1. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

5. 9. 2018
podatki objavljeni: 5. 9. 2018

Transkript

Lep pozdrav! Spoštovane kolegice in kolegi! Pričenjam s 1. nadaljevanjem 1. nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Na seji bodo kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelovali: dr. Darjan Krajčič namesto Braneta Golubovića, gospa Lidija Divjak Mernik namesto Roberta Pavšiča, Jerca Korče(?) namesto Rudija Medveda. Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je predstavitev Jureta Lebna, kandidata za ministra za okolje in prostor.  Nadaljujemo razpravo. Besedo ima gospod Željko Cigler.
Hvala lepa. Spoštovani, spoštovani kandidat za ministra! Rekel bi tole, v prejšnjih razpravah, ki so bile tule zelo bogato predstavljene zlasti po problemih(?), je bilo izpostavljeno, da je na področju varstva okolja in prostora zelo veliko neurejenih stvari. Ne bom uporabil besede nered. Zakaj je to tako ne vem, ampak tisto, kar je prej kolegica Janja Sluga povedala mislim, da zelo drži, ko je povedala zakaj se je zlasti iz celjskega prostora, če govorim samo od tam od koder jaz prihajam, verjetno pa še od kod drugod, absolutno dali ne podporo prejšnji ministrici za okolje in prostor zaradi načina na katerega je bila zadeva vodena. Ko je bilo pa potem s strani kandidata za ministra povedano, da je ogromno stvari naštetih. Sedaj pa ne glede na to, ali gre za prostor, ali za okolje, onesnaževanje je res sedaj vprašanje, da ne glede na to kaj piše v kakšnem zakonu ali odloku, kot se je prej reklo, bo potrebno narediti prioritete in po teh prioritete in po teh prioritetah se bo ukrepalo. Skratka, mi danes tu govorimo kaj se bo zgodilo, bo pa akcijski načrt nam šele povedal, ki ga bo sprejela Vlada, ali bo ta stal ali ne je pa potem druga zadeva in nas čakajo nadaljnje bitke tukaj ali v okviru, ne vem, civilnih iniciativ po državi. Zakaj to tako govorim? Ena izmed stvari, ki je bila izpostavljena zlasti, ko je bil nekoč predlagan s strani poslancev, ki jih je vodila Janja Sluga, mislim pa, da ste tej strankarski skupini pripadali tudi vi, to je bil zakon o sanaciji Celjske kotline, kjer se je najbolj izpostavljalo ugotovljena močna prekomerna onesnaženost s težkimi kovinami, v Mežici imajo tudi tam kadmij, imajo poleg kadmija pa svinca in cinka, in zlasti, da so te stvari izjemno nevarne, ki so v zemlji in na otroških igriščih. To je otroci, 2, 3, 4, 5, 6, do 6 leta, ko so v vrtcih oziroma prva triada v šoli, ko so v igriščih so v stiku z zemlji so otroci najbolj podvrženi vplivu lahko teh strupenih težkih prekomernih kovin in so izpostavljeni boleznim oziroma bom rekel takole, raku, ki je v mojem domačem Celju praktično vzrok zaradi katerega se hodimo poslavljati od mladih in starih na pokopališče. Tu je potrebno reagirati takoj. Namreč, je pa stvar taka. V lokalni skupnosti vem, v moji občini se tega zavedajo, dve otroški igrišči so sanirali. Tukaj gre za zelo visoke vsote denarja, je treba vedeti. Onesnaženost pa je zaradi pretekle industrijske revolucije oziroma če lahko v narekovajih rečem, oziroma onesnaževalcev, ki še sedajle močno funkcionirajo. In ta igrišča je treba popraviti oziroma urediti, zamenjati takoj ali pa, to bi po moje normalna inšpekcija rekla, prepovedati uporabo oziroma igranje otrok na teh površinah. In sedaj sigurno bom rekel, poglejte, fino ste rekli, to bo mogla država ukrepati z odlokom za katerega pa ne vemo, če bomo imeli sredstva, pa na kateri vrsti ali zakonom na kateri vrsti prioritet bo, da se zagotovijo občini sredstva ali pa da se praktično v tem trenutku največjemu onesnaževalcu pri nas, čeprav s spoštovanjem govorim do te tovarne, to je Cinkarna Celje, katere večinski lastnik je preko poleg svojih paradržavnih skladov slabe banke SDH, Modre zavarovalnice država država od teh dividend, ki so zelo visoke, ker ima zelo visoke dobičke, mislim kapitalske donose vsako leto, del dividend, ki gre v desetine milijonov nameni za sanacijo morda najprej otroških igrišč v moji lokalni skupnosti. To je ena stvar, ki se jo je potrebno dotakniti, ker tukaj gre za tak nivo problema, ki se mu reče lahko otroška kardiologija v nacionalnem prostoru. Tukaj pa gre za otroke. In druga zadeva, še to bi rekel, postavil bi eno vprašanje neposredno vezano na bodoče funkcioniranje ministrstva, gospod kandidat za ministra, bom tako rekel, vi nas nagovorite, damo vam priložnost, da nam odgovorite, jaz bi to rekel, prosim, če se me posluša do konca. Nakup poslovodstva družbe DRI se je izvedlo neskladno s standardi korporativnega upravljanja in če se ne bi mešala holding SDH bi družba DRI preplačala to naložbo in s tem oškodovala državno premoženje. Ko je SDH želel izvesti družbi DRI več revizij, da bi to ugotovili ali v zvezi s tem poslom prišlo do kakšnega oškodovanja, je bilo s sprejemom ustreznega amandmaja k zakonu o cestah družbi DRI ta prenesena v neposredno upravljanje Ministrstva za infrastrukturo, da se izogne revizijam. Amandma je bil sprejet na popolnoma netransparenten način postopkovno tako spretno, da finančno ministrstvo ni imelo pripomb. Minister Gašperšič je bil o slabih praksah korporativnega upravljanja obveščen. Toda to ga ni motilo, da ne bi predsedniku nadzornega sveta DRI podaljšal mandat predsednika, čeprav je nadzorni svet DRI in njegov predsednik Damir Topolko, sicer javnosti znanj po aferi makete za drugi tir, brez pridržkov podpiral slabo prakso korporativnega upravljanja. In minister tudi ni nič, o Gašperšiču govorim, ukrenil, da bi preprečil manipulacijo z Državnim zborom s podmiznim prenosom DRI v neposredno upravljanje ministrstva za infrastrukturo, kjer ste še vi tekoči sekretar. Moje vprašanje, vprašanje, ki se izpostavlja je ali je minister, ki je ne le toleriral, ampak najverjetneje tudi podpiral tovrstne aktivnosti primeren za državnega sekretarja? Hvala za odgovor.
Naslednji razpravljavec je gospod Zvonko Černač. Zadnji razpravljavec bo gospod Franc Rosec.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej lep pozdrav kandidatu za ministra gospodu Lebnu. Tako kot smo ugotovili na drugem delu hearinga, ko smo poslušali predstavitev kandidatke za ministrico gospe Alenke Bratušek, lahko tudi tukaj ugotovimo, da gre za kandidata, ki področje dobro pozna, vrsto let je delal na tem področju na tak ali drugačen način se je ukvarjal z okoljskimi vprašanji tudi prostorskimi tudi infrastrukturnimi, zaradi tega je prav, da postavimo tudi kakšno bolj konkretno vprašanje, ker lahko odgovore dobimo oziroma če jih ne bomo dobil jih bomo izvedeli kasneje. Iz tega pregleda oziroma iz te predstavitve izhaja, da je gospod Leben delal vrsto let na COVEV-u, Centru za obnovljive vire energije v Pivki, ki je komaj zaživel in še preden je zaživel in še predno je zaživel je bil ukinjen, potem je bil vrsto let profesionalno angažiran na ministrstvu. Na zadnje preden je postal državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo je bil v času Cerarjeve vlade tudi nekaj časa državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Tako, da to področje zelo dobro pozna. Odstopili ste takrat zaradi tega, ker ste se predstavili z izobrazbo, ki je nimate, mislim, da je šlo za predstavitev z magisterijem znanosti, kar ustreza drugi bolonjski stopnji. Takrat je bil predsednik vlade Miro Cerar… na vrhuncu etike in morale, ki se je v teh štirih letih popolnoma spremenila in nekaj kar je bilo nesprejemljivo, se pravi takrat niste mogel biti državni sekretar, zdaj ste pa lahko kandidat za ministra, največ govori o gospodu Miru Cerarju in posledično tudi v tej stranki.   (nadaljevanje) Jaz sem to izpostavil predvsem zaradi tega, ker ste v predstavitvi nekatere stvari z okoljskega področja kar natančno in podrobno obdelali. Moram pa reči, da ko sem pogledal to koalicijsko pogodbo, ki je napisana na slabih dveh straneh in če dodam zraven še tisti del, ki se nanaša na stanovanjsko področje, ki je umeščen nekje drugje, tam nekje pri drugih vprašanjih, dobimo vse skupaj dve strani dokaj splošnih in ne konkretnih zavez in ena izmed konkretnejših, ki je bila danes po vašem prvem delu predstavitve tudi medijsko zelo izpostavljena je, da boste ukinili plastične vrečke in to takoj. Jaz moram reči, da ko sem to prebral, mi je šlo kar malo na smeh. Tudi na smeh zaradi tega, ker očitno celotna medijska srenja ne zaznava kaj je dejanski okoljski problem v tej državi. Niso plastične vrečke, pri bogu svetemu. Saj vendar ste sami povedali, da posamezne trgovske verige kot je Lidl in ostale, ki jim bodo sledile, bodo sami to naredili. Ker se zavedajo te, bom rekel, če želite na nek način družbene ali pa okoljske odgovornosti in bodo slej ko prej te stvari tudi uredili, ampak to ni bistven problem na področju okolja v tej državi. Ob tonah odpadkov, ki se prevažajo po tej državi, pri katerih ne vemo kaj z njimi. Mi smo v medijih brali pred časom, mislim, da je bilo to ravno okoli volitev, bo Slovenija zaradi ne odvoza smeti kmalu videti kot nekoč Neapelj. Beremo o tonah odpadne embalaže – o 6.000 tonah, o 14.000 tonah do koncu leta, s katero ne vemo kam in potem je fokus tudi v koalicijski pogodbi na plastičnih vrečkah. Mislim, da je to neresno. Glavni problem je, da je potrebno nekaj na področju odpadkov narediti in to čim prej. In tudi o tem ste govorili, vendar po moji oceni vseeno ne dovolj konkretno, tako da neke terminske zaveze, neko usmeritev kako in na kakšen način se bo to področje uredilo, bi bilo dobro, da izvemo. Tudi glede so sežiga oziroma souporabe odpadkov tam, kjer je to mogoče s toplotno obdelavo. Zdaj, v razpravi so nekateri, jaz bi rekel po moji oceni neupravičeno govorili o tem, da so se v zadnjem obdobju na tem ministrstvu nižali okoljski standardi. Mislim, da je bil gospod Krajčič tisti, ki je o tem govoril in vas spraševal: »kaj boste vendar naredili, ko vemo, da se ti okoljski standardi vedno bolj nižajo in je to vedno večji problem v tej državi?« in ste odgovorili nekako tako, da se ne bodo več. Kdaj je nastal Kemis? V času nižanja okoljskih standardov ali takrat, ko so bili ti okoljski standardi do skrajnosti zaostreni? Ali so problem okoljski standardi, ki jih imamo predpisane bolj restriktivno kot kakšna druga država ali je problem izvajanje oziroma neizvajanje, oziroma ali je problem selektivno izvajanje? Kaj je večji problem – umestitev Magne na podlagi posebnega zakona mimo vseh pravil, ki veljajo za vse ostale ali je na drugi strani problem to, da smo Boscarola in ostale podjetnike odgnali iz te države, ker niso uspeli priti do dovoljenj na tak način kot je uspela priti Magna. Ali se bo ta politika nadaljevala? Torej, ali bomo tudi v bodoče, to vas sprašujem zaradi tega, ker berem, da ste pri Magni aktivno sodelovali, tudi v tem smislu, ne vem, če je to res, da ste vplivali na eno civilno-družbeno organizacijo, da naj se odpove pravici do pritožbe zoper okoljevarstveno soglasje? Če je to res, potem vse tiste lepe besede o sodelovanju s civilno družbo o podpori izvenijo malo v prazno in govorijo o tem, da bomo imeli civilno družbo, ki bo državi prijazna, ker jo bo država plačevala, ker jo bo dotirala preko proračunskih sredstev ne pa zato, da bi res opravljala tiste naloge, ki so pomembne in ki jih je potrebno opravljati. Po moji oceni, mi nimamo problemov z okoljskimi standardi, mi imamo problem s tem, da na eni strani ščitimo prostor tam, kjer ga ni potrebno ščititi in to pretirano in zaostrujemo stvari tam, kjer to ni potrebno in namišljeno ščitimo naravo, tam kjer to ni potrebno in se izmišljamo nadomestne habitate za hrošče in metulje, ki jih ne moremo umetno preseliti na druga območja in ne znamo tega urejati na tak način, kot to urejajo države povsod okoli nas, ki so v istem   (nadaljevanje) evropskem pravnem redu in na drugi strani omogočamo dogajanje okoljsko spornih zadev tam, kjer je za to nek komercialni ali pa finančni interes. Govorjeno je bilo o tem, kako je potrebno gozdne habitate ščititi, v primeru Magne, je šel en velik del Rogoškega gozda pa nobeden problem. Da ne govorimo o nekaterih drugih umestitvah v prostor, ki bodo porušile velik del habitatov, tudi ta umestitev prvega dela tretje razvojne osi od A1 do Velenja, ki je sporna na tak in drugačen način in, ki po moji oceni že zaradi postopka na ustavnem sodišču se bo zavlekla za vrsto let. Ne razumem tukaj Korošcev, ki tega ne uvidijo in ne zahtevajo, da se umesti avtocesta tam, kjer jo je najhitreje in na najbolj racionalen način mogoče zgraditi in kjer je bila ena od variant že na mizi, pa je bila vržena v koš. Tako da tukaj mislim, da je potrebno narediti to distinkcijo in jaz verjamem, da ste jo vi spodobni narediti, čeprav mogoče zgleda to čudno, kar sem zdaj povedal, jaz mislim, da vi to razumete, kaj je potrebno narediti pri varovanju okoljskih standardov. Se pravi ščititi okolje tam, kjer ga je res potrebno ščititi in omogočati razvoj tam, kjer to ni potrebno in kjer gre za neke namišljene omejitve. Predvsem pa mislim, da ni dobro delati razlike med posameznimi investitorji, ampak je treba sistem prečistiti na ta način, da velja za vse enako.  Eden izmed teh, ki predstavljajo neko oviro pri tem, da bi se na eni strani dogajala neka normalna zaščita prostora tam, kjer je to potrebno in na drugi strani aktivnosti tam, kjer za to ni potrebe, je gotovo tudi ARSO. Ne vem, ali je vam morda poznan podatek, koliko je na ARSU vlog, ki čakajo na obravnavo več kot 30 dni? Se pravi koliko je število vlog, ki niso obdelane v 30 dneh, ker če to število presega nekaj 100, je to problem in tukaj je vprašanje, na kakšen način se bo to število zmanjšalo? Jaz verjamem, da brez spremembe regulative in brez ustreznih usmeritev ministra, tega ne bo mogoče zmanjšati. V koalicijski pogodbi je zapisano in to ste tudi sami povedali, da hidroelektrarn na Muri, se ne bo gradilo. Bilo je omenjeno, da je potrebno ohraniti bio diverziteto tega območja in urediti namakanje. Jaz sem že prej povedal, ko je bila na tem odboru kolegica Alenka Bratušek, da Avstrijci očitno delajo grozno nasilje nad njihovim okoljem, pa nisem nikjer slišal, da Avstrija ne bi bila lepa, zelena, turistom prijazna država in tudi vidim, da vedno več slovenskih državljanov hodi na dopust, ne samo pozimi, tudi poleti v Avstrijo. V Avstriji na porečju Mure in pritokov je 35 hidroelektrarn, 35. V Sloveniji ne bo nobene, zaradi tega, ker varujemo okolje ali zaradi tega, ker nekateri govorijo, da varujejo okolje s tem, ko preprečujejo, da se okolje uredi in da se omogoči razvoj tudi turističnih vseh ostalih dejavnosti, ki sodijo v tako urejeno okolje potem. Saj vemo, tehnologija omogoča izvedbe, ki so okolju prijazne in ki omogočajo na eni strani energetsko izrabo, na drugi strani pa izkoristek za turistične in vse ostale namene, da ne govorim tudi o poplavni varnosti. Mimogrede tudi DPN je tukaj v proceduri, tako da me zanima, ali ga boste iz procedure umaknili? DPN za hidroelektrarno Hrastje-Mota. Tako da, ko je bilo govora o teh primerih dobre prakse, ki jih velja pogledati okoli nas na drugih področjih, mislim, da je bilo govora o vetrnih elektrarnah in še nekaterih drugih stvareh. Jaz predlagam, da se te primere dobre prakse pogleda tudi na področju izrabe hidroenergije okrog nas in se v skladu potem sprejemajo odločitve.  Glede Kemisa, ki sem ga prej omenil je tukaj konkretno vprašanje. Ali bo ta obrat tam, kjer zdaj deluje, deloval še naprej ali ne izpolnjuje okoljskih parametrov in ga bo potrebno zapreti?  Zdaj, eno vprašanje, ki se navezuje na okoljski del je pa lokalnega značaja. Izpostavil   (nadaljevanje) ga je že kolega Robi Pavšič in se nanaša na vojaško vadišče Poček. Njemu ste odgovorili, da je treba v tej proceduri upoštevati vse parametre, medresorsko in tako naprej. Mislim, da gre tu za neko drugo stvar - ta državni prostorski načrt za vojaško vadišče Poček je Ustavno sodišče odpravilo z odložnim pogojem enega leta. In zdaj, kot veste, je Vlada sprejela sklep o ponovni pripravi tega državnega prostorskega načrta. Po mojem vedenju in po tistem, kar piše v odločbi Ustavnega sodišča, in glede na zakonodajo, ki jo imamo trenutno v Republiki Sloveniji, tega državnega prostorskega načrta ob obstoječi zakonodaji ni mogoče sprejeti, ker ni mogoče pridobiti ustreznega, v tem primeru pa res okoljevarstvenega soglasja, na podlagi obstoječe zakonodaje. Ker gre za vodozbirno območje, ker gre za težke kovine, ker se pač to vodozbirno območje nahaja v enem delu tudi pod tem vadiščem, in tega soglasja ne bo mogoče dobiti. Ne bo ga mogoče dobiti. Torej bo ta postopek obsojen na neuspeh. In je tu konkretno vprašanje, malo drugačno, kot ga je postavil kolega Pavšič, ali boste predlagali ustavitev sprejemanja tega DPN ali boste predlagali spremembo zakonodaje tako, da bo okoljevarstveno soglasje mogoče pridobiti.  Na področju prostora je bila pred kratkim sprejeta gradbena zakonodaja, gradbena prostorska pa v zbornicah, ki je začela veljati s 1. junijem letos, in na področju gradenj tudi uredba, ki je razvrstila te objekte različnih ravni, ki je tudi začela veljati 1. junija letos. V predstavitvi ste povedali, da se bo naredilo evalvacijo, in ko se bo ugotovilo, ali so učinki pravi ali ne, se bo šlo v spremembo zakonodaje. Po moji oceni to ni najboljša pot, za naprej govorim, za nazaj pač ni več ničesar mogoče narediti, zaradi tega, ker je bila ta zakonodaja narejena, ampak za naprej pa mislim, da je treba to evalvacijo narediti, preden se tako obsežna zakonodaja in tako, bom rekel, sistemska, kot je ta, sprejme. Preden se neka zakonodaja sprejme, preden se regulativa spremeni, je treba pač na pilotski način preveriti, kakšni bodo učinki te spremenjene zakonodaje; za nazaj pač tega ni mogoče narediti. Ampak lahko vam že zdaj povem, da se bo pokazalo, da se v enem velikem delu problemi niso odpravili in da dostopnost do upravnih dovoljenj zaradi te spremembe ni bistveno izboljšana glede na predhodno zakonodajo. In me zanima, ko bo to ugotovljeno, v kakšnem roku boste predlagali novelo te zakonodaje in v kakšni smeri. Ena izmed usmeritev, ki ni bila zdaj pri tej zakonodaji zasledovana, je tudi ta, da je pametno slediti večjo pravno varnost investitorjev in da tudi v tistih primerih, kjer zdaj po trenutni zakonodaji ni potrebnih nekih upravnih dovoljenj, je pametno uvesti sistem priglasitve, da so investitorji varovani, brez komplikacij seveda, ker sicer si inšpekcija drugače razlaga posamezne določbe te zakonodaje kot pa upravni organi, kar ni v redu, potem te stvari bremenijo investitorje, ki niso nič krivi. Sami veste, da je velik del na tem področju minornega pomena, da gre v velikem delu za stvari, ko gre za manjša neskladja glede na prostorske načrte, gradbena dovoljenja in potem izvedbe. In, žal, tudi teh manjših stvari ta zakonodaja na nek enostaven in hiter način ne bo odpravila in popravila. Recimo, primer: nekdo zgradi nek objekt, ki je v gabaritih, tako kot je predvideno v gradbenem dovoljenju in v prostorskem aktu, v nekem manjšem delu pa ta objekt odstopa od tega in potem ima nepotrebne težave pri pridobitvi uporabnega dovoljenja. Zdaj še posebej, ker je treba tudi za vse enostanovanjske objekte pridobiti uporabno dovoljenje. Recimo, odstopa neka zadeva za pol metra ali pa dvajset centimetrov in v upravnem smislu se zadeve komplicirajo. Ali pa streha ni pod takim naklonom, ampak je pet stopinj drugačna, kot je bila v gradbenem dovoljenju. To so te malenkosti, ki bi jih bilo treba z ustreznim pristopom odpraviti, pa se, žal, te novelacije za to ni izkoristilo.  Glede področja stanovanj je   (nadaljevanje) v koalicijski pogodbi je zapisan nek cilj 10 tisoč stanovanj v dveh mandatih, 0,4 % BDP za ta namen, to je ca 150 do 160 milijonov evrov letno. Če zdaj vzamemo še stroškovno najemnino, ki jo je, se strinjam, treba uvesti, in še druge stroškovne parametre, je ta finančni vidik na tem ministrstvu težak gotovo okrog 300 milijonov evrov dodatnega denarja. Če seštejemo vse, kar izhaja iz ostalih področij koalicijske pogodbe, gre številka proti 2 milijardama na letni ravni. Zaradi tega me zanima, kaj bo vir za teh 0,4 % za stanovanjsko gradnjo, iz kje naj bi se ta sredstva črpala.  Zanima me tudi, kako ocenjujete izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, ki je bila sprejeta leta 2015, ker veliko teh stvari, o katerih ste govorili, o najemu s kasnejšim odkupom, o stroškovni najemnini in vsem tem, je v tem programu že zapisano. Me pa zanima, kako ocenjujete izvrševanje te resolucije oziroma te strategije do današnjega dne, ali je bila ustrezna ali ni bila ustrezna, ali ima kakšne pomanjkljivosti, ali bi jo bilo pametno na kakšnem segmentu spremeniti ali ne.  Toliko bi jaz imel zaenkrat. Bi se pa potem v drugem krogu po tistem, ko bom dobi odgovore, še enkrat priglasil. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Černač.  Kot zadnji razpravljavec prvega kroga je prijavljen gospod France Rosec.
Hvala za besedo.  Lep pozdrav vsem prisotnim!  Jaz bi samo še malo dopolnil gospoda oziroma se navezal na gospoda Černača, na mojega predhodnika. Namreč, kar se tiče DPN na Muri. Zdaj ne vem, kako si naj predstavljam, tudi resor Ministrstva za infrastrukturo, kako se bo zmanjšal vpliv deleža fosilnih goriv, če mi ne bomo nekaj na hitro naredili. In tu vsi vemo, da nekih čudežev ni, da z neko sončno pa voltaiko ne moremo na hitri rok nekaj narediti, tudi z vetrom ne. In prva rešitev je, če hočemo znižati delež in tiste zaveze, kot smo rekli, zmanjševanje CO2 po teh letih, bo slej ko prej morala priti na vrsto tudi Mura, pa nam je všeč ali ne. Se pravi, glede DPN na Muri, kot je Zvone omenjal, kaj boste z njim naredili.  V razpravi je bilo vseskozi, da niste pristaš neke sežigalnice. Ampak, če zdaj pogledamo, problem s temi smetmi se je pojavil, ker je pač Kitajska rekla »ne«. Zdaj sosežig ali kakršnakoli oblika, slej ko prej bo tudi to moralo se enkrat v tej smeri malo razmišljati. Je pa to problem, ker to ni neka tema oziroma izvedljivo v mandatu ene vlade, štiriletnem, ampak je to na daljši rok. Zdaj, ali bomo spet čakali, da se nam zgodijo spet smeti, potem bomo pa iskali neko varianto, neko, bi rekel, neustrezno. Mislim, da je zdaj čas, da se pogleda primere dobre prakse, Dunaj kuri kar sredi mesta, pa ni nekih problemov. Je treba najprej poiskati nekaj. Ali imate v načrtu? Pripraviti vsaj neko študijo, variante, kje bo postavitev, da se pogleda ekonomija in tisti drugi del, da se okoljsko pogleda, ali je to sprejemljivo za okolico. Seveda bo tu velik odpor najbrž v javnosti, kjerkoli bi se to postavilo, ampak treba bo nekaj najbrž na tem narediti, v to kislo jabolko boste najbrž morali ugrizniti; zdaj, ali boste ali ne boste, to me zanima, samo da ali ne.  Malo bi se navezal na gospoda iz Celja. Mene zanima, kaj boste naredili v vašem mandatu na sledljivosti odvoza teh nevarnih odpadkov. Najbrž ste seznanjeni, da je tista zemlja, ko je bila odpeljana iz Celja, pristala na pregradi, ki meji med Družmirjem in Šoštanjskim jezerom. Do te informacije v javnosti najbrž ne bi prišlo, če ne bi neka oseba izsiljevala izvajalca tega odvoza z neko denarno podkupnino oziroma hoče nek delež, sicer bo to dal v javnost. In ker po informacijah ta ni pristal na to, je prišla ta informacija v javnost. Ker odvoz te zemlje je bil dva meseca pred tem, preden je prišlo to v javnost, nobeden ne bi tega vedel. In zdaj me zanima, kje je zdaj to, kako imamo mi to sledljivost urejeno. Vemo, da nekje je nekaj narejeno, pa ne vemo, kam gre. Se pravi, tu nam nekaj zelo škriplje.  Pa še četrto vprašanje imam, pa bom omenil to isto lokacijo.  (nadaljevanje) Dejali ste, da mora za škodo oziroma za degradacijo okolja poskrbeti tisti, ki je nekaj naredil. Zdaj vam najbrž ni znano, saj tudi meni ni bilo znano do zadnje seje občinskega sveta, namreč, na področju ugreznin oziroma izkopavanja premoga je neko divje odlagališče, kjer so težke zadeve, ki so se zgodile iz Industrije usnja Vrhnika, Gorenja in Veplasa. Mislim, da so neke debate oziroma neki pogovori občin že bili z Vlado oziroma nekimi ministrstvi, ampak zdaj je problem tu, ker pravnega naslednika te tovarne usnja Vrhnika ni več in to breme bi morala prevzeti država. Bilo je pa zanimivo, ko smo izvedeli na tej seji, da pa niso samo te smeti oziroma težke kovine pa tiste kože iz te tovarne, ampak da je gor dalo gor svoj del še Gorenje in Veplas. Zdaj me pa zanima, kaj lahko pričakujemo, vaše konkretne zaveze, kdaj se bo to rešilo. Ker potem je bilo nekje med vrsticami rečeno, da denarja ni in da se zdaj nekako to zasilno vzdržuje. Vemo pa, da tista voda, ki se izteka, gre pa v Velenjsko jezero in Družmirsko jezero. Velenjsko jezero ima sicer tisto velenjsko plažo, ampak najbrž, ko bodo enkrat to ljudje izvedeli, kaj je tam gor, ne vem, če se bo še kdo kopal.  Tu bi rad neke konkretne zadeve, kako se boste lotili, pa neko časovnico. Sploh pa tisto vprašanje, tiste zemlje iz Celja, to se res ni vedelo. Hvala.
Hvala lepa, gospod Rosec.  Ugotavljam, da so vprašanja prvega kroga izčrpana, zato prosim gospoda Jureta Lebna, da odgovori na postavljena vprašanja.
Jure Leben
Hvala, predsednik. Še enkrat lep pozdrav poslankam in poslancem! Gospod Cigler, vezano na DRI. Imajo svoj nadzorni svet, ki je podal poročilo, kako DRI posluje, na podlagi tega so tudi sprejete odločitve na ministrstvu. Moje mnenje je, da minister dela dobro, nenamerno želi izboljšati razmere v Sloveniji in sigurno je primeren kandidat za visoke funkcije. Ne vem pa točno, na katerega državnega sekretarja mislite, ampak jaz mislim, da lahko opravlja visoke funkcije, ima znanje in sigurno nenamerno izvaja svoje delo.  Gospod Černač, ureditev področja embalaže. Danes smo že veliko govorili o tem. Sigurno je eden od največjih problemov po mojem mnenju ta višina 15 ton do tam, ko nihče, če lahko tako rečem, za to ne odgovarja. Mogoče tudi profitnost samih družb. Kot sem že danes dopoldan povedal, bo to moja prva prioriteta ob nastopu funkcije, če mi boste dali to priložnost, ko se bom z družbami usedel in pogledal, kako interventno rešiti obstoječe stanje in kako potem postaviti nov koncept. Jaz se zavedam, da veliko vas želi neko jasno časovnico, je pa tudi meni jasno, da kot neko projektno vodenje se moram z zadevo in deležniki najprej seznaniti in jo lahko potem jasno dam. Lahko vam tu samo zagotovim, da bo v prvih dneh, to je ena mojih glavnih nalog, ker, kot sem povedal, na teh kupih, kakor dobivam informacije, lahko že prihaja do sanitarnih problemov in s tem se bomo nemudoma morali začeti ukvarjati.  Kar se tiče sežiga, časovnica. Treba je v Sloveniji pogledati najprej najbolj primerno mesto. Dopoldan sem že povedal, da je moje mnenje, da novega obrata ne potrebujemo, da moramo postaviti pravila igre. Tako bi že tu rad tudi delno odgovoril na vaše vprašanje - jaz nisem proti sežigalnici, če se je tako razumelo, se opravičujem. Se pa strinjam, da je treba narediti neko ravnovesje, kot ste omenili,   (nadaljevanje) gospod Černač, med nekimi gospodarskimi potrebami in samim okoljem ter kje, na kakšen način varovati. Zato sem povedal svoje mnenje, da je treba povedati, kaj bomo termično obdelali, kako bomo pline čistili, kako bomo stvar spremljali, izvajanje, in pa moje mnenje je, da tak objekt bi moral biti neprofiten. Jaz se z vami popolnoma strinjam, ko bo prišlo do teme sežigalnice - zdaj obema odgovarjam -, je treba pogledati potencial, najti primeren objekt. Že danes tudi v naši diskusiji, ali je to toplarna v Ljubljani, ker ima ta zaledni objem, ali je to toplarna v Mariboru, podobno, ker ima zaledni objem, ali je to sežigalnica v Celju, ki deluje, ki je že umeščena tudi v okolje in je tudi družbeno sprejemljiva. K temu bomo pristopili takoj, ker bo to eden od mozaikov koncepta novega ukvarjanja z embalažo v Sloveniji. Spet vam lahko rečem, takoj se bom usedel s strokovnimi službami. Mogoče na eni od naslednjih sej odbora bo to morala biti tema, ker se bomo tudi mi morali tu odločiti, ali so ta izhodišča, kaj kurimo, kako čistimo, kako spremljamo in potem sama neprofitnost, primerna za Slovenijo, da gre lahko potem ta koncept naprej v izvedbo.  Zakaj se je zgodil Kemis. Po mojem mnenju - to sem danes že velikokrat povedal - se je Kemis zgodil zato, ker se ni pravilno in učinkovito spremljalo izvajanja ukrepov okoljevarstvenega soglasja. To informacijo povzemam trenutno, ker nimam dostopa do gradiva, iz medijev, da ukrepi iz okoljevarstvenega soglasja - je bilo v inšpekcijskem nadzoru ugotovljeno - niso bili izvedeni. Jaz sem mnenja, da moramo izboljšati kontrolo izvajanja zakonov, to sem danes že nekajkrat povedal. In ena od prvih stvari bo, da bo treba ta inšpekcijski del okolja in prostora prevetriti, da bo kontrola izvajanja okoljske zakonodaje boljša.  Kolikšno je število vlog na Arso, ki stojijo več kot 30 dni, ne vem. Vem pa to, da je pred dvema mesecema bilo v enem mesecu danih novih 25 vlog za okoljevarstveno soglasje. Kot enega od prvih ukrepov bo treba narediti reorganizacijo delovnih procesov na Arso, spodbuditi ljudi, da se odločajo v določenih zadevah. In na tak način, mislim, da velik delež teh zamud lahko skrajšamo.  Hidroelektrarna na Muri. Jaz mislim, da bi se morali zdajle osredotočiti, da čim prej dokončamo tiste ukrepe že pri Brežicah projektu, kot smo danes ugotovili, da niso bili narejeni, Mokrice in pa tri hidroelektrarne na srednji Savi. Da bi to morala biti prioriteta, ker bo tudi to zahtevalo čas, delo na teh dokumentih umeščanja. In zaenkrat je moje mnenje, lahko da se bo potem Vlada odločila v nadaljevanju drugače, ampak moje mnenje je, tako kot sem zjutraj povedal, pustimo razvoj biosfernega rezervata trenutno in se osredotočimo na srednjo Savo. Na tak način spet mislim, da zagotavljamo neko ravnovesje med gospodarstvom in okoljem.  Ali bo Kemis obrat še vedno tam, ali bo umaknjen ali bo zaprt. Če ga umaknemo na drugo lokacijo, problema ne rešimo. Samo žarišče, če lahko temu tako rečem, problem premaknemo v drugo okolje. Moje osebno mnenje je, da se moram seznaniti s procesi v samem Kemisu, dejansko z inšpekcijskim nadzorom, zakaj je do problema prišlo. In moje mnenje je, če bomo izboljšali kontrolo izvajanja ukrepov, kontrolo izvajanja okoljevarstvenih soglasij, lahko Kemis ostane tam, kjer je. Ampak bi ob tem - ta »ampak« je zelo pomemben, spet bi rad, da se na vse razume -, ko se bom seznanil s problemom, zakaj je do tega prišlo, ko sem bom seznanil z delovnimi procesi, bom   (nadaljevanje) seznanil z delovnimi procesi, se bom tudi dobil z lokalno skupnostjo in v tem okviru bom potem lahko jaz dokončno rekel končno mnenje ministrstva je pa tako. Vemo pa tudi, zaradi politike posameznega podjetja, ne moremo vplivati in tudi ne moremo reči: »zdaj se morate pa vi preseliti«, ampak, če začnemo na tem, da bomo izboljšali kontrolo izvajanja okoljevarstvenih soglasij pa notri zavedenih ukrepov, jaz mislim, da to področje lahko izboljšamo in jaz mislim, da do tega ne bi prišlo.  DPN Poček - dopoldne sem povedal že svoje mnenje, če vsebinsko ne bo podlag, jaz ne bom mogel dvigniti roke, da gre naprej. Sam problem, kar sem seznanjen je to, da deležniki niso bili vključeni, tudi pri javni predstavitvi včeraj ali predvčerajšnjim, ko je bila, niso bili vsi povabljeni in drugo, jaz se moram sam z vsebino seznaniti tudi zato, zakaj okoljevarstveno soglasje ne more biti izdano. Ampak, tako kot sem zjutraj povedal, jaz ne bom mogel dvigniti roke, če bom vedel, da strokovnih podlag od zadaj ni takšnih, ko morajo biti. Gradbeni paket – sama evalvacija, če lahko temu rečem, ali pa neko usklajevanje, preden je bil ta paket sprejet, je bila vpeljana v proces ministrstva, zbornice, strokovna javnost, to je Ministrstvo za okolje peljalo, tudi stranke na tak in drugačen način so sodelovale v tem procesu. Zdaj ta paket imamo, moje mnenje optimalno je še zmeraj tako, kot sem ga povedal zjutraj. Naj se konča postopek informiranja preko upravnih enot. Dajmo pogledati z enostavne, recimo stanovanjske objekte, ki jo gradimo mi, državljani, lokalne skupnosti in na podlagi tega potem vidimo, kje je stvari potrebno dopolniti. Je pa prostor za spremembe sigurno. 0,4 % BDP-ja za stanovanja bo velik izziv, glede na to, da imamo tudi druge projekte, ravno zato smo danes že diskutirali o tem, pa stanovanjske zadruge, slaba banka in njihove kapacitete za uporabo. Jaz mislim, da te različne ukrepe je potrebno pogledati in mislim, da na koncu bomo ugotovili, da pa dejansko 150 milijonov celih ni treba dati iz proračuna, ampak je potrebno tudi ostale kapacitete, ki so na mestu, uporabiti. Kako ocenjujem stanovanjsko strategijo? Zjutraj v moji predstavitvi sem povedal, da je moje mnenje, da je to eno od področij, ki je najbolj zapostavljeno. V Sloveniji imamo problem implementacijskega deficita, to pomeni, da dokumente naredimo, ne zagotovimo pa dovolj denarja v proračunih. En dober primer je bil pred leti sprejet, akcijski načrt za učinkovito rabo energije, to je cca. devet, deset let nazaj, ki smo ga imeli zaradi kljukcev v Bruslju, nismo pa zagotovili dovolj denarja v proračunu. Ravno zato sem rekel, da moramo nemudoma nadaljevati usklajevanje stanovanjskega zakona, urediti ta področja, ki ste jih tudi že vi omenili in izvajati še naprej politiko stanovanjskega sklada, šele potem se bodo pokazali rezultati. Gospod Rosec, kako bomo dosegli cilje OVE? Jaz mislim, zjutraj sem povedal, nisem proti vetrnim elektrarnam, dajmo skupaj z deležniki, Dopps-om in tako naprej, najti tiste lokacije, kjer je to primerno. Jaz mislim, da imamo potencial tudi v našem gospodarstvu, v nekaterih podjetjih, da dele teh elektrarn lahko gradimo doma, ne pa, da gre cel denar subvencij v tujino, tudi to se je enemu projektu v zadnjih dneh očitalo. Kaj bo z DPN-jem na Muri? DPN na Muri procesno, jaz ne vidim problema, da gre naprej, ker bo postopek še tekel, ker bo trajalo, to še ne pomeni, da ga bomo delali. Jaz mislim, da vseeno te postopki morajo biti naprej, ker so dolgotrajni, veste, da povprečno v Sloveniji nek DPN traja 5 let vsaj. In jaz mislim, da ta postopek naprej, bi si pa želel, da bi se osredotočili na srednjo Savo in Mokrice. Jaz mislim, da sem vam tud odgovoril, sem pristaš sežigalnic, ampak pod takimi vhodnimi podatki, a veste zakaj? Da bo družbeno sprejemljivo, da bomo takšno stvar postavili. Kako se bo izboljšalo slednje prevoza za mline, o samem primeru vem sam to kar je bilo v medijih, ga zelo težko komentiram, ampak moje mnenje je spet nazaj kontrola izvajanja. Mi vemo, imamo rangirane odpadke kakšni so, vemo kako moramo z njimi opravljat in spet je moje mnenje, da pride nazaj do problema kontrole izvajanja. Vemo po informacijah je inšpekcija izda odločbo, do roka mora biti neka stvar sanirana, ni sanirana, izda podaljšanje odločbe in mi moramo transparentno pokazati zakaj je bila neka stvar podaljšana in se še ni izvedla. In če tega procesa transparentnega nimamo, lahko pride do tega kar ste vi omenili, da ali je bilo to narejeno zato, ker je nekdo nekdaj nekje nekaj dobil. Zato tokrat pravim, da te delovni procesi in kontrola izvajanja je zelo pomembna in jo to bo treba izboljšati, če bomo hoteli mi dosegati rezultate. Isto velja za to divje odlagališče, mogoče Vrhnike ni, Gorenje obstaja, če imamo dokaze, da je Gorenje to naredil, kot sem že povedal, takoj bomo pogledali primere načina izvedbe tega drugje, dobil te informacije in tudi kolegi, ki delajo na tem področju na ministrstvu se bodo mogli s tem začeti ukvarjati. Smo že ugotovili, da bo to prvič, ampak s tem se moramo začeti ukvarjati in dobivat izkušnje, ker imamo veliko teh kriznih območij, prioritetno še mogoče odgovor za nazaj, takoj zagotoviti čim več možnega denarja in sanirati vrtce, šole, tam, ko se otroci igrajo in to stališče je tako kakor sem ga zjutraj povedal. Najlepša hvala.
Tako, hvala lepa gospod Leben. Tako spoštovane poslanke in poslanci, zaključili smo s prvim krogom vprašanj in odgovorov. Želi kdo zastaviti podvprašanja? Gospa Sukič, gospod Černač pa gospod Podkrajšek. Prva ima besedo gospa Nataša Sukič.
Ja, torej hvala vam za besedo. Pa še enkrat lep pozdrav. Zdaj meni je ostalo še kar precej vprašanj, nekaj jih je še naknadno »uletelo« zdajle v tem odmoru no. Pa lahko mogoče začnem s tem primerom, me zanima vaš komentar. V viziji Slovenije je med drugim zapisano družbena in okoljska odgovornost sta za nas zelo pomembni, naravo spoštujemo in z naravnimi viri upravljamo premišljeno, priložnosti za delo nam ustvarjata digitalna odličnost in model krožnega gospodarstva in novembra 2016 smo v ustavo umestili novi 70a. člen – pravica do pitne vode. Kjer smo v 3. odstavku zapisali – vodni viri služijo prednostno trajnostni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in v tem delu niso tržno blago.  No zdaj pa, vemo vsi za pač ta razvpito lakirnico Magna, Štajer, ki je dobila dovoljenje, da je pač postavljena na vodovarstvenem območju in na 100 hektarjih kmetijskih zemljišč. Zagotavlja sicer delovna mesta, to je res, vendar je treba povedati sledeče. Namreč tukaj se uničuje ne samo prvovrstna kmetijska zemljišča, ampak želijo imeti tudi vrtine za vodo in sicer bodo porabili letno, če prav razumem 170 milijonov kubičnih, kako se reče, litrov pitne vode za, se bo letno porabilo, za primerjavo pa naj navedem, da celotna Podravska regija, ki šteje dobrih 320 tisoč prebivalcev porabi letno 24 milijonov 330 tisoč kubičnih metrov pitne vode za oskrbo prebivalstva. Pa me zanima vaš pogled na tovrstne zadeve, ali bo ministrstvo še dajalo dovoljenja v podobnih primerih za izgradnjo tovrstnih kapacitet in obratno, tovrstne infrastrukture v privatnih rokah, seveda to je ena stvar.  Potem, kar se tiče reke Mure. Namakanje na Muri, prav tako kot hidroelektrarne zahtevajo zajezitvene objekte. Torej potrebne so zajezitve in kako boste zagotovili v primeru Mure, da biodiverziteta ne bo okrnjena v tem primeru? Zanima me tudi, če ste kaj razmišljali, ne vem na lokalni ravni v Mestni občini MOL smo dosti govorili o zelenih strehah pa o javnem stanovanjskem skladu. Jaz sem osebno predlagala, da bi javni stanovanjski sklad vse svoje novogradnje naredil na način, da bi imel zelene strehe, prvič zaradi samooskrbe prebivalstva, drugič pa tudi zaradi okoljskih vplivov, se pravi zmanjševanja PM10 delcev v zraku, pa me zanima ali je mogoče ta koncept premisliti na ravni ministrstva? Nekako stanovanjski sklad Republike Slovenije z nekim odlokom ali z nekim zakonom zavezati, da deluje na podoben način pri gradnji, pri novogradnjah in s tem prispeva k izboljšanju okoljskih pogojev, se pravi k čistejšemu zraku. In pa seveda spet vpeljemo to samooskrbno komponento za prebivalce, ki so v teh neprofitnih stanovanjih. Vemo, da so po navadi ogrožene socialne kategorije ljudi, ki jim bo to seveda dodatno prišlo prav, če se bi mogoče lahko kakšno solato pridelali vsaj v svoji neposredni bližini sami. To so ene stvari, zdaj pa, če preidemo k stanovanjem. Vidim, da so cilji na področju stanovanjske politike, kar je pohvalno seveda, v koalicijski pogodbi predvsem ambiciozno zastavljeni. V Levici si tako in tako ves čas prizadevamo, da bi se neka nova zakonodaja stanovanjska vpeljala, ki bi bila seveda drugače naravnana kot do sedaj. Ugotavljamo pa, ugotavljam pa, da žal proračunska postavka za stanovanjsko politiko ta trenutek ne dosega niti milijona evrov. Večino denarja, ki je na tej postavki pa se porablja za subvencioniranje še preostalih varčevalcev v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Kljub temu, da smo v levici v preteklim mandatih predlagali povečanje proračunskih sredstev za stanovanjsko politiko, naši amandmaji za enkrat nikoli niso bili sprejeti. Pa me tukaj zanima sledeče, koliko denarja boste vi kot minister poskušal vsaj izposlovati in nameniti za stanovanjsko politiko v vsakoletnem proračunu in kako bo ministrstvo ravnalo s temi sredstvi? Poleg tega me pa zanima tudi, kako povezujete stanovanjsko problematiko mladih s stanovanjsko problematiko starejših? Če se da mogoče odgovoriti tudi na to vprašanje.  Potem me zanima poglavje in področje stanovanjskega sklada Republike Slovenije in stroškovnih najemnin. To se mi zdi precej pereča zadeva, namreč stanovanjski sklad Republike Slovenije se mnogokrat, velikokrat loteva projektov, ki so sporni. Najbolj evidenten primer je recimo gradnja luksuznih neprofitnih stanovanj za bogate v soseski Zeleni gaj v Ljubljani. Sklad takšne projekte opravičuje s poslovno politiko sklada, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, ki je ustanovitelj in lastnik sklada in z vsakokratnim potrjevanjem letnih finančnih načrtov. Mene pa seveda zanima, ali boste vi spremenili poslovno politiko sklada, vplivali na te spremembe in če da, kako? Ali boste kakorkoli ukrepali, da se prepreči, da se javna sredstva porabljajo za to, da tisti, ki imajo že tako dovolj denarja in verjetno tudi že rešeno stanovanjsko vprašanje, dobivajo od državnega stanovanjskega sklada ponudbo luksuznih stanovanj po neprofitnih pogojih? In pa nadalje je sporno, da stanovanjski sklad Republike Slovenije v svojih najemnih stanovanjih stanovalcem zaračunava stroškovno najemnino. Gre za prakso, ki je povsem nezakonita, se pravi povsem v nasprotju z veljavno zakonodajo, kajti po stanovanjskem Zakonu, stanovanje, ki se odda za neprofitno najemnino in stanovanje, ki se odda upravičencu do najema  (nadaljevanje) neprofitnega stanovanja se tretira kot neprofitno najemno stanovanje in po 115. členu bi moralo, bi torej za uporabo najemnega stanovanja plačuje najemnik lastniku stanovanja najemnino, ki se določi z najemno pogodbo, vendar ne v nasprotju z določbami tega zakona. Skratka ta najemnina mora biti neprofitna, ne pa, da je stroškovna, se pravi, mislim drugačna najemnina mora biti, saj o tem je ideja verjetno, da se podpira socialno ranljive kategorije prebivalstva, da se jih zaščiti po tej plati, ker, če ne, ne vem po eni strani gradimo luksuzna stanovanja pod neprofitnimi pogoji za bogate ljudi, po drugi strani pa reveži plačujejo stroškovne najemnine, tukaj nekaj ne bo v redu. Pa me zanima, ali se vam zdi prav torej, da državni stanovanjski sklad zaračunava stroškovne najemnine svojim najemnikom ali se vam zdi sporno, da državni stanovanjski sklad grobo krši stanovanjsko zakonodajo, ali boste prisilili stanovanjski sklad Republike Slovenije k spoštovanju veljavne zakonodaje? In, kdaj lahko pričakujemo, da bodo najemniki stanovanj, stanovanjskega sklada Republike Slovenije začeli plačevati torej neprofitna najemnino in kdaj se jim bodo povrnile te razlike, ki so jih preplačali. To je iz področja stanovanj, zdaj še nekaj o prostorskih politikah. Torej tudi je pohvalno, da se bodo, da bi torej ne kmalu, vsaj tako pravi koalicijska pogodba lotili sprememb prostorske zakonodaje. V prejšnjem mandatu sprejet trojček prostorskega zakona je namreč prinesel kar nekaj škodljivih sprememb, na primer Zakon o urejanju prostora je uvedel tako imenovani združen postopek načrtovanja in dovoljenja, ki se konča z izdajo tako imenovanega celovitega dovoljenja. Ta postopek je namenjen predvsem prostorskemu umeščanju linijske, prometne in energetske infrastrukture, javnost je v ta postopek vključena šele v zadnjih fazah državnega prostorskega načrtovanja, ko se vse analize, sklepi, uredbe in tako naprej, ko je to že vse sprejeto in je stvar bolj ali manj že zaključena tako, da javnost v resnici nekega konkretnega vpliva pravzaprav nima več. Potem Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju ugotovila, da je ta postopek in tako imenovano celovito dovoljenje v izrecnem nasprotju z ustavo, saj je to dovoljenje samo sebi pravna podlaga. Z amandmaji se je to poskušalo reševati, vendar glavni očitek ZPS je ostal do konca obravnave. Potem gradbeni zakon je soglasja za gradnjo, ki so bila do sprejema zakona samostojni pravni akti spremenil tako imenovana mnenja, ki bodo po novem le praviloma podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, upravni organ lahko po novem mnenje usklajuje, njihovo vsebino v skrajnih primerih pa tudi spregleda. Gradbeni zakon je uvedel tako imenovan integriran postopek, kjer se pridobitev okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja združujeta v en postopek, ker Zakon o varovanju okolja še ni bil spremenjen, to v praksi še ne živi, vendar pa se že dalj časa pripravlja tudi ZVO-2, bil je že javni razpravi, kjer ga je javnost, kot vemo, raztrgala. Skratka, sprejeta zakonodaja je v veliki meri škodljiva in očitno tudi ustavno sporna, predvsem je pisana na kožo kapitalu, veliko manj pa prebivalcem, ki so zaradi tega prizadeti, predvsem je sporna zaradi tega, ker se je našlo več načinov za izločanje javnosti sodelovanja pri umeščanju objektov v prostor, tako, da zdaj pa prehajam na vprašanje. Vi ste sami omenili, da boste okrepili civilni dialog predvsem z okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami, zainteresirano javnostjo, strokovno javnostjo, pa me zanima ali bo ta dialog pravzaprav na ta način strukturiran, da bo to res mehanizem, ki bo zagotavljal ne samo mnenja v nekih fazah postopkov, kjer je pravzaprav že vse zaključeno, ampak, da bodo pač te okoljevarstvene organizacije zares vključene, da ne bo to njihovo mnenje povsem ne zavezujoče, ampak bo mogoče imelo neko določeno težo, neko obligacijo tudi za vas. Skratka, ali menite, da mora imeti zainteresirana javnost zagotovljeno možnost sodelovanja pri umeščanju objektov v prostor, zlasti industrijskih in infrastrukturnih že od samega začetka umeščanja teh objektov v prostor. Skratka to me zanima, plus dobila sem kup vprašanj teh nevladnih organizacij, tako, da vseh niti ne morem zdajle navajati. Okoljevarstvene nevladne organizacije so pravzaprav med najmanj financiranimi nevladnimi     (nadaljevanje) organizacijami, če pogledamo po raznih panogah delovanja oziroma sektorjih delovanja pa me zanima ali boste okrepili tudi njihovo financiranje, se zavzeli za to v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in podprli pravzaprav to sodelovanje, ker mislim, da vam bodo ravno okoljevarstvene organizacije, če boste z njimi sodelovali lahko marsikaj zanimivega prinesle, marsikatero inovacijo, sami ste rekli, da se je treba zgledovati po dobrih tujih praksah, recimo ne in jih aplicirati na naš prostor in nevladne organizacije so gotovo zelo gibljive in marsikaj prinesejo sem. Morda bi omenila samo primer še čisto, to pa na ravni Mestne občine Ljubljana sem dosti se ukvarjala s tem kako se, mesto Dunaj je recimo tak vzorčni primer dobre prakse v marsičem, ne samo glede svoje sežigalnice, ki smo jo danes omenjali, ampak glede tega, da je recimo v enem samem letu uspelo zmanjšati emisijo PM-10 delcev, mislim, da za 10 % z raznimi ukrepi, to je recimo zanimivo. Zanimiva je njihova stanovanjska politika, kako recimo potekajo pri njih zasebna javna partnerstva, recimo, če se že proda zemljišče zasebniku, ki naj bi tam investitorju, ki naj bi gradil recimo nek večstanovanjski objekt, je recimo nek dogovor, da se recimo vsaj 40 % stanovanj odda za neprofitno najemnino in tako se potem rešuje stanovanjska problematika, tako se nižajo cene na trgu, ne pa, da se zvišujejo najemnine in že tako obubožano in revno prebivalstvo pehajo še v večjo revščino in ustvarjajo še večje razlike v družbi, to je samo neka ideja, ampak saj skozi mandat vam bom dajala razne pobude in predloge pa vam bom poskušala nekaj dobrih praks prenesti s katerimi sem že seznanjena tako, da za enkrat toliko.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospa Sukič.  Mislim samo, da ste se zagovorili pri pretvorbi enot, 170 milijonov litrov je 170 tisoč kubičnih metrov.  Naslednji govorec, razpravljavec je gospod Zvonko Černač.
Ja, hvala lepa. No jaz bi samo rad povedal, da to kar je bilo slišati v odgovorih kaže na poznavanje področja in res kar se tiče toplotne obdelave odpadkov ste vi že dopoldne povedali, da podpirate to usmeritev, ne nazadnje je celo poslanka Sukičeva omenila primer dobre prakse, termično obdelavo odpadkov sredi Dunaja, mi poznamo tak primer v Celju, tehnično verjetno imamo možnosti tako v Mariboru kot v Ljubljani, tako, da jaz mislim, da v tej smeri je pametno nadaljevati, je pa tukaj dejansko vključena država oziroma pristojno ministrstvo, zaradi tega sem vesel, da sem to slišal, ker brez te usmeritve in te podpore, ob upoštevanju seveda vseh tehnično tehnoloških standardov in tega katere frakcije se lahko toplotno obdelujejo, bomo imeli dolgoročno gledano verjetno z odpadki še zelo, zelo velike probleme. In večje težave v okolju kot, če se tega področja lotimo na pameten način. Zdaj kolikor je meni poznano gre tako in tako pri termični obdelavi odpadkov z obvezno gospodarsko državno javno službo in je država tista, ki bedi nad tem področjem in tako kot ste vi omenil, gre ne samo za neprofitno dejavnost, ampak za dejavnost, ki jo dejansko v celoti regulira in nad katero država bedi. Tako, da mislim, da ta usmeritev je dobra. Zdaj kar se tiče izkoristka vodnega potenciala, na podobne probleme kot se zdaj ugotavljajo v okviru porečja Mure boste gotovo naleteli tudi na srednji Savi, samo, da tam bo pa nek drug problem, ali bo kakšna specifična ribica, ki plava v tistih vodah, ki jo je polno tudi drugod ali kaj podobnega. Skratka, kaj želim povedati, ne smemo se zaradi tega pri teh stvareh ustaviti, jaz mislim, da je potrebno okolje obravnavati na nek način kot ga obravnavajo vsi okrog nas in imajo vseeno varovano okolje in imajo ohranjeno naravo, ampak imajo tudi razvito infrastrukturo, tako energetsko kot vso ostalo in dejansko ta usmeritev kot ste jo omenil, da se bo pogledalo primere dobrih praks na drugih področjih, jaz predlagam, da se jih pogleda tudi na področju izkoristka vodnega potenciala, ker mislim, da ti primeri bodo pokazali, da se da marsikaj brez velikih strahov urediti tudi v naši državi. To je glede tega. Potem eno vprašanje še glede pitne.  Mi imamo Slovenijo na takem območju, kjer imamo za enkrat zelo ohranjeno naravo, izjemen potencial v čisti pitni vodi in zavarovanega pa v tem namenu, samo približno okrog 17 % slovenskega ozemlja, glede na ta potencial me zanima, ali je usmeritev, da bomo zavarovali tudi tisti preostanek, ki predstavlja potencialne vodne ovire za dolgoročno oskrbo. Nadalje, omenil ste že dopoldne, poplavno varnost in zakaj se dogaja to kar se dogaja? Dejansko je ena izmed stvari, ki so bile v preteklih letih zapostavljene nepravočasno čiščenje, sanacije in tako naprej, zagotovitev sredstev za to, in, če sem vas prav razumel je prioriteta vaša in ministrstva tudi v tem, da se sredstva za te namene zagotovijo in, da se pravočasno bom rekel vzpostavijo take razmere, da do teh poplav zaradi tega, ker nekaj ni bilo pravočasno narejeno ne bo več prihajalo. In ta usmeritev mislim, da je tudi pravilna in jo velja podpreti ne glede na to iz katere politične skupine kdo prihaja, ker mislim, da se izkoristek teh finančnih virov lahko podeseteri, če nekaj pravočasno uredimo, je potem sanacija, ki je ni bistveno oziroma je ta ureditev bistveno manjši strošek kot sanacija, ki bi jo bili dolžni delati po tistem.  Še eno vprašanje, oziroma zadnje se pa nanaša na prostorsko načrtovanje. Vi ste dopoldne izpostavil to problematiko prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, tudi plastično ponazoril kako te stvari potekajo, zakaj potekajo tako dolgo časa. In mislim, da ta usmeritev, da se enkrat pove kaj se želi in, da se potem zaključi je pravilna, tako, da se tukaj bojim samo stvari in upam, da bo preseženo, bojim administrativno kadrovske strukture na ministrstvu. Ali bo sposobna dojeti, da je potrebno v tej smeri ravnati ali ne, ker brez tega bo zelo težko to spremembo narediti. Je pa to nujno, mi imamo zaradi tega velikanske blokade v prostoru nepotrebne, poglejte samo zadnji primer, prejšnja Vlada je preko tega ministrstva v Državni zbor posredovala in Državni zbor je potem to prenovljeno zakonodajo sprejel, na tej osnovi tudi neko uredbo, ki govori o teh manjših posegih, predvsem o enostavnih, nezahtevnih objektih. Uredba velja, ampak v večini občin nič ne pomaga, ker so njihovi prostorski akti drugače napisani in ne omogočajo posegov na celotnem območju, čeprav jih uredba po vsebini dovoljuje in brez spremembe prostorskega načrta na lokalni ravni te uredbe ni mogoče v celoti upoštevati, tako, da to je en začaran krog, ki ga je potrebno razkleniti in, če sem prav razumel ga vi nameravate razkleniti. No in še zadnje vprašanje, državno prostorsko načrtovanje. Jaz imam tukaj konkretno vprašanje, ob upoštevanju vsega tega kar je bilo govorjeno, ob upoštevanju sodelovanja zainteresirane javnosti pri prostorskem načrtovanju, kakšen je po vašem mnenju skrajni rok v katerem je mogoče neko umestitev v smislu sprejema DPN sprejeti od trenutka, ko se postopek začne pa do trenutka, ko ta DPN vlada sprejme. Ali je to eno leto, dve, tri, deset, petnajst? Ker mi imamo kot vemo v preteklosti primere, še danes, kjer se posamezni akti sprejemajo 10 in več let, čas povozi te rešitve in potem prihaja do tega, da so rešitve slabe in, ker se bojimo, da bo sprememba ponovno trajala 10 ali pa 15 let, jih ne spremenimo, čeprav vemo, da bi jih bilo dobro spremeniti in tak primer se nam dogaja na obali, kjer imamo načrtovane dve trasi, ceste oziroma hitre ceste, ki se načrtujejo, vsaj ta proti Dragonji že več kot 10, 12 let in izpostavljena rešitev pred leti iz strani lokalnih županov, ki bi bila bistveno boljša s predorom pod Baredi, ki pa ni bila sprejeta ravno zaradi tega, ker se vsi bojijo tega postopka, ampak, če bi se ga pred dvema leti lotili, ko je bila ta pobuda izpostavljena bi danes DPN že imeli in prihranjenega polovico denarja, ki se meri v stotinah milijonov evrov. Toliko, hvala lepa.
Tako, hvala lepa gospod Černač. Ostala sta še dva razpravljavca, predlagam, da, če ni dodatnih želj po razpravi, da pustimo zastavo…ali imate še vi? Prav okej, potem bomo dali besedo gospodu Bojanu Podkrajšku.
Ja, spoštovani podpredsednik hvala še enkrat za dano besedo.   (nadaljevanje) Lep pozdrav vsem na tem popoldanskem delu seje!  Seveda tudi lep pozdrav kandidatu za ministra za okolje v Republiki Sloveniji! Moram priznati, da sem zelo pozorno skozi ves čas poslušal vašo predstavitev, in moram iskreno priznati, da nimam nikakršnih dvomov, da bi dvomil v vaše kompetence, v vašo predstavitev, sposobnosti, vašo zagnanost in energijo, ki jo imate. Bi pa mogoče opozoril, pa tudi na koncu postavil eno vprašanje, ki je za mene najbolj pomembno. Vi veste, da ste bili v prejšnjem mandatu v koaliciji s tremi strankami, da ste bili član stranke in ste še, ki je bila najmočnejša. Vi ste danes imeli zelo ambiciozno predstavitev, v kateri mogoče samo 5 % ne zahteva sredstev, finančnih. Mogoče tisto, ko boste šli na ministrstvo, na Arso, na MOP, ko boste ugotovili, kdo dela dobro, da naj dela še bolje, skratka, tisti, ki pa delajo slabo, pa mogoče tudi koga za ušesa primete - tam ne boste rabili sredstev. Seveda, na vseh področjih, o katerih smo danes govorili - in moram priznati, da bi se podpisal pod vsa področja -, ste pa danes kandidat za ministra in v koaliciji, v kateri je šest strank. Nekje v medijih sem danes zasledil, da eden od ministrov, ki se je včeraj predstavljal, ne vem komu ni bil všeč, mogoče delam komu krivico, nekemu predsedniku sindikata, pa ni več kandidat. Iz ene od strank tudi ves čas poslušamo, ki je v koaliciji, da bo zelo pozorno poslušala vse hearinge ministrov in se bo potem odločila, kako naprej, ali da zeleno luč komu ali ne da ali podpre vse. To je zelo pomembno vprašanje za mene.  Odločno ste zagotovili, da boste preverili gradbeno zakonodajo, ki smo jo sprejemali v prejšnjem mandatu. Tu moram še dva stavka omeniti, no, da je kolega Danijel Krivec pretočil veliko znoja in opozarjal prejšnjo ministrico na neke stvari, ki so danes pokazale, da je imel prav in da je hotel oziroma je hotela naša poslanska skupina samo pomagati, da bi ta zakon bil bolj življenjski. Ampak vi ste zagotovili, da boste naročili podrobno analizo, in ko bo znana analiza, bodo tudi možne spremembe.  Zdaj pa tisto ključno vprašanje, ki vam ga postavljam. Če ne boste imeli soglasja v koaliciji ali vam ne bodo zagotovili dovolj sredstev, glede na to, da ne prihajate iz najmočnejše stranke, ali boste nam za tem omizjem pošteno povedali, da to, kar smo danes poslušali, te vaše cilje, to vašo napoved za štiriletni mandat, da ne boste mogli uresničiti, ali nam boste to pravi čas povedali. Da se nam ne bo zgodilo, da bomo na tem odboru capljali na enem mestu, na koncu pa seveda ugotovili, da te nujne stvari - da jih ne bom ponavljal - niso bile izvedene. Še enkrat sprašujem, ali boste temu odboru pravočasno povedali, da ne zaradi vas, ampak zaradi tistih, ki odločajo v tej koaliciji o financah, če ne bodo finance zagotovljene, da ne gremo v pravo smer in da capljamo na enem mestu. Hvala.
Hvala lepa za vprašanja.  Gospoda kandidata prosim, da poda odgovore.
Jure Leben
Hvala.  Najprej gospa Sukič. Na naravnih virih moramo delati. Povem vam primer iz svojega dela. V trenutni funkciji sem   (nadaljevanje) zelo bil aktiven in spodbujal, da se vpelje večja količina zelenih javnih naročil pri reciklaži in ponovni uporabi pri gradnji cest. Že tu je velik potencial v Sloveniji v ponovni uporabi gradbenih odpadkov za gradnjo infrastrukturnih objektov. Tega se dobro zavedam in na tak način mislim tudi delati naprej. Ravno danes smo govorili o krožnem gospodarstvu, kjer sem omenil zelena javna naročila, in to je ta namen.  Kar se tiče Magne, sem seznanjen, da v prvotnih načrtih so vodne vrtine, ampak kot imam zadnje informacije iz medijev, se mi zdi, iz prejšnjega tedna, je zdaj načrtovan priklop na Mariborski vodovod. In direktor Mariborskega vodovoda je prejšnji teden povedal, da toliko vode, kolikor bo porabila Magna, je to le nek majhen procent tega, kar oni zagotavljajo za mesto. O tej situaciji se bom pozanimal, pa bova v nadaljevanju, če bom dobil to priložnost, seveda govorila tudi še na to temo.  Kar se tiče Mure in namakanja, obstaja več sistemov, seveda. V Sloveniji se bojijo, ko govorimo o namakanju, uh, spet boste delali neke jezove. Obstajajo črpalke. Po moji privatni strani - imam pač hčerko iz Afrike, veliko časa smo preživeli tudi dol, kjer Afričani uporabljajo vodne črpalke za svoje namakalne sisteme za riževa polja. In spet, to je nek ukrep, ki ga lahko prenesemo. Jaz sem prepričan, da ni treba postavljati namakalnih nasipov za to, da bomo lahko uporabljali Muro za potrebe kmetijstva. Samo spet je treba malo pogledati, in tu jaz mislim, da tudi ministrica, bodoča ministrica, ima strokovne kapacitete na ministrstvu, da bova lahko skupaj našla take rešitve.  Zelene strehe - ja. Ja, ja, ja! Tako za agrikulturo, to pomeni, da lahko gor gojimo zelenjavo, privatno veliko prebivalcev Ljubljane to že uporablja. Uporablja se tudi za čebelnjake. Seveda, drugo imamo pa samo te nižje zelene strehe, kjer je samo mah, nizko rastje, zadržuje vodo, pomaga zadrževati na principu učinkovite rabe energije, poleti se hiša ne segreva in pozimi ohranja toploto. Tako da - ja.  Se strinjam, mogoče koncept: lokalni stanovanjski skladi so vezani na občino, mi pa lahko v sodelovanju z ministrico za infrastrukturo nekaj takega predlagamo v Eko sklad, kjer so lahko dodatni pogoji - se pa opravičujem, če to že je, s čimer pa nisem seznanjen -, da nekdo, ki to uporablja, lahko dobi nekaj dodatnih točk. Tako je to nekaj, na politiko česar iz tega resorja lahko takoj vplivamo.  Koliko denarja v proračunu za stanovanja. V koalicijski zavezi je 0,4 %, to je veliko denarja. Jaz mislim, da v tem trenutku bomo več naredili za mlade, seveda, kot sem danes že povedal, spodbujati naprej stanovanjski sklad, ampak - ta informacija je zame nova - če je neprofitno stanovanje, se z njim upravlja tako, kot je treba, ne pa na način, kot ste vi danes povedali. In če mi boste dali to priložnost, bom to takoj preveril, ker tega si ne smemo dovoliti. To sem že zjutraj povedal, mi moramo preko stanovanjskega sklada primarno zagotavljati fond, da si mlade družine lahko najdejo streho nad glavo in začnejo varčevati za svoje novo gnezdo. Se pa strinjam, da del teh stanovanj bi lahko najprej oddajali na način, da je možen dolgoročni odkup. In s tem se bom seznanil. Saj bom prišel do tja, ampak vprašanje so mladi, so malo povezani.  Mladi, starejši, se z vami strinjam. Zjutraj sem prebral ta del, v Sloveniji je veliko nenaseljenih stanovanj, največ v enostanovanjskih   (nadaljevanje) stavbah. Imamo veliko problemov v Sloveniji, kjer starejši gospod ali pa gospa sama živita v hiši, ki ima mogoče še eno dodatno stanovanje. Na to opozarja tudi Slovensko nepremičninsko združenje. In mi ta potencial moramo izkoristiti. Zato sem zjutraj ta podatek povedal, da 19 % od teh nenaseljenih stanovanj je v povprečju med 60 do 80 kvadratov uporabne površine, to je prava podlaga za začetek družinskega življenja. In, ja - tudi zjutraj sem omenil -, najemna agencija, to je spet mogoče način, da bi poiskali take primere in pomagali starejšim, da bi to lahko oddali. Tako samo tu jaz vidim povezavo. Starejše pa, vemo, da moramo urejati v varovanih stanovanjih ali pa v domovih za ostarele. Tu prihaja tudi do problemov, da je več povpraševanja, kot je ponudbe. Ampak jaz mislim, da so tu tudi podjetja našla neko tržno nišo in prepoznala potencial na trgu, in se bo to izboljšalo, da bodo več tega tudi gradili. Zdaj gremo na stanovanjski sklad, Zeleni gaj - prvič informacija, se bom pozanimal.  Luksuzna stanovanja - prvič informacija. Po mojem mnenju namen Stanovanjskega sklada Republike Slovenije ni gradnja luksuznih stanovanj.  Ali boste spremenili politiko že vsaj v strukturi fonda - ja. Neprofitnost mora ostati - tudi tukaj ja. Moramo pa priti do te točke, ko bom tam lahko rekel, delati bomo začeli na drugačen način.  Prostor, združen postopek. Tu bi vam na ta del odgovoril na način dvostopenjskega procesa, ki sem ga že danes povedal. Mi moramo začeti uporabljati način, da že pri samem konceptu vključujemo javnost. Je pa tu spet ta izziv, a veste, komentarji, ja, saj s tem, ko boste pa nevladnike financirali, jih boste pa utišali, pa se oni ne bodo pritoževali in tako naprej. Jaz vam lahko iz srca povem, jaz sem strokovno začel rasti gor v Angliji, kjer ti postopki sodelovanja z nevladniki obstajajo. Z nevladnimi organizacijami v Sloveniji se seveda poznam, ker na tem področju delam že dolgo časa. Moj iskren namen je, da sodelujejo v teh postopkih, in mislim, da tudi oni to razumejo. Je bil danes komentar vplivanja in tako naprej. Povem tu iskreno pred vsemi, bil je sestanek, kjer smo samo predstavili, da je že v procesu načrtovanja na ministrstvu industrijski tir in dostop do železniškega omrežja v primeru Magna, brez kakršnegakoli vplivanja. Jaz mislim, da ta dvostopenjski proces moramo nadaljevati in da je to prav.  Okoljevarstveno soglasje, povezano z gradbenim dovoljenjem, je, po pravici povedano, okej, če imamo Zakon o varstvu okolja sprejet. Zjutraj sem povedal, Zakon o varstvu okolja je bil noveliran, nekatere podzakonske akte je treba spremeniti, moramo pa tudi novi zakon uskladiti pametno in sprejeti na način, da bodo ti postopki pili vodo. In tudi tu mislim delati na način, ne samo, daste mnenje, kljukica, ampak je to - če se spomnite, sem omenil zjutraj pri krožnem zelenem gospodarstvu, da je to nek proces, ki se ga mora tudi družba navaditi. In tudi moji bodoči, upam, zaposleni na ministrstvu se bodo morali navaditi na drug način dela, ne videti tega kot bavbav, ampak jih vključiti zraven pri procesu; pri mlajših bo to lažje, pri starejših, vemo, nismo tako dovzetni - dobro, jaz sem še malo mlajši - do sprememb in tako naprej. Ampak ta proces moramo dati čez, če hočemo kakšno spremembo narediti. Tako da na ta način bi vam na ta prostorski del želel odgovoriti.  Gospod Černač, ali bomo zavarovali potencial za vodne vire v prihodnosti. Nujno je treba implementirati te določbe Ustavnega sodišča glede pravic do pitne vode. Potem pa seveda naprej, mi bomo morali pri vsaki vlogi za koncesijo za porabo vode razmišljati, ali bo ta poraba vode dodatno vplivala na povečanje porabe podtalnice  (nadaljevanje) in s tem zmanjšala porabo za potrebe pitne vode. Mi moramo na tak način razmišljati, zato tudi zdaj malo povezujem odgovoril, da je ta podatek dal v primeru Magne vodovod, da je le majhen procent za uporabo, ampak spet je to treba preveriti. Jaz mislim, da je pri načrtih upravljanja z vodami potrebno imeti tudi segment, da vemo potencial, ki vemo, da ga imamo in kako ga bomo zavarovali, da slučajno ne bo prišlo do problemov z vodo. OPN in ali bo kader na Ministrstvu zmožen narediti spremembe, spet moj odgovor podoben kot prej, s sodelovanjem z nevladniki, jih bo moral. Način dela, tudi že v obstoječi funkciji sem jaz malo spremenil, jaz sem z mojimi zaposlenimi sedel na sestankih po nekaj ur, na začetku so bili šokirani, jaz pa državni sekretar pa sedim zraven, ampak to je treba narediti, zato da jim s tem nekako tudi v nekaterih primerih vsiliš nov način dela in jaz mislim, da bodo to dojeli in da lahko to vpeljemo. Saj veste, zaposleni na Ministrstvu za okolje in prostor so pripravljeni delati in imajo znanje, samo, če hočete, da ekipa dela, se mora trener z njimi ukvarjati in če se z ljudmi ne ukvarja, če ne pridejo veseli v službo, potem tako težko od njih pričakujemo rezultate. DPN – kako dolgo? Povedal bom, da jaz tukaj mislim ni problem postopek, pa vam bom povedal primer letališča Maribor. Mi zdaj tam sprejemamo državni prostorski načrt, zato da bomo tisto stezo podaljšali. Veste zakaj se je tam zavleklo? Ker so nam trikrat javni razpisi padli, enkrat ni bilo ponudb, drugič so bile, pa ni bilo pravih referenc, tretjič smo šele ponudnika zbrali in je bilo eno leto okoli. In ta faktor je pa zelo težko zraven vključiti, veste zakaj? Takoj, ko se kakšen pritoži ne moreš na to vplivati, ampak celotno jaz mislim, da tudi to kar je analizirala evropska komisija, sem tudi nekajkrat omenil v primeru drugega tira, nekje 5-7 let jaz mislim, da je optimalno za večje infrastrukturne projekte, da jih lahko izpeljemo v Sloveniji.  Drug problem pa jaz vidim, da je tudi ta, da iz mandata v mandat sprejemamo različne odločitve. Pa če gremo spet na ta naš drugi tir, pa bo enotiren, pa bo dvotiren, pa bo enotiren, pa bo dvotiren in če si predstavljate, da postopek DPN-ja teče in pride nov minister in pravi, da bo drugačen, pa je treba narediti strokovne podlage in tako naprej in spet so zamiki. Mi bi mogli na neki točki to kontinuitirano delo zagotoviti in reči: »tole je bilo narejeno, na tak način, gremo naprej« in tudi to je nek faktor, da pride do zamud, ampak spet z načinom dela in s to proaktivnostjo, jaz mislim, da lahko to izboljšamo.  Gospod Podkrajšek, najprej bomo naredili prioritete na ministrstvu, z vsakim po malo se ne moremo ukvarjati. Imamo zdaj embalažo, imamo za rešiti otroke v Celju in Mežici. Govorimo o okolju v katerem živimo, kjer živijo naši otroci, kjer živimo vsi mi in jaz mislim, da je to eno od tistih ministrstev, kjer bomo morali najti neko simbiozo med koalicijo, med opozicijo in jaz mislim, da na način dela, da delamo odprto, jaz mislim, da ga bomo. Moje mnenje je osebno, da če bo prišlo do problemov v izvajanju doloženih zavez koalicije, najprej seveda bo moral biti seznanjen predsednik vlade, ker imamo to v koalicijski pogodbi, drugo pa tudi vi na odboru. Jaz bom na tak način delal. Mislim, da ni dobro kazati, kdo je za to kriv, je pa treba povedati, da problem je in ga je treba rešiti, ampak jaz mislim, da tem na področju okolja, če vzamemo stran nekako ta stanovanja, moramo mi predvsem zagotoviti proces dela, izvajanje obstoječe zakonodaje, kontrolo, da to delamo tako kot more biti, imeti neko zdravo ravnovesje med gospodarstvom in med samim okoljem in če to uspemo zagotoviti, smo rešili zelo veliko   (nadaljevanje) na samem ministrstvu in na tak način mislim nadaljevati. Hvala.
Hvala lepa za te odgovore.  K razpravi sta prijavljena še gospod Rosec in Doblekar, kot zadnja razpravljavca, tako da gospod Rosec, imate besedo.
Hvala. Bi samo nekaj še vprašal gospod kandidat, zdaj, če pride mogoče do neke odločitve Ustavnega sodišča, da bo tisto traso A1 Velenje potrebno spreminjati, v kolikšnem času ste vi oziroma mislite, da ste sposobni sprejeti nov DPN in kaj bi pomenilo potem pri tem zamiku, če začnemo za izgradnjo Slovenj Gradec-Velenje leta 2019, da bi potem lahko začeli to drugo fazo, če mi lahko poveste približno, koliko bi bilo to potem odstopanja, ker neko časovnico najbrž poznate, ker ste bili sekretar tam, samo malo, če veste? Imate kakšen scenarij tudi zadaj pripravljen, če bi prišlo do tega, negativne odločbe, oziroma pozitivnega mnenja tistim pritožnikom, kaj imate zadaj, imate kakšno B varianto, oziroma kaj to pomeni za Korošce in za nas? Hvala.
Hvala gospod Rosec. Besedo ima gospod Doblekar.
Hvala lepa za besedo.  Jaz sem sicer že v dopoldanskem delu zastavil kandidatu za ministra za okolje in prostor kar nekaj vprašanj, na katere sem tudi dobil bi rekel vse odgovore in tudi lahko rečem zadovoljive. Bi pa še par vprašanj zelo na hitro zastavil, sicer je ura že kar pozna, vendar vseeno. Precej malo je bilo govora danes na tej predstavitvi o regijskih centrih za zbiranje komunalnih odpadkov. Jaz bi tukaj samo opozoril, kar je mnogokrat slišati s strani večine občin in županov, da je tukaj kar se tiče države zelo, da država nima pregleda nad tem in da premalo sodeluje. Zdaj, te regijski centri so se ustanavljali nekako stihijsko, oziroma po nekih potrebah, kakor se je kakšna občina ali regija ali zbir občin znašla in moram reči, da to ni preveč v redu, kajti na primer dogaja se zdaj, da se te smeti, odpadki prevažajo po celi Sloveniji gor in dol z raznimi tovornjaki in šleparji, ki delajo po cesti gnečo, hkrati pa še povzročajo onesnaževanje, na primer v regijski center v Unično, v Hrastnik se smeti vozijo na primer iz občin okrog Nove Gorice in to je zelo dolga pot in to so seveda tudi dodatni stroški, zato so tudi potem položnice višje. Kaj menite o tem in kako gledate zadevo, kako boste kot minister za okolje in prostor pristopili tudi k tej pereči problematiki?  Potem bi še omenil, oziroma vas vprašal kar se tiče ločenega zbiranja odpadkov. Moram reči, da ko malce spremljam kako se dogaja po državi oziroma po občinah s temi ločenim zbiranjem odpadkov, je to tako, da ponekod se te odpadki ločeno zbirajo, potem pa se strese vse skupaj na kup in se s tovornjakom odpelje na zbirno mesto, kjer se potem še enkrat vse skupaj sortira, tam so zaposleni za to ljudje, saj je prav, ljudje imajo delo, službo in potem se te smeti, te odpadki ponovno sortirajo po teh tekočih trakih v sortirnicah in seveda moram reči, da tudi tukaj, če se ljudje trudijo, trudimo, da zbiramo ločene odpadke, se mi zdi, da ni prav, da se potem to strese skupaj in se ponovno to dela in spet se mi zdi, da se vse skupaj draži.  Potem bi se še dotaknil zbiranja in odvajanja pa čiščenja odpadnih komunalnih vod. Zdaj, po Sloveniji je že zgrajenih nekaj centralnih čistilnih naprav, nekaj je bilo tudi pomoči države, se pravi subvencije, neke občine so se prijavile na razpis in dobile   (nadaljevanje) tudi sredstva. Zdaj leto bo kmalu tukaj, s pravo letnico, ko bo potrebno imeti zadevo rešeno, se pravi vsa gospodinjstva bodo mogla met rešeno to vprašanje ali bo to mala čistilna naprava ali triprekatna greznica, o tem zdaj ne bom zgubljal besed, več ali manj je že vsem vse jasno. Zdaj problem je tukaj samo še ta, da te male čistilne naprave, ki bi jih gospodinjstva kupila in zgradila, stanejo. Zdaj pri teh javnih večjih čistilnih napravah so bile te subvencije, pri izgradnji malih komunalnih čistilnih naprav pa kot kaže teh subvencij ne bo kaj dosti oziroma nič. Občine same glede na seveda pomanjkanje denarja bolj ali manj povsod tudi kaj dosti ne bodo mogle prispevati. Vemo, da pri nas kakor smo poslušali včeraj tudi na predstavitvi ministra, sicer brez resorja za kohezijo, razvoj, je tega denarja po razpisih še ogromno, pa me zanima ali bo mogoča pomoč s strani države pri, znatna pomoč s strani države pri gradnji teh malih komunalnih čistilnih naprav, se pravi posameznikom in oziroma občinam. Potem bi se, no tukaj še omenil zdaj te skupinske male čistilne naprave do 50 populacijskih enot se bodo po nekje gradile, po nekje se ne bodo, moram reči, da je precej še teh odprtih vprašanj in zmede na samem terenu in mislim, da bi bilo tukaj dobro malo bolj celovito pristopiti pa tudi ljudi malo bolj o tem še obveščati kaj morajo narediti, do kdaj morajo narediti, in pa, da ne bodo zamujali kasneje rokov. Potem zapis pitne, čiste vode oziroma pravice do čiste pitne vode v ustavo, okej, takrat je bil ta rompompom okrog tega in ta zapis je bil narejen. Ampak ne vem kaj porečejo ljudje, ki mnogi še te čiste pitne vode sploh nimajo ne. Tukaj vemo, da država in občine moramo delati za dobro ljudi in kaj ti »nuca« zapis za pravico do čiste pitne vode v ustavi, če imaš oporečno vodo, jo prekuhavaš, lahko mesece ali celo leta ali pa jo celo piješ iz domače »štirne« ali pa nekateri celo hodijo v potok po to vodo. Plus še eno vprašanje se tukaj postavlja, ki ga večkrat slišim, to se pravi javno dobro, čista pitna voda v ustavi in tako naprej, kaj pa voda, ki jo posamezna gospodinjstva, hiše zajemajo, bi rekel v svojih gozdovih, v teh zbiralnikih, da potem to vodo imajo, nekatere je celo strah, da glede na to, da jo privatno uporabljajo, da niso priključeni še na javno omrežje, da bo nekoč kaj narobe zaradi tega. In pa bi se samo še zadnje stvari dotaknil, podnebnih sprememb o čemer smo se danes tudi že pogovarjali in me zanima glede na to, da je teh posledic zaradi podnebnih sprememb zadnje čase kar veliko, predvsem zaradi poplav in toče, zdaj o sanacijah vodotokov in o tem, da bomo preprečevali razlivanja hudournikov, poplav in tako naprej je bilo že precej rečenega, me pa zanima vaš pogled oziroma vaše mnenje o tej protitočni obrambi, ki nekaj je bilo nekoč pa se spet nekaj pojavlja, pa nekje bi bila pa nekje ne bi bila, pa ne vem kaj bodo rekli okoljevarstveniki, ali je to primerno ali ni primerno. Kako bi to celovito rešili za vso državo in s tem pomagali kmetom, pridelovalcem hrane, ki imajo zaradi te vedno bolj pogoste toče in velikih hudih neurji ogromno škode, ki pa potem seveda na odškodnine čakajo   (nadaljevanje) precej, precej predolgo. Ker pa smo tudi včeraj poslušali koliko je še tega denarja na rezervi, koliko malo je bilo komaj porabljenega in za kohezijo, za razvoj in tako naprej, me zanima ali obstaja kakršnakoli možnost, da bi se seveda ta zaščita pred točo v kolikor ne bo neke celovite rešitve z protitočnim sistemom kot smo ga že nekoč imeli in katerega sem omenil, tudi lahko pomagali ljudem, državljanom, kmetom, ki trdo delajo, da si pripravijo hrano, veliko govorimo o samooskrbi, da bi se jim subvencioniralo, to se pravi nakup, zaščito, da si res lahko človek naredi tisto pravo zaščito za oziroma proti toči, kajti z lastnimi sredstvi vemo, da je to zelo težko, nekateri se kreditirajo, drugi prosijo sosede, eni ne morejo nič in lahko samo nemo opazujejo čez okno kako mu v bistvu toča vse razbije. V kolikor bi pa ta zaščita bila primerna pa verjetno te škode ne bi bilo in bi vsi lepo mirno spali in se veselili svojega truda in dela na slovenski zemlji. Toliko še z moje strani, pa že vnaprej najlepša hvala za odgovore.
Hvala lepa. Ugotavljam, da ni več vprašanj. Gospoda Lebna prosim za odgovore.
Jure Leben
Hvala. Regijski centri za odpadke že po svojem imenu povedo, da bi morali pobirati odpadke iz regije. To, da se dogaja, da se vozi iz Nove Gorice v Zasavje, ne samo, da je strošek, ampak spet povzročamo na nekem drugem segmentu prometu dodatne emisije. Tukaj je moje mnenje tako, da bi tudi na lokalnem nivoju župani morali stremeti k temu, da pride čim prej do dogovora z okrožnimi okoliškimi občinami za dovoz teh odpadkov, tudi na račun, da pa mogoče kdaj kakšen ego ali nižji finančni vložek določene občine ni tak kot si župani mislijo. Seveda bodo regijski centri eni od nosilcev, bodo morali biti v konceptu, novem konceptu, ki ga bomo naredili za embalažo in morajo biti bolj izkoriščeni ekonomično kot so do sedaj. To, da pride do, gospod Rosec, se opravičujem, ker sem vas priskočil, bom prišel do vas nazaj. Ločeno, da se ločeno zbira pa stresajo v tovornjak, tega jaz še nisem videl, če se to dogaja, potem nismo nič naredili, potem ne moremo prepričati ljudi, da pridejo, da ločujejo že doma, pa da v rjavo kanto, pa rumeno kanto, pa v črno kanto pa tako naprej, potem pride pa tovornjak pa vse skupaj v eno, potem nismo nič naredili. Tako, da jaz bom res preveril, če se to dogaja, če se to dogaja to bo morali ugotoviti zakaj pa spremeniti. Odpadne vode in čiščenje, ja, tudi v naši občini, Škofljica smo imeli tak izziv, tisti, ki nas poznate smo, eni živijo dol v dolini temu rečemo, eni pa gor tam proti Turjaku in tam ni nobene ekonomike, da bi občina vlekla kanalizacijo gor v hrib. Mi imamo doma malo čistilno napravo, dela super brez problema in tudi v ta primer je župan to ugotovil, ko so bile te spremembe narejene in občina to subvencionira, seveda prihajamo do problema, kaj pa tam, ko ne? Ja, tudi jaz sem bil presenečen, da denar za področje okolja ostaja, jaz vam lahko tukaj rečem, da slišim in, da bom preveril, če je možno ta denar zagotoviti tudi za subvencioniranje nakupa malih čistilnih naprav, če je to možno, je seveda potem tudi treba zagotoviti ozaveščanje za naše prebivalce, da bodo vedeli, da je ta denar na voljo. Razvoj vodovodnega omrežja v Sloveniji je treba nadaljevati in zagotoviti pokritost v največji možni meri, nas pa primeri a veste, kot recimo zame primer dobre prakse, prekmurski vodovod, verjamem da tudi kakšne strokovne delavce na samem ministrstvu odvračajo od tega in v takih primerih, ko pride do nesoglasij, ko pride do zaviranja razvoja nekega projekta mora država sodelovati kot mediator, da se rešitve lahko najdejo. Zajem vode v svojih zajemnikih, mislim da je ta segment tako majhen, minoren, da lahko tudi rečemo zdajle, zanemarljiv, ampak je treba to urediti na pravi način.  Podnebne spremembe, protitočna obramba. Ali to deluje ali ne? poznam strokovne članke, ki pravijo, da ja, poznam strokovne članke, ki pravijo, da ne. Rešitev v tem primeru bi tudi bila, zjutraj sem omenil, da v podnebnem skladu v katerega se nateka denar z investicijskim kuponom je kar nekaj milijonov na voljo za ukrepe, blaženja in prilagajanja. Tukaj seveda je eno od ministrstev, ki bo morali izvajati tudi ukrepe na področju kmetijstva, seveda Ministrstvo za kmetijstvo in tukaj vidim rešitev že zdajle za našo diskusijo, da bi se lahko s tega sklada tudi sofinancirali taki ukrepi. Kako je pa to izvedbeno speljati, glede na to, da je nosilec ministrstvo za okolje in prostor, je ena rešitev ta, da program za izvajanje ukrepov iz podnebnega sklada je sprejet na Vladi, se ga medresorsko uskladi in z Ministrstvom za kmetijstvo najdemo tako rešitev. Vas slišim, ideja je zanimiva in jo bomo preverili, ker mi moramo zagotoviti projekte, da bomo ta denar počrpali ne pa, da ga bomo tam nabirali in ne porabili.  Gospod Rosec. Kolikor sem seznanjen, verjemite B ni. Ravno zato je tudi minister na terenu dal pobudo občinam, da naj razmislijo ali gredo v to. Če pa gre v drugo traso, pa vemo, nekaj variant je bilo preigranih. Časovno koliko časa bi trajali, jaz sem povedal, da ocenjujem, da v Sloveniji bi lahko DPN izvedli pet do sedem let. To informacijo pa najbolj bi bilo preveriti na strani investitorja na Darsu, kjer so lahko tudi kakšne te variante časovno preračunane. Ampak kar se tiče dela v nadaljevanju, ko bodo pobude prišle na ministrstvo, če mi boste dali to priložnost, se bodo izvajale aktivno in seveda v sodelovanju z investitorjem, da bo tudi investitor feedback nazaj dobil in znal načrtovati svojo investicijo.  Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. ANDREJ RAJH
Spoštovani predsedujoči hvala za besedo. Spoštovana kandidatka, kolegice, kolegi. V mandatu 2014-2018 smo veliko govorili o infrastrukturi, spomnimo se samo prvega zaslišanja pa potem političnih debat, ki so se razvile glede tega ali bomo gradili ali ne gradili drugi tir. Spomnimo se avtocestne Draženci-Gruškovje, ali jo potrebujemo ali ne, pa vendar lahko ugotovimo, da je bil sploh na področju infrastrukture mandat 2014-2018 izjemno uspešen. Jaz sem zadovoljen, da sem v tem okviru sodeloval tudi kot predsednik Odbora za infrastrukturo, sploh glede na javne finance, ki so nas čakale takrat na začetku mandata, predvsem pa zadovoljen s tem, da nam je v Stranki modernega centra, kjer smo pač dali velik poudarek na razvoju infrastrukture uspelo zagotoviti kolikor toliko stabilno financiranje le te, začela se je obnova državnih cest, začeli so se projekti ali pa nadaljevali na avtocestah. Priča smo bili številnim otvoritvam obvoznic, Blejska, potem obnova mostu pri Ptuju, izgradnja mostu v Krškem, obnova starega mostu, obvoznica pri Škofji Loki, skratka cel kup zelo pomembnih projektov, ki bistveno razbremenjujejo promet v vseh teh krajih. Seveda marsikje prebivalci še niso zadovoljni z napredkom pri izgradnji infrastrukture, predvsem tukaj mislim na tretjo razvojno os, kjer smo prav tako izkazali velike ambicije, ampak tudi pri tretji razvojni osi je tako kot recimo pri drugem tiru, nek drugi del interesne sfere zadevo ustavil do te mere, da je pravzaprav še vedno v tej fazi, ko ne vemo ali imamo določene trase ali pa bodo te še kakorkoli spreminjali, skratka dejstvo je, da se pri nekaterih od teh infrastrukturnih projektov prav zaradi pobud nekih civilnih iniciativ, ki so bile dostikrat injicirane tudi s strani politike, da so se zadeve ustavile, pa ne glede na to, zadeve so se premaknile, bistveno od tistega stanja na kakršnem so bile leta 2014. Zdaj v tem smislu, zakaj to vse skupaj omenjam? Zaradi tega, ker je tudi v bodoče sploh, če bodo izpolnjene zaveze koalicijskih strank iz sporazuma, pa bo zagotovljena v prihodnje tudi neka boljša stabilnost financiranja tovrstnih projektov z neko, bom rekel šestletno strategijo, da je izhodišče za delo na tem resorju dobro, jaz verjamem, da, če se bodo vsi te projekti, ki so se začeli še nadaljevali, bo tudi v prihodnje še veliko otvoritev raznoraznih odsekov, veliko razbremenitev manjših obremenjenih cest in bistveno bolj tekoč promet na vseh pomembnih mestnih središčih. Veliko je bil govora tudi o razvoju železniške infrastrukture, predvsem o drugem tiru, tudi tu je koalicija našla nekakšno, nekakšen skupni imenovalec kako urediti razvoj v prihodnje. Pa vendar bi morda glede na to kar smo danes  že slišali, želel slišati, če bo prišlo do kakršnihkoli zapletov, ampak to je zdaj res hipotetično v zvezi s sestavo proračuna glede na vse druge potrebe, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe bi vas mogoče vprašal kako ocenjujete oziroma katera vlaganja v prometno infrastrukturo ocenjujte kot prioritetna v prihajajočem obdobju. V zvezi s tem me zanima tudi nekaj o čemer danes morda nismo najbolj govorili pa je eden od zelo pomembnih izhodišč pri nastajanju volilnega programa naše stranke; razvoj kolesarskega prometa v Sloveniji. Kako vidite to področje? Ocenjujem, da je zelo pomembno v luči tega, da si prizadevamo za izgradnjo oziroma ustvarjanje trajnostnega prometa in nenazadnje tudi za dobre prakse in zdrav življenjski slog, ki nam mora prej ali slej postati vsakdan. Kar se tiče energetike pa danes sem dobil kar nekaj odgovorov sploh glede energetskega koncepta. Mogoče bi vas na tem mestu vprašal, če nam lahko odgovorite kateri se vam zdijo ključni vidiki osnutka oziroma kako ocenjujete, da bi bilo potrebno osnutek energetskega koncepta spremeniti glede na to, da bo verjetno v prihodnje v tej hiši veliko debate o tem ali naj bo energetski koncept zelo splošen dokument ali naj bo to strategija ali naj bo to zelo konkreten dokument v katerem bo malo da ne pisalo katere elektrarne bomo gradili v prihodnje, morda tudi roki. Stališče naše stranke je, da gre za strateški dokument v katerem morajo biti določene smernice sploh glede nekih osnovnih ../nerazumljivo/… razvoja energetike ali koliko naj bo trajnostna, koliko naj se še opiramo na kakšne druge vire tudi tiste, ki jih je potrebno opustiti.  Skratka zanima me vaša vizija v zvezi s tem energetskim konceptom.  Vprašala bi vas še nekaj v zvezi z Aerodromom Maribor, danes smo že nekaj slišali v zvezi s tem. Aerodrom Maribor pod lastništvom kitajskih investitorjev je koncesijsko pogodbo podpisal leta 2016 z obljubo o razcvetu letališča, te obljube še niso izpolnjene.  Kakšna strategija je po vašem mnenju primerna za to, da se letališče čim prej spravi v polno delovanje?  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Zorčič. Besedo ima Aleksander Reberšek. Pripravi naj se dr. Darij Krajčič.
Hvala lepa za besedo. Spoštovana kandidatka za ministrico.  Prihajam iz Savinjske doline in me najprej zanima kateri priključek iz A1 do Velenja podpirate vi osebno in za katerega se boste zavzemali. Namreč imamo združene civilne iniciative Savinjske doline, ki ne podpirajo trase Šentrupert – Velenje, ne nasprotujejo pa trasi Arja vas – Velenje. Vse študije govorijo v prid civilni iniciativi, prav tako pa Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za okolje ni dalo soglasja k tej trasi. Civilne iniciative Savinjske doline so za boljšo, cenejšo in hitrejšo traso. Zanima pa me vaše osebno mnenje. Naslednje vprašanje. Komaj 20% vseh slovenskih državnih cest ustreza evropskim standardom. Vse ostale pa so nujno potrebne temeljite obnove. Zakaj to govorim? Ena takšnih je naša državna cesta iz Savinjske doline R2447 odsek 0290 Ločica – Šentrupert, ki sploh ni več cesta, ampak le še skupek zakrpanih plasti. Verjetno to cesto poznate, 50 odtenkov sive. Za gradnjo takšne ceste od države bi bilo potrebno bistveno več denarja v obnovo in gradnjo in s tem ne mislim krpanja lukenj in bankin. Zato me zanima za koliko boste predlagali povečanje sredstev za ta namen ob sprejemanju naslednjega državnega proračuna. Lahko v vašem mandatu računamo na nujno obnovo te ceste Ločica – Šentrupert? Bi prosil  tu za konkreten odgovor. Glede na to, daje stanje tako cestne kot železniške infrastrukture v Sloveniji v izredno slabem stanju, daleč za evropskimi standardi, me zanima čemu boste dali prvo prioriteto, gradnji drugega tira ali tretje razvojne osi, kaj lahko pričakujemo ob koncu vašega mandata me zanima vaša konkretna časovnica.  In čisto na koncu. Zdaj ne vem ali vas je že vaš poslanski kolega oziroma kandidat za ministra to vprašal, če vas ni, dovolite, da vas jaz. Citiram eden njegov twitt, s katerim se celo strinjam, in sicer, ko se vrnem z dopusta prava zadeva, ki jo naredim je parlamentarno vprašanje ministru za infrastrukturo glede neodgovornih odločitev izvajanja vzdrževalnih del od junija do septembra nesprejemljivo, neodgovorno, tudi sam imam pomisleke, ker se dela zelo velika škoda, pa me zanima kaj lahko porečete o tem. Prosim za odgovor. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospo Bratušek prosim za odgovor. Pardon, se opravičujem, gospod Krajčič ima besedo.
Hvala lepa, gospod predsedujoči za besedo. Spoštovana kandidatka, kolegice in kolegi! Iz vaše predstavitve in tudi potem iz odgovorov na vprašanje je razvidno, da imate zelo dober občutek za stotine milijonov, za milijarde in tudi vaša zgodovina, ko ste bili predsednica Vlade v takem kritičnem obdobju, kaže na to, da z milijardami nimate težav, šlo je za obdobje, kot se vsi skupaj spomnimo, ko smo bili v Sloveniji v hudih težavah, nekaj ste že povedali o tem, kakšna od parlamentarnih strank je že tudi klicala trojko in vendarle ste znali takrat odpeljati to barko relativno varno skozi, pa morda vam slovenska družba še malo premalo priznanja za to daje. Mene pa zanima drugi del, zanimajo me stvari, ki niso toliko z milijardami povezane, so povezane z manj denarja ali pa celo z nič denarja, problemi pa vendarle so. Moj volilni okraj je gorski volilni okraj Zgornja Savinjska dolina in tam obstaja neka vasica, ki se ji reče Luče in tam imajo državni prostorski načrt za obvoznico že 10 let. Zdaj, lahko rečemo bo pač počakala in ko pride na vrsto bo narejena ta obvoznica, ampak težava je druga, zaradi tega stoji tudi obstoječa cesta skozi Luče in so se v bistvu rekonstrukcija ceste Ljubno – Solčava ustvarila 500 metrov pred Lučami, tako da imamo skoraj 1 kilometer, se pravi pred Lučami in potem skozi Luče enosmerno cesto. Tam je tudi zasilni most, pontonski še, uprave za zaščito in reševanje, ker tudi po enih informacijah ga želi podreti in dati v svoja skladišča. Mene zanima kako reševati takšen problem, ko na eni strani imam DPN, zato pa druge možne rešitve tudi stojijo, ker tisti DPN se ne izvaja. Kakšna so vaša stališča glede tega. Pred časom je bil maraton kolesarski po Sloveniji in ta pot kolesarskega maratona ena od etap je tekla Kamnik – Jezersko, jezerski prelaz malo dol, potem Pavličevo sedlo, Solčava, Luče, pa spet gor na Kranjski rak, na Kranjski rak ne na Črnivec, Kranjski rak in potem v Kamnik. No, gre za izrazito gorsko cesto. In jaz se peljem zadnjič po tej gorski cesti, ki je ozka, ki nima sredinske črte tako je ozka, ima serpentine in proti meni priklopnik bi rekel šleper po domače in seveda se ni dalo srečati niti slučajno, niti ni mogel okoli serpentin zavijati, možakar je tja zašel, ker ga je Google najbrž tam peljal. Glede na to, da kot zagotovo veste, imamo največjo gostoto cest med članicami v EU, ne samo navadnih, ampak tudi avtocest. Ali bi bilo smiselno, da določene ceste namenimo res samo lokalnemu prometu, gorske ceste zlasti tudi kolesarskemu prometu in tranzitni takšen promet damo na ceste, ki jih zato tudi ustrezno vzdržujemo. Mislim si, da ne moremo vzdrževati največje gostote cest med članicami EU na ravni visokih osnih pritiskov, ampak na bistveno nižjih. Tako, da iz tega sledi vprašanje ali ne bi kazalo, pa to je brezplačno, omejiti na določenih gorskih cestah  (nadaljevanje) tranzitni promet in ga nameniti lokalnemu prometu in kolesarskemu prometu.  V mojem volilnem okraju je bil izjemno velik vetrolom in so sanirali gozdove in nalagali kamione. Zgledalo je pa to tako, da so kamion, ki ima ročice, gozdarski kamion, naložili do vrha ročic pa še malo čez in jih po naših gozdnih pa potem tudi lokalnih cestah vozili navzdol, do Koroške. Na Koroškem so pa malo razložili, zakaj, ker ko je šel v Avstrijo, ne sme imeti tako naloženih kamionov. In kot vemo, največjo škodo cestam povzročijo preobremenjeni kamioni, se pravi, osni pritiski, za katere ceste niso narejene. Moje vprašanje je: Ali mislite, da bi kazalo bolj strogo nadzorovati tudi tonažo, ki se vozi po naših cestah? Tudi ta ukrep je brezplačen, hkrati pa ima stroškovnem delu izjemne učinke.  Hvala lepa.
Hvala lepa, dr. Krajčič.  Besedo ima kandidatka.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala. Najprej, kar se tiče prav konkretnih cest, konkretnih odsekov. Če bi želela biti populistka, bi danes seveda vsem, ki bi me spraševali o posameznih odsekih, obljubila, da te ceste bodo v državnem proračunu vidne. Sem pa uvodoma v svojem nastopu povedala, da si vsi skupaj verjetno želimo, ne samo da so ti odseki ceste, pa naj gre za vzdrževanje, gradnjo, obnovo, zapisani v proračunu kot projekti, vsi skupaj si moramo želeti, da bodo ti projekti tudi izpeljani. Tudi sama prihajam sicer iz Spodnje Savinjske doline, tako obe ti dve cesti zelo, zelo dobro poznam, in se strinjam, nujno potrebne bi bile in so obnove, ampak verjamem, da bosta razumela, da moram tudi sama najprej pogledati konkretno projekte in stanje na teh projektih in vama potem dati odgovor. In se zavezujem, da če bom dobila možnost in postala ministrica za infrastrukturo, bom dala zelo konkretne odgovore za vse konkretne projekte, ki so bili danes na mizi.  Kar se tiče tretje razvojne osi, od Velenja do A1, sem tudi že nekako na začetku povedala, da mislim, da je prav, da počakamo odločitev Ustavnega sodišča in potem stvari rešujemo naprej. Je pa vedno, ko nekaj umeščamo v prostor, nekdo nezadovoljen, nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Mislim, želim si, da Ustavno sodišče odločitev sprejme čim prej, in potem se bomo tudi mi morali odločiti, kako dalje. Kar se tiče omejitve tranzitnega prometa. Mislim, da že danes veljajo določene omejitve in da je kar veliko cest odprtih oziroma je omejena vožnja za tranzit, tako rekoč samo za lokalni promet dovoljeno. Seveda se pa da oziroma je prav, da se to preveri. Čisto, čisto zapreti vse, tudi gorske, je pa treba pogledati, kaj s tem na drugi strani tudi naredimo, ne samo gospodarstvu, ampak tudi ljudem, ki tam stanujejo. Ampak vsekakor se strinjam, da bi te stvari bilo smiselno preveriti. Enako s tonažo, z merjenjem tonaže na naših cestah. Tudi to mislim, da se izvaja, zdaj, ali se dovolj redno, dovolj pogosto, dovoljkrat, tudi to bom najprej ugotovila stanje. In nimam nobenega problema takšne stvari še pospešiti oziroma povečati.  Kar se tiče prioritet, če denarja ne bo dovolj. Mislim, da sem jasno povedala, kaj so, če govorimo o cestni infrastrukturi, prioritete. To je tretja razvojna os, ki se financira iz finančnih sredstev Darsa. Druga je proga Divača-Koper, ki ima svoj vir financiranja in tudi poplačevanja. In tretje so državne ceste, kjer pa, še enkrat, je  (nadaljevanje) koalicija sprejela zavezo, da bo denar zagotovljen vsaj v takšni višini, kot je leta 2018. In ne morem že na začetku dvomiti v to, da to ne bo tako, ker potem ne bi sedela tu danes pred vami, če ne bi verjela v stvari, ki smo se jih dogovorili. Kaj bo, če bo, pustimo prihodnosti. V svojem poklicnem življenju sem sestavila po moje tam med 25 do 30 državnih proračunov, tako vam tu lahko zagotovim, da bom v proračunskih pogajanjih zelo težka in zelo konkretna pogajalka, zato da se koalicijske pogodbe v tem delu držimo. Če pa se bo ekonomska situacija v Evropi, svetu in Sloveniji radikalno spremenila, kar upam, da se ne bo, bomo pa seveda tudi našo koalicijsko pogodbo oziroma dogovor, ki smo ga sklenili, morali prilagoditi. Ampak pustimo času čas in ko bo, če bo, pustimo za potem.  Kar se tiče Aerodroma Maribor. Mislim, da je v tem trenutku v sprejemanju državni prostorski načrt, ki bo omogočil podaljšanje steze. Osebno bi si želela, da tudi potniški promet na tistem delu zaživi, pa nekako ne kaže najbolje; proge se odpirajo in zapirajo. Tako bi bilo mogoče smiselno razmisliti, glede na to, da je ena od prioritet na železniški infrastrukturi tudi proga Maribor-Šentilj, da tisto letališče nekako bolj usmerimo v tovorni promet. Država bo tukaj delala z roko v roki z novim lastnikom in sledila razvojnim možnostim.  Kar se tiče kolesarskih poti oziroma omrežij. Lahko rečem, da absolutno podpiram. Treba je priznati, da je v zadnjem času, še posebej v zadnjem letu bilo tu narejenih kar nekaj korakov naprej. In podpiram, da se to nadaljuje in da teh kolesarskih stez naredimo čim več - ja, najprej zaradi trajnostne mobilnosti in kot drugo tudi promocijo zdravega načina življenja.  Energetski koncept. Tudi tu sem uvodoma povedala, da si želim, da bi bil bolj konkreten, kot je predlog, ki je na mizi. Seveda pa energetskemu konceptu sledijo tudi drugi izvedbeni dokumenti, ki bodo pa še bistveno bolj konkretni. Ampak nekaj osnovnih srednjeročnih in dolgoročnih ciljev pa tudi v tem energetskem konceptu bo moralo biti zapisanih. Počakamo, da dobimo vse pripombe iz javne razprave, in bomo energetski koncept dopolnili. To je bilo moje stališče in se od začetka predstavitve ni spremenilo, bistveno bolje kot začeti znova. Skratka, dopolnitev dokumentov, ki jih imamo na mizi.  Mislim, da sem več ali manj odgovorila.
Hvala lepa, mag. Bratušek. Prehajamo v zadnji sklop vprašanj prvega kroga. Besedo bodo imeli Boris Doblekar, Franci Kepa in Franc Rosec. Gospod Doblekar, začnite, prosim.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovana kandidatka za ministrico za infrastrukturo! Zdaj smo sicer v drugem delu, nekaj je bilo povedanega že v dopoldanskem, upam, da se ne bom kje podvajal. Nekaj stvari bom opisal malce tudi plastično, pa postavil nekaj vprašanj; se bom potrudil, da bom čim hitrejši.  Glede na to, da je vaše ministrstvo, torej Ministrstvo za infrastrukturo, eden največjih javnih naročnikov, še posebej na področju gradenj, vas sprašujem: Kaj boste storili za odpravo anomalij, ki se že leta pojavljajo na področju javnega naročanja? Povsem nedopustno je, da veliko večino javnih naročil na infrastrukturnem področju pridobijo podjetja, ki ne razpolagajo s potrebno delovno silo,   (nadaljevanje) mehanizacijo in ostalimi kapacitetami, ki so nujne za izvedbo del, pač pa nastopajo le kot posredniki, poberejo provizijo, posredniki med naročnikom in dejanskim izvajalcem. Na ta način pri teh podjetjih ostaja ključni del prihodka, kot sem že omenil, ki bi ga izvajalske firme morale investirati v razvoj kadrov, prenovo opreme in uvajanje novih tehnologij. S takim načinom oddaje del bodo izvajalske firme v naslednjih letih tako kadrovsko kot tehnološko nazadovale in ne bodo več sposobne slediti sodobnim smernicam v gradbeništvu. Tu me zanima vaše mnenje oziroma kaj boste storili, da se ta situacija izboljša. Zdaj bi šel malce na železniško infrastrukturo. Dopoldan je že bilo govora o vašem mnenju, vašem videnju drugega tira. Zdaj mogoče samo za osvežitev, res čisto kratek odgovor bi še enkrat prosil, čisto vaše mnenje: Ali potrebujemo drugi tir Koper-Divača, in če, en tir ali novo dvotirno progo? Bilo je že v tej razpravi o odgovoru na vprašanja to večkrat omenjeno, ampak smo vseskozi govorili, nismo bili eksplicitni, smo govorili o drugem tiru. Mene samo zanima, ali ste za en tir ali novo dvotirno progo, konkretno. Pa seveda potrebnost družbe 2TDK, tudi na to temo ste že nekaj povedali, pa kljub temu.  Naslednja zadeva. V zadnjem mandatu te Vlade so bila intenzivnejša vlaganja v posodobitev prog, predvsem na relaciji Maribor-Zidani most. S tem so bile ukinjene neke počasne vožnje, premostitve zaradi obremenitev na mostovih in tako naprej. Zanima me: Ali boste nadaljevali z investicijami v javno železniško infrastrukturo s takim tempom in na katerih delih proge, če morda že imate kaj v mislih? Zanima me tudi vlaganje oziroma investicije v nabavo novih vozil za železniški potniški promet. Slovenske železnice oziroma potniški promet, ki je ena od hčerinskih družb Slovenskih železnic, opravlja javno gospodarsko službo prevoza potnikov. V tem času, mislim, da ker nekje zdaj, je bila podpisana pogodba za nakup 30 oziroma 31 novih potniških garnitur z možnostjo aneksa še za 31 garnitur. Glede na kritično zastarelost potniških vlakov - vemo, kakšno stanje je, koliko so ti potniški vlaki že stari, kako problematično in drago je vzdrževanje - in glede na to, da se proge posodabljajo - moram še povedati, da imamo tudi zelo sodobne vlake, enega celo, ki gre celo 207 kilometrov na uro, kot se je že peljal po slovenski progi, celo bil sem v kabini takrat -, me zanima: Ali ste za to in ali boste naredili vse, da se gre v nakup še teh dodatnih 31 novih garnitur? Torej, zaradi kritične zastarelosti potniških vlakov, kot sem že omenil.  Pa še od železnice: Kaj menite o odprodaji lastniških deležev - to ste že nekaj odgovorili, pa kljub temu -, kaj menite o odprodaji lastniških deležev oziroma o vstopu strateških partnerjev v posamezne družbe v skupini SŽ?  Pri infrastrukturi Slovenskih železnic ste tudi sami že ugotovili, s kako nizko povprečno hitrostjo se vozijo vlaki in da se peljemo z vlakom štiri ure iz Maribora v Koper, kar je res katastrofa, kljub temu, da imamo že tudi sodobne vlake, ampak kaj nam pomaga, če pa imamo infrastrukturo tako ubogo. In tu zraven mogoče še malce duhovitosti  za popestritev tega večera, ko so Japonci videli, da se pelje štiri ure iz Kopra v Maribor vlak, so mislili, da je Slovenija večja kot Kitajska. Upajmo, da bomo to z vašim ministrovanjem preprečili, da tega ne bodo več mislili.  Kar se tiče lokalnih cest in državnih, vi ste pristojni za državne ceste, bi omenil, pa vseeno tudi katastrofalno slabo stanje lokalnih cest po državi. Ljudje, državljani pričakujejo seveda bolj ali manj od občin, da bodo te ceste enkrat končno urejene, da se bo dalo normalno peljati. Vemo, da je avtomobilska industrija zelo napredovala, novi avtomobili so sodobni, mi pa dejansko ceste imamo katastrofalne. In po občinah recimo kjer je ogromno število kilometrov cest, na primer, ena občina, Litija, prihajam iz Zasavja, ko se že tako lokalno malce tudi usmerjamo s tem plastičnim prikazom, da vsi bolj razumemo, ena občina Litija na primer, zelo velika, 221 kvadratnih kilometrov površine ima, skoraj da toliko lokalnih cest, javnih poti in cest kot je recimo cel avtocestni križ na primer v Sloveniji in to vzdrževati s temi občinskimi proračuni, ki se tudi zaradi države, ki zmanjšuje glavarino, je zelo težko s temi sredstvi, pa me zanima: Kakšen je vaš pogled na to? Verjamem, da ste čuteči, sploh za to, ker ste ženska, kakšen imate vi pogled na to ali bi lahko država kakorkoli priskočila na pomoč pri ureditvi te najbolj pomembne infrastrukture v državi. Vemo, da tam kjer so kakšne koncesije kje se kaj dela, na primer, pri hidroelektrarnah, itn., so se tudi te ceste uredile, je pa mnogo občin, ki te možnosti nimajo in stanje je dejansko katastrofalno.  Kar se tiče državnih cest, ste že povedali kje, kako, koliko mislite vlagati, kje boste delali, ampak vseeno vam bom zastavil vprašanje. Tretja razvojna os, veliko je bilo že o tem povedanega, mene konkretno zanima, zasavska cesta je ena od teh glavnih, pomembnih žil, prometnih, kot tudi cesta proti Idriji, proti Beli Krajini, to se pravi, Keltika pa, proti Beli Krajini in seveda ta iz Šoštanja o kateri ste tudi že govorili. Ta Zasavka, 9 tisoč avtomobilov na dan in je dejansko zelo obremenjena, v slabem stanju, je sicer nekaj manjših odsekov, ki so se uredili, ampak še vedno je ogromno kritičnih točk na tej državni cesti drugega reda, tako z mostom v sami Litiji, samo en most je, občina drugega mostu sama ne bo morala graditi, država ne vem ali bo priskočila na pomoč ali ne, o tej obvoznici se govori v Litiji že mnoga desetletja, ozko grlo, nevaren promet, onesnaževanje. Govorili ste o nizko ogljični družbi, govorili ste o, oziroma tudi kolega poslanec je že omenjal kolesarske poti, steze. Čez ta most se s kolesom enostavno ne da varno peljati niti ni kolesarske steze in je zelo zelo nevarno. Pa me zanima:  Kdaj konkretno bodo zabrneli, glede na to, da je tudi že bolj ali manj prostorsko umeščena ta tretja os? Kdaj bo dejansko se začelo s temi deli in kdaj bo Zasavje zaživelo tako kot mnoge druge občine po državi, da bomo imeli malo boljše pogoje bivanja tudi zaradi te velike velike problematike, ki jo, verjamem, razumete in tudi   (nadaljevanje) poznate. Omenili ste že prej tudi enotno vozovnico primestnega prometa, avtobus, javni promet, torej vlak, da se boste zavzeli, da bo to za vse, da boste sinhronizirali vozne rede in tako naprej, ampak tukaj se bom vseeno malo nazaj navezal, težko je sinhronizirati vozne rede, če avtobus je točen, vlak pa zamudi ne vem toliko in toliko in to se dnevno redno dogaja in to je problematika, zato tudi kljub temu, da so te enotne vozovnice, bodo nekoč za vse, me zanima točno kdaj, koliko hitro boste se tega projekta lotili, pa seveda s posodobitvijo železniške infrastrukture, da boste potem lahko tudi sinhronizirali te vozne rede kot ste omenili. Potem vas bom še vprašal kakšno mnenje imate oziroma ali je mogoče, da bi država participirala pri prenosu lastništva na kategoriziranih cestah v državi govorim, rečem v državi, seveda tukaj bolj mislim, lokalne ceste, kjer jih še ne vem, na pamet govorim, pol ali pa bog vedi koliko še kar po privatni lasti se vozijo. Lastništvo ni urejeno in to je problem po celotni državi in to je strošek, to je takšen strošek za občine spet, da bi se to uredilo, da enostavno občine tega ne zmorejo. Ali je tukaj, vidite kakšno možnost, da bi država priskočila na pomoč? Potem pa bi bolj ali manj na koncu, zdaj rekli ste, povedali ste, da je realizacija v prvem polletju 34 %, torej slaba. Zdaj verjamem, vi boste prevzeli to zelo pomembno ministrstvo, rekli ste, da boste popravili situacijo, zanima me točno konkretno z kakšnimi ukrepi na kratko in ali boste pri tem imeli tudi podporo ostalih ministrov oziroma Vlade oziroma koalicijskih partnerjev. Zdaj rekli ste denar, da bo ostal od infrastrukture v infrastrukturi in upajmo, da bo to tudi držalo. Sodelovanje z lokalno skupnostjo, tudi to sem razbral iz vaše predstavitve, da pač mora biti sodelovanje z lokalno skupnostjo, pa me zanima na kakšen način, torej na kakšen način kako ste si zamislili to tesno sodelovanje vašega ministrstva oziroma države z lokalno skupnostjo. Imel bi še precej stvari, ampak ne bom kaj več dosti, bom pa samo še eno zadevo omenil, morda se toliko ne tiče Ministrstva za infrastrukturo, bi rekel morda bolj Ministrstva za gospodarstvo, ampak kljub temu, dostikrat se in pred volitvami in nasploh omenja, da bo država pomagala torej gospodarstvu z različnimi oblikami pomoči. In jaz vidim tukaj eno veliko težavo, kajti obrtniki, podjetniki jim primanjkuje, bi rekel teh urejenih infrastrukturno, urejenih prostorov, ki jim rečemo obrtno poslovne cone. In jaz verjamem, da, če bi tudi država tukaj pristopila pravilno, bi rekel življenjsko, da bi država pomagala, da bi se te obrtne cone infrastrukturno uredile od nakupa zemljišč do dejansko vsega kar je potrebno na taki coni, od elektrike, vode,   (nadaljevanje) cest do tja in tako naprej, da bi se tudi gospodarstvo popravilo znatno in mnogo je ljudi, mnogo je obrtnikov, ki sprašujejo kje bi lahko delal, kako bom do tja prišel, kako se bom vozil, kako bo urejen tovorni promet in tako naprej. Kakšen je vaš pogled na to? In, če boste lahko tudi tukaj kaj priskočili na pomoč državljanov in državljankam konec koncev. Toliko z moje strani, najlepša hvala za vse odgovore.
Hvala lepa gospod Doblekar za izčrpna vprašanja. Besedo ima gospod Kepa, pripravi naj se gospod Rosec.
Hvala za besedo. Vse lepo pozdravljam, še posebej kandidatko za ministrico za infrastrukturo.  Jaz bom krajši kot kolega, jaz bi samo ene štiri sklope se dotaknil. Ponovno bi omenil tretjo os hitre ceste iz Dolenjske proti Beli Krajini, tukaj ni nobenega problema zaradi umeščanja, to je že umeščeno, naj bi se kakor sem obveščen čakalo še letos na gradbeno dovoljenje za prvo in drugo fazo, to je od Osredka, Poganci do Malin in se s stem naj bi tudi pridobilo 39 milijonov evrov zaradi evropskih kohezijskih sredstev. Potem se pa nadaljuje od Malin, Metlika proti Črnomlju. Zanima me, če se bosta držala teh zavez za gradnjo kakor je bilo lansko leto v Beli Krajini obljubljeno, naslednjo zadevo bi se dotaknil, dosti je bilo govora o odvetniški infrastrukturi in od drugega tira, jaz bi se pa dotaknil tudi drugih prog. Še posebej proti Dolenjski in Beli Krajini, katera je verjetno najslabša v Sloveniji, ta proga ni bila še nikoli obnovljena malo bolj. Iz Trebnjega rabiš eno uro in 20 minut do Ljubljane, to je za 55 kilometrov, to je hitrost manj kot 40 kilometrov, tako, da bi, ko je enkrat prejšnji poslanec rekel, da smo idealni za snemanje »westernov«, ker gre konj toliko hitro kakor vlak. Dotaknil bi se še dobička DARS, letos ima več kot 60, kakor je bilo rečeno že dopoldne, čez 60 milijonov dobička, tudi lansko leto je imel nekaj manj. Ob enem je pa vinjeta ena najdražjih tukaj v tem delu Evrope, imamo dražjo vinjeto kot sosednje države, tudi bolj bogate kot smo mi in je šla kakor je nekdo omenil, vinjeta za osebna vozila iz 55 evrov je šla na 110 evrov. Dotaknil bi se še teh famoznih mopedov do 25 kilometrov na uro, upam tudi vi ste rekli, da ste bila proti temu, takrat, ko se je to sprejemalo, da boste to mogoče v krajšem obdobju ukinila. Drugače so pa tudi, obstajajo elektro kolesa, ki gredo 40 kilometrov na uro, mogoče bo kakšen pomislek, da nam bo še za te »bicikle« kdo tehnično pregled uvedel. Hvala za odgovore.
Tako, hvala lepa gospod Kepa. Gospod Rosec, imate besedo.
Hvala za besedo, lep pozdrav gospa kandidatka. Zdaj, jaz bom »probal« nekaj, v nekaj sklopov tole vse skupaj tako zaviti. Zdaj tako kot sem že prej pred vami bil tu predhodnik, pa smo vprašali, če obstaja kakšen b plan za tretjo razvojno os, Velenje A1 je rekel, da plana ni. Potem smo vprašali kaj pomeni to odstopanje, če se sprejme nek nov DPN je rekel 5 do 7 let zamika, se pravi, da tu potem je tisto Slovenj Gradenc-Velenje mogoče graditi, ne vem kakšen bo to imelo pomen in tu mislim, da ste celo gospodarstvo in to regijo, tu nekaj ni najboljša popotnica, mislim, da tudi še ni b plana, po navadi si ga je pač treba pogledati, mislim, da se da kaj tudi ugotoviti, da strokovnjaki so nekako, ministrstva so kje drugje, vidijo kje bi se lahko dalo kaj narediti hitreje pa ceneje, če to ne bo šlo skozi. Potem, bom malo preskakoval, zdaj tu sta ceste, ko so     (nadaljevanje) nekje narejene, kot je prej kolega rekel, na 50 odtenkov sive, mislim, da bi bilo tudi tukaj dobro, da bi se nekaj naredilo, ker če je neka cesta v slabem stanju ali pa kakšna luknja, ti upravitelji, oziroma DRI(?) ali pa ti, ki so zadolženi za ceste, najprej postavijo kakšen oznako za omejitev 50, 40, potem čez en teden so pa tam policisti z radarjem nekje skriti. Mislim, naj tisto odpravijo, za kar so tu zadolženi, zakaj imajo denar in naj najprej to uredijo, potem se pa spet neke zadeve delajo.  Zdaj pa, če gremo malo na energetiko. Jaz tole zdaj zelo cenim samozadostnost, konkurenčne cene in / nerazumljivo/ družbo. To je v redu, ampak to vsi vemo, da je utopija. Zdaj čakamo nekje na nov energetski koncept, če gledamo podatek te agencije, da smo imeli za leto 2017, 17 % odvisnost, smo bili odvisni od uvoza električne energije. Zdaj, če mi hočemo izpolniti te cilje do leta 2030, 40 % manj CO2, se pravi moramo ugasniti Šoštanj pa ne vem po katerem čudežnem viru bi mi to lahko nadomestili, da bi ostala konkurenčna cena, ker vemo kaj pomeni konkurenčna cena. Konkurenčna cena pomeni tudi, da je to nizka in ki ima učinek, učinek ima v gospodarstvu. Čim bo naša cena šla gor, bo naše gospodarstvo zelo, zelo slabo konkurenčno. Vemo, da težko konkuriramo Turkom, Kitajcem, vsem tem zadevam, ki imajo najprej, »itak«, če pride Kitajec delati kaj v Slovenijo, ali pa iz Kitajske, ima avtomatsko 30 % od tistega zneska, ima subvencijo države in tu mi konkurirati, tudi, ko bomo gradili ali tretjo razvojno os ali pa drugi tir, mislim, da bo tu naše gospodarstvo, ki bi rado čim več tega naredilo, kar bo tudi zelo prav, ampak mislim pa, da v takšni kondiciji ni in tu zdaj mislim, da bo treba malo, bi rekel kar zasukati rokave / nerazumljivo/.  Pa, če se vrnem nazaj k energetiki še. Prej smo tudi vašemu kandidatu še izmenjali neka mnenja in tisti, se strinjam spodnjo SOVO naredimo, srednjo SOVO naredimo, samo to vse skupaj traja. Mi tistega izpada 30 %, jaz ne vem kako bomo naredili in jaz tudi ne pričakujem, da bo ta energetski koncept, neko čudežno rešitev našel, ker je ne bo, ne bo je. Vetra nimamo toliko, sonce, to so vsi obnovljivi viri, ki so dražji. Mi, če se bomo šli neko zeleno pa svetlo prihodnost imeti, najboljše, da ugasnemo in gremo na petrolej, to bo najcenejše, ker jaz si res ne predstavljam. Kako bomo mi naredili konkurenčno gospodarstvo, če bomo šli v neke take zadeve? Nove vire si mi lahko privoščimo in zdaj tisto Muro, kakorkoli jo zavlačujemo, ne v tem mandatu, mislim, da bo potrebno narediti, zato, ker kot je prej kolega vaš predhodnik rekel, vsak DPN se / nerazumljivo/ 5-7 let, leto 2030 je pa jutri. Tu bo treba gledati, ne en mandat vlade, ampak pet mandatov vlade. Zdaj, če se osredotočimo samo na štiri leta, potem vsak nadaljuje svojo zgodbo in ne prideš nikamor. Tu mislim, da bo treba neko mišljenje spremeniti in res stroko povprašati kaj narediti, ne tiste lobije, takšne in drugačne – pa je tu Šaleški lobi, Zasavski lobi in ne vem kateri lobi. Šaleški lobi ne bo sprejet, ravno ni bil. Če bi bil sprejet, bi bilo tam 5.000-10.000 novih delovnih mest, tako jih pa samo še manjšamo. Tu ni bilo nekega uspeha, uspešne zgodbe.  Pa še nekaj glede koncesij. Premogovniku poteče 2021, boste podaljšali, za koliko let? Ker vemo, da je cena električne energije šla gor, pričakuje se pa zadaj še, da bo cena emisijskih kuponov, zelo strmo rastla, da cena električne energije temu ne bo sledila. Se pravi, da tudi če rečemo, »okej«, pa pustimo Šoštanj pa premogovnik dlje, bo treba nekaj razmišljati, kaj bomo naredili in zdaj v katero smer razmišljate / nerazumljivo/.  Prosim za odgovore, hvala.
Hvala lepa gospod Rosec. Odbor se je odločil, da bo podelil mimo poslovnika, pardon… / oglašanje iz ozadja/ OK, pardon, se opravičujem. / oglašanje iz ozadja/ Se opravičujem. Mislil sem, da ne boste, da nimate želje po razpravi. OK, prav.  Gospod Zorčič, imate besedo.
Gospod predsedujoči, predlagam, da mogoče poberete še enkrat predloge, če bo to zadnji krog, da potem počasi zaključimo, če želi kandidat kakšno besedo, ji dajte besedo.  Kar se pa tiče tega uvoda, ko ste rekel, da bi mimo Poslovnika. Zdaj 230. člen Poslovnika pravi, da imamo možnost spraševati kandidate, samo poslance, tako da predlagam, da se držimo tega.  Hvala lepa.
Gospa ministrica, kandidatka za ministrico, imate besedo.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala.  Bom skušala, čeprav se bom zdaj tudi jaz že z odgovori malo ponavljala, ampak saj je vseeno, bom poskušala skozi ta vprašanja oziroma dati odgovore na zdaj postavljena vprašanja.  Tudi sama se zavedam, da bo težko v energetskem konceptu odgovoriti na vsa vprašanja, ampak že vmes med vašim vprašanjem sem rekla, bomo morali. Energetski koncept Slovenije bo moral odgovoriti vprašanja kako priti do energetske mešanice, ki jo želimo. Imamo srečo, da imamo dovolj vodnih virov, zato ena prioriteta, velika, to je seveda zaključek na spodnji Savi in začetek gradnje na srednji Savi. Tudi sama se zavedam, prej je bilo vprašanje, zapreti TEŠ 6, zapreti NEK 2. Če to dvoje naredimo, ostanemo brez dveh tretjin elektrike. Verjetno si predstavljamo, da samo dva dni na teden ne moremo imeti elektrike, tako da to so absolutno zahtevna vprašanja. Je pa energetski koncept dokument, ki daleč presega en mandat Vlade, je za nekaj desetletij naprej in vsekakor dajem besedo, da bo tukaj stroka pri dopolnitvi tega dokumenta imela glavno besedo, seveda se bo pa potem tudi politika morala odločiti in odločitve ne bodo enostavne, to se že danes sama zavedam.  Premogovnik. Seveda gre z roko v roki, tudi s TEŠ. Iskreno, ne vem točno do kdaj je koncesijska pogodba, ali je to 2021, 2022, ampak ja, seveda bo tudi ta stvar absolutno na mizi in kot sem rekla, bo treba skupaj s TEŠ iskati rešitve.  Ja, eden od ciljev je tudi čim višja samooskrba. Smo energetsko odvisna država, je pa res, da to ni problem samo naše države, ampak je to problem kar celotne Evrope in tukaj imamo skupaj cilj, da celo Evropo naredimo energetsko bolj neodvisno in tudi se mi med seboj, evropske države med seboj bolje povežemo, da če že smo odvisne, smo vsaj odvisne znotraj Evropske unije. In seveda, tudi to energetsko, čim manj energetsko, da bomo čim manj energetsko odvisni. Ravno tako imamo vprašanje na mizi pri pripravi tega energetskega koncepta. O cestni infrastrukturi sem danes veliko govorila. Danes smo kjer smo, je bilo v preteklosti nekaj zamujenega, zaradi krize tudi denarja ni bilo in jaz več danes kot še enkrat, da dam zavezo, da tudi obnova in gradnja državnih cest se bo nadaljevala s pospešenim tempom. Kot ste rekel, ne da postavljamo omejitve pa radarje, ampak da omejitve oziroma skladne z zakonom seveda zagotovimo varne ceste v naši državi. Seveda se pa tudi po teh cestah bo treba voziti po omejitvah in radarji bodo še naprej zaradi varnosti.  Kar se tiče tretje razvojne osi. Zdaj Že res se malo ponavljam, ampak se strinjam z vami, da bi bilo dobro imeti tudi plan B, ampak   (nadaljevanje) prej sem povedala, da nekje je treba pri teh projektih narediti piko, in vsaka prestavitev, tako kot je bilo z vaše strani rečeno, traja z novo pripravo dokumentov 5 do 7 let. In na tak način lahko mi naše tretje, četrte pa katerekoli osi gradimo 50 ali pa tudi 100 let. To ni naš cilj. Zato še enkrat, tukaj bom počakala na odločitev Ustavnega sodišča, potem bomo pa videli, kako bomo lahko oziroma morali iti naprej. Še enkrat pa, to vsekakor je naša prioriteta. In ne samo severni del, tudi južni del spada v tretjo razvojno os, vsekakor en delček, manjši, se lahko takoj po planu začne tudi leta 2019 in danes, ko, bom rekla, ne poznam projektov tako podrobno, nimam razloga, da dvomim v obljube ali odločitve svojega predhodnika, če bom dobila možnost biti ministrica. Tako da, jaz zaupam temu, da to, kar je podpisal, to, kar je obljubil, ima realno osnovo, in potem ni ovir, da te stvari ne bi bile izpeljane tako.  Železniška infrastruktura - tudi tu ne bi želela izpostavljati konkretnih projektov, ampak mislim, da je bila ta še bolj zapostavljena kot ceste. Res smo imeli v preteklosti prioriteto avtocestni križ, verjetno upravičeno, ampak zdaj je pa treba narediti srednjeročni, dolgoročni plan celotne obnove železniške infrastrukture v naši državi. Tudi to je projekt ne za en mandat, še verjetno več kot za dva mandata. Ampak se zavedamo tega in ni normalno, da se po naših železnicah vozijo vlaki, res še kot iz nekaterih filmov.  Kar se tiče mopedov, sem povedala. Nisem nekako rekla, da bi kar to ukinila, ampak da sem bila proti, da pa ne sprejemamo odločitev kar danes za, drugič proti. Je treba preučiti tudi, mogoče pa so plusi tudi od tega. Vsekakor se pa strinjam, da so ti mopedi na nek način tehnično pregledani, to je en plus, ki je s tem zakonom bil dan.  Dobički DARS-a, glede na vse obveznosti, ki jih polagamo DARS-u, bodo še kako potrebni finančni viri in res je, da vinjete mogoče malo odstopajo od sosednjih držav, ampak če resno mislimo s tem, kar govorimo, bo ta finančni vir v DARS-u potreben in sama o zniževanju cene vinjet ne razmišljam.  Kar se tiče sodelovanja z občinami, zdaj dejstvo je, da vsaka cesta, tudi če je državna, leži v eni občini. Tako da absolutno je potrebno sodelovanje in jaz v svojem življenju nisem imela problemov pri sodelovanju, tako da bo treba, prvič, ker, kot sem rekla, tudi državne ceste ležijo v lokalnem okolju, in kot drugič, kar ste sami omenili, so tudi lokalne ceste del našega cestnega omrežja in tudi niso v najboljšem stanju. Zdaj, roko na srce, zdaj, ko smo pred občinskimi volitvami, če se peljete malo po Sloveniji, je ogromno obnov cestne infrastrukture, tako da s tega vidika bi bilo dobro, da bi bile volitve mogoče večkrat pa bi bilo več obnovljenega. Ampak kakorkoli, pri financiranju občin, sem že prej povedala, bi verjetno bilo potrebno ta sistem prenoviti in pogledati tudi vpliv različnih dejavnikov na potrebo denarja, ki ga občina dobi. Eno od takih je prav gotovo, so tudi kilometri cest, ki jih v občini imajo, ker so od občine do občine res lahko zelo zelo različni. Imamo občine z malo prebivalci in ogromno kilometri in obratno. Tako da bomo.   (nadaljevanje) Mislim pa, da financiranje občin res moramo prevetriti, ker se je v preteklosti občinam nalagalo veliko nalog, za katere jim država ni zagotovila denarja. Se pravi, da je treba pogledati ali bo država te naloge vzela na svoja ramena ali pa bomo sistem financiranja oziroma formulo, ki je zelo komplicirana, zelo dolga prilagodili tem potrebam in nalogam. Kar se tiče denarja in realizacije državnega proračuna. Tukaj mislim, da je Ministrstvo za infrastrukturo odvisno predvsem samo od sebe. In prva stvar, ki je tukaj pomembna, je realno načrtovanje proračuna. To je to, da, kar sem vam že danes večkrat povedala, ne samo, da projekt v proračunu zapišemo in da ste potem poslanci veseli, ker je projekt v proračunu zapisan, ampak ga je treba tudi realizirati, tako kot piše v državnem proračunu. Imamo šestletni načrt, ki ga je naredilo ministrstvo, imamo večletne proračune, imamo kot poseben del proračuna načrt razvojnih programov, kjer so tudi večletne projekcije. Tam da sama osebno res ne vidim, iskreno ne vidim razloga za tako slabo realizacijo. In to ni samo letos. To je vrsto let nazaj. Bo treba načrtovati realno in če veš, da realno projekt ni izvedljiv letos, ga pač daš v naslednje leto. Tukaj vidim možnost, da se to da brez nekih velikih problemov z ostalimi ministrstvi oziroma proračunskimi uporabniki. Kar se tiče lastništva cest. To je absolutno treba urediti. Ne znam vam povedati. Očitno imate vi boljši podatek koliko teh cest oziroma lastništev res ni urejeno, ampak vsekakor ljudje imajo pravico, da se te stvari uredijo. Seveda pa je tudi to res, da to nekaj stane.  Glede konkretne zasavske ceste mi dovolite, da bo odgovor enak kot je bil pri vseh ostalih konkretnih projektih. Da moram preveriti projekt v kakšnem stanju je, preden dajem odgovor kdaj začetek in kdaj konec. Kar se tiče novih vozil v Slovenskih železnicah. Mislim, da šestindvajset teh vlakovnih kompozicij je bilo že kupljenih. Seveda je treba tudi za ostale pogledati finančno konstrukcijo, kar verjamem, da železnica ima stvari narejene. Se strinjam. Tako kot železniška infrastruktura tudi naši vlaki niso v prav zavidljivem položaju in naš cilj je povečati uporabo javnih prevoznih sredstev in to seveda pomeni tudi zagotoviti, da bodo ta vozna sredstva primerno dobra. Res pa je, da samo z novimi vozili ne bomo zagotovili hitrejše vožnje. Mogoče bo bolj udobna, bo pa še vedno počasna. To gre z roko v roki; infrastruktura in nabava novih vozil. Ampak še enkrat, to ni projekt enega mandata, to je kar krepek zalogaj za nekaj naslednjih vlad. Še enkrat Divača-Koper. Po moji oceni absolutno to potrebujemo in to je prioriteta. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno za enotirno progo. Kot vem je Vlada sprejela sklep in podpiram, da gremo v gradnjo dvotirne proge. Seveda je tukaj treba izpeljati še vse postopke, ki k temu pašejo. Tako da bo tudi ta drugi tir zraven prvega tira Divača-Koper trajal še, da se vsi postopki pripeljejo h koncu. Ampak če bo novi minister, ki prihaja  (nadaljevanje) z Ministrstva za infrastrukturo imel posluh. Verjamem, da so lahko stvari tudi povezane s tem drugim tirom na relaciji Divača-Koper odvijejo hitreje kot so se odvijale do danes. Seveda pa tudi Ministrstvo za infrastrukturo mora najprej pripraviti določene dokumente.  Podjetje 2TDK. Samo z enega vidika je po moji oceni primerno, da se ta investicija ne pelje skozi državni proračun. To je vpliv na javne finance. Tako kot smo avtoceste gradili preko družbe za gradnjo avtocest oziroma danes DARS-a, to je zelo podoben način. Zakaj so se odločili ustanoviti novo podjetje, ni najbolj vprašanje zame, ampak danes tukaj je, ga imamo in podpiram takšen način izključno iz tega, kar sem prej povedala, da se ne še dodatno obremenjujejo javne finance.  Kar se tiče javnega naročanja. Seveda je država še bolj DRSI, ki pelje v imenu države večino teh razpisov postavlja pogoje kaj in kako. Mislim, da kar eno pomembno vlogo pri teh razpisih igrajo reference. Seveda pa lahko podjetja to delajo tudi z podizvajalci. To dopušča zakon in tega omejevati pravzaprav mislim, da bi bilo celo nezakonito. Bi pa tukaj posebej poudarila, to pa država lahko naredi, da zahteva potrdilo, čeprav pravijo, da v veliki večini to že delajo, da so podizvajalci, ki sodelujejo oziroma da morajo izvajalci imeti dokazano, da so v preteklosti vse svoje podizvajalce poplačali. Skratka da se ne dogaja, da neko nekaj naredi, denar pobere tretji in tisti spodaj ostane brez denarja. Pravila za javno naročanje so bolj ali manj jasna. Ne vem čisto konkretno koga ste imeli v mislih, s tem, da samo lupina se prijavlja in vsi ostali dobijo. Ampak pravila so jasna. Treba jih je spoštovati.  Kar se pa tiče podizvajalcev pa mislim, da bi država lahko to zavezo pri zbiranju novih izvajalcev upoštevala. Skratka da mora ta, ki se prijavi na razpis, če dela s podizvajalci imeti v preteklosti vse podizvajalce poplačane.
Podpresednik Andrej Rajh
Gospod Černač želi imeti proceduralni predlog.
Hvala lepa. Mi smo se na začetku seje, ko nas je predsednik Rudi Medved vprašal kdo nasprotuje, da predstavnik civilne družbe postavi tudi vprašanje strinjali, da temu ne nasprotujemo. Predlagam, da sedaj po celodnevnem čakanju dobi besedo, ker smo poslanci izčrpali svoja vprašanja. Poslovnik tega tudi ne preprečuje. Mi smo imeli včeraj tukaj gospoda Štruklja na Odboru za notranjo politiko in bi, v kolikor bi vztrajal, potem do večera, ampak je prej odšel, dobil besedo.
Postopkovno, gospa Sukič.
Sicer se strinjam, da dobi predstavnik civilne družbe besedo, ampak nismo poslanci še izčrpali vseh vprašanj. Tako da samo opozarjam.
Gospod Zorčič, želite vi besedo?
Poglejte, poslovnik je povsem jasen. Predstavitev kandidatov za ministre je namenjena poslancem. Poslovnik pravi v 230. členu, da vprašanja postavljajo poslanci. Nimam nič proti, da kdo da kakšno izjavo, če se vam to zdi bolj transparentno in demokratično. Nisem pa prepričan, da to vodi h kakšni produktivni bodoči parlamentarni praksi. Ne vidim pravega smisla v tem in tudi si ne predstavljam za kakšno vprašanje bi šlo. Če želi kdo, da se to vprašanje vendarle postavi, predlagam, da ga mogoče gospod Vili Kovačič da kateremu poslancu in   (nadaljevanje) naj ga poslanec predstavi. Hvala lepa, oziroma vpraša. Hvala lepa.
Gospod Krajčič prej, potem vi.
Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči. Jaz se načeloma strinjam z kolegom poslancem, vendar na začetku smo rekli gospodu, da bodo imeli možnost govoriti in zdaj bi bilo zelo neprijetno, če jim bi pa zdaj rekli pa, da ne smejo, tako, da iz tega je morda proceduralna napaka, če je bila narejena na začetku, ne morem pa tudi osebno ne bi mogel pristati na to, da so ljudje tu sedeli pa, da zdaj do besede ne bi prišli. Hvala.
Gospod / nerazumljivo/…
Gospa _________
Ga pa lahko časovno omejite, to bi se pa strinjal, da ne bi zdaj tukaj ne vem kako dolgo ropotali. Hvala.
Gospod _____
To isto sem želel jaz povedati, mislim, da bi bilo nekorektno in, če je bil kdaj čas je bil na začetku seje tudi se je oglasil gospod Zorčič.
Tako. Jaz predlagam, da še, ker ste vi pa gospod Podkrajšek prijavljeni, da še izvedemo drugi krog vprašanj, pa potem damo možnost postavitve vprašanja gospodu Viliju Kovačiču. Gospod Černač, imate besedo.
Ja, hvala lepa. Jaz bom skušal biti čim krajši glede na to, da je kar nekaj časa že in smo dosti stvari razjasnili, nekatere pa tudi ne, nekaterih odgovorov žal ni bilo, pa so pomembni. Zdaj glede javnih naročil, to vprašanje, ki je bilo postavljeno ne drži čisto tako kot je bilo povedano s strani kandidatke. Tisti, ki oblikuje razpis je tisti, ki postavlja pogoje in postavlja karakteristike in med temi karakteristikami ni nobene omejitve, da postavi, da mora podjetje, ki se prijavlja na neko izvedbeno delo imeti toliko in toliko kadra, toliko in toliko tehnične mehanizacije in vsega ostalega. To je »point« tega vprašanja, da se ne prijavljajo inženiring firme, ki poberejo samo provizijo, zaslužek in izvajajo pa izvajalci, ki bi lahko izvajali mimo tega. Tako, da jaz mislim, da se to, da narediti v kolikor seveda naročnik to želi narediti, ampak v največjem delu je bil problem ta, da naročnik tega ni želel narediti in je želel, da inženiring firme te posle dobivajo zaradi tega, da je pač vemo kaj. Tako, da tukaj je vprašanje, ali boste vi to naredila? Se pravi omogočila, da se bodo razpisi oblikovali tako, da lahko delam neposredno dobijo tisti, ki imajo tudi kadre in opremo za izvajanje teh del. Glede drugega tega podjetja 2TDK, vi ste večkrat omenila edini razlog, da se financira investicija izven proračuna. Ta argument ne drži, mi imamo Slovenske železnice, par tisoč zaposlenih, na enak način se bo financirala izven proračuna, zakaj ne preko Slovenskih železnic, zakaj ne preko DRI, v končni fazi zaradi mene zakaj ne preko DARS? Ampak neko podjetje, umetno ustvarjeno z najprej z enim, zdaj z dvema zaposlenima, ki bo peljala v to investicijo na ta način, da bo vse storitve »odsourcalo«, je pa najmanj primeren način za to izvedbo. Tako, da vprašanje bo spremenjen zakon, da se bo to preneslo na Slovenske železnice ali pa na eno od drugih državnih podjetij, ker posebno podjetje za izvedbo te investicije ni potrebno. Omenjeno je bilo, da postopki trajajo predolgo, da zaradi ni dobro spreminjati nekaj kar je bilo že sprejeto. Na obali imate primer, ker se 20 let že umeščajo avtocestni odseki oziroma eden je umeščen, ker sta dva kraka, eden proti od Jagodja proti Luciji je umeščen, se že odkupujejo objekti, se že rušijo, je že vse pripravljeno, pred dvemi leti so v Piranu sprejeli, da nasprotujejo kakršnikoli gradnji dokler ne bo zgrajena trasa Koper-Dragonja, ki pa še nima DPN. In vmes se je pojavila varianta, tretja varianta, ki konzumira obe in reši situacijo in je cenejša s predorom pod Baredi in nihče do zdaj se ni s tem resno ukvarjal, če bi se v teh letih, bi ta DPN bil že do danes sprejet, se pravi v tem primeru se boste vi enako postavila na stališče, nič ne bomo spremenili, Jagodje-Lucija gre naprej, Koper-Dragonja, ki se edina navezuje na Hrvaški ipsilon. Cesta je pa tam še 10 ali 20 let ne bo. Torej v takem primeru, ko je čas povozil rešitve, ki so bile zasnovane 20 let nazaj, je pametno preveriti ali so te rešitve se smiselne in kljub temu, da je potrebno za novo rešitev pet let porabiti, je ta še vedno hitrejša in še vedno cenejša kot, če vztrajamo na starih preživelih rešitvah. In v tem smislu me zanima kaj menite glede povezave proti Jelšanam, se pravi   (nadaljevanje) Postojna-Jelšane, tam kot veste je že iz Kavčičevih časov bila načrtovana avtocesta, se pravi 72. leta v tistem avtocestnem programu je bil tudi krak proti Jelšanam, ampak tudi tukaj je čas naredil svoje in se je pokazalo, da vprašanje, če bo avtocesta na tistem območju smiselna, je pa smiselna posodobitev te cestne povezave, ali nameravate to narediti? Se pravi čim prej preko obvoznic in posodobitev omogočiti normalno frekvenco prometa med Postojno in Ilirsko Bistrico in nadaljevanje potem avtoceste med Ilirsko Bistrico in Jelšanami, ki pa ni sporno iz vidika umestitve v prostor. Med temi prioritetami nisem zasledil kdaj naj bi se najbolj frekventni odseki avtocestnega omrežja začeli širiti. Se pravi, potrebujemo verjetno šestpasovnice na določenih odsekih in me zanima kdaj po vašem mnenju bi to lahko naredili. Mimogrede za lažjo odločitev, prvi krak avtoceste, ki se je gradil leta 72, med Vrhniko in Postojno v dolžini 32 kilometrov je bil zgrajen v 22 mesecih, se pravi, če se je takrat dalo, se verjetno tudi danes ob bistveno bolj sodobni tehnologiji da s primerno pripravo in z ustreznimi postopki. Torej na katerem kraku šestpasovnica? In kdaj po vaši oceni se lahko začne graditi. Glede vinjete ste povedala, škoda, Avstrija je 87 evrov 30, dvomesečna 26,20, pri nas je mesečna 30. Tako, da to je primerjava in jaz mislim, da je tukaj manevrski prostor, sem pa zadovoljen, da ste zapisali, da bo vinjeta ostala in, da bo e-vinjeta in bi tukaj rad vašo izrecno izjavo, da ne podpirate cestninjenja po prevoženem kilometru za osebna vozila, za vozila nad 3 tisoč 500 zdaj to imamo od prvega aprila, ampak me zanima ali ne podpirate cestninjenja po prevoženem kilometru, za kar se kot sem slišal zavzema komisarka, naša evropska komisarka in po mojem mnenju ta način za tako državo kot je Slovenija pa še za nekatere druge tranzitne države ni primeren in mu je potrebno nasprotovati, če bo do njega prišlo in zahtevati izjemo. In me zanima, če boste vi na tem vztrajali. Uporabnina za železniško infrastrukturo so zaradi tega, ker smo v preteklosti imeli v glavnem enega prevoznika Slovenske železnice relativno nizke, ne dosegajo niti 10 milijonov evrov letno, zdaj se stvari spreminjajo, med drugim tudi tovorni promet Slovenskih železnic se prodaja, vstopil naj bi nek lastnik 50-50, ali boste na tem področju kaj naredili ali ostanejo enake, se bodo povečale, skratka se opravičujem, kakšna bo politika pri uporabninah na Slovenskih železnicah v bodoče.  Luka Koper, prvi pomol, širitev tretji pomol DPN, sprejet leta 2010. Kakšno je vaše mnenje glede enega in drugega vprašanja in od dopoldanske seje je ostalo neodgovorjeno vprašanje kakšne bodo prioritete iz področja prometne infrastrukture in energetike v času predsedovanja Evropske unije?
Tako, hvala lepa gospod Zvone Černač.  Besedo dobi gospod Bojan Podkrajšek, pripravi naj se gospa Nataša Sukič.  BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Ja, hvala predsedujoči za dano besedo. Spoštovana kandidatka za ministrico, cenjene kolegice in kolegi. Prav gotovo je področje o katerem govorimo že danes, ko je cel dan zelo pomembno za razvoj Republike Slovenije, naj spomnim, prejšnji predsednik odbora je nas spomnil na investicije, ki so bile izvedene v prejšnjem mandatu. Jaz osebno vedno podpiram razvoj, investicije, ki so narejene, opravljene, ne glede pod katerim ministrovanjem, ampak, če so opravljene je to seveda pozitivno za razvoj Slovenije. Mislim, da smo bili na tem »hearingu« pred štirimi leti štirje poslanci, med temi štirimi ste verjetno bila tudi vi gospa mag. Bratušek. Bom izpostavil dve stvari, na »hearingu« smo slišal glede tretje razvojne osi, da je ne potrebujemo in, da bo seveda Koroška spalno naselje, ljudje   (nadaljevanje) in bodo pa hodili v službo v Ljubljano. To je bilo na hearingu pred štirimi leti, ne danes. Moram priznati, da smo seveda poslanci Slovenske demokratske stranke skočili do plafona.  Kar se tiče druge zelo pomembne investicije drugi tir. Bilo je rečeno, da še vsaj trideset let tega ne rabimo. Tudi tu smo odločno nasprotovali v Slovenski demokratski stranki. In seveda, jaz sem vesel, da so se na tem, teh dveh področjih, katera sem omenil, naredile seveda neki koraki v pozitivno smer.  Spoštovana kandidatka. Tudi vas sem skozi ves mandat spremljal. Velikokrat ste bili kritični. Seveda je vaša odlika, kar se tiče financ. Tu ne dvomim. Seveda bi pa vam zastavil dva vprašanja oziroma tri. Pa če jih začnem pri tretji razvojni osi. Veliko smo že danes govorili o njej, veliko smo že to poslušali skozi prejšnji mandat 2014-2018, kot sem omenil. Jaz mislim, da nima nihče pravice v tej državi, da neko regijo, seveda postavlja eno bolj pomembno, drugo manj pomembno. Nisem doma na Koroškem, ampak moram priznati, da se mi srce trga, ko se peljem v to smer in ko razmišljam, ker seveda sem pa doma na enem območju, kjer smo dejansko doma na avtocesti. Kakšna prednost nekega okolja je avtocesta? Seveda jaz se bojim, da se na tem koroškem delu, vedno več mladih vozi ne več proti Ljubljani, ampak v smeri Avstrije. Vemo kje je težava. Kaj je na Ustavnem sodišču? Vemo pa in seveda poslušamo, kje pa bo možno zgraditi to avtocesto. Jaz bi, spoštovana ministrica, da se nam ne bo zgodilo, da bomo prišli na konec mandata, pa bomo zopet poslušali, da naslednje leto pa mogoče graditi en del avtoceste na Koroškem. Vso spoštovanje do tistih ljudi, ki gor vztrajajo, ki imajo živce, da nas prenašajo, da nas poslušajo, vse tiste, ki smo izvoljeni, da še v tem letu pride na ta odbor stroka in nam jasno pove, kje smo s to investicijo. Koliko časa še rabimo in kje so težave, da se nam ne bo zgodilo v naslednjem letu, poleti, jeseni, ampak naslednje leto, danes smo poslušali 2019, 2019 je jutri, da se to ne bo začelo. Če lahko zagotovite, seveda ne jutri, še v tem letu, tiste ljudi, dva, tri, ki intenzivno delajo na tem projektu, da k nam pridejo in nam povejo na tem odboru, ne opoziciji, vsem nam, pa tudi tistim, ki nismo doma na Koroškem, kje ta investicija je. To je en del vprašanja.  Drug del vprašanje pa je, ker sem že drugi mandat v tem odboru in moram priznati, da sem bil zelo vesel, ko se je seveda ministrstvo odločilo za investicijo avtoceste Gruškovje. Jaz mislim, da nikoli v odboru ni bil niti eden pomislek. Niti eden pomislek. Jaz mislim, da smo bili vsi veseli, tako opozicija, koalicija, da se končno ta objekt začne graditi in seveda še pred koncem mandata je bil skoraj ta objekt v celoti zgrajen. Nikoli se ni s tem ukvarjala niti civilna iniciativa, niti se mi, kot politiki nismo ukvarjali, ali smo strokovnjaki za to, ali nismo, ali je to predrago ali prepoceni, ali bo kvalitetno ali ne bo kvalitetno.  Spoštovana ministrica, glede na to, da je vaša odlika, so finance. In jaz v tem drugem mandatu, še vedno dvomim v drugi tir. Absolutno, v slovenski Demokratski tudi sam podpiram  (nadaljevanje) to investicijo. Jaz mislim, da bi se mogla že zdavnaj začeti. Seveda se pa bojim, da v tej investiciji, predvsem v tem podjetju, v tem zakonu 2TDK, se skriva kar nekaj državnih cest, ki bi lahko bile zgrajene kje drugje v Sloveniji. V to imam pomislek in vas prosim, kot poslanec tega Državnega zbora, da si ne dovolimo več, da se bomo skozi ves mandat pogovarjali o drugem tiru pa dvomili, ali je to transparentno ali ni transparentno. Smo v letu 2018 in jaz mislim, da si tega Slovenija ne zasluži. Smo se na večih državnih objektih, kjer je država zagotavljala, / nerazumljivo/ naučili, da zadeve niso bile transparentne in ni prav, da v letu 2018 in ker bo ta investicija trajala kar nekaj časa, se ves mandat, o tem mandatu mi, v naslednjem mandatu naslednji poslanci, ki bodo izvoljeni pa še ne vem koliko preiskovanih komisij, ukvarja s to investicijo. Tega si Slovenija ne zasluži, ste pa finančna strokovnjakinja in jaz mislim, da ni možno, če je vaša volja, trdna volja, da vas kdo pelje željno čez vodo.  Pa še eno mogoče malo bolj enostavno vprašanje, ki je pa tudi pomembno. Seveda slovenska diplomacija je v prejšnjem mandatu veliko stvari zavozila, predvsem območja, ki so ob meji s Hrvaško. Govorim o Prekmurju, delu Prekmurja in tudi Primorskega. Seveda, bila je pogajalka s strani predsednika vlade, ki se je do neke meje pogajala. Vlada Republike Slovenije, še prejšnja, je vložila tožbo proti Hrvaški, me pa zanima, spoštovana kandidatka za ministrico, ali bodo ta območja skozi vsa ta leta, ko bo naša diplomacija se še pogovarjala, se bo ali se ne bo, ali se bomo tožili s sosednjo Hrvaško ali se bo na tem območju delalo kaj na infrastrukturi, to imam v mislih elektrika, voda, ceste? Ali smo ta območja odrezali in jih pustimo v nemilosti? Hvala za ta vaša tri vprašanja in vse lepo.
Tako. Kot zadnja razpravljajoča v tem drugem krogu ima besedo gospa Nataša Sukič.
Ja nič, hvala za besedo, spoštovana kandidatka, vem, da ste utrujena, jaz sem in mi je malo že koncentracija padla, tako da bom poskusila čim manj opisovati in čim več kratkih in jasnih vprašanj postaviti, ker vprašanj imam nekaj, ampak ne bom zdaj, samo pri eni stvari bom se malo v opis spustila, drugače vam bom pa prizanesla, ker še mene kondicija zapušča, verjamem, da tudi vas, vsaj malo. Torej, zanima me, ali podpirate uvedbo kaznovanja za prometne prekrške, glede na prihodke posameznika in če to podpirate ali boste to uvedla in če ne, zakaj? To se veže na to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, da bo zakonodaja prilagojena tako da bo omogočala učinkovitejši nadzor prometa z avtomatskimi sistemi nazora in uvedba sekcijskega merjenja hitrosti na ključnih odsekih avtocestnega križa. To je eno vprašanje. Drugo, tukaj se bom malo spustila v en kratek opis. To je pa tudi zadnje, kar bom opisovala. V koalicijski pogodbi imate zapisano dosledne oziroma učinkovito izvajanje strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030. Ta resolucija predvideva trikrat večja vlaganja v cestno kot v železniško infrastrukturo, čeprav je bila slednja že v preteklih desetih letih sistematično zanemarjena. Ta resolucija predvideva tudi izgradnjo kar nekaj spornih projektov, na primer gradnjo druge cevi predora Karavanke, kar je direktna kršitev Alpske konvencije in koristi samo nemškim in avstrijskim turistom, ki poleti ne bodo morali čakati pred predorom. Drugi primer je širitev ljubljanske obvoznice, ki je po nekaterih študijah ocenjena kar na 800 milijonov evrov, pretočnost pa se bo povečala zgolj kratkoročno, na srednji rok pa ne več. Poleg tega tak ukrep spodbuja tudi večjo uporabo avtomobilov zaradi česar je še več avtomobilov na cesti,  (nadaljevanje) prometa in zopet več, zlasti na zoožanjih. Pretočnost pa bilo seveda potrebno povečati ravno s preusmeritvijo tovornega prometa na železnice in s spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa. Pa bi vas tukaj vprašala, ali vi podpirate širitev te ljubljanske obveznice? Ne vem, ali ste o tem že govorila, ker saj kot rečeno, meni je malo koncentracija popustila. Če podpirate zakaj? Ali podpirate gradnjo druge cevi tega Karavanškega predora, če podpirate, zakaj in kako nameravate premostiti zagato, da je to v nasprotju s protokolom o izvajanju Alpske konvencije?  Potem bi se ustavila še pri cestninjenju tovornjakov. Ali boste dvignili cestnine za vsa težka tovorna vozila? S katerimi dodatnimi ukrepi boste preusmerili tovorni promet na železnice? Potem imam tukaj še nekaj vprašanj, recimo ali menite, da je »outsourcanje« javnih služb potniškega prometa preko koncesij zasebnikom ustrezna rešitev za kakovosten javni potniški promet in ali menite, da bi bilo lažje urediti trajnostno mobilnost, optimizirati »modul splider« (?) in hkrati narediti javni potniški promet cenovno dostopnejši in časovno privlačnejši z ustanovitvijo enega državnega podjetja za medkrajevne prevoze, ki bi sodelovalo s slovenskimi železnicami? Kar se Luke Koper tiče, ste povedala, da ne pristajate na njeno privatizacijo, kar res pozdravljam, bi pa imela še nekaj v zvezi z neko drugo temo glede Luke Koper in to je zaposlovanje delavcev preko IPS-ov. Gre za »outsourcanje« dela, za opravljanje osnovne dejavnosti družbe. Ti delavci delajo iste stvari kot zaposleni v luki, so pa prekarno zaposleni in slabo plačani. Gre seveda za nezakonito izkoriščanje delavcev, to so ugotovile tudi vse pristojne institucije od ERSD in FURSA do sodišč, kljub temu se teh delavcev noče zaposliti ali pa si iščejo zakonske obvode, zato da bi se te nelegalne izkoriščevalske prakse še nadaljevale. Pa vas sprašujem, ali podpirate razkosanje pristanišča in uvedbo pristaniške uprave, ali podpirate izgradnjo tretjega pomola, če da, kje so meje rasti Luke Koper, zlasti okoljske in ali podpirate zaposlitev vseh delavec, ki trenutno delajo v Luki Koper preko IPS-ov, če ne zakaj in kakšna je potemtakem, po vaše mnenju torej rešitev? Zdaj imam še tukaj pa čisto kratka vprašanja, ki mi jih je kolega Trček naložil in jih moram malo posredovat / smeh/ in sicer se tiče, zelo v redu zadeva je, govorim o naravnem, zdravem, demokratičnem in ekonomičnem načinu premikanja na kratke razdalje, se pravi o hoji, o spodbujanju hoje. Kako nameravate podpreti spremembo potovalnih navad na način, da bi kratke poti do dveh kilometrov v čim večji meri opravili peš? Ali boste podprli sprejem akcijskega načrta za spodbujanje hoje kot oblike mobilnosti ali kakšnega drugega strateškega dokumenta s temi ustreznimi cilji? Na kakšen način boste podprli občine pri uvajanju ukrepov v podporo hoje kot obliki mobilnosti? Kako boste spodbujali otroke k aktivni poti v šolo, boste morda se lotili kakšnih kampanj, ozaveščanja ali kaj podobnega? Ali bi podprli uvedbo stalne medresorske delovne skupine za spodbujanje hoje skrbnikom na ravni vladi Republike Slovenije? Pa še to, kako boste podprli dejavnosti nevladnih organizacij na področju trajnostne mobilnosti, pa se ne bom omejila samo ne hojo, ampak širše?  To je tudi vse iz moje strani, tako da hvala lepa. Vem, da sem malo nanizala ta vprašanja, ampak vseeno, saj verjetno jih lahko strnete v neke sklope pa bo. Hvala lepa.
Tako, hvala lepa gospa Nataša Sukič. Če nihče od članov odbora nima dodatnega vprašanja, bi podelil pravico postavitve vprašanja, gospodu Viliju Kovačiču. Dovolite, da pojasnim ozadje podelitve pravice. Odbor je dopoldne, na dopoldanskem delu seje pokazal dobro voljo in mimo poslovnika, mimo 230. člena podelil pravico postavitve vprašanja predstavniku civilne družbe, gospodu Kovačiču.  230. člen pravi, da ima vsak kandidat za ministra, torej vsak kandidat za ministra se najprej tri dni in najkasneje 7 dni po vložitvi predloga kandidatur predstavi pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Gospod Vili Kovačič ni član, zato mu v bistvu v tem primeru podeljujemo eno izjemo. Gospoda Kovačiča v bistvu opozarjam, da bo v primeru zlorabe podeljene pravice enkrat opozorjen in nato mu bo beseda odvzeta, zato ga prosim, da se drži postopka in zastavi samo vprašanje, časovno, pa boste omeji na tri minute.  Hvala lepa.
Vili Kovačič
Hvala lepa za tri minute.  Menim, da lahko postavim vprašanje pa tudi kakšno trditev. Vidim pa, da ima Državni zbor zelo velike težave s tem, da govori nekdo, ki je izven te hiše, čeprav se na civilno družbo vsi sklicujejo, tako kot se na stroko vsi sklicujejo, se na civilno družbo. želim poudariti samo nekaj, da v Sloveniji ne deluje, ker alternative niso bile voljene in so alternative v naprej proglašene kot zaviralne in to tudi vidim s strani stranke SMC, ki me je zdaj pravzaprav hotela preprečiti ta nastop, ampak nič za to. Hvala, da sem to dobil. Je pa to presedan za drugič. Mislim, da vse predstavitve ministrov bi morale vedno biti tako, vedno tako, ne pa, da se zapiramo v te sobane.
Prosim, zastavite vprašanje, ste že minuto.
Vili Kovačič
Zdaj bom pa z vprašanjem. Tukaj je Levica zelo izpostavila madžarsko. Se strinjam s tem, to je treba izklopiti, ampak ni dovolj. Ni dovolj. Ali se ministrica zaveda, da so poleg madžarske tudi drugi viri financiranja. Eden od teh je tisti, ki so ga inženirji na posvetu, v Državnem svetu izpostavili, to pa je uporabnina, ki jo mi v Sloveniji poberemo 8 milijonov / nerazumljivo/ za železniške tire in mi spuščamo tranzit čez našo državo praktično zastonj. Obenem pa lovimo denar po Evropi in določene pogoje s tem sprejemamo. To je nesprejemljivo.  Drugo zelo pomembno vprašanje je: Ali se ta zadeva obravnava dovolj resno? Kajti trasa, ki zdaj teče, ki je v obtoku kot edina sprejemljiva, zveličavna, itn., sega čez Naturo 2000. Ministrici polagam na srce, to ni kaprica Natura 2000, ni kaprica nekoga, da se vedno nekdo izmisli pa reče…
Prosim, strnite vprašanje.
Vili Kovačič
Koliko še imam? / oglašanje iz ozadja - pol minute/ V redu. Se pravi, ali se zaveda vprašanja Nature 2000, ki ni kaprica nekih posameznikov in pa seveda, poudarjam, tudi tega, da je tudi ta zakon kakršen je, ki vzpostavlja to rešitev, bo podvržen resorju Ustavnega sodišča. Vsebinsko bo podvržen, hkrati pa tudi bo zahteva na Računsko sodišče. Te stvari je treba, da jih imate v vidu in prosim ministrico, da sprejme tiste, ki ne nasprotujemo drugemu tiru, ampak ki imamo drugačno stališče, da sprejmete na pogovor, da se pogovarjamo z argumenti. Tukaj jaz nimam časa…
Hvala gospod Vili Kovačič za postavljeno vprašanje, vas čas se je iztekel.
Vili Kovačič
… in lepo prosim, da ministrica na to odgovori.  Hvala lepa.
Gospa Alenka Bratušek, imate besedo.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala.  Kar se tiče spodbujanje hoje, gospodu Trčku, ki ga sicer ni z nami, absolutno sama zelo   (nadaljevanje) veliko hodim in sem prepričana, da je to zelo zdravo. Ne vem pa, ali je to naslovil na pravo ministrico. Ampak kakorkoli, sama, če bo to pripomoglo, se pravi, medresorska skupina, nimam absolutno nobenega problema in podpiram kakršnekoli akcije, ki bodo povečale aktivnost naših državljanov, ker je to dobro za vse, najprej za nas posameznike in potem tudi družbo kot celoto. Seveda je res, mogoče zato medresorska skupina, potrebno sodelovanje Ministrstva za šolstvo, da se začne to pravočasno, verjetno smiselno vključiti tudi Ministrstvo za zdravje, mogoče še najmanj, ali pa jaz narobe razumem, Ministrstvo za infrastrukturo. Ampak sama osebno vsekakor to podpiram. Kar se tiče sekcijskega oziroma nadzora sekcijskega merjenja. Tako kot smo zapisali v koalicijski pogodbi, to podpiramo. Težko se strinjam z vami, da drugi predor Karavank ni potreben zaradi naše države, da je to potrebno samo zaradi ljudi, ki prihajajo v Slovenijo. Vsekakor se bo povečala pretočnost na našem avtocestnem križu. In, konec koncev, ta projekt je tudi že tako daleč, da je razpis oziroma javno naročilo trenutno v reviziji, se pravi, smo res že zelo na koncu. Sama ocenjujem, da je to zelo pomemben projekt.  Širitev ljubljanskih obvoznic in tretji ali pa šesti pas na avtocestnih križih. V tem trenutku, če pogledamo stanje na naših cestah, kaže, da bi takšna stvar bila potrebna. Koliko lahko za to uporabimo pasove, ki že obstajajo, jaz konkretnih študij ali pa konkretnih projektov na to temo seveda nisem videla. Bo pa to ena od prvih nalog, ki jih bom naredila. Sama se vsak dan vozim iz Kranja v Ljubljano in situacija tudi na avtocestnem križu proti Primorski je po moje še slabša ali pa v Ljubljano s Primorske ni zavidljiva v tem trenutku. Če nam bo uspelo v relativno kratkem času okrepiti javni potniški promet in več ljudi spraviti, da uporabljajo javni potniški promet, se bo seveda ta potreba spremenila. Ampak zaenkrat ocenjujem, da se bomo težko izognili širitvam.  To, da tovor ali pa tovornjake spravimo na vlake oziroma železnice, jaz verjamem, da je naš skupen cilj, tudi zaradi okoljskih ciljev, ki si jih postavljamo, in tudi zato, da bi naše ceste konec koncev bile manj obremenjene. Ampak če to želimo, je treba najprej infrastrukturo prilagoditi temu, da bomo to lahko zagotovili, ker, tako kot smo rekli, 18 ur z enega konca Slovenije na drugega je malček dolga. Ampak še enkrat poudarjam, to ni projekt samo ene vlade, obnova železniške infrastrukture bo res dolgoročen projekt. Mislim pa, da je prav, da ga zastavimo tako, kot je treba, in da smo tudi optimistični pri dinamiki te obnove. Bom še enkrat ponovila, da je zaveza Vlade oziroma vladne koalicije, da se denar za infrastrukturne projekte ne bo zmanjševal. Če bo gospodarska rast, če bo situacija dobra, sem prepričana, da bomo lahko ta denar še povečali, seveda pa je treba imeti projekte pripravljene, da jih lahko, ko denar imamo, tudi zgradimo.  O tiru Divača-Koper je res bilo že veliko povedanega. Jaz lahko samo obljubim, da absolutno bomo   (nadaljevanje) delali transparentno in pregledno. Ne znam, še enkrat, odgovoriti, zakaj se Vlada ni odločila, da ta projekt pelje preko Slovenskih železnic, preko družbe Dars, ampak se je odločila ustanoviti novo podjetje. Tako kot sem leta 2013, ko sem prevzela Vlado, nadaljevala projekt sanacije bank preko DUTB - zato, ker pravim, da se z novo Vlado stvari ne smejo samo podirati -, tako ne vidim zdaj neke velike dodane vrednosti, da samo zato, da se tega ne dela preko enega konkretnega podjetja, ampak preko drugega, te stvari spreminjamo. Absolutno pa zagotavljam, da bodo stvari tekle na transparenten, pregleden in najcenejši možen način.  Kar se tiče spet konkretnih cest ali pa konkretnih odsekov, ki so bili omenjeni, naj gre za projekte na Obali, naj gre za Postojno-Jelšane, to so vse pomembni projekti. Ampak res v tem trenutku ne vem, v kakšni fazi ti projekti so, da bi lahko rekla, začelo se bo graditi jutri ali pa začelo se bo graditi drugo leto. Ja, če bi želela biti malo všečna vam, bi vse obljubila, da bo drugo leto, ampak ni realno. Tako tudi za ta dva zadnja omenjena projekta si bom dovolila vzeti čas pa naknadno zagotoviti oziroma povedati, v kakšni fazi ti projekti so.  Cestnine po prevoženem kilometru za osebna vozila. Kot vem, v tem trenutku niti ni infrastrukture, da bi to bilo mogoče, in niti se znotraj koalicijskih pogovorov in dogovorov nismo pogovarjali v tej smeri, da bi se to uvedbo cestnin šli. Skratka, zaenkrat je predvideno, da absolutno v naši državi ostane vinjetni sistem, za katerega pa mislim, da je dober in da je pač treba zagotoviti, zato da bo tudi pretočnost dobra, da se še tiste dodatne cestninske postaje, ki so še, v doglednem času - pa mislim, da Dars tudi že ima plan - porušijo.  Kar se tiče ciljev, povezanih s predsedovanjem. To še ni jutri, sem pa prepričana, da bodo ti cilji povezani s stvarmi, o katerih smo tudi danes govorili, naj gre za trajnostno mobilnost, naj gre za digitalizacijo energetike, pametna omrežja, brezogljična družba.  Kar se tiče uporabnine na Slovenskih železnicah. Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper predvideva dvig uporabnine. In to je v tem trenutku tudi edini dvig, ki je na mizi; o ostalem dvigu uporabnine se niti nismo v koaliciji pogovarjali, niti sama o tem v tem trenutku še nisem razmišljala.  Kar se tiče Luke Koper, povezane z agencijskimi delavci. Jaz vsekakor podpiram, da se te stvari uredijo. Še več, nova uprava, ki je bila imenovana, mislim, da v začetku leta, je celo obljubila, da bo določene stvari zelo hitro spremenila oziroma uredila. Ne vem, ali vsi, ki so danes zaposleni kot agencijski delavci, bom rekla, opravljajo takšna dela, da jih res lahko zaposlijo za redno delovno razmerje. Ampak vsekakor vsi, ki delajo, kot da so v rednem delovnem razmerju, mislim, da je prav, da se v Luki Koper tudi zaposlijo. In če sem prav zasledila, mislim, da je bilo prav včeraj v medijih, da je razpis za ta delovna mesta zunaj, se pravi, bi v doglednem času en del teh delavcev zaposlili.  Kar se tiče   (nadaljevanje) pomola v Luki Koper. Mislim, da je DPN za širitev prvega pomola sprejet. Seveda je pa to investicija, ki jo pelje Luka Koper, prav tako je poglabljanje dna. Mislim, da so vsi dokumenti, potrebni, sprejeti. Je pa tudi to investicija, ki jo pelje Luka Koper. In jaz sama osebno podpiram, nimam problema s tem. Celo verjetno je primerno, da se te stvari uredijo čim prej. Še kar se tiče arbitraže oziroma problemov, povezanih s tem. Jaz upam, da ne bo trajalo, tako kot je bilo povedano, desetletje ali pa še kaj zraven, da se te stvari rešijo; jaz verjamem, da se da ali pa da bomo uspeli te stvari rešiti v doglednem času. Dokler pa je stanje takšno, kot je, pa je seveda država dolžna, po moji oceni, skrbeti za tisto, kar je naše, se pravi, takšno, kot je danes stanje v naravi; ne moremo kar dvigniti rok in reči, da nihče pravzaprav zdaj za tisti del ne bi skrbel. Ampak, kot rečeno, jaz upam in si želim, da bo ta arbitražna odločitev čim prej implementirana in udejanjena in bomo na tak način tudi stabilizirali življenja ljudi na tistem območju, ki danes mogoče živijo malo v negotovosti. Mi vsekakor podpiramo, da se takšna stvar uredi čim prej.
Hvala lepa, gospa Bratušek. Ima še kdo kakšno vprašanje? Ugotavljam, da ni več vprašanj. Ker ni več vprašanj, zaključujem predstavitev in prosim kandidatko za ministrico, da v skladu z ustaljeno prakso zapusti sejno dvorano. Odbor bo opravil glasovanje o ustreznosti vaše predstavitve. Na glasovanje dajem naslednje mnenje: Predstavitev mag. Alenke Bratušek kot kandidatke za ministrico za infrastrukturo je bila ustrezna.  Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne.  O predlogu mnenja glasujemo. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Prosim kandidatko za ministrico, da se vrne v dvorano.  Spoštovana kandidatka za ministrico za infrastrukturo, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna; »za« je glasovalo 11 članov, »proti« 4 člani.  Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.  Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena poslovnika določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da je poročevalec gospod Rudi Medved. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 1. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Hvala lepa.