5. redna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

22. 1. 2019
podatki objavljeni: 22. 1. 2019

Transkript

Spoštovani zbrani! Torej, pričenjamo 5. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Pozdravljam seveda vse povabljene ostale prisotne, tako ministrico, kot tudi ostale funkcionarje. Na začetku bi vas rad obvestil, da na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Kolega Boštjana Koražija bo zamenjala gospa Nataša Sukič, kolega dr. Darija Krajčiča bo zamenjal kolega Aljaž Kovačič, kolegico Violeto Tomić bo zamenjal kolega Miha Kordiš. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje današnjega odbora. S sklicem seje 8. januarja 2019 ste prejeli naslednji dnevni red:  1. točka - Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2017, EPA 344-VIII. 2. točka - Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020, EPA 347-VIII, EU U 910. 3. točka - Pobude in vprašanja članov Odbora. Ker včeraj do 12 ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.  Tako prehajamo na obravnavo 1. TOČKE - POROČILO O DELU IN ZAKLJUČNI RAČUN SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2017.  Odbor je torej matično delovno telo, poročilo pa obravnavano na podlagi 4. odstavka 41. člena poslovnika Državnega zbora. K obravnavi te točke sem vabil Vlado, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.  Poročilo o delu in zaključnem računu sklada z dne 20. decembra 2018 ste kolegice in kolegi prejeli s sklicem seje. Naknadno pa se na e-klop 10 januarja 2019 prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter danes predlog sklepa poslanca Poslanske skupine Levica Mihe Kordiša. Torej na začetku dajem besedo najprej gospe Ireni Majcen, novi direktorici Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije, ki jo srčno pozdravljam. Danes je prvič tukaj med nami v tej funkciji.  In seveda, kot vabljeni vam torej tudi predajam besedo.
Irena Majcen
Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci in vsi prisotni. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ustanovila država leta 1993 z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije.  Od prvega julija 2016 dalje sklad gospodari le s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije, z gozdovi v državni lasti pa gospodari gospodarska družba Slovenski državni gozdovi. Ustanovitelja sklada, torej Republiko Slovenijo zastopa Vlada Republike Slovenije.  Sklad je organiziran enotno za območje Slovenije. Svoje naloge izvaja na sedežu Dunajska 58 v Ljubljani in na območnih izpostavah, ki so oblikovane za upravljanje operativnih del in nalog na določenem območju. S katerimi se zagotavlja dostopnost storitev uporabnikov na območju naše države oziroma upraviteljstvih, ki predstavljajo praviloma zaključena teritorialna območja v okviru Sektorja za kmetijstvo. V tem sektorju so organizirana štiri upraviteljstva, sedeži na naslednjih lokacijah: upraviteljstvo osrednje Slovenije – Ljubljana, Kranj, Vrhnika, Cerknica, Kočevje, upraviteljstvo jugozahodne Slovenije: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin, upraviteljstvo jugovzhodne Slovenije: Krško, Celje, Žalec, Novo Mesto in Črnomelj, upraviteljstvo severovzhodne Slovenije: Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec. Sklad je v letu 2017 v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, da ohrani dostopnost storitev čim bližje krajanov, pristopil k organizaciji t.i. mobilnih izpostav, ker enkrat tedensko posluje na lokacijah občinskih uprav Šenčur, Radovljica, Jesenice, Ormož in Cerknica. Navedene občine so za izvajanje dejavnosti sklada zagotovile skladu brezplačno uporabo poslovnega prostora. Na skladu so se v letu 2017 naloge izvajale v okviru naslednjih notranjih organizacijskih enot in sicer vodstvo sklada, Urad direktorja, Služba notranje revizije, Sektor za kmetijstvo, Sektor za urejanje evidenc nepremičnin in geodezijo, Sektor za pravne zadeve in Sektor za splošne zadeve. Storitve notranje revizije je izvajal zunanji izvajalec notranjega revidiranja. Direktor sklada je poslovodni organ, ki je odgovoren za zakonitost dela sklada in izvajanja del in nalog sklada z določili statuta sklada. Vlada Republike Slovenije je z dnem 12. november 2014 znova imenovala namesto direktorice sklada gospo Ireno Šinko, ki je sklad vodila tudi v poročevalnem obdobju. Svet sklada je organ upravljanja sklada, ki ima predsednika in šest članov. Na predlog ministra pristojnega za kmetijstvo, jih vlada imenuje izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije, ministrstev, vladnih služb ali strokovnjakov s področja dejavnosti sklada od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. Nekaj poudarkov iz poročila. Na uspešnost in učinkovitost delovanja sklada, pomembno vplivajo številne ovire oziroma dejavniki. Tukaj gre predvsem izpostaviti odločitve sodišč, pa tudi zakonodajo oziroma veljavne predpise, na podlagi katerih je sklad po eni strani obremenjen z visokimi finančnimi obveznostmi, po drugi pa se mu zaradi neodplačnega prenosa zemljišč na občine, zmanjšuje tudi obseg zemljišč, s katerimi gospodari, zaradi česar izgublja pomemben finančni vir. Finančne obveznosti, ki bremenijo sklad so predvsem plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, kateremu je sklad zavezan, izplačilo 3 % ostanka presežka prihodkov na odhodkih sklada upravljavcem zavarovanih območij države, za namene izvajanja načrtovanja ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, plačilo 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči slovenskemu državnemu holdingu, ki je pravni naslednik slovenske odškodninske družbe. Kljub temu, da je sklad iz naslova denacionalizacije kot prvo zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kot drugo – zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč kot ene od oblik odškodnin po Zakonu o denacionalizaciji kadar vračilo v naravi ni možno. Kot tretje – zavezanec za izplačilo odškodnin upravičencev zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranih zemljišč, po 2. odstavku 72. člena zakona o denacionalizaciji in 145c. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ne nazadnje pa še zavezanec za izplačilo sredstev za plačilo obveznic SDH, kadar upravičenec zamenja / nerazumljivo/ sklada za obveznico SDH. Povsem nerazumno je, da zakon skladu še vedno nalaga plačilo 10 % od vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči SDH, saj sklad že poravnave navedenih obveznosti, ne zmore sam. Letni cilj za poročevalno leto so bili opredeljeni s prioritetami programov dela in finančnega načrta sklada za leto 2017 in rebalansu, ki sta bila sprejeta na Svetu sklada in je svoje soglasje podal minister pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano takrat, mag. Dejan Židan.  (nadaljevanje) Strateška usmeritev sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti. Da bi sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je bil v načrtovalnem obdobju cilj nakup 150 hektarov kmetijskih zemljišč oziroma več in od tega vsaj 22 hektarov kmetijskih zemljišč na zavarovanih območjih. Sklad dosega najvišji prihodek iz zakupnin, zato je cilj oddati čim več kmetijskih zemljišč v zakup. Sklad je tako za leto 2017 načrtoval na ponudbah za zakup objaviti 2 tisoč hektarjev zemljišč, od tega 700 hektarjev kmetijskih zemljišč prvič ter obnoviti ali na novo skleniti 2 tisoč 500 zakupnih pogodb oziroma aneksov k obstoječim zakupnim pogodbam. V načrtovanem obdobju je bil cilj doseči prihodek iz naslova gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči v višini 7 milijonov 85 tisoč evrov. Na področju izvajanja komasacij zemljišč je sklad glede na pretekla leta za leto 2017 načrtoval zaključek komasacij, v katere je sklad vložil 200 hektarov zemljišč in enako površino 200 hektarov naj bi iz naslova nove razdelitve zemljišč v komasacijah tudi pridobil. Sklad je v letu 2017 nadaljeval z aktivnostmi za ureditev evidenc zemljišč, opredeljenih v akcijskem načrtu za dokončanje prenosov, ki je bil s strani sveta sklada potrjen v juniju 2012 na zahtevo Računskega sodišča v okviru revizije upravljanja z gozdovi, številka 321-2/2010/93 z dne 18. maj 2012. Glede na to, da akcijski načrt za dokončanje prenosov iz junija 2012 ni bil v celoti realiziran, je svet sklada rok za njegovo izvedbo podaljšal do konca leta 2018. Ker je to dolgoletno stanje in ker je urejenost evidenc osnova za korektno upravljanje z nepremičninami v državni lasti, je svet sklada soglašal, da sklad z namenom pospešitve izvajanja oziroma dokončanja prenosov zemljišč pridobi tudi usposobljenega zunanjega izvajalca. Načrtovano je bilo, da bo izbran zunanji izvajalec v letu 2017 pregledal preostanek parcel do 230 tisoč parcel, ki so mu bile dodeljene v pregled, oziroma največ 250 tisoč parcel v primeru, ko bodo zaradi parcelacij neobstoječe parcele nadomeščene s sedaj obstoječimi parcelami. Za preostale parcele je bilo načrtovano, da jih pregleda sklad sam. Poleg tega pa še naprej izključno s svojimi zaposlenimi izvaja vse prenose iz sklada na druge zakonske lastnike. Tako je bilo načrtovano, da bo sklad v letu 2017 sklenil 500 pogodb o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov v gospodarjenje sklada ter 200 pogodb o neodplačnem prenosu zemljišč, s katerimi sklad gospodari na druge pravne osebe, na občine, na DSU, na ministrstva in podobno, in ob tem dosledno vlagal obtožbe zoper tiste pravne subjekte, ki bodo neupravičeno zavračali podpisovanje pripravljenih pogodb. Za leto 2017 je sklad planiral, da bo z lastnimi resursi pregledal 20 tisoč parcel, ki so v seznamu akcijskega načrta. Povečane aktivnosti pa so bile planirane tudi na področju reševanja problematike urejanja lastništva objektov, stoječih na zemljiščih v upravljanju sklada, ki so v lasti tretjih oseb zakupnikov in drugih oseb. Sklad je v letu 2017… / nerazumljivo/ zaključil s presežkov odhodkov nad prihodki v znesku 1 milijon 485 tisoč 659 evrov. Skupni prihodki so bili v primerjavi z načrtovanimi višji za 5 %. Skupni odhodki pa so bili nižji za 22 %. Razlika izhaja iz nižjih stroškov pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči, kjer je bila realizacija 57-odstotna, pri gospodarjenju z gozdovi, kjer je bila realizacija 78-odstotna in predstavlja plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za obdobje do 30. junij 2016. Nižja realizacija v postavki drugih lastnih odhodkih, kjer je bila realizacija 71-odstotna, predvsem zaradi nižjega izplačila odškodnin denacionalizacijskim upravičencem ter nižjih stroškov sklada, kjer je bila realizacija 93-odstotna. Na drugi strani pa je sklad realiziral prihodke 5 % višje od načrtovanih, in sicer najvišji vpliv so imeli višji prihodki iz gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kateri v strukturi vseh prihodkov predstavljajo 72,4 % in so bili 2 % višji od načrtovanih prihodkov od prodaje  (nadaljevanje) nepremičnin so bili višji od načrtovanih za 35% in v strukturi vseh prihodkov predstavljajo delež v višini 20 %. Prihodki od storitev sklada so bili nižji od načrtovanih za 30 % in v strukturi vseh prihodkov predstavljajo 3,6 %. Prihodki od financiranja so bili nižji za 37 %, drugi, prevrednotevalni in drugi prihodki pa so bili višji za 70 %. Prihodki iz proračunskih sredstev so bili višji od načrtovanih za 8 %.  Sklad je v letu 2017 kupil 654,36 hektarja zemljišč v skupni vrednosti 7 milijonov 822 tisoč 162 evrov, od tega 3,7 hektarja pozidanih zemljišč v skupni vrednosti 44 tisoč 70 evrov, 1,47 hektarja vodnih zemljišč v vrednosti 18 tisoč 492 evrov, 338,02 hektarja gozdov v skupni vrednosti 3 milijone 321 tisoč 880 evrov ter 311,17 hektarja kmetijskih zemljišč v skupni vrednosti 4 milijone 437 tisoč 720 evrov. Od zneska 7 milijonov 822 tisoč 162 evrov se nakup v vrednosti 5 milijonov 297 tisoč 73 evrov oziroma 534,92 hektarja nanaša na nakup zemljišč od Nadškofije Maribor, ki je bil finančno realiziran že v letu 2016, pogoji za vpis v zemljiško knjigo in posledično pripoznanje v registru zemljišč pa so bili izpolnjeni v obdobju februar-marec 2017. Tudi gozd, ki ga je sklad kupil v letu 2017 od Nadškofije Maribor, je bil na podlagi sklepa Vlade neodplačno prenesen v upravljanje SiDG. Obseg ostalih nakupov zemljišč v obdobju januar-december 2017 je bil realiziran v višini 2 milijona 525 tisoč 089 evrov in od tega je bilo za milijon 10 tisoč evrov zemljišč kupljenih iz sredstev proračuna. Nakup kmetijskih zemljišč v breme sredstev sklada pa je bil realiziran v višini milijon 515 tisoč 89 evrov, kar je 26 % višje glede na planirana finančna sredstva. Razlog za višjo realizacijo izhaja predvsem iz ponudbe na trgu, saj je sklad kupoval zemljišča na strateško pomembnih območjih, obmejni pas, varovana območja. Na varovanih območjih narave po Zakonu o ohranjanju narave je sklad v letu 2017 kupil 481 hektarjev zemljišč. Prihodek iz zakupnin je realiziran v višini 7 milijonov 216 tisoč 34 evrov oziroma 102 % glede na načrtovane prihodke. Prihodek zakupnin fizičnih oseb je bil realiziran za 5 % višje od načrtovanega, prihodek zakupnin pravnih oseb pa je realiziran za 2 % nižje od načrtovanih prihodkov.  Iz gospodarjenja z gozdovi sklad v letu 2017 ni realiziral prihodkov, saj je bilo gospodarjenje v drugi polovici leta 2016 preneseno na gospodarjenje z gozdovi na družbo SiDG.  V registru osnovnih sredstev so bile poknjižene pogodbe o razdružitvah, po katerih je sklad v postopkih razdružitve solastnine odtujil 8,5 hektarja, iz njih pa pridobil 8,1 hektarja kmetijskih zemljišč. V okviru izvensodnih postopkov in izvensodnih razdružitev je bilo v letu 2017 na priznanju lastninske pravice zaključenih 65 zadev ter 29 zadev s področja izvensodnih razdružitev solastnine. Glede na letni plan dela je bila tako dosežena realizacija na področju izvensodnih zahtevkov na priznanje lastninske pravice 92,8 %, na področju izvensodnih razdružitev solastnine pa je bila dosežena realizacija letnega plana v višini 96,7 %.  Sklad je tudi udeleženec v postopkih komasacij in v letu 2017 je sklad v komasacije vložil 6,11 hektarja zemljišč in iz komasacij pridobil 4,46 hektarja zemljišč.  Na področju urejanja evidenc nepremičnin se je sklad s svojimi zaposlenimi v letu 2017 od načrtovanih 20 tisoč parcel opredelil do lastništva 15 tisoč 593 parcel oziroma 433 parcel na zaposlenega, ki so sodelovali pri prenosih, kar predstavlja 78 % realizacijo glede na plan. Razlog za nižjo realizacijo od načrtovane so zlasti težave pri izdajanju potrdil o namenski rabi zemljišča. Ta potrdila izdajajo občine in nedorečeni zakonodaji v primerih vpisovanja lastninske pravice v korist Republike Slovenije pri neobstoječih pravnih osebah. Zunanji izvajalec se je v letu 2017 opredelil do lastništva 43.857 parcel, na pristojne občine pa je bilo konec leta 2017 s strani zunanjega izvajalca posredovanih 6645 vlog za izdajo potrdil o namenski rabi zemljišča, za 267 tisoč 14 parcel. Prejetih potrdil je bilo samo za 127.851 oziroma 48 %, pri čemer je bilo potrebno veliko prejetih potrdil zaradi pomanjkljivosti ponovno dopolnjevati. V postopkih denacionalizacije je bilo v letu 2017 vrnjenih 2428,48 hektarjev zemljišč v vrednosti dva milijona 351.334 evrov, od tega 335,77 hektara kmetijskih zemljišč v vrednosti 699.314 evrov, 655,08 hektarja gozdov v vrednosti 1 milijon 181.506 evra, 1437,64 hektarjev ostalih zemljišč, neplodna vodna pozidana v vrednosti 470.514 evra. Nadalje. 31. december 2017 je bilo na skladu zaposlenih skupno 27 javnih uslužbencev, kar je v okviru kvote kot jo določa Vlada. Tudi v letu 2017 je sklad s sredstvi skrbno ravnal in gospodarno. Tako je bila realizacija stroškov služb sklada nižja od načrtovane, in sicer stroški služb sklada so bili realizirani 93 % in v okviru tega so bili stroški materiala in storitev realizirani 83 % ter stroški dela 98 %. Tako je bila v letu 2017 večina načrtovanih ciljev dosežena, mogoče bi omenila še cilja kjer pa nista bila dosežena, in sicer na področju urejanja evidenc nepremičnin, ker nas še sedaj, torej v letu 2019 čaka precej dela predvsem zaradi neodzivnosti nekaterih občin pri izdajanju potrdil o namenski rabi, tudi vlaganja v materialne naložbe sklada so bile realizirane 45 %, tako je potrebno še dopolniti evidence hidromeriolacijskih sistemov, kar je nujno in implementacija IT podpore, torej podpore računalniške za spremljavo zahtevkov po odškodninah na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji in 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospa direktorica, gospa Majcen. Besedo bom dal še sedaj predstavniku Vlade, tukaj med nami lepo pozdravljam ministrico, dr. Aleksandro Pivec. Ministrica, bi temu poročilu še dodali kaj? Izvolite, beseda je vaša.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora lep pozdrav tudi z moje strani! Jaz na samo letno poročilo 2017 nimam kaj dodati. V kolikor boste želeli kaj vprašati bom na to odgovorila, zagotovo pa bi bilo mogoče bilo pomembno poudariti to, da od tistega trenutka naprej, ko sem sama prevzela vodenje ministrstva želimo delovati usklajeno z vodstvom sklada kmetijskih zemljišč, saj ej ena od ključnih nalog, se pravi sklada tudi ta, da deluje v nacionalnem interesu, sledi strategijam države in nenazadnje tudi strateškim odločitvam oziroma strategiji ministrstva oziroma resorja, ki ga vodim in kot veste in že večkrat povedano se nahajamo trenutno v času, ko strateško načrtujemo naše nadaljnje delovanje in pa celotno obdobje od leta 2020 naprej. Zato skladno s tem to politiko delovanja sklada tako glede upravljanja kot razpolaganja s kmetijskimi zemljišči načrtujemo skupaj z njimi.  Kar se tiče pas samega poročila, kot rečeno, jaz nimam kaj dodati, sem pa z veseljem na razpolago, v kolikor bo potrebno odgovoriti na kakšno vprašanje, seveda pa bo prednostno to direktorica.
Od naslednjih vabljeni po vsej verjetnosti gospod Ravnik, kot direktor Kmetijsko-gospodarske zbornice, po vsej verjetnosti boste povedali še nekaj.
Branko Ravnik
Ja, hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.  Spoštovani poslanke, poslanci, ministrica, direktorica.  Celo poročilo je korektno, dobro pripravljeno, iz njega je možno razbrati zelo dobre koristne informacije, kvalitetne informacije, odraža pa veliko skrb.  Resno skrb. Ko se je ustanavljala družba Slovenski državni gozdovi, smo mi takrat opozarjali, da nikakor ni sprejemljivo, da sklad prevzema obveznosti iz naslova denacionalizacije na področju gozdarstva in da te obveznosti bremenijo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ampak da je to, mora nekdo drug prevzeti te obveznosti, ker iz tega naslova ni več premoženja, niti prihodkov.  Naša skrb je bila predvsem v tem seveda, da se bo to neposredno preneslo na upravljanje tistega, s čimer sklad danes še upravlja in da se bodo zaradi tega izvedel velik pritisk na zakupnine kmetijskih zemljišč in da bo zmanjšal obseg nakupa kmetijskih zemljišč, kar je ena od prioritet sklada.  In seveda mi pričakujemo, ad bo politika to na nek način opravila to delo do konca in razbremenila sklad teh obveznosti ne samo odškodnin, ki neposredno nastajajo do upravičencev, seveda tudi odškodnin, ki jih sklad izplačuje Slovenskemu državnemu holdingu in druge obveznosti, ki jih imajo iz tega naslova s področja gozdarstva, ker sklad je vedno vračal vse v naravi in ne vemo zakaj pravzaprav mora te obveznosti še naprej poravnavati. Sicer s skladom zbornica dobro sodeluje, tudi predvsem z vodstvom, ki je bilo v obravnavanem obdobju. Mi računamo na dobro sodelovanje seveda tudi v prihodnjem obdobju. Kar nekaj sistemskih rešitev smo v preteklosti naslovili in na nek način primerno rešili. Sklad že nekaj časa zakupnine določa glede na višino, glede na stanje, ekonomsko stanje v kmetijstvu, kar je bilo na nek način naše pričakovanje.  Tudi se odziva na naravne nesreče v kmetijstvu na kar smo opozarjali kar nekaj časa in ima vzpostavljen sistem zmanjševanja zakupnin zaradi naravnih nesreč.  Še vedno je odprtih nekaj vprašanju na katera že kar nekaj let opozarjamo. Predvsem gre za dodeljevanje prostih površin v zakup, ki se še vedno izvajajo z licitacijami, kar je za nas seveda neprimerno.  Mi bi morali imeti na tem področju neko politiko prednostnega dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup, se pravi v neki vrsti sistemski prednosti vrstni red.  Še vedno pričakujemo, da bo sklad znotraj zemljiške politike dobil večjo vlogo in večjo težo, da bi postal ključni nosilec izvajanja aktivne zemljiške politike in seveda računamo, da bo ob pripravi nove strategije ob prenovi zemljiške politike to tudi upoštevano.  Toliko z moje strani, hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod Branko Ravnik. Torej, želi še kdo od vabljeni besedo? Vidim, da ne.  Pred nadaljevanjem te seje bi še vas samo želel obvestiti, da je kolega Branka Simonoviča - bo zamenjal kolega Franca Jurša, ki ga lepo pozdravljam na seji. Torej, seveda bomo prišli na razpravo članov odbora. Kdo bo prvi prijavljen? Aha, kolega Miha Kordiš.  Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči. V Levici smo za to sejo vložili sklep konkretno za to točko poročilo sklada kmetijskih zemljišč, da se omejijo odškodnine denacionalizacijskim upravičencem.  Podoben sklep je bil sprejet na tem odboru na našo pobudo že v prejšnjem mandatu, ampak ni prišlo do njegove realizacije zaradi tega, ker je takratna Vlada Mira Cerarja predhodno odšla iz svojega položaja in danes je odlična priložnost, da to pot, na katero smo že stopili, nadaljujemo. In vemo, da jo moramo nadaljevati. Sklad se je znašel prvič v svoji zgodovini v rdečih številkah in znašel se je zaradi nerazumnih odškodnin denacionalizacijskim upravičencem. Sodna praksa, dne 31. decembra 2017 pravi, da imamo za slabih 30 milijonov evrov glavnic, torej sklad ima obveznosti, na to je treba prišteti še slabih 15 milijonov evrov obresti in če se bo nadaljevalo v tem slogu, se bo sklad preprosto potopil pod vsemi temi obveznostmi in tu je zagotovo potrebno ukrepati.  Sodna praksa, ki sem jo omenil je izjemno problematična iz več razlogov, začenši s tem, da prisoja odškodnine na podlagi največjih možnih hipotetičnih donosov, ki jih lahko neko zemljišče da in ki jih je »kao« ta denacionalizacijski upravičenec izgubil v tem procesu. Tukaj se pogovarjamo o trajnih nasadih, o maksimalnih obremenitvah zemljišča, v primeru gozdov se ne upošteva, da so bile površine oddane v dolgoročne koncesije in tako naprej in to seveda ni prav, ni razumno, ni nikakor smiselno in tukaj predlagamo, da če smo že v poziciji, da moramo izplačevati odškodnine, te odškodnine omejimo na stvarno vrednost, ki jo je sklad prigospodaril s temi konkretnimi nepremičninami, ki se vračajo nazaj v zasebne roke. To je edina metrika, ki je količ(?) kaj poštena in ki ni hipotetična, torej kakšen donos je določena površina ustvarila, tak odnos naj se potem tudi izplača kot odškodnina, če že. Samo s kakšnimi malimi prejemniki, sploh takimi, ki so aktivni kmetovalci, niti nimam toliko velikih težav, kakor imam težave s kakšnimi praksami denacionalizacije, ki so se dogajale v preteklosti in tukaj je izvirni greh v Zakonu o denacionalizaciji, posledice so pa precej hude. Imamo ljubljansko nadškofijo, ki je dobila 15 tisoč hektarjev površin, imamo plemiško družino Bor(?) s 3 tisoč 600 hektarji površin, imamo še eno plemiško družino Attems z 2 tisoč 200 hektarji in naprej, če gremo po temu seznamu slika ni nič kaj dosti drugačna. V 21. stoletju smo vračali plemstvu narodno bogastvo, ki se skriva v zemlji. Jaz mislim, da je to nekaj nezaslišanega. Da zemlja pripada tistemu, ki jo zares, zares obdeluje v neko posest, zagotovo pa ne nekomu, ki se sklicuje na stoletja nazaj, kako naj bi mu zaradi nekih golih lastninskih pravic nekaj pripadalo. Do posesti zemljišča je upravičen tisti, ki vanj vlaga trud, ki vanj vlaga polt sam osebno, zagotovo pa to niso neke fevdalno korporativne entitete kot je to na primer ljubljanska nadškofija oziroma plemiške družine – lepo vas prosim, plemiške družine v 21. stoletju posedujejo take ogromne deleže našega narodnega bogastva. Tukaj mislim, da bi bilo treba politiko obrniti okrog in zastaviti malo bolj / nerazumljivo/, kjer imamo opravka s takimi ogromnimi družinskimi ali pa korporativnimi lastniki kmetijskih zemljišč, ne bi smeli razmišljati še naprej o denacionalizaciji, ampak kvečjemu o renacionalizaciji.
Hvala gospod Kordiš. Preden nadaljuje besedo kolegica Anja Bah Žibert, bi vas prosil, da upoštevate slovensko ustavo, ki ščiti svojo privatno lastnino. Rad bi vas tudi opozoril, da razprava, ki ste jo imeli vpliva tudi na to, da potem ne rabimo sploh razpravljati o poročilu sklada kmetijskih zemljišč, ker potem ga lahko jutri ukinemo in damo zemljo vsem tistim, ki so zakupniki te zemlje. Torej, če sodelujemo pri komunistični krilatici – zemljo tistemu, ki jo obdeluje, potem dajmo to zemljo tistim, ki tudi resnično obdelujejo. Delavci sklada torej ne obdelujejo, ampak samo skrbijo za to, da se ta zemlja v največji optimalni meri, ki je v državni lasti v tem trenutku obdela.  Samo to, razprava ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije in mogoče je politično primerna za del vašega volilnega telesa, seveda pa z današnjim poročilom, kolega Kordiš, nima prav nobene zveze. Želite repliko?
Seveda.
Izvolite, imate repliko.
Tukaj se absolutno ne strinjam, poleg tega je treba ločiti kategorijo posesti in kategorijo lastništva. Če lastništvo ohranjamo v naših javnih kolektivnih rokah, bi bila seveda naloga oziroma je naloga take inštance, kakor je sklad, da nekako pravično smiselno razporeja posest zemljišč tistim, ki bi ta zemljišča obdelovali kot nekje neki neposredni proizvajalci in to so po navadi kmetje. Velik problem teh ogromnih površin, ki so v zasebnih rokah je pa, da ne zasledujejo nekih naših skupnih ciljev in temu primerno potem tudi to zemljo spreminjajo v blago, kar ne bi smelo sploh biti blago, ampak nekaj, kar je preprosto na bolj slovenskemu kmetu oziroma tistemu, ki neposredno obdeluje ta zemljišča. Ampak to je v resnici fusnota, ni to sploh v resnici tema današnje točke.
Dobro. Naslednja prijavljena k besedi je kolegica Anja Bah Žibert, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj, jaz se na predhodnikovo razpravo ne mislim odzivati. Poznamo Ustavo Republike Slovenije in tisto, kar je potrebno vrniti nekomu, je potrebno vrniti.  Kar se tiče samega predloga sklepa se z njim prav tako ne morem strinjati, ker ni nobenega zagotovila, da je bila v tem obdobju, ko je z nekim kmetijskim zemljiščem razpolagal sklad, zato večja donosnost.  Vprašanje bi bilo, kaj bi se zgodilo, če bi bilo to v privatni lastnini, tako da tega ne morete opredeliti, kaj bi bila večja donosnost in kdaj bi bila večja donosnost.  Morda je še celo škoda večja, pa bo kdo dokazoval, da bi sam gospodaril mnogo bolje, tako da ta sklep enostavno ne zdrži. Bi se pa zdaj bolj osredotočila na samo poročilo in tiste dele, ki mene skrbijo.  Zdaj, samo poročilo, se strinjam s predhodnikom, je pripravljeno dobro. Iz njega lahko marsikaj izluščimo, vidimo, se pa tudi strinjam, da nekatere stvari so dejansko problematičen in lahko rečemo, da če ne bo prišlo do nekih sprememb, bomo v resnih težavah.  Zdaj, mene kar najbolj moti, je, da se tako obsežno poročilo sprejema na dopisnih sejah.  Jaz tega enostavno ne razumem. Če imamo neko poročilo je zagotovo zelo pomembno, da ob takem poročilu pride tudi do razprave. Tako kot jo mi danes, razpravljamo o tem, me čudi, da je lahko nekdo sprejel poročilo na dopisni seji.  Zdaj sam sklad je imel mislim, da osem sej. Saj to je navedeno. Od tega je imel tri dopisne, ostalih pet rednih in ravno takšno zaključno poročilo je pa poročilo, ki je zelo pomembno, je bilo sprejeto na dopisni seji, kar je razvidno tudi iz dokumentov.  Jaz upam, da v prihodnje se bo vendarle o takšnih zadevah razpravljalo na nekih rednih sejah in zagotovo bo imel kdo še kakšno dodatno pripombo, kar je na dopisni seji nekoliko težje. Zdaj, mene, tukaj bi si želela nekaj več pojasnil glede področja urejanja evidenc z nepremičninami in pa seveda, nepremičnine ter tudi tisto nepremičninsko, bom rekla lastništvo, ki je na teh nepremičninah. In dejstvo je, da so tukaj podatki, statistični slabi. Zdaj tukaj kaže, da je nekako plan realiziran 77 odstotkov, no skoraj 78 odstotkov od plana.  Mene zanima, kakšen je plan? V odstotkih govorimo o 100 odstotni urejenosti, ali je bil plan nižji od teh sto odstotkov. To je zame pomembno, ker si ne predstavljam, kako lahko sklad deluje, če nima urejenih evidenc. Brez urejenih evidenc za mene niti osnova ne mora delovati tako, kot bi morala, tako da tukaj prosim za pojasnilo o kakšnih odstotkih govorimo ni na drugi strani, če je bila res mir v tem, da se te evidence uredijo.  Glede na število zaposlenih je bilo dodatno zaposlen en uslužbenec za določen čas, ki naj bi bila zaposlen ravno zaradi urejanja teh evidenc.  Kot tretje. Zdaj, če pač ste tukaj namenili razlog za to, da zadeva ni še urejena, neprimerna zakonodaja, sprašujem, zakaj ni prišlo do spremembe zakonodaje. Zdaj, vi direktorica ste bila prej ministrica. Natančno veste, da pač sklad lahko neposredno sodeluje z ministrstvom, potem tudi z Vlado in kako lahko pišemo v neka poročila, da ni urejena zakonodaja in to ravno tistih, ki imajo škarje in platno.  To je zame povsem nesprejemljivo in neodgovorno. Če je neka zadeva zakonsko neurejena, bi se seveda pričakovalo, da s to uredi.  Zdaj, če so težave tudi slovenske občine, tudi tukaj je potrebno najti nek skupni jezik. Zdaj, če boste rekli, da se ne da, potem je potrebno spremeniti zakonodajo. Nihče ne more biti v tej državi, po domače povedano, šerif, in delati po svoje. Če se pač neke zadeve urejajo, potem jih je treba urejati generalno.  Zdaj, zanima me tudi teh 70 javnih uslužbencev, ali so pač na enem metu vsi, ali so pač celo po teh področjih zaposleni, ki ste jih prej omenili, kje so? Osrednja slovenska in tako naprej, Dolenjska, Krško … Skratka, kako potem te ljudje sodelujejo s temi ljudmi? Ali hodijo občasno na teren, tukaj pač iz tega ni vidno in me tudi zanima ravno iz tega gledišča urejanja evidenc. Zdaj, kot neurejene zadeve veliko govorite tudi o IT-ju. Sem pač zgrožena, da pravzaprav pri vseh poročilih in tudi delovanjih ministrstev, ne samo tega konkretnega, ampak tudi drugih, nenehno poslušamo, da je v tej državi težava IT sistem. Po drugi strani smo v prejšnji vladi, to seveda ne govorim za to vlado, ampak za prejšnjo vlado, namenili ogromno denarja na leto. Včasih po 16 milijonov in tako naprej za informacijski oblak.  Zdaj jaz upam, da bo enkrat nekdo, ne samo sprejel, ampak odgovarjal za te zadeve. Delali smo informacijski oblak pravzaprav po vseh poročilih različnih ministrstev govorimo, da je težava IT, da ne moremo pogledati, kaj se dela na področju dela, družin in socialne zadeve, ko ne dobivajo mladi štipendiji in tako naprej, ker pač sistem ne deluje. To je nesprejemljivo ni nekdo bi moral tukaj poseči in trenutna Vlada, zdaj trenutno že deluje in me čudi, da v te zadeve ni bolj korenito posegla.  Zdaj toliko o teh mojih prvih vprašanjih. Bi pa potem bila vesela, da mi na to odgovorite pa se bom potem še javila po potrebi. Hvala lepa.
Najlepša hvala za razpravo, kolegica Anja Bah Žibert. Naslednja je prijavljena kolegica gospa Nina Maurovič. Izvolite, imate besedo.
Hvala lep za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim. Zdaj glede poročila sklada je pravzaprav iz njega razvidno, da je bilo tekoče poslovanje v letu 2017 pravzaprav zelo uspešno, vendar ga hromijo odškodninski zahtevki, ki so podani v postopkih denacionalizacije. Kot nosilca neke zemljiške politike pa strateškega upravljavca državnih kmetijskih gozdov in tudi površin je pravzaprav to lahko znatna težava. Treba je razmisliti v smeri - to so sredstva, ki nas bodo srečala v vsakem primeru. Morda pa bi bil tu na mestu razmislek, vemo da gre vse iz iste mavhe, ampak katera institucija bi bila pa tista, ki lahko to stori, morda z najmanj škode za prihodnost?  Glede sklepa Levice, ki ga je pa podala in je vezano pravzaprav na to problematiko, bi pa rada povedal, da je služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo opozorila tu na vrsto tveganj. Med drugim tudi, da predlagana avtentična razlaga pomeni dejansko spremembo zakonske norme, kar je nedopustno in tudi s sprejemom avtentične razlage se spreminjajo pravila izvajanja obravnave zakonske določbe, hkrati pa tudi takšen postopek lahko zavre vse postopke sodnega in izvensodnega poravnavanja z upravičenci, kar bi pomenilo še večje odškodnine na koncu in se pravi še večji strošek.  Nekako je to zadeva, ki bi jo morala pretehtati Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za pravosodje. Vsi prepoznavamo to problematiko, ampak treba bo poiskat verjetno neke druge nove načine, kako zadevo zapreti v korist obojim.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Naslednjo imam tukaj prijavljeno gospo Ivo Dimic. Tudi vi izvolite besedo.
Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, seveda tudi ministrica, državni sekretar in pa seveda tudi nova direktorica Sklada za kmetijska zemljišča, skrajšano.  Vsako lepo, ko obravnavamo stanje moram reči, da je vaša predhodnica navrgla tako veliko številk, da enostavno je bilo težko slediti kaj vse se je dogajalo. Pa vendar verjamem, da so bila leta pred vami, ali pa pred ustanovitvijo državnega podjetja Slovenski državni gozdovi za Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov drugačna, da so bila mogoč to leta debelih krav, ko seveda smo vsi pričakovali, ad se bo vendarle na nek način razrešilo tudi problem denacionalizacije in vrnjenih odškodnin, pa žal v tistem času enostavno do tega ni prišlo zaradi različnih dejavnikov.  Seveda, vedno so dejavniki na obeh streh, nič ne rečem, da ne pa se mi zdi, da vendarle je potrebno povedati, da smo kot Poslanska skupina Nove Slovenije, ali pa tudi jaz osebno, nasprotovala prenosu kmetijskih oziroma gozdov na družbo Slovenski državni gozdovi. Mi smo videli smisel in najlažji prehod na neko obliko, da bi bila zadeva pod okriljem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zato, ker enostavno tam je bilo znanje, tam je bila tudi informacijska podpora, informatika ki je dejansko omogočala neko nemoteno delovanje.  Pred kratkim sem izvedela celo, da še zdaj nimajo - to je zdaj drugo tematiko v državnih gozdovih še vedno nepopolnjeno informatiko, da je ta primanjkljaj na njihovi strani še vedno v Kočevju. Pa kakorkoli. Želela bi si, da bi bila zadeva kar se tiče kmetijskih zemljišč boljša, da bi bilo manj takih naslovov, kakor jih imamo trenutno v Sloveniji, kako se izgublja oziroma prodaja slovenska zemlja. Sem prebrala tudi poročilo Državnega sveta, ki dejansko, moram reči, mislim, da ga nimamo predstavnika danes tukaj, da bi ga predstavil, kaj je ta komisija ugotovila: da je enostavno resnično zadeva mogoče nekoliko ušla izpod nadzora predvsem z vidika, kar se tiče te, bom rekla že tako majhne slovenske zemlje.  Naslov, ki me je te dni zmotil, je bil kdo najbolj posega po Goričkem. Najprej so bili Angleži, sedaj so pa Avstrijci. Se mi zdi, da tukaj bi moral sklad odigrati večjo vlogo. Že ko smo mi v preteklosti to opozorili, bi prejšnjo direktorico, jaz verjamem, da je bilo, sklad nima predkupne pravice, ima samo možnost odkupa oziroma prednostnega nakupa v obmejnem pasu, tu je tistih 10 kilometrov v obmejnem pasu. Pa vendarle bi se morali, vseeno se mi zdi, strateško odločati kaj je za nas pomembno.  Se pravi, zdaj nam v Goričko prihaja pritisk z avstrijske strani, Prekmurje pritisk iz madžarske strani, se pravi, da se nam tale kura v tistem delu nekako izgublja.  Jaz ne vem, verjamem, smo državljani Evrope in tukaj veljajo tudi neki evropski standardi, pa vendarle se mi zdi, da na nek način bi morali biti tudi mi vsi skupaj toliko inovativni in iskati možnost, da bi se vendarle tale zemlja na nek način ohranila v slovenskih rokah.  Verjamem tudi podatek, da enostavno je, tudi cena kaže tudi v poročilu, da je manjše zanimanje in tudi nižja cena tudi za kupnine dosega na področju Prekmurja, kakor drugod po Sloveniji, da je najvišja cena za kupnine ravno, bom rekla v tem ljubljanskem bazenu. En del Gorenjske, mogoče tudi en del Primorske, ampak se mi zdi, da ko pa govoriš na terenu s kmeti in ko poslušaš njihove argumentacije, zakaj si želijo na primer zemljo, ki jo je imela bivša Perutnina Ptuj, kako bi to omogočilo, pa vendarle, če bi se to na nek način porazdelilo med 20 in 25 hektarov na kmetijo, kaj bi to omogočilo tistim kmetom v Prekmurju, kako bi lahko lažje zaživeli. Se mi zdi, da neko zanimanje je. Je pa res in to je tudi tukaj notri Komisija Državnega sveta, seveda je bil predsednik k Cvetko Zupančič in seveda poznam tudi njegovo stališče in moram reči, da imava skoraj identičnega, da bi bilo vendarle potrebno razmisliti tudi kar se tiče mogoče nekih mladih kmetov, ali po spodbud za mlade kmete.  Zakaj bi šli tam vsi mladi čez mejo v Avstrijo delat, če bi mogoče imeli neko možnosti si osnovati neko kmetijo, ali pa vinogradniško kmetijo na Goričkem tudi, če bi imeli neko prednost? To je v bistvu, včasih rečem, ali pa se mi zdi, no, da se mi zdi, da je treba malo tudi razmisliti pa kakšen včasih tudi pri teh ta mladih morda spustiti kakšno ceno.  Tu bi bilo prav, razmisliti bi veljalo o prednostni pravici sklada pri nakupu kmetijskih zemljišč. Na to so opozarjali. Obstaja bojazen, da sklad premalo sledi trgu kmetijskih zemljišč, ker se ga izčrpava na druge cilje. Poleg tega državni svetniki menijo, da naj se sklad bolj osredotoča na aktivno kmetijsko politiko. Se pravi izpostavljajo tudi mlade se mi zdi in je iz tega vidika, resnično se je za zamisliti, kam želimo priti. Meni se zdi, bolj pričakujem odgovor, kaj ste si zadali, na kakšen način boste popravili delo v prihodnje ali pa v prihodnjem letu? Zdaj to je poročilo za 2017, a ne?  Zadnjič sem se peljala domov in tudi poslušam mogoče bolj lokalne narave radijsko postajo, kjer so bili ponovno izpostavljeni Biljenski griči. Tudi tam sklad ni odigral tako, kot bi moral. Pa ta problematika se že 3-4 leta vrti. Tam je bil interes in zanimanje lokalnih vinogradnikov, da bi vzeli tiste vinograde v zakup pa vendarle se je vse skupaj tako dolgo čakalo, da mislim, da kolikor so mi povedali nazadnje, da enostavno so te že tako zapuščeni, da je že taka prevelika škoda, da enostavno praktično skoraj ni več moč te vinograde, ki so bili pa mladi, na mlado zasajeni, vzpostaviti v nek normalen pridobitveni ali pa obdelovalni trajni nasad.  Se mi zdi, da enostavni se s takimi stvarmi, lahko me boste popravila, bom bila zelo vesela, praktično jaz verjamem, v vsej poplavi, niče ne ukvarja.  Ampak to so eni taki pereči problemi v Sloveniji in se mi zdi škoda, da se tega ne lotimo na nek drug način. Bolj blizu bom rekla vsem tem - jaz verjamem, da je veliko povpraševanje po vseh teh državni oziroma skladov v zemlji, tudi sama kjer prihajam, je interes velik pa pravijo, da ne preidejo zraven, ali kakorkoli, tako da se mi zdi, da je potrebno, da se sklad seveda ohrani tako kot je. Želim si, da bi ostal tak kot je, želim si, da bi dobro gospodaril s slovensko zemljo in da bi videl slovensko zemljo kot tisto strateško.  Jaz mislim, da je slovenska zemlja, da je zemlja strateškega pomena. Na njej bomo pridelovali hrano, tudi v Slovenskih goricah, če je potrebno. Nekaj bo zraslo, ne samo trta. Se mi zdi, da narod bo suveren, če bo imel možnost sam pridelati svojo hrano. Sigurno prihajamo v tista obdobja, kljub skupni kmetijski politiki, pa vendarle bi bilo potrebno. Če samo še rečem, jaz sklepa Levice ne bom podrla, ker se mi zdi, da je to čista populistična demagogija. Vedno se oglasijo kadar gre seveda na strani vračanja premoženje, ki je bilo pobrano, zato mogoče, ker je nekdo drugače razmišljal, ali pa ker je bil nekdo nekomu fovž, da so si skozi stoletje družine mogoče ustvarile te zadeve.   (nadaljevanje) Te zadeve se mi zdi, da ko je bilo govora, da je bilo ocenjeno na podlagi hipotetičnih donosov, pa naj vas spomnim spoštovana ministrica, ne vi, ampak tudi vaš predhodnik gospod Židan, so tudi bili katastrski dohodki izračunani na hipotetičnih donosih, ki dejansko niso realni – na to sem sama tudi opozarjala in se zadeve niso spremenile. Saj ne da ne bi zdajle jaz govorila kaj je prav, kaj ni. Jaz mislim, da za to odločajo sodni mlini, tako kot odločajo sodni mlini glede na višino, ki smo jo mogli priznati izbrisanim in tako naprej. To so določila sodišč, ki še sama še enkrat povem – jih je potrebno spoštovati, ker če ne bomo spoštovali pravnega reda takšnega ali drugačnega, ampak jaz vidim, da mi bi spoštovali samo tisto, kar nam je pisano na kožo, za tisto, kar mi govorimo, da je prav, tisto, kar nam pa ni všeč, bi pa najraje videli, da se pomete pod preprogo, ampak ni tako. Če želimo imeti urejeno državo, je potem treba spoštovati pravni red, potrebno je spoštovati odločbe in seveda se tudi čudim, res se čudim, da v tolikih letih se ni dalo odpraviti vseh teh pomanjkljivosti. Še enkrat povem, sklad je bil ustanovljen kot ste povedala – ravno z namenom, da se te denacionalizacijski postopki speljejo do konca. Tako je bilo predvideno prvotno, zakaj je bil sklad ustanovljen in se mi zdi, da je potrebno, da država prisluhne k temu in še enkrat povem, želim pa, da sklad ohrani tak kot je in da skrbi za slovensko zemljo. Hvala.
Najlepša hvala kolegica Dimičeva.  Jaz bom trenutno prekinil razprave in bom prosil ministrico ali pa direktorico Sklada kmetijskih zemljišč. Med temu razpravami poslanskih kolegov je bilo nekaj vprašanj, prosil bi za neke odgovore, potem pa bomo nadaljevali drugi del razprav poslancev in poslank in seveda tudi vprašanj za predstavnike vlade in direktorice. Prosim.
Irena Majcen
Hvala spoštovani predsednik. Torej licitacije, ki so na skladu praksa, ko se po ugotovljenem prednostnem redu… upravna enota seveda ugotovi prednostni red, sistemsko je določen in se še vedno izlušči več kot eden interesent, ki bi najel, zakupil kmetijsko zemljišče sklada. Ker ni več sistemske ureditve, imamo mi v pravilniku, da je v prednosti torej mladi kmet, ko še to izčrpamo, pa pride do… pa še vodovarstvena območja, torej kmeti, ki ima svoje zemljišče na vodovarstvenem območju, ima tudi prednost, ampak ko je tudi to izčrpano in še vedno ostane več kot eden kmet, pa so licitacije v zaprtih kuvertah kajti druge ideje, kako priti potem do končnega izbranca na skladu do sedaj ni bilo. V kolikor bo ta strateški načrt Ministrstva za kmetijstvo, torej kako naslavljati ureditev prednostnega reda pri nakupu uveljavljen, se seveda sklad vsi vemo izvaja… razpis za zakup preko upravnih enot. Upravna enota je tista, ki ugotavlja vrstni red in seveda bo potem za sklad mnogo lažje, tudi pri javljanju na razpise za obmejna območja, čeprav moram priznati – dejansko se sklad javlja na mnoge razpise, ki jih lastniki zemljišč objavljajo, zelo malo je pravzaprav zemljišč, na katere se sklad ne prijavlja. Ampak prav ta sistemski prednostni red je tisti, ki potem sklad seveda zadrži, ne dobi prednosti, ne dobi možnosti nakupa, sicer pa prijave izvajamo po celi Sloveniji in to prav ti naši zaposleni na terenu imajo naloge, da to redno spremljajo, tako da približno polovica je zaposlenih torej v Ljubljani ali pa ima sedež dela v Ljubljani, ostala polovica zaposlenih pa na terenu in seveda z njimi redno komuniciramo. Mogoče ste opazili, v glavnem jaz sem danes pripeljala s seboj vse štiri vodje sektorjev. Na Skladu kmetijskih zemljišč namreč problematika oziroma poročilo se nanaša na leto 2017, ko sama sem tudi povedala, da nisem bila direktorica, direktorica je bila gospa Irena Šinko in v primeru kakšnih konkretnih zadev mi bodo sodelavci pomagali. Torej s tem našim zaposlenim na terenu – vodja sektorja Martin Brus redno komunicira, ne bom rekla, da vsak dan, ampak prav gotovo pa večkrat na teden. Kar se tiče dopisne seje, z nami je tudi predsednica sveta, ampak sama sem prepričana, da se je to gradivo pri članih sveta obravnavalo. Verjetno je bilo nekaj pripomb, ga je bilo treba izčistiti, dopolniti in so se potem dogovorili, da po teh popravkih se ga potrdi na dopisni seji. Prepričana sem, da se tako gradivo ne more sprejeti na dopisni seji brez tudi neke ustne razlage. Zdaj pri urejanju evidenc sem navedla, torej bilo je računsko sodišče, ki je zahtevalo ureditev evidenc. Sta pa dva temeljna razloga za to neurejenost evidenc. Eno je, ko govorimo o neobstoječih družbah. Zdaj, te… torej kako urediti ta del, je seveda, sem prepričana možnost tega urejanja seveda na drugem ministrstvu kot je MOP. Verjetno na Ministrstvu za pravosodje in te zagate tudi v prihodnjem mandatu ne bo mogoče rešiti. Torej mi vemo, da smo leta 93´, ko je bil prenos zemljišč na sklad, je bilo knjiženih in je še vedno knjiženih v zemljiški knjigi kar nekaj neobstoječih družb in brez spremembe zakonodaje tega tudi v tem mandatu ne bomo mogli rešiti.  Drugi del, to pa je to, kot sem povedala, da bi za določene parcele potrebovali sezname rabe teh parcel oziroma po planskih aktih občin, kot so bili v letih 93´, 2004 in še kasneje, namreč Zakon o skladu kmetijskih zemljišč je imel nekaj dopolnitev in po teh letnicah se površine parcel, ki so bile v planskih aktih zajete kot nezazidane, prenašajo na občine, neodplačno seveda. Občine se pa pri tem, mislim, da v Sloveniji je pa jasno, torej lokalna samouprava je samostojna, si ne znam predstavljati kdo bi izpisal zakon, ki bi občinam nalagal, da morajo to narediti, pač povem po pravici, je pa tako, 94 občin je pravzaprav tik pred zaključkom izdaje teh potrdil. Torej zelo dobro sodelujejo z nami in ta prenos medsebojni teče. 31 občin je tik pred tem, da pridejo v zaključno fazo, torej so izdali med 70 in 90 % potrdil. Med 50 in 70 % potrdil je izdalo 19 občin. Potem pravzaprav prehajamo na tisti del, kjer je… vsaj jaz bom tako ocenila, sodelovanje občin slabo, torej med 30 in 50 % potrdil je izdalo 13 občin, več je teh občin med 10-30 %, 25 občin, do 10 % potrdil, to res skoraj ni nič, je 17 občin, imamo pa 13 občin, ki niso izdale nobenega potrdila. Moja naloga bo, da se seveda na te občine obrnem, vendar zakonsko si sama ne znam predstavljati, kako jih v to pripraviti. Torej, razen obiskov in pa nagovarjanja. Če grem še na to zadevo Biljanski griči. Zdaj, jaz razumem, da se lahko reče, da je sklad kriv, vendar še bi tu ponovila to dejstvo, da sklad skrbi za to, da so objave na upravnih enotah pravočasne, torej hitre, da je čim več   (nadaljevanje) zemljišč objavljenih. Res je, da je precej zemljišč v zaraščanju in seveda niso interesantne za zakup. Torej Biljanski griči so bili objavljeni, je pa pri samem izvajanju, torej kdo bo vse zakupil, v kakšnem stanju so te parcele, pa pride do težav in se jih tudi na skladu zavedamo, torej se jim posvečamo. Kot kažejo pa vsaj pri nekaterih drugih zadevah, bo pa prišlo tudi ob sodelovanju občin. Zgleda, da so tudi občine v nekaterih primerih zelo zainteresirane, da se uredi to, omeji to zaraščanje. Bodo pomagale te občine in bomo s sodelovanjem občin seveda pri možnosti spremembe plana, ko je potrebno nadomestiti kmetijsko zemljišče, lahko nekatere te zaraščene površine tudi sanirali. Toliko bi sama podala, hvala.
Hvala vam za odgovor gospa direktorica. Želite še vi morda ministrica podati kakšno dopolnitev?
Aleksandra Pivec
Ja, se zahvaljujem. Morda samo v delu, ki ga je gospa Iva Dimic izpostavila glede strateškega razmisleka o prednostni pravici nakupa in o načrtovanju tega, na kakšen način jo urediti. Jaz se s predlaganim oziroma s povedanim strinjam in je to tudi dejansko realna situacija na terenu s katero se srečujemo in v duhu seveda našega razmišljanja oziroma strateškega načrtovanja za v prihodnje, imamo načrt seveda spreminjati tudi zakonsko podlago, Zakon o kmetijskih zemljiščih in v zakonu se lotiti tudi tega, da država izrazi strateški interes glede obmejnih zemljišč, ker imamo probleme tako na Goričkem predvsem zelo aktualne, kot tudi v Prekmurju in da se tudi v duhu tega, da želimo v kmetijstvu dejansko generacijsko obnovo prednostno obravnavati mlade prevzemnike, lotimo tega, da se tudi prednostna pravica na ta način razporeja, da imajo mladi to pravico predkupno oziroma pravico do najema kmetijskih zemljišč.  Razmišljamo tudi seveda o tem, na kakšen način omejiti pravico do zakupa kmetijskih zemljišč večjim(?) sistemom. Tukaj seveda jaz mislim, da je več kot jasno, da bo potreben zelo konstruktivni dialog in pa premislek, saj sama nisem niti pristaš, niti mislim, da bi bilo možno z velikimi drastičnimi spremembami poseči v to, vsekakor pa se pogovarjamo o tem, kje najti kompromis, na kakšen način zmanjševati postopoma odstotek zakupa tem večjim sistemom – saj vemo o katerih je predvsem govora in ga seveda prednostno dati mladim, predvsem pa prednostno tistim, ki na njih pridelujejo hrano. Jaz se strinjam, absolutno hrana ne da je, ampak iz dneva v dan bo vedno pomembna strateška dobrina. Jaz sem celo prepričana, da se o tem premalo pogovarjamo in da je treba tudi tukaj narediti kot država in kot tisti ustvarjalci politike, precej večje in pa bolj odločne korake.
Najlepša hvala za odgovor tudi z vaše strani gospa ministrica.  Tudi sam bom dodal nekaj besed glede letnega poročila za leto 2017. Sam sem prepričan, da je pregledno, da lahko ugotavljamo seveda neke pozitivne kazalce, seveda pa tudi negativne – kot negativne seveda sam štejem tudi to, da bi se odškodninski zahtevki morali lahko rečemo izločiti iz sklada kmetijskih zemljišč in nekako preiti tudi na družbo slovenske državne gozdove, torej se nekako strinjam s predstavniki tudi Državnega sveta glede tega. Sam sem tudi prepričan, da bi bil sam sklad, tudi Zakon o skladu potrebne in obširne novelacije. Sam mislim, da bi tudi v svetu sklada lahko bili predstavniki zakupnikov. V tem trenutku, če pogledamo kdo predstavlja svet sklada lahko ugotovimo, da gre samo za predstavnike ena in istih, torej predvsem državne birokracije in ničesar ni… torej ni nobenih predstavnikov recimo zakupnikov in vseh ostalih, kar mislim, da je minus in da tega kot pravimo zavore in ravnovesij - »checks and balances« v demokraciji prav pri delovanju sklada, ni.  Drugi del, ki se pa nanaša seveda na posledice tudi dveh naravnih nesreč, ki sta bili v letu 2017, na katero se nekako poročilo zajema, pa je seveda tudi  (nadaljevanje) se mi zdi, da je nujno izvesti, da tisti, ki bodo zakupniki, da imajo lahko rečemo neko oprostitev zakupa, vsaj za eno leto, predvsem tam, kjer je šlo za večjo škodo, ki se je povzročila. Mislim, da imamo statistično vrednoteno in da tem ljudem nekako je potrebno pomagati. Potem nadaljevanje. Posledice mejnih območij, tega 10 kilometrskega pasa. Imel sem, lahko rečem tudi v sami poslanski pisarni ravno včeraj predstavnika Svečine, večjega kmeta, pridelovalca. Povedal je, tudi pokazal mi je nekaj slik. Zdaj bi bilo… nimamo niti možnosti, da bi pokazal številna zaraščena zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč, pa polno neobdelana, po drugi strani pa seveda nakupe teh zemljišč na slovenski strani s strani Avstrijcev. Avstrijci peljejo, glejte zelo lahko rečem po eni strani glede na nas, izredno smelo kmetijsko politiko, seveda s pomočjo države. Moram priznati, sam sem si večkrat pogledal ta znameniti Vain Strasse(?), ki je na tej meji. Tukaj trenutno ne vlagajo samo tisti, ki so bili tradicionalne vinogradniške družine, kmetijske, predvsem danes vlagajo na ta področja ljudje, ki se nikoli niso ukvarjali s kmetijstvom, torej veliki podjetniki v Avstriji, ki so obogateli s popolnoma drugimi zadevami, sedaj pa zaradi številnih olajšav za ta področja s strani predvsem Dunaja, lahko bi rekel torej zvezne države vlagajo močno v deželo, zakupujejo na desetine hektarjev in seveda vršijo, ne samo neke kmetijske zgodbe, predvsem gre za turistične zgodbe novih hotelov in seveda v kombinaciji z vinogradništvom in tudi ostalimi deli kmetijstva. Tako da jaz mislim, da novelacija sklada tudi more iti v skladu tu z neko novo strategijo kmetijske politike. Ministrica je omenila torej generacijsko prenovo, ki mislim, da se lahko vsi strinjamo – statistika, tudi za lansko leto nakazuje na porazno starostno strukturo slovenskega kmeta, po drugi strani je problem ta manjši kmet, ki je nekako preživel predvsem na teh območjih, ki so težje, lahko rečemo opravljiva, kjer je težja obdelava, kjer so recimo večji nakloni. Sam prihajam iz takega področja in moram priznati, da imajo probleme. Na drugi strani, kot očitajo številni mlajši kmetje z večjih delov Slovenije, ki se mi javijo kot predsedniku Odbora za kmetijstvo – ja, da je kolega Židan peljal kmetijsko politiko v skladu podpore največjim kmetom, da je ustvaril kmetijske tajkune, ki imajo danes relativno zemljo poceni, najboljši del zemlje in ravno te / nerazumljivo/ ugotavljamo izredno male donose hektarske, ravno zaradi tega imamo tudi predvsem žitarice izredno nizko samooskrbo v Sloveniji. Torej, če želimo generacijsko prenovo, seveda mogoče mladost ni vedno prednost, se včasih tudi s sekretarko pogovarjava, ampak je pa potrebna neka strategija kako mlade navdušiti nad kmetijstvom, kako mlade spromovirati, da prevzamejo slovenske kmetije. Torej imamo danes subvencijo za mlade, ampak večinoma mladih prevzemnikov, si te subvencije ne želi vzeti. Povedal bom zakaj, prihajajo marsikdaj k meni – zato, ker imajo manjše kmetije, katere so ekonomsko obsojene na propad, dobesedno. Torej tukaj bi bila pomoč kmeta, pomoč Sklada kmetijskih zemljišč z neko novo novelacijo in seveda še enkrat pregled, ali bo Slovenija zgodba desetih velikih kmetijskih tajkunov, ki karkoli predelajo, bistvo je dobiček, zato ker so samo subvencije na teh področjih, na teh večjih, najboljših kmetijskih tako visoke, da karkoli vržejo, karkoli obdelajo, se jim izplača in lahko preživijo. To je katastrofalna kmetijska politika, velika zanka in uničenje in na koncu ne nazadnje slovenska statistika nakazuje več kot propad, več kot 1, 3; 1, 5 slovenske kmetije. Jaz mislim, da so za preživetje slovenskega kmetijstva potrebni vsi faktorji, ki morajo nekako slediti tudi mali kmetje, če samo mislimo, da lahko ohranijo našo krajino. Kmetijstvo je danes močno povezano v celovite zgodbe, predvsem turizma. In tudi manjši kmetje, kot smo nekoč tudi pred nekaj meseci na eni izmed sej odbora ugotavljali tudi pri izumrtju manjših vinogradnikov, opuščanju številnih območij. Mislim, da tudi tukaj moramo prevzeti in pripraviti neko novo strategijo. Zelo enostavno, pregledno. Sklad kmetijskih zemljišč pa mora biti, lahko rečemo, eden izmed tistih, jaz bi rekel tistih pomembnih gradnikov te nove strategije, kjer bomo maksimalno to zemljo izkoristili, dobili maksimalne najemnike, predvsem pa pomagali k popolni prenovi slovenskega kmetijstva.  Jaz mislim, da v večini predelov Slovenije je slovensko kmetijstvo v nekaterih delih ostalo v svinčenih šestdesetih, sedemdesetih letih pridodanih z novimi traktorji evro 6. V zadnjih 20 letih pa smo pridobivali številne, jaz bi temu rekel kmetijske tajkune, tako kot v gospodarstvu, ljudi, ki so se polastili te zemlje in ki v bistvu, od katerih imam relativno, če bi pogledali na primerjavo z Avstrijo, Nemčijo, Francijo, na teh najboljših površinah, relativno izredno malo izplen.  To je zakrito s številnimi statistični podatki, ki sem jih pogledal in jaz mislim, da je potrebna novelacija, da se bomo usedli na tem odboru kar nekajkrat skupaj, pregledali in pripravili neke osnutke, ne samo Vlada, torej jaz upam, da tudi skupaj z opozicijo, z opozicijskimi strankam.  Tisti, lahko rečemo tisto novelacijo tudi Sklada kmetijskih zemljišč, ki bo šla v smeri optimalnega zakupa, da bomo ta vračanja /nerazumljivo/ organizacijska, predvsem odškodninska, nekako izvzeli iz sklada, ker se mi zdaj, da se bodo te cene, tudi ta izguba, ki ni dobesedno vaša krivda, gospa direktorica, mislim da se vsi strinjamo, ampak se pa lahko zgodi, da se bodo ravno zaradi pomanjkanja denarja zakupnine povečale in ravno to na področjih, kjer že tako ali tako oddajate zemljo, ki je v bistvu lahko rečemo težje obdelovalna in predvsem ne boste vlagali v razvoj.  Razvoj v Skladu kmetijskih zemljišč pa seveda pomeni komasacije, pomeni nenazadnje tudi namakalni sistemi, urejanje vsega ostalega, kar vam prida zakon in za samo delovanje sklada v prihodnosti mislim, da je to nek trenutek, ko bo potrebno stopiti skupaj, poiskati rešitve, ker mislim, da tudi na kmetijstvu se dogajajo izredne tehnološke spremembe in da s to starostno strukturo, ki jo imamo danes v slovenskem kmetijstvu žal tem tehnološkim spremembam ne bomo sledili,. Jaz mislim, da je generacijska prenova v slovenskem kmetijstvu mora biti naša ključna točka številka ena, seveda pa k tej točki predvsem svoji stranki pa mislim, da tudi v nekaterih ostalih napovedujemo in nakazujemo tudi tiste, ki predajajo kmetije. Kakšen bo socialni status ljudi, ki bodo te kmetije prodajali? Ne samo tisti, ki dobivajo subvencijo, ki jih dojemajo(?). Ampak poglejte, ne pozabimo, da imamo v Sloveniji številne kmečke ljudi, ki še pri 80-ih delajo, ne upajo prodati kmetije, ker jih čaka za njihovo trdo delo 250 evrov, ali pa 300 evrov, ali pa še manj pokojnine. To pa je ta žalostna slika ravno takšne politike, kot je prej kolega iz Levice prikazal in je želel udejanjiti naprej, ki je pripeljala do takšnega stanja, kot ga imamo.  Sedaj ga nekako popravljamo, jasno pa je, da te porazne kmetijske politike, ki je trajala več kot 40 let težko popravimo v 5-10 letih.  Tako, da spoštovani kolegi in kolegice, s tem bi jaz neki del svoje razprave zaključil, bi pa še seveda postavil na koncu eno vprašanje, predvsem vam direktorica, morda tudi ministrici.  Glejte, v sovji poslanski pisarni, pa nenazadnje tudi tukaj, kot predsednik odbora za kmetijstvo, sem imel kar nekaj sestankov tudi z Lovsko zvezo Slovenije.  Jaz prihajam tudi iz področja Slovenskih goric, Lenarta. Imamo tipičen primer, lovsko družino, ki je nekoč sama kupila recimo neko opuščeno kmetijo, jo uredila v lovski dom in seveda z neko pravno praznino, ki je nastala z zakonom delavcev v organizaciji, so nekako te lovske družine izvzeli. Ta zemlja je nekako avtomatsko prišla pod sklad kmetijskih zemljišč pod državno upravo in kljub temu, da so člani lovske družine to s svojimi prihodki takrat odkupili in je bila  (nadaljevanje) v bistvu njihova lastnina. In danes imajo problem, da imajo v lasti lovski dom, njihova vhišnica(?) pa je v delu Sklada kmetijskih zemljišč. Tukaj bi vas prosil za nekaj odgovorov, morda, da najdemo kakšno zakonsko rešitev, da se ta zadeva popravi. Mislim, da imamo kar nekaj lovskih družin, nekaj lovskih domov, ki imajo taka lahko bi rekel nenavadna stanja – da se to popravi ali pa tudi, da tudi prednostno rešite te zapletene zadeve. Gre včasih za morda samo eden dogovor, nekateri so pripravljeni nekaj tudi odplačati kljub temu, po zdaj nekih sprejemljivih cenah, zato da lahko te lovske družine tudi svoje zemljiške zadeve nekako rešijo in spravijo na… jaz bi temu rekel na zeleno vejo. Toliko z moje strani, morda potem na koncu tega drugega dela razprav poslancev, bi vas prosil za morda kakšen kratek odgovor – predvsem vas direktorica ali pa morda enega izmed vaših predstavnikov. Torej naslednjega, ki imam prijavljenega, je gospod podpredsednik Jani Ivanuša. Kolega Ivanuša, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa. Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim, posebej še ministrici. Danes imamo to poročilo o delovanju Sklada kmetijskih zemljišč. Tako kot smo že ugotovili je poročilo v redu, korektno, tako kot je gospa Nina rekla, da ga(?) pa hromijo te odškodnine – s tem se vsi strinjamo, ne? Bi pa rekel tako, gospa Dimic / nerazumljivo/, pa tudi predsednik v moji razpravi, moje vprašanje je bolj letelo ravno na to, kaj se dogaja s slovensko zemljo, ki jo kupujejo tujci, predvsem bi opozoril na Apaško dolino, kjer je 2 tisoč kmetijskih zemljišč in približno desetina te zemlje je že v tujih rokah ali lasti. To se pravi to so potem Avstrijci, drugi ne morejo biti. Saj se dogaja tudi na Goričkem, na madžarski strani, tudi imamo zdaj danes sem dobil neke podatke – gre za Orbánovo politiko, podpora manjšini v Sloveniji. Ogromno denarja se steka tej manjšini, ki potem lahko kupuje zemljišča. O tem bom še neke podatke pridobil, da bom lahko imel za naslednjo sejo.  Je pa tako, naši kmetje ne morejo tekmovati s temi tujci, posebej ne z avstrijskimi, ki so bogati. Naši bogi kmetje se prebijajo iz leta v leto, so obremenjeni, kakor smo tudi… se spomnite v jeseni je bil KD sprejet večji, tako da še en žebelj kmetu v hrbet, tako da si ne morejo enostavno ustvariti nekaj prihodkov, da bi lahko bili močnejši pri kakšnem nakupu zemlje. Verjemite, da slovenski kmet vsak svoj prihranek povrne v prid, da se razširi ali da si posodobi kmetijsko mehanizacijo in verjamem tudi v bodoče, da tisti, ki imajo radi slovensko zemljo, brez skrbi, da tako delajo.  Tu bi še samo prosil gospo direktorico, da mi pove, če ima kakšen podatek v tem obmejnem… ker je Apaška dolina je sicer v tem 10 kilometrskem obmejnem(?)… koliko kmetijskih zemljišč ima ta sklad, če ga imate – jaz ne vem? Kakšna količina je to? Pa še tu ste prej rekli – neobstoječe družbe, ste prej omenjali. Kakšne so to neobstoječe družbe, ker ne morete zaključiti svojega delovanja. / Nerazumljivo/ to mi malo bolj podrobneje razložite. To bi bilo… Kar se pa tiče predloga Levice, pa z moje strani ni potreben noben komentar. Hvala lepa.
Hvala gospod podpredsednik. Naslednja je prijavljena kolegica Anja Bah Žibert. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Jaz sem prej povedala, da se bom še oglasila. Zdaj direktorica meni niste odgovorili na nekatera vprašanja, med drugim tudi koliko je zaposlenih na izpostavah. Jaz mislim, da kot direktorica morate ta podatek vedeti iz prve roke, ker pač mene ravno zaradi teh evidenc, ker verjetno potem to pomagajo tudi področno reševati. Rekli ste, da je treba z občinami veliko pogovorov, razgovorov in verjetno te izpostave, če so učinkovite, lahko pri tem zelo pomagajo.   (nadaljevanje) Tudi niste povedali, ali boste predlagali zakonsko spremembo tam, kjer je problem zakon, glede teh evidenc. Niste mi odgovorili, kaj je z informacijskim sistemom, ali predvidevate te rešitve, do kdaj jih boste izpeljali.  In kot drugo, glede na to, da se danes kar veliko pogovarjamo o tem nastalem minusu ali pa da so bili odhodki večji od prihodkov ravno zaradi tega, ker so pri vas ostali odškodninski zahtevki, medtem ko je prenos gozdov pa šel na Slovenske državne gozdove. Zanima me vaše osebno mnenje, je bila to dobra rešitev ali ne oziroma zakaj do tega prihaja. Če smo ustanovili Slovenske državne gozdove - to bo verjetno ministrica odgovorila -, me zanima, kaj ste zdaj storili, kajti sklad zaradi tega posluje z negativo. Pa ne samo to, zdaj se bo ta zadeva pokrila s prihodki preteklih let, ampak enkrat bo teh prihodkov zmanjkalo, zadeve pa očitno niso rešene.  Tudi mi niste povedali, koliko odstotkov je rešenega glede na plan, ali je plan pomenil 100 % ali že plan ni bil 100 %, kar se tiče urejanja evidenc.  In še nekaj, kaj menite o tej rešitvi, ki v bistvu ne bi potrebovala ne vem kako velikega posega, pa mislim, da ga je Državni svet dobro izpostavil, gre za zemljišča, ki jih uporabljajo izobraževalni centri oziroma šole, ki pokrivajo to področje in upravljajo s temi zemljišči. In sklad lahko kadarkoli ta zemljišča odvzame in jih zamenja z nekimi drugimi. Tu je predlagana ena od možnih rešitev, da potem vsaj šole oziroma fakultete dajo soglasje, če pride do zamenjave, ker gre za to, da tam delajo mladi, da nekaj ustvarjajo, potem se pa lahko zgodi, da čez noč ostanejo brez tistih zemljišč.  Za konec pa samo še to, malo sem presenečena, ne me narobe razumeti, ampak prej je predstavnica najbolj odgovorne stranke v tej Vladi povedala, da je sklad deloval uspešno v preteklosti, in me čudi, kako to, da je potem prišlo do menjave na samem vrhu, se pravi, do menjave direktorjev; če nekdo dela uspešno, ne vem, zakaj se potem najde potreba po menjavi direktorjev.  Hvala.
Hvala za vašo razpravo, pa tudi vprašanja. Zadnji v tem drugem delu je prijavljen kolega Miha Kordiš. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči. Uvodoma bi želel reiterirati, da smo za tokratno sejo vložili enak sklep, kot smo ga vložili že ob zaključku prejšnjega mandata, govorim o omejevanju višine odškodnin denacionalizacijskim upravičencem. Ker trenutno se te odškodnine dosojajo na podlagi najvišjega možnega hipotetičnega donosa, torej čisto v oblakih. Posledica seveda je, da so te odškodnine disproporcionalno visoke in se je prvič v zgodovini sklad znašel v rdečih številkah. Bom še enkrat povedal, kako te rdeče številke zgledajo - okrog 30 milijonov samega premoženja in še 15 milijonov, slabih 15 milijonov obresti, ki si jih lahko tu obetamo. Seveda to ni prav, v smislu sklada, gospodarjenja sklada, kapacitet sklada, niti v smislu višine odškodnin samih po sebi. Edina mera, metrika, ki jo imamo tu v rokah, so prihodki, ki jih je sklad prigospodaril s temi konkretnimi zemljišči, ki so tu v vprašanju. In sklep predlaga natančno to, da se odškodnine omejijo na tisto višino, kot je bilo dohodka iz nekega konkretnega zemljišča. Ne razumem tega oponiranja, ki smo mu danes priče na tem odboru. Spomnim: eno leto nazaj na tem istem odboru je šel isti sklep, z malo drugačnim datumom, skozi brez glasu proti, brez glasu proti! Danes pa cel vik in krik, najprej tu iz desnih klopi, potem tudi iz novodošlecev liste Marjana Šarca. Imajo očitno problem s tem, da se preko neupravičenih odškodnin izčrpava sklad.   (nadaljevanje) In tu pozivam vse prisotne, stranke in tako naprej, da na tem odboru naredijo popolnoma enako, kot so ali pa smo naredili eno leto nazaj - da omejimo višino teh odškodnin in da se sklad ne znajde več pod udarom neupravičeno visokih zahtevkov.  Nadaljeval bi z neko drugo temo, kar lahko opredelimo tudi kot čezmejni kapitalski vdor, kjer so se kmetijska zemljišča znašla med kladivom, ki je Avstrija, in nakovalom, ki je Madžarska. Tu prehajajo zemljišča v neke roke, ki Slovenije ne priznavajo za svojo domovino. In seveda to ni problematično iz kakšnega sentimentalnega vzgiba rodne grude, ampak zaradi tega, ker je takoj za javnim lastništvom neko domače, dasiravno zasebno lastništvo, najboljši instrument izvajanja kmetijske politike. Če je nekdo lastnik neke nepremičnine pri nas pa prihaja z druge strani meje, je izvajanje kmetijske politike tu seveda globoko oteženo. In ta politika bo dobila na pomenu v prihodnje, in to skokovito in drastično. Prehranska suverenost je nekaj, o čemer se bomo začeli pogovarjati na dnevni ravni v času desetletja ali dveh desetletij. Poglejmo samo globalno sliko - v tem trenutku je hrana še razmeroma poceni. Razlog se skriva v prekomernem izkoriščanju virov, zlasti virov globalnega juga; tu govorimo o brutalnem izkoriščanju prebivalstva, ki deluje v velikih kmetijskih konglomeratih, na plantažah, v popolnoma nemogočih razmerah. Govorimo pa tudi o koriščenju naravnih virov. Ne opozarja brez zveze Food and Agriculture Organization pri OZN na problem izpiranja prsti in na to, da imamo zgolj še 60 let za gospodarjenje po trenutnih metodah, preden se bo prst toliko izprala, da bo popolnoma neuporabna, da bi na njej še karkoli zraslo. Potem imamo tu okoljske spremembe, »climate change«, zaradi katerih se stopnjujejo vremenske ujme, suše, poplave, toče. Tudi pri nas to lahko čutimo, še bolj silovita je pa ta slika na globalnem jugu, seveda zaradi tega, ker gre za revnejše države, imajo manj sredstev, težje se prilagajajo podnebnim spremembam, hkrati so pa to države, ki so največji vir globalne preskrbe s hrano. In če bo šlo tako naprej, kot je zdaj zastavljeno, če bo šlo po tem neambicioznem tempu prilagajanja in/ali zaustavljanja podnebnih sprememb desetletje, dve - eno leto slaba letina v globalu, naslednje leto ponovno slaba letina v globalu, pa bomo soočeni z globalno lakoto. Če v tem trenutku te stvari mogoče zvenijo precej abstraktno, morda celo idealistično, morda apokaliptično, ampak okoljske spremembe tu res niso hec. In zelo kmalu se lahko zgodi, da bomo lačni, in takrat bo presneto pomembno, v čigavih rokah je slovenska zemlja. Če se danes morda tega ne zavedamo, bomo pa takrat presneto dobro vedeli.  In tu imam vprašanje za vas, gospa ministrica. Dejali ste, da ste že identificirali ta problem, tudi sami ste izpostavili vzvode kmetijske politike, za katere je lastniški okvir osnova. Ali imate morda časovnico sprememb zakonodaje, zlasti kar se tiče spremembe vrstnega reda, torej, kdo je sploh upravičen do nabave kakšnih kmetijskih zemljišč? Ali imate tu kakšno časovnico, da se nam ne bo zgodilo, da bomo na to opozarjali, bomo govorili o potencialnih ukrepih, ampak ko bomo te ukrepe dejansko zapisovali v člene relevantnih zakonov, ta zakon ne bo imel več nobenega smisla, ker bo že vse pobrano in vse pokupljeno.
Hvala, kolega Kordiš. Imamo eno repliko na vašo razpravo, gospa Nina Maurovič, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. V imenu novodošlecev bi vam želela povedati, ne oporekamo problematiki, ki jo naslavljate, vendar pot, ki ste jo ubrali s tem sklepom, pač ni prava, ker ni v skladu z ustavo.  Hvala lepa.
Hvala, gospa Nina Maurovič. / oglašanje v ozadju/
/ mikrofon ni vključen/ Postopkovno!
Imate postopkovno, kolega Kordiš, izvolite.
Hvala, predsedujoči. Pobuda, delno za vas, delno za sam odbor. Če je res ta sklep protiustaven, ali to pomeni, da je leto dni in vsi na njem prisotni poslanci, ravno protiustavno. Ponovno opozarjam, ta sklep, enak, identičen sklep je bil sprejet z večino navzočih poslancev in brez glasu proti. Torej smo vsi, ki smo tukaj, krivi nekega protiustavnega delovanja. Zelo, zelo sem zadržan, da bi bilo to dejansko nekaj, kar zdrži.
Torej, kaj je vaš predlog?
Moja pobuda je, predsedujoči, da če je to potrebno, lahko sprožimo postopek, če želite, razpravo, poizvedbo, morda kar pri Zakonodajno-pravni službi, ali res drži, da je ta sklep protiustaven. Ker to je prvič, da nekaj takega slišimo, pa smo imeli to že v obravnavi.
Če boste pogledali magnetogram in si pogledali izvajanje, kot ste predlagali, na kakšen način bi se izvajal ta vaš sklep, lahko ugotovite, da ste preslišali, da v Sloveniji pač spoštujemo zasebno lastnino, da je to eden izmed najbolj spoštovanih vidikov vsake ustave v civiliziranem delu sveta. In na podlagi tega so si kolegice in kolegi ustvarili, lahko rečemo, nekaj svojih premislekov, razmislekov. In mislim, da naslednjič pri takšnem izvajanju, kot ga izvajate vedno na večini odborov, boste morali premisliti, kaj je v skladu s slovensko ustavo in kaj ne.  Naslednji prijavljeni k besedi je kolega Kramar. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani visoki gostje, kolegice in kolegi! Jaz ne bom govoril o splošni kmetijski politiki, kakšna bi morala biti v Sloveniji, osredotočil se bom na poročilo Sklada kmetijskih zemljišč.  Moram reči, da sem imel s Skladom kmetijskih zemljišč na prejšnji funkciji kar nekaj, bi rekel, poslov. Občine so morale prenašati kmetijska zemljišča na sklad, kar pa povzroča predvsem pri prostorskem planiranju občin velike probleme. Zavedati se morate, da je prostorski akt občine temeljni akt, po katerem se vrednoti sama zemlja, kot kmetijsko zemljišče ali kot nezazidano stavbno zemljišče ali kot stavbno zemljišče. In dejstvo je, da s prenosom teh kmetijskih zemljišč so občine postale osiromašene, osiromašene za lep del kmetijskih zemljišč, s katerimi bi lahko po prostorskem planu same razpolagale. Dejstvo je tudi to, da je bilo danes v razpravi rečeno s strani gospe Dimic, da se je sklad ustanovil zato, da bo poplačal krivice iz naslova denacionalizacije. Jaz tega nisem vedel, jaz sem mislil, da se je zato ustanovil, da bo dobro gospodaril s kmetijskimi zemljišči in doprinesel državi dobrobit. Nekako pa težko sprejmem dejstvo, da se je vsa ta leta dobro gospodarilo. Mislim, vsaj iz svojih izkušenj lahko rečem, da se ni dobro gospodarilo, da mogoče zdaj v zadnjem času prihaja do tega, da je to gospodarjenje boljše. Veliko upanje pa daje to, da mora Sklad kmetijskih zemljišč začeti prenašati zemljišča nazaj na občine. In jaz tu res apeliram na pristojne, da ti postopki stečejo hitro.  Na koncu bi pa samo še to rekel, ena temeljnih nalog je tudi to, da se kmetijska zemljišča ne bi zaraščala. Moram reči, da je to v praksi precej drugače, da kmetijska zemljišča se zaraščajo, glede na to, da nekatera kmetijska zemljišča niso bila zakupljena, ta se seveda zaraščajo in bodo iz kmetijskih zemljišč prešla v gozd, kar je tudi kmetijsko zemljišče, ampak vrednoteno bistveno slabše. Tako bi res apeliral na pristojne, da začnejo čim prej s prenosom teh kmetijskih zemljišč nazaj na občine in da s tem omogočijo razvojno usmerjeno politiko prostorskega načrtovanja in s tem doprinos, s katerim bi občine ogromno pridobile.  Načelno moram reči, da je poročilo v redu, da so izkazani vsi parametri, ki pač v poročilo sodijo. Sem prijetno presenečen nad takim poročilom in ga gre pohvaliti.  Na koncu pa samo še ena stvar. Kmetijska zemljišča, ki so v varovanih okoljih. V varovanih okoljih bi morala država težiti k temu, da odkupuje ta kmetijska zemljišča predvsem zaradi dejstva, da v varovanih okoljih kmetijsko zemljišče ni enakovredno tistemu izven varovanega okolja. Na teh zemljiščih so določene prepovedi in tudi opravljanje kmetijskih dejavnosti, tako da bi država morala težiti k temu ali preko kmetijskih zemljišč, da se ta zemljišča odkupijo, govorimo o Triglavskem narodnem parku in da preide v last teh zemljišč država, s tem bi se bistveno izboljšal status živečih ljudi v tem območju in pa država končno lahko delala na teh zemljiščih tisto kar hoče, ker dejansko, če je to privat zemljišče ima kup prepovedi in ni možnost opravljati niti kmetijske dejavnosti. Hvala.
Najlepša hvala, kolega Kramar. Naslednji je prijavljen kolega Tomaž Lisec. Kolega Lisec, izvolite imate besedo.
Hvala, predsednik, za dano besedo. Spoštovana ministrica, gospod državni sekretar, direktorica sklada in vsi ostali vabljeni. Lep pozdrav! Najprej se opravičujem, če bom kakšno stvar ponovil oziroma ponovno vprašal, imel sem eno mednarodno aktivnost, zato sem se malo kasneje pridružil, upam pa, da bo katera izmed mojih novih pobud in vprašanj dobila tudi odgovor. Prvo kar me je zmotilo je to, da imamo danes poročilo o delu in zaključni račun za leto 2017. Zdaj ne vem, če je to kdo že opozoril, ampak mi smo 22 januarja 2019, tako da sem se sploh vprašal ali se prijaviti k razpravi za neko temo, ki je že tako dolgo nazaj, da se že v bistvu sami člani Odbora za kmetijstvo sprašujemo kaj vse nas je prizadelo v letu 2017 in moramo toliko dolgo spominski mozaik v glavi naštimati nazaj, da razmislimo kaj vse je bilo prav in kaj vse je bilo narobe. Tako na področju kmetijstva kot predvsem na področju tega kar imamo danes pred sabo, torej na področju delovanja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Jaz bi se dotaknil dveh, treh zadev, ki so po mojem mnenju ključne. Prvo je vprašanje denacionalizacije, tukaj se bom ognil debati s kolegom Koridšem iz Levice, ampak jaz osebno bi se navezal predvsem na razpravo gospoda Kramarja in bi govoril o pojmih kot so denacionalizacija, urejanje evidenc in pa vprašaje sodelovanje z lokalnimi skupnostmi v neki celoti. Jaz osebno sem prepričan in to sem povedal tudi prejšnji direktorici, ki jo še vedno, kljub temu, da ni več tukaj fizično med nami, zelo spoštujem in je enkrat rekla, da izvajam napad na njo, ampak mislim, da ni bil napad na njo. Moje stališče je jasno in pa tudi dokaj glasno, to pa je, da je treba slej ko prej sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ukiniti in dati ta zemljišča v last oziroma v upravljanje lokalnim skupnostim, seveda pod enim pogojem, da se sprejmejo sistemska ali nesistemska ali kakor želite reči besede, zadeve, ki bi občinam preprečevale tisto za kar se najbolj borijo, da bi najboljša kmetijska zemljišča pozidali. Skratka, da se fond kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji tudi po tistem, če bi se našla rešitev oziroma politični konsenz za ukinitev sklada in pa prenos teh zemljišč na lokalne skupnosti ne bi zmanjšal. Skratka, jaz že zadnja tri, štiri leta, pa sem član tega odbora že od leta 2012, zelo resno razmišljam, da je treba nujno dokončati urejanje evidenc na tem področju, zato me tukaj veseli, da je prejšnje vodstvo in ljudje zaposleni na skladu, dalo le malo večjo vlogo o urejanju evidenc, na kar smo nekateri kar nekaj let opozarjali. In na drugi strani pa je tukaj problem denacionalizacije, kjer sam vem, da sklad ni ne kriv ne dolžan tako po vsebinski plati kot pa predvsem po finančni plati, da skrbi za nekaj kar ostali deležniki znotraj države na različnih nivojih ne poskrbi, ampak je le bom rekel tisti, ki mora plačati kar se druge veje oblasti oziroma drugi organi v državi izpogajajo ali pa iztožijo. Skratka, zanima me, predvsem spoštovana ministrica kako vi vidite delovanje sklada ne samo za leto 2017, ampak glede na to poročilo, ki kaže na probleme denacionalizacijskih zahtevkov in pa na področju urejanje evidenc. Ali bomo lahko v Državni zbor, ne samo dobili novelo zakona na tem področju, ki je po tistem, ko se je ustanovilo podjetje Slovenski državni gozdovi ponovno potrebno kakšne bodo ključne poante tega zakona. In, ali razmišljate v smeri, da se postopoma ukine sklad kmetijskih zemljišč? Kajti, če ne prej, smo takrat, ko ste oziroma je pretekla vlada ustanavljala podjetje Slovenski državni gozdovi, bili nekateri dokaj kritični, predvsem pri vprašanju kaj bo sploh ostalo skladu kmetijskih zemljišč. Če se je bivši minister izpogojeval, bom rekel, državno podjetje kot neko strankarsko podjetje, smo opozarjali, da bodo takšne številke kot so slej ko prej prizadele oziroma zadele sklad kmetijskih zemljišč, pa so se nekateri smejali. Pa ne govorim samo zato, da gre za izgubo dveh tretjin prihodkov samo zaradi tega, ker pač gozd je šel posebej, ampak da bo ustanovitev nekega novega državnega podjetja osiromašilo delovanje podjetja oziroma institucije, ki ji rečemo sklad kmetijskih zemljišč. Skratka, namesto da bi imeli učinkovit sklad kmetijskih zemljišč imamo, kot številke kažejo, neučinkovit sklad kmetijskih zemljišč in eno bolj ali manj državno podjetje v, jaz pravim, deloma zasebni politični lasti ene ali dveh strank, ki ima prav tako, ne samo porodne krče, ampak tudi vsebinske in finančne probleme, ampak o tem morda malo več na eni novi seji glede delovanja podjetja Slovenski državni gozdovi. Me pa zanima, spoštovana gospa direktorica, kakšno je vaše sodelovanje s podjetjem Slovenski državni gozdovi? Ali gre le za tekoče operativno sodelovanje, kjer je pač potrebno ali sodelovanja sploh ni ali pa mislite, da bi morali biti sodelovanje iz ene ali pa z druge strani veliko bolj, ne samo optimalno, ampak vsebinsko bogato. In pa tukaj me tudi zanima, pa verjetno je o tem že danes tekla beseda, kako je z odškodninskimi zahtevki? Ali, spoštovana ministrica in pa tudi gospa direktorica, se opravičujem, ker sem zamudil in če ste dobili že odgovor se opravičujem, ali se strinjate z zadevo, da se zadeve glede odškodninskih zahtevkov izvzamejo iz delovanja sklada kmetijskih zemljišč in se dajo tistemu, ki je deloma kriv po novem pravnem položaju glede na zakon, ki smo ga sprejeli, to pa je na podjetje Slovenski državni gozdovi.  Ko sem prišel v dvorano je ravno bila debata glede problematike nakupa in pa odkupa zemljišč. Sklad je sam napisal, da se sooča s problematiko soupravljanja zemljišč in je sklad napisal: »za kar pa na nivoju države ni vzpostavljeno ustrezno okolje, kar močno otežuje delo sklada«. In tukaj sprašujem, spoštovana direktorica, ali imate samo problem soupravljanja zemljišč ali imate tudi na skladu sami predlog rešitev za to nastalo problematiko?  In na koncu, mislim, da zadnje vprašanje, čeprav še enkrat, govorimo za delo in zaključni račun o Skladu kmetijskih zemljišče in gozdov republike Slovenije za leto 2017. Ministrica, kater bodo vaši prvi trije ukrepi, ki bodo uredili tako finančno kot vsebinsko, ne samo delovanje sklada kmetijskih zemljišč, ampak naredili tisto, kar vsi v Sloveniji nujno potrebujemo, to pa je sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih in, ja, upam, da ne boste čakali toliko časa s tem zakonom, da bo vsaj Prekmurje, Koroška, in zgornje Gorenjska dežela brez slovenskih kmetov, ker bodo vse pokupili Avstrijci, za katere je slovenska zemlja za razliko od marsikaterega slovenskega kmeta, zelo zanimiva, predvsem pa zelo poceni. Najlepša hvala.
Hvala lepa, kolega Lisec. Naslednji ima besedo kolega Doblekar.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovana ministrica, direktorica sklada s sodelavci, vsi ostali, poslanke in poslanci! Lep pozdrav! Danes smo kar odprli neko široko razpravo o kmetijstvu na splošno, o problematiki, kajti če bi se držali zgolj točke dnevnega reda tega poročila bi verjetno že zdavnaj končali to sejo, ampak se mi zdi, da je prav, da je tako, da se odpirajo vprašanja, in da vedno znova poudarjamo in govorimo o stvareh, ki žulijo našo državo, naše kmete in pa verjetno tudi ministrstva za kmetijstvo in pa tudi sklad. Jaz sem to poročilo dobro prebral, pregledal, bi imel nekaj vprašanj, takih konkretnih, če se da, da mi dodatno odgovorite oziroma poda se kakšno svoje mnenje. Moram reči, da ne prihajam iz kakšne fakultete za družbene vede, da bi tukaj razpredal po dolgem in po čez in fantaziral o kmetijstvu virtualno, ampak prihajam dejansko iz kmetijska, iz podeželja, iz njive in iz zemlje in imam to mogoče malo drugačen občutek in pogled na vse skupaj.  Za začetek bi vprašal, kako to, da ste za vzdrževanje kmetijske infrastrukture, za sanacijo zemljišč in melioracije od načrtovanih 270 tisoč evrov porabili zgolj 38 tisoč 672 evrov. Ali se ne bi dalo potrošiti več oziroma? Ali ni bilo potrebno opraviti več dela? Ali ste se toliko zakalkulirali? To me zelo zanima, kajti se mi zdi, da je 38 tisoč potrošenih od predvidenih 270 kar veliko odstopanje, tudi glede na to, da je precej zaraščenih teh površin, kar me zelo skrbi, pa verjetno tudi vas in upam, da boste na tem področju kaj več naredili, da se ta zemljišča, kmetijske površine, ki bi lahko zemlja bila obdelana, da se zaraščajo in prehajajo v gozd, raste grmovje, itn. In ko sem že pravno pri tem, bi opozoril prav na en konkreten problem, je takih verjetno kar več v Sloveniji. V Ribčah, med Litijo in Ljubljano je neko področje ob reki Savi, ki mislim, da če imam pravilne informacije, je to področje, ki je bolj kot ne močvirnato, dal sklad kmetijskih zemljišč v zakup ali v najem pač neki firmi ali pravni osebi, fizični, ne bom trdil. Tam rastejo topoli in to je vse zapuščeno in ti topoli propadajo, se podrejo in voda, reka Sava jih odplakne in na koncu se zataknejo v stebre mostu v Kresnicah in gasilci že leta in leta čistijo non stop te stebre kjer je notri polno teh odpadlih, zgnitih topolov, sploh ko so kakšne večje vode, ko to nanese, je tega toliko, da zdaj ali nam bo enkrat tisti most, bogi, podrlo v Kresnicah ali pa, ne vem, dela imajo gasilci dovolj.  In me zanima: Kdo skrbi, kdo nadzira ta svoja, vaša, naša, kakorkoli že, zemljišča, ki se oddajo in kdo za to tudi skrbi? In pa, ko sem že pri nadzoru, ste v poročilu napisali, da je bilo pregledanih 9 tisoč 753 parcel oziroma 93 % parcel in v ta namen zakupniki, podpisanih tisoč in 10 zapisnikov. Ugotovljenih je bilo 62 nedovoljenih posegov pri 51 zakupnikih, na kar so bili zakupniki opozorjeni ob samem pregledu, itn. Sklad je opozoril in pozval najemnike oziroma zakupnike, da ta zemljišča obdelajo ali da uredijo zadeve v skladu s podpisano pogodbo. Pa me zanima ali vas dejansko kaj upoštevajo ali gre to samo mimo in to iz leta v leto potem takšno stanje ostaja? In pa, koliko ste odpovedali teh pogodb zaradi tega, ker se niso pravočasno odzvali oziroma niso opravili tistega kar ste kot dobri gospodarji od njih tudi zahtevali. To bi prosil še za dodatno pojasnilo.  Dotikali ste se različnih področij, itn., okrog kmetijstva. Zdaj, zakaj imamo pri nas takšno kmetijstvo, zakaj tolikokrat v tem razpravljamo in govorimo, kako ni urejeno, kako je slabo, kako bi lahko bilo boljše, itn. Pa predstavnik stranke Levica je govoril o izvirnem grehu, o denacionalizaciji, nihče ni pa omenil izvirnega greha nacionalizacije. To je bil izvirni greh - nekaj je o tem govoril sicer predsednik odbora - da smo sploh začeli z uničevanjem slovenskega kmetijstva in pa tudi z drugo zadevo, ko smo hiteli razvijati industrijska središča in kmete privabljali v ta mestna središča, kmetije pa so propadale, so zapuščene in še vedno na dan propade kmetija oziroma kmetija in pol in to so razmere dejansko katastrofalne, nad katerimi bi se morali prav vsi zamisliti in vprašanje, če bi ta sklad kmetijskih zemljišč sploh bil v taki obliki kot je oziroma, če bi sploh bil, in če bi sploh bil potreben. In če je, tukaj se še vedno vprašamo ali je država res dober gospodar, kot se ta dober gospodar večkrat v tem poročilu tudi pojavi na takšen ali drugačen način. Dober gospodar je tisti, ki dobro skrbi za slovensko zemljo, za gozdove, ki jih obdeluje, ki ureja gozdove, ki jih čisti, itn. To je dobro gospodarjenje z zemljo, slovensko. In če ne bi te nacionalizacije bilo, ne bi bilo niti denacionalizacije ne bi bilo niti nobenih teh težav in problemov o katerih se zdaj pogovarjamo in jih tako populistično, kot radi rečemo, o njih tudi govorimo prav na vsaki seji odbora ali pa v Državnem zboru ali kjerkoli, bodisi imamo stalno debate samo o tem, da bi se pa bolj konkretno pogovarjali o težavah in rešitvah slovenskega kmetijstva pa bore malo. Moram pohvaliti ministrico, ki je prejle tudi omenila, ponovno, da bo treba dati zemljo oziroma kmetijske površine mladim. O tem stalno govorimo. Lepo, da je ministrica to ponovno omenila in tudi ta zemljišča sklada kmetijskih zemljišč, kako mladim dati. Zdaj, rečeno je bilo, treba je dati mladim, treba, treba, treba, to se stalno poudarja in ponavlja, vsake volitve, treba je dati mladim, mladim bomo dali, za mlade bomo poskrbeli, mlade kmete bomo vrnili na zemljo na kmetije, me pa zanima kako jim bomo to dali in kako jim je treba to dati in kdaj jim bomo tudi dejansko dali, in da bomo lahko imeli neke otipljive rezultate in se bomo lahko potem tudi pohvalili in te mlade pokazali in rekli, no to smo pa mi za te mlade kmete, mlade prevzemnike, ljubitelje slovenske zemlje naredili in jim dali to zemljo, da jo obdelujejo. In na njen tudi živijo in lahko tudi preživijo, ne da samo potem morajo hoditi še v službo, razno razne dodatne stvari delati, da sploh lahko preživijo, ker od te zemlje se pri nas kaj dosti ne da preživeti, razen nekaterih, ki se morda malce bolj znajdejo ali pa…  Omenil bi, in še enkrat bi tudi to omenil, ker je tudi gospod predsednik odbora, gospod Franci Breznik že omenil, prevelik poudarek smo dajali tem velikim pridelovalcem, preveč ugodnosti, preveč na lahko so prišli do teh velikih zemljišč in potem seveda z intenzivno kmetijsko politiko ta zemljišča tudi obdelujejo in tudi, ko je prej gospod Kordiš govoril, o izpiranju zemlje, itn., to te počnejo. Kmet, mali kmet ne bo težav, da bo zemljo izpral. Mislim, tisočletja se zemlja obdeluje in lahko rečem, da je prav takšna kakršna je bila. Jaz ne opazim nobenega izpiranja z normalnim kmetovanjem. Hm, ta zemlja takšna kot je bila in bo verjetno še tisočletja naprej. Bi se pa seveda, mogoče pa res dalo tudi o tem pogovarjati s temi veliki pridelovalci, ki počnejo marsikaj s to zemljo, tudi v tej smeri in predlagam, da dejansko ne posvečamo več toliko pozornosti tem velikih pridelovalcem, ampak malim kmetom, malim kmetijam ali pa manjšim kmetijam in pa to kar je ministrica poudarila, da je treba zemljo dati mladim. Dajmo jo mladim, dajmo jo, naj delajo, naj jo imajo.  Darilne pogodbe. Tukaj bi vprašal, kdo je tisti, kdo lahko, kaj se zgodi s človekom, ki lahko z darilno pogodbo da zemljo državi. To me zanima. Kliko je teh darilnih pogodb in koliko zemljišč dobi država preko darilnih pogodb   25. TRAK: (NB) - 16.00 v last? To me zelo zanima. Kajti jaz je ne bi dal, niti en kvadratni centimeter, mogoče tudi en »tegelc« ne za rože, sigurno ne.  Zdaj, govorili smo o neupravičenih visokih odškodninah pri zahtevkih za vračanje. Verjamem, da vsak tisti, ki je kdaj na zemlji delal oziroma, ki ima nek občutek za zemljo, jo tudi verjetno zna dobro ceniti. Zemlja nima, ne moremo reči, da so lahko neupravičeno visoki odškodninski zahtevki, vsaj jaz sem takšnega mnenja, če zdaj tukaj pustimo politiko vmes, kdaj, kdo, kje, zakaj denacionalizacija, nacionalizacija, itn. O tem sem že prej govoril in tudi povedal svoje mnenje. Tako da, kdor zna dobro zemljo ceniti, jo bo tudi cenil in bo imela tudi visoko ceno, to v vsakem primeru.  Mislim, da sem bolj ali manj stvari izčrpal. To se pravi, kdo skrbi, nadzira ta zemljišča? Na kakšen način potem postopate s temi, ki venomer kršijo pogodbene obveznosti? Darilne pogodbe. Pa mogoče še par mnenj ali pa predvsem mnenje ministrice bi še enkrat rad slišal, kako bomo to zemljo, ki pravi, da jo je treba dati mladim, kako bomo to v praksi začeli že enkrat izvajati oziroma, saj ne rečem, da se včasih že tudi kaj ne izvaja, ampak kako bolj konkretno, da bomo imeli res neke otipljive rezultate. To bi rad še slišal, če se da. In že v naprej najlepša hvala za odgovore, tako ministrici kot gospe direktorici, ki smo včasih dobro z njo sodelovali, ko smo še odpirali kakšne centralne čistilne naprave, pa upam, da se bo tudi zdaj dobro odrezala na tem novem delovnem mestu. Hvala lepa.
Hvala lepa kolega Doblekar.  Repliko ima kolega Kordiš.
Najlepša hvala predsedujoča za repliko.  Oglašam se zaradi tega, ker se nekateri poslanci neprestano zaletavajo v to, da sem izpostavil denacionalizacijo kot problem, in da je menda izvirni problem ravno nacionalizacija kmetijskih površin. Mi se tukaj ne pogovarjamo o malih kmetih, pogovarjali smo se in v to sem se prej posebej vtaknil, o veleposestnikih, ki so do svoje posesti prišli z goljufijo, prišli so z mečem, prišli so z baklami. Govorimo o Rimskokatoliški cerkvi, ki ji je bilo vrnjeno 15 tisoč hektarjev. Govorimo o dveh plemiških družinah, eni je bilo vrnjenih 3 tisoč 600 hektarjev, drugi plemiški družini je bilo vrnjeno 2 tisoč 200 hektarjev. Ne mi reči, da so prišli do take koncentracije zemljišča v zasebnih rokah s kakršnimikoli poštenimi metodami. Navsezadnje, če želite iti navzdol naprej po verigi, tukaj se spomnim na britanskega filozofa Terry Eagleton, ki je sicer kot nek ekskurz, če se ne motim, v svojemu delu literarna teorija zelo jasno povedal kako lahko, kako se radi lastninski razredi, v temu slučaju veleposestniki, sklicujejo na to kako jim ta lastnina pripada, kako je bila od vselej v njihovih rokah. Ampak, če gremo brskati po tej zgodovini, bomo prej ali slej na koncu te verige prišli do goljufije, do plenjenja, do ropanja in s cerkvijo in s plemstvom ni nič drugače. Navsezadnje, če ne verjamete meni, obrnite se na zgodovinsko referenco Matije Gubca in na kmečke upore pri nas. Zakaj mislite, da so se ti kmečki uporu dogajali? Morda omenim tukaj posebej prvi večji kmečki upor, to je bil koroški kmečki upor, večji kmečki upora na slovenskem, 1478, tam so med drugimi uporabni kmetje zahtevali, da se cerkev demokratizira, in da pridobijo nadzor nad župniki, da je treba fajmoštre voliti, tako, pa je bil to samo eden izmed večjih kmečkih uporov. Pa slovensko-hrvaški kmečki upor, vseslovenski kmečki upor, tako naprej, tako naprej, 500 let v zgodovino nazaj. Tako, da zemlja pripada tistemu v posest, ki jo neposredno obdeluje, ne pa, da tukaj zasebni konglomerati in plemiške družine, ljube duše, v 21. stoletju zemljiško lastnino koncentrirajo v svojih rokah, jo spreminjajo v tržno blago. Zemlja je družbeno bogastvo   (nadaljevanje) rokah, jo spreminjajo v tržno blago. Zemlja je družbeno bogastvo in pripada neposrednim proizvajalcem v posest kot pravica.
Hvala, kolega Kordiš, za vašo repliko. Gledalkam in gledalcem televizije sporočam, da smo še vedno v letu 2019, da nismo v letu 1961, v času trdega socializma, in da je prišlo samo do trdega diskurza kolega.  Vračamo se nazaj v realnost, torej na obravnavo poročila o delovanju Sklada kmetijskih zemljišč. Kot predsednik tega odbora bi dal samo dopolnilo, da je bilo poročilo poslano 20. decembra 2018, torej še v tistem roku. Po vsej verjetnosti je bilo napisano že prej, pa je prišlo do spremembe Vlade in do volitev, in potem smo ga dobili. Torej, ste ga obravnavali še enkrat na Vladi po vsej verjetnosti in je zaradi tega prišlo 20. decembra prejšnjega leta v obravnavo v Državni zbor. Samo toliko za pojasnilo kolegicam in kolegom.  Imamo še koga prijavljenega k razpravi? Še vi, kolegica Sukičeva, izvolite.
Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav, ministrica! Lep pozdrav, ostali gostje ter ostali kolegi! Zdaj se nisem imela namena oglašati, ampak po vsej tej burni razpravi bi rekla sledeče: malo smo zgrešili poanto, namreč, predlog sklepa, ki ga predlagamo v Levici, ne govori o tem, da ne bi nobenih odškodnin dali denacionalizacijskim upravičencem, ampak govori o tem, da bi te odškodnine razumno, racionalno zamejili, skladno z - zdaj bom pa citirala, samo moment, tisti del sklepa, ki točno pravi: »Sklad ni zavezan do izplačila odškodnine, ki presega višino dohodkov, ki jih je sklad s konkretno nepremičnino prigospodaril v obdobju od pridobitve te možnosti.« Mislim, da je to zelo racionalno, da zaščitimo tako naš sklad, da pogledamo, kaj se dogaja z njegovo kapaciteto, glede na to, da se je sklad znašel v rdečih številkah, in da razumemo - če smo to razumeli v primeru izbrisanih, kjer ste številni isti poslanci, ki danes govorite, da je to protiustavna zadeva, to leti predvsem na vas, kolegica iz LMŠ -, namreč ne razumem, kaj bi bilo protiustavnega v tem, da mi kot tisti, ki odločamo o nekih zakonskih in ostalih ukrepih v Državnem zboru, neke odškodnine razumno zamejimo. Če smo za izbrisane omejili višino odškodnin tako leta 2013 kot pred dobrim mesecem dni - in to očitno takrat ni bilo protiustavno -, in to smo naredili ljudem, ki jih je država gladko izbrisala, zanikala njihov obstoj, ampak to seveda ni bil problem, nič protiustavnega očitno ni bilo v tem. Človeško življenje očitno vredno drobiža, zemlja pa ima očitno neomejeno vrednost. Zelo zanimivo, aha, človeško življenje je pa seveda nič v primerjavi s ceno zemlje. Jaz bi rekla, da je oboje treba spoštovati. Da je treba pogledati realne možnosti te države, da se ni treba tu igračkati z demagoškimi izmišljotinami, ampak se dajmo resnično obnašati odgovorno do vsega. In me zanima pravzaprav, kaj na ministrstvu in skladu menite o tem, da je treba razumno pristopati k izplačevanju odškodnin, ne pa kar tako na debelo. To je ena stvar. Druga stvar pa je, če še zmeraj vztrajate nekateri, da je predlog sklepa Levice protiustaven, potem resnično predlagam, da se ga da v presojo Zakonodajno-pravni službi in naj ona pove, kaj protiustavnega naj bi pravzaprav v tem predlogu sklepa bilo, oziroma da se do sklepa opredelijo tam, če že menite, da je tu karkoli protiustavnega. Sicer vam bom pa zdaj ta predlog sklepa še enkrat citirala, da boste slišali zelo natančno, o čem govorimo, in če Miha Kordiš slučajno izreče besedo nacionalizacija ali denacionalizacija, ste vsi tu v zraku, ste šli kar mimo poante tega predloga sklepa in kar naenkrat govorite o vsem drugem, samo ne o predlogu tega sklepa, ki se glasi (citiram): »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje v roku enega meseca Državnemu zboru   (nadaljevanje) posreduje predlog spremembe zakonodaje, ki bo določila, da v primeru denacionalizacijskih upravičencev, ki niso uveljavili možnosti gospodarjenja z denacionaliziranim premoženjem, sklad ni zavezan do izplačila odškodnine, ki presega višino dohodkov, ki jih je sklad s konkretno nepremičnino prigospodaril v obdobju od pridobitve te možnosti.« In res ne razumem, zakaj naj bi sklad več kot toliko pravzaprav izplačeval. Sklad je nekaj prigospodaril in to je edino, kar se da izmeriti. In to so edini stvarni podatki, na osnovi katerih lahko določamo neko odškodnino, ne pa kar nekje v zraku, in se reče, zemlja, to je neprecenljivo, in tu si lahko izmišljujemo to in ono in tretje. In o tem govorimo danes tukaj. Vsi skupaj ste pa zašli v neke »kobajagi« protiustavnosti, ki je, oprostite, v tem predlogu sklepa ni, nobene protiustavnosti ni. Če pa menite, da je, prosim, dajte to v presojo Zakonodajno-pravni službi, ne pa da bomo tu vehementno zamahnili z roko in se igračkali. Tako, kolegica iz LMŠ, vas še posebej pozivam, da zelo dobro pogledate predlog sklepa in potem govorite, da je protiustaven. Na desno stran se ne bom obračala, ker ne verjamem, da boste poslušali, kar sem pravkar povedala, zato ker pač imate neke svoje ideološke dvoboje z Miho Kordišem glede nacionalizacije in denacionalizacije, ampak poanta ni v tem, poanta je popolnoma drugje. In prosim predvsem ministrico in predstavnike sklada, da vi mogoče poveste, kakšen je vaš pogled na to stvar.  Hvala lepa.
Preden nadaljujemo razpravo, dajem besedo ministrici, če želite, gospa ministrica.  Seveda pa kot demokrat, kot predstavnik Slovenske demokratske stranke, spoštovana kolegica Sukičeva, strižem z ušesi. Mislim, da nekaj mesecev nazaj, se boste spomnili, kako je reagiral tisti del vitalnega gospodarstva, ki se vsak dan bojuje na evropskih in svetovnih trgih z globalno konkurenco. Imamo nekaj podjetij, ki so ravno zaradi vaših besed odšli iz Slovenije po vsej verjetnosti za vedno. Imamo mlade, ki se izseljujejo. In, glejte, upam, da temu ne bodo sledili tudi slovenski kmetijski strokovnjaki, kmetje in vsi ostali, če bomo uporabljali takšno izrazoslovje v letu 2019. Jaz sem danes opozoril na spoštovanje privatne lastnine. Tudi ko omenjate nekdanje plemiče, ki so živeli v Sloveniji, bi vas rad spomnil - mislim, da tudi kolegica Majcen prihaja iz Slovenske Bistrice -, grofje Attemsi so bili izredno spoštovana plemiška družina. Ljudje, ki so delali za njih v tistih časih, so dobivali nekajkrat večje plačilo za delo pri njih. Kot veste, ko jih je tista OZNA v letu 1946 tudi en del pobila, je večina krajanov iz Slovenske Bistrice zbralo podpise za to, da jih zaščitijo ravno v prid njihovega kvalitetnega in dobrega delovanja. Mene osebno ne zanima, če je nekdo prišel do nekega premoženja v sto letih kvalitetnega upravljanja in trdega dela, poznam številne takšne evropske družine. Me pa zanima, kako je slovenska tranzicija potekala, da nekdo, ki je včeraj bil del povprečnega razreda, predvsem del predstavnikov Foruma 21 so v nekaj letih ali pa celo v nekaj mesecih prišli do milijonskega družbenega premoženja. To me pa zanima in mislim, da bi o tem lahko kaj več govorili, če želite iti v dobrobit delavstva, njihovih odnosov in krivic, ki so se jim dogajale v tej slovenski tranziciji. Vendar pa bi preveč zašli in mislim, da se je treba vrniti nazaj na poročilo o delovanju Sklada kmetijskih zemljišč.  Naslednja ima besedo… / oglašanje v ozadju/ Želite postopkovno? Izvolite, kolega Jurša, imate postopkovno.
Hvala lepa za besedo.  Rekel bom takole, ne želim poučevati nobenega predsednika odbora, ampak vseeno pa tokrat moram na nek način odreagirati in opozoriti na Poslovnik Državnega zbora. Predsednik, tudi vi ste se dolžni prijaviti k razpravi in takrat razpravljati, ko se dejansko prijavite in ste na vrsti. Zaradi tega vam predlagam, da v bodoče takih napak več ne delate. Hvala.
Kolega Jurša, mislim, da ste dolgoletni poslanec, tako kot jaz, in dobro veste, da predsednik odbora odbor vodi, seveda se tudi prijavlja. Jaz sem se danes dvakrat prijavil k razpravi. Je pa pomembno tudi, da predsednik odbora spravi razpravo v tiste vode, o katerih je danes točka dnevnega reda. Točka dnevnega reda niso fevdalni odnosi v Sloveniji pred 500 leti in kmečki upori, ampak je tema današnje seje prva točka, pri kateri smo še vedno, in to je poročilo o delovanju Sklada kmetijskih zemljišč, o njegovem finančnem stanju za leto 2017.  Je še kakšna replika? Aha, še ena, kolegica Sukičeva, izvolite, imate repliko.
Hvala lepa. Ja, omenili ste me, kajne, v svoji razpravi, ki ste si jo vzeli, pa vam pač moram replicirati. Namreč, seveda tema današnjega odbora tudi niso podjetniki, ki naj bi za vedno odšli iz Slovenije po krivdi Levice, verjetno ste s tem mislili gospoda Boscarola, ki je že leta 2013 začel graditi svojo tovarno v Italiji, tako gotovo ni zaradi Levice odšel iz Slovenije, zato bi vas tu korigirala.  In še enkrat, danes v našem predlogu sklepa ne govorimo o tem, da ne bi denacionalizacijskim upravičencem ničesar vrnili, pač pa govorimo o tem, koliko bi jim vrnili, da bi bilo to vzdržno za državo, za sklad in da bi bilo racionalno in pravično. Samo o tem govori naš predlog sklepa. Tu se pa govori in meša vse pojme samo zato, ker se je Miha Kordiš oglasil, in ste vsi v »luftu«, samo da on reče besedo nacionalizacija ali denacionalizacija, govorite o vsem drugem, samo o bistvu tega predloga sklepa ne. Zato vztrajam, da se vrnemo k vsebini, k dejanski vsebini tega sklepa, in da vsi zelo dobro pogledamo in ugotovimo, da ta predlog ni protiustaven, in da racionalno premislimo o tem. In samo o tem sem govorila. Zato prosim, nehajte res to demagoško juho tu kuhat, ker nima nobenega smisla.  Hvala lepa.
Kolegica… / oglašanje v ozadju/ Samo malo. Kolegica Sukičeva, recimo, primer, ki se nanaša na predlog sklepa, o katerem govorite… / oglašanje v ozadju/
/ mikrofon ni vključen/ Dala je repliko, nisi imel besede, nisi bil prijavljen - kaj je zdaj to?!
Samo malo, kolega Kordiš, samo malo. Zaenkrat še vedno jaz vodim sejo, ko boste vi vodili sejo, bom jaz vodil sejo.  Predlog sklepa, ki ga obravnavate, na katerega se je nanašal tudi moj odgovor vam, kolegica Sukičeva, je zelo enostaven. Imamo primere, ko Sklad kmetijskih zemljišč, recimo, ni mogel predati v zakup zemlje na nekaterih območjih, ker ni bilo za to zemljo zanimanja. Torej, potem tistemu, ki so mu vzeli to zemljo pred leti, kar je morda, recimo, primer Slovenskih goric, kjer so bili številni visoko donosni vinogradi, danes je pa tam vse zaraščeno, ker Sklad kmetijskih zemljišč na nesrečo ni mogel najti nekega zakupnika. Torej tistemu, ki je leta in desetletja, ko so mu odvzeli vrhunski vinograd, s katerim je vino z območja Slovenskih goric vozil na Dunaj in prodajal po takrat izredno visokih cenah, danes torej dobi zadoščenje v tem, da rečejo, ja, glejte, tu je donos skoraj nič, ker je ta zemlja zanič, nič ni vredna. Torej je ta izredno, izredno oškodovan. Govorim vam primer človeka, ki je živel s tem in ki je v praksi deloval v tem. Zdaj pa, če nekdo govori, ki v življenju nikoli nič v praksi v tem primeru ni delal in poskuša uveljaviti neke sklepe, ki niso življenjski, potem pač kot predsednik tega odbora moram reagirati.  Mislim, da imamo še eno repliko. Je še kdo prijavljen k repliki? / oglašanje v ozadju/ Kolegica Bah Žibert, imate besedo za proceduralno.
Hvala lepa. Jaz res prosim, predsedujoči, da opozorite, no, kolegico iz Levice - vem, da ni dolgo poslanka, ampak mi danes ne razpravljamo o vašem sklepu, spoštovana. In jaz ga lahko tolmačim tako, kot ga berem. Vi ga po svoje, jaz ga po svoje. Kot drugo je danes na dnevnem redu zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Vaš sklep je pač za vas najpomembnejši, za nas pa je trenutno, kot rečeno, poročilo in zaključni račun. In kot drugo, spoštovana, ne se kregat z nami - hodite na koalicijska usklajevanja, zmenite se! Če pa ne pridete skozi tam, kjer želite, glejte, pa sami vložite zakon. Kdo vam pa to preprečuje? Zakaj ga nalagate drugim, če ste tako, če menite, da je zadeva bp. in da nima nobenih težav, ja, vložite zakon, pa pridite z njim v Državni zbor. Zakaj tukaj izsiljujete? Vse nas preprečujete v svoj prav.
Kolegica Sukič, vam je že kolegica Anja Bah Žibert odgovorila. Proceduralno vam, žal, ne morem dati, replike, lahko se pa prijavite, smo demokratični in lahko se prijavite k dodatni razpravi, če želite. Ne želim jemati besede. Vas bom napisal.  Naslednji prijavljen k razpravi je kolega …/ oglašanje iz klopi/ Repliko? Imate tudi vi repliko, izvolite.
Sploh ne vem kje začeti. Morda kot prvo, ne pogovarjamo se tukaj o domnevnih kapitalistih, ki so domnevno zaradi Levice zbežali iz države. Poglejte, to je pač neko natolcevanje, da ne rečem, gospod predsedujoči, navadna laž. Verjamem pa, da se najde kakšen iz vrst slovenskih državljanov, ki pa je zaradi vas pobegnil iz države.  Kot drugo, jaz sem ob razpravi o skladu kmetijskih zemljišč izpostavil kot zaledni problem vprašanje denacionalizacije. Ampak v resnici bolj kot fus noto, ne vem če sem se zadržal 30 sekund, mogoče eno minuto na tej temi. Potem so pa kakšni drugi poslanci, zlasti poslanci iz vaše lastne stranke, iz SDS kar skočili in začeli na polno razlagati o zgodovini zadnjih 60 let, 70 let, 80 let in ne vem koliko še. Mi bi zagotovo v Levici želeli, da se skoncentriramo na tukaj in sedaj na vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in na to, kako zamejiti odškodnine denacionalizacijskim upravičencem, ki so v tem trenutku neupravičeno visoke. Ampak vi neprestano zvračate debato nazaj na leto, ne vem, 46, 48 in na podobne letnice. Na to se moramo potem seveda odzivati, dasiravno si tega ne želimo. Tretjič, problem, ki ga imate vi z našimi stališči, natančneje z mojimi stališči, zlasti danes na tem odboru, so identični problemom, ki jih je imela svoj čas gosposka s pozicijami slovenskega kmetstva ali pa Matije Gubca, če želite.  In za zaključek, predsedujoči, uzurpirate se besedo tudi ko niste prijavljeni v vrsto, tolmačite stvari popolnoma po svoje, z njimi krivite vsebino in potem na nas v Levici zvračate krivdo, da se pogovarjamo o stvareh izpred 500 let, čeprav vi nažigate to v celoten odbor. In mislim, da je tovrstno vodenje seje odbora za kmetijstvo zrelo za obravnavo na kolegiju predsednik Državnega zbora.  Sedaj pa prosim, če lahko gremo naprej z debato, normalno debato.
Hvala. Kolega Kordiš, seveda, predlagam, da na Kolegiju to poveste, bom tudi sam predlagal predsedniku naše poslanske skupine, seveda, pred tem bom priložil magnetogram današnje seje zato, da si bo lahko pogledal kdo je uzurpiral, kdo je zašel iz teme … /oglašanje iz klopi/ in kot predsednik, kako sem moral to vračati nazaj. / oglašanje iz klopi/ Samo pred vami, dovolite, da dam besedo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec, da končno pride do besede.  Izvolite, gospa ministrica.
Aleksandra Pivec
Predsednik, najlepša hvala za besedo. Vendar dovolite, da preden odgovorim na vprašanja, povem dva sta stavka o tem, da smo na današnjo razpravo resnično prišli pripravljeni na en konstruktiven dialog s pričakovanjem o zavedanju o kako pomembni temi se dejansko pogovarjamo. Ne razumem, da se v diskusiji o skladu kmetijskih zemljišč vendar zaide tudi na pomen kmetijstva, prehrane, strateške pomembnosti te tematike. Vendar pa res kot resorna ministrica izjemno težko razumem, da zahajamo v politične debate v situaciji v kakršni se slovensko kmetijsko nahaja. In jaz vas res pozivam na en konstruktivni dialog, slovensko kmetijstvo je pred resnimi izzivi, pred resnimi težavami, potrebne so strukturne spremembe, potrebna je tudi sprememba zakonodaje, o kateri sem sprašujete. In jaz pričakujem, da kmetijstvo in strateška dobrina, kot je prehrana, naj ne bo predmet političnih diskusij, ker se bomo danes ali pa jutri vsi znašli pred vprašanjem, na kakšen način tej temi zagotavljati pomembnost in na kakšen način v javnosti ta pomen tudi osvestiti in predvsem dvigovati zavedanje o njem.  Kot veste se jaz sama v imenu ministrstva v tem trenutku na nivoju Evropske unije izjemno težko in zelo krčevito pogajam zato, da bi Slovenija ohranila   (nadaljevanje) proračun na ravni kot ga ima v sedanjem finančnem obdobju. Te razprave so izjemno resne in zahtevajo izjemno veliko strateške usklajenosti in podpore matične države. V kolikor mi nismo v stanju te podpore zagotavljati meni kot ministrici, ki v resnici tam zelo trdno ta pogajanja vodi me zelo res težko prepričate, da bomo na teh pogajanjih lahko tudi uspešni. Torej, slovensko kmetijstvo se nahaja pred resnimi vprašanji. Kot veste smo ravno pred tem oziroma že kreiramo novo strategijo razvoja slovenskega kmetijstva in z vsemi oziroma z veliko vprašanji, ki so danes bila načeta se bomo v prihodnjih mesecih resnično morali zelo konkretno soočiti. Slovenija bo tokrat svojo kmetijsko politiko kreirala sama, če smo do sedaj bili sledilci nekih evropskih kmetijskih usmeritev bomo tokrat to kreirali sami in to se dotakne tudi zemljiške politike in spremembe zakonodaje, ki jo bomo na tem področju seveda primorani narediti. Danes smo večkrat omenili generacijsko pomladitev oziroma izboljšanje demografske strukture v slovenskem kmetijstvu, ki mora slediti tudi se pravi zakon oziroma spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih in s tem prehajam na odgovor na vprašanje, ki mi je bilo zastavljeno iz večih strani - od gospe Anje Bah Žibert, gospoda Kordiša in pa mislim, da tudi gospoda Lisca - kakšen načrt imamo na tem področju. Ja, načrtujemo spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa ga bomo odprli oziroma dali v razpravo takrat, ko bomo imeli dovolj znanih se pravi okvirjev s strani EU, da bomo lahko kreirali naše prve strateške usmeritve in pa prioritete za prihodnjo skupno kmetijsko politiko takrat bomo zakon tudi odprli. Jaz pričakujem in si želim tega čim prej. Realno pričakovanje pa je mogoče meseca maja ali pa meseca junija. Seveda pričakujem, da bo Evropski parlament še v obstoječi sestavi sprejel in potrdil tiste okvire, ki so za načrtovanje te politike nujne. Kajti če se to ne bo zgodilo pred mesecem majem, ko so evropske volitve lahko pričakujemo, da se bodo tudi potrditve teh okvirjev, ki jih jaz nujno potrebujem, da bi lahko našo strategijo pripravili zavlekli v pozno jesen. Kaj bomo v zakonu odprli, katera vprašanja odpirali bomo, vrstni red nakupa in pa zakupa kmetijskih zemljišč tudi v navezavi s tem, kar je bilo danes že izpostavljeno do strateško pomembnih območij kot so obmejna območja se pravi zavarovana območja vodovarstvena območja, odprli bomo vprašanje podpore novim prioritetam skupne kmetijske politike vključno z omejitvijo zakupa, z zmanjšanjem se pravi odstotka zakupa velikim zakupnikom in pa sprostitve dela zakupljene zemlje, ki bi jo seveda, potem prednostno dajali po nekih strateških prioritetam malim predelovalcem hrane itd… Odprli bomo tudi vprašanje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki jo seveda želimo zvišati, ker je bila v določenem obdobju precej nerazumno znižana. Jaz verjamem, da se bodo v trenutku, ko bomo zakonodajo odprli odprla še številna druga vprašanja in seveda moramo opomniti tudi na to, da je ta zakonodaja bila odprta po mojem vedenju že vsaj tri do štirikrat in da bo tudi pri tem pomemben velik konsenz, tudi ti predlogi so že bili obravnavani, da se zaščitijo oziroma da prednostna pravica nakupa skladov na obmejnih območij pa do konsenza ni prišlo. Jaz vendar računam tukaj na eden tudi politični razum, da imamo pa tukaj resnično iste cilje in iste prioritete in da bo ta razum prevladal v duhu zaščite slovenskih kmetijskih zemljišč, slovenskega kmeta in pa hrane kot strateške dobrine. Večkrat je bilo omenjeno tudi ta se pravi struktura komu prednostno dati zemljo in komu zemljo vzeti. Jaz sem prepričana, da v Sloveniji zelo dobro vemo vsaj tisti, ki politiko načrtujemo, da je več kot 90 % slovenskih kmetijskih gospodarstev v lasti malih se pravi nosilcem kmetij, ampak da za zvišanjem oziroma izboljšanje samooskrbe nujno potrebujemo vse strukture, zato tudi velja dober premislek na kakšen način podpreti majhne tradicionalne družinske kmetije, na kakšen način podpreti tiste srednje kmetije, ki pomembno prispevajo na trg in na kakšen način vendar ohraniti tudi večje sisteme, ki smo jih danes večkrat omenjali kot problematične tudi zaradi tega, ker so nešteti mali pridelovalci vezani na velike sisteme. In mogoče boljše pojasnilo, ker je gospod Lisec vprašala zakaj danes obravnavamo poročilo za leto 2017, sem dobila občutek, da ne vem ali je mogoče tega, ker res na začetku ni bil prisoten ali pa da vendar nismo dovolj tega pojasnilo, torej Vlada Republike Slovenije je že 24. maja 2018 s sklepom dala soglasje k poročilu o delu na zaključnem računu in je kasneje, se pravi 26.6. predsednik Državnega zbora mag. Matej Tonin, Vlado Republike Slovenije ter poslance in poslanke Državnega zbora opozoril na določbo 154. člena Poslovnika v skladu s katero so se končali postopke obravnave poročil ter zahteval ponovno obravnavo poročila, torej ni naša želja, ampak je to postopek. Kar se tiče vprašanja zamejitve odškodnin denacionalizacije bom prosila državnega sekretarja, ker se zelo intenzivno ukvarjamo in to področje čutimo kot problematično, bom rekla, da v nekem delu seveda zelo zavzemamo za to, da se te odškodnine zamejijo, da pa zadeva ni popolnoma v naši pristojnosti in se tu pogovarjamo z Ministrstvom za pravosodje, pa prosim državnega sekretarja, če tu poda v nadaljevanju še ta odgovor.
Dr. Podgoršek, izvolite, morda za dopolnilo tega odgovora dajem besedo. Izvolite.
Jože Podgoršek
Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu gospodu predsedniku in vsem članom in članicam odbora, sodelavkam in predstavnikom tudi ostalih.  Morda, če dovolite, bi se pred čistim tem odgovorom navezal še na enih par drugih pojasnil na katere smo danes že slišali nekaj vprašanj. in sicer eno pojasnilo morda je prav, da damo glede skrbi o plačilu odškodnin v zvezi s samim postopkom denacionalizacije. Tukaj vemo, da je sklad tisti, ki še vedno nosi večji del tega bremena, vendar je tudi jasno v zakonodajni opredeljeno, da ko skladu kmetijskih zemljišč in gozdov teh sredstev, ko jih zmanjka, ko porabite sredstva za ta namen, je takoj drugi, ki bo prevzel izplačilo tako imenovani gozdni sklad. Gozdni sklad se polni iz naslova prodaje gozdno-lesnih sortimentov. Podjetje SIDG 20 % od prodanih gozdno-lesnih sortimentov namenja za tako imenovani gozdni sklad in če dovolite samo tri številke. Do konca leta 2019 se ocenjuje, da bo gozdni sklad zbral skupno okoli 38 milijonov, zaokrožujem številke, ker jih govorim na pamet, poraba v letu 2019 je predvidena na okoli 15 milijonov, od tega bo namenjena, ta poraba je ocenjena glede na naloge samega gozdnega sklada, in sicer za povračilo občinam, kjer se opravlja sečna v državnih gozdovih, potem za vlaganje v Naturo 2000 tudi v zasebnih gozdovih, potem za promocijo gozdno-lesne verige in pa največji del za nakup novih gozdov. Ostane nekje okoli 23 milijonov kot rezerva za postopke denacionalizacije. Če bodo postopki denacionalizacije in pa odškodnine presegle tudi ta znesek, je pa potem tretji na vrsti proračun Republike Slovenije. Skratka iz tega zornega kota je prav, da imamo to v vidu, da tukaj sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni osamljen v tem in da ne glede na to, da so se gozdovi prenesli na novo podjetje, to podjetje oziroma ti gozdovi nosijo tudi to breme /nerazumljivo/ soodgovornosti, res pa je, da je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prvi. Morda še eno pojasnilo oziroma pojasnilo na skrb, da bi se iz tega naslova tudi zakupnine podražile, povišale. Na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov sledijo, se mi zdi tudi pravični logiki obračunavanja teh zakupnin generalno govorim, ne bom o faktorjih podrobneje razlagal, ampak vendarle zakupnine sledijo nekako stanju v kmetijsko, praviloma faktorskemu dohodku znotraj kmetijskega prostora in v tem duhu je že nekaj let kakor je faktorski dohodek padel so padale tudi najemnine, zakupnine - se popravim - razen za leto 2019, bi skladno s prvo oceno Kmetijskega inštituta o rasti faktorskega dohodka zakupnine lahko po tej logiki naraste za, mislim da, okoli 20, 22 %, vendar smo se tukaj skupaj mi in sklad dogovorili, odločili, da v takšen skok zakupnin ne gremo in da gremo pri popravku zakupnin sledimo, smo sledili zgolj inflaciji v tem obdobju. In smo, mislim, da dvignili za 4 %, nekaj takega. Zavedajoč se, da bi dvig za 22 % pomembno prispeval k prilivu, ampak vendarle vemo, da pa morda stanje v kmetijstvu ni takšno, da bi to lahko prenesli.  Morda še, gospe Anje Bah sicer ni, je omenila skrb za zemljišča raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij. Mi smo sicer veseli, da se zdajšnja zakonodaja omogoča brezplačno oddajanje v zakup zemljišč za raziskovalne in izobraževalne inštitucije. Res pa je, da, gospa Anja Bah Žibert je pravilno ocenila, in tudi glede na to iz katerega področja sam prihajam, sam sem med drugim šolnik po primarni moji zgodbi, in zelo dobro poznam problematiko šolskih kmetijskih zemljišč in šolskih posestev in zato se zavedajoč problematike, ki je bil izpostavljena, smo se lotili reševanje tega problema, se mi zdi, kar generalno, in sicer je nekako v pripravi oziroma že zelo resni vsebinski razpravi, ni še v klasični medresorski in tako naprej, tako imenovan zakon o zemljiščih raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij s katerim bomo, mislim da, rešili to problematiko teh šolskih posestev ali pa posestev šol, raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij.  Sedaj bi se pa res morda podrobneje dotaknil še morda pobude oziroma skrbi s strani Levice, gospoda Kordiša, glede spremembe zakonodaje. Tukaj bi imel prvi predlog oziroma najprej morda pojasnilo. Naše ministrstvo se je že pred enim letom resno ukvarjalo s tako imenovano avtentično razlago, to drži, na podlagi sklepa, ki je bil pred enim letom sprejet na tem oboru, na prejšnjem odboru za kmetijstvo. In tudi vemo, da je Vlada že sprejela nekako vsebino tako imenovane avtentične razlage, vendar pa je potem zadeva se ustavila na Zakonodajno-pravni službi - Ali imam prav? Ne. - v postopku, ker je vendarle opozarjala na nekatere pravne posledice, ki ste jih pa tudi že omenili. In zato je ta postopek sprejema tako imenovane avtentične razlage, razlage zaenkrat, takrat bil na nek način ustavljen. Ne glede na to smo se mi, govorim pa že z novo ekipo, ponovno lotili pobude oziroma ponovno posredovali oziroma se kar osebno pogovarjali okoli sprejema te avtentične razlage skupaj z Ministrstvom za pravosodje. Na tem ministrstvu smo se lotili tega istega vprašanja. In če sem iskren, še ta teden do konca tedna imamo nov sestanek na tem ministrstvu, ker vendarle zakon o denacionalizaciji je pod njihovo pristojnostjo, ne pod našo in zato glede tega vprašanja smo veseli skrbi, če smo čisto iskreni, in tudi iščemo nekatere rešitve, ne vemo pa, če sploh lahko o tem razmišljamo za postopke za nazaj. Tukaj je v bistvu težava, ki jo verjetno imamo. Ker ena od idej je avtentična razlaga, nekako ministrstvo in služba Vlade za zakonodajo pač opozarjata, da praktično gre za spremembo zakonodaje s to avtentično razlago in bi bilo potem bolj smiselno spremeniti zakon o denacionalizaciji. Če grem pa spreminjati zakon o denacionalizaciji je pa vprašanje ali z njim lahko posegamo samo še na nekaj postopkov, večina je že končanih, kaj to pomeni. Skratka, gre za resno ustavno vprašanje. Ampak vendarle, kot sem že omenil, nismo še čisto tudi mi zaključili te ideje. Zavedamo se te problematike, reševanja teh odškodnin in predvsem obresti. Zato je morda prav, da tudi vsi vemo, da je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v večjem delu nesporni del odškodnin že nakazal tistim, ki nas tožijo z naslova, da se vendarle obresti zmanjšajo   (nadaljevanje) vsaj za ta nesporni del, za ostalo pač postopki tečejo naprej, ampak vendarle bomo iskali priložnosti morda skupaj z Ministrstvom za pravosodje, ker vendarle je ta Zakon o denacionalizaciji njihov.  Morda samo še za zaključek. Ravno tako smo veseli razprave, ko govorimo o varovanju kmetijskih zemljišč. To je bil ta del konstruktivne razprave, s katero sem res z veseljem poslušal, če bom čisto iskren, v ostalem delu pa bom malo hudomušen se že spraševal ali mi morda lahko gremo, ker je bila debata predvsem na drugem nivoju, ampak zelo hudomušna pripomba. Tudi naše ministrstvo se zaveda, da je pomembno, da čim prej začnemo s tako imenovanim dejanskimi postopki trajno varovanih kmetijskih zemljišč. V tem trenutku so v fazi sprejemanja oziroma medresorskega usklajevanja pravilnika, ki bo določal tako imenovane postopek za določitev tajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki bodo, potem v nadaljevanju del sprememb občinskih prostorskih načrtov in upam, da bomo morda že v tem tednu se medresorsko uskladili, ena majhna zadeva je še za uskladiti in da, potem čimprej pričnemo s tem postopkom in da, potem res lahko določimo v tej naši državi vsaj z vidika pozidav in sprememb namembnosti tako imenovana trajno varovana kmetijska zemljišča. Medtem, ko za samo lastninsko zadevo zlasti ob tem obmejnem pasu seveda tudi mi z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanja. Jaz bi ponovil stavek oziroma prošnjo, pobudo gospe ministrice, da vendarle poskušamo, ko bomo o tem razmišljali vendarle politično sprejeti in strokovno konsenz, da morda damo res sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v neko prednostno zadevo pri nakupu kmetijskih zemljišč tukaj mislim tudi ne samo na političen tudi strokovni konsenz z vsemi ostalimi institucijami v naši državi od zbornic in vladnih in nevladnih organizacij, s katerim bomo iskali kompromise, konsenze, ker tukaj vidimo, da je praktično to edina možnost za to, da se ta zemljišča ohranjajo.  Morda samo še o tem. Pred tednom smo dobili eno pobudo, da bi morda celo tako imenovani ribniški sklad namenil neka posojila za nakupe kmetijskih zemljišč, s katerim bi morda pa vendarle kakšen od slovenskih kmetov kupil zemljišče tudi na obmejnem pasu. Tukaj lahko podam informacijo, ko smo se pozanimali na skladu, da je že v tem trenutku sklad namenjal okoli 9 milijonov za leto 2018 do 2019 za ta ukrep za kredite z ročnostjo 15 let za nakupe kmetijskih zemljišč, kmetij skratka tudi kmetijskih zemljišč. Krediti so rom plus 0,1 do 0,5 % in lahko kmetije najamejo tudi do 100 % kredita glede na vrednost kmetijskih zemljišč. Skratka, ta ukrep že obstaja in v tem delu 2019 mislim, da bosta še dva možna roka za vlaganje - mislim, da je februar in april - ponovno govorim na pamet, ampak ta ukrep obstaja na skladu in že omogoča oziroma spodbuja morda slovenske kmete k nakupu. Spodbuja s tem, da daje ugodne kredite, zato da se lahko do tega nakupa na koncu tudi realizira. Sedaj podrobnosti o samem skladu pa mislim, da je prav, da damo besedo direktorici. Hvala.
Hvala, dr. Podgoršek. Gospa direktorica na koncu bom dal še vam besedo. Imam še dva prijavljena. Prvi je kolega Jurša in še enkrat kolega Kordiš. Izvolite, kolega Jurša.
Hvala lepa, predsednik, za besedo.  Obljubljam, da bom kratek, če bi realno ocenjeval se niti ne bi smel prijaviti za to razpravo. Glede na to, da sem vabilo dobil 10 minut po začetku seje, da nadomeščam kolega, ki je dejansko član tega odbora in jaz tega gradiva nisem uspel prebrati niti slučajno ne, ampak glede na to, da se v tej hiši lahko vse govori, ne sme se sovražni govor sem se odločil, da bom tudi par zadev jaz povedal, da ne bom nemi opazovalec dogodkov na tem odboru.  Mene predvsem muči ta zadeva. V preteklosti smo mi kar nekaj teh strategij - vzgoja kmetijstva - naredili v državi in sem dobil občutek, da smo mi dejansko pozabili za koga to strategijo delamo. Pozabili smo koliko imamo mi malih, srednjih in velikih kmetij pa seveda velikih kmetijskih gospodarstev. V kolikor bi to upoštevali takih strategij ne bi smeli nikoli imeti. Zdaj, to kar je ministrica povedala, je spodbudno. Upam, da bo ta strategija, ki se bo zdaj pripravila, šla v tej smeri, ampak veste, kar precej stvari je na nek način bilo že zavoženih. Zavoženo pa je bilo zaradi tega, ker enostavno in preprosto mali niso več imeli možnosti preživetja in so enostavno pustili kmetijska zemljišča in kmetije in so ta kmetijska zemljišča več ali manj pokupili veliki kmetje, ki se prilagajajo strategiji razvoja kmetijstva v Evropski uniji. Drugega izhoda nimajo.  Zdaj, kar pa se tiče umiranja ali pa, bom rekel, ukinjanja, kakor pač hočete, kmetijskih gospodarstev oziroma kmetij. Jaz sem bil leta 2002 oziroma 2003 stanovski kolegi in jaz pri stanovskih kolegih na Dunaju, pri Avstrijcih, pri enem združenju, pač ni zdaj več pomembno katero je to združenje, kjer so nam takrat jasno in glasno povedali, da propadajo kmetije s 25 hektarji kmetijske obdelovalne površine. To se pravi, pri nas pa vemo koliko imamo povprečno kmetijo veliko, ter kmetije povprečne bi na nek način lahko že vse šle »zugrund« bi rekli. Bi pa seveda še rad poudaril eno zadevo. Ključnega pomena je, da se država zbudi, in da ne dovoli dejansko, da se nam v obmejnih območjih kmetije oziroma kmetijska zemljišča prodajajo tujcem. Jaz bom za klasičen primer povedal za nazaj, nič ni povezano s to strukturo, vodstveno, na ministrstvu in na skladu, ampak za nazaj. V okolici Kraš na Goričkem, imamo 230 hektarjev, ki so kupili Avstrijci na meji. Oni so zdaj mejo na nek način, pod narekovaji, zarezali v slovenski prostor in gor postavili table, seveda v nemškem napisu, jaz bom povedal slovensko, pozor privat. To se pravi, zaprli so tudi svoje gozdove, ki so dejansko zarezali v naš prostor in ta zemlja se je, gozd se je odtujil in so ga dobili sosednje Avstrijci. Tega ne bi smeli dovoliti.  Nekdo je prej govoril o hektarskih donosih. Nekaj o kmetijstvu vem, pa razumem nekaj o kmetijstvu, ampak moram pa odkrito povedati, da velika gospodarstva, kmetijska v Sloveniji, imajo dobre hektarsko povprečne donose in velik delež prispevajo k zagotavljanju prehrane naših ljudi v naši državi.  Nekdo je govoril o vinogradih. Jaz bom zdaj to na hitro povedal. O vinogradih. Zakaj propadajo slovenski vinogradi? Ministrica me bo verjetno razumela, ker bom govoril o ljutomersko-ormoških goricah, se pravi, o Slovenskih goricah kjer je v letih okrog 80 prejšnjega stoletja v kolikor si želel biti ugleden kmet ali si želel biti ugleden funkcionar v lokalnem okolju, si moral imeti obvezno vinograd. In kaj se je zdaj zgodilo. Ti ljudje so postali stari, nezmožni za delo, mladi pa niti slučajno, redki primer, nočejo se s tem ukvarjati, ker se jim finančno ne izide. Tako, da pri vinogradih bi jaz to razpravo na nek način, okrog vinogradov bi zaključil.  Kar pa se tiče Perutnine Ptuj, pa bom povedal sledeče. Tudi, če Perutnina Ptuj pusti to zemljo, pa jo lahko dobijo kmetje. Prekmurski kmetje ne bodo šli na ptujska polja pa na mariborska, za njih bi bilo nekaj drugo bolj interesantno, da dobijo zemljišča od Lendave, da dobijo zemljišča od Pomgrada oziroma kmetijskega podjetja v Rakičanu, itn. Tako, da te pojme ne smemo preveč mešati.  In še ena stvar, ki bi jo rad samo ponovil. Predsednik odbora je dobro povedal, tudi jaz sem imel v svoji poslanski pisarni obisk in so me predstavniki lovske družine dejansko s tem problemom seznanili, bom rekel, s podnom, ki zdaj ni več njihov, ampak je od sklada. Pa ne samo to, oni so odkupili kar nekaj kmetijskih zemljišč, predvsem tistih slabše kvalitete, zaraščeni, kjer so gojili divjad. Tudi to se je odvzelo in se je prineslo na sklad, oni pa so to plačali. Družine so to plačale. In zato prosim, da o tej zadevi probate razmisliti. Kot sem na začetku rekel, da ne bom govoril predvsem o poročilu, ampak o teh splošnih zadevah, ker so drugi tudi govorili o tem.
Hvala za vašo razpravo, kolega Jurša.  Kolega Kordiš, vas še imam prijavljenega in kolegico gospo Sukič še. Še želi kdo se prijaviti k besedi? Gospa Anja Bah Žibert.  Izvolite kolega Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Raje bi nadaljeval pri tvornejšen deli tega odbora in sicer pri vprašanju kmetijskih zemljišč, ki prihajajo v tuje roke. In me zanima, če morda predstavniki ministrstva veste, koliko teh zemljišč je že prešlo, denimo v avstrijske roke, v kakšnem časovnem razdobju, da vidimo koliko hitro se ta fenomen dogaja. Imamo tukaj posamezne poslance, ki izpostavljajo primere iz svojih konkretnih lokalnih okolij. Fino bi bilo videti tudi številka, da vidimo koliko se hitro rabimo zmigati. In tukaj bi reiteriral vprašanje za predstavnike ministrstva, kdaj lahko tukaj pričakujemo spremembe zakonodaje, ker edini datum, ki je bil postavljen, mislim da je bilo rečeno maj-junij, da ste rekli, je to povezan z evropskim parlamentom. Ali sem vas prav razumel? Boste še enkrat.  In naprej. dalje vprašanje. Kdo pa recimo na drugi strani naše severne meje v Avstriji odloča kako se bo razpolagalo s temi kmetijskimi zemljišči in katera zemljišča se bodo prodala? Mislim, pri nas je to, če se ne motim, v rokah upravne enote, imamo tiste prednostne sezname kako je pa pri naših severnih sosedih. Tudi tukaj morda lahko iščemo odgovor na vprašanje, zakaj kapital prihaja iz Madžarske in iz Avstrije, ne pa ravno obratno.
Ste zaključili? Dobro.  Naslednja je prijavljena kolegica Sukič. Izvolite, gospa Sukič.
Najlepša hvala še enkrat za besedo.  Čisto na kratko se bom oglasila. Glede na to, da sem bila podučena, da kot nova poslanka govorim o stvareh, ki nimajo veze s poročilom, ni res. predlog Levice, sklepa Levice se seveda je odzvenil na to poročilo na rdeče številke sklada. Zaradi tega je prišlo do tega konkretnega predloga in se še kako veže prvič na to poročilo. Hvala sicer za pojasnilo, da potem je naslednje gozdno gospodarstvo, ki prevzame to, ampak kljub vsemu, ta predlog se ne veže, vzrok so seveda rdeče številke. Veže se seveda na to, da je treba racionalno pristopiti k tem odškodninam in seveda skrbeti za vzdržnost navsezadnje državnega proračuna, ki je zadnji v tej verigi oziroma zadnja instanca, ki bo poplačevala te odškodnine, in da ne moremo neodgovorno ravnati s tovrstnimi odškodninami in samo na to in izključno na to se veže ta predlog in seveda še kako dobro vem o čem govorim, ne glede na to, da sem nova v tem Državnem zboru in seveda jasno povem tukaj še enkrat na tem mestu, da seveda sem torej razpravljala v duhu te točke dnevnega reda. Tako, da hvala lepa. To je vse z moje strani.
Hvala za vašo razpravo, kolegica Sukič.   Zadnja je prijavljena še kolegica Anja Bah Žibert. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo.  Prej smo bili s strani ministrice podučeni, da si ne želi političnih razprav v tem Državnem zboru, in da pač želi, da se konstruktivno pogovarjamo. Jaz moram povedati ministrica, da se zelo konstruktivno pogovarjam, ampak na vprašanja ne dobim odgovore. Vaša naloga tukaj je, da priskrbite odgovore, če pa jih tistih, ki vodijo posamezna področja ne poznajo, je pa to vaša odgovornost. In jaz si res ne želim podobnih razprav pa poučevanja kaj mi v tem Državnem zboru smemo govoriti ali kaj ne. Mi smo izvoljeni predstavniki ljudstva, vi niste bili, ste pa politično imenovana, tako da to je vse politika. In jaz si res ne želim več, da v prihodnje pridete pred ta odbor ali pa pred Državni zbor z nekim poučevanjem kaj kdo lahko razpravlja. Jaz na vprašanje, ki sem ga vam zastavila, nisem dobila odgovora in ga ne mislim več ponavljati, ker sem ga izpostavila prvo in direktorici, pa tudi vam, pa na to nisem dobila odgovora. Bolj kot poučevanje o tem kaj mi smemo razpravljati in kaj ne, jaz pričakujem odgovore ravno zato, da se lahko konstruktivno pogovarjamo. In da vidimo pri čem smo in kje se da stvari izboljšati. To, kar vi delate v Evropski uniji, poglejte, to je vaša dolžnost. Oprostite, jaz nisem sedajle napisala tu v angleščini, pa podala tam v Evropo in povedala, da pač nam službe ustrezne ne znajo odgovoriti na neka osnovna vprašanja, ampak to se je danes dogajalo. In jaz upam, da bo pač v prihodnje vsi, ki so odgovorni za posamezno področje, prišli na ta odbor bolj pripravljeni. Hvala.
Hvala, kolegica Anja Bah Žibert. Kot vidim ni več prijavljenih, zato bomo… Kolega? Potem dam še vam besedo, potem pa sklepni del odgovorov vam in pa na koncu še direktorica sklada kmetijskih zemljišč.  Gospod podpredsednik, izvolite, imate besedo.
Bom zelo kratek. Jaz sem prej gospe Majcen naslovil dve vprašanji koliko zemljišč imamo v Apaški dolini pa okoli teh ne obstoječih družb, o katerih je govorila, pa nisem dobil nobenega odgovora.
Želel sem zaključiti razpravo poslancev in poslank, zato dajem zaključno besedo, odgovore vam bo dala ministrica in na koncu bomo podali tudi direktorica sklada kmetijskih zemljišč, ki je danes v bistvu tista formalna gostja danes tukaj, ker obravnavamo poročilo njenega sklada in tudi njeno zaključno poročilo.  Izvolite, gospa ministrica.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala še enkrat za besedo. Najprej odgovor gospodu Kordišu glede sprememb v zakonodaji in časovnice. Jaz sem povedala kdaj se bo zakon odpiral. Zelo težko pa povem kdaj bomo zakon sprejeli, ker je dosti stvari odvisnih od, se pravi, usklajevanja oziroma javne razprave. Ta zakon je bil odpiran, kot sem danes rekla, vsaj trikrat in trikrat ni bilo doseženega konsenza glede uskladitve določenih mnenj tako pri prednostnem redu zakupov kot pri, se pravi, tistih drugih točkah, ki sem jih še naštela. Jaz verjamem, da bo čim prej to, ker tokrat je pač občutek na terenu. Mi se o tem že pogovarjamo, da so stališča bolj enotna in da vendar bomo tudi ta konsenz dosegli in da bo zakon tekom mogoče, ne vem, do konca leta ali pa v začetku prihodnjega leta tudi vendar sprejet.  Kar se tiče tistega ali je odvisen od evropskega parlamenta, odvisen je v toliko, če bo evropski parlament še v tem sklicu sprejel dokončna stališča glede prihodnje skupne kmetijske politike od katere bodo odvisne tudi določene spremembe v tem zakonu.  Kar se tiče vprašanja gospe Sukič, je državni sekretar pojasnil, da zelo intenzivno delamo na tem. Prve sestanke z Ministrstvom za pravosodje smo opravili, iščemo rešitev tudi v tem duhu, kot jo vi predlagate. Ampak zadeva je dejansko v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in jaz upam, da na naslednjih sestankih vendarle najdemo tudi tukaj nek kompromis in se tej rešitvi približamo. V kolikor želite pa bolj natančno, pa te pogovore vodi državni sekretar, vam bo bolj natančno… Kolegici Anji Bah Žibert, jaz nisem želela podučevati vas, ampak sem v resnici prosila za pomoč pri tem, da smo glede določenih vprašanj vendar enotni. saj jaz verjamem, da glede tega, kar smo danes razpravljali in v kolikor sem slišala, imamo precej podobna stališča. Saj nam je vsem interes zaščititi slovensko zemljo, dati jo tistim, ki na njej pridelujejo hrano in na ta način, seveda, prispevati k temu kar je cilj in osnovna naloga našega resornega ministrstva. Moja razprava ni šla v smeri podučevanja, ampak v smeri tega, da si resnično želim ali pa prosim za konstruktivno razpravo in pomoč pri tem, da pridemo do skupnih ciljev in jaz nimam občutka, da ti cilji so različni, da imam jaz drugačne poglede na to, kot jih imate vi.  Kar se tiče odgovora na vprašanja, jaz sem podala odgovor glede spremembe zakonodaje, kar ste vprašali, glede strateškega načrtovanja, kakšni naši strateški načrti so, glede šolskih posesti, o čemer ste tudi spraševali, je podal odgovor kolega Podgoršek, pa ne vem mogoče ali ga ponovi, ker ga niste slišali oziroma ste bili zunaj, ko je šolskih posestih govoril.  Kar se pa tiče konkretnih odgovorov, pa jaz sem še pričakovala, da bo direktorica. Jaz teh številk od sklada ne poznam v podrobnosti. Vi ste spraševali po številu zaposlenih še na posameznih območnih enotah. In prosim, če bi vseeno te podrobne podatke, jaz verjamem, da jih sodelavci iz sklada kmetijskih zemljišč poznajo, če dobijo besedo, da mogoče odgovorijo in če boste želeli, potem še kakšno pojasnilo bom pa še jaz podala.
Spoštovana ministrica, niti ne pričakujemo od vas tako podrobnih odgovorov, ne morete imeti odgovorov na vsa vprašanja, gre za specifične odgovore. Tudi vas prosim sedaj za del odgovorov v kolikor jih imate. Gospa direktorica, če pa ne, pa morda jih pripravite v pisni obliki poslancem in poslankam, morda pa tudi imajo odgovore vaši strokovni sodelavci. Izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani predsednik, hvala.  Iz nekih drugih časov vem, da se ni treba prijavljati, če si vabljen k besedi, da dajete vi besedo, zato jaz tudi nisem vmes se angažirala.  Bi pa šla tako po vrsti, kot ste, spoštovani poslanke in poslanci postavljali vprašanja. Se strinjam z vami tudi, če je potrebno, se mi po zaključku še postavijo dodatna vprašanja.  Kar se tiče škod, dejstvo je, da sklad ne more oprostiti zakupa po škodah, ne da s tem sodeluje z ministrstvom. Mi smo v decembru spremenili tudi pravilnik o zakupnini in vključili v te škode sušo. Ob tem pa, da se zakupnine zmanjša je potrebno upoštevati pravilo diminimis, tako da to izvajamo, ampak to pravilo moramo upoštevati.  Glede lovskih družin, je sodba Vrhovnega sodišča. Da, lovske družine niso bili lastniki, ampak imetniki pravice uporabe na družbeni lastnini. Mi je zelo žal, ampak zato je bilo torej v preteklosti potrebno ta zemljišča po 14. členu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč potrebno prenesti na sklad. Jaz lahko povem v tem času, kar sama delam na komisiji za promet, smo do teh vprašanj seveda odprti. Strinjam se, da je treba tako za lovske družine, kot tudi za planinske domove poskrbeti. Mislim, da smo dovolj odprti in tudi sklepi so dovolj naklonjeni reševanju teh težav družinam. Dejstvo pa je, da pri obravnavi teh vlog je na skladu že ob mojem prihodu bil nekaj manj kot enoletni zamik. Torej, traja nekaj časa preden ta komisija to obdela. Sedaj smo dogovorjeni, da si poiščemo, ker je fond zaposlenih poln, da si poiščemo pomoč dveh študentov, ki bodo pomagala pripravljati to dokumentacijo in da bi ta zaostanek pri obravnavi vlog skrajšali, recimo, na enih sprejemljivih dva do tri mesece. Eno leto je, vsaj po mojem mnenju, predolg rok. Torej, tudi za lovce skrbimo. Je pa mogoče, če prihajajo do vas, možno tudi, da pridejo k nam na komisijo vsi, kdorkoli izrazi željo ga povabimo na eno od komisij. Komisije so pa redno vsak četrtek v mesecu.  Potem moram pač na žalost povedati, da za Apaško dolino natančnega podatka koliko hektarjev od tisoč hektarjev, ki so v tej dolini ima sklad, nimam. Bi ga pa, gospod Ivanuša, če mi dovolite, vam posredovali po mailu. Mi imamo aplikacijo na skladu kjer se da ta podatek pridobiti, tukaj pa na žalost nimamo dostopa do te aplikacije. Če govoriva pa o neobstoječih družbah, pa govoriva o podjetjih, ki so v letu 1993, ko je zakon začel veljati, obstajale. Niso se lastninile. Kajti, če so se lastninile so morale pridobiti potrdilo sklada, da so prenesla vsa kmetijska zemljišča na sklad. Ta neobstoječa podjetja, o katerih sem govorila, pa tega potrdila niso pridobila. Torej, se niso olastninila, so nekako rešila to svojo pot po poteh, ki so bile takrat dovoljene, potem so pa   (nadaljevanje) ugasnile in to so te neobstoječe družbe pač daleč nazaj. Eni smo že toliko stari, da smo to doživeli in seveda vemo.  Sedaj, kar se tiče zaposlenih torej, na izpostavah dela polovico zaposlenih na skladu. Na skladu nas je 70 torej 35 jih dela na izpostavah. Njihova naloga je zakupne pogodbe, spremljanje razpisov na upravnih enotah, spremljanje kvalitete zakupnikov kako obdelujejo kmetijska zemljišča. Že prejšnja direktorica jih nekako ni obremenjevala z obiskom županov sama jih tudi ne bom, sama sem si že pripravila torej v letošnjem letu obiske tistih občin županov tudi nove volitve so bile, kjer ni nobene odzivnosti tako, da s sodelavcem Alojzom bova to delo opravila - on skrbi tudi za prenos teh zemljišč. Želim si, da bi na občinah tudi v zvezi s pozivom, da se naj čim hitreje prenašajo ta zemljišča tudi v obratni smeri torej tudi iz sklada na občine se ta poročila oziroma potrdila o namenski rabi zemljišč na občini izdajala.  Kar zadeva ta torej izvršitev plana ureditve evidenc. Moram povedati, da seveda se te sprotni nakupi in prodaje redno delajo tako, da v to izvedbo. Kaj je 100 % plan? Torej, 100 % plan so ti zaostanki, ki v preteklosti na podlagi tudi sklepa Računskega sodišča niso bili urejeni in ne bodo in jih tudi sklad ne more tudi, če smo še tako pridni urediti v kolikor ne dobimo od občin potrdilo o namenski rabi. Sklad kmetijskih zemljišč po zakonodaji mora upoštevati v katerih letih je bila namenska raba že opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče in če je bila torej v tistih letih, ki jih zakon opredeljuje namenska raba nezazidanost stavbno zemljiščih jih je sklad dolžan prenesti na občine. Brez potrdil tega sklad ne ve torej ne ve kaj prenesti na občine in kaj recimo sam obdrži. Tako da ta 100 % plan bo realiziran, ko bomo od občin v Sloveniji pridobili vsa potrdila o namenski rabi.  Kar se tiče izobraževalnih centrov vam je odgovoril že državni sekretar. Jaz bi samo povedala, da sklad ni, njihovih zemljišč ni se jih dotikal, ni jih vzel iz zakupnine. Zakupnine pravzaprav niti ni torej je brezplačna je pa res, da so izobraževalni centri kadar je bila izgradnja infrastrukture morali ta zemljišča odstopiti za izgradnjo infrastrukture. Če govorim sedaj recimo na Ptuju gradnja obvoznice in še kje drugje gradnja obvoznice, avtoceste recimo na Dolenjskem takrat pa so izobraževalni centri izgubili del zemljišč, ki so jih imeli v zakupu sicer sklad s temi zemljišči ne gospodari na način, da bi jih odvzel iz uporabe teh izobraževalnih centrov.  Nakup na varovanih območjih mislim, da je bil torej v tem letu, katerega obravnavamo 2017 nekaj čez 440 hektarjev. Jaz mislim, da sklad se zaveda, da je zelo dobro, če je država s tem pa upravljavec, sklad, lastnik na varovanih območjih in kadar pridemo na upravni enoti v postopku. Ko se pravzaprav odloča upravna enota komu dati prednostno vrsto in je to sklad, sklad taka zemljišča, ni nobenih ovir, da ne bi to izvajali. Če sedaj povem recimo tudi za Apaško dolino mi v tej dolini na teden se javimo na okoli 15 razpisov torej smo res na tekočem. Mi spremljamo kaj je objavljeno, koliko je pa od tega pogodb pa je seveda veliko manj, ker upravne enote morajo v skladu z zakonodajo ugotavljati kdo je prvi na prednostni lestvici, drugi, tretji - sklad je nekje na šestem mestu - in seveda je uspešnost prijav toliko   (nadaljevanje) različna. Sedaj sodelovanje s SiDG je med drugim recimo se je sedaj šlo tudi v soupravljanje zemljišč. V letu 2017, če tega soupravljanja SiDG in sklada ni bilo to se je sedaj v letu 2018 močno popravilo je to soupravljanje seveda bolje zagotovljeno, je pa res, da ostajajo znotraj tega enotne parcele in ves promet takih parcel se urejuje s SiDG. Tudi v naslednjih mesecih mislim, da bomo še poglobljeno sodelovali, kajti gre tudi za prenos dela dokumentacije, ki je ostal na skladu pa govori o koncesninah za gozdove, kar je nujno, da se prenese na SiDG. Konkretni odgovor zakaj ni bilo porabljenih toliko sredstev za vzdrževanje zemljišč bo podal, če bo dovolil predsednik gospod Martin Brus. Za leto 2017 jaz bi samo tako povedal, da za letos oziroma za naprej bomo se trudili zagotoviti čim več sredstev za take ukrepe, ker so nujni. To pobudo kdo urejuje to močvirje v / nerazumljivo/ pri Litija bomo tudi pogledali, če je to v skladu z zemljišči si pa upam trditi, da po Ramsarski konvenciji seveda so močvirja zaščitena, Natura 2000 je tudi realnost za sklad kmetijskih zemljišč in seveda tudi zakupnih pogojih je potrebno upoštevati kakšne omejitve nam recimo Natura 2000 ali pa kakšna druga zavarovana območja predstavljajo pri izrabi takšnega zemljišča mi jih pa moramo upoštevati.  Za nadzor to delavec Martin Brus seveda še bolje ve kot jaz, ampak že sama sem morala nekaj odpovedi zakupnih pogodb podpisati glede na to, da so naši sodelavci ugotovili, da zakupnik ne ravna kot dober gospodar. Darilna pogodba države. S tem se še nisem srečala, verjetno se tudi ne bom pač jaz si predstavljam, da se ne bom se pa na skladu precej srečujemo z dedovanjem kadar je država opravičena do dedovanja in seveda tudi takšna zemljišča, ki so znotraj širšega dedovanja, verjetno gre tudi za kakšne stavbe in se, potem prenesejo na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Jaz mislim predsednik po mojem vedenju ni pa problem, da še kaj povem.
Hvala, gospa direktorica Sklada kmetijskih zemljišč. Del dopolnitve vaših odgovorov pa bo še podal gospod Martin Brus. Izvolite, gospod Brus, imate besedo.
Martin Brus
Hvala lepa za besedo.  Pozdrav vsem navzočim! Morda samo še informacijo pri Apaški dolini, kjer je bilo povedano, da se od 10 do 15 primerov ponudb za prodajo kmetijskih zemljišč obravnava vsak teden na skladu. Približno 20 % je izplen je uspeh sklada na tiste primere, na katere se prijavi. Ne prijavimo se na vse, na tiste, kjer se pa smo pa, zaradi 6 mesta po zakonu nekako 20 % uspešni. Na tej območni izpostavi v Gornji Radgoni je zaposlena ena delavka od 35 delavcev, ki so zaposleni po terenu po celi Sloveniji. Darilnih pogodb je bilo v letu 2017 šest. Z njimi so nam lastniki podarili 13,8 hektara kmetijskih zemljišč. Darilne pogodbe so stalnica v vsem obdobju poslovanja sklada. Verjetno se bodo glede na to, da lastnina v določenih primerih predstavlja tudi breme, da se bodo za njih lastniki še odločali. Se pa sklad tudi odloča o tem ali bo neko darilo sprejel ali ne. Ne vzame vsega kot primer morda eden od 150 solastnikov se odloči podariti svoj solastniški delež na parceli agrarne skupnosti, ker Republika Slovenija še ni kot solastnika zemljišča se ne da obdelati in menimo, da je bolje, da lastnik sam plača davek državi, ker s skladom bi predstavljali nesorazmerno visoke stroške taka zemljišča in jih ne vzamemo. Sicer pa načeloma sprejemamo darila. V primeru, da ga sprejmemo stranke ne bremenijo   (nadaljevanje) nobenih stroškov, vse postopke izpelje sklad, vključno z vpisom v zemljiško knjigo.  Glede obdelanosti zemljišč. To spremljamo, po računalniškem algoritmu je izbranih 5 % zakupnikov, ob 35 zaposlenih na izpostavah je to približno 30 zakupnikov, ki jih izpostave obiščejo, vsak delavec izpostave vsako leto opravi pregled zemljišč. In vedno je tako, da če se ugotovijo nepravilnosti, se nanje najprej opomni, potem pa, če to ne pomaga, če ne zaleže, se seveda zakupno pogodbo tudi odpove. Kontrolo izvajajo tudi kmetijske inšpekcijske službe, sklad pa se odzove tudi na vsako pobudo, na vsako prijavo, na vsako naznanilo o tem, da nekaj ni prav. Imamo tudi analize nekaterih bolj rizičnih primerov skupin zakupnikov, kot so na Obali, v slovenski Istri, zakupniki, ki niso s stalnim prebivališčem od tod, predvsem v povezavi s stavbami in nedovoljenimi posegi. In v letu 2017 je bilo odpovedanih 15 zakupnih pogodb.  Za sanacije in melioracije je bilo res predvidenega več denarja v letu 2017. 38 tisoč 600 evrov je bilo samo porabljenih, vendar v izdelavi je bila še sanacija zemljišča v Radgonskih goricah, ki je bila dejansko tudi že izvedena, vendar je nastal nek spor glede same izvedbe in posledično tudi glede plačila. Tako teh 80 tisoč bi se dejansko že tudi v to leto lahko vštelo, ni pa bilo realizacije glede plačila.  Toliko. Hvala.
Hvala za dopolnitev odgovora, gospod Brus.  Želite postaviti še eno vprašanje, kolega Kordiš, potem pa bomo zaključili s tem delom. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči. Nazadnje sem spraševal, ali vemo, koliko slovenskih kmetijskih zemljišč prehaja v avstrijske roke, pa so že tekom mojih vprašanj predstavniki ministrstva malo zmigovali z glavami, tako ne vem, ali ta podatek imamo. Če ste slučajno prišli vmes do tega podatka, ga podajte, če ne, pa okej, gremo naprej ob predpostavki, da tega podatka nimamo, ni problema.  Postavil sem tudi vprašanje, ali vemo, kakšno je razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v smislu prodaje in tega pri naših severnih sosedih v Avstriji. To ni bilo vprašanje, podano iz gole kuriozitete in zgolj zato, da potegnemo vzporednico Slovenija-Avstrija, ampak zaradi tega, ker, kolikor vemo, prihaja do avstrijskih nakupov slovenskih zemljišč, Slovencem v Avstriji pa ne pustijo kupiti teh zemljišč. Tu se poraja vprašanje, kako imajo v Avstriji to organizirano, kdo o tem odloča. In če kaj veste o teh primerih, ker tu gre ponovno lahko čisto za zavestno namensko politično odločitev, tako kot je, na primer, politična odločitev Orbanova stimulacija madžarske apropriacije zemlje v Prekmurju.
Kolikor vam jaz kot predsednik lahko povem, ker sem pač več delal z Avstrijo, da je zakonodaja zelo odvisna od dežele do dežele v Avstriji, tako na Štajerskem ali Gradiščanskem ali kjerkoli. Treba je izpostaviti eno izmed dežel, ker je pač ta upravni del Avstrije različen od Slovenije. Morda, če je kakšen odgovor, če pa ne, pa ga morda lahko pridobite pisno potem naknadno po tej seji. Izvolite, ministrica, če želite podati morda kakšen odgovor.
Aleksandra Pivec
Ja, prej sem pozabila, se opravičujem, pa sem se potem takoj spomnila. Ne, tega podatka nimamo, zato ker se nakup teh zemljišč ne spremlja po nacionalni pripadnosti, pač poznamo, če je to res problematično za območje, je na ta problem opozorjeno. Kar se tiče te zakonodaje, je res, da je v Avstriji to na deželni ravni urejeno z zakonodajo. In v tem duhu si jaz želim, da se tudi v naši zakonodajnih okvirih zaščiti ta strateški interes države, predvsem na teh obmejnih območjih. Zato sem govorila o prednostnem nakupu, kjer prednostno ščitimo ravno ta območja, pač v nekem dogovorjenem, mogoče celo širšem pasu, kjer damo prednostno pravico nakupa skladu, ker ima potem država vpliv na to; podobno je na deželnem nivoju.
Hvala, ministrica, še za ta sklepni del.  Mislim, da smo s tem obravnavo 1. točke zaključili.  Pred sabo imamo predlog sklepa, ki ga bom citiral. Torej, predlog sklepa stranke Levica v zvezi s 1. točko dnevnega reda 5. seje, katerega besedilo se glasi: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje v roku enega   (nadaljevanje) meseca Državnemu zboru posreduje predlog spremembe zakonodaje, ki bo določila, da v primeru denacionalizacijskih upravičencev, ki niso uveljavili možnosti gospodarjenja z denacionaliziranim premoženjem, sklad ni zavezan do izplačila odškodnine, ki presega višino dohodkov, ki jih je sklad s konkretno nepremičnino prigospodaril v obdobju od pridobitve te možnosti. Ali želite dati še kakšno dopolnitev tega sklepa? Torej, sklep dajem na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (13 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Ugotavljam, da smo se s poročilom seznanili, in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Vsem vabljenim se zahvaljujem, razen tistim, ki ste bili vabljeni tudi k 2. točki dnevnega reda.  Preden preidemo na 2. točko dnevnega reda, sejo prekinjam za pet minut, da se vabljeni gosti lahko usedejo in pripravijo za to točko. Torej, odrejam prekinitev seje do 17.30.
Spoštovani gostje, spoštovane kolegice in kolegi! Po kratki pavzi torej nadaljujemo.  Torej prehajamo in nadaljujemo 2. TOČKO DANAŠNJEGA DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019 - JUNIJ 2020.  K obravnavi te točke sem vabil predstavnike Vlade, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za zunanje zadeve. V naši sredini lepo pozdravljam oba državna sekretarja, mag. Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve kot mag. Tanjo Strniša, oba s svojo ekipo in vas lepo pozdravljam.  Predlog deklaracije z dne 20. 12. 2018, ste sprejeli s sklicem seje. Odbor bo predlog deklaracije obravnaval kot matično delovno telo na podlagi drugega odstavka 154.g člena Poslovnika Državnega zbora in pri tem pozornost namenil delom predložene deklaracije z vidika svojih pristojnosti, to je poglavje, na to tudi opozarjam, to je poglavje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane, torej predvsem s strani 72 do strani 76. Odbor bo v skladu s Poslovnikom pripravil mnenje k predloženi deklaraciji z morebitnimi amandmaji. Če jih bo sprejel in ga poslal pristojnemu odboru Državnega zbora, to je Odboru za zadeve Evropske unije. Predlogi za amandma odbora se lahko predložijo torej, in to tudi opozarjam, do zaključka razprave o delih predloga deklaracije na današnji seji v tistem delu predloga deklaracije, ki torej v pristojnost odbora.  Torej, sedaj dajem besedo najprej predstavniku Ministrstva za zunanje zadeve za dopolnilno obrazložitev deklaracije.  Mag. Dobran Božič, beseda je vaša. Izvolite.
Dobran Božič
Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci!  Dovolite mi, da na kratko predstavim deklaracijo. Torej, deklaracija je dokument, ki opredeljuje delovanje Slovenije v inštitucijah Evropske unije v naslednjem letu in pol. V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU, mora Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju v Evropski uniji in položaju Slovenije v njej. Temeljni namen deklaracije je, da s tem gradivom prispevamo k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v inštitucijah Evropske unije. Poleg izpolnjevanja normativnih določb želi Vlada v pripravljalnem gradivu predstaviti dosjeje, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v inštitucijah in organih EU, predvsem v svetu in navesti usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali. Ob tem želi Vlada seznaniti tudi širšo javnost o odprtih vprašanjih s katerimi se srečujeta EU in Slovenija kot država članica. Gradivo je usklajeno med resorji. Upošteva delovni program komisije za leto 2019 in osemnajstmesečni program tria predsedujočih držav unije, to je Romunije, Finske in Hrvaške. Pa tudi rimsko izjavo voditelja držav članic in inštitucij EU iz marca 2017. Pripravljeno gradivo je bilo v najkrajšem možnem času po objavi programa tria predsedstev. Gradivo je sestavljeno iz predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah EU v obdobju januar 2019 - junij 2020, ker so predstavljene ključne politične usmeritve Republike Slovenije za delovanje   (nadaljevanje) v institucijah EU v tem obdobju, in prednostnih nalogah za delo v svetu v obdobju januar 2019 - junij 2020, kjer so podrobneje predstavljeni horizontalne in sektorske prednostne naloge po področjih.  V predlogu deklaracije so posebej izpostavljena naslednja prednostna področja: evropske volitve 2019 in nujno potrebne spremembe; razprava o prihodnosti EU in posvetovanje z državljani; pogajanje o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije; priprava večletnega finančnega okvira po letu 2020; priprave na predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU 2021; varnost Evrope in Slovenije; uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje; socialna razsežnost prihodnje EU in krepitev vloge EU na svetovnem prizorišču. Nekaterim nalogam iz obdobja prejšnje deklaracije se bomo posvečali tudi v naslednjem obdobju. Prav tako pa nepričakovani dogodki zadnjega leta narekujejo prednostno obravnavo tudi na področjih, kjer so nujne prilagoditve EU na spreminjajoče se razmere.  Gospod predsednik, toliko z moje strani za uvod. Hvala lepa.
Najlepša hvala za uvodna pojasnila, gospod državni sekretar. Besedo dajem še predstavnici Ministrstva za kmetijstvo, državni sekretarki, gospe Tanji Strniša.
Tanja Strniša
Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!  Dovolite mi, da kratko povzamem umestitev prioritet na področju skupne kmetijske politike, varne hrane in skupne ribiške politike.  V uvodu povem, da je od dosjejev, za katere naše ministrstvo ni pristojno, je pa aktivno vključeno, in ker je zainteresirano, želim izpostaviti pogajanja o večletnem finančnem okviru, saj je to bistveno za izvajanje politik Evropske unije na področju kmetijstva, ribištva in varne hrane. Tu se zavzemamo, kljub pritiskom na proračun za obe skupni politiki, do katerih je prišlo zaradi novih prioritet in izzivov na ravni EU in zaradi izstopa Velike Britanije, da se sredstva za skupno kmetijsko politiko in še zlasti za razvoj podeželja ohranijo nominalno na isti ravni. Za našo politiko je pomembno, da se že v tem splošnem, deklarativnem delu dokumenta obema politikama priznava, da nedvomno s svojimi instrumenti prispevata k doseganju ciljev na ravni Evropske unije, zlasti glede zagotavljanja delovnih mest, rasti naložb in delovanja enotnega trga. Hkrati pa tudi k reševanju okoljskih in podnebnih izzivov ter ohranjanju živega podeželja in obmorskih območij, zagotavljanju proizvodnje varne in kakovostne hrane in delovanju celotnih preskrbnih verig. Zato je ohranitev sredstev na nominalni ravni ključnega pomena, kar je še posebej pomembno z vidika sredstev za razvoj podeželja. Hkrati se zavedamo, da je treba politiki nadgraditi s posebnim poudarkom na bolj ciljni naravnanosti in na poenostavitvah.  Za Slovenijo je pomembno tudi področje gozdarstva. Čeprav na ravni EU nimamo skupne gozdarske politike, si bo pa Slovenija prizadevala za upoštevanje trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, na področju okolja in podnebnih sprememb ter pri spodbujanju krožnega gospodarstva. Kar se tiče reforme skupne kmetijske politike, so v obravnavi trije zakonodajni predlogi, za katere se pričakuje, da bo splošni pristop dosežen jeseni letošnjega leta in politični dogovor med Evropskim parlamentom, komisijo in svetom najkasneje jeseni 2020. Kot smo že seznanjeni, ker smo te dosjeje že obravnavali v Državnem zboru in na tem odboru, gre za uvedbo celovitega strateškega načrtovanja, nov izvedbeni model, ki pa hkrati omogoča tudi večjo prožnost pri oblikovanju in izvajanju skupne kmetijske politike, kar Slovenija podpira. Zavzemamo se za poenostavitev ter večjo prožnost in več subsidiarnosti državam članicam pri oblikovanju ukrepov oziroma intervencij. S tega vidika se zavzemamo za manj obveznih intervencij za državo članico, za ohranitev obsega ovojnice za proizvodno vezana plačila na sedanji višini in za uveljavitev ustreznih prehodnih obdobij, če ne bi bili zakonodajni akti sprejeti pravočasno za njihovo implementacijo v državah članicah.  Na področju kmetijstva se zavzemamo tudi za redno spremljanje   (nadaljevanje) razmer na trgu, v izogib motnjam, prevelikim motnjam na trgu, za njihovo obvladovanje ter za odpravo nepoštenih trgovinskih praks med poslovnimi subjekti prehranske verige. Glede slednjega smo zadovoljni, da je prav v zadnjem času oziroma tik pred koncem leta prišlo tudi do političnega dogovora med Evropskim parlamentom, svetom in komisijo, torej bo direktiva sprejeta. To je direktiva, ki uvaja poenotenje pravil, sicer minimalno, glede preprečevanja takih praks v živilski verigi. In z našega vidika je še posebej pomembno, da se na nacionalni ravni lahko sprejmejo dodatna in bolj zahtevna pravila. Prav tako deklaracija oziroma dokument med prednostnimi nalogami izpostavlja pogajanja o Predlogu uredbe o gnojilih, pri katerih je tudi že prišlo do političnega dogovora, in ki uvaja enotno harmonizacijo za ta gnojila, kadar se tržijo na evropskem trgu. Omogoča pa hkrati nacionalne predpise za gnojila oziroma gnojilne proizvode, ki se uporabljajo samo na nacionalnih trgih.  Kar se tiče področja gensko spremenjenih organizmov. Že dlje časa čakamo na predlog komisije, ki bo urejal področje novih tehnik za žlahtnjenje rastlin in breje živali. Slovenija bo kot doslej se zavzemala za enotno ureditev v EU in za ureditev previdnostnega načela.  Na področju ribištva so v obravnavi trije dosjeji za skupno ribiško politiko po letu 2020, in sicer za evropski ribiški sklad, za nadzorno uredbo in za Predlog uredbe o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične staleže v Jadranskem morju.  Pri veterinarskih in fitosanitarnih zadevah naj omenim, da poteka obravnava Predloga uredbe o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganj v prehranski verigi v EU, ki spreminja več direktiv. Gre za odziv komisije na državljansko pobudo, ki se je imenovala glifosat in varstvo ljudi in okolja pred strupenimi pesticidi, prinaša pa večjo preglednost sistema EU za ocenjevanje tveganja in register teh študij, ki se uporabljajo pri oceni tveganja. Za Slovenijo je pomembno tudi področje zaščite živali. Vzpostavljena je platforma za dobrobit živali ter vključitev področja dobrobiti živali v trgovinske sporazume s tretjimi državami. To je naša prioriteta, in menimo, da je korak v pravo smer, da se upošteva, zlasti z vidika visoke zaščite standardov, ki veljajo v EU. Kar se tiče varstva rastlin, se pripravlja razvoj sistema pripravljenosti za učinkovito ukrepanje v primeru izbruhov karantenskih škodljivih organizmov in tudi razvoj globalnih standardov za fitosanitarne ukrepe.  S področja varne hrane bi omenila še dosje, ki se ukvarja s problematiko dvojne kakovosti, kjer je Slovenija zavzema na stališču, da bi proizvodi z enako blagovno znamko morali imeti primerljivo sestavo ali pa enako sestavo na vseh trgih, da pri kakršnihkoli odstopanjih, ki bi bila posledica različnih zahtev posameznih lokalnih trgov, ne sme iti za surovine, ki bi bile različne kakovosti oziroma ne sme iti to na račun kakovosti surovin. Mogoče še v zvezi s tem dosjejem, kjer je bila Slovenija že v preteklem obdobju zelo aktivna, povem še to, da se na evropski ravni sprejema enotna metodologija in enoten način testiranja, da bi se eventualne razlike glede dvojne kakovosti sploh lahko ugotavljale in preganjale.  Hvala lepa.
Najlepša hvala tudi za vaša pojasnila, torej s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Prehajamo na razpravo članic in članov Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot sem povedal, se omejimo predvsem na deklaracijo, na strani od 72 do 76, ki so eksplicitno namenjene kmetijski politiki. Ali želi kdo besedo? Gospa Anja Bah Žibert, izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa za besedo.  Ta dokument oziroma deklaracijo v bistvu obravnavamo na vseh odborih, po posameznih področjih, zato na nek način s tem izkazujemo tudi pomen te deklaracije. Se pravi, da gre za pomembn dokument in se nanaša tudi na neko daljše ali srednje dolgo obdobje.  Jaz nekako sem malo zaskrbljena ali pa ne morem pravzaprav verjeti, da se na področju kmetijstva, ko govorimo o gozdarstvu in ribištvu, pojavlja dobeseden zapis iz deklaracije, ki je bila za obdobje julij 2017 do december 2018. Sedaj pa imamo deklaracijo za obdobje do 2020. Si lahko mislite? Se pravi, za tako dolgo obdobje niste spremenili niti vrstnega reda stavka in to v bistvu pri gozdarstvu. Vse kar je napisano je praktično prepis iz stare deklaracije. Če v tem obdobju ni niti ene spremembe, potem se resno sprašuje kdo pripravlja te dokumente in čemu so namenjeni. Jaz bi pričakovala, da se bo vsako področje celo napisalo na ta način, da se bo opredelilo to, kar je bilo realizirano oziroma kar je iz prejšnje deklaracije bilo uspešno in kar več ni potrebno zapisovati ali pa dopolniti in seveda potem tudi druge zadeve dodati. Tako pa imate na področju gozdarstva in ribištva, tukaj sem pač pogledala verjetno drugje, dobesedni zapis. Se pravi, copy paste. Poglejte, to je pa zame nesprejemljivo. In to ni odgovor, ja, saj je stvar enaka kot je bila. Ni res, ker se pač v enem letu in pol zagotovo tudi na področju gospodarstva in tudi na področju ribištva vsaj kakšna stvar spremeni. In jaz mislim, da če deklaracije pišemo tako, da jih dobesedno napišemo, potem pa napišite »ni spremembe v primerjavi z deklaracijo, ki je bila določena do decembra 2018«, pa se potem enostavno napiše »ni sprememb«. Ne pa pisati iste stavke, ker izgleda precej neresno. Toliko z moje strani. Vse drugo pa pustim, ker imam občutek, da v bistvu gre samo za to, da se pripravi nek obsežen dokument, misli se pa bolj malo resno s tem. Hvala.
Najlepša hvala. Kolega Kordiš. Želi še kdo?  Izvolite, kolega Kordiš, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči.O tem, kako bo Slovenija ravnala v inštitucijah Evropske unije imamo narejeno to deklaracijo, potem je pa za parlamentarno obravnavo ta deklaracija razsekana po poglavjih in prisojena posameznim odborom. Zakaj to razlagam? Ker imamo dele te deklaracije, kot je recimo vojaško področje, pa področje migracij, ki so absolutno nesprejemljive, ki so slabe, ki so take, da se jih niti ne da amandmirati, ampak jih lahko samo v celoti zavrnemo. Potem imamo pa, recimo, kmetijski del deklaracije, ki je v nasprotju z omenjenima področjema dejansko napisan razmeroma spremenljivo in se potem lahko tudi malo bolj konkretno o njem pogovarjamo. Vsebuje pa nekaj nejasnosti, ki bi jih v Levici radi razčistili in nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih radi dopolnili. Prva točka tukaj je shema neposrednih plačil, kjer je v delu, ko se govori o prihodni obliki sheme teh plačil zavedeno, citiram, »se zavzemamo za prostovoljnost posameznih delov nove sheme neposrednih plačil«, konec citata. Kaj se skriva za to opredelitvijo? Naj Vlada pove kaj točno to pomeni. Sklepamo lahko iz konteksta in iz vsega, da to pomeni, da bi imeli v Sloveniji nekoliko bolj proste roke pri tem, da ta tok denarja usmerjamo, kar ni problematično, je pa odvisno potem kje in za kakšne namene ta sredstva gredo in kako bi se to v praksi izvajalo, kako naj bi se podeljeval ta denar, kam naj bi šel ta denar, kar je v fundamentu povezano z neko strategijo ali pa s političnim horizontom, ki ga imamo na resorju. Nekateri kolegi ste pri prejšnji točki zajadrali v teme kmetijskega horizonta, jaz bi morda tukaj odprl, in sicer imamo pri nas v Levici v grobem dve šoli, kako naj pristopamo h kmetijstvu. Prva šola pravi, da je Slovenija izjemno primerna za ekološko   (nadaljevanje) kmetovanje, izpostavlja, da imamo 80 % ekološke prehrane take, ki je uvožena, in da bi se morali temu bolj posvetiti. Ta šola tudi izpostavlja pomen drobnega kmetijstva, izpostavlja pomen malih kmetij in da je to nekaj, kar je treba podpirati, kar je treba zaščititi, skozi to pa seveda se prilagajati tudi na podnebne spremembe, jih zaustavljati, kjer jih lahko, pa ohranjati biotsko raznovrstnost zemljišč, preprečevati izpiranje prsti in podobno. Druga šola gre pa nekako bolj v smeri, da bi bilo treba kmetijstvo še dodatno tehnologizirati, maksimalno obremeniti določen del kmetijskih zemljišč, na ta način za kmetijstvo uporabiti v globalu manjši del zemljišč, kakor bi bila sicer uporabljena pri, denimo, ekološkem kmetovanju, ker imajo večje donose in tako naprej. Razliko pa seveda pustiti, da se zaraste, in na tak način ohranjati naravo, preprečevati okoljske spremembe in sploh zagotoviti neko sonaravno obliko gospodarjenja. Na določenih točkah sta ti dve šoli nezdružljivi, sta pa združljivi zagotovo v nekem izhodišču, in to je neko izhodišče, ki je pa morda lahko tudi enotna točka v Državnem zboru, in sicer je to naslednje. Dejstvo je, da je slovensko kmetijstvo precej utemeljeno na drobnih kmetih. Dejstvo je tudi, da ti drobni kmetje se precej trudijo, zato da lahko pridejo skozi življenje in si zaslužijo svoj vsakodnevni kruh, hkrati pa tudi dejstvo, da je drobno kmetijstvo sila neučinkovito. Kar bi bil tu morda primeren pristop, je dvozložen pristop - na eni strani pomagamo malim kmetom, pomagamo tudi mlajšim, da se lahko oprimejo kmetijske dejavnosti, kjer, seveda, če se nečesa lotevaš na novo, se zelo težko lotevaš na veliko, začenjaš z malimi hektarji, dvema, tremi, in tako naprej. Na drugi strani pa stimuliramo združevanje resursov teh malih kmetov, medsebojno povezovanje, skupne investicije in na tak način dovajamo precej demokratično kapital v kmetijski sektor, ki pa potem lahko izvaja naprej investicije, se razvija, brez da pod vprašaj postavimo drobne kmete, kot delujejo v tem trenutku, in brez da jih kakorkoli ogrožamo. Seveda, naj dodam, da bi bila tovrstna pot nujno osnovana na demokratičnem upravljanju oziroma soupravljanju na eni strani neposrednih proizvajalcev, to so kmetje, na drugi strani potrošnikov, ki ne bi bili samo potrošniki, ampak bi vstopali v ta mehanizem kot soupravljavci, če želite, ne kot nekdo, ki zgolj pride v štacuno in je edina demokracija, ki jo ima na voljo, to, da iz palete proizvodov na policah izbere nekaj, kar je najcenejšega, ne, ampak da lahko pri celem postopku upravljanja in nadzorovanja kakovosti sodeluje, kot posamezna praksa se je to v tujini že kje obdržalo. Tako mislim, da je to neko izhodišče, ki bi lahko bilo precej univerzalno in kjer bi lahko precej koristi potegnili iz morebitnega pristopa, da ima posamezna država članica nekoliko bolj proste roke za usmerjanje tega finančnega toka. Ampak to je v resnici ekskurz, kakor sem rekel, politični horizont. Me pa, skratka, zanima, kaj točno pomeni, da se zavzemamo za prostovoljnost posameznih delov nove sheme neposrednih plačil.  Druga točka, ki bi jo želel nasloviti, je vprašanje glifosata. V poglavju o fitosanitarnih zadevah, ki je v primerjavi z ostalimi deli usmeritev razmeroma dolgo, ni napisano kaj dosti o glifosatu kot eni izmed najbolj žgočih resornih tem, ki se obračajo na ravni Evropske unije že zadnji dve leti. Kaj se je dogajalo. Junija 2016 je Evropska komisija podaljšala dovoljenje za uporabo tega herbicida, dokler Evropska agencija za kemikalije ne pripravi raziskave, koliko gre tu za rakotvorno snov ali ne. Potem je pa marca leta 2017 to mnenje ugledalo luč sveta, notri pa se je našla trditev, da ni dokazov o povezavah med rakavimi obolenji in uporabo glifosata. Kje se tu zatakne - da je ta trditev, to mnenje v nasprotju   (nadaljevanje) z marsikaterimi drugimi raziskavami. V Združenih državah so ugotovili potencialno rakotvornost že leta 1985, do zelo podobnih zaključkov je prišla Mednarodna agencija za raziskovanje raka leta 2015. Pa tu niso samo škodljivi učinki za ljudi, pogovarjamo se tudi o uničevanju flore in favne, o rezistenci plevela, do katere pripelje intenzivna uporaba, pa ne samo glifosata, konec koncev tudi pesticidov nasploh. No, novembra 2017 je Evropska komisija podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata za pet let, ampak kljub tej prepovedi se je pa ravno prejšnji teden Francija odločila, da bo na svojem območju uporabo tega glifosata prepovedala. Imamo še kakšne druge primere, kakšne druge zglede. Avgusta je potekal sodni postopek v Kaliforniji, v katerem je bilo Monsantu naloženo plačilo odškodnine v višini 289 milijonov dolarjev nekemu rakavemu bolniku, ki je zbolel zaradi glifosata, seveda zaradi njegovih škodljivih učinkov, za katere je Monsanto vedel, ampak potrošnikov o tem seveda ni obvestil. In kar mislimo v Levici, je, da kljub temu, da je na ravni Evropske unije to dovoljenje podaljšano do leta 2023 po novem, da bi morali, prvič, zavzeti ostro držo, da pride do čimprejšnje prepovedi glifosata na ravni celotne Evropske unije oziroma tudi sami v naši lastni državi poskrbeti, da se glifosat prepove čim prej. To je nekaj, kar smo zagovarjali v Levici cel prejšnji mandat; žal so bile naše pobude prav na tem odboru na to temo zavrnjene. Nasprotoval je našim pozicijam tudi takratni minister, gospod Dejan Židan, ki je pa potem tik pred volitvami obrnil ploščo. In zdaj bi pač radi, da ta plošča ostane tako obrnjena in da nemudoma pristopimo k prepovedi glifosata vsaj za nekmetijske namene; to je nekaj, kar lahko storimo takoj. 75, 85 % vsega glifosata v uporabi se porabi ob raznoraznih železniških vpadnicah, ob cestah in podobno za zatiranje plevela. In tu zagotovo ne rabimo uporabljati tako zelo škodljivega, rakotvornega herbicida, kot je glifosat, zato da se znebimo plevela. Nič življenjsko pomembnega ni na tem, da ob avtocestah plevela ni, oziroma kot da nimamo nekih drugih metod, s katerimi bi se lahko spoprijeli s plevelom. Seveda, glifosat za kmetijsko rabo - tu potrebujejo kmetijska gospodarstva malo več časa za prilagoditev, tu se lahko postavi primerne roke, da se taka prilagoditev opravi.  Za zaključek bi se zadržal še pri vprašanju varne in kakovostne hrane, ki je pa za razliko od prejšnjih dveh poglavij vendar napisano šibko, no, zaradi tega, ker ostaja na goli ravni vprašanja nadzora in ozaveščanja. Nadzor nad kakovostjo hrane, super, lepo, se strinjamo, ampak dokler bodo veljale take smernice zaposlovanja v našem administrativnem državnem aparatu, ki bodo zelo restriktivno obravnavale to zaposlovanje, naše inšpekcijske službe ne bodo nikoli dovolj močne, da bi imeli učinkovit nadzor. Vselej, ko v Levici izpostavimo neko temo, predlagamo ukrepe, lahko slišimo iz praktično vseh političnih opcij, ja, da to je pa zato, ker nimamo nadzora. Potem pa pridemo s pobudo, da dajmo povečat nadzor, pa se oglasijo ponavadi te iste politične skupine in poslanci in rečejo, joj, to je pa toliko in toliko denarja, spet bomo okrepili državne birokrate, ne moremo več napihovati javnega sektorja, in dodatnega nadzora ne bo. Kaj želim tu izpostaviti - da je sklicevanje na nadzor, če mu ne sledijo resni ukrepi, resne okrepitve, in to pri nas, ne samo na ravni Evropske unije, mrtva črka na papirju. Podobno kot je mrtva črka na papirju oziroma kar poncijpilatovsko umivanje rok sklicevanje na ozaveščanje. Tu je treba zavzeti zelo jasno pozicijo, strogo pozicijo, kar se tiče vsebnosti sestavin v posameznih živil, ne pa, da se sklicujemo na ozaveščanje. Samo imeli v prejšnjem mandatu zgodbo o plastičnih vrečkah, kjer smo bili v Levici spet postavljeni pred neko držo, ja dajmo se iti v ozaveščanje, zdaj smo pa končna na temu, da se bo to eventualno prepovedalo tudi na ravni Evropske unije zaradi tega, ker zgolj v ozaveščanje seveda ne gre. Če hočemo kaj narediti, je potrebno bolj ornk zaorati in zaorati je treba. Spomnimo se zgodbo enega in istega jogurta. En naprodaj v Avstriji, en naprodaj v slovenskih policah. Seveda tisti jogurt v Avstriji je imel več jagod kakor jih je imel isti jogurt iz slovenskih polic. In takrat so se proizvajalci, dobavitelji sklicevali na to, da gre kao za razlike v okusih, da je slovenski okus je tako zelo različen od avstrijskega okusa, da mu bomo dali notri manj jagod, pa vsi vemo, da je to blef, da so na ta način proizvajalci zgolj zniževali stroške, prodajali so isti produkt, Avstrijci so imeli prvorazredno hrano mi smo imeli pa drugo ali pa tretjerazredno hrano. In ravno vprašanje varne in kakovostne hrane je točka kjer se taka vprašanja odpirajo in nanj na ta vprašanja prodajajo odgovore. In slovenski odgovor na to je nadzor in ozaveščanje. Mislim, da bi moralo biti tukaj veliko bolj rigorozno. Gre za zelo problematične trgovske, trgovinske prakse, gre za grobo izkoriščanje, da ne rečem zavajanje potrošnikov in to je nekaj kar je treba na ravni Evropske unije urediti, če že imamo princip menda enotnega trga, potem je tudi treba na ravni tega celotnega Evropskega trga stopnjevati ukrepanje.
Hvala kolega Kordiš.  Še kakšen, kolegice in kolega želi razpravljati? Dobro, bom sam podal še samo neki del moje razprave.  Na teh štirih straneh o katerih v bistvu bi naj tekla razprava, če bo še kdo razpravljal, recimo kot kolega Kordiš, bi pač rad opozoril, da gre za splošne usmeritve Slovenije, kar predstavlja deklaracija, seveda ne more biti napisana vsaka zadeva posebej notri, opredeljena, ker to ni del deklaracije. Gre za tisto splošno smer, ki bi jo naj Slovenija peljala v okviru teh politik. Sam moram priznati, po eni strani, da me veseli, da bo Slovenija zavzela odločno držo glede teh napovedanih zmanjševanj evropskih sredstev za razvoj podeželja. O tem je bila tudi tema naše konference v Zagrebu. Moram priznati, da je tudi za tiste, ki nas gledajo preko televizijskih sprejemnikov v bistvu ravno podeželje ali pa evropsko podeželje bil največji del odhoda Velike Britanije iz Evropske unije, se bo nanašal, torej manj kot teh 20 milijard evrov kolikor približno prispeva Velika Britanija v Evropski proračun, je bil prvi izsek teh sredstev ali pa ravno za razvoj Evropskega podeželja. Kot veste, Slovenija ta sredstva za razvoj našega podeželja nujno potrebuje. Slovenija je izredno centralizirana in na podeželje je kar nekaj razvojnih korakov še za centri in ta denar je nujno potreben za slovensko podeželje. Zato podpiram prizadevanja in odlično ravnanje, da se ta sredstva ne zmanjšajo. Kakšen bo odhod ali pa morebiti tudi ostanek Velike Britanije v Evropski uniji bomo videli. Trenutno mislim, da je zelo zanimiv ta del delovanja Velike Britanije pri njihovem glasovanju. Tisto kar pa me morda nekoliko moti, kar mislim, da bi morali zapisati, je pa vezano tudi, omenjeni so mladi kmetje, inovacije, prenosi znanja, je pa morda en stavek generacijske prenove, o tem tudi ministrica govori, sam dosti. Poglejte, prenosa znanja, inovacij in tega, / nerazumljivo/ infrastrukturo slovenskega kmeta 57 let ne moremo pričakovati. Celo Slovenija bi lahko recimo predlagala morda tudi evropski sklad kot del nekega Evropskega socialnega sklada za generacijsko prenovo ravno kmetijstva. Ne govorimo o tistih mladih kmetih, ki dobijo subvencijo, ki je tudi v tej politiki bila, ampak to kar sem tudi pri prejšnji točki govoril, tiste ki so v bistvu daleč socialni problemi kmete, ki so daleč že preko 70 let stari in dobesedno so, jih čaka torej v neko predajo kmetijo, lahko rečemo, mizerno življenje naprej. Torej, z 200, 300 evri pokojnine. Tukaj bi morda mislim, da problem, ki ga ima Slovenija, ni problem samo Slovenije, po vsej verjetnosti tudi del Hrvaške in mogoče velik del tudi vseh vzhodno evropskih držav, ki so bile na drugi strani železne zavese in so približno enako kreirale pogubno kmetijsko politiko. Mislim, da imajo to problematiko tudi zajeto. Tukaj bi na to opozoril. Mislim, da bi lahko razširili, da bi vsaj ta del omenili. Torej, nujen del. Torej, tega dela generacijske prenove, ki se nanaša tudi na tiste, ki bi morebiti predali kmetije, da se jim zagotovi nek socialni status. Če pogledamo neko slovensko realnost, marsikdaj se sprašujemo, nekdo, ki pri 80-ih predaja kmetijo v bistvu že predaja, če pogledamo neko povprečno starost v strukturi nekomu, ki je že pred pokojnino ali pa se že napoveduje pokojnino. Danes v Sloveniji, če želimo o celoviti generacijski prenovi, potem bi lahko rekli, da tisti starejši kmetje morajo vnukom predati svoje kmetije, niti več ne sinovom, ampak svojim hčeram, zato ker so že tudi v bistvu malo pred upokojitvijo. Jaz mislim, da bi tu bil lahko nek dodatek tega dela te deklaracije, ker mislim, da je za Slovenijo odločilnega pomena v kreirano kvalitetne kmetijske politike in da bi lahko nekako ta dodatek bil dobrodošel. Ravno s tega vidika, ker imava tukaj, moram priznati, ministrico nekako enak pogled, da mora biti ravno generacijska prenova prioriteta slovenske kmetijske politike. Mislim, da to prioriteto moramo dati nekako ali pa tudi vnesti tudi v ta del besedila te deklaracije. Toliko z moje strani.  Želi še kdo razpravljati na temo deklaracije o straneh med 72 in 76? Torej, vidim, da ni prijavljenih.  S tem bom nekako zaključil razpravo.  Sedaj dajem še na koncu besedo predstavnikom ministrstva, če želita kaj dodati, tako za zunanje zadeve kot kmetijstvo. Želite državna sekeratarka? Mag. Tanja Strniša, izvolite.
Tanja Strniša
Hvala lepa za besedo, predsednik. Mogoče samo kratko pojasnilo glede teksta, ki se ponovi iz prejšnje deklaracije. Gre za tekst v uvodnem političnem delu, ki sem ga tudi skoraj dobesedno prebrala, ker se mi ga je tudi zdelo pomembno izpostaviti, o pomenu evropske kmetijske, ribiške politike in tudi gozdarstva. Pred 18 meseci smo bili v času, ko še ni bilo zakonodajnih predlogov, pa smo se že takrat na vseh ravneh, ker tudi zakonodajni predlogi pridejo s strani komisije v določenem političnem trenutku ven, ampak komisija v veliki meri upošteva tudi izraženo politično voljo držav članic in ker so se razprave še takrat vrtele na evropski ravni smo seveda že takrat jasno želeli, da se ta dodana vrednost obeh politik izpostavi. In prav tako zavzemanje za trajnostno gospodarjenje z gozdom in za sklenitev pravne zavezujočega sporazuma Forest Europe. Bi pa rekla, da ni povsem enak niti političen del, to pa želim povsem dodati, ker je tudi sedaj v uvodnem delu pa posebej izpostavljen del, ki pa že aktualizira situacijo. In dejstvo da so bili vmes že zakonodajni predlogi predstavljeni, in sicer tukaj je jasno izpostavljeno, da bo v okviru večletnega finančnega okvira in pogajanje o njem, Slovenija, da predpisuje velik pomen kmetijski politiki in politiki razvoja podeželja in nato naprej. V okviru skupne kmetijske politike Slovenija zlasti opozarja na previsoko znižanje sredstev za razvoj podeželja. Razvoj podeželja je temeljna razvojna komponenta skupne kmetijske politike, ki prispeva k reševanju okoljskih in podnebnim izzivov ter ohranjanju živeta podeželja. In meni se zdi ključno, saj to je bolj pojasnilo, ampak ključno je, da tudi v zaključku pogajanj, sedaj ko so že zakonodajni predlog komisije dani ven, da imamo stališče potrjeno tudi tukaj v Državnem zboru, da je razvoj podeželja v resnici tista naša prioriteta, ki jo je potrebno zagovarjati ne samo v okviru sveta za kmetijstvo, se pravi, v tej naši formaciji, Sveta EU, ampak tudi na vseh političnih ravneh, tudi ko gre za pogajanja o večletnem finančnem okviru, ki se dogajajo v glavni na ravni predsednikov vlad. Med tem, ko pa del prednostnih nalog, ki je pa popolnoma aktualiziran glede na stanje dosjejev, je bila pa res, kar se tiče gozdarstva, ena sprememba, namreč ta pogajanja o pravno-zavezujočem sporazumu za trajnostno opravljanje z gozdovi tečejo že vrsto vrsto let in končnega dogovora še ni bilo. Prav zdaj v decembru, po oblikovanju te deklaracije pa je bil dosežen nekakšen dogovor na strokovni ravni, da se Združenim narodom naprej podeli oziroma pobuda, da se ta pogajanja kot se pravno zavezujoči, neko soglasje bo doseženo, da se ta pogajanja za pravno zavezujoči sporazum nadaljujejo naprej v okviru Združenih narodov. In sicer, zdaj pa poteka, ni še ta zadeva končna, do 19. marca se pričakuje tudi tihi postopek potrditve tega dogovora tako, da če bo ta postopek dosežen, bo potem šel ta predlog v obravnavo na Združene narode in potem se ta stavek, ki se dejansko ponavlja iz deklaracije v deklaracijo že zadnjih ne vem koliko let, ker je ves ta čas to vprašanje aktualno. Slovenija je tukaj zelo napredna na tem področju, zavzema se pa, da bi vse države pristopile k temu sporazumu, potem bo tudi ta stavek verjetno kaj spremenjen.  Sicer pa kot pojasnilo še na konkretno vprašanje glede shemanja posebnih plačil in katere sheme znotraj strukture posebnih plačil, zakaj se zavzemamo, da ne bi bile vse obvezne. Jaz ti tukaj izpostavila samo eno, morda za Slovenijo tako bolj pomembno in sicer, predlog evropske komisije pravi, da bi vse države morale uvesti tako imenovano prerazporeditveno shemo, kar pomeni, da bi sicer same določile prag, ampak da bi bila neposredna plačila za manjše kmetije na hektar večja kot za večje kmetije. Tukaj ne gre za to, da bi, mi menimo, da naj se vsaka država sama odloči. Ne gre za to, da bi mi zelo temu nasprotovali, gre samo za to, da v primeru Slovenije, ker je glavnina kmetij pravzaprav teh majhnih, da tudi tako prerazporeditveno plačilo ne bi imelo pravega učinka. Ni pa to nekaj na kar bi, na čemer bi lomili kopja. Medtem, ko pa druge sheme, ki so, tudi shema za male kmete, je bila v sedanji perspektivi sicer pri nas uporabljena, pač uveljavljena, vendar ni bilo dosti interesa in na podlagi teh izkušenj se sprašujemo za male kmetije pri neposrednih plačilih, zdaj govorim ali je to smiselno, da je obvezna za uvedbo. Tako, da mi menimo, da v duhu predloga, komisija pravi, da naj se države članice vendarle, da imajo možnost prilagoditi te sheme in celo politiko svojim specifičnim razmeram. Menimo, da je potem taka prilagoditev boljša in lahko, če so določene sheme sicer možne, ampak vendarle opcijsko, se pravi, neobvezne.  Glede vprašanja glifosata povem, da je bilo lani spomladi, mislim, da aprila je bil sprejet pravilnik, ki že na nekmetijskih površinah prepoveduje rabo vseh fitofarmacevtskih sredstev ne samo glifosata. Namreč, če bi glifosat nadomeščali z drugimi herbicidi, bi lahko za okolje dosegli še slabše učinke, tako da je ta prepoved že veljavna. Drži pa, da se bo za velike, za površine ob infrastrukturah, da bo ta prepoved začela veljati z dveletnim prehodnim obdobjem, se pravi, spomladi 2021, da se lahko ti veliki sistemi v smislu opreme z drugimi, za mehanski način zatiranja v tem času prilagodijo na to prepoved, se pravi, da uvedejo druge metode.  Glede samega glifosata in sploh manjše rabe fitofarmacevtskih sredstev smo tudi v lanskem letu novelirali oziroma zdaj že eno leto, novelirali nacionalni akcijski program za zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer podpiramo predvsem razvoj novih metod, ki bi bile alternative herbicidom in glifosatu. Imamo razpisan tudi posebni raziskovalni projekt, cilj vsega tega pa je, da se tudi kmetijstvo prilagodi. Zdaj sem govorila o prepovedi na nekmetijskih površinah, cilj pa je, da se tudi na kmetijskem delu razvijejo metode, ki bi potem omogočale tudi to, da se glifosad preneha uporabljati na kmetijskih površinah.  Kar se tiče podvajanja dvojne kakovosti. Če koga zanima lahko konkretno kaj delamo, kakšne nadzore in raziskave, lahko generalni direktor posebej pove kaj več. Dejstvo pa je, da vam dam prav, da ozaveščanje ni dovolj, je pa včasih pritisk potrošnikov tudi velik. Pritisk potrošnikov na industrijo je lahko včasih bolj učinkovit kot same globe. To, da smo potrošnike pravzaprav ozavestili o tem, da mora biti pozoren tudi na to kaj piše na deklaracijah, in da je možno pravzaprav, da lahko dobi pod isto blagovno znamko blago različne kakovosti, to je sigurno tudi sprožilo, bo sprožilo nek odziv tudi na strani industrije in preprečevalo take prakse. Hvala.
Najlepša hvala gospa državna sekretarka.  Kolegica Anja Bah Žibert, želite še besedo? Izvolite.
Proceduralno. Predsednik, vi ste zaključil razpravo.
Dopolnilo odgovora želi samo.  Dopolnilo odgovora želite še, ne. ja. Smo pri… Izvolite.
Ni nova tema. Jaz sem pač želela odgovor in, poglejte, državna sekretarka, tole je napisano o gozdovih in so je vse »copy paste«. Tukaj imam staro deklaracijo, spoštovana, ki govori tudi o pomembnih zadevah kot je gozdno-lesna veriga in tako naprej. potem vse dajte »copy paste«. Ker težko mi boste zdaj povedali, da je pa to manj pomembno kot je bilo v prejšnji deklaraciji. Tako se pač deklaracije ne pripravljajo. Oprostite. Spustite en stavek pa potem naslednjega dobesedno prepišete. Dajte si pogledati obe deklaraciji, ker je smešno. Res je smešno.
Dobro. S tem smo pa, kolega Kramar, dokončno zaključili. Šlo je samo za dopolnitev odgovora. Kot veste, poslušam voditi ta odbor kar se da demokratično, tako tudi dopuščam širše razprave, seveda če so vezane na kmetijstvo in kmetijsko politiko. Tako.  Kot ugotavljam, amandmajev glede na to deklaracijo trenutno nimamo priloženih, tako da odboru predlagam, da glede na to, da predlogov deklaracij ni sprejel svojih amandmajev, sprejme naslednje mnenje:  »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot matično delovno telo z vidika svoje pristojnosti obravnaval predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 - junij 2020, EPA 347-VIII, Evropske unije, U-910, in k njemu nima pripomb.«  Želi še kdo razpravljati o predlaganem mnenju? Vidim, da ni zainteresiranih razpravljavcev. S tem zaključujem razpravo in bom prešel na odločanje. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Odbor bo v skladu s 154.g členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitev v zvezi s predlogom deklaracije. Ker sam nisem član Odbora za zadeve Evropske unije, moram določiti še poročevalca na tem odboru. Tukaj sta dva člana, torej člana dr. Darija Krajčiča danes tukaj ni, je pa kolega Boris Doblekar. Kolega Boris Doblekar, sprašujem vas, ali bi vi želeli biti poročevalec na Odboru Evropske unije? Hvala vam.  Torej poročevalec bo kolega Boris Doblekar. S tem zaključujem 2. Točko dnevnega reda.  In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA.   (nadaljevanje) Kolega Kramar, imate pobude v okviru 3. točke?
Ne, imam pa vprašanje. Nanaša se na dogajanja v Zavodu za ribištvo.  Iz medijev smo prebrali, da so se dogodile neke nepravilnosti pri strokovnih gradivih, ki naj bi baje člani oziroma zaposleni v Zavodu za ribištvo prodajali tretjim osebam. Dejansko me res zanima ta problematika. Rad bi, da bi predstavniki Zavoda za ribištvo in ministrstva prišli pojasniti to zadevo na naš odbor in da bi dobili predvsem konkretne in pa prave odgovore, ki si jih danes zastavljamo. Takih vprašanj imam sam osebno veliko.
Kolega Kramar, lahko vam dam samo napotek, pripravite neko gradivo, zahtevo za sklic pa lahko skličemo točko tega odbora v neki srednji prihodnosti. Dajem vam pač neko rešitev glede te zagate, ki ste jo pravkar…
Bom to pripravil. Sedaj tukaj poslušam sekretarko, da je to stvar policije oziroma naj bi to raziskala policija. Ne gre toliko za raziskovanje gre bolj za pojasnitev problema in tukaj mislim, da tudi ostale člane odbora to zanima in bi bilo to dobro enkrat razčistiti, ne gre pa samo izključno za to kaznivo dejanje, gre tudi za druge stvar, na katere bi rad odgovor, ker poznam to delo zavoda in vem kako potekajo stvari in zato bom pripravil eno pisno obrazložitev in jo podal kot zahtevek za sejo Odbora za kmetijstvo.
Hvala za vaše strani. Še ima kakšen od kolega poslancev in poslank pobudo za delovanje tega odbora tudi? Vidim, da ni več… Imamo pa še dve točki iz prejšnjih sej, o katerih bi želel, da kot pobude glasujejo.  Torej gre za obisk, to je pod 3. točko, imamo še eno glasovanje torej 1. septembra 2017 je delegacija DZ pod vodstvo dr. Milana Brgleza torej govorim še o prejšnjem mandatu takratnega predstavnik DZ / nerazumljivo/ na uradnem obisku v parlamentu Črne Gore v delegaciji je bil tudi naš član odbora torej moj nekdanji predsednik tega odbora Tomaž Lisec pogovor z gostitelji in gospod Lisec je predlagal, da bi delegacijo Odbora za kmetijstvo parlamenta Črne Gore obiskala Slovenijo. Gostitelj obiska bi bil naš odbor. Predlagam, da v kolikor se strinjate delegacija na obisk v svoji prvi polovici letošnjega leta povabi Odbor Črne Gore. Želi še kdo v zvezi s tem predlogom, ki ga dajem seveda na glasovanje besedo. (Ne.) Prehajamo na glasovanje tega predloga sklepa torej za povabilo delegacije njihovega matičnega odbora za kmetijstvo v Republiki Sloveniji torej Črne Gore. Glasujejo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Ne.) Sklep je sprejet.  Imamo še tukaj drugo točko. Pred kratkim kot veste sva bila s kolegom članom odbora Janijem Prednikom sva se udeležila mednarodne konference o kmetijstvu, ki je potekala v Zagrebu. O tej priložnosti je predsednik Odbora za kmetijstvo hrvaškega saborja izrazil željo oziroma predlagal, da bi organizirali skupno sejo obeh odborov, ki bi potekala v Zagrebu. Tema razgovora na skupni seji še niso določene lahko pa bi odprli razpravo o medgeneracijski obnovi kmetij in prednostnih nalog obeh držav na področju kmetijstva v okviru nove skupne kmetijske politike. Skupna seja bi potekala aprila ali maja letošnjega leta. Naj povem, da je bila… Torej, prvi obisk bi bil v Zagrebu, skupna seja bi bila v Zagrebu, skupna seja bi bila v Zagrebu na matičnem odboru za kmetijstvo. Nekako se bomo poskušali, lahko kar povemo konkretno izogibati nekim temam, ki nas trenutno razdvajajo. Mislim pa, da ima tudi Hrvaška dosti pozitivnih rešitev s področja ravno teme, o kateri sem tudi sam razpravljal na tej konferenci, tudi kolega Prednik je aktivno sodeloval na tej konferenci, torej generacijske prenove. Skupaj bi iskali neko zavezništvo tudi v okviru bodoče skupne kmetijske politike ravno na tem bistvenem področju. Če želi kdo tudi o tej točki razpravljati? Če ne, jo dajem tudi to točko, ta predlog na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) S tem zaključujem 5. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se vam zahvaljujem za vašo aktivno udeležbo in tudi razpravo.  Nasvidenje!