rekel nič drugega, kot se samo zahvalil za odgovore, česar morda od politike niste vajeni, ampak jaz vas tu prosim za pomoč v imenu vseh tistih, ki tam živimo. Za zdaj tako ministrstvo kot Dars moje zaupanje kot poslanca imate. Jaz upam, da bomo v tem tempu nadaljevali. Na enem od odborov sem rekel, da je to sramota za državo, da 20 let čakamo na to cesto. In jaz upam, verjamem in sem optimističen, da bomo to sramoto rešili. Tako vas še enkrat prosim za pomoč in upam, da nam bo v čim krajšem možnem času to tudi uspelo. Hvala.

V tem prvem krogu bi želel dodatno vprašanje zastaviti še gospod Kepa.

Dotaknil bi se nekaterih zadev v zvezi s projektiranjem, ki so bile že v toku po starem sistemu oziroma se je dalo sprovesti, verjetno je to tudi večji projekt, da se tega ni dalo narediti po starem, da je moralo iti po novem oziroma… / izklop mikrofona/… za Novo mesto.

Želite odgovoriti?

Ja, no, torej, jaz vem, da se je o tem govorilo okrog leta 2004, že malo prej, pa še kakšno leto kasneje. Pač, iniciativa je prišla iz dolenjske regije, da tako rečem, vendar… Torej, verjamem, da se bo to enkrat uredilo. So pa potrebna obsežna gradbena dela. Skalovje, visoka skala, če se peljemo zdaj iz Višnje gore proti Ljubljani, na levi strani se da dograditi z obsežnimi zemeljskimi deli dodatne tri pasove. / oglašanje v ozadju, mikrofon ni vključen/

Pardon! Ki je projekt po novem…

Prosim, prijavite se.

… v Beli krajini, za Belo krajino, to sem mislil, da bi se po starem še sprovedlo projekt. Ker nekateri projekti, ki so bili po starem, se je dalo sprovesti tudi po starem.

Torej, Dars je investitor od avtoceste pri priključku Novo mesto-vzhod do Malin, vključno s predorom pod Gorjanci. Vse ostalo je… pač, ni od Darsa, no, tako, preprosto rečeno.

Hvala lepa. Zaključujemo s prvim krogom vprašanj. Besedo ima gospod Boris Doblekar, pripravi naj se gospod Željko Cigler.

Hvala lepa za besedo.  Nekaj vprašanj bi imel tudi jaz. In sicer me zanima, omenili ste prometne nesreče, res jih je ogromno, vedno več. Kdor se pelje po avtocesti, mu je takoj jasno, da… oziroma se čudi, da jih ni še več.   (nadaljevanje) Ker tako kot se odvija promet po naših avtocestah, glede na to, da je vedno več vozil pa da je vedno več tovornega prometa, sploh ni čudno, da je teh nesreč še mnogo več. Tudi posledice teh prometnih nesreč na avtocestah so običajno hujše kot na regionalnih in lokalnih cestah, zaradi večje hitrosti in tako naprej. Zanima me, kakšne ukrepe ste podvzeli oziroma ste sprejeli za zmanjšanje teh prometnih nesreč. Predvsem pa bi izpostavil tu varnostno razdaljo. Ta varnostna razdalja po avtocestah je, lahko rečem glede na opazovanje pa glede na to, da sem se precej ukvarjal s temi zadevami tudi v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa tudi preko Agencije za varnost prometa, 80 % vozil vozi preblizu skupaj in sploh ni čudno, da je potem toliko nesreč.  Ob tem bom še vprašal, kako ste zadovoljni oziroma kako ste rešili problem oziroma ga rešujete, problem vožnje v nasprotno smer. Vemo, da ponekod je to urejeno, ponekod še ni, ali bo povsod ali ne bo, kajti ta prometna varnost oziroma človeška življenja in invalidnosti zaradi hudih poškodb, to se mi zdi zelo, zelo pomembno vprašanje. Nadalje bi vprašal glede oskrbovalnih točk za avtodome na počivališčih, ki so mnogokrat zasedene s tovornimi vozili. Pa me zanima, ali se to tudi kaj rešuje oziroma ali se gre kaj naproti tem avtodomarjem, se jim kaj pomaga, da dobijo svoj prostor pod soncem tudi ob avtocesti.  Tovornega prometa je vedno več na avtocestah. Saj je prav, kajne, saj avtoceste so zato, da so zasedene, da se vozi, da se prevaža, kajne. Ampak mi stalno govorimo - in ta mantra tovorna železnica, to je slišati mnogokrat, to poudarjamo tako mi kot ministri, vlada in civilne iniciative, pa Agencija za varnost prometa, pa ne vem kdo še vse, ampak tega tovora na avtocestah s temi tovornjaki je vedno več, na železnici pa vedno manj. In me zanima, ali tudi vi kakšne pogovore vodite na to temo oziroma to problematiko, glede na to, da opažate, da je tovornega prometa po avtocestah vedno več.  Na koncu bi se tudi jaz dotaknil te problematike tretje razvojne osi. Vidimo, da vsak poslanec rad tudi s svojega konca kaj izpostavi in bom še jaz tu lepo, lepo, lepo prosil, če bo iz Zasavja kdaj ta tretja razvojna os šla kam. Pa če mogoče veste približno, katerega leta naj bi to bilo, približno, čisto tako, malo za, bi rekel, za ljudi potolažit. Kajti iz Zasavja, ki vemo, da je tudi ogroženo območje zaradi zaprtosti, zaradi propada mnogih velikih industrijskih podjetij, ampak se nekako nekaj razvija, tega prometa je pa tudi vedno več. In veste, da tam nekje 8, 9 tisoč vozil na dan gre po tej cesti G-2/108 skozi mesto Litija čez en ubogi most, ki je tako ozek, da se po njem ne da peljati niti s kolesom zraven niti peš normalno iti, in potem čez tisti famozni spodnji Zgornji Hotič, na kar opozarjamo že toliko let, da… ne vem, počasi bodo ljudje obupali, po moje, ali kako, jaz ne vem. Pa me zanima, kdaj bo to šlo kaj naprej, kdaj se bomo lahko tudi iz Zasavja peljali kolikor toliko normalno ven v svet, proti Ljubljani, tako kot mnogi drugi, ki imajo nekako te stvari bolj ali manj urejene. Za ta odgovor bi še prosil, verjetno bolje poznate stvari, kako hitro se odvijajo in kdaj bomo kakšen Darsov kombi videli tudi v Litiji, ko bodo šli fantje kam na malico.  Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Boris Doblekar.  Besedo ima gospod Željko Cigler, pripravi naj se gospod Bojan Podkrajšek.

Spoštovani!  Dars bi želel… Govorimo o zelo zahtevnih temah, zato je čisto normalno, da zadeva traja, ker so za to nacionalno zelo pomembna vprašanja, zlasti, da se čim prej kvalitetno in učinkovito rešijo. Jaz mislim, da je pa le Dars treba pozvati, da v prihodnje v poročila vključi tako realizacijo o prejšnjem nacionalnem programu kot tudi realizacijo o ponovnem nacionalnem programu, namreč samo takšno poročilo lahko da neko celoviti sliko procesa gradnje avtocest. To kar so poslali pa daje samo zelo ozko sliko dela v letu 2017. Drugo zadevo bi rad odprl, odsek ceste Jagodje-Lucija. Namreč izgradnja ceste na relaciji Jagodje-Lucija, tej izgradnji nasprotujejo tako občina Koper, Izola in Piran in piranski občinski svet je lani celo soglasno sprejel sklep s katerim je jasno povedal, da tej cesti nasprotuje. Piranski občinski svet je tak sklep sprejel zaradi enega močnega nasprotovanja občanov, jasno, ki so …/nerazumljivo/..tudi civilno iniciativo in izgradnji te ceste močno nasprotujejo. Namreč gre v bistvu za upoštevanje demokratične volje ljudi, na to bi rad opozoril. Ker absurdno je, da se cesto Jagodje-Lucija gradi z namenom povezovanja obalnih občin, te občine pa temu nasprotujejo. In občinski svet sprejme sklepe s katerimi se dela poskuša zaustaviti /nerazumljivo/ s civilno iniciativo, kot sem prej rekel, preko katerih prebivalci kažejo svoje nasprotovanje tej cesti. Da je stvar še hujša pa je, da je na državni ravni sprejet konsenz, da se cesta ne gradi dokler se najprej ne zgradi tranzitna povezava Koper-Dragonja. Dars kljub temu gre in naredi 200 % realizacije za potrebe te gradnje in 115 % realizacije za začetek gradnje. Medtem pa državni prostorski načrt za cesto Koper-Dragonja sploh še ni sprejet. In prosim za pojasnilo Darsa.  Zakaj je kljub temu, da obstaja konsenz za zaustavitev gradnje hitre ceste na odseku Jagodje-Lucija, v letu 2017 dosegel, kot sem že povedal, 115 % realizacije pri začetku gradnje in 197 % realizacije pri pridobivanju nepremičnin?  Drugič. Zakaj vsa dela na tem odseku ne mirujejo, če je jasno izraženo nasprotovanje izgradnje te ceste s strani lokalnih občin, lokalne skupnosti in prebivalstva v tem delu? Ta cesta se v bistvu gradi za njih, za povezovanje teh občin in če oni menijo, da te ceste v taki obliki ne potrebujejo zakaj se tišči naprej s takšno cesto?  In tretjič, kar se tiče širitve ljubljanske obvoznice bi povedal to. Delež potovanj opravljanjih z vsemi avtomobili v ljubljanski urbani regiji je višji kot v samem mestu, kar kaže na nezadostno razvit sistem javnega potniškega prometa in neustrezne pogoje za kolesarjenje. Temu potrjuje podatek, da je na delovni dan le 0,3 % poti, ki se začnejo v ljubljanski urbani regiji in končajo znotraj Mestne občine Ljubljane, opravljene s kolesom. Z javnim potniškim prometom se opravi 8,2 % poti, 84,3 % poti pa je take, ki se opravi z osebnim avtomobilom. Zato je v ljubljanski urbani regiji potrebno prednostno vlagati v izboljšanje javnega potniškega prometa predvsem železniške infrastrukture, to so primestni vlaki, odprava ozkih grl, nova in prenovljena postajališča, večje frekvence, taktni in usklajeni vozni red, večje obdobje tega prevoza ../nerazumljivo./ izboljšanje in izgradnjo kolesarskih povezav. Glede na vse ugotovitve je jasno, da je na območju Ljubljane treba denar prioritetno nameniti razvoju učinkovitega javnega potniškega prometa ne pa širitvi obvoznice, kar pomeni direktno spodbudo vožnje z avtomobilom, ki že na srednji rok ne prinaša več odprave zastojev na cesti. Dars in pa Ministrstvo za infrastrukturo zato prosim za pojasnilo koliko so trenutni ocenjeni stroški širitve ljubljanske obvoznice in kaj vključujejo. Drugič. Kakšni so cilji širitve in kako se bodo merili verjetno odprava zastojev? Koliko bo manj zastojev, za koliko se bo skrajšal potovalni čas v času prometnih konic, kakšen bo ta časni rok, 5, 10 ali 15 let po razširitvi? In še tretjič. Ali višina stroškov širitev obvoznice opravičuje zastavljanje tega cilja? Hvala lepa za odgovore.

Hvala lepa gospod Cigler. Besedo ima gospod Podkrajšek.

Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Prav lepo pozdravljam vse predstavnike Vlade, predsednika uprave Darsa! Sam sem že v tem odboru v drugem mandatu in prav gotovo sem tisti poslanec, ki želim tiste stvari, ki so dobro opravljene, da se jih pohvali, da pa se tudi opozori na stvari, ki nam šepajo oziroma ostajajo na enem mestu. Sam sem to poročilo, spoštovani predsednik uprave, skrbno prebral, ga pogledal, z nekimi točkami sem sam kot član tega odbora zadovoljen, z mnogimi pa tudi nisem. Naj omenim, da bi se jaz dotaknil dveh segmentov, to je pretočnost avtocest, smo že danes studi slišali od kolegic in kolegov, predvsem pa izgradnja novih avtocest.  Ko govorimo o pretočnosti se s kolegom na moji desni, ki je bil malo pred menoj, prav gotovo strinjam. Ne želim strokovno se poglabljati v stroko vaših služb, ampak se mi zdi, da na nekih odsekih je ta pretočnost preveč obremenjena oziroma zatesnjena. Rad bi se dotaknil, da zelo težko razumem, ko sem spremljal, seveda pozitivno, ko se je gradila ograja mimo Celja, ne morem pa razumeti, da se lahko zgodi, ko je tako velik objekt kot je bila ta ograja dokončana, končana, potem pa ugotovimo oziroma strokovne službe ugotovijo, da je potrebno to ograjo zamenjati, to lahko primerjam s tem kot da bi naredili en kilometer ceste, jo asfaltiramo, potem pa nadzornik ugotovi, da tampon, ki je pod asfaltom ne ustreza. Seveda zakaj sem se dotaknil te točke, ker tu je tudi prav gotovo bila, pa še je dolgo motena pretočnost avtoceste na tem odseku. Ko gledam to poročilo, spoštovani predsednik, me tudi skrbi malo realizacija, v poročilu piše, da je ta realizacija dobrih 50 %. Imam pa tudi velike pomisleke, ker ste se na mnoge projekte prijavljali tudi za kohezijska sredstva, ko govorimo o tej realizaciji, da nismo bili najbolj uspešni pri črpanju teh sredstev.  Zdaj bi se pa dotaknil izgradnje novih avtocest. Dva kolega sta danes prosila vas predsednika pa verjetno državno sekretarko za neke hitrejše postopke, pa jaz mislim, da v tem odboru ni treba nikogar prositi za miloščino, poslanke in poslanci smo zato tukaj, da sprejemamo dobre zakone, seveda tisti, ki pa sedite na drugi strani, ste pa za to tudi plačani tako kot mi, da to izvajate.  Zdaj bom pa šel na tretjo razvojno os. V poročilu je veliko točk napisanih. Kolega Predrag, jaz ga še bolj razumem, tako da jaz ne bom, ker ne živim v tej regiji, sem pa mnogokrat se peljal v to regijo. Jaz bi dal eno primerjavo. Ko so se sprejemali zakoni za projekt Magna, tam so bili datumi definirani do dneva, do ure, je imela Vlada naloge in seveda tudi zagotoviti sredstva. V tej regiji, koroški regiji, seveda pa tudi potem na južni del predlogo govorimo o aktivnostih, o nekih postopkih, ne znamo pa povedati datuma kdaj se bo ta odsek začel graditi. Jaz sem ponosen, ker imamo v Sloveniji mnogo strokovnjakov, od projektantov, nadzornih gradbenih podjetij, tako da jaz mislim, da se na tem kraku ne dogaja nič posebnega kar se ni zgodilo že v preteklosti, ko smo gradili mnogo avtocest. Seveda mene bi zanimalo predsednik, kolega iz  Koroške vas je vprašal, seveda vi in Vlada morate tej regiji povedati kdaj se bo ta krak začel graditi. Da se nam ne zgodi, da bomo članice in člani tega odbora zaključili ta mandat, pa bomo še vedno govorili o aktivnostih na tem odcepu. Seveda nekdo mora to odgovornost prevzeti, ampak za vsak dan, ko mi govorimo, da se delajo aktivnosti na tem kraku, seveda iz te koroške regije odhajajo mladi, podjetniki čez mejo, vsak dan, vsak teden, vsak mesec, vsako leto je tu ogromno škode. Če se mi približamo, vsaj približamo zakonom, ki smo jih imeli za tujega investitorja, pa imam vse pozitivne misli, vsaj malo približamo k tem zakonom, potem bomo lahko Korošcem tudi povedali datume. Da ne bomo govorili samo o aktivnostih. Jaz sem prej zasledil, spoštovani predsednik uprave, glejte, skozi vašo predstavitev tega poročila ste tudi večkrat povedal, da so težave v zakonih Republike Slovenije. Zdaj se bom pa vrnil na začetek. Na tej strani sedimo poslanke in poslanci, ki te zakone sprejemamo. Vi na drugi strani pa na to opozarjate. In nedavno v lanskem letu, eni se še spomnite smo sprejemali novi gradbeni zakon. Ali sploh ve leva roka kaj dela desna? In tudi na tem odseku Koroške bo s tem novim gradbenim zakonom, kjer smo veliko mesecev opozarjali, da je zakon škodljiv, da ni dober, da bo zaviral razvoj, se bo ta avtocesta odmaknila od pričetka gradnje. Tako, da spoštovani predsednik, jaz mislim, da lahko pridete v vsako poslansko skupino in poveste nam poslankam in poslancem na katerem segmentu so zakoni slabi, da zavirajo razvoj izgradnje avtocestnih odsekov. Jaz mislim, da ni člana in članice v nobeni poslanski skupini, ki vam ne bo prisluhnila in ko ne bo glasovala za zakone, ki bodo pospešili razvoj naših regij. Hvala.

Hvala lepa, gospod Podkrajšek. Prosim za odgovore.

Predlagam, da odgovore poda predsednik uprave Darsa. Hvala.

Hvala za besedo. Torej, grem po vrsti. Gospodu Doblekarju najprej. Torej kar se tiče zmanjšanja prometnih nesreč oziroma ukrepov za povečanje prometne varnosti, mislim, da na Darsu najprej usklajeno delujemo z ministrstvom in agencijo pri številnih preventivnih akcijah. Vsi ti ukrepi so usklajeni z vsemi akterji na področju prometne varnosti, mi pa znatno vlagamo v samo infrastrukturo in če sem prej omenil enormno rast števila prometnih nesreč, ki jih kamor pride policija, to so na srečo predvsem manjši trki, lahko povem, da se število smrtnih žrtev na avtocestah zmanjšuje. In tudi letos smo na dobri poti, da leto 2018 zaključimo s kar nekaj manj smrtnimi žrtvami. Tako, da ti rezultati imajo nedvomno učinke. Lahko pa rečem, da celotna prometna stroka ugotavlja, da bi večja prisotnost policije na avtocesti in tudi sama policija se s tem strinja, znatno prispevala k manjšemu število prometnih nesreč. In mi smo mogli žal v letošnjem letu ustaviti razpis za sekcijsko merjenje hitrosti, ki je bilo poizkusno uvedeno na odseku preko Trojan in je dalo dobre rezultate ali celo zelo dobre in s temi ukrepi bomo tudi nadaljevali. Tudi vožnjo v nasprotno smer se delajo ukrepi tako na samih priključkih, to pomeni, z jeklenimi ograjami, tako da voznik pač ne more zaiti na priključku tako, da bi šel v napačno smer in pa seveda z dodatnimi senzorji. Torej tukaj nedvomno so rezultati, ki so pa tudi v vsakoletnem poročilu o stanju, ki ga agencija za varnost pripravlja. Na počivališčih, se strinjam, nas čaka še veliko dela, o avtodomih, ker so, še za tovorna vozila ni dovolj prostora in tukaj bo tudi v naslednjih letih potrebno marsikaj postoriti.  Za srednji del tretje razvojne osi, to pa ni v pristojnosti Dars in pričakujem, da niti nikoli ne bo, ker to ne bo cestninska cesta, vsaj upaj, tako, ker promet tam tega ne zagotavlja oziroma količina prometa je premajhna, so pa v načrtovanju številni ukrepi. Zdaj, bi šel kar po vrsti, pa bi potem dal besedo ministrstvu.  Gospod Ciglar je lepo pojasnil situacijo na obali, v občini Piran, predvsem v krajevnih skupnostih od Lucije navzdol, vključno z Lucijo, Seča, Sečovlje. Torej dejstvo je, Dars je vedno odkupoval zemljišča in naročil projekte za gradnjo v skladu z usmeritvami ministrstev. In če se ne motim, se je že v letu 2011 pričelo odkupovati zemljišča za to hitro cesto, ki je mimogrede tudi investicijsko kar velik zalogaj, preko 150 milijonov evrov in kasneje je pa pač prišlo do ugotovitve, da krajani temu nasprotujejo in mi to zelo spoštujemo. To kar se zdaj dela, da skrajšam, da se zaključuje jo aktivnosti v okviru že podpisane pogodbe s projektanti. In mi celo želimo pridobiti od občine soglasja na projekte zato, da to projektno dokumentacijo zaključimo, jo damo sigurno za precej let na stran, vendar enostavno smo zdaj, imamo problem reševanja poslovnih odnosov z našimi poslovnimi partnerji, zemljišča so pa praktično že skoraj v celoti odkupljena. Kot že rečeno, odkupi so pa trajali vrsto vrsto let, začenši z letom, mislim da 2011 ali pa celo 2010.  Kar se pa tiče širitve ljubljanske obvoznice. Torej, zdaj tukaj je razvidno, da je ta projekt, ki ima zavajajoč naslov v bistvu, torej zelo na kratko. Ljubljanskega obroča se enostavno pod prometom ne da širiti. To je stroka ugotovila že pred leti, ko je bilo prometa še precej manj. Recimo že okrog leta 2011 je bila izdelana študija s takim naslovom, naročena je bila leta 2009, vendar je šla v predal, ker je bilo, prvič je bilo to zelo, že takrat se je pokazalo, da bi to hipotetično, če bi se dalo narediti, stalo okrog milijardo evrov, vendar definitivno bi zablokiralo ne samo celo Ljubljano, ampak s tem celo Slovenijo, če bi se lotili tega projekta tako kot je bil takrat zamišljen. Vendar zdaj, ta postavka z nerodnim imenom razširitev ljubljanskega avtocestnega območja in v upadih krakov je pa v bistvu študija, ki se pripravlja v imenu in za račun države, torej naročena, usklajena z Ministrstvom za okolje in prostor, ki ne nazadnje vodi te postopke in je prvi odgovorni in rezultati te študije bodo znani v kratkem, delovne verzije so seveda že znane in lahko potrdim, da bodo v njej tudi napisani stavki, ki ste jih vi zdajle prebral. Poudarek kar se tiče Darsa je pa seveda na upadnicah. Torej predvsem razcepi na vpadnicah so pa vedno večje ozko grlo in z določenimi manjšimi točkovnimi ukrepi se   pa še da kar znatno povečati propustnost, tako kot je bil ta ukrep na razcepu Malence za promet iz smeri, ki gre iz predora Golovec naprej proti po južni ljubljanski obvoznici. Torej tukaj je bil pa zelo smiseln ukrep, ki je na srečo že dokončan.  Gospodu Podkrajšku, torej samo na konkretna vprašanja. Ograja mimo Celja, torej ne poznam podrobnosti, ker je bila ta ograja že končana pred mojim prihodom, so bile pa narejene številne revizije in ključno kar je bilo ugotovljeno je sledeče. V zakonodaji v vseh predpisih je, da se zaupa nalepki certifikatov izdelka. To velja za vse polizdelke. Ne vem, za jeklene ograje za betonske ograje, med drugim tudi za proti…, in za vse polizdelke v gradbeništvu na sploh. In v bistvu so vsi zaupali nalepki, ki je bila na vsakem panelu, panel jo je imel in so šele naknadne meritve pokazale, da zvočna izolativnost ni ustrezna. Ta izolativnost se pa lahko ugotavlja samo laboratorijsko. In zdaj bo to na srečo sanirano. Dars je pa ves čas sledil temu, da mora biti vse izvedeno v skladu s projektom, ki je bil sofinanciran s kohezijskega sklada, torej tam je pa seveda, torej hoteli smo predvsem doseči, da ne bi ogrozili že črpanih evropskih sredstev za ta projekt in zdaj je iz naslova unovčene bančne garancije iz zadržanih sredstev bo to sanirano. Potekajo pa tožbe na sodiščih tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, ko je bil nosilec tega posla hrvaško podjetje Velkos. Podpisana pogodba pa mislim, da je že leta 2014 ali pa že celo 2013. Torej kar se tiče realizacije kohezijskih sredstev lahko povem samo to, da je Dars že v celoti črpal 63 milijonov kohezijskih sredstev za odsek Draženci-Gruškovje in kljub temu, da še ni vse končano oziroma predano prometu, bo pa naslednji mesec, in Dars je nedvomno zelo uspešen pri črpanju kohezijskih in tudi ostalih evropskih sredstev, žal pa se kohezijska sredstva so na avtocestah opravičena samo za tiste ceste, ki so sestavni del vse evropskega prometnega omrežja, to je pa v bistvu samo osnovni avtocestni križ. Zdaj, kar se pa tiče tretje razvojne osi, bi pa rad povedal še sledeče. Torej, vedno se govori kdaj se bo začelo graditi, torej cilj Darsa pa je, da čim prej zgradi. To je naš cilj, da čim prej zgradimo in želimo projekt peljati tako, da se bo čim prej zgradil. In mislim, da smo za enkrat pri tem uspešni, bomo pa nedvomno pod drobnogledom ne samo prebivalcev Koroške, ampak cele Slovenske javnosti.  Hvala.

Hvala lepa za izčrpne odgovore.

Dodatno pojasnilo bo podala še predstavnica ministrstva, gospa Kocjan.

Dober dan še v mojem imenu.  Jaz bom zelo kratka, samo ta del, ki se nekako ni tikal Darsa, da dopolnim, pa mogoče splošno, prehod oziroma prenos čim več tovora na železnice, tudi tovor na železnicah raste, vendar so v tem trenutku velike omejitve, velike investicije na železniški infrastrukturi, ki pač omejujejo pretočnost trenutno železniške infrastrukture, vendar so ti ukrepi nujno potrebni za to, da bomo lahko v bodoče večino rastočega tovora, ki se načrtuje, pripeljali po železniški infrastrukturi z izvorom v Luki Koper in splošno v tranzitu in tudi domač tovor. Mogoče samo še splošno, že iz strategije razvoja prometa, resolucije o nacionalnem programu razvoja prometne infrastrukture je cilj ministrstva, da se v čim večji meri dnevne migracije preusmerijo  na javni potniški promet. V ta namen se ali pa, bom rekla, v trajnostno mobilnost. V ta namen se, kot veste, vlaga v vozna sredstva, na železnicah, ki na bi začele prihajati v naslednjem letu nove garniture. Pospešeno se gradijo oziroma se načrtuje izgradnja kolesarskih povezav za dnevne migracije. Ker odgovor za rastoče dnevne migracije je v trajnostni mobilnosti. To je pomembno z vidika pretočnosti naših avtocest, teh vpadnic, predvsem v glavno mesto in ostala velika mesta slovenska. Pa tudi, bom rekla, z vidika okolja, zraka, ki ga dihamo ne nazadnje. Vsi ti ukrepi morajo iti z roko v roki in so načrtovani že v strategiji razvoja prometa in v vseh ukrepih, ki sledijo. To je tudi delni odgovor na vse te zahteve po novih voznih pasovih. Zelo podpiramo vse te ukrepe Darsa, ki se načrtujejo z vidika usposobitve, bom rekla, odstavnih pasov v vozne namene, pametnega vodenja prometa, vse kar se da narediti v bistvu z nekimi že sedaj kratkoročnimi in srednjeročnimi ukrepi, hkrati pa več vložiti v trajnostne oblike dnevne mobilnosti v okolici večjih mest v Sloveniji.  Mogoče še ta del, srednji del tretje razvojne osi. Kot je bilo omenjeno, to v tem trenutku ni projekt Darsa, prostorsko umešča direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Odločitev je, da se bo sprejemalo več državnih prostorskih načrtov po posameznih odsekih ravno zato, da bi se določene stvari, ki so zelo potrebne prometno že v tem trenutku lahko začele prej izvajati, se pravi tudi sama gradnja ne nazadnje. Eni odseki so že sedaj prometno zelo obremenjeni. Primer Laško-Celje. Tam imamo že v tem trenutku /nerazumljivo/, ki zadoščajo tudi za neko obliko hitre ceste. Tako da se bo še potem videlo kdo bo investitor, ker pravilo je, če je plačljiva cesta je investitor Dars. Če je necestninska cesta je investitor direkcija. Tako, da na določenih odsekih mi investitorja v tem trenutku nimamo določenega, ker bo pač oblika ceste, ki bo najprimernejša tista, ki bo hkrati tudi narekovala investitorja v Republiki Sloveniji za ta odsek.  Zgornji Hotič je bil omenjen, povezava Zasavja. Tu se je dejansko se bo sedaj izbrala varianta te obvoznice. Kolikor sem jaz seznanjena je na nek način konsenz tudi z lokalno skupnostjo za eno takšno, bom uporabila izraz, srednjo varianto te obvoznice, seveda, rekonstrukcija je pokazala študija, dane pride v poštev. Vsi, ki sedaj vozimo po tem odseku, tudi jaz se vozim, vemo zakaj ne. To je res zelo nevaren odsek, preobremenjen odsek in naša prioriteta je, da direkcija čim prej pristop h gradnji in seveda zgradi to obvoznico, ker to je, bom rekla, še najbolj nedodelan odsek do samega Zasavja. Potem imamo pa še ukrepe v Zasavju. Vemo povezava Zasavja-Posavja to je več kot sto milijonski projekt, ki se tudi načrtuje. Ta del Slovenije resnično trenutno kljub bližini glavnega mesta slabo povezan s tem istim glavnim mestom.  Sedaj mogoče edino še, da ne bom predolga, Jagodje-Lucija je mislim, da je že predsednik uprave zelo dobro razložil. Mi edino, da povem, da so sedajle res vsi napori vezani na tako kratkoročne kot srednjeročne ukrepe na razbremenitvi mesta Koper in potem seveda dokončnem sprejetju državnega prostorskega načrta Koper-Dragonja. In to je potem prioriteta zato, da se ta tranzit odpelje že pred samim mestom Koper, tako kot je bilo že v osnovi načrtovano iz prostorskega razvoja Slovenije in potem vseh izvedbenih aktov. Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa vsem za izčrpne odgovore. Vesel sem prav, da se vsi zavedamo potrebnih ukrepov za destimulacijo cestnega prometa.  Prisotne bi pa želel obvestiti, da poslanca Edvarda Pauliča nadomešča poslanec Brane Golubović.  S tem pa prehajamo tudi na tretji krog vprašanj. Besedo ima poslanec Igor Zorčič, pripravi naj se dr. Darij Krajčič.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Danes je bilo veliko govora o izgradnji novih cest. Kar se tiče tretje razvojne osi, jaz sem prej pač slišal kar nekajkrat nekakšno posutje s pepelom, češ, v tem smislu, da moramo iskati krivca pri tej ali pri oni instituciji ali pa, ne vem, morda celo v Državnem zboru. Jaz mislim, da ne glede na to, da ima ta projekt zelo dolgo brado je iskanje krivca za to bistveno bolj kompleksno, kot se zdi tu iz nekaterih razprav. Ne nazadnje sedaj, vsaj za severni del tretje razvojne osi razlog za trenutno ustavitev vseh zadev tiči v ustavni odločbi oziroma, pardon, ustavni presoji, ki so jo sprožile določene občine zoper uredbo o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Šentrupert-Velenje. Tako da ko pogledamo iz česa vse, bom rekel, iz kakšnih akcij je sestavljeno eno umeščanje hitrih cest, moram reči, da me kar glava zaboli kaj nas še čaka vse pri umeščanju srednjega dela razvojne osi, pa potem ne nazadnje tudi naprej od Malin proti preostanku Bele krajine.  Kar se tiče samega umeščanja imam pa eno specifično vprašanje. Nanaša se na en poseben zakon. Mi smo zakonodajno telo, pa bi bilo mogoče prav, da se tudi o zakonih pogovarjamo. Namreč, na področju izgradnje avtocest oziroma za to področje obstaja en poseben zakon, ki je bil sprejet pred mislim, da 18 leti, Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Jaz ne vem zakaj je ta zakon točno nastal. Spomnim se pa pri izgradnji avtocestnega križa smo bili velikokrat priča novicam, ko je država oziroma Dars odkupoval določena zemljišča in je prihajalo do zelo mastnih odškodnin pri posameznih odkupih ali morda tudi razlastitvah. Ta zakon to vprašanje ureja na nek specifičen način, drugače kot je to vprašanje urejeno za vse druge ceste, in sicer določa tako, da pri plačilu odškodnine se odškodnini določeni po drugih predpisih doda še določena vrednost, in sicer vrednost, ki zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje skladno z veljavnimi standardi in predpisi ter jo ugotovi sodni cenilec. Jaz sedaj ne vem, tako kot sem povedal na začetku, zakaj je do te posebne ureditve prišlo. Jaz se opravičujem, če sem to mogoče malo sumničav, pa imam občutek, da je morda takšna določba, če ne cel zakon, prišel celo s kakšnim posebnim namenom, da je nekdo potem zadovoljno živel od prodaje ali pa razlastitve svoje zemlje po kateri je šla avtocesta. Ne nazadnje se je za marsikatero hišo, ki je bila zgrajena v obdobju izgradnje avtocestnega križa reklo made by Dars. To so bile tako, bom rekel, relativno lepe hiše. Pravzaprav nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli, tudi za nekatere na pol polomljene objekte se je verjetno tudi na podlagi tega zakona dobila relativno dobra odškodnina. Sedaj mene zanima vaše stališče o tem zakonu. Ali ocenjujete, da prinaša dodatne stroške, ker jaz to ocenjujem, glede na to, da je potrebno na odškodnino, ki jo je potrebno izplačati po zakonu o urejanju prostora dati nek dodatek vrednosti, ki, ne vem, po katerem principu opravičuje kakršenkoli javni interes za svoj obstoj. Če se vam zdi upravičeno, bi potem tudi prosil za odgovor na vprašanje kaj takšno določilo prinese. Torej, kje je javni interes v tem, da to določilo v tem zakonu obstaja. Ta zakon ima nekaj več členov, nima samo enega. Moram pa priznati, da jih tudi nima prav veliko. Tako, da imam občutek, da so vsi tisti nastali bolj kot okrasek temu členu.  Tako da vprašanje glede tega in tudi to se morda napoveduje kakšna sprememba tega zakona.  Kar se tiče pa ostalih, sedaj kolega je omenil protihrupne   (nadaljevanje) težave. Jaz bi morda izpostavil še eno vprašanje. Mediji so poročali, da bi v pritožbah neizbranih ponudnikov za gradnjo predora Karavanke morali odločiti najkasneje do 19. septembra. Ker to ni bilo storjeno, naj bi se trije neizbrani ponudniki pritožili zaradi molka organa. Na avstrijski strani so že začeli z gradbenimi deli, pri nas pa, kot vse kaže, se zamude kopičijo. Preboj druge cevi predora Karavanke naj bi se zgodil sredi leta 2022, promet po novem predoru pa naj bi stekel februarja 2024. Zdaj me zanima, ali je to še vedno realna časovnica. Pa glede na to - zdaj pa seveda, če mi lahko v tem okviru sploh odgovorite, ampak morda je celo to vprašanje povsem na mestu -, glede na to, da naj bi bil oziroma je bil izbran turški izvajalec, pa glede na finančno situacijo v Turčiji, vrednost turške lire, me zanima, ali se tu obeta morda celo kakšna pocenitev teh del.  Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Zorčič. Besedo ima dr. Darij Krajčič.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, za besedo.  Lepo pozdravljeni, predsednik uprave in državna sekretarka z ekipo! Moram reči, da zelo podpiram besede gospoda Podkrajška, ki ga zdaj ni tu, da nimamo koga kaj prositi. Mi imamo tu program, ki ga sprejmemo, in potem realizacijo, ki jo tudi sprejmemo ali ne. In na podlagi tega pač ustrezno ukrepamo, skladno s predpisi. Nimamo kaj prosjačit.  Moja vprašanja so pa v bistvu tri. Ko se po tujini vozim z avtobusom, na primer, tisti »piiink« dela relativno redko. Pri nas pa vidim te čezcestne, kako se reče, ne vem, kako se reče, ko to beležijo, zelo na gosto, če se ne motim, dva na en izvoz. Ali je to enako kot v tujini za to elektronsko cestninjenje ali je to kakšen drugačen sistem, ki zahteva več teh mostovžev?  Drugo je glede sekvenčnega, ali kako se mu reče, radarja na Trojanah, ali to še funkcionira, bo funkcioniralo, se ni obneslo, ni prepoznalo tablic ali kje so težave, da tam ni več, ne piše več to gor na elektronskih tistih tablah, kot je včasih pisalo.  Tretje vprašanje se nanaša na vinjetni sistem osebnih vozil. V tujini opažamo, da se vse več držav odloča za elektronsko zaznavanje oziroma elektronske vinjete, kar pomeni prepoznavanje tablic. Ali razmišljate o tem tudi pri nas? In ali se da ta sistem vgraditi na te že obstoječe prečne zadeve, ki ste jih zdaj postavili za cestninjenje tovornih vozil?  Hvala lepa.

Hvala lepa. Ugotavljam, da je to zadnji razpravljavec. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Prosim za odgovore.

Tudi na ta vprašanja bo odgovore podal predsednik uprave Darsa. Hvala.

Hvala za besedo.  Glede zakona o reševanju določenih vprašanj v zvezi z odkupi zemljišč, nisem si zapomnil celega naziva zakona, delovno mu pa rečemo Štrajnov zakon. In kot vem, verzija iz leta 2000 ali okrog 2000 vsebuje že neko spremembo. Prvi zakon pa mislim, da je bil že nekaj let prej. Torej, namen zakona je bil, da se olajša odkupovanje nepremičnin, predvsem objektov za rušenje. In mislim tudi, da velja, vsaj tako imam jaz kot nepravnik v spominu, da velja samo za odkupe objektov, ki jih je treba porušiti. Razume se pa tako, da je tisti pribitek oziroma dodaten znesek, da se določi na osnovi tega, da pač tisti, ki se mu stanovanjsko hišo poruši, si lahko zadovoljiv standard, torej, da lahko pride do novega stanovanjskega objekta oziroma hiše. Pri poslovnih objektih se pa upošteva še  (nadaljevanje) nek strošek seveda selitve in neke škode in tako naprej. Torej, za koroško hitro cesto je pa število objektov, ki jih je treba porušiti, zelo, zelo veliko, ne vem, vseh skupaj krepko preko 60, od tega stanovanjskih preko 40. In osebno si ne predstavljam odkupov nepremičnin oziroma hiš, ki jih je treba porušiti, brez tega, da bi se na ocenjeno tržno vrednost objekta dodal še nek pribitek, zato ker je tak znesek potreben, da se družini omogoči normalno novogradnjo ali nakup neke druge nepremičnine. Torej, tu je tudi nek socialni kriterij bil vedno prisoten oziroma je bil že namen, da se je ta zakon sprejel. Za bolj izčrpne odgovore se boste pa morali uradno pisno obrniti, lahko tudi na Dars, ker mislim, da poznajo naše strokovne službe tudi zgodovino tega zakona bolj podrobno.  Glede Karavank. Najprej, kar se tiče rokov. Glejte, to, kar se piše v medijih, seveda na pobudo neizbranih ponudnikov oziroma tistih, ki so vložili zahtevek za revizijo, to so drugi, tretji in četrti po vrsti, kar se tiče rokov, ne drži. Torej, mi smo v zakonskem roku sprejeli odločitev, in sicer 10. oktobra /?!/, in jo 1. oktobra natančno obrazloženo poslali Državni revizijski komisiji. Toliko časa smo rabili, da smo napisali sami, naše strokovne službe, 113 strani konciznega pravnega teksta. Če ne bi odgovorili na popolnoma vse očitke, ki so bili v teh zahtevkih za revizijo, vsak zahtevek je imel približno 50 strani konciznega pravnega teksta, pisali so ga odvetniki. Prišli so pa do tega teksta tako, da so najprej vpogledali v ponudbo izbranega ponudnika, jo fotografirali in nato pisali obsežne zahtevke za revizijo. Skratka, mi smo celovit odgovor poslali v roku. Je pa tu zdaj neka zakonska praznina, postopali smo pa tako, kot smo postopali pri elektronskem cestninjenju, kjer smo še celo nekaj več časa, se mi zdi, rabili za izčrpen odgovor, in takrat smo bili na Državni revizijski komisiji uspešni. Je pač neka analogija s tistim projektom oziroma razpisom za elektronsko cestninjenje in za Karavanke. To je hud, hud boj za pridobitev posla med ponudniki, to je dejstvo. Če bo Državna revizijska komisija odločila tako, kot predlaga Dars, torej da zavrne te zahtevke za revizijo, potem to v ničemer ne more spremeniti končnega roka. Terminski načrti se bodo redno spremljali in po potrebi prilagajali. Če pa pride do drugačne odločitve, bomo pa videli, kakšna odločitev bo takrat, in ustrezno komentirali.  Kar se tiče turške ponudbe. Devalvacija turške valute naredi seveda ponudnika še bolj konkurenčnega, ampak to nikakor ni možno monetizirati v tem razpisu, ker bi bilo to kršenje zakonodaje o javnem naročanju, oziroma ni nobene možnosti, zakonske.  Gospod Krajčič, kratki odgovori. Pri nas je en portal med dvema priključkoma. V satelitskih sistemih, na primer, na Slovaškem ali pa v Nemčiji, je pa število portalov bistveno manjše, ker ni cestninskih portalov,   (nadaljevanje) ampak so samo nadzorni portali. Pri nas so pa nadzorni tudi združeni s cestninskimi, tako je samo dodatna oprema na nadzornih portalih. Skratka, satelitska tehnologija zahteva bistveno manj portalov na infrastrukturi, ima pa bistveno dražje naprave v avtih oziroma elektronske tablice, približno petkrat dražje, no.  Sekcijsko merjenje na Trojanah je dalo zelo dobre rezultate, tu si je vsa prometna stroka in tudi policija enotni. Šlo je v tem primeru za pilotno testiranje z opremo, ki jo je proizvajalec na lastne stroške dal, mi smo jo samo zmontirali in naredili določene ostale ukrepe. Zaradi dobrega rezultata oziroma dobrih rezultatov smo objavili javno naročilo za nadaljevanje tega projekta, ne samo na Trojanah, še na kar nekaj drugih odsekih, vendar smo morali javno naročilo kratek čas pred odpiranjem ponudb, žal, prekiniti, ker nismo uspeli s policijo podpisati sporazuma, že usklajenega. Policija ga je želela podpisati, vendar ni dobila soglasja ministrice. Ministrica pa ni hotela dati soglasja policiji zato, ker ni mogla zagotoviti dodatnih kadrov na policiji, ki bi se ukvarjali predvsem z reševanjem pritožb, ki so se pojavile pri kršiteljih, ki so bili zaznani pri tem poskusnem obratovanju sekcijskega merjenja preko Trojan. Torej, policija je res močno podhranjena, kar se tiče prisotnosti na avtocestah in ostalih aktivnosti, ki so vezane na kaznovanje za prekrške na avtocestah. In tudi zakonodaja je pač slovenska. Tu pa je, lahko rečem, anomalija, bom rekel, no, v slovenski zakonodaji, žal. V vseh državah, baje pa je na Hrvaškem tudi podobno, po podatkih policije imajo praktično vse ostale evropske države takšno zakonodajo za kaznovanje prekrškov, ugotovljenih s tehničnimi sredstvi, torej z radarji, videonadzorom, da se kaznuje avtomatsko lahko lastnika, na takšen ali drugačen način. Pri nas je pa pač zakonodaja še vedno takšna, da je prilagojena temu, da te policist ustavi, zahteva dokumente in seveda potem moraš sigurno plačati. Pri kaznovanju na osnovi tehničnih sredstev pa funkcionirajo prekrški, ki jih zaznajo občinski redarji, policija pa, žal, nima - torej, jaz govorim njihove besede -, nima pač zakona, ki bi učinkovito kaznoval prekrškarje na avtocestah, ugotovljene s tehničnimi sredstvi.  Kar se tiče vinjet za osebna vozila, je pa to v koalicijski pogodbi in mi bomo v roku meseca, dveh to proučili. Vse v zvezi s cestninjenjem je urejeno v zakonih ali ureja Vlada s svojimi uredbami in drugimi podzakonskimi akti.

Hvala lepa za izčrpne odgovore.  Želi še kdo pojasnilo? Ugotavljam, da ne.  S tem zaključujem obravnavo in ugotavljam, da se je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s poročilom o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2017.  S tem zaključujem obravnavo poročila na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto ugotovitev.  Hkrati še obveščam, da poslanca Janija Prednika nadomešča poslanka mag. Bojana Muršič.  S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda.   (nadaljevanje) Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POROČILA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJE LETA 2017.   Kot gradivo ste prejeli poročilo z dne 27. 6. 2018. Mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 1. 10. 2018 in pripombe in mnenje Zveze ekoloških gibanj z dne 16. 10. 2018. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Sklad za financiranje razgradnje Jedrske elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne, Agencija za radioaktivne odpadke, Nuklearna elektrarna Krško d.o.o. in Zveza ekoloških gibanj Slovenije.  Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2017 je bilo posredovano Državnemu zbora na podlagi 128. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.  Pričenjamo torej z obravnavo Poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2017.  Besedo dajem predstavniku predlagatelja Ministrstva za okolje in prostor, Jure Lebnu.  Imate besedo.

Predsednik, hvala.  Jaz predlagam, da direktor Urada za jedrsko varnost povzame poročilo.  Hvala.

Dr. Andrej Stritar, imate besedo.

Hvala lepa.  Naj na začetku povem, da to poročilo pripravljamo od leta 1985, 1986 vsako leto tako, da je to neka rutina, ki pa je seveda zelo na mestu. Kajti skozi to poročilo tudi naša stroka in celotna srednja jedrska in radiološka v državi nekako drži nivo in seveda je tudi prav, da se javnosti preko Državnega zbora predstavi kaj smo počeli in kakšno je stanje.  Za letos jaz z veseljem poročam, da nimam kaj dosti za poročati, da je bilo leto 2017 dokaj mirno brez nekih večjih dramatičnih dogodkov. Naš glavni jedrski objekt nuklearna elektrarna je obratovala več ali manj stabilno. Dvakrat so jo sicer morali ustaviti, ker je prišlo do nekih napak, ki pa so jih odpravili brez kakšnih večjih problemov. V Nuklearki tečejo večletni projekti nadgradnje varnosti to je bilo po nesreči v Fukušimi leta 2011 smo tako rekoč po celem svetu ugotovili, da je treba pač se iz tistega dogodka kaj naučiti. V večini držav in v večini jedrskih elektrarn potekajo take ali drugačne izboljšave. Pri nas je to zastavljen dokaj intenzivno, kar drži celotno ekipo jedrske elektrarne nekako v formi, da se kar naprej napredujejo. Tako da, potekajo večletni projekti, za katere je sedaj predvideno, da bodo trajali do leta 2021. V lanskem letu je pomembno omeniti, da so končno dobili zeleno luč za začetek projekta gradnje suhega skladišča izrabljenega gradiva. Projekt je za eno leto se ustavil, zaradi problemov z javnim naročanjem in pritožbo enega od ponudnikov, ki se, potem lani se je uspešno razrešilo tako, da gre to naprej.  Sedaj za to, da preverjamo, da smo vsi v dobri kondiciji sta bile tako kot že večkrat prej v državi lani dve mednarodni misiji. V Nuklearko je prišlo mislim, da okoli 15 ljudi in so bili tam dva ali celo tri tedne, da so pregledali vse vidike obratovanja Nuklearke in primerjali s tem ali so v skladu s standardi Mednarodne atomske agencije, ki so     (nadaljevanje) priznani kot svetovno najboljši standardi na tem področju. Iz tega je izšlo nekaj priporočil in elektrarna jih je sedaj že v dobrem letu je večino teh priporočil že izvedla in tako zvana torej »follow up« po angleško pregledovalna misija ali druga misija je pa ravno ta teden spet v nuklearki in preverja ali je bilo to tisto, kar je bilo lani ugotovljeno ali je že ustrezno izboljšano v elektrarni.  Širši obisk je imela druga misija / nerazumljivo/, ki smo jo pripravljali ene dve tri leta pred tem. Ta pa je na temo »emergency« torej pripravljenosti celotne države na izredne dogodke torej na jedrsko nesrečo ali radiološke nesreče. Tam je tudi skupina skoraj 15 ljudi prišla v državo in šla po vseh uradih, po vseh upravah, civilna zaščita, ministrstev, na regijskem, državnem nivoju v nuklearko in po bolnicah in pregledala vse vidike pripravljenosti in primerjala z mednarodnimi standardi in dala tudi spet neka priporočila, ki smo jih, potem spravili celo na Vlado tako, da je Vlada potrdila akcijski plan, da imajo vsi akterji nalogo, da to čim prej uskladijo.  Naslednji pomemben dogodek je bil novembra, ko je zasedala po več letih meddržavna komisija, ki ima nalogo spremljati kako deluje Nuklearna elektrarna Krško kot solastniško podjetje v solastništvu Slovenije in Hrvaške. Lani je bilo pomembno to, da so ponovno se dogovorili, da se naredi ponovno požene priprava dveh pomembnih revizij programov razgradnje. Prvi je program razgradnje nuklearke, drugi je pa program ravnanja z visoko radioaktivnimi odpadki. To so vsi projekti, ki se bodo izvajali po letu 2043 po prenehanju obratovanja nuklearke, ampak moramo danes izvedeti koliko bo to stalo zato, da se bodo obvezna sredstva zbirala v obeh skladih. To se je sprožilo lani in te študije se sedaj izdelujejo. Ena je celo že končana. Konec leta ali začetek drugega leta naj bi bila druga in po tistem se bo revidiral prispevek, ki gre v oba sklada. Pomembno je tudi, da so prvič na tej komisiji Hrvati zavrnili našo ponudbo za njihovo sodelovanje v projektu kakršnega imajo zastavljenega sedaj, vendar so odprli vrata za pogajanja pod kakšnimi pogoji bi bili pa pripravljeni sodelovati. Na tisti seji meddržavne komisije je bila ustanovljena pogajalska skupina z nalogo, da uskladi te pogoje in posluša priti do nekega soglasja o tem kako bi rešili probleme radioaktivnih podatkov iz nuklearke. Kajti, če ne rešimo skupaj mora vsaka država leta 2025 svojo polovico odpeljati, kar pomeni, da bi leta 2025 Hrvati morali svojo odpeljati mi pa tudi svoje pospraviti. V ta namen mi gradimo projekt Vrbina, kamor bi šla naša polovica, za enkrat je za našo polovico. Hrvati so pa zelo v zgodnjih fazah iskanja svojih rešitev tako, da vedo, da jih čas pritiska. O podrobnosti teh pogajanj ne morem poročati. Sem pa član in upam reči, da so dokaj pozitivna in upam, da bo razplet ugoden za obe državi. Toliko o meddržavni komisiji.  Potem, Vrbina sam projekt Vrbine torej odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov za slovensko polovico odpadkov iz nuklearke in za vse ostale odpadke, ki so v Sloveniji in ki so sedaj spravljeni v Brinju pri Ljubljani. Ta projekt napreduje sicer bi lahko rekli, da bi lahko šel tudi hitreje, vendarle napreduje. Trenutno je pripravljena presoja vplivov na okolje in v kratkem do konca leta ali pa morebiti na začetku naslednjega leta naj bi se začela javna obravnava in pa mednarodno razgrnitev tako, da bi  prihodnje leto počasi prišli do gradbenega dovoljenja. To govorim o slovenskem delu, torej za našo polovico. Če se bomo s Hrvati dogovorili se bo to seveda moralo precej spremeniti. In potem, sedaj takole v uvodu omenim samo še zadnjo stvar, ki je bila na nek način ena taka velika zmaga za našo upravo, kjer smo tri leta pripravljali nov zakon na podlagi zahtev ene dokaj zapletene direktive izpred petih let, ki je zahtevala do februarja letos imamo transpozicijo. No, in nam je uspelo spraviti skozi Državni zbor lani decembra, tako da imamo od takrat posodobljen zakon, ki je sedaj usklajen z najnovejšo evropsko direktivo in s tem tudi z najboljšimi svetovnimi standardi na področju varstva pred sevanji. Toliko bi jaz za uvod povedal. Sedaj pa seveda na konkretna vprašanja imamo pa ekipo iz večine teh organizacij, ki ste jih našteli, tukaj in lahko bomo odgovarjali.

Hvala lepa za izčrpno poročanje. Želi besedo še kdo od vabljenih? Gospod Karl Lipič Zveza ekoloških gibanj.

Dober dan in lep pozdrav. Prihajam iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije nevladne okoljske organizacije, ki ima status društev v javnem interesu po zakonu o varstvu okolja. In že 26 let smo aktivni na področju jedrske varnosti ali pa drugače povedano hodimo na odbor za infrastrukturo zadnjih 16 let in dejansko smo prisotni pri obravnavi tovrstnega poročila, tako kot je danes. Namreč mi smo želeli, da nas povabite in se vam zahvaljujemo, da ste nas povabili naknadno na ta odbor. Jaz seveda na kratko, ker smo dali pisne pripombe in mnenja Zveze ekoloških gibanj na poročilo o varstvu pred sevanji za leto 2017 ne bom posebej bral tistega, kar smo zapisali na devetih straneh, vendar bi samo mogoče na kratko komentiral. Prvič, naša ugotovitev je, da je to poročilo enostransko, statistično in pa mimizira okoljske probleme. Namreč, zakaj to poudarjam? Kot nevladna okoljska organizacija, ki pravzaprav govori o tem kaj smo vse, o uspehih, ne govori pa o problemih. In na to tudi mi opozarjamo. Kot drugi poudarek smo dali v teh pripombah, da pravzaprav to poročilo so sestavljali samo vladne inštitucije ali paradržavne strokovne inštitucije, nikjer pa ni bila povabljena nobena nevladna organizacija, ki deluje na področju jedrske varnosti ali pa če ne drugo, vsaj sledi temu področju. Direktor urada je mogoče pozabil zapisati, da je tudi srečanje z nevladnimi organizacijami tisto, ki se vsako leto organizirano z uradom za jedrsko varnost. Mi smo bili edini prisotni v letu 2017 skupaj s posavskim jedrskim lokalnim partnerstvom kot ene vrste civilno družbo in smo si izmenjali poglede na podaljšanje življenjske obratovalne dobe NEK Krško na sklep MOP Agencije Republike Slovenije za okolje, da nosilcev posega ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. To je bila naša pripomba, da je pravzaprav to enostranska poteza. Potem napredovanje del za nizko in srednje radioaktivne odpadke, tu celo zahtevamo, da se odlagališče za srednje in nizko radioaktivne odpadke čim prej tudi zgradi in pa seveda suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva. In govorili smo seveda v 2017 tudi o predlogu Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji, jedrski varnosti in pa zakonu o financiranju razgradnje NEK. No, podobno smo bili edina nevladna organizacija tudi v letošnjem letu, ampak upam, da bo to vse v poročilu zavedeno za leto 2018. Sedaj pa na kratko na teh splošnih pripombah, kaj je bilo tisto, kar nas je nekako zmotilo, da ni v tem poročilu. V tem poročilu ni dejansko zapisano zelo pomembno področje oziroma ugotovitev, da je prejšnja vladna koalicija obljubila pred parlamentarnimi volitvami popolno transparentnost pri nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji in referendumsko odločanje o glavnih projektih. Ministrstvo za okolje in prostor Agencije za okolje in prostor pa leta 2017 sprejelo odločbo, da lahko Jedrska elektrarna Krško nadaljuje obratovanje še za 20 let, kljub znatnemu staranju vseh teh delov. Namreč, podaljšanje obratovanja za 20 let je bilo sklenjeno politično brez kakršnekoli javne razprave in najbolj pomembno prebivalstvo razen seveda občin v Posavju, ni o tem razpravljalo oziroma ni imelo nobene možnosti, če drugo vsaj citiram Aarhuško konvencijo. To je bila prva ugotovitev, ki smo jo pogrešali pri podaljšanju obratovanja NEK v tem času. Potem drugo, kar smo dejansko v tem času zaznali oziroma zahtevali od ministrstva in ARSO, pisno pojasnilo o predložitvi teh podatkov za podaljšanje in ga nismo dobili. Zveza ekoloških gibanj je v januarju 2017 javno povprašala Ministrstvo za okolje in prostor in ARSO kdaj je bil objavljen postopek ministrstva za odobritev soglasja za gradnjo jedrske elektrarne PAX2 na Madžarske, zgradil jedrsko elektrarno in če ne drugo bi mogla tudi steči javna razprava in ker je stekla tudi v Avstriji in na Madžarskem in ta odločitev Slovenije, da bo podprla gradnjo jedrske elektrarne je za nas bila tudi zelo enostranska in nismo možnosti imeli, da bi ESPO konvencijo tudi v celoti upoštevali, ker dejansko taki objekti, ko se gradijo, je dejansko potrebno soglasje tudi drugih držav. V mesecu juliju 2017 smo na MOP in Ministrstvo za infrastrukturo posredovali stališče in zahtevo od Zveze ekoloških gibanj posavskega lokalnega partnerstva do izgradnje suhega skladišča v Krškem in prav tako po našem mnenju bi moral MOP in uprava in NEK z vsemi postopki pridobivanja družbene sprejemljivosti omogočiti prebivalcem sodelovanje skladno z določili Aarhuške konvencije, ESPO konvencije, direktiva Euratom in tako naprej, da ne bi šel v detajle, ker so stvari zapisane. To je druga stvar, ko dejansko kot nevladna okoljska organizacija dejansko opozarjamo transparentnost in pa s tem, da občani tudi sodelujejo v teh procesih Aarhuške konvencije in poznate en bom razlagal kaj je Aarhuška konvencija, pravico dejansko sodelovati v vseh procesih in tudi soodločati, predvsem, ko gre za njihovo kvaliteto življenja, bivanja in zdravja, ker ko govorimo o NEK govorimo o Posavju in pa prebivalci v Posavju. Potem naslednje. Zveza ekoloških gibanj javne razprave je meseca oktobra je podala tudi pripombe na zakonodajo ZVis-1, kjer smo prav tako dali pobudo za dopolnitev 91.(?) člena zakona in pa novo šesto alinejo, kjer smo prav tako poudarili, da umeščanje prostora je v prostor zelo pomembno tudi proces iskanja soglasja za ta objekt organa tako občine in pa tudi širše občanov in pa pobuda je bila, da se ponovno ustanovi lokalno partnerstvo na tem področju, nekoč so lokalna partnerstva obstajala, bil je ta dialog, sedaj tega dialoga s prebivalstvom ni več, je samo preko medijev oziroma preko občinskih opcij. In to kar je gospod dr. Andrej Stritar imel danes uvod, pač tudi to moram povedati, da smo mi v novembru 2017 pozvali ministrico Ireno Majcen, da bi gospoda direktorja zamenjala, zgodilo se seveda ni nič, ampak nismo kar tako zahtevali, da se ga zamenja, ampak smo med vzroke navedli, da ni sporočal pravočasno, da je ena od merilnih naprav za radioaktivno sevanje pri Brestanici zaznala izredno povečanje sevanja in je nastal velik problem, na to so nas opozarjali iz Evrope in Avstrije in tako naprej in dejansko so to smatrali kot manj pomembnega. Drugi problem se je prav tako zgodil v tem času, primer povečanja vrednosti /nerazumljivo/ 106, ki je bil aktualen v septembru 2017, ko so v sosednji državi Avstriji, Nemčiji, Švici se resno lotili analize od kod in kaj, pri nas smo se na to odzvali zaradi medijev, ker so mediji začeli spraševati, šele 9 oktobra, to je spet z nekim zaostankom kot manj pomembna ali nepomembna stvar. To so izredno pomembne stvari, če se karkoli zgodi jedrske nesreče ali kaj podobnega, da so ljudje, občani pravočasno obveščeni. In tu ne more biti samovolje, ampak tu enostavno mora stvar funkcionirati in odziv mora biti hipen. V tem dokumentu, kot boste videli, govorimo tudi o tem, da ni vse v najlepšem redu okoli informiranja ozaveščanja prebivalcev v primeru evakuacije. Mi smo tudi bili na mednarodni konferenci in tudi ta zmeda v kolikor bi prišlo do tega bi bila popolna, vsaj po naših izkušnjah. In konkretno, da ne bom predlog, konkretne pripombe, ki pa obravnava samo poročilo pa pri samem povzetku poročila nas nekako zelo skrbijo ugotovitve ARAO, agencije za radioaktivne odpadke, ko govori o izgradnji skladišča za srednje in nizko radioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem. Namreč tekst govori na žalost se vsi s tem povezani postopki in ravnanja vpletenih organov niso pospešili izvaja in ostaja izziv kako bo NEK obratovala po letu 2011, ko se pričakuje, da bodo zapolnjene skladiščne kapacitete za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališča pa še ne bo. Z eno besedo prelagamo gradnjo odlagališča za srednje in nizke radioaktivne odpadke, so zastoji in o teh zastojih pravzaprav nismo nič rekli v tem poročilu kaj je vzrok temu. Jaz mislim, da je to v istem rangu kot zelo pohvalno, moram se tu izraziti, do novega ministra za okolje in prostor, ko začne reševati probleme s področja komunalnih odpadkov, tudi te odpadke jedrske bo treba nujno reševati in to takoj. V alineji 331 – radioaktivni izpusti, ko je govora o neodvisnih meritvah radioaktivnih plinskih in tekočih izpustov dejansko dodajamo da ta neodvisnost tudi zaradi /nerazumljivo/ efekta bi kazalo tudi mednarodno kakšno meritev opraviti, da bi bolj zaupali v te faze. Potem skozi 343 – meritve radona v delovnem in bivalnem okolju šole, vrtci, ta problem je še vedno pereč, še vrsto šol, šolskih stavb nima tega problema rešenega in podobno kot se lotimo pristopa države za celjsko-mežiško dolino, ko gre za cink ali svinec bi se mogli dejansko tudi lotiti radona z zelo resno skrbjo. 511 – ravnanje NSRO(?) oziroma odlagališčem, tu dejansko moramo to odlagališče zgraditi prej preden nekateri posamezniki, pač jaz kot predstavnik nevladne organizacije govorim o jedrskem lobiju in pa tudi dela politike, govori že o gradnji drugega bloka, dokaj nerealno, ampak ni možno graditi ali pa tudi govoriti o drugem bloku, o tem je tudi če ne drugo vsaj bila koalicijska prejšnje vlade, preden ni sprejet energetski koncept Slovenije in pade tam odločitev, o tem bomo mi vztrajali, da o tem bo referendum, volja ljudstva in šele takrat je možno o tem govoriti, vse drugo je za nas čista politizacija. Potem 6/II Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje govori o podatku razdelitve tablet kalijeva jodida in ob morebitni jedrski ali radiološki nesreči. Po naših podatkih je teh jodovih tablet razdeljenih cca polovica, tu me bo gospod direktor lahko popravil, ampak če pa pride do nesreče kdo in kaj bo stal v vrstah pred lekarnami, da bi si te tablete nabavil. Jaz mislim, da ne da mi vabimo ljudi pridite v lekarno pa dvignite, ampak enostavno bodo po tej liniji občin treba slehernega občana mu prinesti domov in mu izročiti, ga podučiti in izročiti, drugače ne bo šlo. 7/II – doseganje ciljev resolucije o jedrski in sevalni varnosti. Tu opažamo, da skozi cilj 8 pravzaprav govori o vseh inštitucijah državnih, nikjer pa ne omenja civilne družbe nevladnih, lokalnega partnerstva in tako naprej. Jaz mislim, da ta cilj 8 ni možno realizirati, če bomo govorili samo o tem kako se bodo med seboj inštitucije znotraj jedrske opcije pogovarjale in dogovarjale.  No, in skozi 8/1 pogodba o neširjenju jedrskega orožja, v zvezi ekoloških gibanj, ki smo tudi mirovniško naravnani, jaz mislim, da Slovenija bi mogla biti pobudnica jedrske razorožitve od Baltika do Balkana in pristopiti k tej pogodbi o prepovedi jedrskega orožja, ker namreč poročilo govori o tem. 9/II – mednarodno sodelovanje. S tem tudi končujem. Mednarodno   (nadaljevanje) sodelovanje, skoraj deset strani poročila govori o mednarodnem sodelovanju, kar je seveda pohvalno, s strokovnimi institucijami v tujini, ampak nikjer z enim stavkom ne govori, da obstaja tudi civilna družba, nevladne organizacije, ki imajo tudi… Mi s Francijo sodelujemo z najmanj stotimi nevladnimi organizacijami - kdo nam pokrije stroške za te sestanke? Hodimo na iste konference na Dunaj, vladne, nevladne, Vlada ima stvari vse plačane, pri nas pa pravzaprav nevladnim ne da nihče niti enega evra, da bi lahko enakovredno sodelovali na teh konferencah, ker tudi mi se povezujemo s francoskimi, nemškimi, avstrijskimi in drugimi nevladnimi organizacijami. Pravzaprav na tem področju ni nobenega razpisa, tako na MOP ali kjerkoli drugje, da bi dali možnost nevladnim organizacijam, da bi dobile možnost sofinanciranja, podobno kot iz davkoplačevalskega denarja druge institucije. Namreč, če se lahko 14, 15 milijonov porabi davkoplačevalskega denarja za gradnjo drugega bloka, za promocijo - o tem odločitve še ni -, mislim, da bi tudi lahko kak evro bil namenjen za nevladni sektor.  No, in končujem s tem, alineja 10, uporaba jedrske energije v svetu, tam se vidi tabelo, koliko jedrskih se gradi v svetu. Ampak, če boste zelo pozorni, boste ugotovili, da razen na Finskem, kjer gradijo že nuklearko vrsto let in se je cena povečala za trikrat in so v sporu s Francozi, ki jim to delajo, izdelavo jedrske, in vprašanje, kdaj bo končana. Druga je Francija, ki ob vseh svojih 58 reaktorjih gradi eno. Ampak večina članic Evropske unije pa dejansko nima jedrskih ali pa jih zapira, od Nemčije naprej, Skandinavije. In govoriti, kako bomo širili jedrske opcije v Slovenijo, jaz mislim, da je to enostransko, in se hvalimo, kaj bo vzhodna Evropa počela, Azija, Kitajska, Rusija kot velike proizvajalke jedrskega orožja in na drugi strani tudi jedrskih elektrarn. Mi smo prepričani v Zvezi ekoloških gibanj, da morebitna gradnja drugega bloka ne bo stala, kot se zavaja, 2,5 do 3 milijarde, ampak bo stala krat dva, krat tri. In šele potem bomo videli vrednost spornega TEŠ-6 in tako naprej. Bil sem v TEŠ-6 v programskem svetu kot edini predstavnik nevladne organizacije. Ne zagovarjam tistega, kar se je dogajalo, vendar TEŠ-6 za eno tretjino sigurno je tisti, ki je stabilen blok. Za mene so stabilni bloki tako nuklearka, TEŠ in hidroelektrarne, vendar poudarek je seveda, kot smo pri 1. in 2. točki dnevnega reda govorili, na obnovljivih virih energije.  To so naša opozorila Zveze ekoloških gibanj pri tem poročilu. Seveda, verjetno vsi z mano ne boste zadovoljni, vendar kot predstavnik nevladne organizacije, ki spremljamo področje jedrske varnosti… Imeli smo tudi tri mednarodne konference na to temo in si sami financiramo, imeli smo na prvi konferenci v Šmarjeških Toplicah pred sedmimi leti predstavnike iz osmih držav, strokovnjake, imeli smo mednarodno konferenco v Beogradu pred tremi leti iz desetih držav in pa lansko leto v Moravskih Toplicah prav tako posvet, na katerega, žal, ni bilo nobenega predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, predstavnike iz petih držav, kjer smo prav tako govorili s strokovnjaki o jedrski varnosti. In jedrska varnost za nas predstavlja izredno pomembno področje. Hvala.

Hvala lepa, gospod Karel Lipič, za zelo izčrpno videnje zadeve.  Besedo dajem članicam in članom odbora. Kot prvi ima besedo gospod Robert Pavšič, pripravi naj se Soniboj Knežak.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. No, jaz bi začel na koncu. Pa preden bom karkoli povedal, naj povem, da so nevladniki oziroma nevladne organizacije ključne pri vseh projektih, vsaj jaz jih tako vidim. Ampak se mi pa malo čudno zdi, ker nevladniki ste financirani iz proračuna. / oglašanje v ozadju/ Potem pa je to treba na nekih drugih nivojih uresničiti in narediti. Razumem tudi nezaupanje in izključevanje, čeprav ste sami povedali, da ste bili vključeni v izgradnjo šestega bloka v TEŠ. Tako tudi vas prepoznajo kot strokovnega in ključnega sogovornika v teh postopkih; ampak pustimo, to smo obravnavali pri eni od začetnih točk, pri energetiki, torej pustimo to ob strani.  Jaz bi se bolj osredotočil tudi na to zadevo, ki jo je gospod Lipnik izpostavil, to je radon, predvsem z dveh vidikov. Sam prihajam iz   (nadaljevanje) jugozahodnega dela Slovenije, kjer je radon tudi najbolj prisoten, in tam se nekatera podjetja, predvsem turistična, soočajo s tem, da so njihovi zaposleni zelo močno izpostavljeni sevanju radona. Še večji problem pa nastane pri starejših vrtcih po občinah, kjer se tudi pojavljajo visoke koncentracije radona. Iz vašega poročila sem razbral, da je od 96 objektov kar 38 pregledanih vrtcev in šol imelo večjo koncentracijo od 300 becquerelov na kubični meter, kar je že zaskrbljujoče, ni alarmantno, da ne bomo panike ustvarjali. 50 % drugih stavb je imelo prevelike koncentracije, v 14 prostorih pa je koncentracija presegla celo 1.000 becquerelov na kubični meter. Te zadeve se dajo zelo enostavno preprečiti, tudi ukrepi proti temu so zelo poceni. Zanima me, ali bo agencija oziroma ministrstvo omogočilo tudi občinam pa tem delodajalcem, kjer se to da - seveda, v Postojnski jami pa v Škocjanskih jamah se ne prezračevati, ker je prevelika škoda, pa verjetno se tam drugače potem uravnava problematiko zaposlenih pa izpostavljenost sevanju. Ampak, ali bo ministrstvo oziroma agencija omogočila vsaj občinam na teh območjih, da uvedejo neke prisilne sisteme prezračevanja, ker s tem bi se dejansko odpravilo lahko večino vprašanja sevanja radona.  To je to. Najlepša hvala.

Hvala lepa, gospod Robert Pavšič.  Besedo ima Soniboj Knežak, pripravi naj se Dušan Šiško.

Hvala, predsednik.  Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Niti ne bom imel vprašanj, me je pa poročilo navedlo k eni aktualni zadevi iz naših koncev, prihajam namreč iz Zasavja. Tu ste namreč napisali v poročilu okrog zapiranja oziroma težav, ki jih imate z odlagališčem Boršt v rudniku urana Žirovski vrh. Se pravi, plazenje, enako aktualna problematika, ko zdaj zapiramo rudnik Trbovlje-Hrastnik in tudi nimamo opredeljenega monitoringa. Mislim, da bomo morali to zadevo nekako - razmišljanja so bila - urediti za celotno državo, ker ta monitoring, vsaj kar se tiče zapiranja rudnikov, mora biti po moje enotno urejen za celo državo. Mi smo približno 100 kilometrov rovov pod Zasavjem zaprli z zasipnimi materiali, v glavnem pa z vodo, in posledice so že danes, ko rudnik pravzaprav še niti ni čisto dokončno zaprt, se že kažejo, z udori, s podtalnico, skratka, s težavami, ki jih imamo. Tako bi opozoril le na to, da bo verjetno tudi tematika tega odbora, da v naslednjih mesecih, ko bomo dokončno zapirali rudnik, moramo tudi nekako razmišljati, da sistemsko uredimo tudi te monitoringe.  Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Soniboj Knežak. Besedo ima gospod Dušan Šiško.

Predsedujoči, hvala. Gospod minister in vsi ostali sodelujoči, kolegice in kolegi! Kot sem rekel že ob svojem prvem nastopu, sem bil v ta visoki zbor izvoljen nekoliko nepričakovano. Sam pa sem prepričan, da zato, ker so občani, moji volivci, vedeli, da bom tu skušal dobiti odgovore na vprašanja, ki jih drugi ne upajo ali pa ne želijo postaviti.  Prva tema je glede izpostavljenosti prebivalstva radioaktivnemu sevanju. Čeprav se je ob graditvi in tudi v času obratovanja govorilo, da atomska elektrarna ne vpliva na okolje, vemo, da to ni res, in to potrjujejo tudi vsa poročila. Na strani 12, slika 8, lahko vidimo, kolikšna je bila izpostavljenost radioaktivnemu sevanju v NEK in da je bila ta daleč pod povprečjem. Zapisano je, da je tako zaradi zaščitnih ukrepov in zato, ker v letu 2017 ni bilo remonta. V zvezi s tem bi me zanimalo, na katere delavce oziroma zaposlene se nanašajo ti podatki, na tiste v pisarnah ali na tiste, ki so v obratovalnem delu elektrarne. Na strani 31 lahko preberemo, da je bila izpostavljenost prebivalstva zanemarljiva v primerjavi z naravnim sevanjem. In tako je tudi za vsa leta doslej. Ker pa vemo, da se radioaktivnost v okolju združuje in, če po domače rečemo, nalaga, bi me zanimal podatek, za kolikšen odstotek se je povečala skupna količina   (nadaljevanje) sevanja v okolici elektrarne zaradi njenega delovanja. In kje je ta radioaktivnost največja. Zakaj to sprašujem - zato, ker na terenu med navadnimi ljudmi obstaja bojazen, da elektrarna kljub vsej varnosti povzroča težka obolenja. V razdalji manj kot 5 kilometrov od elektrarne obstaja namreč naselje, manjša vas, v kateri je pri vsaki hiši kdo zbolel za rakom, pri nekaterih tudi več družinskih članov, zaradi česar je padel tudi sum na elektrarno. Zanima me, ali imate kakšno evidenco, način, s katerim spremljate tovrstno zdravljenje, zdravstveno stanje prebivalcev v ožji okolici elektrarne, na primer, v 10-kilometrskem pasu.  Druga tema je pa problem, o katerem sem že govoril na tem odboru. Gre namreč za končno odlagališče za radioaktivne odpadke. Povedal sem tudi, da sem bil med tistimi občinskimi svetniki, ki smo potrdili lokacijo pri nuklearni v Vrbini. Takrat se je zelo mudilo, odlagališča pa še vedno ni. V vašem poročilu na strani 44, slika 17, piše, da je zasedenost skladiščenja radioaktivnih odpadkov v letu 2012 dosegla že 95 %. Razpoložljive skladiščne kapacitete v elektrarni s stiskanjem odpadkov in nenehnim dograjevanjem začasnega skladišča pridobivajo na času, vendar v poročilu piše, da bo prostora samo do leta 2020. Omenjeno je tudi, da bi lahko bil problem v primeru kakšne težave ali nesreče, ko bi se količina odpadkov močno povečala. Zdaj smo konec leta 2018, pa vendar odlagališča še ni in tudi ni dogovora glede hrvaškega dela odpadkov. V zadnjih letih se je veliko govorilo o težavah z različnimi obrati za predelavo odpadkov, za radioaktivne pa v 40 letih nismo mogli poskrbeti, medtem pa veselo trošimo elektriko iz Krškega. Ali se vam kot organu, ki bdi nad varnostjo atomske elektrarne, ne zdi nekoliko neresno obnašanje te države in odgovornih za ta problem? Kaj ste v teh letih storili, da bi se to čim prej rešilo? Po podatkih, ki jih imam, mesec dni nazaj sem pridobil celo informacijo, da naj bi bilo samo še nekje do 3 % prostora v tem skladišču. Ampak o tem ni treba, ker je poročilo za 2017.  Hvala.

Hvala lepa poslancem za zastavljena vprašanja.  S tem zaključujemo prvi krog zastavljenih vprašanj in prosim predlagatelja, ministra Lebna, da poda odgovore.

Hvala, predsednik. Na dve temi bi jaz odgovoril, potem bi dal pa besedo kolegom, ker so bolj tehnična vprašanja. Kar se tiče nevladnih organizacij, sem že na svojem zaslišanju povedal, da bomo z njimi na ministrstvu sodelovali. Jaz sem že sprožil postopek preko Centra nevladnih organizacij za širše zbiranje sodelavcev v skupini nevladnih organizacij, kjer jih bo deset, za njihovo redno sodelovanje. Tako temu procesu sledimo. V novembru naj bi bil ta njihov postopek zaključen in potem bomo mesečno koordinacijo z nevladniki delali. Ne bo samo za člane Centra nevladnih organizacij, ampak tudi širše poizvedovanje, seveda pa na področju vsebin dela, ki ga ima naše ministrstvo. Tako tem smernicam sledimo. Zagotovljeno bo tudi programsko financiranje za nevladne organizacije, tako pobude, ki so med nevladniki, se bodo zbrale na ministrstvu in potem bomo mi pripravili program. Se pa že zdaj preko ministrstva, preko Ekosklada zagotavlja financiranje v nekaj sto tisoč evrih na leto, tako možnosti so, treba se je pa pač prijaviti.  Kar se tiče RŽV. Mi bomo že letos ca 600 tisoč evrov denarja namenili za dodatne aktivnosti. Lahko pa tudi povem, da smo sprejeli odločitev, da bo Ministrstvo za okolje in prostor preko Arsa izvajalo monitoring. Tega se je do zdaj delalo premalo ali pa pod premajhno frekvenco. To smo videli tudi v primeru pogorišča v ekosistemih. To odločitev smo sprejeli danes. Zanimivo vprašanje. Bomo pa zdaj mi izpostavili monitoring najprej pri teh področjih v zapiranju, potem pa naredili nek plan naprej tudi po ostalih območjih. Jutri grem v Celje pogledati probleme tam, tako da, spremljanje je treba izboljšati Slovenijo, na tem bomo delali.  Zdaj bi dal pa kolegom naprej besedo. Hvala.

Dr. Sitar, imate besedo.

Hvala lepa.  Gospod Lipič je naštel celo vrsto problemov, ne bi se spuščal v vsakega posameznega, ker so to večinoma zadeve o katerih smo že komunicirali, o katerih so že bili pogovori, so bile zadeve, ki so bile razčiščene, zaključene in ne čutim potrebe, da bi šel vsako od njih, razen če me boste še dodatno o tem vprašali. Bi pa rad poudaril, da imava z gospodom Lipičem zanimiv odnos, da že dolga leta, jaz se že davno tega, saj sem že šestnajst let na tem položaju, sem začutil, da res moramo sodelovati z nevladniki, ker meni se zdi to pomemben segment družbe, da nas nekdo odstrani, spremlja nas državne uradnike kaj počnemo in po nekaj konfrontacij z njimi, ki so se mi zdele popolnoma nepotrebne, sem jih povabil, da pridejo k nam. Na začetku sem jih neposredno vabil tri organizacije, Greenpeace, Focus in ZEG in smo vpeljali šestmesečne sestanke. Dvakrat, trikrat smo se dobili, potem pa ni bilo več interesa, potem sem jih pa vabil, pa niti niso imeli časa in nekako je potem zadeva razvodenela in res je kar pravi gospod Lipič, da je lani v letu 2017 je prišel on in gospod Šešerko kot predstavnika ZEG in civilne iniciative iz Krškega in smo se kakšno urico pogovarjali. Letos je prišel pa samo gospod Lipič k nam in moram reči, moram pa povedati, da ob tisti uro, ko je bil pri nas, je predvsem govoril kako težko živi in nima sredstev, da bi pa kakšna konkretna vprašanja vprašal in s kakšnimi konkretnimi problemi prišel, izpostavil, da bi prosil za pojasnila, tega pa ni bilo. Tako da, toliko na njegov komentar, da ni dialoga. Jaz predvsem imam občutek, da je zaželena konfrontacija iz tiste strani ne pa konstruktivni dialog.  Zdaj pa, če grem na vprašanja, ne vem ali pustim radon potem za konec, da grem skozi tista, katera lahko vam, gospod Šiško, odgovorim za vpliv NEK na okolje. Tisto o vprašanju diagramov na, katera stran je bila, na 12. strani o kolektivni dozi. To je doza vseh tistih delavcev, ki so delali v objektu, ki so imeli dozimetre in so pod nadzorom. Torej tisti, ki gredo v kontrolirana območja morajo biti pod nadzorom, morajo imeti dozimetre in se to vse skupaj beleži in se sešteva in to je seštevek vseh doz, ki so jih ti ljudje dobili. Nekje mislim, da na 30. strani, se mi zdi, da je diagram ali tabela, ki pove koliko so pa po kategorijah dobili, koliko ljudi je dobilo med 1 in 5 pa potem med 5 pa 10, in tako nekako približno je razdeljen in se vidi, da največja doza je bila tam nekje, to so tukaj, v NEK je bilo, ena oseba je dobila med 5 in 10 millisiever, nihče pa ni dobil več. Naj omenim, da je omejitev za delavce je 20 millisiever na leto. Naravno ozadje 2,5 millisieverta. Torej v nuklearki nihče ni dobil več kot pa 4-kratno naravno ozadje, kar je precej pod tistim kar je priznano, da je sprejemljivo za delavce. Približno podobne doze so dobili tisti, ali so to… Ne, še več, še več dobijo turistični delavci. Oni dobijo največ, vodniki po jamah dobijo največ in pri njih je treba, to lahko kolega Škrk potem podrobneje pove. Torej, tisto je kolektivna doza.  Primerjava z naravnim sevanjem. To je na strani 31 imamo eno tabelo, ja, tale tabela, kjer je napisan, katere so ocene delnih izpostavljenosti zaradi nuklearke, in je napisano, koliko naj bi bila izpostavljenost prebivalca nekje v okolici nuklearke in piše, da je to 0.14 mikrosieverta na leto. S tem, da letna naravna doza je pa 2 tisoč 500 mikrosieverta. Torej, koliko je to, ne tisoč, ampak nekaj tisočkrat več. Mi smo izpostavljanju okoli 2 tisoč 500 mikrosievertov. Tisto kar se je uspelo, pa ne zmeriti, ampak izračunati iz znanih izpustov, da je med normalnim obratovanjem okoli nuklearke je pa 014 tega mikrosieverta. Tako da na podlagi teh izračunov in meritev se ne da sklepati na kakršnokoli radiološko obremenjenost prebivalstva okoli nuklearke med normalnim obratovanjem. Nuklearka je pa nevaren objekt. Če pride pa do nesreče, takrat je pa lahko huje in zato moramo tako resno z njo ravnati. Med normalnim obratovanjem nam pa res ne predstavlja večje obremenitve niti z radiološkega vidika.  Ali spremljamo zdravstveno stanje okoli NEK? Torej, jaz seveda naša uprava ga seveda ne, mi smo uprava za jedrsko varnost. Vem, da so pred leti zdravniki delali neke analize. Če to redno poteka, ne vem, mogoče boš ti lahko potem komentiral, ampak jaz ne vem, da bi zaznavali kakšne res prepoznavne razlike ali drugačnosti kot po drugih predelih Slovenije.  Glede Vrbine se pa jaz z vami globoko strinjam, leta 2009 je bil DPN, takrat se je reklo DLN, potrjen in je sramota, da ta država od takrat ni uspela priti dlje kot do tega, kjer smo sedaj. Jaz sem kot direktor uprave vsa ta leta alarmiral, pred enimi volitvami sem se celo lotil pisati pismo vsem strankam pred volitvam, da za božjo voljo dajte pospešiti. Na žalost smo tu kjer smo. O vzrokih je težko govoriti. Da bi bil eden kriv ni. Ne vem kaj je krivo. Saj na to temo ste se prej štiri ure pogovarjali, so vsi jamrali, da kako gredo postopki počasi. Tukaj imamo tudi primer enega projekta, ki je po nepotrebnem počasen. Imamo denar, imamo lokacijo, imamo voljo, pa gre zelo počasi. Žal. Tu dosti več ne morem povedati.  Problem kaj bo leta 2021, res je, tam je sedaj 95 % oziroma to je neka ocena, seveda, na leto nastane v nuklearki okoli 30 kubikov novih odpadkov, kar ni prav veliko. To je, ne vem, če je to ena garaža ali je celo manj za eno garažo odpadkov. Tako da prosto bi se že še našel. In sedaj če bomo mi Vrbino začeli graditi in bo tam že luknja skopana in bo jasno, da ne mogoče ne leta 2021, ampak 2022 bo pa lahko sprejemala, se bo že nekam stisnilo še tiste radioaktivne odpadke, se bo naše prostor v tistih vmesnih prostorih, kjer bi to bilo možno. Če pa seveda se zmenimo še s Hrvati bo pa še toliko boljše. V principu lahko se strinjam z vami, da smo vredni kritike vsi skupaj, žal. Toliko bi jaz povedal na ta vprašanja. Za radon je pa tukaj tudi dr. Damjan Škrk direktor Uprave za varstvo pred sevanji pri Ministrstvu za zdravstvo. Radon je pa njihov, tako da rečem, v narekovaju.

Dr. Škrk imate besedo.

Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem.  Hvala tudi za vprašanje o radonu, s katerim se v zadnjem obdobju, bom rekel, mu posvečamo največjo skrb poleg varstva pacientov.  Mogoče malo pojasnilo. Številke, ki so v poročilu in ki seveda držijo govorijo o tem, da je bilo v velikem številu objektov odkrit povečana koncentracija radona. Sedaj pa ozadje tega. Te meritve niso poceni in mi imamo zaenkrat žal samo enega pooblaščenega izvajalca teh meritev. In zato želimo kar se da učinkovito porabiti tista sredstva, ki jih imamo na voljo. Zaradi tega smo pred nekaj leti kupili merilnike radona za pridobitev osnovne ocene ali je v neki šoli problem ali ni problem. In te merilnike posojamo in na podlagi povratnih informacij teh naših neuradnih meritev se potem pripravi program uradnih meritev, ki pa je bolj fokusiran. In zaradi tega so tudi, tako bom rekel, na prvi pogled rezultati slabši, kot če bi nekako gledali neko povprečje.   Naslednja zadeva, ki je bila narejena, se pravi, na področju radona smo v preteklosti na podlagi vseh meritev, ki jih imamo po celi državi in v kombinaciji z geološko strukturo pripravili radonski zemljevid v katerem smo določili 24 občin, ki so določene v uredbi o nacionalnem radonskem programu. In v teh občinah so naše aktivnosti še večje.  Kar se tiče, bom rekel, gradbenih posegov je že sedaj, bom jaz rekel, več kot 10 let v naši zakonodaji zapisano, da v primeru povečanih koncentracij v šolah, vrtcih, zgradbah z javnim dostopom sanacijo teh objektov krije ministrstvo, ki je zadolženo za tisto področje. To se pravi v primeru šol, vrtcev in podobnih zgradb sanacijo krije Ministrstvo za izobraževanje. V preteklem obdobju so formirali nek sklad za te namene in se pravi, ko se na podlagi naših meritev ugotovi, bom rekel, tolikšno povečanje, da se ga ne da z drugimi ukrepi zmanjšati, ampak so potrebni gradbeni ukrepi, potem so oni tisti, ki na koncu to zadevo sfinancirajo. Je pa treba tukaj še nekaj povedati. Sama prekoračitev meje 300 bekarelov na kubični meter še ne pomeni, da je v neki situaciji zadeva, bom jaz rekel, zelo problematična. Kajti, treba je pogledati koliko časa se nekdo zadržuje v teh prostorih. In v številnih konkretnih primerih se da zmanjšati prisotnost v teh prostorih na ta način, da so te vrednosti še sprejemljive. V preteklih dveh letih smo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje pripravili, oni so pripravili zaradi konkretnih primerov oziroma so naročili pri zavodu za gradbeništvo pripravo smernic za sanacijo objektov, kjer je problem radona. V glavnem je problem, bom rekel, stara gradnja oziroma neustrezna gradnja. Na Upravi za varstvo pred sevanji smo pa enako ZAK zaprosili za pripravo standardov za pripravo novogradenj. To se pravi, oba standarda oziroma priporočili imamo, tako za sanacijo obstoječih objektov, kako jo je treba strokovno ustrezno sanirati kot za novogradnje. In sta prosto dostopna na naših spletnih straneh.  Poleg tega smo pa v zadnjih dveh letih šli še v sistem ozaveščanja, tako da lansko leto so vseh 20 tisoč oziroma 19 tisoč učencev osnovnih šol dobili zgibanko o radonu. Letos so pa to dobili učenci v srednji šoli in zelo zadovoljni smo, da je ta zgibanka na periodnem sistemu, kjer upamo, da bo dalj časa v uporabi kot pa kakšna druga zgibanka. Imamo zelo pozitivne odzive določenih srednješolskih centrov. Mogoče izpostavim srednješolski center Krško Sevnica, kjer je njihov profesor za fiziko se lotil projekta, merijo v različnih prostorih, sestavili so vprašalnik, tako da bomo dobili zelo koristne informacije o tem zavedanju mladine na tem področju.  Ja, je pa prav gotovo na tem področju kar veliko dela, ki nekako v lanskem letu smo uspeli pridobiti nova proračunska sredstva. Pri dodatnih kadrih se pa, žal, še vedno zatika. tako da tu imamo malo težav pri izvajanju programa, ki bi ga si želeli v celoti izpolniti. Je pa tako, kot ste rekli, v turističnih jamah je pa poseben problem. Tam   (nadaljevanje) ne moremo z različnimi prezračevanji in podobnimi zadevami se lotiti. Predvsem je težava v izpostavljenosti turističnih vodnikov, ki jih - bom jaz rekel - nadziramo v vsakem trimesečju in poskušamo doseči, da so njihove nekako izpostavljenosti v okviru možnih. Tudi sodelovanje s Postojnsko jamo je solidno. Na nekaterih najbolj izpostavljenih mestih kot razumem ni več bom jaz rekel vodenja, ampak so avtomatično sistemi oziroma kjer samo poslušajo se pravi obiskovalci to se pravi, da ni vodnika zraven. Toliko bi imel o radonu.  Mogoče samo še, zaradi pojavnosti rakavih obolenj v okolici Krškega. Po meni znanih podatkih je bilo v zadnjih treh ali pa petih letih je register raka v okviru Onkološkega instituta naredil prav na eno tako pobudo študijo o incidenci raka v občinah v okolici nuklearke. Zaključek je bil, da v primerjavi z ostalimi deli Slovenije ta incidenca celo nekoliko manjša ali pa na takem nivoju kot je povprečje Slovenije.  Hvala lepa.

Hvala lepa za izčrpne odgovore.  Prehajamo k drugem sklopu vprašanj.  Besedo ima poslanec Bojan Podkrajšek. Pripravi naj se poslanka Nataša Sukič.

Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo! Lep pozdrav ministru, vsem ostalim prisotnim - kolegice in kolegi! Seveda sem to skrbno pregledal to poročilo. Moram priznati, da je zloženo seveda kvalitetno, da so to delali strokovnjaki. Moram tudi priznati, da zaupam temu poročilu. Bi pa spoštovani direktor, ker imam nekaj odgovorov sem dobil vprašanje. Seveda še enkrat šel v tej časovnici, kjer se izteka čas vemo, da končujemo leto 2018, da leto hitro mine in da bomo kmalu prišli k letu 2020. Kot smo že pri prejšnji točki govorili o nekih časovnicah bi pa vseeno prosil, da bi bili tukaj bolj konkretni, ker vemo, da smo tudi v prejšnjem mandatu veliko govorili o embalaži - to sedaj ne gre na ministra, ki je danes z nami, ampak na njegovo predhodnico - pa vemo kaj se nam dogaja v Republiki Sloveniji na tem področju. Tudi primerjam te odpadke s temo, o kateri sedaj govorimo.  Kar se pa tiče druge točke drugega mojega vprašanja, ki bi tudi želel - to je že kolega na moji desni spraševal -, da smo bolj konkretni glede seveda tega skupnega sodelovanja oziroma odpovedi skupine sosednje Hrvaške seveda trenutno ne sodelujejo v tem skupnem projektu Vrbina. Moram povedati, da sem se tudi v prejšnjem mandatu dosti naučil, ko smo se pogovarjali o sosednji Hrvaški. Vsako tekmo, ko smo šli igrati smo jo na koncu izgubili seveda »Slovenci« - to govorim pod narekovaji, govorim pa zelo resno. Tudi ta letnica ni tako daleč. Vemo, da eden mandat hitro mine in da bo ta letnica kmalu prišla. Ali so to jasne rešitve, če naši sosedje seveda ne želijo te tekme do konca odigrati po strokovni plati s slovensko platjo, kajti to res ni embalaža neka plastika, ampak to se gre za jedrsko varnost?  Hvala.

Hvala, gospod Podkrajšek.  Besedo ima poslanka Nataša Sukič.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo! Lep pozdrav predstavnikom Vlade! Nisem pričakovala, da bom morala pravzaprav svojo razpravo uvodoma začeti z rahlim protestom. Glede neprimernosti nekih osebnih diskvalifikacij predstavnika nevladnih organizacij s strani enega izmed vaših predstavnikov, tukaj nas ne zanimajo osebna razmerja ali pa osebni pogledi do nekoga iz nevladne organizacije, pač pa samo vsebinska vprašanja, tako da prosim, da se v bodoče takšnih diskvalifikacij ne poslužujete oziroma osebnih mnenj o nekom. Večkrat smo se danes dotaknili pereče problematike gradnje odlagališča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov in dejansko skrbeti, da ste zapisali, ostaja izziv kako bo Nuklearna elektrarna Krško obratovala po letu 2021, ko se pričakuje, da bodo zapolnjene skladiščne kapacitete za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališča pa še ne bo, to ste zapisali, da se pri sami gradnji dejansko zatika je jasno že iz poročil sklada za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško. Tam smo v zadnjem poročilu lahko prebrali, citiram: "Glede na sredstva, ki so danes zbrana o Namenskem skladu Republike Slovenije in ob načrtovanih predpisanih prilivih ter odlivih iz portfelja sklada, menimo, da sklad ne bo uspel zagotoviti dovolj sredstev niti za odlagališče nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov, niti za odložitev visoko radioaktivnih odpadkov in dekontaminacije objekta NEK." Konec citata.  Skrbi seveda tudi to kar so predhodno že kolegi opozarjali, pač neodzivnost oziroma Hrvaška leta 2017 ni pristala na predlog Slovenije o skupni gradnji odlagališč. Zdaj meddržavna komisija, kolikor mi je znano, je zadolžila koordinacijski odbor, da se čim prej oziroma najkasneje do maja 2018 pripravi skupni predlog izgradnje tega odlagališča, pa imam zdaj konkretna vprašanja. Kako boste glede na trenutno stanje zagotovili varno odlaganje radioaktivnih odpadkov in varno delovanje Nuklearne elektrarne Krško po letu 2021? To je čez tri leta in časa je dejansko izjemno malo. Kaj bomo storili v primeru, da odlagališča do leta 2021, da to odlagališče ne bo zgrajeno, ali to pomeni zaustavitev nuklearke? In kaj ste se maja letos konkretno dogovorili v zvezi s skupnim predlogom izgradnje odlagališča s Hrvaško, glede na to, da je bila časovnica, da boste najkasneje do maja 2018 nekako pripravili nek skupen predlog izgradnje tega odlagališča? Hvala lepa za enkrat.

Hvala lepa.  K razpravi trenutno ni prijavljen več nihče od poslancev. Želi še kdo od poslancev dodatno besedo? Gospod Lipič.

Bom zelo kratek, pa ne želim polemizirati z dr. Stritarjem, da ne bo zgledalo kot da danes tu midva obračunava, ker jaz mislim, da dialog, inštitucije znotraj Ministrstva za okolje in prostor mora biti dialog do nevladnega sektorja in to ne glede ali bo to on vodil ali bo kdo drug vodil mora biti zagotovljeno. Zato pravim, da je šlo za zavajanje, ko je govoril, da sva se eno uro pogovarjala o financiranju. Pogovarjala sva se pravzaprav samo o treh alinejah, o slabem delu uprave za jedrsko varnost in sodelovanje nevladnega sektorja / nerazumljivo / in pa še to povabili smo ga na drugo strokovno posvetovanje, sodelovanje javnosti, postopki / nerazumljivo/ in jedrskih sevanj, ki je bilo 31. marca tri tedne prej in smo ga povabili in je odklonil sodelovanje. O tem sva se pogovarjala ne pa o financiranju.

Hvala lepa za pojasnilo. Prosim predstavnike predlagateljev za odgovore.

Saj v bistvu sta dve vprašanji ključni, to je časovnica 2021, kaj če 2021, če bo skladišče polno, Vrbine pa še ne bo. Ja, naj povem, da smo ob tehtnem premisleku to poudarili v tem poročilu, kajti mislimo, da je res treba pospešiti gradnjo Vrbine, da je to izziv, ki je pred nami in ga je treba zelo močno porivati naprej. Res pa je, da obstaja tveganje, da leta 2021 ne bo Vrbine. Zdaj, če se obstoječi objekt skladišče radioaktivnih odpadkov, to je ena stavba znotraj lokacije nuklearke, če se ta napolni, bo s tem, pač napolnjeno skladišče za katero je bilo določeno v originalnih prostorskih dokumentih nuklearke, da se sme uporabljati za skladiščenje radioaktivnih odpadkov. To pa ne pomeni, da v nuklearki ni drugih prostorov, ki bi bili sposobni ali bi bili primerni sprejemati tiste dodatne radioaktivne odpadke, vendar bi v tem primeru morali speljati določene postopke, da bi bilo to dovoljeno. Torej kot sem že rekel, če bomo v tistem času Vrbino že imeli v neki projektni fazi in bo očitno, da čez kakšno leto ali dve bo pa pripravljena za sprejem odpadkov. Upam, da bo takrat možno doseči spremembo namembnosti sosednjega prostora tega skladišča za začasno skladiščenje tistih novih odpadkov. Če pa to ne bo možno, bo treba pa nuklearko dejansko ustaviti, ker ne bo izpolnjen eden od pogojev, ki so zahtevani za njeno varno obratovanje, to je varno skladiščenje radioaktivnih odpadkov.  Zdaj, glede pogajanj s Hrvati. Torej skrb, da ne bomo kratko odnesli. Torej, če do dogovora ne pride ali pa, če se sfiži, kot se reče, bo obveljala pogodba, bilateralna pogodba o lastništvu nuklearke, kjer je zapisano, da mora Slovenija in Hrvaška svojo polovico odpadkov dve leti po koncu originalne življenjske dobe, torej dve leti po letu 2023, leta 2025, mora odpeljati. Takrat bo prišlo do zanimivega in zelo neprijetnega zapleta, če do tega pride, kajti Hrvaška bo po pravni, zaradi tega pravnega razmerja morala vzeti odpadke, če pa tehnično ne bo sposobna tega sprejeti, ker na njeni strani ne bo odlagališča, ne bo preostalo drugega, kot da se gre v nek meddržavni spor, ali se bo temu rekla arbitraža, ne vem na kakšna sodišča to gre, pravniki razlagajo, da so meddržavne pogodbe zelo močne, in da to je potem iztožljivo, in da se to da izpeljati, seveda si pa predstavljam, da bo to trajalo desetletja in bo to en problem s katerim se bomo ubadali do nadaljnjega. Tako da, na tisti strani se tega zavedajo na naši strani se zavedamo in delamo na tem, da pride do dogovora. O podrobnostih dogovora ne morem govoriti, sem zraven v tej ekipi, vendar ne morem govoriti. Nismo končali maja, kot je bilo originalno napisano, vendar se zdajle pripravljajo neki sklepi za sejo meddržavne komisije, ki je predvidena v naslednjih mesecih kjer bi se potem na nivoju ministrov, torej na nivoju dveh držav, da rečem, nekako potrdili tisto kar se dogovarjamo pa da vidimo potem kako bomo šli naprej. Toliko lahko o tem povem zdaj.  Zdaj, ali bo dovolj sredstev v skladu. To je tudi del, torej izračun koliko sredstev mora biti v skladu, je del teh projektnih nalog, ki se zdaj izvajajo in za enkrat, kot kažejo prvi rezultati, mislim da, vsaj jaz lahko povem, da mene osebno manj skrbi kot me je pred enim letom, kar izhaja, da v bistvu ne bo večjih problemov, lahko pa to tudi direktorica sklada še pove kako je tisti stavek, kot ga je napisala, od kod je tisto prišlo, da je notri napisano tako kot piše.  Toliko lahko … /nerazumljivo/

Gospod Podkrajšek.

Spoštovani direktor, hvala za vaše odgovore.  Vesel sem, na drugi strani pa žalosten. Vesel sem zato, ker ste pošteno povedal v kateri fazi smo pa kaj nas čaka v najslabšem primeru. Veste, gospod direktor, vi ste zdaj v ekipi, ki opravljajo to pomembno funkcijo oziroma nalogo, poslanstvo. Samo da se nam ne bo zgodilo tako kot se nam zgodi na več področjih, ko ne gre več, pa nekdo odstopi. Ni šlo. Povedal ste tudi, da se bomo več desetletji pravdali z Republiko Hrvaško, ampak mi se danes ne pogovarjamo o plastičnih vrečkah. Mi se danes pogovarjamo o jedrski varnosti v Republiki Sloveniji pa tudi Hrvaške.  Hvala.

Hvala lepa. Želite besedo?

Ja, lahko samo rečem, da se zelo zavedam tega, da je izziv zelo velik, in da se z vso resnostjo, jaz osebno in cel ekipa, s tem ukvarjamo. Res mislim, da moramo to izpeljati, in pri polni zavesti tole tu razlagam, ker mislim, da je pomembno, da tudi tu povem, pred čem stojimo. Da ni razloga, da bi zavijali stvari v meglo, ampak je treba povedati, kateri izzivi so pred nami in kako pomembno je, da najdemo rešitev.

Hvala lepa, dr. Stritar, za izčrpno pojasnilo.  Ugotavljam, da ni več vprašanj, zato zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2017. S tem zaključujem obravnavo poročila na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto ugotovitev.  S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4.A TOČKO DNEVNEGA REDA - STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZMANJŠANJU VPLIVA NEKATERIH PLASTIČNIH PROIZVODOV ZA ENKRATNO UPORABO NA OKOLJE.  Na sejo so bili za obravnavo te točke dnevnega reda vabljeni predstavniki Vlade oziroma Ministrstva za okolje in prosto.  Gradivo k tej točki je poslala Vlada 4. oktobra 2018 na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.k člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.  Prosim predstavnika Vlade, ministra Lebna, da poda obrazložitev.

Hvala, predsednik. Res je, danes bi rad predstavil stališče glede na direktivo. Kot veste, je onesnaževanje okolja, zlasti morja in vodnega okolja, s plastiko velik problem lokalnih, nacionalnih in globalnih razsežnosti. Zato ga je Evropska komisija naslovila na način, da je maja letos sprejela Predlog direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Ukrepi iz direktive se nanašajo zlasti na proizvode, ki se jih najpogosteje najde na evropskih obalah, govorimo o plastenkah, posodah za hrano, jedilnem priboru, cigaretnih ogorkih in tako naprej. Vključeno pa je tudi ribolovno orodje, ki se neposredno uporablja v morjih.  Zdaj nekaj kratko o predvidenih ukrepih direktive.  Direktiva cilja na to, da se zmanjša poraba plastičnih proizvodov, to je trajno zmanjšanje plastičnih posod za živila in lončkov za pijače. Naslednji cilj je prepove dajanja na trg, tu govorimo o plastičnem priboru, krožnikih, slamicah, vatiranih palčkah, nekaj o tem smo govorili že med mojim zaslišanjem. Govorimo tudi o zasnovi proizvodov, da se posode za pijačo oblikujejo tako, da imajo pritrjene plastične zamaške. Govorimo tudi o označevanju plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, na primer, informacija o ustreznem odstranjevanju sanitarnih mokrih robčkov.  Nadalje direktiva govori tudi o ciljih, v tem primeru zbiranja plastenk, ki bi bile do leta 2025 zbrane v 90 %, po teži dane na določen trg. Direktiva govori tudi o ukrepih ozaveščanja potrošnikov, ker če mi in naši otroci ne bomo ozaveščeni na tem področju, potem bomo cilje zelo težko dosegli.  Direktiva poleg tega tudi predvideva vzpostavitev sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za nekatere proizvode, po kateri proizvajalci krijejo stroške zbiranja odpadkov, njihov poznejši prevoz in obdelavo ter stroške odstranjevanja, kakor tudi stroške čiščenja smeti in ozaveščanja. To je tisto, kar smo se tudi pogovarjali, onesnaževalec plača, to pomeni, toliko, kolikor proizvedeš, daš na trg, zato boš tudi moral poskrbeti, da se nekako gre čez sistem.  Ideja je, da države  (nadaljevanje) članice Evropske unije sprejemajo usklajene ukrepe, s čimer se prispeva k nemotenemu delovanju tudi notranjega trga. Hkrati pa je komisija s to direktivo želela pripomoči k inovativnim rešitvam za nove poslovne modele, tu pa že govorimo o krožnem gospodarstvu, novih poslovnih priložnostih.  Slovenija podpira predlog direktive kot pomemben instrument za zmanjševanje količin odpadkov iz plastike v okolju in za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo. Ker se plastični odpadki iz dneva v dan povečujejo, želimo biti ambiciozni pri nadaljnjem oblikovanju ukrepov, ki jih je predlagala komisija. Seveda bomo ob tem tudi pozorni na to, da bodo ukrepi stroškovno učinkoviti in sorazmerni, hkrati pa je treba slediti načelu onesnaževalec plača. Za cigaretne ogorke, mokre vlažilne robčke in balone pa bo moral proizvajalec kriti stroške odstranjevanja smeti, na primer, z morskih obal in ozaveščanja javnosti. Podpiramo pa tudi predlog, da bi se 90 % oblikovalo cilj ločenega zbiranja plastenk do letu 2025. Ob tem naj povem tudi, da bomo v Sloveniji stremeli k temu, da se v letu 2019 prepove uporabo lahkih nosilnih plastičnih vrečk, ki nedvomno veliko prispevajo k smetenju okolja s plastiko.  Toliko na kratko, predsednik, o ciljih in ideji direktive. Hvala.

Hvala lepa, gospod minister. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Besedo ima gospa Nataša Sukič.

Najlepša hvala za besedo. Še enkrat lep pozdrav ministru!  Veseli me, no, da se je pojavila ta direktiva Evropske komisije, katere glavni cilj je preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, in to seveda podpiramo in pozdravljamo. Je pa vendar nekaj problemov v konkretnem predlogu, kako naj bi se to dosegalo. Najbolj učinkovit ukrep, ki je predlagan, je tržna omejitev, in je predviden samo za vatirane palčke, palčke za balone in jedilni pribor, krožnike, mešalne palčke in slamice. In celo naša Vlada ugotavlja, da to ni dovolj, in torej, kot smo slišali sami, napovedujete prepoved dajanja lahkih nosilnih vrečk na trg do začetka leta 2019, kar je izjemno dobro. Redko smo priče temu, da naša Vlada zahteva bolj stroge okoljevarstvene omejitve od Evropske komisije. Ampak tudi to po našem mnenju še zmeraj ni povsem dovolj. Dejstvo je, da za veliko naštetih proizvodov obstajajo alternative, ki so na voljo že danes, kot recimo filtri za tobačne izdelke iz lanu, konoplje in bombaža, nosilne vrečke iz bombaža, konoplje, kozarci iz tako imenovane koruzne plastike, krožniki iz palminih listov in tako naprej. Skratka, tudi za ostale proizvode obstajajo biorazgradljive alternative, ampak ne bom se zdaj spuščala v neke podrobnosti. Problem plastike je dejansko zastrašujoč, sami ste povedali, to je dejansko hud okoljski problem, vse večji pravzaprav. In med to odpadno plastiko morda največji problem predstavljajo plastični izdelki za enkratno uporabo, med njimi pa najbolj izstopajo seveda plastične vrečke za enkratno uporabo. Naj samo za ilustracijo povem, da se jih na svetu proizvede letno nekaj bilijonov, ne nekaj milijard, ampak bilijonov, in praktično vse slej ko prej romajo v smeti in zelo zanemarljiv delež se jih pri tem reciklira. In ko pridejo v naravno okolje, se dejansko začnejo težave že na kopnem, mašijo kanalizacijske odtoke, smetijo obale, parke, ulice, v njih se pogosto ujamejo živali, še posebej ptice, nekatere kopenske živali jih zamenjujejo za hrano. Še večji problem pa je, ko enkrat zaidejo v morje in tam počasi razpadajo. Po podatkih Greenpeace, recimo, naj bi plastika, ki plava po svetovnih morjih, letno ubila milijon morskih ptic in sto tisoč morskih sesalcev, samo za ilustracijo povem, da so to dejansko hude zadeve. Pa me zanima, ali mi lahko pojasnite, kaj pomeni, da se boste zavzemali za različno obravnavanje izdelkov iz premazanih papirjev in laminiranih kartonov ter izdelkov iz plastike z vidika možnosti njihovega recikliranja oziroma vpliva na okolje. Ali to pomeni, da se boste zavzemali za čim strožje omejitve ali za to, da se te izdelke iz uredbe v celoti izvzame, in da zanje ne veljajo nobene posebne omejitve.  Konec prejšnjega mandata smo v Levici, je Državni zbor na predlog Levice sprejel določena priporočila za prepoved dajanja v promet plastičnih vrečk, kozarcev, krožnikov in drugih plastičnih posod za enkratno pakiranje hrane in pijače ter plastičnega pribora in kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko. Pa ne bom jih zdaj naštevala vseh teh zadev, ampak nekako na podlagi teh priporočil, ki jih je Državni zbor sprejel v prejšnjem mandatu in na podlagi dejstev, da za veliko plastičnih izdelkov iz predloga uredbe obstajajo hitro dostopne biorazgradljive alternative, za ostale pa se lahko razvijajo do leta 2030 in na podlagi dejstva, da plastični odpadki ogrožajo vse več ribjih in ptičjih vrst in različnih vrst morskih sesalcev, v Levici predlagamo spremembo stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno okolje, uporabo na okolje, pač predlagamo, da se ta, da še malo bolj zaostrite zadeve, bomo pa sicer verjetno spisali nek amandma do petkovega odbora, tako da bomo tam konkretneje zadevo predstavili. Toliko za enkrat z moje strani.  Hvala lepa.

Hvala lepa gospa Nataša Sukič.  K razpravi se je prijavil poslanec Soniboj Knežak.

Hvala predsednik.  Bom kratek. Med drugim se nabor ukrepov iz te direktive, en del področja tiče tudi ribolovnega orodja. Ne vem, minister, koliko poznate, / nerazumljivo/ pred kratkim je bilo na HTV predstavljen primer dobre prakse v katerem je tudi sodelovala Republika Slovenija in sicer je šlo za projekt, ki se je imenoval »Sistem ravnanja z odpadno ribiško opremo v jadranski regiji«. Kemijski inštitut je bil eden izmed partnerjev, vrednost 5 milijonov. Malo sem si ogledal tudi te predstavitve pa rezultate, se mi zdi zelo zanimiva zadeva in kot en dober primer na tem področju, ki nas ne nazadnje poleg izsledkov uvršča tudi ne nazadnje Republiko Slovenijo kot eno pomorsko in pa okoljsko zavedno državo, tako da se mi zdi, da če ne poznate, bi priporočil, da si pogledate, so precej dobri rezultati pa mislim, da bi bila tudi ena primerna zadeva za nadgradnjo na tem področju.  Hvala lepa.

Hvala lepa gospod Knežak.  Ugotavlja, da ne želi več nihče razpravljati. Prosim ministra za odgovore.

Ja, alternativne obstajajo, saj tudi v Sloveniji se že uporablja, od vilic do samih krožnikov. Kar se tiče vašega vprašanja, jaz sem za. Tukaj bomo striktni. Moramo se pa istočasno zavedati, da imamo tudi v Sloveniji industrijo, ki ima poslovne modele na teh področjih, zato se bomo za neko ravnovesje, da smo striktni, ampak kljub temu imamo nek prehod, zavzemali za prehodno obdobje do leta 2023. Mislim, da na tak način neka prilagoditev na nove poslovne modele dopustimo tudi našim podjetjem, istočasno smo striktni, da te cilje zasledujemo. Kar se tiče gospoda poslanca, komentarja še več. Imamo tudi podjetje kot je naš Julon, podjetje Akofel, kjer stare ribiške mreže vzame, proizvaja nove produkte, ki so lahko tudi do 6-krat reciklirajo, tako da, imamo še več takih primerov v Sloveniji in ravno zaradi tega sem prepričan, da s takim stališčem bolj ambicioznim tudi to kar bomo zdaj delali pa interventni zakon pa spremembo nekih uredb pa zniževanje teh ciljev od kje naprej moraš plačevati za vsako kilo, mislim da bomo tudi v Sloveniji vzpostavili sistem, da bomo s to odpadno embalažo in plastiko bolj učinkovito začeli ravnati.  Hvala.

Hvala lepa.  Želi še kdo dodatno pojasnilo? Ugotavlja, da ne.  S tem zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.   Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja:  »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlaga Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, da podpre stališče Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje.«  Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo o predlaganem mnenju. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavim sam kot podpredsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter član Odbora za zadeve Evropske unije. S tem zaključujem 4.a točko dnevnega reda.  Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO.   Želi kdo besedo? / oglašanje iz ozadja/ Gospod Podkrajšek.  Še enkrat hvala za dano besedo. Glede na to, da je danes z nami gospod minister za okolje, pa ker vsi vemo na kaj se bo nanašalo vprašanje, me zanima, vem ker smo slišali iz medijev, da pripravljate zakon za te odpadke, ki se kopičijo po Sloveniji, pa me spoštovani minister zanima ali pripravljate tudi kakšen ukrep do tistega časa, ko bo ta vaš zakon sprejet, ker te težave so vsak dan večje. Zavedam se, da se vi tudi tega zavedate. Predvsem me zanima kaj bo s tem vmesnim časom do sprejetja tega vašega zakona, ki ga pripravljate. Hvala.

Gospod minister, imate besedo.

Hvala.  Potem bom pa izkoristil zdajle. Gospa Sukič, če imate vi kakšen predlog, ali lahko se pogovorimo, pa ga čim prej dobimo… / oglašanje iz ozadja/ O.K. Dajte prosim poslati k nam na ministrstvo. V vmesnem času, tako kot smo že tudi komunicirali, iščemo zdajle prostore po Sloveniji, ki imajo že okoljevarstveno dovoljenje, kjer bi lahko začasno odlagali to embalažo. To pomeni, s tem bi zagotovili, da bi lahko tam embalažo odložili, razbremenili skladišča samih komunal, da bi lahko ti postopki naprej se odvijali in potem od tam naprej z javnim razpisom potem našli izvajalce, da bi to embalažo potem naprej po sistemu sprocesirali kot ga imamo do sedaj. Redno smo na vezi s komunalnimi podjetji. Tudi v petek imamo z njimi posvet, da predlog interventnega zakona izboljšamo, naslednji teden tudi z družbami za ravnanje z odpadno embalažo, tako da jaz mislim, tudi oglasili se bomo v poslanskih skupinah, ker mislim, da glede na to, da je interventni zakon, bi morali biti vsi seznanjeni kaj mislimo narediti in sem prepričan, da je vsebina pa ideja dobra, da bi morali širše podpreti in do decembra upam, da bo zakon sprejet, vmes pa tudi v vmesnem obdobju bo ministrstvo zagotovilo denar, da se najde prostor, da se tam lahko odlaga, in da zadevo rešimo.  Hvala.

Hvala lepa za to aktualno vprašanje. Mogoče lahko zaključimo to točko dnevnega reda s pozivom državljanom k čim manjši uporabi teh izdelkov, ki generirajo te odpadke. Hkrati mogoče tudi poziv komunalnim podjetjem, da o situaciji seznanijo uporabnike, tako približno na način ko se zgodi kakšen izreden dogodek.  Hvala lepa.  S tem zaključujem tudi to točko in 2. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.