3. redna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

10. 1. 2019
podatki objavljeni: 10. 1. 2019

Transkript

Lep dober dan vsem! Pričenjam 3. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost šport in mladino. Ker je to prva seja v tem letu naj vsem zaželim eno dobro, zdravo, prijazno leto, posebej naklonjeno izobraževanju, znanosti in z obiljem dobre energije.  Ob tem pozdravljam tudi našega novega člana odbora, gospoda Marka Bandellija.  Obveščam vas, da je iz seje odsoten gospod Ferenc Horváth, kolega Boštjan Koražija nadomešča kolega Željka Ciglerja, gospod Boris Doblekar nadomešča gospoda Žana Mahniča in gospo Ljudmilo Novak nadomešča gospod Jožef Horvat.  S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: prvo, predlog zakona o spremembah in dovolitvah zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, drugo, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, tretjič, predlog odloka o spremembah in dopolnitvi odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, četrtič, predlog odloka o spremembah in dopolnitvi odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, petič, predlog odloka o spremembah odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, šestič, analiza uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji od 2013 do 2020 za obdobje 14 do 16 in sedmič, točka razno.  Kot ste že bili obveščeni sem vam po sklicu seje, in sicer včeraj, v sredo 9. 1. poslal predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer je ta predlog podala Poslanska skupina Levica. O tem predlogu Levica zahteva, da se oziroma predlaga, da se z dnevnega reda današnje seje umakne 5. točka dnevnega reda, to je točka Predlog odloka o spremembah odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani. Najprej bomo torej odločali o navedenem predlogu za umik točke. Želijo svoja stališča o predlogu za umik predstaviti predstavnik predlagatelja umika, predstavnik Vlade in predstavniki poslanskih skupin. Verjetno kolega Kordiš prvi. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Predsedujoči, v Levici predlagamo umik te 5. točke dnevnega reda zaradi tega, ker mislimo, da materija ni primerna za odločanje na tem odboru, ker ostro nasprotujemo spremembi temeljnega akta Univerze v Ljubljani na način, da se študijsko področje teološke fakultete razširi z izobraževalnimi vedami in izobraževanjem učiteljev. Gre namreč za področji, ki sta primarno locirani na pedagoški in filozofski fakulteti. In s tako spremembo bi teološki fakulteti omogočili poseg na ti dve področji, da brez dodatnega laičnega izobraževanja, usposablja učitelje, ki bi lahko dalje naprej poučevali tudi predmete kot so državljanska in domovinska vzgoja ter druge izbirne predmete na osnovnih šolah. To je neka praksa, ki se že dogaja zaradi spremenjenega statuta univerze in tako naprej, kar pa ne pomeni,   da mora ta odbor Državnega zbora tovrstno prakso avtomatsko legalizirati. Prav nasprotno, mislimo, da jo mora zavrniti. In to ni prvič, da imamo to razpravo. Že v prejšnjem mandatu smo dobili na mizo enako, identično pobudo in takrat smo jo skupaj s poslanskimi skupinami takratne koalicije, SMC, Desus in SD pa seveda nas v Levici, zavrnili. In razmere se absolutno na nobeni točki niso toliko spremenile, da bi lahko spremenili tudi naše stališče, zato predlagamo, da se ta točka umakne z dnevnega reda. Navsezadnje samo načelo javnega laičnega šolstva in tudi ustavno načelo ločitve verskih skupnosti od države zagotavlja izobraževalni sistem, ki dela v smeri javnega interesa. Javni interes je absolutno izključen z ideologijo posamezne religije. In kar potrebujemo, kar moramo zagotavljati v tej državi je šolski sistem, ki je religijsko nevtralen. In šolo kot laično inštitucijo, ki nediskriminatorno vključuje vse ljudi ne glede na njihova prepričanja. In neka religiozno tendenčna izobrazba učiteljev, ki naj se potem podajo v javni šolski sistem je tu seveda hudo sporna, hudo problematična.
Hvala, kolega Kordiš.Je predstavnik Vlade za svoje mnenje pripravljen?
Jernej Štromajer
Hvala za besedo.  Uvodoma naj povem, da seveda spremembe odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani ni edini odlok, ki ga predlagamo in daleč od tega, da bi dodajanje tega študijskega področja pri teološki fakulteti bil glavni razlog ali v bistvu kakršenkoli motiv, da se ta odlok spreminja. Nasprotno. Odlok spreminjamo zaradi predvsem drugih razlogov, ki jih bom seveda, če bo to na dnevnem redu predstavil kasneje. Predvsem pa gre za pretvorbo študijskih področij, uskladitev z Zakonom o zavodih, pravilen zapis ene izmed fakultet članic Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, spreminja naslov določenih članic in tako dalje, spremembe klasifikacij, ki so bile sprejete leta 2017 in podobno.  Kar se študijskega področja na teološki fakulteti izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev tiče, o katerih govori poslanec Kordiš, dovolite, da malo objasnim zadevo. Ta zadeva se je v veljaven javno objavljen statut Univerze v Ljubljani, največje univerze, ki letos praznuje 100 let, teološka fakulteta mimogrede je bila ena izmed ustanoviteljic ljubljanske univerze, že vpisala. To je realno stanje, zato ker je ta državni zbor na podlagi petega odstavka 6. člena odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani Vladi Republike Slovenije, odlok iz leta 2010, da boste vedeli, Vladi Republike Slovenije v drugem odstavku, v petem odstavku 6. člena, predla vlogo, da je Vlada tista, ki podaja soglasja na spremembo posameznih študijskih področij posameznih fakultet članic. Vlada Republike Slovenije je na svoji 8. redni seji 29. marca 2012 dala soglasje k širitvi študijskih področij članic Univerze v Ljubljani, podpisan Bože Predalič, minister Žita Turk, ta zadeva je bila takrat na vladi sprejeta, poslana na Univerzo v Ljubljani in Univerza v Ljubljani ima to v svojem statutu in ta zadeva je, kar se Vlade tiče, že zaključena. Je pa res, da je to v bistvu za Državni zbor oziroma prav za poslanke in poslance neprijetna zadeva, ko prihaja Vlada z akti, ki so že zaključene narave, da jih morate samo tako ali drugače tehnično narediti in so lahko vsebinsko problematični iz takšnih ali drugih razlogov, za katere se od sedaj naprej v umik točke ne bom spuščal.  Predlog Vlade je, da se odlok vendarle obravnava, da tam razčistimo pri obravnavi odloka morebitne nejasnosti, kar se študijskih področij tiče. V vsakem primeru pa naj pojasnim, da kar se teološke fakultete tiše, gre za prenos obstoječega staja znotraj statuta UL v odlok na podlagi zakonov oziroma ureditve, ki jo je sprejel ta isti državni zbor in odločitev, ki jih je sprejela Vlada, sicer v enem drugem mandatu, pa vendarle Vlada. Hvala za besedo.
Hvala, gospod državni sekretar.  Preden dam besedo ostalim predstavnikom poslanskih skupin, tudi sam bi povedal v imenu Poslanske skupine SMC, da ne mislimo, da je umikanje točke rešitev. Namreč, umikanje je svojevrstna amputacija in način, da se nekomu onemogoči, da se o tem razpravlja ne pomeni, da smo prišli do prave rešitve,     (nadaljevanje) zato mi nasprotujemo k umiku te točke. Kdo pa želi besedo naslednji? Kolega Jožef Horvat, izvolite. / Oglašanje iz dvorane/ Ti si dobil, ti boš na koncu samo še izjemoma, drugače vsak pove svoje.
Hvala za besedo gospod predsednik, vsem prav lep pozdrav – predstavnikom vlade, drugim povabljenim. Naj povem v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije – Krščanski demokrati, da mi nasprotujemo predlogu za umik točke dnevnega reda. Prav boli nas, da v tem jubilejnem letu kot je bilo pravkar povedano, ko ljubljanska univerza na katero smo vsi izjemno ponosni, nekoč smo bili njeni študenti, ko v tem letu praznuje svojo 100. obletnico in da prav na prvi seji v letošnjem letu tega spoštovanega odbora, nespoštljivo pravzaprav govorimo o ljubljanski univerzi. Jaz verjamem gospod predsednik, da bo veliko priložnosti, da bo v tem letu tudi vaš cenjeni odbor, nisem sicer član, gotovo pripravil kakšno posebno sejo na temo 100. letnice ljubljanske univerze. Mi smo se včeraj… smo prebrali sporočilo za javnost Levice, kjer pravijo, da Teološka fakulteta ne bi smela izobraževati učiteljev in učiteljic. Mi ocenjujemo, da sporočilo ne pozna predlaganega dokumenta oziroma podpisniki sporočila ne poznajo predlaganega dokumenta in ne poznajo dejstev. Gre pravzaprav za ideološko sporočilo, ki je diskriminatorno, ki je izključevalno, svojega predloga ne utemeljuje na preverljivih empiričnih dejstvih, ne upošteva uradnega, strokovnega mnenja in tako dalje in tako dalje. Torej nasprotovanje, ki ga stranka Levica izraža je brezpredmetno, predlagani dokument oziroma predlog odloka o spremembah odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, ki naj bi ga odbor obravnaval, študijskega področja Teološke fakultete v Ljubljani ne širi, ne širi. Kakor to trdi obvestilo. Stranka Levica nasprotuje širjenju študijskega programa Teološke fakultete z izobraževalnimi vedami in izobraževanjem učiteljev. Ustanovitev Univerze v Ljubljani, Vlada Republike Slovenije je Teološki fakulteti potrebno soglasje k študijskemu področju izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev že izdala kot je bilo rečeno marca leta 2012.  Ko rečeno, nasprotovanje je diskriminatorno in ideološko, ne temelji na razlogih, ne temelji na empirično podkrepljenih ugotovitvah. Sporočilo pravi, da je izobraževanje učiteljev primarna naloga Pedagoške ali Filozofske fakultete. Dajte no, v resnici je od 26 članic Univerze v Ljubljani, študijsko področje izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, zaupano 12 fakultetam – lahko jih tudi naštejem, ampak vas ne želim s tem obremenjevati. To si lahko vsak sam prebere. Torej zaključujem in ponavljam, mi bomo nasprotovali umiku točke z dnevnega reda. Hvala lepa gospod predsednik.
Hvala kolega Horvat. Gospod Lisec.
Ja, hvala. Zelo na kratko, ker se tako gospod državni sekretar, kot tudi predhodni kolega Jožef povedala večino, tako kar se tiče procesnih, kot pa tudi vsebinskih zadev, zakaj v Poslanski skupini SDS nasprotujemo umiku te točke. Kar se tiče procesne je gospod državni sekretar povedal – Vlada je sprejela, vemo kakšno funkcijo ima Vlada in v bistvu danes smo zaradi slovenske zakonodaje samo pred dejstvom, da moramo to potrditi. Drugo, kar se tiče pa vsebinsko, pa bom začel z enim stavkom. Kaj bi bilo, če bi bila zadeva: Fakulteta za družbene vede ne bi smela izobraževati učiteljev in učiteljic, kajti v bistvu zelo podobno, kar stranka Levica govori o Teološki fakulteti, bi lahko dali kakšno drugo stranko, pa me zanima kakšen bi bil potem odgovor te iste stranke. Skratka, zelo na kratko – procesno mislim, da je umik ne samo nesmiseln, ampak predvsem nemogoč, kar se tiče pa vsebinsko pa kaže jasno ideološko podstat ene politične stranke, ki nasprotuje vsemu na tem področju tudi zdravi kmečki pameti. Zato v poslanski skupini SDS ne podpiramo predloga za umik.
Hvala kolega Lisec.  Naslednji prijavljeni, imamo še koga prijavljenega? Potem kolega Kordiš. Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Bom šel po vrsti. Najprej, kar se tiče procesnih razlogov. Če bi tukaj res imel Državni zbor zavezane roke, potem ne bi sploh obravnavali tega akta, ker taka obravnava ne bi bila potrebna. Torej imamo danes na tem odboru v rokah škarje in platno, da čisto iz vsebinskih razlogov zavrnemo sprejetje tovrstnega odloka oziroma ga umaknemo iz dnevnega reda. In, če vam nemara procesno, spet procesno, ni všeč predlog za umik točke dnevnega red, smo pa že vložili oziroma bo predsedujoči prejel predlog našega amandmaja , ki odlok pušča nedotaknjen, razen v točkah teološke fakultete, kjer briše in črta širitev področja delovanja s temu, da bi teološka fakulteta lahko izobraževala učitelje. Še enkrat ponavljam, svetovno-nazorsko mora biti šola nevtralna in nikakor ne smemo dovoliti in pustiti, da se naš izobraževalni aparat dopolnjuje s kadrom, ki je šel skozi usposabljanja neke inštitucije, kjer ligijsko ni nevtralna, ki deluje, to vsi vemo, kot izpostava Rimskokatoliške cerkve. Dolga leta, stoletja, tisočletje celo je bilo potrebno, da se je izobraževalni sistem emancipiral od primeža Rimskokatoliške cerkve kot neke specialne, ideološke inštitucije in mislim, da 21. stoletje ni čas, ko lahko začnemo delati korake nazaj in spet izobraževanje prepustimo kakršnemukoli drugačnemu interesu kot je to javni interes. Tako, da pozivam vse poslance tukaj prisotne, da podprete naš predlog za umik te točke iz dnevnega reda, naj se točka oziroma ta odlok vrne na ministrstvo za izobraževanje, naj to ministrstvo pripravi novega brez vključevanja te sporne določbe o teološki fakulteti in možnosti TEOF, da izobražuje učitelje oziroma alternativno, če vam to ni všeč, iz vidika manjka razprave ali karkoli takega, vas pa pozivam, da podprete naš amandma, ki črta širitev TEOF z izobraževanjem učiteljev, kasneje pri 5. točki, ko pridemo do nje.  Hvala.
Hvala kolega Kordiš.  Če ni več razpravljavcev, prehajamo na odločanje o predlogu za umik. Glasujemo.  Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (13 članov.) Ugotavljam, da predlog ni sprejet. Torej nimamo sprejetega umika.  In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RAZISKOVALNI IN RAZVOJNI DEJAVNOSTI - SKRAJŠANI POSTOPEK.  V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, dodatno pa ste danes prejeli še pojasnila na mnenje Zakonodajno-pravne službe.  K tej točki dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Zakonodajno-prava služba, Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu in Javna agencija za raziskovalno dejavnost.  Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika, rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 4. januarja, v poslovniškem roku pa amandmaji niso bili vloženi.  Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Ugotavljam, da ne in pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Izvolite.
Jernej Štromajer
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!  Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Naj uvodoma pojasnim, da ta novela zakona nobeni točki ni tista napovedana novela   Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, o kateri je bilo veliko govora v javnosti. To ni ta sprememba na področju raziskav, inovacij in znanosti, o kateri bomo jutri v Državnem zboru opravili javno predstavitev mnenj. To ni ta sprememba zakona, o kateri se je koalicija zavezala, da bo prevetrila to področje Republiki Sloveniji, jo izboljšala, ampak to je novela zakona, ki prenaša eno izmed evropskih direktiv, kar je tudi glavni razlog za sprejem tega zakona oziroma zakaj smo ga prelagali, da(?) se uskladi s pravnim redom Evropske unije, saj gre za prenos direktive iz leta 2016, o pogoju za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanje pripravništva, prostovoljnega dela, programov o izmenjavi učencev ali izobraževalnih projektov in delo varušk / nerazumljivo/ v področjih, ki ga pokriva ZRRD, se pravi zakon, ki je pred nami. Zdaj, tukaj je treba biti, poudariti, samo v področjih, ki jih pokriva ZRRD, ne pa tudi v drugih področjih, ki jih ureja, drugi zakoni so vezani na to direktivo. Natančneje vsebina(?) direktive se večinoma nanaša na zakonodajo, ki jo(?) v slovenskem pravnem urejata dva druga zakona - sicer Zakon o tujcih in Zakon o samozaposlovanju, zaposlovanju in delu tujcev. Le majhen del, zlasti v terminologiji in odobritev raziskovalnih organizacij za sklepanje sporazuma(?) o gostovanju z državami tretjih držav(?) pa se nanaša na del, ki je trenutno urejen v veljavnem ZRRD-ju. Velika večina držav bo recimo, članice EU, bo recimo v(?) svojo direktivo prinesla svoje notranje akte, ki urejajo priseljevanje tujcev iz tretjih držav, njihovo prebivanje in opravljanje dela. Naša specifika je, da to delno, za področje raziskovanja, ureja ZRRD, zato tudi v tem področju to urejamo. Z vsebinskega vidika kot rečeno gre samo za vsebinski prenos tistih določb evropske direktive iz leta 2016, ki pomenijo spremembo odločb direktive iz leta 2005. Ob posebnem postopku, za dovoljenje vstopa države tretjega sveta za namene znanstvenega raziskovanja. Se pravi, ta del, ki ga imamo v ZRRD-ju, za poseben postopek za vstop držav tretjega sveta z namenom znanstvenega / nerazumljivo/ in je že v veljavnem ZRRD-ju, s(?) to spremembo spreminjamo. V preostalem delu pa bo ta direktiva prenesena kot rečeno, v Zakon o tujcih in Zakon o spremembah in / nerazumljivo/ Zakona o samozaposlovanju in zaposlovanje in delo tujcev. Žal pa, žal pa pri tej zadevi zamujamo. Države članice so morale svojo notranjo zakonodajo uskladiti z direktivo iz leta 2016 do 23. maja 2018. Republika Slovenija tega ni storila in zato smo že prejeli uradni opomin Evropske komisije zaradi / nerazumljivo/ predpisov iz prenosa evropske direktive. Na to smo sicer sprejeli že odgovor. / nerazumljivo/ smo povedali, da bo ta zakon urejen v najkrajšem možnem času z novelacijo ZRRD-ja. Zdaj, kaj konkretno se spreminja s tem predlogom zakona, ki je pred vami? Spreminja se opredelitev raziskovalca iz tretjih držav v skladu z direktivo. V zakon se vnaša(?) osnovni zavezi, ki morata vsebovati sporazum o gostovanju, ki jo mora / nerazumljivo/ v skladu z direktivo in pa črta(?) se določba, ki za primere mobilnosti raziskovalcev iz tretjih držav v okviru Evropske unije vsebuje posebno ureditev, po kateri raziskovalci z raziskovalno organizacijo v Republiki(?) sklene sporazum zgolj v primeru, če želijo v Sloveniji opravljati raziskovalno delo daljše od 3 mesecev. Se pravi, se poenostavljajo zadeve oziroma se zadevo usklajuje z evropsko direktivo. Za to smo že prejeli opomin in prosim Državni zbor, da zakon sprejme v najkrajšem možnem času. Hvala za besedo.
Hvala dr. Štromajer. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, dr. Katji Triler Vrtovec. Izvolite.
Katja Triler Vrtovec
Hvala za besedo. Lep pozdrav. V pisnem mnenju smo opozorili na tri pomanjkljivosti predloga zakona, ki jih predlagatelj ni odpravil z amandmaji. Prva pomanjkljivost se nanaša na zakonsko urejanje odobritvenega postopka za raziskovalne organizacije. Predlagatelj pojasnjuje, da naj bi bil ta ustrezno prenesen v slovenski pravni red že z novelo ZRRDB, ki je implementirala določbe direktive št. 71 iz leta 2005, ki se po vsebini ne razlikujejo od ustrezajočih določb prenovljene direktive iz leta 2016. Na temeljno pomanjkljivost Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti glede zakonske neurejenosti postopka pridobitve statusa raziskovalne organizacije, je Zakonodajno-pravna služba opozorila že v mnenju k predlogu ZRRDB. Pripomba takrat ni bila upoštevana, zato nato pomanjkljivost, ki še ni bila odpravljena in katere posledice se raztezajo tudi na neustrezno zakonsko urejanje odobritvenega postopka, opozarjamo ponovno. Druga pomanjkljivost se nanaša na zakonsko ureditev sporazuma o gostovanju. Predlog zakona določa le temeljni dve zavezi, ki morata biti vsebovani v sporazumu v gostovanju, ne pa vseh sestavin sporazuma v gostovanju, ki so naštete v direktivi, ki določajo pravice in obveznosti podpisnikov sporazuma. Te so urejene v podzakonskem predpisu, kar je v neskladju z načelom zakonitosti pri urejanju pravic in obveznosti posameznikov. Tretja pomanjkljivost se nanaša na ukinitev dosedanje zakonske izjeme, ki za raziskovalce, ki opravljajo manj kot trimesečno raziskovalno delo, ne zahteva sklepanja sporazuma o gostovanju. Predlagatelj črtanje petega odstavka 28. člena zakona utemeljuje s tem, da direktiva državam članicam dopušča, da tudi v primeru kratkoročne mobilnosti raziskovalcev znotraj držav članic EU druga država članica zahteva sklenitev sporazuma o gostovanju. Ugotavljamo, da direktiva določa le pogoje za vstop in prebivanje raziskovalcev iz tretje države za obdobje, ki je daljše od treh mescev, zato se predlagatelj pri določanju pogojev za vstop in prebivanje pri raziskovalni dejavnosti, ki je krajša od treh mesecev na direktivo ne more sklicevati. Drugih razlogov za vpeljavo tega dodatnega administrativnega bremena za to skupino najbolj kratkoročno mobilnih raziskovalcev iz tretjih držav predlog zakona ne navaja, zato se zastavlja vprašanje ali ta ukrep uresničuje nek ustavno dopusten cilj, varstva drugih pravic ali javne koristi. Hvala za besedo.
Branko Rajić
Hvala. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta gospodu Branimirju Štruklju. Izvolite.
Branimir Štrukelj
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Včeraj se je Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport sestala in razpravljala o noveli zakona o raziskovalni dejavnosti, torej implementaciji direktive, ki se veže na položaj raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah v Sloveniji iz tretjih držav. Komisija je predlog zakona podprla soglasno. Hkrati pa smo želeli, glede na to, da je tudi državni sekretar izpostavil to dejstvo, opozoriti na absoluten problem Zakona o raziskovalni dejavnosti, ki se veže na neustrezno financiranje, Slovenija je tretja najslabša država v Evropi po višini sredstev, ki jih namenja za raziskovalno dejavnost in to meji na katastrofo, 0,37 % BDP. In pozivamo poslanke in poslance, Državni zbor in pa zlasti predlagatelja, da čim prej to dejstvo spremeni. Pri tem bi pa radi opozorili tudi na to, da povečanje sredstev za plače ne more pomeniti izboljšanje položaja raziskovalne dejavnosti, ker tukaj ni sredstev za opremo in ki je izrazito iztrošena, zato je treba ta sredstva ločiti, skratka ni se mogoče skriti za sredstvi, ki so namenjena za plače, če želimo izboljšati položaj raziskovalne dejavnosti, kar je potrebno nujno storiti, če ne želimo delati gospodarstvu škode, kajti raziskovalna dejavnost bistveno vpliva na gospodarsko rast tako tisto bazično raziskovanje kot tudi to, ki je bistveno bolj usmerjeno v nove produkte. Hvala lepa.
Branko Rajić
Hvala, gospod Štrukelj.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona, ampak ker ni bilo amandmajev vloženih predlagam, da razpravljamo o vseh členih skupaj. Kdo želi razpravljati? Zaključujem razpravo. Dajem na glasovanje vse člene skupaj.  Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Vsi členi so sprejeti. Določiti moramo še poročevalca. Predlagam, da sem to jaz. Ker niso bili sprejeti amandmaji Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, skrajšani postopek, sprejme v predloženem besedilu. S tem zaključujemo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.  (nadaljevanje) Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI SAMOSTOJNEGA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA FAKULTETE ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU.  V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, predlog odloka in mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo in Fakulteto za informacijske študije v Novem Mestu. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 4. januarja 2019, v poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB IN Desus. Amandmaje ste prejeli, odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo 1. odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. Pričenjam z obravnavo predloženega odloka, ki bo na odboru potekala po analogiji zakonodajnega postopka s pripravo dopolnjenega predloga akta v primeru sprejetja amandmajev na matičnem delovnem telesu. Želi predlagatelj predloga akta podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega akta? Ja. Državni sekretar dr. Štromajer, izvolite.
Jernej Štromajer
Ja, lep pozdrav, hvala za besedo. Ta odlok je prvi izmed štirih, ki jih bomo obravnavali. Pri določenih zadevah gre za prenos istih zadev, tako da, če se strinjate bi zdaj pri tem prvem odloku malo natančneje obrazložil, potem pa pri vseh ostalih bom povedal kej je ta sprememba enaka kot pri prvem odloku. Za vse ostale dopolnitve bom seveda na voljo.  In sicer prva stvar, ki se spreminja v tem odloku in tudi vseh nadaljnjih odlokih je v skladu z uredbo o spremembah uredbe o uredbi in o porabi klasificijskega(?) sistema izobraževanja in usposabljanja, ki se je začel uporabljati od 1. januarja 2018, se ureja pretvorba študijskih področij iz kategorije KLASIUS-P v KLASIUS-16. Bila je sprememba(?) glede na že sprejeto uredbo.  Druga stvar, ki se spreminja pri vseh odlokih, ki ji bomo sledili je sprememba odloga, ta in vse ostale prinaša jasnejši zapis trajanja mandata Upravnega odbora teh visokošolskih zavodov oziroma univerz in sicer zaradi sistemsko poenotenja uveljavljene trajanje mandatno-pravnega odbora kot celote, ne pa posameznega člana. Zdaj, če si lahko predstavljate, če je bil upravni odbor recimo ene univerze ali fakultete / nerazumljivo/ za obdobje štirih let in če eden vmes odstopi, dobi mandat samo za do konca mandata celotnega obdobja, ne pa na novo za štiri leta, se pravi, da ne pride pokrižanja(?), ampak, da en upravni odbor traja štiri leta, tudi če se vmes kakšen član zamenja oziroma odstopi oziroma karkoli se zgodi, da ima mandat samo do konca trajanja celotnega upravnega odbora. Hkrati pa se seveda še ureja krajša dvoletna doba za študente, ki so vpisani v ta visokošolski zavod ali v univerzo, logično štiri leta za študente, eni študijski programi so celo samo triletni, je logično, da skrajšajo na dve leti.  Naj še uvodoma seveda poudarim, da ne bo pomote, da zadeve so bile usklajene s posameznimi deležniki, tako da so tudi v tem smislu sprejemljive znotraj visokošolske sfere. Pri prvem odloku pri Fakulteti za informacijske študije v Novem Mestu pa je še ena dodatna sprememba, ki pri drugih odlokih ni in sicer, da se ta odlok usklajuje z Zakonom o spremembah Zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 in sicer v delu, ki določa kako sta urejena akademski zbor in dekan v skladu z veljavnim zakonom, ki ga je sprejel ta Državni zbor.  To so spremembe odloka, ki so pred vami, upam, da boste zadeve podprli. Hvala za besedo.
Hvala dr. Štromajer. Želi besedo predstavnik Fakultete za informacijske študije v Novem Mestu?
Dejan Jelovac
Hvala za besedo. Sem Dejan Jelovac dekan fakultete. Glede na to, da je / nerazumljivo/ povedal vse kar je treba povedati, nimam dalje nič za dodati. Torej strinjamo se, naše stališče je enako.
Hvala gospod Jelovac.  Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Sladjani Ješić.
Sladjana Ješić
Hvala za besedo gospod predsednik, lep pozdrav vsem skupaj. Želela bi povedati, da vloženi amandmaji k predlaganemu odloku ustrezno upoštevajo večino pripomb, ki smo jih podali v pisnem mnenju. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Štrukelj? Ne. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih. Predlagam, da razpravljamo in glasujemo samo o členih, ki so… torej razpravljamo prvo skupaj o 1., 2. in 3. členu, na katerih ni vloženih amandmajev. Imamo razpravljavce? Ne, potem razprava k 4. členu in amandmaju? Ne. Dajem na glasovanje amandma k 4. členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 4. členu sprejet.  Razprava o 5. členu h katerem ni vloženih amandmajev. Nimamo razprave.  Razprava o amandmaju k 6. členu. Brez razpravljavcev. Glasujemo o amandmaju k 6. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 7. členu. Ni razprave, zato začenjamo glasovanje o amandmaju k 7. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na koncu odpiram razpravo o 8. členu. Ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo.  In dajem na glasovanje vse člene skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti.  Določiti moramo še poročevalca. Predlagam, da sem poročevalec, če se strinjate. Hvala.  S tem zaključujem obravnavo Predloga odloka o spremembah in dopolnitvi odloka o ustanoviti samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu na matičnem delovnem telesu.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PREOBLIKOVANJU UNIVERZE V MARIBORU.  V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, predlog odloka, mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo in Univerzo v Mariboru.  Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 4. januarja 2019, v poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine LMŠ, SDS, SMC, SAB in Desus. Amandmaje ste prejeli z gradivom. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Pričenjam z obravnavo predloženega odloka, ki bo na odboru potekala po anologiji zakonodajnega postopka s pripravo dopolnjenega predloga akta v primeru sprejetja amandmajev na matičnem delovnem telesu. Želi predlagatelj predloga akta podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega akta? Dr. Štromajer, izvolite.
Jernej Štromajer
Predsedujoči, hvala za besedo.  Pri odloku o pri / nerazumljivo/ Univerze v Mariboru je v bistvu najmanj sprememb. Kot sem vam že pojasnil, gre za pretvorbo študijskih področij iz klasifikacije Klasius-B v Klasius-P16 za jasnejši zapis trajanja mandatov upravnega odbora, kot sem prej razložil že pri prejšnji točki, isto krajša dobo dvoletnega mandata za študente. Edina odstopajoča sprememba glede na ostale je pa, da se zapišejo angleška imena članic in univerze v posamezni akt za vse spremembe znotraj odloka. Seveda tudi ta odlok je usklajen z deleži.
Hvala dr. Štromajer.  Želi besedo predstavnik Univerze v Mariboru? (Ne.) Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Sladjana Ješić? Izvolite.
Sladjana Ješić
Hvala.  Povedala bi, da vloženi amandmaji v večji meri ustrezno upoštevajo pripombe podane v pisnem mnenju.  Hvala.
Hvala.  Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Ne.)  Prehajamo na razpravo in glasovanje o členih predloga odloka. Predlagam, da prve štiri, ki so brez amandmajev skupno razpravljamo, če sploh imamo razpravljavca. Ne.  Odpiram razpravo v zvezi z amandmajem k 5. členu. Tudi nimamo razprave. Glasujemo o amandmaju k 5. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 6. členu. Razpravljavcev ni. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet.  Sedaj pa dajem na glasovanje vse člene skupaj. Sedem jih je. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti vsi členi odloka. Določiti moramo še poročevalca. Predlagam, da sem to jaz. Ni nasprotujočih. S tem zaključujem obravnavo predloga odloka o spremembah in dopolnitvi odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru na matičnem delovnem telesu.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI UNIVERZE NA PRIMORSKEM. V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. Predlog odloka i mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki sem vabim Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo in Univerzo na Primorskem. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 4. januarja, in v tem roku so amandmaje vložile poslanske skupine LMŠ, SDS, SMC, SAB in Desusu. Amandmaje ste prejeli. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Pričenjam z obravnavo predloženega odloka, ki bo na odboru potekala po analogiji zakonodajnega postopka s pripravo dopolnjenega predloga v primeru sprejetje amandmajev na matičnem delovnem telesu. Želi predlagatelj predloga akta podati dopolnilno obrazložitev? Dr. Štromajer, izvolite.
Jernej Štromajer
Hvala za besedo. Podobno kot pri ostalih predhodnih dveh odlokih, odlok ureja pretvorbo študijskih področij iz Klasius P v Klasius-16. Prinaša jasnejši zapis trajanja mandata članov upravnega odbora v skladu z Zakonom o zavodih in seveda posledično krajšo dvoletno dobo mandata študentov, kot smo rekli. Prinaša pa tudi, to pa je malo odklonsko od teh prejšnjih dveh, in sicer pri Fakulteti za vede o zdravstvu se dodaja študijsko področje izobraževanje znanosti in izobraževanju učiteljev, h kateremu se je ob upoštevanju četrtega odstavka 6. člena odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, ki ga je sprejel Državni zbor, Vlada Republika Slovenija že podala soglasje na svoji seji, dne 20. 11. 2018, to se dodaja kot študijsko področje. Hkrati pa se s spremembo odloka tudi prinaša tudi zapis vrstnega reda članic po abecedi. To vse spremembe, tudi ta odlok je bil usklajen s strani Univerze na Primorskem. Hvala za besedo.
Hvala. Želi besedo predstavnik Univerze na Primorskem? Izvolite.
Boris Kavur
Spoštovani poslanci, spoštovani predsednik, spoštovani gospod državni sekretar. Zelo natančno in korektno je bilo predstavljeno. Zgolj dopolnil bi še samo eno manjšo malenkost…
Oprostite, če samo samo predstavitev…
Boris Kavur
Se opravičujem, Boris Kavur prorektor univerze.  Na podlagi sklepa Vlade se spreminja tudi študijsko področje fakultete, pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Samo v dopolnilo.
Hvala. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Sladjana Ješić?
Sladjana Ješić
Hvala. Tudi tukaj večina vloženih amandmajev ustrezno upošteva pripombe podane iz pisnega mnenja. Bi pa opozorila na to našo pripombo, ki se v bistvu sedaj že vleče nekaj let, lahko rečem. In sicer, glede vprašanja ali je sploh potrebno dopolnjevati odlok glede na to, da sam odlok, glede na to, da sam odlok pooblašča univerze, da same v statutu, s soglasjem ustanovitelja dopolnijo študijska področja, torej, toliko, hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Ne, hvala. Prehajamo na razpravo o prvih treh členih predloga. Odpiram razpravo. Ni razpravljavcev. Odpiram razpravo k amandmaju k 4. členu. Brez razpravljavcev. Začenjamo glasovanje o amandmaju k 4. členu. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 4. členu sprejet. Odpiram razpravo o amandmaju k 5. členu. Ni razpravljavcev. Začenjamo glasovanje o amandmaju k 5. členu. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet. Dajem na glasovanje še vse člene skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to jaz. S tem zaključujem obravnavo predloga odloka o spremembah in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, na matičnem delovnem telesu. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O PREOBLIKOVANJU UNIVERZE V LJUBLJANI. V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora: Predlog odloka in mnenje Zakonodajno-pravne službe.  K tej točki sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo in Univerzo v Ljubljani. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 4. januarja 2019, v poslovniškem roku pa so amandmaje vložile Poslanske skupine LMŠ, SDS, SMC, SAB in Desus. Amandmaje ste prejeli. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Pričenjam z obravnavo predloženega odloka, ki bo na odboru potekala po analogiji zakonodajnega postopka s pripravo dopolnjenega predloga akta v primeru sprejetja amandmajev na matičnem delovnem telesu. Želi predlagatelj predloga akta podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega akta? Dr. Štromajer izvolite.
Jernej Štromajer
Hvala za besedo. Nekaj je bilo o tem odloku že povedanega, pa bom šel od tistih manj problematičnih oziroma manj diskutabilnih(?) točk k tisti, ki bo verjetno največ časa nam vzela. Tako kot prejšnji odloki, tudi ta vključuje pretvorbo študijskih področij iz ene v drugo klasifikacijo, tudi ta odlok prinaša spremembo, ja, s svojo spremembo(?) prinaša jasnejši zapis trajanja o mandata(?) članu(?) upravnega(?) odbora skrajša dvoletno dobo za študente, spremembe, ki pa so drugačne od drugih je, da se poenoti pravilen zapis članice Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki je trenutno napačen, da se upošteva spremembo naslova fakultet članic Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko, ki trenutno ni ustrezen in da se ureja zapis angleških imen univerze in njenih članic. Se pa dodajajo tudi študijska področja, določena študijska področja, ki so že sedaj oziroma vsa, ki so že sedaj v statutu Univerze v Ljubljani, se s tem odlokom tudi prenašajo, mislim se tudi prenašajo v ta odlok. Verjetno vas bo najbolj zanimal kot vidim, / nerazumljivo/ izobraževanje učiteljev na Teološki fakulteti. Naj povem, da je pravna ureditev glede slednjih, se pravi, kako se dodajajo študijska področja pri posameznih članicah sledeča – in sicer, določba petega odstavka 6. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani določa, da dodatno študijska področja na posameznih članicah, razvrščena v skladu z uredbo / nerazumljivo/ uredbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja s soglasjem ustanovitelja določa univerza v statutu.  (nadaljevanje) V primeru Univerze v Ljubljani, ustanoviteljske pravice v imenu Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije, to je 2. odstavek, 1. člena tega istega odloka, ki je sprejet na podlagi 15. člena Zakona o visokem šolstvu in vlada Republike Slovenije je kot rečeno na svoji 8. redni seji, 29. marca 2012 podala soglasje o širitvi študijskih področij fakultet članic Univerze v Ljubljani. Tukaj je na mestu pomniti, kar je kolegica Zakonodajno-pravne službe že podala, da je vprašanje zakaj, ko vlada že poda soglasje in to je že vpisano v temeljni akt na podlagi zakonov, ki jih je že ta Državni zbor sprejel, da zakaj na takšen način to pretvarjamo v odloke – to je bila do sedaj ustaljena praksa, ali je ta postopek ustrezen ali ne, je nekaj o čemer bi se zagotovo dalo razpravljati in bi lahko o tem razpravljali in lahko o tem razpravljamo, je pa res, da vprašanje, če današnja sprememba primeren prostor in čas za to. Verjetno bi veliko primerneje bilo o tem razpravljati pri morebitnih oziroma pri prihajajočih spremembah Zakona o visokem šolstvu, pa verjetno tudi pri prihajajoči novi nacionalni strategiji razvoja visokega šolstva. Zdaj postopek kot smo rekli(?), Državni zbor je sprejel akte, ki določajo da soglasje o širitvi študijskih področij daje vlada, ne glede na to, ali je odlok spremenjen za to ali ne. Se pravi, ko enkrat vlada da to soglasje lahko univerza to vnese v svoje statute. To je na primeru Teološke fakultete, kakor tudi na primeru številnih drugih fakultet bilo storjeno. Ali je postopek ustrezen ali bi bilo ustrezneje, da bi recimo na predlog vlade to soglasje z vpisom v odlog dajal(?) Državni zbor, je nekaj kar bi se lahko recimo v prihodnje pogovarjali, je pa res, da je to neko še dodatno kompliciranje postopka. Verjetno bi se univerze hitro začele sklicevati na 58. člen Ustave, ki zagotavlja avtonomnost univerze in zdaj vprašanje kdo je tisti v imenu Republike Slovenije, ki tukaj delno seveda glede na to, ko govorimo kaj bo delala javna univerza in njene fakultete članice ali ne, skačemo oziroma se pogovarjamo o vplivu tako ali drugače znotraj avtonomije univerze kot takšne. Tako da, kar se tukaj dela se v bistvu prenaša obstoječe stanje v odlok, ki bo tudi, če ne bo sprejet ta odlok ostal takšen kot je, ker je že bil urejen s statutom in pa soglasjem na podlagi zakonske podlage, ki jo imamo. Zdaj, kakršnekoli skrbi – naj na tem področju povem, da kakršnekoli skrbi o utoru česarkoli v javno šolstvo, mislim, da so vendarle v tem primeru malo odveč. Tudi aktualna vlada se zavzema in se bo zavzemala za javnost in dostopno in laično šolo, ki bo tako ali drugače nevtralna. Naj povem, da Teološka fakulteta ne samo, da je ustanovna članica ljubljanske univerze, ki je javna univerza in je to nekaj, kar tudi znotraj javne univerze sami urejajo in tukaj se tudi o tem pogovarjamo popolnoma partnersko in da v tem primeru gre za prenos obstoječega stanja v odlok, ki ga poznamo, ostale spremembe sem pa seveda že pojasnil. Zdaj, če še kakšno dodatno vprašanje, sem seveda z veseljem na voljo. Hvala za besedo.
Hvala. Želi besedo predstavnica Univerze v Ljubljani, prorektorica dr. Barbara Novak? Izvolite.
Barbara Nerat
Jaz bom zelo kratka, ker je v bistvu dr. Štromajer že vse povedal. Na pomembno stvar, na avtonomijo univerze je opozorila že Zakonodajno-pravna služba. Popolnoma jasno je, da pri določanju študijskih področij katerekoli članice Univerze v Ljubljani, je Univerza v Ljubljani popolnoma avtonomna, potrebuje le soglasje ustanovitelja, vlade in na tem spornem področju Teološke fakultete je to soglasje pridobila in zadeva je urejena. Gre tukaj za program, ki se že izvaja, gre za področje, ki je že uveljavljeno v statutu, kot je dr. Štromajer povedal, tako da iz nekega formalizma, ki niti ne bi bil potreben, to dajemo še v odlok in v bistvu preverjamo KLASIUS-P v KLASIUS-P16, tako da tudi, če tega odloka ne sprejmemo, statut je tisti, ki določa študijska področja in statut ima za konkretno Teološko fakulteto za ta študijski program, soglasje vlade. Toliko lahko povem. Sklicujem se še dodatno na mnenje pravne službe, čeprav sem tudi sama pravnica. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Sladjana Ješić, izvolite.
Sladjana Ješić
Hvala še enkrat.   (nadaljevanje) Tudi amandmaji, vloženi k temu odloku, ustrezno v večji meri upoštevajo naše pripombe. Bi pa opozorila, da še zmeraj pogrešamo pojasnila, katera študijska področja, natančno, so bila dodana v odlok, uradno ni nobenega dokumenta, ki bi dodatno pojasnjeval, katera so ta.  Hvala.
Hvala lepa. Dr. Štromajer, verjetno želite podati odgovor. Izvolite.
Jernej Štromajer
Če želite, lahko naštejem vsa ta dodatna področja, ki so razvidna iz tega. Smo že dodali, kajne? / oglašanje v ozadju/ Smo, smo poslali, dodatna so bila…
Ali lahko napišete, ali lahko pisno…
Jernej Štromajer
Bomo pisno predložili, z veseljem bomo dodali, katera študijska področja se dodajajo katerim fakultetam, članicam. Kot rečeno, pa gre za pretvorbo tistih študijskih področij, ki so že v sedaj veljavnem Statutu Univerze v Ljubljani.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Izvolite, gospod Štrukelj.
Branimir Štrukelj
Hvala, gospod predsednik. Posebej želim izpostaviti, da se Državni svet do tega vprašanja ni opredelil, zato tudi ne bi bilo korektno, da sam svoje mnenje izpostavljam. Vaša predpostavka, kaj si o tem mislim, je pa točna.
Hvala, gospod Štrukelj. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka.  Odpiram razpravo o 1. in 2. členu skupaj, na ta dva namreč ni bilo vloženih amandmajev. Ni razpravljavcev.  Odpiram razpravo o amandmaju k 3. členu, ki ga je kot predlog amandmaja odbora vložila Levica. K besedi se je javil Miha Kordiš. Izvolite.
Najlepša hvala, predsedujoči. Kot sem dejal že uvodoma, naj še enkrat povzamem to isto iztočnico. Kar se nam dogaja znotraj tega odloka, je širitev študijskega področja Teološke fakultete na izobraževanje in usposabljanje učiteljev. To seveda niso učitelji verouka v nekih zasebnih katoliških instancah, ampak so učitelji, ki delujejo lahko tudi znotraj javnega šolskega sistema. In tu seveda gremo bistven, bistven korak predaleč v zbliževanju religiozne institucije in našega šolskega sistema. S tem se krši načelo laične šole, s tem se krši načelo sekularne šole. In so bili potrebni dolgi boji, zgodovinska prizadevanja za to, da se je religijo in izobraževanje v celotni zahodni družbi, ne samo pri nas, razločilo in nimamo absolutno nikakršnega razloga, da bi zdaj začeli delati korake nazaj.  Drži, da gre za zatečeno stanje, da se to že izvaja, kar pa ne pomeni, da je prav. To tudi ne pomeni, da naj tovrstno prakso Državni zbor oziroma konkretno ta današnji odbor legalizira, prav nasprotno. In zato smo vložili poleg zahteve za umik te točke z dnevnega reda tudi amandma, ki črta širitve študijskega področja Teološke fakultete na izobraževanje in usposabljanje učiteljev.  Mislim, da vsi argumenti, ki naj bi nasprotovali tej naši pobudi, ne pijejo vode. Za začetek je gospod Štromajer kot predstavnik Vlade dejal, da se zavzemajo za laično in sekularno šolstvo. Jaz upam, da je to res, upam, da se bo tudi vsebinsko v nadaljevanju razprave opredelil v imenu Vlade do tega našega amandmaja. Želim si, da bi ga podprl, ker danes, če bo sprejet tak odlok, to ni korak v smeri laičnega in sekularnega izobraževanja, ampak je korak nazaj. In če imamo že opravka z zatečenim stanjem, se moramo vprašati, kako to zatečeno stanje sanirati v prid laičnega in sekularnega izobraževanja, ne pa kako ga preprosto legitimirati s sprejetjem odloka, takšnega, kakršen je.  Nadalje, avtonomija. Če ta naš predlog zares pomeni poseg v avtonomijo univerze, zakaj je pa potem po zakonski jurisdikciji ta isti odlok spet danes na mizi parlamentarnega Odbora za izobraževanje - ja, zaradi tega, ker je vsebinska jurisdikcija tega odbora in Državnega zbora nad tovrstnimi vprašanji zakonsko določena in je vsekakor potrebna. Prav nasprotno od tega, kar je gospa prodekanka zatrdila, da imamo opravka z nepotrebnim formalizmom… / oglašanje v ozadju/ Aja, pardon, se opravičujem, prorektorica. Ravno ta današnja razprav, problem Teološke fakultete in klerikalnega izobraževanja učiteljev kaže, da   (nadaljevanje) ne gre za formalizem, ampak da je to globoko vsebinska stvar. In drugič, da ne gre za nekaj, kar bi bilo nepotrebno, ravno ta seja in to vprašanje dokazujeta diametralno nasprotno. Moramo pa brati to potezo Teološke fakultete - za katero vemo, da ni svetovnonazorsko nevtralna, tudi se ne ukvarja z vsesplošnim preučevanjem religij kot nekega zgodovinskega fenomena, ampak je izrazito tendenciozna v smeri Rimskokatoliške cerkve -, da gre samo za en element v kontekstu ekspenzionistične politike RKC na več področjih, od tega, da zahtevajo javno financiranje katoliških osnovnih šol in tako naprej, da se vpletajo v državno politiko in da državni vrh, recimo, to omogoča, s tem ko se udeležuje raznih tako imenovanih maš za domovino, pa vrh Slovenske vojske hodi tja v uniformah in podobne zadeve, ki močno posegajo ali so pa v najboljšem primeru vprašljive, kar se tiče ločitve cerkve in države. In tu predlagamo odboru, da potrdi naš amandma, da se izobraževanje učiteljev izčrta. Navsezadnje to ni nekaj, kar je padlo z neba, isto, identično vprašanje smo imeli na mizi v prejšnjem mandatu, mislim, da leta 2015, in takrat smo se poslanske skupine Levice, Socialnih demokratov, Desusa in SMC, torej Levica plus takratna koalicija, odločili in družno izčrtali širitev področja Teološke fakultete v izobraževanju učiteljev iz tega odloka. In od takrat do danes se ni spremenilo nič takega, zaradi česar tega ne bi ponovili oziroma zaradi česar bi tokrat ravnali drugače. Bi pa pozval predstavnike posameznih strank, tudi predstavnika Vlade, gospoda Štromajerja, da se do tega našega amandmaja opredelijo.
Hvala lepa. Kdo se še javlja k razpravi? Dr. Štromajer, izvolite. Zdaj sem vas že najavil, oprostite.
Jernej Štromajer
Hvala. Sem hotel dati prednost prorektorici, pa bo potem; upam, da ne bom vsega izčrpal, kar ste imeli povedati.  Bom začel, kjer je kolega Kordiš končal, da ni nobenega razloga, da bi to naredili, glede na to, da je bilo to v prejšnjem mandatu umaknjeno. To ne bo držalo, namreč, od 1. 1. 2018 velja Uredba o spremembi Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, ki govori o tem prenosu iz KLASIUS-P v KLASIUS-16. Zato je to potrebno zdaj storiti, se pravi, da prenesemo to novo uredbo oziroma da odlok uskladimo s to uredbo. Nikakor ne gre za legalizacijo tega študijskega področja oziroma za širitev, ta je že legalna, je že bila izvedena. Izvedena je bila, kot rečeno, na podlagi sklepa Vlade iz leta 2012 - jaz sem bil takrat še študent na ljubljanski univerzi -, in sicer, ko je na 8. redni seji takratna Vlada sprejela Sklep o soglasju k študijskim področjem Univerze v Ljubljani, vključno s Teološko fakulteto, na predlog ljubljanske univerze, ne na lastno pest, tu bodimo korektni, da to le povemo, na podlagi uredbe, ki jo je sprejel Državni zbor, na podlagi zakona, ki ga je sprejel Državni zbor, in uredbe, ki je dala to pristojnosti vladi kot izvršilni veji oblasti znotraj našega ustavnega reda, da pač to soglasje ljubljanski univerzi da. Zdaj, če bi imeli mi priložnost, da razpravljamo, ali damo to soglasje Univerzi v Ljubljani in Teološki fakulteti na tem odboru, bi zagotovo šli lahko v to razpravo. Vendar ne vidim potrebe po tej razpravi, ker je to že dano dejstvo in je že bilo izpeljano in Univerza v Ljubljani ima povsem zakonito in legalno to že vpisano v svoj statut, mi pa to prenašamo v odlok in s tem ga ne legaliziramo, ker bo obstoječe legalno stanje ostalo legalno tudi ne glede na to, kako bomo danes odločili, za naprej.  Kot velik zagovornik ločitve cerkve in države in zagovornik laičnega in nevtralnega šolstva težko pristanem na trditev, da je Teološka fakulteta religiozna institucija. Teološka fakulteta je članica javne Univerze v Ljubljani in če pride do tega, da je to religiozna institucija, bova s prorektorico zagotovo imela zelo zanimiv pogovor, pa verjamem, da ga bomo tudi znotraj Vlade in Državnega zbora morali imeti. Ampak mislim, da to ni tako. In seveda s tem tudi potrjujem svojo in našo zavezanost za laično in sekularno šolo, znotraj katere   (nadaljevanje) javne univerze, ustanovne članice, je tudi Teološka fakulteta. In tu sam ne vidim neke velike spremembe v odnosu cerkve in države, kajti obstoječe stanje, kot rečeno, je že dolgo zatečeno in naša univerza - 100 let bomo letos praznovali, kar je velik dosežek, na kar smo lahko ponosni.  Odlok in avtonomija. Verjamem, da bi si s prorektorico, če bi morala napisati na dveh straneh, kako si predstavljamo avtonomijo univerze kot takšne, ne čisto strinjala, sem pa prepričan tudi, da se vsi njeni kolegi na Pravni fakulteti glede avtonomije univerze in odnosa do države, če bi napisali vsak svoj dokument, ne bi popolnoma strinjali. To je zagotovo neka razprava, ki je zelo pomembna in jo moramo opraviti, in verjamem, da jo bomo opravili, predvsem pri novi Resoluciji o nacionalnem programu na področju visokega šolstva, kajti tole, kar imamo danes, je zagotovo neka rešitev, ki, kot že Zakonodajno-pravna služba opozarja in s katero se tudi sam strinjam, ni najbolj prijetna. Ni najbolj prijetno, da jaz prihajam pred vas kot predstavnik Vlade in vam povem, da nimate izbire, glede na to, da ste vi voljeni predstavniki ljudstva in da ne morete ničesar spremeniti. Je pa res, da je obstoječe zatečeno stanje takšno, ki ga je sprejel Državni zbor, sicer v neki drugi sestavi, pa vendar ga je sprejel Državni zbor, ko je imel ta odlok na mizi, ki je bil nazadnje spremenjen leta 2010, ki je Vladi dal to pristojnost in se je s tem Državni zbor kot zakonodajalec odpovedal delu morebitnih pristojnosti. Lahko bi pa Državni zbor, če bi želel, ob soglasju upam da univerze, če bi prišlo do takšnega dogovora, rekel, da pa želi biti tisti, ki bo končni soglasjedajalec v primeru širitve študijskih področij, in da te pristojnosti Vladi ne podeljuje. Zdaj, če je to neka rešitev, smo zagotovo se na ministrstvu o tem pripravljeni pogovarjati, bi pa želeli, da se v te pogovore ne vključi samo relacija Vlada-Državni zbor, ampak tudi univerze, ker, kot rečeno, 100 let ljubljanske univerze je vendar treba - takšen ali drugačen ustavni red - znotraj 58. člena ustave, kakor tudi družbeno in drugo vlogo, ki jo ima javna univerza. Klerikalno izobraževanje na Teološki fakulteti, tudi tu dvomim, da bi zdaj lahko rekli, da je to čisto tako. Če ne drugega, lahko iz lastne izkušnje povem, da je naš županski kandidat na zadnjih volitvah Dejan Karba kot teolog kandidiral na listi Socialnih demokratov. V Slovenskih Konjicah, kjer sem predsednik občinske organizacije, imamo tudi izvoljeno teologinjo za občinsko svetnico socialno demokratko. Tako bi se zdaj čisto ultimativno težko strinjal s to pozicijo.  Tako, kot rečeno, kar se tega študijskega področja tiče, je že Vlada podala soglasje leta 2012. Kar pa delamo s tem odlokom, pa je, da se ta odlok samo upošteva in ustrezno ureja aktualno stanje v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani, ki je seveda, kot rečeno, glede tega področja dotičnega pridobil soglasje Vlade na podlagi zakona in odloka, ki ga je pa sprejel Državni zbor.  Hvala za besedo.
Hvala, dr. Štromajer. Replika, gospod Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Mislim, da sem se izjasnil o tem, da Teološka fakulteta ni religiozno nevtralna, da je sama po sebi religiozna ustanova. Pa če tudi bi to rekel, mislim, da taka trditev ne bi bila netočna. Vam bom citiral nekdanjega dekana Teološke fakultete (citiram): »Izobražujemo bodoče duhovnike, ki bodo v prihodnosti evangelizirali ta svet.« (Konec citata.) Očitno se je TEOF znašla na točki, ko želi to evangelizacijo peljati skozi slovenske javne šole, s tem da nase prevzame izobraževanje učiteljev. In potem naprej nadaljevanje citata: »Na fakulteti ne gre samo za oznanjevanje vere.« In potem dalje, da nimamo opravka s Teološko fakulteto kot nekim nevtralnim hramom preučevanja religioznih fenomenov skozi zgodovino. Nekdanji prodekan dr. Janez Vodičar (citiram): »Včasih nam tudi očitajo, da je naša teologija popolnoma katoliška. Seveda, saj mora biti, a kaj bomo tukaj prodajali neko močvaro.« Ali pa navsezadnje dejstvo, da je veliki kancler Teološke fakultete, karkoli že to pomeni, sam nadškof, gospod Stanislav Zore. Torej vidimo, da že v zdajšnjih okvirih Teološka fakulteta močno presega in postavlja pod vprašaj ločitev cerkve od države, kaj šele načelo svetovnonazorske nevtralnosti šolstva. Tako mislim, da nobeni formalizmi o tem, kako je Vlada nekaj sprejela in tako naprej, ne morejo biti tu kakršenkoli argument, da bi to moral potrditi še Državni zbor. Navsezadnje je to ločena obravnava, imamo tu poslanci določeno jurisdikcijo, imamo vso pravico širitvi takega področja reči ne, pa čeprav gre za prepoznanje zatečenega stanja. Če je stanje zatečeno in če je problematično, je z njim potrebno presekati, je to potrebno rešiti, ne pa temu prikimati. Drugače je lahko Državni zbor zmeraj za vsako vprašanje postavljen pred politiko izvršenih dejstev oziroma, če ta primer še malo nategnem, ki je pa analoško popolnoma ustrezen v današnji situaciji, to je približno nekako tako, kot da bi Državni svet sprejel neko pobudo kot zakon, zdaj bomo pa mi tak zakon sprejeli in potem bi to Državni zbor oziroma njegovi odbori samo dobili v potrditev in temu ne bi pokimali in ne bi imeli nikakršne vsebinske pravice problematičnosti tovrstnega zakona in takega postopka reči ne. Tako, da tukaj mislim, da nobeden formalističen izgovor ne pije vode oziroma je pač zgolj izgovor, sicer sem pa…
Kolega Kordiš, opozarjam, da / govorita oba hkrati/
… / govorita oba hkrati/ Zaključujem, zaključujem poslednji stavek, sicer…
… za repliko uporabili čas in ste preko vrste šli, tako da zaključite, da lahko prorektor…
…sicer sem pa pozval temu, da se konkretno opredelimo do našega amandmaja, tudi Vlada oziroma vas kot predstavnika Vlade, gospod Štromajer, amandma v Levici, da se teološka fakulteta črta iz tega predloga odloka. Ja ali ne.
Hvala.  Izvolite, gospa prorektorica.
Barbara Nerat
/ izključen mikrofon/ …da odpira pomembna strateška vprašanja, pomembna vprašanja kot sam pravi, zato teh pomembnih vprašanj gotovo ni mogoče reševati kar z odlokom, ampak jih je treba rešiti kvečjemu z zakonom ali pa s spremembo Ustave. Tako da, za enkrat je pa zakonodaja taka kot je, in po tej zakonodaji je Univerza v Ljubljani avtonomna institucija in kot smo slišali, legalno stanje je tako, da sama določa študijska področja, za ta mora pa dobiti soglasje Vlade in konkretno za teološko fakulteto so ti pogoji izpolnjeni. Dokler ne bo spremenjena Ustava, dokler ne bo spremenjena zakonodaja, je vsak poseg z odlokom hud poseg v avtonomijo univerze.  Hvala za besedo.
Hvala gospa prorektorica.  Gospa Ljudmila Novak, izvolite.
Tako kot je gospa prorektorica rekla, ne želim posegati v avtonomijo univerze, zato bom ta odlok podprla in zavrnila amandma Levice in vsi tukaj vemo, da Levica spet samo to vprašanje izrabi za širjenje svoje nestrpne ideologije in nestrpnosti. Zato bom nehala tukaj z razpravo, ker ni vredno, da se takim provokacijam sploh odzovemo.
/ oglašanje iz ozadja/ Kolega Kordiš, izvoli.
Mogoče nisem bil dovolj jasen, kje in kako je Levica pozicionirana in kdo je tukaj tisti, ki se gre agresivno ekspanzijo nekih svojih partikularnih ideologij, bom ponovno citiral nekdanjega dekana teološke fakultete, dr. Gostečnika. »Izobražujemo bodoče duhovnike, ki bodo v prihodnosti evangelizirali ta svet.« Konec citata. In začeli bodo s slovenskimi šolami.
Hvala kolega Kordiš.  Imamo še kakšnega razpravljavca? Jaz bi se na kratko vključil v to razpravo, ker mislim, da ni potrebno, da se sploh menimo o terminu ločitve cerkve od države. Namreč to nam že Ustava veleva in to je reč o kateri niti ne razpravljamo, ampak jaz to današnjo razpravo in sploh ta predlog odloka vidim kot poizkus ene ureditve skladnosti statuta univerze in samega odloka in edino kot to, drugače pa, če pogledate statistiko od leta 2012 do danes je to področje imelo 6 opisanih študentov in samo trije so diplomirali in zdaj od teh diplomantov kateri mogoče iščejo službo, vidim da je enostavnejši način, da uredimo to področje in da ne odpiramo nekih dram glede tega. Jaz to ne vidim kot odpiranje kapelic v učilnicah, čemur seveda jasno nasprotujemo, ampak ne vidim to kot posledico vsega izrečenega, tako da nisem za to, mislim ne bom podprl amandmaja Levice ob tem, da se jasno zavzemam za ločitev cerkve od države.  Hvala.  Imamo še razpravljavce? Kolega Marko Novak.
Marko Novak
Hvala lepa za besedo, predsednik.   Bom zelo kratek. Jaz se z vsebinskimi argumenti kolege Kordiša absolutno strinjam in mislim, da je absolutno nesprejemljivo, da diplomanti teološke fakultete lahko poučujejo v slovenskih javnih šolah. Naj poudarim, da Socialni demokrati trdno stojimo na stališču, da mora biti javna šola absolutno ločena od vseh vplivov religij in da mora biti ideološko nevtralna. Dejstvo je, govorimo lahko tako ali drugače, da je naša teološka fakulteta podvržena eni religiji. In dejstvo je, da v javnih šolah, po mojem globokem prepričanju, takšni ljudje nimajo mesta za poučevanje. Je pa res, da mi danes ne moremo narediti več nič. Vlada, neka druga vlada, je leta 2012 potrdila v statutu možnost te študijske smeri. In mi danes žal ne moremo narediti popolnoma nič. Tudi ta amandma ne bo spremenil ničesar. Nalijmo si čistega vina. To je dejstvo. In dejstvo je tudi, da mi ne širimo danes ničesar, samo na ne nek način v odlok prelivamo obstoječe stanje, ki pa, za moje pojme, oprostite, je problematično. Namreč, slovenska šola, slovensko javno šolstvo mora ostati nevtralno in ločeno od vplivov vseh religij. In dejstvo je, da tudi predmet religije mora poučevati nekdo, ki ni podvržen eni religiji, ampak lahko nevtralno govori in poučuje o različnih religijah. Ne vem pa, če lahko danes karkoli na tem področju naredimo. Se pa strinjam, da bi bilo treba neko poglobljeno razpravo opraviti o tem, kako sploh priti, kakšna je vloga Državnega zbora pri tovrstnih zadevah. Namreč, to, da nam prinesete odločitev vlade v Državni zbor, podprite pač ker je stanje takšno in ne moremo nič narediti, se mi zdi na vsak način problematično. Hvala lepa.
Hvala. Postopkovno, izvolite kolega Koražija.
Najlepša hvala za besedo. Predlagam, da vprašamo Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora in da nam obrazloži, ali je to kar danes počnemo oziroma sprejemamo pravno zadostno oziroma če je to celo mogoče pravno sporno. Hvala.
Hvala. Odgovor smo že na nek način dobili, ampak na želo gospoda Koražije mislim, da lahko zaprosimo še enkrat…
Sladjana Ješić
Ne vem sicer v kakšnem smislu pravno sporno, ali ta vaš amandma ali, če samo… Če smem, bi rad dopolnil vprašanje…
Dopolnitev vprašanja.
Hvala. Če je to po Poslovniku Državnega zbora? Po pravilniku poslovnika Državnega zbora? Hvala.
Izvolite, predstavnica Zakonodajno-pravne službe.
Sladjana Ješić
Kar se tiče za samo razlago Poslovnika, Zakonodajno-pravna služba ni pristojna na sami seji, so to druge službe, ki so pristojne za razlago Poslovnika. Z vidika Zakonodajno-pravne službe pa lahko na splošno povem, da smo že prej v Zakonodajno-pravni službi napisali mnenje, kjer se nam zdi, da nismo videli pomena v čem je to usklajevanje hierarhično višjega pravnega akta z nižjim pravnim aktom. Torej, odlok je višji pravni akt, ki ga sprejema Državni zbor, ki torej ni vezan na odločitve nobenih drugih organov in institucij. Torej, to smo že podali v mnenju, EPA 320-VII, skratka, in od takrat naprej se vleče to vprašanje. Sedaj pa, to je to z vidika naših pristojnosti. Hvala.
Hvala. Jaz samo dodam, da je ta akt na delovno mizo našega odbora dodelil Kolegij predsednika Državnega zbora in to je postopek kateremu moramo slediti.  Za razpravo se je ponovno prijavil kolega Kordiš.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Bi se odzval na to kar smo slišali v zadnjih nekaj razpravah. Za začetek, ja, gre za zatečeno stanje. Ja, to stanje bo zatečeno navkljub temu, da bi bil morda sprejet današnji amandma Levice, je pa naš amandma korak v smeri tega, da Državni zbor tega zatečenega stanja ne pripozna. To pa je dejstvo. In zatrditi, da tukaj polemiziram s kolegom Koprivcem iz SD, zatrditi, da nič ne moremo, da nič ne gre ni res. Imamo odlok univerze v Ljubljani, ki se spreminja. V tem odloku je teološka fakulteta razširjena s pooblastili izobraževanja učiteljev. In imamo amandma Levice na ta odlok, ki črta širitev študijskih področij Teološke fakultete. In tukaj bomo zagotovo nekaj naredili ali bomo glasovali za ali bomo glasovali proti ali se bomo vzdržali oziroma vsak izmed nas tukaj posebej. In trditi na eni strani, da si za laično in sekularno izobraževanje, na drugi strani zatrjevati, da nič ne moreš to je, oprostite tematski analogiji, ampak "poncepilatovsko" umivanje rok. Dajmo sprejeti naš amandma in gremo potem naprej sanirati to stanje cerkvenega udora v slovensko javno izobraževanje, ker to je tudi neka točka, ki bi se morali v SD in Levici strinjati vsaj kar se tiče načelnega pozicioniranja, kar se tiče pozicioniranja tudi vidnih predstavnikov SD, recimo aktualnega ministra za izobraževanje Pikala, ki je zelo jasno povedal, da naslednje, bom tudi njega kar citiral: "Na eni strani so se že v času Marije Terezije borili, da se šola in cerkev popolnoma ločita, sedaj pa se počasi v dveh desetletjih v Sloveniji cerkev vrača neposredno v šolski sistem. Pazite ne gre za osamljene korake za neke naključne stvari, pač pa za dolgoročno dobro premišljeno strategijo." Konec citata. Aktualni gospod minister Pikalo je zadel žeblico na glavico. Se ne bi mogel sam boljše izreči. In tukaj mislim, da imate tudi v SD popolnoma jasno idejno politično podlago zakaj stopiti v bran laičnemu in sekularnemu šolstvu in zavrniti spremembo odloka na točki Teološke fakultete in to da se TEOF-u prepusti izobraževanje in usposabljanje učiteljev. Ni zdaj to, da nič ne moremo, dajmo se vprašati kaj lahko in začnemo na tem odboru s tem, da ta TEOF izčrtamo, potem se pa z veseljem oglasim tudi na sestanku na Ministrstvu za izobraževanje pri vašem ministru gospodu Pikalu, kjer se lahko pogovorimo o tem kakšni bodo naši naslednji koraki pri razločevanju cerkve od države oziroma znotraj našega izobraževalnega sistema kako zagotoviti ali pa ponovno zagotoviti laično sekularsko svetovno nazorsko nevtralnost slovenskega šolstva. Dalje. Proti našemu amandmaju se je opredelil tudi poslanec SMC. Tudi na to bi odgovoril s citatom predstavnika SMC kar iz njihovih lastnih vrst, in sicer njihove poslanke iz prejšnjega mandata, samo trenutek, da najdem tisti citat, če ga slučajno ne bom ga bom pa povzel, ker se ga dobro spomnil, ah, vendarle sem ga našel. Tako je dejala leta 2015 poslanka SMC, bom citiral: "Stališče naše poslanke skupine SMC je, da se strinjamo z umikom predloga o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju univerze v Ljubljani, in sicer o programu izobraževalne vede in izobraževalne učitelje na teološki fakulteti, ker menimo, da potrebuje poglobljeno razpravo." To je bilo stališče vaše stranke, vaše poslanske skupine v prejšnjem mandatu okoli istega identičnega vprašanja kot ga obravnavamo danes. Vmes se ni spremenilo nič. Ali smo dobili kakšno poglobljeno razpravo? Ne. Družbeni kontekst je tu popolnoma enak, ker do poglobljene razprave nismo prišli in ne vidim zakaj ste se odločili svoje stališče spremeniti za 180 stopinj iz enega mandata v drugega v malo drugačnem položaju, hop, hop in kar na enkrat vas svetovno nazorska ne nevtralnost izobraževanja več ne moti. Jaz nisem navedel tega citata zaradi tega, da vas spravim SCM v zadrego, ampak zato, da vas izzovem, da še enkrat premislite.  (nadaljevanje) Morda, če se vrnete svojim koreninam iz prejšnjega mandata vsaj na tej točki in podprete naš amandma. Poleg tega bi pa ponovno želel, da se tudi predstavniki ostalih poslanskih skupin in predstavnik Ministrstva za izobraževanje odnosno Vlade izreče o našem amandmaju, zelo konkretno. To je odločitev, o kateri bomo glasovali sedaj sedaj. Po koncu te razprave bomo glasovali ali smo za to, da je v tem odloku Teološka fakulteta pripoznana kot instanca, ki lahko izobražuje učitelje in jih plasira naprej po javnem izobraževalnem sistemu, si / nerazumljivo/ svojo pozicijo nad vprašanje etike in filozofije ali nismo za to. Kot poslanci imamo to pristojnost in imamo to danes v obravnavi ne glede na to kako zatečeno stanje je.
Hvala. Proceduralno ima gospa Ljudmila Novak. Izvolite.
Prosim, da mi poveste po katerem členu imam neki poslanec pravico, da poziva druge poslance, da se morajo v neki stvari izjasniti in to nasilno počne? Mislim, da je to nasilje nad demokracijo v parlamentu.
Postopkovno, izvolite.
Hvala predsedujoči. Predlagam, da to zadnjo pobudo zavrnite, zaradi tega, ker gre za zelo jasno teatralno operacijo, ki naj našo obrambo laičnega in sekularnega izobraževalnega sistema postavi kot nekaj čudnega kot nekaj agresivnega kot nekaj proti demokratičnega, čeprav gre zgolj za zagovor razsvetljenskih vredno, ki so se razvijale zadnjih 200 let. In kaj se tukaj dogaja čudnega in agresivnega je upadanje Rimskokatoliške cerkve in njene specifične ideologije v slovenski izobraževalni sistem, ki se v nekaterih elementih…
To več ni postopkovno, kolega! Hvala. K razpravi se je prijavil dr. Milan Brglez. Izvolite.
Hvala lepa.  Najprej bom govoril o tem kako bi si želel to zadevo v naprej, da je urejena. Ne želim si, da je dejansko Državni zbor na koncu tisti, ki mora neko zadevo za nazaj legalizirati. Želim si, da je aktivna vloga v celotnem področju. Je pa v bistvu pripisovanje posameznih področij posameznim članicam znotraj univerze zelo zanimivo vprašanje sploh za nekoga, ki je bil enkrat znotraj univerze. Tokrat smo pri tej točki v ideološkem boju na takšen ali drugačen način v ideološkem boju hkrati pa vemo, da so si članice univerze na takšen ali drugačen način vedno nagajale glede tega kaj kdo sme poučevati, zakaj kdo sme uresničevati ali ne in vedno je bilo tukaj malo tudi političnega preigravanja na takšen ali drugačen način. Zadevo so lahko včasih zelo banalne. Jaz se spomnim, da sem učil na katedri, ki je morala s čimerkoli je pravnega učila govoriti vsaj o tem, da dela politiko od tistega prava torej politiko mednarodnega prava ne mednarodno pravo preprosto, zaradi tega, ker je bilo nasprotovanje druge članice. Je bilo pa to razmerje urejeno znotraj same univerze. Za opredeljevanje do tega vprašanja danes je za mene bistveno in osnovno to, kar je avtonomija univerze proizvedla. Lahko mi ni všeč lahko sem nesrečen lahko si tega ne želim lahko bi v bistvu s samim pristankom in zato si želel aktivnega vloge v samem pristanku naj skupaj Vlada in Državni zbor to pač naredita pač po ustaljenem postopku ne pa zgolj eden od teh dveh. To ja, ampak potem, ko je zadeva že enkrat bila izpeljana nima smisla v bistvu celotno zadevo postavljati na glavo, zaradi samega ideološkega vprašanja, ki samo po sebi ne bo ničesar groznega naredilo.  Druga stvar, ki mi je tudi zelo pomembna torej avtonomija univerze je v redu. Avtonomija univerze je univerzo branila tudi pred vladami, s katerimi posamezne članice tudi znotraj univerze niso bile najbolj srečne iz takšnih ali drugačnih razlogov. Zgodovinsko je to nekaj, kar je vrednota in ta vrednota je branila tudi takrat, ko si nisi in je tudi zamejevala recimo vsakokratno oblast, da bi lahko posegla znotraj. Imamo pluse in minuse. Sklicevati se nanjo samo takrat, ko nam je všeč ideološko ali kako drugače in ne tudi takrat, ko nam ni všeč ne gre, ali bo preostala ali ne bo preostala. Jaz mislim, da ta mora ostati in ta norma je osnovna. Drugo pa je. Dajmo biti malo realisti. Družboslovci in humanisti. Lahko govorimo o sekularnosti in podobnih zadevah, ampak tudi   (nadaljevanje) zadaj za sekularnostjo se skrivajo vedno ideološke pozicije. Ni ideološko nevtralne pozicije. Toliko družboslovcev toliko znanstvenih sem da to vam pač moram priznati ne se pretvarjati na kvadrat pretvarjati. Potem se srečajo različne ideologije znotraj prostora, ki je pluralen in ki mora ostati pluralen na takšen in drugačen način, žal ne gre drugače tako pač je dokler imamo družbo in ne moremo v naprej predvideti, da bo eden vedno zmagoval ali kakorkoli podobnega. Ampak torej tisto, za kar lahko naredimo v prihodnje si želimo aktivno vlogo Državnega zbora in to pričakujemo od ministrstva oziroma od Vlade, da bo to ali skozi strategijo ali skozi zakonodajo dejansko omogočila. Tisto, kar pa mislim danes narediti s tem, da bom pa potrdil to zadevo je, da bom spoštoval avtonomijo univerze, ker do te odločitve je lahko prišlo samo tako, da so organi univerze zadevo na ustrezen način speljali skozi vem pa iz lastnih izkušenj, da je tudi možno, da kdaj rečejo ne. In, da so ta preigravanja glede tega kdo ima katero področje in kdo nima katero področje del akademske politike v katero pa načeloma upam, da preveč ta stvarna politika ne bo posegala in s tem krepila posamezna dajmo reči tudi področja včasih ali pa posamezne fakultete, ampak tam zadeva ni nevtralna in če je pač do tega prišlo naj pač vsakdo nosi svoj del odgovornosti. Jaz mislim, da izhodišča odgovornost je znotraj same te odločitve same univerze, da to pravzaprav naredi. Ima pa to svojo zgodovino. Mesto Teološke fakultete znotraj Univerze v Ljubljani ni stvar tega sistema, ampak je že stvar prejšnjega sistema, je stvar nekega širšega dogovora. Kako pa sedaj znotraj tega dogovora legitimno iti ali kako ne iti je pa sedaj drugo vprašanje. Tudi to je neka stvar, ki so med profesorji, ki mogoče nekomu niso na teološki všeč učili in to razlikovanje je govorilo o tem, da obstaja neko sobivanje in sobivanje se je znotraj univerzitetnega sveta vsaj lahko vzpostavilo. V to sam ne mislim v tem trenutku posegati in mislim, da je to veliko premalo časa, da bi to naredili. Preprosto potrebujemo ta odlok, zaradi tega, da ustvarimo tudi druge zakonite pogoje, da ne bi slučajno kakorkoli šlo narobe in zato mislim sam glasovati za to, da zavrnemo ta amandma, ker ne omogoča tega zadnjega, kar je treba, ampak ne pričakujem, da bomo s tem soočeni v tem mandatu še kdaj ali pa tudi, če bo prišlo do spremembe in tukaj prosim tudi univerze, da sedaj ne poslušajo to avtonomijo zlorabljati v to negativno smer, da pravzaprav bo postopek tako urejen, da bo imel Državni zbor skupaj z Vlado tisto zmožnost dajanja pristanka, ki bo pa lahko temeljila tudi na politični odločitvi in bo šele takrat ta zadeva stvar dejstev, ki jih morajo spoštovati tudi študentje in konec koncev s tem bi posegali tudi v tistih šest, še enkrat poudarjam, šest, ki jih je do sedaj na tak način se lahko izobrazilo. Ja, štartam iz avtonomije. Avtonomija univerze oziroma avtonomija bom sploh rekel akademskega sveta se mi zdi pomembna institucija, ampak kot vsak drug institut ima tudi ta lahko svoje pluse in minuse. Da se tudi to zadevo zlorabljati tudi tega se zavedam, ampak nismo pa na ideološkem nevtralnem prostoru in vsaj kot družboslovec ne bom pristajal na to, da ko rečemo laičnost to je nevtralno. Ne, ideološko še vedno ni nevtralno toliko pa je treba biti realističen. Ne štartati iz nekih drugih utopističnih zadev. Hvala.
Hvala dr. Brglez.  K razpravi se je prijavil kolega Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Rad bi se odzval na razpravo kolega Brgleza, zaradi tega, ker je recimo, da je šel že takoj uvodoma v malo večjo globino kot smo jo običajno priča na razpravah v Državnem zboru in s tem, ko je zatrdil, da ni ideološko nevtralne pozicije. Zato, se strinjam. Že sam jezik je medij, ki je ideološko nabit, navsezadnje, tako da, tega se moramo zavedati in to zagotovo zdrži, seveda pa obstaja velika razlika med temu, kaj je ideološka pozicija v smislu, da mora biti izobraževanje svetovno-nazorsko nevtralno, ki se je izoblikovala, še posebej artikulirala v zadnjih 200 letih in prešla v neko opče človeško vrednoto na eni strani in zelo partikularna, tudi interesno fundirana pozicija, ki se steka recimo v teološko fakulteto kot specifično inštitucijo za specifično religiozno agendo. To je pa zelo velika razlika. Saj imamo takšne ali pa drugačne pedagoge, učitelje, profesorje tudi znotraj celotnega visokošolskega sistema, eni so religiozni, drugi niso. Eni so malo bolj na levo drugi so malo na desno, ampak tukaj se pa pogovarjamo o posebni inštituciji, o celo fakulteti, ki se deklarirano pozicionira na stran Rimskokatoliške cerkve in ki ima v svojih vrstah oziroma, ki ima v svojin inštancah kanclerja, ki je nadškof. Po funkciji, nadškof je po funkciji kancler teološke fakultete.  Dalje. Da imamo opravka s posegom v avtonomijo univerze. S tem se na pol strinjam, s tem se na pol ne strinjam, ker je ideja, koncept, beseda, avtonomija univerze postala tako zelo zlorabljena v zadnjih dvajsetih letih, da je to neverjetno. V resnici avtonomija večkrat kot ne, služi kot krinka za določene privilegirane elemente znotraj univerze, da tam monopolizirajo risurse, da se gredo notranje privatizacije, itn. Resnični obraz avtonomije univerze danes, kamor se jo na eni strani pripeljala trg, na drugi strani jo je v to pozicijo porinila politika, resnično obraz tega so afere akademskih mandarinov, ko si izplačujejo takšne in drugačne dodatke za stalno pripravljenost, recimo. Pa to, da fakultete plačujejo kakšnim svetovalnim spin off instancam na katerih delajo ti isti ljudje, ki so sicer redno zaposleni kot profesorji na teh fakultetah. To je obraz avtonomije univerze danes. Tako, da mislim, da se tukaj zelo težko sklicujemo na kakršnokoli avtonomijo univerze. Sploh, ker je bila ta…, zlasti pa to ne more, tako sklicevanje ne more priti iz desne tribune, ker smo imeli nekaj let nazaj, ne dolgo tega opravka z vsesplošnimi varčevalnimi ukrepi, ki so še posebej težko zadeli visokošolstvo in ti varčevalni ukrepi še danes vse posledice teh niso odpravljene. Ti varčevalni ukrepi so univerzi praktično onemogočili izvajanje kakršnekoli avtonomije. Univerza je bila avtonomna samo v temu, da se, A, prilagaja trgi in B, da se prilagaja proračunskim rezom.  Ali pa naprej, če ste, gospod Brglez, prepričani, da ne boste podprli, da boste nasprotovali temu našemu amandmaju, da se teološki fakulteti vsaj Državni zbor postavi po robu in ji ne omogoči in ne prepozna izobraževanja, usposabljanja učiteljev, ker da je to poseg v avtonomijo univerze. Navedel sem nekatere citate vidnih predstavnikov vaše stranke, trenutne stranke danes. Navedel sem citate predstavnikov oziroma poslanke vaše nekdanje stranke v prejšnjemu mandatu. Kaj to pomeni? Da smo mi v prejšnjem mandatu kot člani vaše sedanje stranke iz SD ali vaše nekdanje stranke iz SMC vsi skupaj posegli v avtonomijo univerze. To je direktna posledica, direktno izhaja iz tega kar ste povedal. Ali pa, da je v prejšnjem mandatu v avtonomijo posegla aktualna ministrica za pravosodje, Andreja Katič, to je še en citat, ki ga danes nisem uporabil, ga bom zdaj navedel. Predlagana širitev dejavnosti teološke fakultete na izobraževalne vede in izobraževalne / nerazumljivo/ v bistvu posega v krhko načelo svetovno nazorske laične in javne šole v Sloveniji in seveda tudi v ustavno določilo v razmerje ločenosti države in verskih skupnosti. Glede na to, da je študijsko področje izobraževanje vede in izobraževanje učiteljev ustrezno zastopano tudi na drugih za to ustanovljenih fakultetah. Menimo, da predlog širitve poleg ustavno načelen ne uživa tudi ne strokovne utemeljitve.« In ponovno mislim, da se od leta 2015 do leta 2018 ni spremenilo nič v smislu konteksta ambicij rimokatoliške cerkve teološke fakultete in izobraževanja učiteljev, ki naj bi šlo s tem z roko v roki. In vas pozivam, nagovarjam, da obdržite konsistenco iz prejšnjega mandata in da podprete naš amandma.
Hvala, kolega Kordiš.  Ugotavljam, da zlorabite mogoče te pozive za ohranjanje konsistence. Zagotovo jo vsak od nas pri sebi ima. Za našo poslansko skupino lahko rečem, da smo opravili temeljito razpravo in da se nismo čutili dolžne, da vam o njej poročamo. Drugače pa imamo razlog zaradi katerega smo se odločili kot smo se odločili in ni običajno in ni praksa, da vam na to direktno odgovarjamo tudi če nas za to pokličete. Ampak z veseljem, če je treba.  Za besedo se je prijavil dr. Štromajer.
Jernej Štromajer
Hvala. Moram priznati, da v bistvu sem v tej razpravi od Univerze, v vlogi Državnega zbora, Vlade, družbe, področju visokega šolstva prav užival. Žal pa ugotavljam da danes, čeprav smo na seji Odbora za izobraževanje, glede na točko dnevnega reda, žal, morda ni primeren, pa ne bom rekel prostor, ampak morda ni primeren čas. Tematika dnevnega reda, ki je pred nami žal ni resolucija o nacionalnem programu o razvoju visokega šolstva v Republiki Sloveniji, ki jo bomo pripravili v tem mandatu in v katere bodo razprave, kolega Kordiš, jaz sem vedno vesel in z veseljem se bom pogovoril o tako imenovanih akademskih mandarinih in še o čem drugem, vendar danes pač na obravnavamo problematiko tako imenovanih akademskih mandarinih, o katerih govori kolega Kordiš, ampak obravnavamo, malo bo suhoparen tehnokratski dokument. Sedaj bom uprizoril zakaj sem tudi sam kot predstavnik Vlade v nelagodni poziciji, ko mi govorite, da ste postavljeni pred politiko izvršenih dejstev. Tudi Vlada je pri tej zadevi, aktualna vlada, postavljena pred politiko izvršenih dejstev. Pa da ne bomo samo na teološki fakulteti, se bom v eno drugo spremembo, povedal, da je politika izvršenih dejstev, pa ne da me moti, ampak je pa. Pač Fakulteta za računalništvo in informatiko v skladu z veljavnim odlokom ima sedež na Tržaški cesti 25. Ali je meni všeč ali ne, da ta fakulteta več nima tam sedeža in da je njen realni sedež na Večni poti v Ljubljani niti ni pomembno za to debato, čeprav osebno sem vesel, da ima Fakulteta za računalništvo in informatiko nove prostore na drugi lokaciji, ki so primernejši za študij in boljši za študente. Ampak lahko bi me pa to motilo. Sedaj kakor kdo želi. Sploh politiki imamo to možnost, da najdemo tisoč in ena razlog. Kaj bi bilo boljše, da bi pa oni na Vojkovi imeli prostore, pa da tam naredimo en velik študentski kampus, pa interdisciplinarnost, pa lahko bi razpravljali o tem. Pa potem bomo prišli do tja, da pa ni finančnih sredstev in smo že hitro pri davkih. Lahko imamo tudi to razpravo, ampak kot državni sekretar pristojen za visoko šolstvo, ki je prišel danes razpravljati o odloku, ki je pred vami, žal, ugotavljam, da bomo imeli priložnost za več razprav ob eni drugi priložnosti, pa ne zato, ker mi ne bi želeli razpravljati, ampak zato, ker to ni tematika dnevnega reda. Tematika dnevnega reda so študijska področja, katerim je ta državni zbor na podlagi zakona, ki ga je sprejel in odloka, ki ga je sprejel dal Vladi Republike Slovenije eni prejšnji vladi, ne tej vladi, pristojnost, da odloči ali univerzi, ki je v skladu z Ustavo Republike Slovenije, ki ga je sprejel ta isti Državni zbor, ugodi vlogo za rešitev študijskih področij. In Vlada je na podlagi vseh aktov, ki sem jih naštel, 29. 3. 2012 na svoji 8. redni seji, vidite že brez opomnika točno vem kdaj je bilo to sprejeto, to storila. Pa sedaj bi lahko v tistem prostoru in času, če bi, recimo, mi takrat vodili ministrstvo, opravili vso to razpravo, ki jo imamo danes. Ampak ker pač nismo v tistem prostoru in času smo pred politiko izvršenih dejstev tudi na Vladi, tako kot ste danes poslanci.  Da pa vstopim v bran ministroma Katič in dr. Pikalo, ne gre za širitev. Ne gre za širitev, čeprav je kolega Kordiš to včeraj večkrat že ponovil tudi v vaši izjavi za javnost, da bi naj šlo za širitev. Lahko zagotovim, tudi kolega Kordiš verjamem, da boste pomirjeni, če vam zagotovim, kot ste rekli »V Levici izražamo nasprotovanje spremembi temeljnega akta ULA s katerim se študijsko področje teološke fakultete širi z izobraževalnimi sistemi in izobraževanjem učiteljev.« Lahko vam zagotovim, da s sprejetjem tega dokumenta v nespremenjeni obliki se to ne bo zgodilo. Nič se ne bo razširilo, ostalo bo takšno kot je sedaj. Je pa res, da se bo to prepoznalo v tehnokratskem dokumentu, to pa se bo, ampak se pa ne bo razširilo.   (nadaljevanje) Ostalo bo ravno enako debelo pa visoko pa široko, kot je že sedaj. Zdaj, ali nam je to všeč ali ne, lahko razpravljamo, ampak danes to ni na dnevnem redu. Na dnevnem redu je, ali bomo to prepoznali, da bomo naredili spremembo glede na klasifikacijo in da bomo zadevo uskladili v skladu s statutom Univerze v Ljubljani, ki je, kot sem že večkrat poudaril, v skladu z 58. členom avtonomna. Se pa strinjam, se pa globoko strinjam, da si moramo zagotoviti, a, ločenost cerkve in države, se strinjam in bom to pozicijo zagovarjal, in se tu popolnoma strinjamo. In tu bomo tudi preprečevali kakršenkoli cerkveni vdor v izobraževanje - upam, da sem si pravilno zapisal, mislim, da sem vas prej enkrat vmes narobe citiral in se vam opravičujem za tisto - in da morajo cerkev, šola in država biti ločeni, se strinjam. Ampak za razliko od katere druge izobraževalne institucije v tej državi, ustanoviteljica Univerze v Ljubljani in Teološke fakultete ni nadškofija, da z odprtimi kartami igramo, v tem primeru ni, v tem primeru je ustanoviteljica Republika Slovenija, država. Tako tu ponovno, seveda so takšni in drugačni profesorji tudi znotraj javne univerze. Verjamem, da bi kolega Lisec znal še kakšne druge profesorje našteti z velikim veseljem. Pa ponovno poudarjam, da danes ni to stvar dnevnega reda kot takšnega in da pač ta širitev to ni, kot je že prorektorica, redna profesorica prava, če se ne motim, pojasnila, je ta zadeva že bila urejena leta 2012.  Hvala za besedo.
Hvala, dr. Štromajer.  Prorektorica, izvolite.
Barbara Nerat
Kakršenkoli amandma na 3. člen je amandma na četrti odstavek 6. člena, torej, če iz četrtega odstavka 6. člena, zdajšnjega, črtamo pač to Teološko fakulteto, je ta amandma v bistvu v nasprotju s petim odstavkom 6. člena, peti odstavek 6. člena pa ni v proceduri, tako v bistvu nanj ne moremo dajati kakršnihkoli spreminjevalnih predlogov. Hvala.
Hvala za vaše pojasnilo.  Proceduralno, Tomaž Lisec, podpredsednik odbora, izvoli.
Hvala, predsednik. Jaz predlagam, da izkoristite eno izmed dveh možnosti: prvič, da ugotovite, da je amandma brezpredmeten, ali pa, drugič, da daste ta amandma takoj na glasovanje, ker očitno kolega Kordiš izrablja vse tu prisotne, pa verjetno še koga, za svoje ideološko nestrinjanje z nečim, čemur se reče avtonomija določene fakultete Univerze v Ljubljani.  Hvala.
Hvala za vaš predlog. Kljub temu bom kolegu Kordišu že zadnjič dal besedo, ker mislim, da se približujemo koncu razprave. Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ponovno se moram odzvati na nekatere trditve. Bom reiteriral še enkrat pozicijo, kako absurdno je, ko z desne strani prileti zagovor avtonomije univerze. Navsezadnje se, recimo, tule gospod Štromajer, vladni predstavnik, sklicuje oziroma na veliko posega po zgodovini, kako je Teološka fakulteta prišla do izobraževanja učiteljev - ja, tako, da je neka prejšnja Vlada, tista »tadesna« Vlada, bila temu zelo naklonjena, to forsirala, temu pokimala. To kot prvič. In kot drugič, da je kakršnokoli resno izvajanje avtonomije univerze onemogočila prav ena izmed prejšnjih Janševih vlad, ko je vpeljala brutalne reze v visoko šolstvo in s tem tudi v univerzo. A danes, ko je treba ščititi cerkvene interese znotraj javne univerze, »ojoj, ne, avtonomija, avtonomija univerze«. Mislim, to je eklatantna dvoličnost, tako oprostite, če je ne bom vzel resno.  Dalje. Zaradi današnje odločitve se zatečeno stanje stvari - to smo že ugotovili - ne bo spremenilo. Tako je tu kakršnokoli nadaljevanje nalaganja argumentov, ki gredo proti sprejetju našega amandmaja, v resnici argument proti slamnatemu možu. V Levici smo v poziciji, da zagovarjamo ločitev cerkve in države, načelo laičnega in sekularnega šolstva, tako da danes sprejmemo naš amandma in kot Državni zbor ne pripoznamo te ambicije Rimskokatoliške cerkve po katoliški rekonkvisti našega izobraževanja, ki gre tudi skozi usposabljanje in izobraževanje učiteljev. In, oprostite, ne morete trditi, da ste za laično in sekularno šolstvo na eni strani, v istem dahu pa zagovarjati, joj, zatečeno stanje je, danes moramo glasovati tako, kot nam je Vlada prinesla na mizo in moramo pokimati legitimirati, pripoznati, da Teološka fakulteta izobražuje učitelje. Saj to je retorični salto, retorični luping, katerega vsebina je, »ja, saj mi smo za nekaj, ampak naredili bomo nekaj drugega…«   (nadaljevanje) To je vsebina izvajanja nekaterih menda naprednih poslancev oziroma političnih predstavnikov na tem odboru, in s tem imam seveda problem, kajne. Ravno tako, kot imam problem s kakšnimi drugačnimi formalizmi. Na primer, s trditvijo, da je Republika Slovenija ustanoviteljica Teološke fakultete, absolutno drži, res je, kar pa ne pomeni, da Teološka fakulteta ne služi partikularnim religioznim interesom, ki so sinhronizirani z interesom Rimskokatoliške cerkve. In v osnovi mi kot državljanke in državljani na ta način financiramo partikularni interes določene religiozne ustanove, religiozne instance, njihovega religioznega nauka. Tako to ni argument, ki naj bi »kao« postavil Teološko fakulteto kot svetovnonazorsko, ampak samo pokaže še na globljo problematičnost prepletenosti države in cerkve na področju izobraževanja.  Naj zaključim. Še enkrat, podprite ta naš amandma. Drži, da se na terenu zgolj zaradi tega amandmaja ne bo nič spremenilo, bomo pa kot Državni zbor obdržali neko integriteto in držo, da smo za laično in sekularno izobraževanje in da nam spajanje države in cerkve, še zlasti spajanje države in cerkve znotraj izobraževanja nikakor ne diši in da bomo branili javno šolstvo kot svetovnonazorsko, kot vrednoto. Potem se pa lahko naprej pogovarjamo, kako bomo probleme, ki so globlji od zgolj enega amandmaja, reševali naprej v tem mandatu, ni nobenega problema. Zatečeno stanje, še enkrat, prav vsak razpravljavec se mi zdi, da je, ali pa skoraj vsak, je to izpostavil, torej gremo to zatečeno stanje reševati, namesto da ga pripoznamo.
Hvala. Zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje o predlogu za amandma odbora k 3. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina Levice. Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Ali želi kdo razpravljati v zvezi s 4. členom? (Ne.) Imamo vložen amandma koalicije, LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus, k 5. členu. Se kdo javlja za razpravo? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na razpravo o 6. in 7. členu. Ni razpravljavcev. Razpravljati in glasovati moramo še o amandmaju k naslovu predloga odloka. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k naslovu sprejet. Prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti.  Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to jaz, če ne nasprotujete. S tem zaključujem obravnavo predloga odloka o spremembah odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani na matičnem delovnem telesu.  Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA – ANALIZA URESNIČEVANJA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V REPUBLIKI SLOVENIJI 2013-2020 ZA OBDOBJE 2014-2016. V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, analizo in mnenje Državnega sveta. K tej točki sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, strokovni svet za izobraževanje odraslih, Zvezo ljudskih univerz Slovenije, Andragoški center Slovenije, slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje. Besedo dajem predstavniku predlagatelja analize predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Jernej Štromajer
Hvala, predsedujoči. Pred vami je analiza uresničevanja resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji od leta 2013-2020. Kot vidimo smo v drugi polovici oziroma v drugem obdobju uresničevanja oziroma izvajanja te resolucije, zato je verjetno koristno in pomembno, da pregledamo kakšni so kazalniki oziroma kako uspešni smo v posameznih ciljih, ki smo si jih oziroma si jih je država s to resolucijo zadala, eden izmed teh kazalnikov je tisti, ki se uporablja za anketo o delovni sili vsako leto in meri vključenost katerihkoli življenjskega učenja v štirih tednih pred snemanjem, se pravi gledamo koliko smo, tukaj dosegamo ciljno vrednost recimo Evropske unije, drugi kazalnik je, da se na tri leta z uporabo ankete izobraževanje odraslih meri vključenost v 12-ih mesecih pred snemanjem, tukaj je ciljna vrednost dosežena v letu 2016 in znaša 46 %. Potem pa če pogledamo uresničevanje resolucije po prednostnih področjih, prvo prednostno področje splošno izobraževanje odraslih, cilj kazalnik, delež odraslih v starostni skupini je 25 do 64 let vključeno splošno izobraževanje se bo iz 5 % v letu 2011 povečalo na 8 % v letu 2020, ta ciljna vrednost je bila že dosežena leta 2016 in znaša 12 %. Drugo prednostno področje izobraževanje za dvig izobrazbene ravni odraslih, ciljna vrednost bi naj bila glede na trenutne kazalce in smernice dosežena leta 2020, leta 2016 je bilo 59,7 % z najmanj štiriletno srednjo šolo, potem je tukaj še usposabljanje in izobraževanje za potrebe dela, tukaj ocenjujemo kdaj je bil ta cilj oziroma to prednostno področje s cilji verjetno doseženo. Zdaj kaj je ključno poudariti, z nami so, mimogrede da omenim še tudi kolege iz Andragoškega centra, ki so pripravili analizo, če boste imeli kakšna dodatna vprašanja. Analiza je v bistvu pokazala, da je vseživljenjsko – torej kaj je pozitivno -, da je vseživljenjsko izobraževanje in učenje bistvenega pomena tako da za gospodarski kot družbeni napredek. Določena zakonodaja je bila ustrezno novelirana, ki bo omogočila odraslim dokončanje osnovne šole, vključitev v javne veljavne izobraževalne programe za odrasle ter izvajanje svetovanja na področju odraslih. Zakonodaja kot rečeno, bili smo vključeni v različne programe, ki se izvajajo v skladu z resolucijo. Povečala se je vključenost odraslih v splošno neformalno izobraževalne programe, uspešno se izvaja motivacijski program, področje potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij je bilo izvedeno, izpeljala se je evalvacija v skladu z zakonom in tako dalje. Za naprej kaj je najpomembnejše za razpravo do leta 202, potem ko bomo morali verjetno tudi pripraviti novo resolucijo, o tem se bomo zagotovo še morali pogovoriti, je intenzivno nadaljevanje z razvojnimi nalogami in implementacija o projektu ekonomsko-socialnega sveta, uvedba javne službe na področju odraslih in pa okrepitev tako promocijskih aktivnosti, animacijskih aktivnosti, svetovanje za ranljive skupine, povezovanje z deležniki na vseh ravneh in tako dalje. Da dlje ne bi našteval imate vse vključeno v analizo, seveda smo pa za vsa dodatna vprašanja glede te zadeve na voljo. Hvala za vas čas.
hvala lepa, dr. Štromajer. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Ne. Hvala. Želi svoje stališče podati še kateri od vabljenih na sejo? Prosim, da se…
Olga Drofenik
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Najprej bi rekla, da ….
Gospa, samo še nekaj. Prosim vas, da se predstavite tudi z imenom in priimkom.
Olga Drofenik
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Najprej bi morala povedati mnenje predsednice strokovnega sveta za izobraževanje odraslih, ki se današnje seje ni mogla udeležiti, da naj opozorim na podatek o državnih sredstvih za izvajanje resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih, čeprav iz priloženega poročila smo lahko pravzaprav zelo optimistični, opozarja na to, da se sredstva, lastna sredstva Ministrstva za šolstvo zmanjšujejo. Jaz sem potem pogledala podatke od 2005 do 2009 in od 2014 do 2016 in dejansko se delež lastnih sredstev giblje od 7 pa tja do 19 milijonov evrov, zelo niha, vsako leto in smo v letu 2016 na približno isti postavki kot smo bili leta 2008, kar je malo v nasprotju s to strateško usmeritvijo kako pomembno je izobraževanje odraslih za ekonomski in družbeni razvoj. Tukaj imam za pripravljavce eno vprašanje, kjer so vključili tudi podatek 2017/2018, kjer so sredstva ministrstva za šolstvo narasla na 21 milijonov in je zdaj to vprašanje ali so to res lastna sredstva ali je to vključena tudi lastna udeležba, to se pravi, sredstva ki jih dodajamo evropskemu denarju, ker to je pravzaprav podvojitev. To je zdaj pač v imenu predsednice strokovnega sveta.  Zdaj bi pa še v imenu Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje povedala. Ta resolucija, prva resolucija, kjer je tudi v tem poročilu poudarjeno kako pomemben vpliv je imela na napredek in razvoj izobraževanja odraslih in tudi seveda ta nova resolucija. Mi kot slovenska univerza najbolj spremljamo to prvo prednostno področje, splošno neformalno izobraževanje in z gotovostjo lahko rečemo, če ne bi bilo resolucije, da bi to prednostno področje že stagniralo ali pa celo izumrlo, tako ga pa na nek način ohranjamo in kot vidimo po kazalniku tudi uspešno vodimo do zaželenega cilja.  In druga stvar na katero pa je treba opozoriti, je pa glede kazalnikov za zviševanje izobrazbene ravni. Mi jih dosegamo in presegamo tako na srednješolski kot na visokošolski ravni. Seveda se pa ob tem ne vprašamo kakšna je kakovost tega znanja naših dijakov in diplomantov in tukaj bi bilo mogoče dobro resolucijo dopolniti in pokazati, da ti kakovostni kazalniki kažejo na to, da s tem, skratka malo zatemnijo ta uspešni dosežek samega golega kazalnika glede deleža naših prebivalcev, ki dosegajo srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. Raziskava pred PIAK je pokazala, da naši srednješolski in visokošolci v teh raziskavah pismenosti se uvrščajo bistveno nižje kot vrstniki v skandinavskih pa tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Ta zadnja raziskava PIAK-a je pokazala, da imamo 400 tisoč prebivalcev, ki se je uvrstila samo na prvo raven pismenosti in malo bi bilo treba pogledati kako se uvrščajo glede na izobrazbeno strukturo, ker na koncu ni važno samo število vključenih pa število končanih, ampak tudi kakšna je ta kakovost. To poročilo opozarja tudi na pravičnost v izobraževanju odraslih. Tukaj nam ni uspelo v teh vseh letih od leta 2005, kar imamo resolucijo, premakniti stvari naprej in bi se bilo treba vprašati kaj delamo narobe oziroma kaj se nam dogaja na tem področju. Jaz sem šla potem malo pregledovati te postavke posameznih programov, kako se uresničuje ta cilj, da je treba v izobraževanje vključiti več tistih, ki imajo manj kot štiriletno srednješolsko izobrazbo in seveda pokazalo se je, da ko gre za javno veljavne programe splošnega neformalnega izobraževanja za to področje pripravlja Ministrstvo za šolstvo poseben javni razpis in iz te resolucije seveda nismo morali, nisem morala ugotoviti koliko se v te programe vključuje odraslih, ki imajo manj kot štiriletno srednješolsko izobrazbo. Mogoče v pojasnilo, to gre za programe tujih jezikov, socialne in državljanske kompetence, digitalna pismenost in slovenski jezik. V te programe se vključuje številčno največje število odraslih. Kot poznavalka pa lahko rečem, da ko gre za tuje jezike na višji zahtevnostni ravni, da v teh primerih je težko verjetno, da se nam vključujejo odrasli z nižjo izobrazbo, ampak je več verjetnosti, da se vključujejo odrasli, ki imajo več kot štiriletno srednješolsko izobrazbo.  Tu so potem središča za samostojno učenje in borze znanja, ki jih je nov zakon vključil v javno mrežo. In ko sem pogledala te podatke, te mreže vključujejo tam od 20 do 35 % odraslih z manj kot srednješolsko izobrazbo. V naši slovenski univerzi naša mreža vključuje pa približno 20 % manj izobraženih. Mi se, seveda, kot nevladni sektor ne moremo primerjati z omrežjem, ki ga uzakonja zakon o izobraževanju odraslih, ampak vendarle je v resoluciji izpostavljeno, da za prvo prednostno področje pomembno vplivajo tudi nevladne organizacije in so na nek način postavljene ob bok javnim organizacijam in javni mreži.  Ko sem potem pogledala financiranje teh središč borze znanja so tu neka vprašanja, na katera že pravzaprav opozarja resolucija. V povprečju so sredstva Ministrstva za izobraževanje na središče za samostojno učenje pomeni, da dobi udeleženec 80 evrov. Resolucija tu izpostavlja samo eno ljudsko univerzo, ki kot problematično zaradi obsega sredstev, ampak v resnici je 12 takih, ki krepko presegajo ta povprečen znesek. V borzah znanja je to 74 evrov, v naši mreži pa je 5 evrov, za razliko od ostalih pri nas večino sredstev prispevajo udeleženci sami. To so sedaj takšne splošne ugotovitve za to poglavje, ki pa obravnava univerze ali pa predstavlja delovanje univerz, bi pa mogoče samo nekaj pojasnil. Tako kot sem rekla, v resoluciji je opredeljeno, da so razmestitev izobraževalnih programov in njihovo stabilno financiranje bodo upoštevane tudi za nevladne organizacije. Deloma ministrstvo sedaj že nekaj let to določilo uresničuje s sofinanciranjem omrežja Univerze za tretje življenjsko obdobje, približno 50 jih je v Sloveniji v tem javnem razpisu za izobraževanje odraslih. In jaz mislim, da glede na prispevek k uresničevanju ciljev na prednostnem področju in v primerjavi s tem deležem manj izobraženih in s številom odraslih, ki vključujemo svoje programe, mogoče razmislek ali je to razmerje financiranja na udeleženca v javnih omrežjih, ki jih opredeljuje zakon pravično ali ni pravično, da se o tem mogoče pri naslednjih javnih razpisih malo vpraša. Ugotovljeno je v tej analizi, da delež upokojencev v naših programih univerzah za tretje življenjsko obdobje upada. Postavljena je neka domneva. Jaz moram tu pač opozoriti na problem. Naši udeleženci se selijo v programe medgeneracijskih centrov, kjer je izobraževanje brezplačno. Sedaj mi analize o tem nimamo narejene. lahko govorim na primeru lastne univerze za tretje življenjsko obdobje. Majhne novo ustanovljene, kjer se nam je 25 % slušateljev odselilo na Vrhniko ali pa v Ljubljano, zato ker so tam program brezplačni za tuje jezike in tudi za računalništvo in veste, tudi tukaj se je pokazalo, da ne gredo tisti, ki pravzaprav težko plačajo izobraževanje, ampak da odselijo taki, ki poleti dva meseca preživijo na jadrnici. Ampak to je zdaj mogoče malo neumestna pripomba, se opravičujem. To kar pa je škoda, škoda ki se pa dela na tem področju je pa ta, da so recimo primestne občine, jaz prihajam iz Loga in Dragomirja, spalna naselja ker smo se pač priselili in ker smo navajeni, da imamo zdravnika v Ljubljani, da otroke vozimo v Ljubljano na izobraževanje, sami sebe in svoje vnuke in potem, ko počasi nekako gradiš in poskušaš privabiti ljudi, da bi se udeleževali teh aktivnosti v lastni občini, to pomeni neko socialno povezovanje zelo raznolikih staroselcev in novoselcev po izobrazbi, tukaj se pa dela škoda, ker potem ti naši poizkusi, da bi aktivirali ljudi za delo v lokalnem okolju, imamo pač pri tem težave. Ostajajo seveda takšni, govorim za tiste univerze za tretje življenjsko obdobje, ki imajo že 20 letno tradicijo, kjer udeleženci čutijo pripadnost in se ne selijo.  Imam še… No, potem, če se še zdaj ozrem na druga ministrstva pa recimo na eno to pozitivno pridobitev resolucije, da sodelujejo tudi druga ministrstva. Tukaj imamo še vedno ta problem na katerega opozarja tudi poročilo, ni povezano z ministrstvom, zlasti kadar gre za iste ciljne skupine in kadar gre celo za enake programe. Recimo primer je izobraževanje in kultura kjer imamo programe socialne kompetence, komuniciranje v materinem jeziku, socialne kompetence in človek bi pričakoval, da se bosta ministrstvi povezali, skupni razpis pripravili ker mislim, da bi s tem tudi dosegli boljšo vključenost manj izobraženih v izobraževanje. Da mi ne dosegamo ciljnih skupin, je zanesljivo razlog tudi v tem, ker je to financiranje še vedno nestabilno. Veste, in to, da imaš, načrtuješ 100 evrov za izobraževanje odraslih potem je pa realizacija 60 evrov, potem naslednja pa 150 ali pa 200 evrov, pomeni da prihaja do financiranja, pri financiranju do zastojev. Delo z manj izobraženimi pa to, da ga ti pridobiš pa vključiš v izobraževanje, to je tedne in mesece, potem ko pa pridobiš pa rečeš, ja pa ne bo, ni denarja, bomo to prestavili na drugič. Tukaj seveda ni nobenih bližnjic in nobenih nihanj. To dejansko pomeni stabilno delo, to pomeni najboljše kadre in če tukaj ne bomo naredili nekega premika, potem bomo čez dve leti zopet ugotavljali, da pri doseganju ciljnih skupin nismo prišli nikamor.  Jaz bi rekla, da je pomen te resolucije in teh poročil tudi v tem, da ne samo, da vidimo, da si postavimo cilje kam gremo in da vidimo do kam smo prišli, ampak to je tudi priložnost, ko vidimo, da nam nekaj gre narobe, da bi to lahko v času izvajanja tudi spremenili. In tukaj, ko vidimo, da nam nekaj gre narobe, pravzaprav nismo dovolj fleksibilni, da bi spremenili, pa da bi se drugače pravzaprav stvari zatekle.
Hvala lepa.  Imamo še enega razpravljavca…
Olga Drofenik
Mislim, da nisem nič pozabila.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Prosim, da se predstavite za magnetogram.
Andrej Sotošek
Hvala lepa. Andrej Sotošek, / nerazumljivo/ center Slovenije.  Začel bi tam kjer je kolegica končala, pa bom poskušal biti zelo kratek in konkreten. Sama / nerazumljivo/ nam pokaže, analiza nam pokaže, da smo relativno uspešni na vseh področjih, razen na tem, ki ga je tudi kolegica zdajle izpostavila nazadnje. Se pravi, ta kazalnik, ciljna vrednost, se pravi, udeleženo participacijo v vseživljenjskem učenju. Če boste pogledali ta gradiva vidite, da je, sicer mi govorimo o letu 2012, kjer je bila participacija 14,5 %. 2010 je bila celo 16,2. In je potem nekako najnižje padla v letu 2015 na 11,9 in leta 2016 11,6 %. Sedaj sicer gre / nerazumljivo/ malo navzgor. Se pravi, leta 2017 12 %. Vendar kaj, vidimo tudi to, ko je prej kolegica rekla, nihanja, sistemska nihanja. In seveda, dobro obdobje krize, lahko razložimo različne vzroke, vendar ključ je v tem, da dejansko je treba tukaj delati na tem prednostnem področju. In mogoče bi še opozoril to, da se nismo uspeli zapirati te participacije pa / nerazumljivo/ nižje izobraženih z višje izobraženimi odraslimi v Sloveniji in se ta prepad med vključenostjo še ohranja ali celo stopnjuje. Se pravi, cilj je seveda v tem, tudi v naslednjem obdobju, da se tu nameni ključno razvojni preboj, da se z določenimi novimi pristopi, modeli, motivacijo in pa seveda z različnimi aktivnostmi na področju vključevanja odraslih pač nižje izobraženih na delovnem mestu na njihovem življenjskem prostoru, da jih vključimo v izobraževanje. Tu je treba poleg vseh teh sistemskih rešitev, ki jih je prej kolegica naštela, tudi mislim, da je ključ te naše nekako analize, kjer je treba največ narediti. Ostalo nekako bomo dosegali. Tako da tukaj se mi ne zdi to problematično. Tako da zaenkrat hvala lepa.
Hvala. Prehajamo na razpravo članov in članic odbora. Ni prijavljenih. Če ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. … /oglašanje iz klopi/
Olga Drofenik
Še eno vprašanje, ki je pomembno, ki sem ga pozabila…
Niste dobili besede, gospa.
Olga Drofenik
…pa mogoče opozorilo…
…gospa, gospa…
Olga Drofenik
… sedaj s postavitvijo javne…
… gospa …
Olga Drofenik
…mreže… Ali ne morem?
Niste dobili besedo, tako da dovolite, da vsaj zaključim. Ampak ker nas čaka ravno, da ugotovimo, da smo se seznanili, ne vem, komu ste želeli zastaviti vprašanje?
Olga Drofenik
Prosim?
Komu ste želeli zastaviti vprašanje?
Olga Drofenik
…ministrstvu…
Dobro. Vi ste pet minut priporočenih že dobro prekoračila, ampak izjemoma. Izvolite, zastavite kratko vprašanje. Prosim.
Olga Drofenik
Veliko evropskih sredstev je namenjenih za izobraževanje teh ciljnih skupin za manj kot srednješolsko izobrazbo. In vsi pričakujemo, da je bo sedaj ta javna mreža, da se bo na tem področju zgodil premik. Sedaj me pa samo zanima, ali drži ali je to res, da je ministrstvo dalo soglasje, da lahko v te programe, brezplačne programe financiranja iz evropskih sredstev vključujejo izobraževalne organizacije, če ne dobijo manj izobraženih tudi tiste, ki so več izobraženi. Če to drži?
Kolegica, izvolite.
Katja Dolžak
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.  Vprašanje gospe Olge Drofenik se veže na en manjši ukrep oziroma en od ukrepov, ki se v okviru ministrstva za izobraževanje izvaja in financira iz sredstev evropskega socialnega sklada. Cilj predmetnega javnega razpisa, ki se izvaja od leta 18 do 22 v višini približno 16 milijonov evrov je namenjen ciljni skupini, ki je starejša od 45 let in tistim odraslim, ki imajo nižje ravni izobrazbe. Se pravi, največ dokončano triletno srednješolsko izobrazbo. Seveda pa v kolikor izvajalci programov ne uspejo pridobiti te ranljive skupine, katera je zelo težko dosegljiva in se seveda po podatkih PIAKA(?) tudi težko vključuje v programe seveda z obrazložitvijo lahko vključijo tudi ostale posameznike, da dosežejo kazalnike. Absolutna prednostna ciljna skupina pa so nižje izobraženi in starejši od 45 let. Povem lahko, ker imam besedo, še to, da je ta drugi ukrep, ki se je sedaj začel izvajati, bogatejši od prvega v tem smislu,   (nadaljevanje) so vključeni tisti odrasli pravzaprav vsi odrasli, če rečem s prej omenjenima kategorijama, ki ne spadajo med upokojence in tiste, ki so v statusu dijaka in študenta.
Hvala lepa.  Zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino seznanil s točko analize uresničevanja resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji 2013 do 2020 za obdobje 2014 do 2016. S tem zaključujem obravnavo analize na matičnem delovnem telesu.  Pred točko razno imam še eno slabo novico, da se moramo vrniti na obravnavo 5. točke namreč, zaradi tiska na drugi strani lista nam je spodletelo oziroma jaz sem spregledal, da nismo še obravnavali in glasovali amandma k 6. členu, ki je sicer nomotehnične narave, zato vas vabim, da pristopimo k razpravi in glasovanju k temu. Predvidevam, da razprave ni, zato začenjam glasovanje o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 6. členu vezano na 5. točko današnje seje. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ni potrebe ponovno glasovati o vseh členih skupaj.  Preden pristopimo k 7. TOČKI - RAZNO vas vabim, da se udeležite jutrišnje javne predstavitve mnenj o pomenu znanosti in raziskav inovacij za družbeni in gospodarski razvoj v Sloveniji, ki jo bomo imeli jutri v veliki dvorani Državnega zbora ob 11. uri. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje. Ta ateistom kot verujočim želim lep dan in neomajno vero v svoje ideale. Nasvidenje.