1. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

27. 9. 2018
podatki objavljeni: 27. 9. 2018

Transkript

Kolegice in kolegi!  Pričenjam 1.sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.  Obveščam vas, da so se upravičili naslednje članice in člani odbora: gospod Zvonko Černač in gospod Boris Doblekar. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanke Nataše Sukič - poslanec Primož Siter, namesto poslanca Andreja Rajha - poslanec Andrej Šušmelj, namesto poslanca dr. Darij Krajčič - poslanka Lidija Divjak Mirnik in namesto poslanca Janija Prednika - poslanka mag. Meira Hot. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA ZA OKOLJE IN PODNEBNE UKREPE »LIFE«, TER RAZVELJAVITVI UREDBE EU, ŠT. 1293/2013.  Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Gradivo k tej točki je poslala Vlada, 12. 9. 2018, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h členom Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.  Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstvu za okolje in prostor, da nam predstavi predlog stališča. Državni sekretar, gospod Simon Zajc, izvolite.
Simon Zajc
Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci!  Evropska komisija je 2. maja 2018 predstavila predlog   novega večletnega finančnega okvira EU za obdobje od 2021 do 2027, kamor sodi tudi program LIFE, ki je finančni instrument namenjen izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Uvodoma bi želel poudariti, da se z novim večletnim finančnim okvirjem predvideva okrepljena vloga okolja in podnebnih sprememb, saj je komisija predlagala povečanje obsega sredstev za program LIFE, ki bo imel v prihodnjem obdobju na voljo 5,7 milijard evrov. Obenem se krepi vključevanje okolja in podnebnih sprememb v izvajanje vseh politik proračuna EU, kar prav tako pozdravljamo. Program LIFE predstavlja edini finančni instrument, ki je namenjen izključno okolju in je v osnovi namenjen reševanju težav neposredno na terenu in zato kot tak v večini podpira manjše ukrepe. Splošni cilji LIFE programa so prispevati k prehodu na trajnejše nizko ogljično in podnebnim spremembam prilagodljivo gospodarstvo, ki učinkovito porablja vire, prispevati k varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, prispevati k ustavitvi ali zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti, vključno s podporo v omrežju Natura 2000, prispevati k boju proti propadanju ekosistemov, izboljšati razvoj, izvajati in uveljavljati okoljsko, podnebno politiko ter zakonodajo Evropske unije, podpreti boljše okoljsko in podnebno upravljanje na vseh ravneh, vključno s tesnejšo udeležbo civilne družbe, nevladnih organizacij in lokalnih akterjev. Podpreti izvajanje 7 okoljskega akcijskega programa.  Nov predlog uredbe v primerjavi s predhodnim uvaja nekatere novosti in sicer daje večji poudarek čisti energiji skladno z zavezami Pariškega sporazuma, krožnemu gospodarstvu, naravi in biotski raznovrstnosti ter si prizadeva za enostaven in prožen pristop, ki bo omogočal širšo geografsko dostopnost. Slovenija podpira predlog novega finančnega instrumenta LIFE, saj menimo, da so njegovi cilju ustrezno opredeljeni. Implementacija programa LIFE bo prispevala k uresničevanju okoljske zakonodaje, strategiji oziroma načrtu kot tudi k reševanju izzivov na terenu. Slovenija še posebej pozdravlja povečanje obsega sredstev proračuna EU namenjenega programu LIFE, kjer komisija predlaga skoraj 60 % povečanje proračuna EU za LiFE, program EU za okolje in podnebne ukrepe. Glede na preteklo prakso si bo Slovenija prizadevala za čim višji delež sofinanciranja s strani programa LIFE, saj je pogoj za sodelovanje na razpisih LIFE ustrezno zagotavljanje lastnih sredstev, zato si bomo prizadevali, da bo stopnja sofinanciranja s strani EU čim višja oziroma, da se ohrani najmanj na stopnji trenutno veljavne zakonodaje. Kot novost programa se predvideva tudi vzpostavitev tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti pristojnih organov države članice, kar Slovenija močno podpira, saj je tovrstna podpora ključna za usposabljanje in izobraževanje potencialnih prijaviteljev. Prav tako so bo Slovenija prizadevala za krepitev vloge nacionalnih kontaktnih točk pri izvajanju LIFE uredbe, tudi kar se tiče sprejemanja odločitev delovanja odbora ter pri pripravi večletnega delovnega programa. V pogajanjih si bomo še naprej prizadevali za geografsko enakomerno porazdelitev projektov tako kot v prejšnjih obdobjih, kar je izrednega pomena za manjše države kot je Slovenija, v katerih zaradi objektivno manjših kadrovskih in institucionalnih kapacitet obstaja tveganje, da bi le te pridobile manj odobrenih projektov in s tem manj sredstev LIFE programa, zato si bo Slovenija prizadevala, da se v besedilo uredbe vključi kriterij geografko enakomerne porazdelitve projektov. Dovolite, da zaključim z informacijo, da je bilo v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2017 odobrenih 32 projektov LIFE v skupni vrednosti pridobljenih ca 30 milijonov nepovratnih sredstev. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da je bilo ustvarjenih 91 novih delovnih mest in po izteku projektov je ostalo za nedoločen čas zaposlenih kar 46 % teh novih zaposlitev.  Hvala za pozornost.
Hvala.  Sedaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Gospod Siter. Izvolite.
Hvala lepa za besedo in lep pozdrav še z moje strani!  Hvala za predstavitev. Načeloma vsebinsko so to dobre novice. Je ta projekt – bi ga bilo neumno kar brez filtra kritizirati, še posebej iz tega gledišča – ker »okej«, je 5,45 milijard, 3,5 milijarde za okolje, slabi 2 milijardi za podnebje, 1 milijarda pa je namenjena energetski tranziciji. Kolegice in kolegi, s katerimi smo prejšnji teden in teden pred tem sedeli na Odborih za delo in na Odboru za zadeve Evropske unije, smo govorili o enem ukrepu, ki se mu reče ESPG, ki se loteva sicer te socialne problematike prehoda na čisto energijo, na razogljičenje družbe, ampak to je druga stvar in izziv, ki ga je treba tukaj vzporedno nasloviti. Dobra novica je ta, da v bistvu ukrep sledi zavezam iz Pariškega sporazuma. Tako da iz tega vsebinskega, okoljskega gledišča je ta zadeva, lahko rečemo, super.  Imam pa eno, da rečem, sistemsko kritiko ali pa vržem eno kost za glodanje. Težava, recimo, ki smo jo prepoznali v tem, da se ene take resne sistemske problematike, kot je varstvo okolje, težko rešuje z enimi »blitz krieg« ukrepi s pomočjo neke projektne logike in spodbud. Spodbuda kapitalu ne more biti končni cilj ali pa neko ultimativno končno sredstvo za doseganje končnega cilja ohranitve okolja. Ker se slej ko prej v tem kolesju pojavijo neke zimzelene težave v tem konfliktu med okoljevarstvom na eni strani in kapitalistično logiko na drugi. Prekarizacija delovnih razmerij, fokusiranje samo na to kratkoročno iskanje nekih profitov, projekti zavoljo projektov, vsebinsko – oziroma ta neka birokratizacija, kapital, profit, pred vsebino v projektih. Ker če je cilj profit, potem težko govorimo, da je – ne more biti hkrati cilj tudi ohranjanje okolja ali pa vzpostavljanje neke učinkovite okoljske politike. In če je cilj na drugi strani ohranjanje okolja, bo ta takoj pozabljen, ko bo v igro stopila neka grožnja profitu.  Toliko z moje strani. Kot rečeno, zgolj nek »food for thought« oziroma ena kost za glodanje v posvet, morebiti v diskusijo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Preden nadaljujemo, sem dolžan sporočiti še eno obvestilo, in sicer poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslanec Jani Möderndorfer.  Želi še kdo morda besedo? Gospod Knežak, izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Imel bi dve vprašanji. Sicer na enega ste delno v samem uvodu že nekaj podatkov podali, in sicer dejali ste, da je bilo 91 delovnih mest, od tega nekaj več kot, skoraj polovica, ki jih je prišlo tudi v, bi rekel, delovno razmerje za nedoločen čas. Pa me zanima, kakšne so izkušnje, praksa oziroma kakšen je bil interes sodelovanja deležnikov v Republiki Sloveniji v teh LIFE programih. To je eno vprašanje. Drugo vprašanje, ki ga postavljam, je pa to – ali se v okviru državnih organov načrtuje kakšno posebno sodelovanje v teh projektih LIFE? Še zlasti glede na to, da prihajam iz Zasavja, me zanima, če prihajajo kaki posebni programi za ta degradirana območja, kot so recimo Mežiška dolina, Celjska kotlina, Zasavje, Anhovo in verjetno bi se še kak našel. Ali vlada načrtuje za te namene kakšna proračunska sredstva kot soudeležbo Republike Slovenije v tovrstnih projektih? Hvala lepa.
Gospod državni sekretar, imate besedo.
Simon Zajc
Hvala lepa. Torej ta kost za glodanje - okolje in ostali ukrepi. Tukaj mogoče ena pozitivna novica, da v prihodnji finančni perspektivi se bo okolje upoštevalo – naj bi se upoštevalo v vseh ukrepih. Da je potrebno gledati tudi na to, kako vpliva na okolje. Poleg tega, se načrtuje 25 % sredstev celotnega »budgeta«, namenjenega okolju. Tako da, ne bo samo LIFE ampak na sploh, se v prihodnji perspektivi zaveda okolja, se zavedamo tega, da je treba Pariški sporazum uveljavit in da to pomeni, da moramo zaradi tega predvidevati tudi večja finančna sredstva in pri ostalih zakonodajnih postopkih upoštevati tudi vpliv na okolja. In LIFE je tudi namenjen temu, da se podpira ravno te zakonodaje, ki vplivajo na varovanje okolja, tako da, bi rekel da, je dobra kost za glodanje, ampak da se jo »odgloda« in da se gre v to smer. Kakšne so izkušnje glede črpanja? Do zdaj so bile zelo dobre. Slovenija je, kar se tiče sredstev, ki smo jih prejeli preko tega projekta, zelo uspešna in je interes bil vedno velik in smo tudi znali to počrpati. Prepričan sem, da bo tudi v prihodnjem tako, zato si pa tudi prizadevamo, da ostane financiranje Evropske unije na vsaj takšni ravni, kot je sedaj ali še višji. To bo predvsem zaradi tega, ker večje države, ki imajo večji aparat za sabo, si lahko privoščijo boljšo tehnično podporo, za nas je pa ključno, ker smo majhni in imamo omejene sposobnosti, da je to financiranje v čim višji vsoti. Kar se tiče projektov, kot so Mežiška kotlina in Celjska in tako naprej. Minister daje sam zelo velik poudarek na tem, da te težave, ki so tam z okoljem, je treba rešit, tako da, to ne bo samo del tega ukrepa, se pravi programa LIFE, ampak na sploh, celotnega dela našega ministrstva v tem mandatu. Tako da sem, kar se tiče rešitev teh problemov, kar optimističen. Mislim, da sem zajel vse, hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k Predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne spremembe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013, ki ga je predložila vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da Predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti glas? Prehajamo na glasovanje. Kdo je za? ( 11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavim sam. Morda kdo nasprotuje? S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI INSTRUMENTA ZA POVEZOVANJE EVROPE TER RAZVELJAVITVI UREDB (EU) ŠT. 1316/2013 IN (EU) ŠT. 283/2014. Na sejo so bili za obravnavo te točke, kot predstavniki vlade, povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Gradivo k tej točki je poslala vlada dne 12. 9. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanje med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Ugotavljam, da predstavnikov ministrstva, se oproščam, besedo dajem predstavniku vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo. Gospa državna sekretarka, Nina Mauhler, imate besedo, prosim.
Nina Mauhler
Najlepša hvala. Lep pozdrav gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Evropska komisija je v maju 2018 objavila nov Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope za novo finančno perspektivo. Se pravi, za leti 2021-2027. Cilji financiranja za področje prometa so, poleg specifično prometnih vidikov, tudi prilagoditev TNT omrežja za potrebe vojaške mobilnosti, med tem, ko so cilji v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnjo povezovanje notranjega energetskega trga, ter čezmejno, medsektorsko / nerazumljivo/ omrežij, pospešujejo / nerazumljivo/ in pa zagotavljajo zanesljivost oskrbe. Dodatno je cilj v energetskem sektorju tudi v čim večji meri spodbujati čezmejno sodelovanje na področju energije in obnovljivih virov. V digitalnem sektorju pa so cilji prispevati k uvedbi, zelo visoko zmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, k večji odpornosti in k večji zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU, z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji ter prispevati k digitalizaciji prometnih in energetskih omrežij. Višina sredstev, ki se namenja posameznim področjem znaša nekje okrog 42 milijard, od teh 42 milijard je cca. 30,6 milijard namenjenih za promet. V okviru prometa 12,8, se pravi nekaj manj kot 13, za strateške evropske projekte. 11,2 milijardi sta preneseni iz kohezije, se pravi, sredstev iz kohezijskega sklada in pa 6 in pol milijard s področja obrambe. 8,6 milijard od prej omenjenih 42 je namenjenih energetiki, 3 milijarde pa telekomunikacijam. Glede na to, da so se sredstva za področje energetike in telekomunikacij bistveno povečala sedaj v tem Predlogu nove perspektive, kot pa so v obstoječi finančni perspektivi, za področje prometa pa ostaja pravzaprav enaka, bo Republika Slovenija želela pojasnila od Evropske komisije, kako to utemeljujejo, kako utemeljujejo to delitev in pa, ali komisija meni, da za področje prometa ni potrebnih več sredstev. Predvsem bomo na tem stališču vztrajali zaradi dejstva, da je jedrno omrežje potrebno dokončati nekje do leta 2030 in pa tudi delovni načrti za koridorje jedrnega omrežja jasno kažejo na potrebo po nekoliko večjih sredstvih. Slovenija bo nadalje zagovarjala tudi povečane deleže sredstev za prometna omrežja, vsaj do višine 70 %. Trenutno je v predlogu predlaganih in predvidenih zgolj 60 % teh sredstev za promet, za infrastrukturo, 40 % pa za neke ostale mehkejše ukrepe. Tu se bomo torej potrudili, da bi bil ta odstotek sredstev za infrastrukturo višji. Posebej bo Slovenija pozorna na spisek pred identificiranih čezmejnih odsekov znotraj Sredozemskega koridorja in bo predlagala komisiji, da se odsek Trst-Divača podaljša do Ljubljane. V primeru, če s tem predlogom ne bomo uspeli, če ta predlog ne bo sprejet, pa si bomo prizadevali za vključitev ozkih prometnih grl med upravičene projekte. V okviru predvidenih sredstev za energetske projekte, je Republika Slovenija mnenja, da je predviden delež sredstev za projekte čezmejnih obnovljivih virov na skrajni zgornji meji oziroma bi se ta del mogoče lahko prerazporedil na nekatere ostale energetske projekte. Na področju digitalizacije se bomo zavzemali, da se poleg predlaganih upravičenih ukrepov še naprej podpira zagotavljanje brezplačne, brezžične, visoko hitrostne povezljivosti v lokalnih skupnostih. Republika Slovenija si bo nadalje prizadevala za bolj jasno definicijo indirektnega upravljanja IPE programa, to je inštrument za povezljivost Evrope in si prizadevala, da ta ostaja v rokah Evropske komisije oziroma agencij / nerazumljivo/. Glede kohezijskega dela pa si bomo prizadevali za uskladitev s kohezijskimi določili, predvsem glede nakupa zemljišč in pa uveljavljanja davka na dodano vrednost med upravičene stroške. (nadaljevanje) Zavzemali se bomo za jasno definicijo načina dodeljevanja nepovratnih sredstev in za ohranitev odločanja v okviru Evropske komisije oziroma prej omenjene agencije INEJA. Dodatno bo Republika Slovenija previdna glede uporabe delegiranih aktov pri določanju pred identificiranih odsekov oziroma delitve sredstev.  Mogoče samo še to za konec. Uredba bo določala višino sredstev naslednje perspektivi in način financiranja. Predvideno je nekoliko več sredstev za promet, nominalno, vendar so tu vključene nove vsebine, na primer obramba. Poenoten je tudi sistem sofinanciranja s to uredbo in sicer do 50 %, oziroma 50 % za študije, do 30 za dela in 50 za čezmejne projekte. Za kohezijski del pa veljajo enaka pravila, kot za kohezijo, se pravi do 70 % sredstev za projekte in pa do 85 % za čezmejne projekte. Hvala.
Hvala lepa za vašo predstavitev. Odpiram razpravo članic in članov odbora, gospod Siter, imate besedo.
Hvala lepa, hvala lepa za predstavitev. Dve stvari bi, dve točki bi izpostavil, ki sta mi malo »izštrleli« iz predstavitve in iz gradiva. Prva je – zdaj nazadnje ste sicer malce razčlenili ta obrambni del, oziroma jaz bi mu raje rekel del militarizacije, 6, 5 milijard neposredno namenjeno vojaškim potrebam. V Levici menimo, da bi za takšno stvar bil potreben širši konsenz. Gre za zelo občutljivo problematiko. Zdaj, 6 milijard in pol, imam kopico drugih boljših idej kako jih lahko trenutno uporabimo, bodisi na nekem humanitarnem, socialnem, zdravstvenem parketu ali kakorkoli. Sama militarizacija ali pa povečevanje stroškov za obrambo je že samo po sebi ene vrste problem, zdaj pa, da ta problem sofinanciramo še z drugih naslovov in jih prepletamo s sredstvi za promet, mobilnostjo, je pa upam si trditi, nelegitimno in absolutno zahteva širši konsenz.  Druga točka, ki jo pa… kar se prve točke tiče, imam še eno vprašanje, preidem. Druga točka, ki bi jo izpostavil in jo problematizira tudi Vlada Slovenije pa je povezana tudi s tem posrednim upravljanjem, se pravi, kjer obstaja možnost za enko »outsourcanje« storitev, projektov in je problem ta privatizacija in nevarnost polnjenja nekih privatnih žepov. Zdaj pa imam dve vprašanji in bi vas prosil, če mi lahko nanju odgovorite. Prvo se nanaša na to prvo točko, torej problem militarizacije, kaj točno pomeni: namenjenih sredstev za namene vojaške mobilnosti, bi prosil za merljiv odgovor. In pa kaj pomenijo predhodno določene sredstva za odsek reka Pivka? Kako bi to delovalo v praksi glede na dolgoletno blokiranje razvoja prometne infrastrukture v tej regiji in upoštevajoč slovensko zunanjo politiko? Hvala lepa.
Gospa _________
Hvala, odgovore bosta posredovala kolega iz ministrstva.
Preden odgovorite, bi prosil, da se za potrebe magnetograma predstavite.
Matjaž Vrčko
Hvala za besedo. Sem Matjaž Vrčko iz Ministrstva za infrastrukturo, službe za mednarodne zadeve in protokol.  Zdaj, kar se tiče vojaške mobilnosti, v bistvu evropska… torej sama sredstva za vojaško mobilnost so prišla iz proračuna za vojaške potrebe. Če teh sredstev, če teh ukrepov vojaške mobilnosti ne bi izvajali, pa potem tudi teh sredstev ne bi bilo, bi jih vojska zadržala zase. Zakaj so prišla sem? Zato, ker so ugotovili pravzaprav, da bi lahko ob siceršnji gradnji določenih infrastrukturnih objektov, poskrbeli tudi, da bi lahko bili ti objekti takšni, ki bi omogočali premike vojske – kaj pa vem, nosilnost mostov večja ali pa kakšnih / nerazumljivo/ predorov večji. V bistvu komisija ugotavlja, da je to, kar je pravzaprav možno doseči neke sinergične učinke, kjer bi pravzaprav z manjšimi sredstvi dosegli nekaj več. Treba pa je povedati, da sam postopek, kako se bo ta vojaška mobilnost sploh izvajala, pravzaprav ni čisto jasen. Za enkrat vemo samo, da bi nekje do konca oktobra letošnjega leta vojska posredovala svoje kriterije za infrastrukturo, potem bomo, do konca leta bo komisija ocenila vrzel med tem, kar pravzaprav vojska potrebuje in med tem, kakšni so / nerazumljivo/ standardi in potem bo identificirala sploh možne projekte, ki bi lahko bili v tem sklopu in bodo poleg sredstev, ki so namenjena za infrastrukturo, pač jim dodali en del iz fonda vojaške mobilnosti. Taka je procedura in pravzaprav… bomo pa seveda tudi dobili v začetku prihodnjega leta seznam pred identificiranih projektov, ki bi lahko dobili sredstva tudi za vojaško mobilnost. Ne vem… torej komisija pa poudarja, da bo morala biti pri vsakem projektu jasna dvojna uporaba, se pravi ne samo za vojsko, ampak tudi za civilne namene. Skratka, neka sinergija med temi dvema učinkoma. Mislim recimo, če bi malo špekuliral v Sloveniji – kaj pa vem, ko smo vozili uparjalnike v Krško, smo mogli narediti dimenzije predorov večje, oziroma smo poglabljali ceste in recimo nekaj, verjetno mogoče kaj podobnega rabi tudi vojska in to bi bila ta dvojna uporaba infrastrukture.  Zdaj, kar se tiče posrednega upravljanja, mi pravzaprav ne želimo, predvsem ne no, da bi recimo, torej mi ugotavljamo, da smo lažji projekt prijavljali in dobili sredstva, če smo to komunicirali s komisijo oziroma z INEJO, z izvajalsko agencijo, težje kot pa recimo z Evropsko investicijsko banko oziroma / nerazumljivo/, kjer so zmeraj nam postavljali bistveno višje zahteve in tudi včasih za nas okus nerazumljive in zato želimo, da pravzaprav z glavnino teh sredstev upravlja Evropska investicijska banka, Evropska komisija oziroma INEJA.  Kar se tiče pa reke Pivke. Mi smo vedno pravzaprav, če rečem Hrvaški ponujali železniško povezavo z Reko. Nikoli to ni bil noben problem za Slovenijo in ob / nerazumljivo/ dnevih aprila v Ljubljani, sta se sestala vodstvo Hrvaškega ministrstva in našega ministrstva in so se dogovorili, da je čezmejni odsek reka Pivka nekaj, kar pravzaprav lahko koristi obema državama. Reki za pristaniške v Kopru, nam za to, da preusmerimo del… ker gre za železniški odsek, da se razumemo – za preusmeritev prometa na železnico, ki je okolju bolj prijazen in tudi nam omogoča, prvič delo Slovenskim železnicam in razvoj logistike, tako da mi pravzaprav ne vidimo nobenih težav s to povezavo. Hvala lepa.
Hvala lepa, še dodatno pojasnilo…
Darja Kocjan
Darja Kocjan, Direktorat za kopenski promet. Mogoče bom samo malo še dopolnila kolega in sicer z vidika vojaške mobilnosti. Naš cilj je in zdaj delamo tudi pred identifikacijo projektov, ki bi jih mi tako ali tako izvedli izvedli. Za katere načrtujemo prijavo na razne vire evropskih nepovratnih sredstev, da bi neke te odseke identificirali kot možne po kriterijih vojaške mobilnosti in jih sofinancirali kot z dodatnim virom in to je naš cilj, ker Cefov vir je za nas prometni, Cefov vir in želimo, da projekte, ki bi mi tako ali tako izvajali, tako na avtocestnem omrežju, kot na železniškem omrežju, ker gre v bistvu za TNT omrežje, da na to gledamo kot na dodaten vir in poskušamo argumentirati na način, da bo šlo skozi kriterije vojaške mobilnosti. Se pravi ne želimo delati nič posebej za vojaško mobilnost. To naš načrt, upam, da bo šlo v tej smeri. Potem bi pa mogoče samo še reka Pivka, kolega samo malo samo toliko mogoče dopolnila, da kar se tiče prevoznikov na tem odseku, gre seveda za prevoznika Slovenske železnice. Nam je v velikem interesu, da se povečuje železniški promet. Mi imamo težave na cestnem omrežju, ker gre za državne ceste in nimamo tu nekih hitrih cestnih povezav. Gre za koridor, kjer želimo krepiti   (nadaljevanje) in čim več preusmerjati na železnico tovor. Nekaj smo že celo mi investirali na tem odseku in sicer v elektrifikacijo in smo pripravljeni še več, ampak bi morali seveda tudi Hrvatje na svoji strani na infrastrukturi storiti več. Tako da, vsekakor podpiramo tovrstne pogovore ne glede na vse skupaj, ker želimo znosno življenje v tej regiji.  Hvala.
Hvala lepa za pojasnilo.  Naslednji se je k razpravi prijavil gospod Pavšič.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa.  Jaz ravno iz tega bazena prihajam. Mislim, da ni vprašanje samo železniške povezave Reka - Pivka boljše kolikor je bolj nujno potrebna ta trenutek avtocesta Razdrto - Jelšane oziroma Postojna - Jelšane, ampak vidim, da se odmika in da se bo odmikala še naslednjih 40 let. Čisto konkretno vprašanje - ali bi lahko, potem s temi sredstvi, ki ste jih omenjali zgradili tudi to avtocesto glede na to, da je nujno potrebna in dejansko omejuje promet do tega dela ne bom rekel sveta, ampak Slovenije?  Potem pa še dodatna vprašanja, da se navežem na gospoda Siterja. Tukaj bodo zelo pomembne tudi relacije med resorji. Ko ste govorili projekt zahteva najmanj tri ministrstva torej MORS, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor plus še ostale evropske institucije in na vseh teh posegih so zelo pomembni tudi odnosi z lokalnimi skupnostmi. Vojaške aktivnosti - če govorim o Postojni in Počku - imajo tudi velike okoljske učinke ali je mogoče v okviru teh sredstev skupaj z lokalnimi skupnosti uvesti tudi kakšen okoljevarstven ukrep, ker to je tisto, kar je ta trenutek, če mene vprašate najbolj nujno? Mi obremenjujemo vodonosnike z vojaškimi aktivnostmi in samo ne vem sreča ali pa ne vem kaj je sedaj preprečila, da res ni prišlo do zastrupitve vode za 20 tisoč prebivalcev, če govorimo o Postojni in Pivki, ki se delita skupaj vodovodov. Torej, ali je mogoče tudi za te vsebine, saj tudi okoljevarstvena infrastruktura, ki jo lahko uporablja vojska in civilna sfera?  Toliko me zanima.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Kocjan, izvolite.
Darja Kocjan
Bom poskusila kaj odgovoriti.  Ali so okoljski ukrepi možni ali niso možni bomo bolj natančno videli, ko bomo imeli v bistvu pogoje, ki bodo objavljeni, ki jih bomo dejansko lahko podrobno proučili. V tem trenutku na predstavitvah, ki jih je komisija že imela jaz nisem zaznala, da bi bili možni neki okoljski ukrepi. Šlo je v tem trenutku v smeri prometne infrastrukture, ampak lahko, da bodo sami pogoji širši in da bi se dalo tudi z nekimi dodatnimi vsebinami kaj podkrepiti v tem smislu. To v tem trenutku še ni poznano.  Kar se tiče pa avtoceste Postojna - Jelšane. Tam predvsem rabimo ali pa hitro cesto ali avtocesto - karkoli - se bo v prostor umestilo. Mi rabimo državni prostorski načrt na najhitrejši možni način. Mi smo sedaj dejansko kot ministrstvo pristopili kako bomo to pospešili. Vemo, da imamo eno možno traso praktično do Postojne in je treba te postopke pospešiti. Pomembna je časovna dimenzija - kdaj v resnici bo zadeva zrela, ta projekt, potem zrel za samo izgradnjo. Če je to plačljiva cesta, potem je lahko DARS investitor in je možno več virov. Jaz nisem prepričana, da je to eden izmed teh virov, zaradi časovne dimenzije, ker tukaj govorimo med 21. in 27. To ne pomeni, da ta projekt ne bo možno začeti graditi že v tej perspektivi, ampak dokončan pa ne verjamem, da bo v tej perspektivi tudi, če bomo vse pohitrili. Gre le za investicijo - mislim na 1,2 milijarde -, če bi bila zadeva kot štiripasovnica. To sedaj govorim na pamet, številko pa mislim, da se nisem zmotila. Je pa dejstvo, da je možnost iskati še kakšne druge vire predvsem pa rabimo državni prostorski načrt. Je pa vsekakor ukrep čim več tovornega prometa dati na železnico. Ukrep, ki bo pomagal pa čim več ukrepov na obstoječem državnem cestnem omrežju do takrat, ko bomo v bistvu lahko začeli graditi ali dvopasovnico ali štiripasovnico.
Hvala lepa za pojasnilo.  Dodatno vprašanje kolega Pavšič.
Hvala lepa.  Problem je v tem, ker se tudi lokalna skupnost ne strinja s to traso. Čakati na DPN pomeni samo odmikati celotno zadevo. Sedaj je časovnica 2038.  (nadaljevanje) To je nesprejemljivo. Potrebno bo nekaj ali se usesti z lokalno skupnostjo pa dogovoriti traso, ki bo ustrezala vsem ali pa odstopiti od projekta. Ker čakati sedaj še 20 let na eno normalno cesto, ki bo povezala pa omogočila normalno življenje ljudem - saj to ni neki luksuz - cesta mislim, da je to res nekaj osnovnega.  Hvala.
Želite, gospa Kocjan?
Darja Kocjan
Če bomo imeli državni prostorski načrt to seveda v sodelovanju z lokalno skupnostjo je treba do njega priti. Na vsak način bomo mi seveda mogli to cestno povezavo dati prednostno v šestletni / nerazumljivo/. Ta časovnica je seveda predaleč in bo treba prej ukrepati. Prometne številke kažejo, da je treba ukrepati prej.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo kolega Cigler.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani! Kar se tiče prometne povezave Divača - Reka ali pa Pivka - Reka je dejstvo, če pogledamo kaj se sedaj v Sloveniji kot izrazito tranzitni državi dogaja na naših cestah praktično zelo mislim, da nepravilno razmišljanje o gradnji avtoceste. Sigurno hitra cesta tam ni problemov za prebivalce, vendar to področje tega prometa, ki je sedaj ali pa, da bi se zgodila avtocesta vprašanje, če bi lahko prenašalo. Kdo tega ne verjame, jaz se vozim iz svojega konca vsak dan proti Ljubljani, naj gre pogledati ali pa kdo gre na »cesto smrti« bi že skoraj rekel, če greš na primorsko avtocesto. Skratka to, kar se dogaja od Trsta proti Reki, čez Divačo ali pa, če se gre pri Pivki to je pa groza. Tukaj je potrebno narediti dejansko vse, da se zadeva spravi, da se ves ta promet spravi na železnico, ker samo bremeni ekološko in še kako drugače varnostno in kvaliteto življenja prebivalcev, ki na tem delu Slovenije živijo naše področje. To je prva zadeva.  Gotovo pa je, da kar se tiče mobilnosti vojaške infrastrukture, kar je prej kolega Sitar zelo lepo izpostavil, kaj se tukaj od zadaj skriva. Tukaj moram reči, da mi sedaj mačka v žaklju sprejmemo. Namreč, Evropa bo dala seznam projektov, bomo dobili prihodnje leto, ki stojijo za tem lepi geslom »mobilnost vojaške infrastrukture« medtem, ko Ministrstvo za okolje pa dela pred identifikacijo projektov. V primeru, da bi šla tukaj za Luko Koper kot logistično bazo Nata je absolutno v tej državi potrebno soglasje prebivalstva. Verjamem pa, da tisto, kar ste prej rekli, da se ta sredstva uporabijo za večjo nosilnost mostov in velikost tunelov, če bi se vojaška oprema lahko želela iz Luke Koper kot Nato baze voziti preko Slovenije je pa to druga diskusija. Sigurno pa prosim oziroma opozarjam tukaj sprejemamo mačka v žaklju in potrditev, da je pa vsaj delno prav, kar jaz sedaj govorim je pa bila diskusija in tudi peticija in oglašanje mnogih strokovnjakov, ko se je razmišljalo o Luki Koper kot logistično bazi Nata.  Hvala.
Hvala lepa.  Želite dodatno pojasnilo?
Matjaž Vrčko
Ministrstvo za infrastrukturo.  Kar se vojaške mobilnosti tiče je dejstvo - to je bilo jasno rečeno -, da torej ta sredstva ne bodo v nobenem primeru namenjena, da bi se nekaj delalo znotraj neke vojaške bi rekel baze ali kaj podobnega, ampak res naj bi bila uporabljena izključno za tam kjer lahko govorimo o dvojni uporabi. Mislim, da ne more priti do kaj takšnega kot pravite recimo za Luko Koper.  Kar se pa tiče torej prometne infrastrukture - če berete strategijo razvoja prometa, ki je bila sprejeta 2015 in Resolucijo o nacionalnem programu, ki ga je ta Državni zbor sprejel leto kasneje 2016 - mi dajemo jasni poudarek okolju prijaznejši način transporta, zato je tudi v središču prometne politike, da je potrebno torej znotraj Slovenije posodobiti železnice, posodobiti čezmejne železniške povezave, zato da bo pravzaprav železnica v večji meri bo bolj atraktivna, da bo privabila tako potnike kot blago, predvsem blago. Mi imamo na primer z Italijo okoli 17 milijonov ton blaga se pripelje čez mejo, od tega pa samo 2 milijona po železnici. In zato recimo je projekt Benetke–Divača-Ljubljana pomemben toliko, da nadgradimo to železniško progo, da bo pritegnil več tovornega prometa.  Enako je tudi s potniškim prometom, kjer smo pravzaprav v resoluciji in v strategiji pravzaprav posebno poglavje namenili tako imenovani trajnostni mobilnosti, kjer naj bi pravzaprav potniški promet spravili na nivo, tam, kjer je smiselno, zato da ga bodo ljudje v večji meri uporabljali. Hvala lepa.
Hvala lepa za pojasnilo.  Naslednji ima besedo kolega Podkrajšek. Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.  Lep pozdrav državni sekretarki z obema sodelavcema, cenjeni kolegici in kolegi, vsi, ki spremljate to današnjo sejo. Jaz sem trdno prepričan, da se pogovarjamo o zelo pomembnem segmentu oziroma o zelo pomembni točki za razvoj seveda Evrope pa tudi Slovenije. Moram povedati vsem tistim, da sem že en mandat v tem odboru in da me mnogokrat skrbi, koliko smo mi – želel bi mogoče z dvema stavkoma iti v preteklost.  Ugotavljamo vsi, da se kmalu izteka ta perspektiva, da se danes pogovarjamo o novi perspektivi. Seveda me najprej zanima, koliko imamo podatkov, kako uspešni smo bili v prejšnji perspektivi. Ko sem se pripravljal na to sejo že prejšnji teden, so me tudi zanimale naše sosede, evropske članice, ki so članice Evropske unije, kako so one uspešne. Pa da me boste lažje razumeli, kaj hočem povedati – bil sem tudi v prejšnjem mandatu v Odboru za kmetijstvo in ko smo se velikokrat pogovarjali o perspektivi, ki je v teku, ki se počasi zaključuje, mi je za vsako kmetijo na podeželju bilo žal, ko ni uspela na nekem razpisu. S takšnimi ali drugačnimi razlogi. In smo vedno tukaj na seji tudi opozarjali ministra, da bi neke stvari spremenili, da bi bile te kmetije lahko čim bolj uspešne, ker tu gre za razvoj podeželja.  Pa da se vrnem k današnji seji pa današnji točki. Seveda, mene bi zanimalo, kako smo bili uspešni v perspektivi, ki počasi odhaja. Jaz vem, da se politika, vodenje ministrstva menjuje vsak mandat, štiri leta hitro minejo. Jaz vem, ko smo začeli, ko smo začeli ta mandat, smo poslušali zelo klavrne obete, da drugi tir velja za neko prihodnost čez 30 let pa da smo poslušali o tretji razvojni osi. Ko smo opozarjali ministra, je bilo rečeno, da bo pač Koroška neko spalno naselje. Jaz sem zelo vesel, da se je v tem mandatu potem nekaj spremenilo, tudi naša miselnost, seveda vseh tistih, ki tukaj odločajo. Skratka, mogoče jasno vprašanje – kako smo bili uspešni v preteklosti, da se ne ponavljam. Pa mogoče eno primerjavo. Pa da ne bom narobe razumljen, da bi bil škodoželjen našim sosedom. Naši sosedje so na enem primeru, enem mostu, ki je pri Dubrovniku, imeli 2,4 kilometre, vrednost investicije je 420 milijonov evrov, in oni so počrpali oziroma bodo počrpali 85 % te investicije, to je 357 milijonov evrov. Pa če primerjam, kako smo mi uspešni pri železniški progi Divača–Koper. Seveda ta investicija bi naj bila krepko čez milijardo, pa bi mi od tega dobili 250 milijonov evrov. Seveda z vsemi ostalimi financami se je prejšnji minister mučil po svoje, zdajšnja ministrica pa verjetno spet ima neke druge poglede pa želi neke stvari spremeniti. Seveda sam kot poslanec sem mnogokrat žalosten, ko v Državnem zboru sprejmemo slab zakon. Seveda še bolj sem pa žalosten, ko nismo uspešni pri črpanju teh evropskih sredstev. Ker se pogovarjamo o novi perspektivi 2021-2027, se mi zdi to vprašanje seveda zelo pomembno. Spoštovana državna sekretarka, jaz vem, da ste vi na novo na tem ministrstvu, niti ne bi želel toliko na vas pritiskati, ampak se mi zdi, pa imam tudi seveda pomisleke, ker na infrastrukturi ostaja ista kvota denarja, se ne povišuje, da ne bomo prišli v situacijo, ko bomo končevali ta mandat oziroma ko bodo tisti prišli, ki bodo za nami tukaj sedeli, da ne bodo ugotovili, da smo slabo črpali. Ampak seveda, s to bojaznijo ne želim sedaj na nikogar kazati s prstom, to je naša skupna skrb, ne. Zdaj, če bomo uspešni je to uspeh za Slovenijo, če smo pa neuspešni pa je to neuspeh za Slovenijo. Seveda, takrat ko je neuspeh se preišče ime, pretežno se takrat išče ime, ko je katere zadeva uspešna, ampak tam nimam nobenih pomislekov, ne, če kdo pove, da je bil uspešen. Toliko mogoče na začetku. Hvala.
Hvala lepa, gospod Vrčko, izvolite.
Matjaž Vrčko
Hvala lepa. Zdaj, kar se tiče črpanj EU sredstev v primerjavi s sosednjimi državami, najprej je treba povedati, da na žalost ali pa na srečo imamo mi pravico do bistveno manj kohezijskih sredstev, kot po sosednje države, zato ker smo bolj razviti od njih. Recimo Hrvaška ima krepko čez milijardo evrov kohezijske ovojnice. Samo v inštrumentu za povezovanje Evrope, med tem ko ima Slovenija 160 milijonov, ne. Skratka, in zato vam mi ne moremo črpati za drugi tir 700 milijonov, ker je naša ovojnica pač težka 160. Smo pa seveda iz splošnega dela inštrumenta za povezovanje Evrope kjer pa imajo pravzaprav pravico črpati vse države, torej tudi 15, pravzaprav zahodno-evropskih držav. Smo tam uspeli izčrpati 250 milijonov za 2. tir. Kar štejemo kot uspeh. Mislim, to niso majhna sredstva, plus, seveda da smo zasedli celotno kohezijsko ovojnico. Tako da Slovenija, jaz mislim, da je bila uspešna pri črpanju EU sredstev. Zdaj in seveda enako velja tudi za most, ki ga gradijo Hrvati pri Dubrovniku, ker je njihova kohezijska ovojnica tako velika, so lahko pač izčrpali, ne, toliko veliko sredstev za most. Naša pač ni bila tako velika. In v prihodnje si Slovenija lahko pričakuje samo še manjše kohezijske ovojnice, ker bomo verjetno v finančni perspektivi po letu 2027 sploh do kohezije ne bomo več upravičeni. Če bo šla seveda naša gospodarska rast tako naprej kot gre zdaj. Bomo presegli 85 % povprečja EU in takrat smo zunaj, ne. Tako da to je treba razumeti, ko govorimo o tem, koliko smo mi uspešni in koliko so sosedi uspešni. Hvala lepa.
Gospa Mauhler, izvolite.
Gospod _____
A lahko eno repliko?
Lahko, seveda.
Gospod _____
Rekel bi samo tole. Mi se tukaj v tej avtocesti na relaciji Divača-Pivka-Reka oziroma /nerazumljivo/ na Jelšane, zlasti Divača-Pivka-Reka, pogovarjamo o gospodarskih in transportnih interesih države republike Hrvaške in Italije. Praktično je Slovenija, jaz bi si upal na pamet reči, 90 % samo kratek tranzit. Tako, da tukaj bi človek pričakoval, je popolnoma po mojem upravičena pripomba kolegov, da gre tukaj ipak za sodelovanje treh držav - pri pridobivanju sredstev.
Hvala lepa. Gospa Mauhler, izvolite.
Nina Mauhler
Najlepša hvala. Mogoče, samo še enkrat bi pojasnila, da se Republika Slovenija absolutno ne strinja z višino sredstev, ki so namenjena za projekt oziroma za promet, se opravičujem, in da bomo zahtevali od Evropske komisije pojasnila, zakaj se sredstva za promet ne povečujejo, še posebej sredstva, ki so namenjena infrastrukturnim projektom, To je bilo uvodoma že omenjeno, bi pa želela to še enkrat poudariti, da absolutno bomo nadaljevali pogovore v tej smeri. Hvala.
Hvala lepa.
Gospod _____
Mogoče bi samo še dodal za to povezavo Reka-Pivka, ne. Zdaj, Hrvaška se pravzaprav preko te povezave pravzaprav hoče priključiti na Baltsko-Jadranski koridor. To se pravi koridor, ki gre iz Kopra, Trsta, Benetk, in tako naprej, proti Poljski. Ker te povezave nimajo. za sredozemski koridor Hrvaška ima povezavo, tako da njihov interes je, da gre na Baltsko-Jadranski koridor. Zdaj, jaz mislim, da se ne smemo počutiti ogrožene zaradi tega. Mislim, kot rečeno, prvič bomo spravili nekaj prometa na železnice, to se mi zdi predvsem pomembno, drugič, mi lahko razvijemo pri nas logistiko in ne vem zakaj nas bi morali zdaj zadaviti v pristanišču v Reki, misli, to pot Evropi lahko ponudimo.
Hvala lepa. Kolega Podkrajšek ima dodatno vprašanje.
Mogoče eno, en malo dodatka. Da se bomo prav razumeli, seveda, dejstvo je, da danes govorimo o regijskih projektih ne, ne govorimo o nekih stvareh, ki se dotikajo samo Slovenije. jaz se še bom spet vrnil malo na najino kmetijo, da me boste lažje razumel. Seveda, en mesec nazaj mi kmet razlaga, da je šel se prijavljati na nek razpis pa ni uspel, ker je imel premalo točk. Pa je šel k drugi instituciji in mu je ta institucija pripravila, seveda je moral neke stvari spremeniti na kmetiji in je uspel. To se hočem zdaj spet na vas, na nas navezati na te infrastrukturne projekte, objekte, ki jih gradimo seveda in nobeden objekt se ne gradi solo v Sloveniji, da je samo /nerazumljivo/. Ampak je, to so regijski projekti ne. Tu še imam enkrat pomisleke. Seveda tudi v napi poslanski skupini, da smo tu v preteklosti bili - pa nočem zdaj na nobenega kazati s prstom ne - premalo uspešni., ne vem. Jaz nočen trditi , da sem strokovnjak. Jaz še enkrat ponavljam ne, jaz sem žalosten, ko sprejmem v državnem zboru slab zakon. Še bolj sem pa žalosten, ko nismo najbolj uspešni pri črpanju sredstev. In tudi v prejšnja ministrica, ki je delala na tem ministrstvu, seveda brez resurja ne, je večkrat sedela, ali v tej dvorani ali kje v drugi manjši dvorani, ko smo se o tem pogovarjali, pa smo skupaj ugotavljali, da nismo najbolj uspešni. Zato danes še enkrat opozarjam, vi ste strokovnjaki. Ne želim zdaj pritiskat na državno sekretarko. Pogovarjamo se o novi perspektivi. Ugotavljamo, da sredstva za infrastrukturo ostanejo ista, da se povečujejo in seveda še enkrat opozarjam, da se nam ne zgodi med mandatom oziroma po mandatu, da bomo ugotovili, da smo bili neuspešni, da je bila Slovenija neuspešna, ne, če smo bili neuspešni. Ampak jaz ne dvomim v vas strokovnjake. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima kolega Šušmelj. Pripravi se kolega Kepa.
Hvala za besedo. Ja, malo sem že zamudil s temo vojaške mobilnosti, ker je očitno že beseda »vojaške« zmotila kolege ne. Pa sem rekel, da se oglasim še kot član Zveze častnikov Slovenske vojske. Vojaška mobilnost, tukaj je povedal prej gospod, da to je dvojna uporaba ne. Ni dvojna uporaba, ker vsa mobilnost, ki jo imamo, vsa infrastruktura cestna ali železniška je v uporabi vojske po potrebi. Karkoli se tu izboljša bo, si upam reči, da bo 99 pa še nekaj zraven civilna uporaba. Ampak vseeno. vojska ima za sovje potrebe izjemno ogrožene vojaške situacije, pač mora imet pripravljene tudi kakšne take veliko bolj pretočne kanale, ki se sicer v miru, v normalnih razmerah nikoli ne bi kazali. Tako da s temu, vojaško mobilnostjo, najbolj profitira civilna sfera. In to zaradi tega pozdravljam. Zelo pozdravljam ta sredstva. Druga stvar na katero bi opozoril, Slovenija ima povprečno morsko višino nad 500 metrov in struktura tega omrežja, ki ni vezano na gospodarstvo in imamo problem izseljevanje, ne? Tu bi jaz dodal to, ne, da pravzaprav tudi te lege Slovenije nad neko nadmorsko višino so v primeru povečane nevarnosti, ali kakršnekoli varnostnega ogrožanja, za vojsko lahko pomembne za premik kot recimo ravnine spodaj. In tu bi spomnil še na nekaj. Da po teh infrastrukturnih kanalih po katerih bi se lahko v primeru neke /nerazumljivo/ sile premikala vojska. Vse to lahko uporabljajo tudi gasilci, reševalne službe, skratka, vse ostale službe, ki jih imamo. Druga stvar je pa tudi to, da se sredstva za vojaško mobilnost lahko namenjajo za to, da vojaška vozila oziroma vojaške enote manj motijo civilno sfero. Tudi to je, če se ne motim, del namembnosti teh projektov. Toliko za pojasnilo, hvala.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo kolega Kepa, pripravi se kolega Siter.
Hvala za besedo. Tukaj ni nikjer ni v planu, jaz sem že na vprašanje - vprašal gospe ministrice. Te proge med-državne od Karlovca do Slovenije. Ta proga je zelo zanemarjena. Ni nikjer tukaj v planu ni tukaj v planu ni, kaj šele, da bi bil kakšen prostorski plan narejen za to progo. To je, si upam trditi, najslabša proga v Sloveniji - železniška, zapostavljena. Je pa tu zelo veliko prometa. Tukaj je vezan Revoz, to je največji izvoznik v Sloveniji. Imaš Adrio-mobil, tudi drugi močni, močna industrija v Sloveniji in tudi iz Hrvaške. Bi rad, da se kdaj dotakne v bližnji prihodnosti tudi ta proga, če ne drugo, da se jo obnovi, ker je zelo nujno potrebna obnove. Toliko.
Hvala lepa. Izvolite.
Darja Kocjan
Darja Kocjan, hvala za vprašanje. Se strinjam z vaši ugotovitvijo o stanju te regionalne proge. Imamo v izdelavi študijo regionalnih prog. Preučujemo potrebne ukrepe, res pa je, da smo zdaj z aktivnimi ukrepi večinsko seveda na T&T omrežju, ker moramo doseči določene standarde do leta 2030 in jih bomo seveda dosegli. Imamo prioritetne investicije na tem območju. Regionalna proga, ki je zdaj, kjer pa potka investicija je zdaj Kočevska proga, kjer želimo ponovno vzpostaviti potniški promet do Kočevja. Potem pa računamo, da bodo v večji meri prišle na vrsto te regionalne proge, ki so prepotrebne obnove. Že v vmesnem času pa seveda pospešeno redno vzdrževanje iz vidika varnosti, bo ves čas potekalo in se sredstva za ta namen namenjajo redno v okviru rednega vzdrževanja SŽ infrastrukture.
Hvala lepa. Kolega Sitar ima besedo.
Hvala lepa. Če se vrnem na vojaščino. Zdaj ni skrivnost, da Slovenija stoji na strateško zelo pomembni točki in da je v zgodovini, kdorkoli je gravitiral na Slovenijo je gravitiral nanjo zaradi - prvenstveno zaradi naše, našega geostrateškega položaja. Zdaj če se spomnite pred tedni, ko smo zasliševali kandidata in kandidatke za ministre smo ravno v tem času dobivali zelo različne informacije o Luki Koper in domnevnem, domnevni NATO distribucijski točki, oziroma uporabi NATA naše največje Luke in posledično vseh prometnih žil, ki bi se s tem in od tam stekale po državi in naprej. Bržkone vzhodno proti, čim bližje Rusiji. In zdaj nihče ne dvomi, da nek dodatek, ali pa nek upgrade infrastrukturni upgrade v imenu vojske nima nekega pozitivnega učinka na civilno sfero, če razširiš cesto, da bo oklepnik se lahko peljal, se bodo bržkone tudi avtomobili tam lepše in bolj učinkovito lahko peljali. Kar mene bolj skrbi pri tej stvari je, da za enkrat državljanke in državljanov v tem prepletu vojaškega in civilnega nihče ne vpraša, pa je nujno, ker je vzajemnost pri tako občutljivi temi - oziroma osvetliti to vzajemnost in učinke, ki ji bo vzajemnost imela na oba naslova. Nujno, nujno nasloviti. Nihče ni predstavil kakšne jasne ocene kaj bo to stroškovno in kar me še bolj skrb: vsebinsko pomenilo. Da ne bo res, kot pravi kolega. Kar en maček v žaklju, ki nam ga bodo obljubljali z zvezdicami in Photoshopom, potem pa bomo rekli »O, joj!« in potem bodo tukaj bokserji za katere še zdaj ne vemo ali bodo ali ne bodo, ali zakaj bodo ali zakaj ne bodo in potem bomo imeli neke priklopnike in polpriklopnike ameriške vojske, ki se bodo vozili mimo slovenskih mest in vasi. Še enkrat poudarim: Nedopustno je brez širšega konsenza sploh v javnem prostoru to debato. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Izvolite.
Matjaž Vrčko
Mogoče bi samo… Torej, kot rečeno, zaenkrat… Torej, vsaj jaz, pa verjamem, da tudi moji kolegi na ministrstvu o tem, da bi Luka Koper postala neka baza, ne vemo ničesar.  Kar se tiče vojaške mobilnosti, vemo metodologijo, kako naj bi prišli do nekih potencialnih projektov, ne vemo pa, kakšni naj bi bili ti, kateri bodo. Ko bodo znani, bo sigurno vključena tudi javnost v to razpravo.   PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.  Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb EU številka 1316/2013 in EU številka 283/2014, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.  Želi kdo besedo? Gospod Mesec, izvolite.
Hvala. Mimo tega, na kar sta opozarjala Primož Siter in Željko Cigler, se pravi, investicije v razširitev cest in tako naprej za vojaške potrebe, bi mi ta predlog podprli, ampak s tem ga pa ne moremo. Prvič, zaradi tega, ker sta povedala, ker, a, ne vemo, kaj pomeni, če kupujemo mačka v žaklju, b, ker je za take stvari potreben širši družbeni konsenz, in c, ker je to nesmotrna raba družbenih sredstev, teh 6,5 milijarde bi lahko bistveno pametneje uporabili v civilne namene, recimo, za modernizacijo evropskih železnic ali pa kaj podobnega, namesto da bomo razširjali tunele in podobne stvari, da se bodo lahko po njih prevažali oklepniki. Osebno ne vidim popolnoma nobene potrebe, da se to dogaja. Mislim, da Evropa in Slovenija nista vojaško ogroženi in so taki projekti nesmiselni; bolj smiselno bi bilo morda miriti kakšne prepotentneže v mednarodni politiki, ki predstavljajo večje tveganje za našo varnost kot karkoli drugega, s čimer nas strašijo.
Hvala lepa.  Želi morda še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.)  Predlagam, da preidemo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavim sam.  Zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O RACIONALIZACIJI UKREPOV ZA POSPEŠITEV REALIZACIJE VSEEVROPSKEGA PROMETNEGA OMREŽJA.  Na sejo so bili za obravnavo te točke dnevnega reda kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.  Gradivo k tej točki je poslala Vlada dne 12. 9. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.  Besedo dajem predstavnici Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo, gospe državni sekretarki Nini Mauhler.
Nina Mauhler
Najlepša hvala za besedo.  K točki 3 podajam naslednjo obrazložitev. Evropska komisija je v maju leta 2018 objavila Predlog uredbe o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja, se pravi, TNT omrežja. V svoji obrazložitvi Evropska komisija ugotavlja, da pri implementaciji TNTomrežja   (nadaljevanje) prihaja do težav in da se posledično lahko pričakujejo tudi izgube. S to predlagano uredbo naj bi izboljšali, olajšali, pa tudi pospešili izvajanje teh projektov. Evropska komisija zato predlaga, da države članice ustanovijo enotni pristojni organ, ki naj koordinira in s tem pospeši izdajo vseh dovoljenj, ki se zahtevajo pred izvedbo gradnje. To naj bi po mnenju komisije ne trajalo dlje od treh let od popolne vloge, ki jo nosilec projekta posreduje temu enotnemu pristojnemu organu in ta naj bi potem izdal tudi enotno oziroma skupno dovoljenje. Uredba naj bi veljala le za jedrno TNT omrežje, ki mora biti dokončano, kot smo že prej omenili, do leta 2030. Velja za vse projekte na infrastrukturnem področju, tako za pomorstvo, letalstvo, ceste in železnice, ne glede na finančne vire. Torej to, da bi bil projekt sofinanciran iz EU skladov, iz EU sredstev, naj ne bi bil pogoj. Ureja pa dve področji, in sicer izdajo dovoljenj in javna naročila. Javna naročila se tičejo zgolj čezmejnih projektov in dopuščajo različne možnosti za uporabo pravil javnega naročanja, bodisi ene ali druge države članice, ki sodeluje pri takšnem projektu, oziroma uporabo evropske zakonodaje na tem področju.  Glede Slovenije želimo poudariti, da slovenski prevod predloga te uredbe potrebuje nekatere korekcije, ki jih bomo posredovali kasneje, ko bo predlog uredbe v jezikovno ustrezni pravni redakciji.  Glede vsebine predloga uredbe želimo pred nadaljevanjem od Evropske komisije pridobiti še nekatera dodatna pojasnila, predvsem kateri postopki so vključeni v postopek pridobivanja dovoljenj v okviru enotnega organa, in sicer, ali gre tu zgolj za pridobivanje gradbenih dovoljenj in z njimi povezanih okoljskih presoj ali pa gre tudi za umeščanje v prostor. Mnenja smo, da v tem delu predlog uredbe ni jasen. V vsakem primeru pa menimo, da je rok tri leta za izdajo tako imenovane celovite odločbe prekratek. Tudi če bomo racionalizirali postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj oziroma umeščanja v prostor, bomo za to zagotovo potrebovali več časa, tako smo ocenili. Prav tako bomo želeli tudi dodatna pojasnila, kaj je to zadostna vloga nosilca projekta za začetek postopka; tudi tu smo mnenja, da predlog te uredbe ni dovolj jasen. Nadalje predlagamo, da se v področje uporabe vključijo tudi projekti iz IPE, se pravi, iz instrumenta za povezovanje Evrope, ki se trenutno obravnava na delovnih skupinah Sveta EU in bo določila financiranje v naslednji finančni perspektivi, se pravi, med leti 2021 in 2027.  Predlagano ureditev na področju čezmejnih projektov v poglavju 3 podpiramo, saj sodelovanje Slovenije pri čezmejnih projektih tudi že sedaj poteka in temelji na podobnih rešitvah.  Na začetku obravnave predloga uredbe bomo, kot sem omenila že na začetku, podali jezikovni in vsebinski pridržek, ki ju bomo umaknili takoj, ko bo prevod oziroma vsebina tega prevedenega predloga ustrezna in zadovoljiva.  Hvala.
Hvala lepa za vašo predstavitev.  Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi morda kdo besedo? Kolega Knežak, izvolite.
Hvala, predsednik.  Bom kratek. Pravkar nam je gospa predstavila stališče, da je ta triletni rok absolutno prekratek. Naj samo spomnim, da smo ne nazadnje tudi v koalicijski pogodbi se opredelili, da bomo poskušali te administrativne ovire bistveno skrajšati, kot so danes. Sami veste, da ne vem koliko časa traja eno umeščanje v prostor, tu se pogovarjamo od sedem do deset let. Skratka, to je za mene, če se pogovarjamo o administrativnih zadevah, eden od prvih izzivov in moramo stremeti k temu, če v neki urejeni evropski državi, ker verjetno si teh treh let niso izmislili kar tako, to zmorejo, potem ne vidim razloga, da si ne bi tega zaenkrat še ambicioznega cilja tudi mi zastavili.  Samo toliko. Hvala.
Hvala lepa. Izvolite.
Nina Mauhler
Najlepša hvala.  Ja, absolutno, se strinjamo, da so ti postopki umeščanja in pridobivanja gradbenih dovoljenj predolgi, absolutno predolgi. Omenili ste sedem do devet let,  (nadaljevanje) vsekakor pa smo mnenja, da bi bil ta preskok iz sedmih do devetih let na zgolj tri leta pa prevelik zalogaj za nas. Zato menimo, da bi lahko nekoliko podaljšali. Se pa strinjam načeloma, seveda, z vašim mnenjem. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Podkrajšek.
Hvala še enkrat za besedo. Državna sekretarka pravi, da je tu velik preskok. Prav gotovo je velik preskok z devetih na tri leta. Ampak mogoče izpostavim samo en primer, ki smo mu priče že mnogo let - to je tretja razvojna os. Če nas Korošci zdaj poslušajo, o tem preskoku, potem se seveda ne morejo strinjati, da je to nek velik preskok, njihovo gospodarstvo čaka na ta razvoj, na razvoj te regije že več desetletij. Seveda potem vmes posežejo še verjetno kakšni osebni interesi kakšnih posameznikov in to še dodatno zavre. Tako sem jaz mnenja - in tega mnenja smo tudi v poslanski skupini -, če samo ta slovenski primer vzamemo, mislim, da mi to regijo usmerjamo proti Avstriji, da mladi odhajajo, da podjetniki odhajajo. Ali se zavedamo, kaj ponuja sosednja država našim podjetnikom - zemljišča, komunalno urejena, za en evro. In mislim, da niti več ne razmišljajo nekateri, da bi še vztrajali pa čakali in nas poslušali, že v prejšnjem mandatu, pa še en mandat nazaj, seveda z našimi postopki umeščanja te razvojne osi. Tako se mi zdi, no, da je prav, da na tem - seveda, spoštovana državna sekretarka, bom še enkrat ponovil, če nam bo dan še en mandat, da se ne bomo enako pogovarjali, ker tu so težave in tu gre za razvoj dela Slovenije. In ti ljudje, tako gospodarstveniki in vsi, se mi zdi, se vedno bolj obračajo, ne proti Ljubljani, ampak se obračajo proti sosednji državi.  Hvala.
Hvala lepa. Izvolite, gospa državna sekretarka.
Nina Mauhler
Zahvaljujem se za vaše mnenje. Absolutno sem tudi sama mnenja, da si moramo zastavljati ambiciozne cilje, in tri leta so kar zelo ambiciozen cilj. Hkrati pa mislim, da moramo ostati realni, da moramo biti tudi realni v teh postopkih. Bomo pa zelo veseli, če bomo uspeli v treh letih umestiti in pridobiti gradbeno dovoljenje za take pomembne projekte. Hvala.
Hvala lepa.  / oglašanje v ozadju/ Izvolite, gospod Podkrajšek.
Rad bi spomnil na prejšnji mandat, ko je šlo za tujega investitorja - moram povedati, da tu nimam pomislekov -, ko je Vlada sprejela zakon, to je za gospodarski del v mariborskem koncu, za Magno, pa so zadeve stekle, seveda po nekem postopku, kjer se strinjam, da bi moralo biti za vse segmente. Da ko tujec pride, predstavniki Vlade pa predsednik Vlade zavihajo rokave, ko gre pa za naše podjetnike, za naš razvoj nekega dela Slovenije, pa vedno uporabljamo leta in leta, pa prepreke, in postavljamo tunel, v katerem sploh ni svetlobe na koncu.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima kolegica Divjak Mirnik.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Moram povedati, da se zelo strinjam z gospodom Podkrajškom in ga pravzaprav podpiram v tej razpravi, ki jo je pravkar imel. Namreč, v Sloveniji bi bilo nujno treba urediti in izenačiti slovenske in tuje investitorje, ker to, da nam odhajajo preko meje… Jaz prihajam iz Maribora in zadeva je zelo opazna, tudi kar se tiče izseljevanja ljudi, čisto preprosto, čez mejo, se pravi, 15 kilometrov iz Maribora, je to pač dosti lažje, uredi se v par dnevih, zemljišča, zazidalna oziroma tudi za kakšne obrtne cone, se dobijo po zelo nizki ceni. In, seveda, vsak investitor si zelo hitro izračuna, kaj se mu bolj splača. Tudi Slovenci počnejo to v avstrijski Radgoni, se pravi, čez mejo Avstrije. Predlagam, da ta cilj, ambiciozni, tri leta, še malce pospešimo, če le gre. Nič nam ne bo pomagalo, če bomo mi naše cilje imeli, potem jih ne bomo uresničevali, na koncu bomo pa ostali tukaj kjer smo, pa je treba zelo korektno povedati, da nismo najbolj uspešni pri tem v tej državi, pa ne leti to na vas, ker ste nova in niti ne želim tega bremena dati na vas, ampak to je pač dejstvo in to si je treba priznati in na tem je treba začeti delti takoj.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa sekretarka, izvolite.
Nina Mauhler
Zgolj komentirati želim, da se strinjam z vsem kar ste povedali. Še enkrat poudarjam, da ne želimo zastavljati neambicioznih ciljev, da se bomo vsekakor trudili v tem mandatu, da umestimo in pridobimo gradbena dovoljenja za infrastrukturne projekte prej, ampak izkušnje kažejo, da je tri leta vendarle kratek rok, nikakor pa to ne pomeni, da tega ne bomo skušali uresničiti.  Hvala.
Hvala lepa.  Ugotavljam, da ni več prijavljenih za razpravo, zato razpravo zaključujem in predlagam, da preidemo na glasovanje.  Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora. Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja, ki ga je predložila Vlada in predlaga odboru za zadeve EU, da predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ne želi. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavim jaz.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ELEKTRONSKIH INFORMACIJAH O PREVOZU BLAGA. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Gradivo k tej točki je poslala Vlada dne 12. 9. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Odbor navedeno gradovi obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.  Besedo dajem predstavnici Vlade oziroma Ministrstvo za infrastrukturo, gospa državna sekretarka Nina Mauhler. Izvolite.
Nina Mauhler
Najlepša hvala za besedo.  Evropska komisija je v okviru tretjega mobilnostnega svežnja predstavila tudi predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o elektronskih informacijah o prevoz blaga. Predlog uredbe vsebuje ukrepe za zagotovitev obveznosti sprejemanja elektronskih dokumentov in informacije o prevozu blaga v državah članicah s strani javnih organov. Ukrepe za zagotovitev, da organi enotno izpolnjujejo obveznost sprejemanja elektronskih informacij in dokumentov ter za zagotovitev interoperabilnosti različnih sistemov informacijske tehnologije in rešitev za elektronsko izmenjavo informacij o prevozu blaga. Z navedenimi ukrepi se bodo zagotovila enotna pravila za preverjanje dokumentov o elektronski obliki ter se bo prispevalo k znižanju upravnih stroškov in s tem nekoliko zmanjšalo upravno breme za podjetja. Republika Slovenija bo v postopku sprejemanja uredbe posebno pozornost namenila določilom, ki bi lahko imela posledice za državni proračun. Iz trenutnega predloga izhaja, da stroški, se pravi, dodatni stroški za proračun niso znatno visoki, obstaja pa možnost nastanka nekoliko manjših stroškov za državo, predvsem za nadzorne organe. Zaradi prilagoditev informacijskih sistemov. Natančna višina stroškov je odvisna od naknadno sprejetih rešitev na nivoju Evropske unije in sicer od vsebine izvedbenih aktov Evropske komisije. Republika Slovenija bo posebno pozornost namenila postopkom certificiranja ponudnikov informacijskih rešitev in sicer z namenom, da se vzpostavi učinkovit, enostaven in pa cenovno sprejemljiv sistem omenjenega certificiranja. Poleg tega se bo Republika Slovenija v postopku sprejemanja uredbe zavzemala za rešitve, ki bodo spodbujale prevoznike k uporabi elektronskih informacij o prevozu blaga namesto uporabe papirnih dokumentov, kot je bila praksa doslej. Zaradi zgoraj navedenega se Republika Slovenija načeloma strija z vsebino predloga uredbe in bo v nadaljnjem postopku posebej pozorna na področja, ki jih je navedla v tem svojem stališču.  Najlepša hvala.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo članic in članov odbora. Gospod Siter, izvolite.
Hvala lepa. Hvala za predstavitev.  Digitalizacija je vroča tema in na vseh področjih se je lotevamo in s samim predlogom seveda ni nič narobe, super. Problem pa, ki pa se tukaj, tako kot se vse povsod drugje, kjer govorimo o digitalizaciji pojavi, je pa njen učinek na trg delovne sile oziroma vedno, ko se pojavi nek digitaliziran delovni proces, nekdo izgubi svoje delovno mesto in bi bilo moje vprašanje. Kakšni bodo učinki te implementacije te uredbe v praksi torej na trg delovne sile in kako se bo zagotovila neka oziroma kakšen bo odziv recimo na izgubo delovnih mest zaradi digitalizacije.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Kocjan. Izvolite.
Darja Kocjan
Pozdravljeni!  Hvala za vprašanje. Se strinjam, da je digitalizacija vroča tema. Seveda je ta predlog uredbe nekaj kar zelo zelo pozdravljamo z vidika optimizacije procesov, pa ne z vidika izgube delovnih mest, ampak nepodvajanja dela z vidika varnosti, na primer, prevoza nevarnega blaga, z vidika pretoka informacij, na primer, med pristaniščem - cestnim prevozom ali pa pristaniščem - železniškim prevozom, na koncu s cestnim prevozom. Šlo bo za interoperabilne podatke, kjer bodo dejansko na voljo potem v celotni logistični verigi tako državnim organom vseh držav članic kot dejansko, bom rekla, na primer tudi nekemu nadzoru, na primer med nevarnim blagom. Ne predvidevamo, da bi to imelo večji vpliv na potrebe po delavcih. mogoče nekoliko, vendar sem prepričana, da ob taki gospodarski rasti kot je v Evropi in v Sloveniji, bo veliko produktivnih delovnih mest na voljo in ne verjamemo v negativne vplive tovrstnih digitalizacij, ampak želimo, da imajo ljudje dejansko ustvarjala delovna mesta in verjamemo, da s tovrstna pomagala lahko temu samo doprinesejo. Bo pa to res v manjši meri vplivalo na ljudi, ker vedno bo še potrebno seveda nadzor nad temi podatki, potrebno bo imeti pregled nad temi podatki, tako da večjega vpliva ne vidimo. Bo pa to potem videti, ko bodo prišli neki izvedbeni akti iz te uredbe kjer bomo dejansko potem podrobneje proučevali zadeve in seveda pozorno spremljali, vendar tukaj ne pričakujemo nekih negativnih učinkov v tem smislu kot ste jih izpostavili, spoštovani poslanec.
Hvala lepa za vaše pojasnilo.  Želi še kdo morda besedo? Kolega Siter, izvolite.
Hvala lepa.  Jaz bi samo opozoril, da to je klasična, z vsem spoštovanjem, da to ni napad. To je klasična mantra ob vseh, vsakič ko pride na tapeto dogitalizacija, to ne bo vplivalo na trg delovne sile, pa vedno se izkaže, da vpliva. Zato polagam na srce, da kdorkoli bo sedel na vrhu tega delovnega procesa oziroma realizacije teh uredb, polagam na srce, da se dejansko in konkretno posveti tej problematiki, ker sicer bomo čez pol leta zopet sedeli na podobnem odboru in bomo slišali podobno mantro in čez pol leta splet in čez pol leta spet.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Želi morda še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. zato zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.  Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora:  »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o elektronskih informacijah o prevozu blaga, ki ga je predložila Vlada in predlaga odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Želi morda kdo obrazložiti svoj glas? Ne želi. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavim jaz.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 1. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Vsem najlepša hvala. Seja se je končala 2. oktobra 2018 ob 15.31.