4. redna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

12. 12. 2018
podatki objavljeni: 12. 12. 2018

Transkript

Spoštovani gostje, spoštovani zbrani, spoštovane kolegice in kolegi! Pričenjam 4. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vse vabljene in seveda tudi ostale prisotne.  Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji članice in člani tega odbora. Kolega Boštjana Koražijo bo tukaj zamenjal Primož Siter, ki ga pozdravljam, in kolega Predraga Bakovića bo zamenjala mag. Bojana Muršič, ki jo prav tako lepo pozdravljam.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem 28. novembra 2018 ste prejeli naslednji dnevni red:  1. točka – Poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. v letu 2016, EPA 2322-VIII – seznanitev z realizacijo sklepov.  2. točka – Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. v letu 2017, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, EPA 224-VIII. 3. točka – Pobude in vprašanja članov odbora. 6. 12. 2018 ste prejeli predlog za razširitev dnevnega reda, in to s točko A1. Pobuda Obrtne zadruge je Magro Grosuplje za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 48.a člena ter prve alineje četrtega odstavka in petega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah (ZZad) (Uradni list Republike Slovenije, št. 97/09 - uradno prečiščeno besedilo) (U-I-121/16). Predlagamo, da odločamo o predlagani razširitvi. Torej, dal bom to razširitev na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Tako prehajam na obravnavo A1 TOČKE DNEVNEGA REDA – POBUDA OBRTNE ZADRUGE MAGRO GROSUPLJE. Prejeli ste naslednje gradivo: Pobudo z dne 28. avgusta 2018, ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli varovani predal v sistemu Udis, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 18. oktobra 2018 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 5. decembra 2018. K obravnavi te točke ste vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zakonodajno-pravna služba. Uvodno pojasnilo – pobudo za oceno ustavnosti Državnemu zboru kot nasprotnim udeležencem v postopku z dne 28. avgusta 2018, postavilo(?) Ustavno sodišče. S pridobitvijo obeh mnenj - Zakonodajno-pravne službe in Vlade, so bili izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na tej seji odbora. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Janja Sosič? Želite? Ni problema. Izvolite, gospa Janja, izvolite, imate besedo.
Janja Sosič
Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej, pobudo za presojo ustavnosti Zakona o zadrugah so vložile nekatere obrtne zadruge, ki so bile ustanovljene pred uveljavitvijo Zakona o zadrugah leta 1992 in tudi nekateri člani teh obrtnih zadrug. Izpodbijajo določbe zakona, ki določa in(?) nerazdeljiv kapital zadruge, ki ga morajo te izkazovati ločeno od ostalega premoženja in ki se ne sme niti ob prenehanju članstva, niti ob prenehanju zadruge razdeliti med člane zadruge. V primeru prenehanja zadruge se to premoženje izroči zadružni zvezi, v katero je zadruga včlanjena, če pa, ob prenehanju ni članica nobene zadružne zveze, pa prav tako te določbe določajo, katero zadružno zvezo se določi. Gre za prehodno ureditev zakona in se nanaša na zadruge, ki so bile ustanovljene oziroma so poslovale v času veljavnosti predhodnega pravnega režima in gre za premoženje, ki je nastalo v zadrugah do uskladitve njihove organiziranosti z zveznim Zakonom o zadrugah oziroma do tega zakona, razen tistega premoženja, ki je bilo deljivo med zadružniki po predpisih in splošnih aktih. Pobudniki menijo, da izpodbijana ureditev neposredno posega v njihov pravni položaj, ker protiustavno omejuje njihovo pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, zaradi nejasnosti in nedoločenosti naj bi / nerazumljivo/ sporočil z 2. členom Ustave, zaradi kršitve načela enakosti pa v nasprotju s 14. členom Ustave. Pri presoji izpodbijanih členov je po našem mnenju potrebno upoštevati značilnost zadruge. Zadruga je namreč organizacija v naprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov in to pomeni, da člani ne zasledujejo zgolj cilja udeležbe pri dobičku, temveč je za njih pomembno predvsem gospodarsko sodelovanje članov. Samostojni obrtniki, delavci in občani so se v skladu s prejšnjim obrtnim zakonom iz leta 1988 za zadovoljevanje svojih potreb in uresničevanje svojih interesov, so prostovoljno združevali svoje delo in sredstva. Člani zadrug, ne po prejšnji in ne po sedanji ureditvi niso bili upravičeni dodelitve določenega dela premoženja zadruge, niti niso do njega imeli pričakovanih pravic. Seveda pa imajo člani zadruge v času delovanja zadruge koristi od tega premoženja, saj se to lahko uporabi za poslovanje zadruge. Zakon le prepoveduje razdelitev teh sredstev med zadružnike.  Potrebno je še poudariti, da so k dohodkom zadruge pomembno prispevali tudi delavci, ki so bili v skladu s 70. členom enakopravni zadružniki in so skupaj z njimi tudi odločali o upravljanju zadruge.  Zaradi tega se ne zdi nelogična in nerazumna ureditev, da se del tega premoženja ne deli.  S četrtim odstavkom 74. člena zakona se ne omejuje svobodna gospodarska pobuda pobudnikov, saj izpodbijane določbe zakona določajo le poseben režim za ta del tako imenovanega nerazdeljivega zadružnega kapitala ter podrobneje določajo subjekt, na katerega se to premoženje prenese ob prenehanju zadruge. Kar se tiče nerazdeljivega premoženja, ga seveda ni mogoče enako obravnavati, saj zadruge, ki so ustanovljene po uveljavitvi Zakona o zadrugah, tega premoženja nimajo. To premoženje je nastalo kot družbena lastnina, k nastanku katerega so prispevali tako delavci kot zadružniki. In zadruge, ustanovljene pred Zakonom o zadrugah, glede tega premoženja niso na slabšem, temveč so po našem mnenju celo v boljšem položaju, ker lahko to premoženje uporabljajo za financiranje skupnega poslovanja zadruge in njenih članov.  Menimo tudi, da zadrug ni mogoče enačiti z gospodarskimi družbami, saj se gospodarske družbe ustanavljajo izključno zaradi ustvarjanja dobička, zadruge pa za opravljanje takih dejavnosti, ki vsaj niso pretežno pridobitne, so pa namenjene zadovoljevanju potreb članov zadruge. Ni tudi mogoče enačiti položaja gospodarskih subjektov v času rednega poslovanja in v času postopkov insolventnosti. V primeru, da zadruga ni bila članica nobene zadružne zveze, zakon predvideva, da se to nerazdeljivo premoženje prenese na zadružno zvezo, ki združuje zadruge z enako ali podobno dejavnostjo.  Pojem razvoj zadružništva je po našem mnenju določljiv. Glede statusa prenesenega premoženja pa menimo, da iz zakona izhaja, da mora ta tudi ob prenosu na drugo zadrugo ozirom zadružno zvezo ostati nerazdeljeno in da se ne sme deliti med zadružnike.  Glede na navedeno menimo, da so zatrjevanja pobudnikov o neskladju izpodbijanih določb z Ustavo neutemeljena. Hvala.
Najlepša hvala za mnenje predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Torej, želi predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano besedo?  Dr. Podgoršek, izvolite, imate besedo.
Jože Podgoršek
Ja, hvala lepa, lep pozdrav predsedniku in vsem ostalim članom odbora. V bistvu bi želeli samo v dveh stavkih potrditi to mnenje. Tudi mi ocenjujemo, da niso kršene ustavne pravice, in se pridružujemo mnenju Zakonodajno-pravni službi. Če je pa še kakšno podrobnejše vprašanje, pa seveda z veseljem odgovarjamo.
Najlepša hvala. Torej želi še kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora? Ne vidim prijavljenih.  Torej zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.  Torej o čem bomo odločali. Na podlagi 265. člena Poslovnika dajem na glasovanje naslednjo mnenje: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 5. decembra 2018 in mnenjem Vlade z dne 18. oktobra 2018 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.  Torej, glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je to mnenje sprejeto. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključeno sprejeto mnenje, in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki bo v skladu z 266. členom Poslovnika pripravila odgovor za Ustavno sodišče. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Torej, če nihče ne nasprotuje, predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda.  Torej, med 1. IN 2. TOČKO DANAŠNJEGA DNEVNEGA REDA, preden smo ga razširili, smo imeli POROČILO O POSLOVANJU DRUŽBE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI V LETU 2016, torej predvsem s seznanitvijo realizacije sklepov in 2. TOČKA, kjer je šlo za LETNO POROČILO ZA LETO 2017, KI TEMELJI NA PRIKAZU, TOREJ DOSEGANJA CILJEV GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI. Se strinjate s tem predlogom, da obe točki, 1. in 2. Združimo. Gre za približno isto materijo. V okviru te materije lahko razpravljamo tako z doseganjem ciljem, kot s točkami sklepov? Torej Poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. v letu 2016 - seznanitev z realizacijo sklepov in letnega poročila o poslovanju družbe Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. v letu 2017, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi. Torej odbor je matično delovno telo. Poročilo je obravnaval na podlagi 4. odstavka 41. člena poslovnika Državnega zbora. Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije v 31. členu določa, da družba enkrat letno, najpozneje do 31. oktobra Državnemu zboru pošlje letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi iz tega zakona.  V zvezi s poročilom za leto 2016 mi dovolite, da podam naslednjo informacijo, predvsem zaradi novih članov in članic odbora, ki v preteklem mandatu niso sodelovali pri delu tega odbora.  Odbor je poročilo za leto 2016 obravnaval v preteklem mandatu in sicer na 25. seji 30. 11. 2017 in v prvem nadaljevanju 25. seje 18. januarja 2018.  Odbor je opravil razpravo s tem, da poročila ni poročila ni potrebno obravnavati na seji Državnega zbor, sprejel pa je tudi dva sklepa. Z drugim je odbor predlagal, da se poročilo dopolni in posreduje odboru v roku 3 mesecev.  Sklep v treh mesecih ni bil realiziran, nato je prišlo do prenehanja mandata, tako da odbor z obravnavo te tečke ni nadaljeval.  V tem mandatu smo 3. decembra 2018 prejeli dopolnjeno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. v letu 2016, s poročilom o realizacija sklepa odbora.  Glede na povedano, bomo v zvezi s poročilom za leto 2016 pozornost namenili predvsem informaciji o realizaciji sklepov, ki ste jih tudi prejeli s sklicem. Včeraj, 11. decembra 2018, ste poleg navedenih gradiv prejeli še Mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k Letnemu poročilu o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi v letu 2017. K obravnavi obeh točk, torej predlog sklepov, ki jih imate seveda na klopi, ki ste jih pravkar še prejeli, torej v zvezi z 2. točko dnevnega reda 4. redne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa gre za Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., v letu 2017, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, EPA 224-VIII. Torej predlagane sklepe ne bom bral, mislim, da jih imate vsi na klopi, si jih lahko do tega trenutka, ko boste tudi sami razpravljali torej preberete. Rad bi pa še povedal, da k obravnavi obeh točk sem vabil: predstavnike Vlade, tukaj vidim državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvu, gozdarstvo, in prehrano, ki je prav tako že danes pregovoril. Potem imamo tukaj predstavnike družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., lep pozdrav. Ministrstvo za kmetijstvu, gozdarstvo, in prehrano, ki sem prav tako namenil - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, videl sem tukaj danes tudi državnega sekretarja gospoda Cantaruttija, mislim da je šel nekje ven, ampak je prisoten. Potem Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki se nam je opravičil. Aha, ste tukaj! Se opravičujem. Zavod za gozdove Republike Slovenije, tukaj vidim gospoda direktorja, Damjana Oražma. Potem Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, vidim tukaj tudi predstavnika, gozdarsko inšpekcijo, lepo pozdravljeni, in Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Lepo pozdravljeni. Torej, besedo dajem najprej predstavniku družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., da poda informacije o realizaciji sklepa odbora. Izvolite, imate besedo, prosim za magnetogram, da se tudi predstavite. Gospod Ficko.
Zlatko Ficko
Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora in članice.  Lepo pozdravljeni v imenu družbe Slovenski državni gozdovi. Poleg mene je danes na seji prisoten tudi direktor za finance, računovodstvo in kontroling, gospod Kaisersberger in pa tim, ki vodi družbo.  Sedaj bi se pa osredotočil na točke, ki so bile danes predstavljene in sicer najprej prvo: Se pravi, kot ste že v uvodu povedal, je 25. seja, ki je bila nadaljevanje 18. januarja 2018, je odbor opravil razpravo. Takrat nam je naložil tudi določene sklepe in te sklepe smo mi pripravili, realizirali in tudi 13. aprila oddali na odbor. Seveda je potem prišlo do zamikov oziroma do volitev in tako naprej in danes imamo nov odbor. Ko smo dobili sklic za sedanjo sejo smo ravno zaradi tega, da bo, bom rekel čim več informacij in da bojo naši argumenti oziroma poročilo tudi dejansko prisotno in obravnavano, smo ga poslali konec meseca novembra še enkrat.  Se pravi, kar se te točke tiče, je družba Slovenski državni gozdovi realizirala vse sklepe, ki jih je odbor sprejel.
Toliko z vaše strani, gospod Ficko? Hvala za del razprave. Želi še predstavnik kontrolinga, tudi vi? Ne želite.  Želi v zvezi s pojasnil realizacije sklepno besedo predstavnik ministrstva Ministrstva za kmetijstvu, gozdarstvo, in prehrano, gospod državni sekretar, tudi vi morda kakšno besedo? Izvolite.
Jože Podgoršek
Ja, hvala lepa. Hvala lepa ponovno za besedo.  Glede samega poročila, ki ga je državni zbor potem prejel 13. 4. z dopolnjenimi cilji, na nek način izražamo mnenje, da so v poročilu zajeti vsi sklepi, ki so bili tukaj sprejeti, tako po strukturi poseka gozdno-lesnih sortimentov, pravilih in tako naprej.  Skratka, iz teh poročil se lahko vidi nekaj od teh osnovnih informacij, da družba na nek način deluje uspešno že v letu 2016 in tudi 2017, ampak se bomo lotili samo tega dela, ker ga je direktor, gospod Ficko, že povedal. V poročilu so tudi prikazi inšpekcijskih nadzorov, odločb Zavoda za gozdove. Analizirane so prednosti in slabosti tudi pravil prodaje gozdno-lesnih sortimentov in potem v letu 2017 je skupščina sprejela tudi nove pravila in v 2018 so že kar vidni nekateri rezultati novih pravil prodaj gozdno-lesnih sortimentov. Pojasnjene so tudi težave za slabšo aktivnost na področju vzpostavljanja gozdno-lesnih verig, vendar je družba šele v letu 2016 nastala in zato je prav, da imamo tudi ta datum nastanka družbe, ustanovitve družbe v vidu. V bistvu na nek način ugotavljamo tudi mi, da so sklepi te seje na nek način realizirani in tudi bili realizirani, predstavljeni in tudi poslani v Državni zbor v obravnavo. Hvala lepa.
Najlepša hvala, dr. Podgoršek. Samo za informacijo naj napovem, da torej poročilo, ki smo ga prejeli seveda 13. aprila niti ni imelo sprejemnega dopisa, torej je bilo nepopolno kot takšno in da tisto poročilo o katerem danes govorimo, je bilo Državnemu zboru poslano 3. decembra 2018. Torej poročilo na način, kot izgleda poročilo z realizacijo sklepov in seveda z nekim sprejemnim dopisom, tako kot pač bi lahko rekel izgleda eno tako poročilo neke družbe v državni lasti. Samo toliko za informacijo. Torej, želi še kdo besedo? Predstavnik Ministrstvo za gospodarstvo, državni sekretar, gospod Cantarutti. Izvolite. Predvsem o realizaciji sklepov. Po vsej verjetnosti boste govorili, ja.  Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanci, poslanke, jaz bi na tej točki v tem trenutku dejal samo, da se podobno kot kolega Podgoršek strinjam, da je zdaj to poročilo v redu, da na našem ministrstvu smo tudi seveda skrbno pregledali kaj piše v njem, da nimamo kakšnih večjih pripomb na samo poročilo. Verjamem pa, da se bo v sklopu razprave marsikaj odprla še kakšna tema in bi mogoče kasneje pokomentirali tudi naše stališče ali pa poglede na samo delovanje SDG.  Hvala lepa predsednik.
Najlepša hvala, gospod državni sekretar, gospod Canterutti, predstavnik ministrstva za gospodarstvo.  Torej, želi še kdo od vabljenih o tej točki? Ne želi. Potem bom dal besedo članom in članicam tega odbora, torej o realizaciji sklepov sedaj govorimo. Ne zeli noben? Torej zaključujem razpravo. Želite vi gospa kolegica Tomićeva? Izvolite, imate besedo.
O sklepih?
O sklepih, ja.  Izvolite, kolegica Tomićeva.
Ja, hvala za besedo. Mi smo predlagali sklepe. / oglašanje iz dvorane/
Gospod _____
Ne o tem.
O ostalih sklepih te družbe.
A, pardon. Pardon, o tem ne bom zdaj razpravljala.
O realizaciji sklepov govorimo še sedaj. Torej, potem zaključujem razpravo, če ni več prijavljenih. S tem smo zaključili obravnavo poročilo družbe Slovenski državni gozdovi za leto 2016. Prehajamo na razpravo o poročilu družbe Slovenski državni gozdovi za leto 2017. Besedo dajem prav tako pri tej točki, torej, ker smo jih združili, najprej predstavniku družbe Slovenski državni gozdovi. Gospod Ficko, želite besedo? Izvolite, imate besedo.
Zlatko Ficko
Hvala za besedo. Seveda mi smo poročilo poslali. Pri tem poročilu smo pač upoštevali tudi vse tiste sklepe, ki so bili izrečeni za lansko leto, tako da je poročilo vsaj po naši oceni, bom rekel, bolj dopolnjeno, bolj kvalitetno, kot je bilo v preteklosti in upamo, da bomo v nadaljevanju to delo še stopnjevali. Zdaj bi pa v kratkem predstavil to poročilo, ki ste ga dobili kot gradivo. Družba Slovenski državni gozdovi na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije gospodari z 235 tisoč hektarji gozdov.  Danes vam predstavljamo drugo poročilo, se pravi za leto 2018, ki temelji na prikazu doseganja ciljev in gospodarjenja z državnimi gozdovi in so opredeljeni v samem zakonu. Poročilo je bilo pripravljeno in bilo posredovano Državnemu zboru Republike Slovenije na podlagi 31. člena ona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ter vsebuje vse pomembnejše podatke in ugotovitve letnega poročila družbe Slovenski državni gozdovi za leto 2017, ter je bilo pripravljeno v skladu z zakonom o gospodarskih družbah s slovenskimi računovodskimi standardi, ter revidirano in objavljeno na straneh AJPES-a.  Zavedamo se, da je obravnava poročila za lansko leto nekoliko pozna, vendar pri pripravi sledimo zakonski določbi, da mora družba pripraviti dodatno poročilo za Državni zbor, ki je po vsebini širše, moram pa temeljiti na vsebini lenega poslovnega poročila, ki ga mora družba SDG pripraviti po enakem postopku in v enakih rokih, kot vse družbe z omejeno odgovornostjo v lasti Republike Slovenije. Mi se bomo trudili, da te zadeve na nek način tudi zakonsko spremenimo, da bi lahko to poročilo prišlo v Državni zbor prej, ker se nam dogaja, da vedno za dokaj daleč nazaj obravnavamo ta poročila. To se mi zdi, da je ena ključnih nalog tudi pri zakonodajalcu, da bomo te zadeve sprejeli, da bi bili seveda v teh poročilih ažurni. V 18 mesecih, kolikor je družba obstajala od ustanovitve pa do konca lanskega poslovnega leta, smo ustvarili 23 milijonov evrov dobička pred davki, kar presega ustanovitveni znesek kapitala družbe, ki ga je država vložila v ustanovitev te družbe. In za leto 2017 bi želel izpostaviti vsaj tri dogodke, ki so in bodo bistveno vplivali tudi na poslovanje v prihodnjih letih in sicer:  V letu 2017 smo sprejeli strateški načrt za obdobje 2017-2026. Potem poslovanje te družbe je zaznamoval katastrofalen vetrolom, ki je po poletnih težavah s podlubniki gozdove prizadel lani 11. oziroma 12. decembra. In tretja zadeva, ki je zelo pomembna, je pa seveda objava prvega razpisa in izpeljava sklenitve dolgoročnih prodajnih pogodb z domačimi kupci.  Zdaj bi – dovolite mi, da na kratko predstavim, kako smo teh sedem ciljev uresničevali. Ki so pač definirani v tem 7. členu našega ustanovitvenega akta.  Prvi cilj, se pravi, ob upoštevanju načel trajnostnega večnamenskega in / nerazumljivo/ gospodarjenja nad državnimi gozdovi je cilj dosegati čim večji donosov. Se pravi, čim večji ekonomski učinek in seveda čim večjo kakovost gozdno-lesnih sortimentov.  V letu 2017 je družba prodala milijon 141 tisoč kubikov gozdno-lesnih sortimentov na kamionski cesti po povprečni ceni 49,98 evra po kubičnem metru. Pri tem je bilo ustvarjenega za 16,5 milijonov evrov poslovnega izida oziroma dobička pred davki. Neto donos za državo je znašal več kot 35,7 milijona evrov oziroma 31,3 evra po kubičnem metru. Neto donos za državo je določen – se pravi, tega podatka, ki vam ga predstavljam – je določen po enaki metodologiji Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, kot se je uporabljala za določitev donosa v času koncesij za izkoriščanje gozdov, ko se je z državnimi gozdovi - upravljala gozdna gospodarstva. V primerjavi s preteklim koncesijskim sistemom se je neto donos za državo več kot podvojil, saj je pred tem donos znašal približno 11 evrov po kubičnem metru, danes pa je bistveno večji. Na takšen način oziroma takšen rezultat je vplivala na eni strani rast vrednosti lesa, na drugi strani pa nižje cene za izvedbo sečnje, spravila, gojenja, vlaganj v gozdove in v gozdno infrastrukturo.  Poslovni rezultati v letu 2017 prikazujejo preseganje planirane količin poseka ter so na primerljivem nivoju sedemletnega povprečja v ureditvi s koncesninami. Kljub nekoliko slabši sortimentni strukturi od planirane, ki neugodno vpliva na povprečno ceno prodanega lesa, je bila cena za 7 evrov višja kot v času s koncesijami. Družba je mesečno prodala ca 100 tisoč kubikov gozdno-lesnih sortimentov, razen v mesecu decembru, ko je bila dosežena prodaja zaradi vetroloma in neugodnih vremenskih razmer zgolj polovična. Prodajna struktura gozdno-lesnih sortimentov v letu 2017 odraža močen vpliv gradacije podlubnikov in posledično večji obseg sanitarne sečnje. Posledično se je v strukturi prodaje, glede na leto 2016, povečala prodaja iglavcev, ki je predstavljala 61 % v skupni prodaji. Z desetimi največjimi kupci smo leta 2017 ustvarili 22,1 milijona evrov prihodka, kar predstavlja približno 38 % vseh prihodkov. Daleč največji kupec v Sloveniji je družba Lesonit iz Ilirske Bistrice.  Pomembno je povedati tudi to, da delež prodaje v tujino – je bil v letu 2017 skromen in znaša 8 % in je manjši od leta 2016, ko je bil 10. Od celotne količine je bilo v tujino prodanih 91 tisoč 389 kubikov gozdno-lesnih sortimentov – in to ne hlodovine, temveč manj vreden industrijski les – in še to smo prodajali na osnovi pogodb, ki so bile sklenjene v letu 2016 in smo jih morali zaključiti. Vlaganja v obliki gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del za krepitev ekoloških in socialnih funkcij gozdov smo izvedli na podlagi plana, ki ga pripravljamo skupaj z Zavodom za gozdove. Pri oddaji del na razpisih smo dosegli nekoliko nižje stroške del, kar je posledica doseganja nižjih cen storitev na trgu.  Ne glede na nižjo vrednost realizacije smo izvedli predpisan obseg gozdnogojitvenih in varstvenih del kot ga določajo veljavni gozdnogospodarski načrti enot. Obseg vlaganj na področju gozdnogojitvenih in varstvenih del je v letu 2017 znašal 1,67 milijona evrov. To je, kar se tiče prvega cilja. V zvezi z drugim ciljem, se pravi, prispevek k vzpostavitvi in razvoju gozdno lesnih verig promocije lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju delovnih mest, bi želel povedati, da smo pri oblikovanju programa prodaje lesa poskušali čim več lesa prodati lesnim domačim pridelovalcem. Javno zbiranje ponudb, ki je bilo objavljeno v začetku leta 2017, je temeljilo na naslednjih kriterijih, to se večkrat pojavlja to vprašanje in bi rad jasno povedal, da so, javno zbiranje ponudb je imelo naslednje kriterije, se pravi, kriterij ponujene cene, potem kriterij lastne predelave lesa kupca, kriterij bonitetne ocene kupca in pa naše izkušnje v preteklem gospodarjenju z kupci, ki so se pač na javno zbiranje ponudb tudi prijavili. Pri pripravi strateškega načrta za družbo Slovenski državni gozdovi, smo začeli oblikovati nabor potrebnih ukrepov, ki bi pomagali pri razvoju gozdno lesnih verig. V letošnjem letu smo tako v Kočevski Reki začeli, se pravi v letu 2017, ne v letošnjem letu, se opravičujem, smo začeli in vzpostavili prvi center za zbiranje in predelavo lesa. Ključno pri tem so bila načrtovana vlaganja v našo hčerinsko podjetje Snežnik in pa Simpo(?) in v tem trenutku usklajujemo seveda tudi nove strategije za to podjetje in bojo verjetno predmet obravnave v naslednjem letu. Predlagali smo tudi spremembo pravil družbe Slovenski državni gozdovi v načinu in merilih za prodajo gozdno lesnih asortimentov, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela. Sprememba pravil prodaje je omogočila sklepanje dolgoročnih pogodb o prodaji gozdno lesnih asortimentov z domačimi predelovalci lesa. Po sprejemu novih pravil za prodajo gozdno lesnih asortimentov smo konec leta 2017 objavili prvi razpis za sklenitev dolgoročnih pogodb za prodajo domačim lesnim predelovalcem. Dolgoročne pogodbe smo sklenili z 151 kupci, v januarju oziroma februarju 2018, preko njih pa smo v letu 2018 realizirali skoraj 70 % celotne prodaje. Glede na pogoje iz pravil, pod katerimi se je na podlagi razpisa sklepalo dolgoročne pogodbe o prodaji lesa, smo zagotovili, da smo vse pogodbe, razen ene, sklenili z domačim predelovalcem lesa. Se pravi od 151 je 150 domačih. S tako oblikovanimi pogoji smo uspeli omejiti izvoz lesa in preko domače predelave povečati dodano vrednost lesa iz državnih gozdov. Sama sprememba pravil prodaje pa je omogočila še nekatere druge vzvode, na podlagi katerih smo še povečali prodajo prek dolgoročnih pogodb domačim predelovalcem lesa. Vsi predelovalci, ki so bili zainteresirani, so količini iglavcev po svojih dolgoročnih pogodbah lahko in tudi to storili, povečali za 40 % ali pa so določeno količino zamenjali listavce za iglavce, če jim je to dopuščala njihova tehnologija oziroma način predelave gozdno lesnih asortimentov. S tem je družba slovenskim predelovalcem lesa omogočila enega ključnih pogojev za dvig njihove konkurenčnosti, to je zagotovitev dolgoročne dobave surovine, ustrezne kakovosti in količine. Glede na obseg možne sečnje lesa v državnih gozdovih pa povpraševanje bistveno presega razpoložljivo količino lesa, tako, da se bodo za nadaljnji razvoj lesne industrije nujni tudi določeni premiki pri boljši oskrbi z lesom iz zasebnih gozdov. (nadaljevanje) Tretji cilj, ki ga moramo zasledovati, to je dolgoročno povečevati površino državnih gozdov. V letu 2017 smo pridobili za 45,4 hektarja gospodarskih gozdov, varovanih gozdov ter gozdov s posebnim namenom. Če upoštevamo še darilne pogodbe in druge postopke, se je površina državnih gozdov povečala za 60,2 hektarja. Tu želim jasno povedati, da v tem delu postavljen cilj za leto 2017 ni bil izpolnjen, saj smo načrtovali nakup v višini 260 hektarjev. Razlogov za nedoseganje tega cilja je bilo več. Namreč, ustrezno je bilo potrebno dopolniti in nadgraditi celoten sistem dela na razpolaganju z gozdovi in pridobivanju gozdov vzpostaviti konkretne mehanizme in definirati postopke, ki bodo zagotavljali ustrezno realizacijo ciljev v prihodnje in to smo tudi storili in samo v informacijo, v letošnjem letu smo do tega trenutka kupili že več kot 900 hektarjev gozdov. Se pravi, potrebno je bilo(?) določene sisteme urediti in zdaj že za leto 2019 in 2020 načrtujemo nakup preko tisoč 500 hektarjev gozdov letno, tako da dosežemo tisti strateški cilj, ki je postavljen in sicer 7 tisoč hektarjev v petih letih. Četrti cilj, prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja z omejenimi možnostmi gospodarjenja v gorskem in hribovitem svetu. K razvoju podeželja smo prispevali zlasti z zaposlovanjem in pa tudi s prodajo lesa majhnim in srednje velikim lesnopredelovalnim podjetjem ter z aktivno vlogo pri sanaciji škode v gozdovih in to vse od ustanovitve družbe. Tudi med našimi zaposlenimi je veliko sodelavcem, ki prihajajo iz hribovitih in gorskih predelov in so si poiskali službo v družbi Slovenski državni gozdovi, saj jim na ta način tudi predstavlja en vir zaslužka. Kot pravni naslednik sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, smo prevzeli tudi 6 koncesij za izkoriščanja gozda, sklenjenih z visokogorskimi kmetijami. Prav tako smo gorskim kmetijam ponudili možnost prijave na postopek sklenitve okvirnega sporazuma za izvajanje del v državnih gozdovih ter preko ustrezno oblikovanih razpisov, se pravi, da smo ustrezno velike površine ponudili v najem, omogočili izvajanje del v njih. Z ustreznimi izvedenimi ukrepi odprave poškodb po izvedeni(?) / nerazumljivo/ pri(?) spravilu ter odvozu gozdno lesnih asortimentov omogočamo dolgoročno uporabo gozdnih cest, tako z namenom gospodarjenja z gozdovi kot tudi z namenom dostopa do nekaterih naselij in zaselkov oziroma gorskih kmetij. V mesecu decembru, ko nas je prizadel vetrolom, smo takoj po ujmi začeli z odpiranjem gozdnih cest oziroma s čiščenjem gozdnih cest ter tako v neki meri omogočili tudi dostop do nekaterih zaselkov in kmetij. Peti cilj, prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave zlasti ter(?) doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij. Pomemben del gozdov s katerimi gospodarimo, je vezan na Naturo 2000. V sodelovanju z Zavodom za gozdove in drugimi pristojnimi inštitucijami izvajamo(?) vse ukrepe gozdnogospodarskih načrtov in to na vseh ravneh, torej, da upoštevamo tudi naravovarstvene smernice, ki so namenjene doseganju ciljev Nature 2000. V okviru ciljev tudi prednostno pridobivamo gozdove v varovanih območjih, gozdove s posebnim namenom in gozdove v obmejnem pasu ter skrbimo za sanacijo črnih odlagališč. Ne nazadnje tudi certifikata FSC in PEFC zagotavljata, da gospodarjenje z gozdovi temelji na spoštovanju vse predpisane zakonodaje in izpolnjuje vsa načela standardov s področja varstva narave, socialnih vidikov dela, vplivov na lokalno okolje ter z upoštevanjem ustreznih ekonomskih načel smotrnosti gospodarjenja. Na področju gozdov v(?) Naturi 2000 smo skupaj z zavodom izvedli planiranje in izvedbo ukrepov v projektu LIFE Kočevska in Grassland na Pohorju. V sklopu projekta smo izvedli ukrepe za izboljšanje stanja habitata in populacije triprstega in belohrbtega detla ter ukrepe za izboljšanje prehranjevalnega in gnezdilnega habitata divjega petelina in gozdnega jereba.  Ukrepi so obsegali tudi izločanje eko-celic kot tudi ostale aktivnosti v obliki ustreznih sečenj, postavljanja ograj, obročkanje in tako naprej.  Šesti cilj - na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočiti usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo. Pri tem cilju bi želel izpostaviti, da z vsakim letom intenzivnejše sodelovanje z Gozdarskim inštitutom Slovenije, z Biotehniško fakulteto, s katerimi smo se dogovorili in izvedli več razvojno-raziskovalnih nalog. V okviru sodelovanja z izobraževalnimi inštitucijami omogočamo opravljanje prakse in mentorstva tako dijakom kot študentom gozdarstva, praktično vsak mesec pa imamo na obisku skupine dijakov, študentov, tako doma kot iz tujine. In ti predstavljajo različne vidike našega dela.  Izpostavil bi še pogodbo s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna in Lesarsko šolo Maribor, ko smo jim dali v upravljanje večje površine državnih gozdov za izvajanje šolskega terenskega dela, kot je predvideno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije.  Zavedamo se, da je tesno sodelovanje s poklicnimi šolami ključno tudi za razvoj lastnih kapacitet dela v gozdu, ki jih razvija družba SiDG. Le s podporo poklicnemu izobraževanju si bomo dolgoročno lahko zagotovili ustrezno izobražene in izkušene delavce v gozdni proizvodnji. In na koncu še zadnji cilj. Se pravi, prodaja lesa na panju v minimalnem / nerazumljivo/. Delež prodaje na panju je bil minimalen in je znašal pol procenta prodaje. Tega načina prodaje se poslužujemo večinoma v gozdovih nižje kakovosti in na zaokroženih dislociranih manjših parcelah, kjer za SiDG ni racionalna izvedba sečnje preko javnih naročil in nadalje prodaja preko ostalih načinov prodaje.  S tem bi jaz zaključil predstavitev. Hvala.
Najlepša hvala, gospod Ficko. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Dr. Podgoršek, izvolite, imate besedo.
Jože Podgoršek
Hvala lepa. Tudi mi na ministrstvu ocenjujemo, da družba s svojimi rezultati kaže – oziroma da izkazuje pozitivne rezultate in tudi namen same ustanovitve. To si upamo trditi tudi na podlagi ostalih poročil, ki jih od družbe dobivamo. Vendarle mi kot ministrstvo izvajamo dolžno nadzorstvo na podlagi mesečnih, trimesečnih, polletnih in letnih poročil, ki jih od družbe dobivamo in jih potem tudi skrbno pregledujemo. Tako z vidika samega gospodarjenja z gozdovi kot tudi z vidika samega upravljanja z gozdovi. Tudi v postopku samega gospodarjenja z gozdovi – podajamo mnenja za nakupe, menjave, prodaje. In s tega zornega kota tudi stalno spremljamo te ukrepe. Tudi mi na našem ministrstvu si želimo, da bi družba čim prej zagotovila – skladno s strategijo, ki jo je Vlada v lanskem letu potrdila – čim prej zagotovila delež lastne proizvodnje nekje do 20 % za sečnjo in spravilo gozdnih lesnih sortimentov iz več zornih kotov. S tem bi verjetno lahko odgovorili kar na nekaj vprašanj oziroma na nekaj težav, s katerimi se družba sooča. Torej – s hitrejšim ukrepanjem ob naravnih ujmah. Vemo, da v tem trenutku je večino teh storitev najetih preko sistema javnega naročanja v skladu z Zakonom o javnem naročanja, včasih postopki trajajo dlje, kot bi bilo – kot je optimalen čas za ukrepanje, zlasti pri poletnih mesecih in pri razvoju podlubnikov. In če bi imeli tukaj boljšo lastno – večje lastne kapacitete v skladu s strategijo, do nekje 20 % - bi zagotovo lahko bilo to ukrepanje hitrejše in takrat, ko je potrebno. Ravno tako tudi pri ostalih ujmah, ki so nas prizadele in ki nas verjetno, glede na podnebne spremembe, bodo prizadele v bodoče.  Nadalje ocenjujemo, da bi ta njihov delež – zato jih tudi motiviramo ves čas – delež lastne proizvodnje lahko s pridom izkoristili - ali pa namenili to njihovo kapaciteto tudi za tako imenovane izvršbe tudi v zasebnih gozdovih. Danes izvršba ne pomeni praktično nobene posebne grožnje, ker ni motorke, ni roke, ki bi to motorko varno upravljala in je ta izvršba pogosto zgolj list papirja, ki nekje obstane. Ravno tako motiviramo družbo že ves čas in smo kar z navdušenjem tudi sami spremljali že informacije v letošnjem letu, ampak ker vendarle govorimo še za leto 2017 – glede povečevanja – glede nakupov novih gozdov. Seveda v letu 2017 je bila zadeva manjša od načrtovane, vendar leto 2018 kaže na mnogo, mnogo boljšo situacijo, kot je že direktor omenil. Predvsem jih spodbujamo v delu, ko govorimo o tako imenovanih gozdovih s posebnim namenom, rezervati, varovalni gozdovi. Da vendarle tukaj posežemo v nakupe bolj intenzivno. In s tem se morda izognemo tudi kakšnim dodatnim stroškom, ki bi lahko iz tega – iz omejene rabe takšnih gozdov, / nerazumljivo/ v kolikor so lastniki zasebniki – lahko prišli do kakšnih odškodnin.  Iz tega zornega kota bi se tukaj pridružil poročilu. Vendarle podatki kažejo na to, da je bil namen družbe dosežen. Družba posluje dobro. Tudi prihodki same države so dobri. Zavedamo se še nekaterih priložnosti, ki nas nedvomno čakajo, tudi rabo sredstev iz gozdnega sklada za območje Nature 2000. Vemo, da imamo tukaj še malo težav v nekem pravilniku, ki je ravno zdaj v usklajevanju na našem ministrstvu, da bi lahko iz gozdnega sklada vendarle skladno s strategijo, z zakonom in tudi letnim načrtom rabe gozdnega sklada investirali v območje Natura 2000 tudi pri zasebnih lastnikih.  Skratka, tukaj se – nas verjetno še čakajo nekateri manjši popravki zakonodaje, da bi lahko vse strateško načrtovane naloge in cilje, ki smo jih z ustanovitvijo družbe in pa seveda z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije na nek način si zastavili – nas čakajo še neki, verjetno manjši popravki nekaterih pravilnikov, ampak vendarle – to že izvajamo in bodo verjetno tudi ti pravilniki kmalu – zelo kmalu kar usklajeni in bomo lahko za leto, verjetno ne 2018, ampak 2019 že želi prve tudi dejanske rezultate nekih takšnih dolgoročnih zadev.  Veseli nas, da je družba prepoznala tudi izobraževalno in raziskovalno sfero. Veseli nas, da je družba v letu 2016 stopila v tako imenovane sripe ali pa v projekte pametne specializacije, kjer so na področju krožnega gospodarjenja in pa pametnih vasi pristopili k oblikovanju sripa skupaj z Biotehniško fakulteto in Gozdarskim inštitutom za posamezno to področje. Ker vendarle je verjetno tudi ta del raziskovanja in izobraževanja del naše skupne želje k razvoju gospodarjenja z gozdovi. In tudi k razvoju gozdno-lesnih verig. In zato res to poročilo tudi iz tega zornega kota morda – ker glede na to, da tudi sam prihajam iz šolstva in raziskovalne sfere – nekako kar z navdušenjem sem prebral teh nekaj takšnih poročil. In zato mislim, da družba vendarle poleg osnovnega cilja gospodarjenja sledi tudi ostalim ciljem, ki so nedvomno zapisani tudi v Zakonu o gozdovih, torej govorimo o gospodarski, socialni in ekološki funkciji samih gozdov. Skratka, ko govorimo o Naturi, ko govorimo tudi o ostalih funkcijah, se mi - na nek način lahko iz poročil razberemo, da družba sledi širšem ciljem, skladno tudi z Zakonom o gozdovih, ne samo z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, zato v bistvu ocenjujemo, da družba deluje dobro, da deluje v skladu z zakonodajo. Zagotovo imamo še verjetno na marsikakšnem delu možnosti popravkov – kdo jih pa nima -, zato da bi lahko na posameznih segmentih delali še bolje, ampak vendarle je morda dobro, da – ko govorimo o poslovanju v letu 2016, 2017 in tudi letu 2018, je prav, da vemo, da družba ves ta čas deluje v tako imenovanem vojnem stanju v samih slovenskih gozdovih. Tu imamo ves čas naravne ujme, da praktično nekega normalnega gospodarjenja od ustanovitve družbe, pa vse tja do danes praktično ni bilo. Tudi letošnja ujma je na nek način prizadela tudi državne gozdove, ampak, bomo rekli po športno, ta ujma bo bolj za ohlajanje mišic - kot maratonec, ko priteče na cilj, gre še en kratek krog, da se malo ohladi – približno toliko nas časa tudi zdaj dela v teh državnih gozdovih. Je pa res, da, ker smo ravno pri letošnji ujmi, ni to v skladu s tem poročilom, ampak vendarle, ena od strategij družbe je pa tudi zagotavljanje delovnih mest na bolj odročnih krajih, na manj poseljenih krajih no in ravno pri teh, nekaterih kmetijsko gospodarskih, kmetijsko gozdarskih gospodarstvih na Črni na Koroškem, kjer pa je nedvomno lahko velik problem, ker je pri nekaterih gospodarstvih ujma vzela večji del gozdov, pa to tudi priložnost, da morda družba izkaže v letu 2019, predvsem pa potem v letu 2020, ko bodo te kmetije izgubile posel v svojih domačih gozdovih, da izkaže družba tudi to strateško usmeritev. Skratka, da bomo morali tukaj poiskati verjetno(?) v bodoče tudi nekatere možnosti za to, da zagotovimo tem kmetijam, tem kmetijskim gospodarstvom obstoj in pa tudi morda nek normalen razvoj v bodoče, dokler njihovi gozdovi ponovno ne zarastejo. Skratka, nas čakajo izzivi v bodoče. Nedvomno malo k temu pripomorejo tudi naravne ujme, ampak, ne glede na to. Smo v intenzivnem kontaktu z družbo. Opravljamo tudi dolžno nadzorstvo v skladu z vsemi poročili, ki prihajajo na naše ministrstvo in iz teh poročil in tudi s pomočjo teh letnih poročil, ki jih tudi danes obravnavamo, na nek način ugotavljamo, da družba deluje skladno z namenom ustanovitve in skladno z zakonodajo. Hvala lepa.
Hvala vam, dr. Podgoršek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Torej želi še kdo od vabljenih besedo? Še en državni sekretar, dr. Cantarutti, izvolite, tudi beseda je vaša.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Dovolite mi še nekaj misli z vidika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na to zadnje poročilo. Torej, če je bilo leto 2016 seveda iniciacijsko leto, da tako rečem, torej, začetno leto nove družbe SiDG, pa seveda so pričakovanja bila in normalno, da so bila, od leta 2017 seveda dosti večja. Jaz mislim in se strinjam tudi s kolegom Podgorškom, da je družba v osnovi seveda opravlja(?) svojo funkcijo, svojo dejavnost za to, zaradi česar smo se tudi zelo prizadevali, da ta sistem upravljanja z državnimi gozdovi tudi spremenimo in spravimo v neko drugačno obliko Seveda razumemo tudi, da je še relativno malo časa od same ustanovitve, da je to vendarle velika sprememba, ki zahteva in terja svoj čas, spremembe so pač bile kar hude in jaz mislim, da bo tudi čas pokazal, da je bila ta odločitev pravilna. Vendarle pa nekaj vprašanj ali pa pomislekov pa imamo na našem ministrstvu, ki ali pa, zaradi česar smo pravzaprav tudi vstopili v ta proces oblikovanja tega podjetja zelo intenzivno. Namreč, menimo, da je ta gozdarski del zelo dobro pokrit, da pa, tako kot smo že večkrat tudi povedali, se pri nas v glavnem želimo in prizadevamo za to, da bi to podjetje bilo še bolj aktivno tudi pri nadgradnji samega gozdarskega dela, torej sodelovalo aktivno pri vzpostavitvi gozdno lesne verige. Tukaj mislimo, da bo potrebno še marsikaj narediti, ampak če zaključim še to idejo ali pa to misel, glede samega gozdarskega dela – strinjam se s kolegom, da je lastna sečnja zelo pomembna in mislim, da v tem kontekstu, predvsem ne razumemo nekaj, namreč, to pa govorim glede na tudi poročila podjetij, ki nekako sodelujejo v teh, da ne rečem, razpisih, ne razumemo, da ni družba še bolj aktivna pri samem zagotavljanju in investiranju, torej v ta lastna sredstva, ki so potrebna seveda za večjo učinkovitost pri lastni sečnji in tukaj mislim, da predvsem morda kakšno vprašanje tudi za nadzorni svet te družbe. Pričakujemo pravzaprav, da bo ta zadeva tekla nemoteno, ker mislim, da je to v interesu Slovenije, v interesu seveda družbe, Vlade, da ta torej lastna sečnja poteka. Kar se tiče pa seveda samega oblikovanja gozdno lesne verige – ena izmed seveda ključnih točk pri tem je bilo oblikovanje, to kar je zapisano tudi bilo v letu 2017, v sprejetem strateškem načrtu poslovanja, torej oblikovanje štirih centrov za zbiranje in predelavo lesa. Za to so bila seveda namenjena tudi določena sredstva. (nadaljevanje) Mi seveda razumemo, da se v tem vmesnem obdobju stvari tudi spreminjajo. Najprej, pohvalno je in pozdravljamo to, da je SiDG seveda precej se ukvarjal z Snežnikom in da je, pravzaprav, tam se sanirajo stvari in da bo to eden izmed teh centrov in da se nekako odvijajo te aktivnosti, še posebej v letošnjem letu in da bo ta ne nazadnje, Snežnik, torej kot vzorčni primer tudi za ostale centre. Naj samo spomnim, da smo rekli, da bi postavili še v Mariboru, v Postojni in / nerazumljivo/ Vrhu. Zdaj, nazaj na to, da razumemo, da se seveda stvari tudi na trgu spreminjajo in slišali smo tudi od direktorja, da je v bistvu povpraševanja več, kakršna je v tem trenutku ponudba na trgu, kljub vsem, torej, ujmam, ki so zadele naše gozdove. To pomeni, da seveda se na tem področju primarne predelave dogaja, da je torej povpraševanje, mi pa vseeno si želimo, da bi vendarle s tem lesom nekaj več naredili, ne da bi ga samo prodajali. Jaz odkrito povedano tudi, vprašanje bi bilo, v redu, smo, v glavnem vse pogodbe so s slovenskimi podjetji, večino torej, veliko večino smo prodali slovenskim podjetjem, vprašanje pa je, koliko gre potem posredno tega lesa, jaz vem, da to ni odgovornost / nerazumljivo/, tukaj bi moral seveda še nekdo drug pregledati malce, kaj se tukaj dogaja, ampak, lov na čarovnice seveda tudi ni potreben, po mojem, ampak, tukaj imamo namreč spet informacijo s trga, da tako rečem, da so seveda stvari boljše kot so bile prej, da pa verjetno so še kakšne rezerve, tudi pri spremljanju, kaj se dogaja dejansko s tem lesom. Tako da, moja ideja bi bila samo ali pa predlog, za naprej, da, če ugotavljamo, da zdaj ti lesno predelovalni centri, v takšni obliki kot so bili zamišljeni, ker so se spremenile razmere na trgu, to razumemo, da tukaj skupaj zdaj poiščemo nek nov model, torej, kako bi vendarle tudi SiGD se vključil v gradnjo te gozdno lesne verige, v izrabo teh virov, ki jih imamo, torej naravnih, da pridemo na koncu v neko višjo dodano vrednostjo. Tukaj bo potrebno po mojem mnenju nek premislek, smo pripravljeni seveda na tesno sodelovanje tudi na ministrstvu. Ne nazadnje imamo direktorat za lesarstvo pri nas, ki je kar nekaj dobrih stvari v teh zadnjih dveh letih napravil in pričakujemo seveda, da bomo s skupnimi močmi pravzaprav tukaj našli neko rešitev za to, da bomo res prišli od strateških dokumentov, od besed, tudi k realizaciji torej cilja, ki smo si ga skupaj in ki ne more biti seveda skupen cilj, torej, dejansko oblikovanju te gozdno lesne verige, ki bo imela, še enkrat poudarjam, za cilj izdelke, proizvode z višjo dodano vrednostjo. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod državni sekretar, gospod Cantarutti. Torej, želi še kdo od vabljenih gostov / nerazumljivo/ besedo? Izvolite, prosim samo če se predstavite, za magnetogram.
Egon Rebec
Ja, Egon Rebec iz Kmetijsko gozdarske zbornice in sicer, pri nas pač pozdravljamo oziroma smo zadovoljni, da se je nekako, če se tako izrazim, normaliziralo gospodarjenje v državnih gozdovih, predvsem z vidika donosnosti. Na drugi strani, se pravi, se je pokazalo, kako dejansko se je v tem preteklem obdobju, v obdobju koncesij nekako neustrezno gospodarilo oziroma neustrezno pač, kar se tiče donosnosti. No, za nas je najbolj pomembno četrti cilj, se pravi, ohranitev podeželja, kmetij v hribovsko gorskih področjih, se pravi, tam kjer so omejene možnosti za gospodarjenje in naša pričakovanja grejo v smer, dejansko, da je treba no kot nekaj smo že slišali, nekaj se že dela, da se čim več lokalnega prebivalstva zaposluje v firmi, razen tega, da se čim več tudi del odda lokalno prebivalstvo, posebej pa kmetom, se pravi kmetijam, da preživijo, da ostanejo tam in s tem združujejo pač kulturno krajino v teh omejenih možnostih, hribovsko gorskih predelih. S tem, da dejansko te, bi morali imeti določeno prednost pri izbiri izvajalcev, ne samo cena oziroma, zdaj smo nekaj slišali tudi, da en kriterij je tudi obseg, ampak nekako prednost bi morali imeti te kmetije, da dobijo delo v državnih gozdovih in s tem ohranijo zaposlenost oziroma tudi kmetijo ne temu oziroma tudi, da dobijo možnost daljšega, v bistvu časovno daljšega, v bistvu izvajanja del. Se pravi, da nekako se bi dela tudi oddajala za daljše obdobje, za recimo veljavnost gozdno-gospodarskega načrta - 10 let, vključno s sečnjo, s pravilom pa vsemi gozdno-gojitvenimi deli in tako dalje. In v tej smeri grejo tudi pričakovanja, kar se tiče kmetij, ki so jih prizadele, se pravi predvsem gozdarskih gospodarstev, ki so jih prizadele naravne ujme in dejansko, da nekako s tem izvajanjem del v državnih gozdovih, ali pa recimo tudi lahko z najemom državnih gozdov, ali pa koncesij, če v državnih gozdovih, kolik je to možno, nadomestijo ta dohodek, ki jim je izpadel zaradi naravnih ujm.  To je pač primer zdaj, ki se je tudi zgodil v občini Črna na Koroškem in zato so se izvzeli tudi koroški kmetje, sicer oni zahtevajo dejansko, da bi šli državni gozdovi v to smer, da bi oddajali koncesijo za 30 let takim kmetijam, ki so prizadele, ki so usposobljene, ki so opremljene za gozdarska dela dejansko in da bi ta izpad nekako nadomestili oziroma da bi kmetija preživela na dolgi rok.  Imam pa še eno vprašanje in sicer me zanima, navedeno je bilo sicer, da obstaja še 10 koncesij, 6 jih je za te visokogorske kmetije pa me zanima, kaj bo s temi koncesijami po preteku koncesijskega obdobja, če se že ve oziroma če … ? Hvala.
Hvala lepa za vašo pobudo, naslednji ima besedo gospod Janez Beja iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Prosim lepo.
Janez Beja
Hvala za besedo, predsedujoči. En lep pozdrav vsem skupaj. Ne bom zdaj našteval, da ne bom predolg. Hvala seveda tudi za povabilo.  Glede na to, da se pogovarjamo o državnih gozdovih je prav, da mogoče tudi mi rečemo dva stavka, kot Zveza lastnikov gozdov Slovenije.  Glejte, v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije predvsem pričakujemo od SDG kaj? Da nam je vzgled.  Ker konec koncev, to je le državno podjetje, državni gozdovi oziroma naši gozdovi, če bi tako rekel in je prav, da tako na gospodarjenju, kot preprečevanju bolezni potem pospravljanje vseh nezgod, ki se zgodijo v gozdovih, od podlubnikov do žledolomov, viharjev in tako naprej, da je res to zgledno in predvsem pravočasno. Ne pa tako, kot smo v lanskem, predlanskem letu poslušali, da je delež pospravljenega v privat - zasebnih gozdovih boljše, kot v državnih. Tako, da tu bi želel samo res, tako kot sem rekel, da bo zgledno in da bo lahko javnost rekla: Glejte, v državnih gozdovih je tako, vi pa nekako zaostajate, kakorkoli. Bi pa mogoče samo še nekaj poudaril. Zdaj jaz ne vem koliko je tista tabela bila dosegljiva javnosti v Kmečkem glasu, da se - bila je narejena ena analiza v Evropi, kako se bo smreka in tudi ostale vrste umikale iz slovenskega prostora v prihodnje in bi želel, da se to tudi v našem slovenskem prostoru preuči in da ne bo ta dolgoročno načrtovanje SDG napačno, ker konec koncev, a veste, če že narava dela k temu, da bo smreka počasi izginjala iz slovenskih prostorov, slovenskih gozdov in da se ne bo napačno načrtovalo in mogoče tudi manj načrtovalo.  Bi pa vsekakor poudaril eno, da vse pohvale državnemu sekretarju, ki je omenil kmetije na Koroškem, da jim bo treba dati eno možnost za obstoj in razvoj še v nadalje v teh državnih gozdovih, ki so bili zdaj prizadeti pri viharju in seveda tudi to, kar je moj predhodnik govoril v teh koncesijah, da se resnično, bilo je sicer nekaj omenjeno, da se na teh višjih predelih kmetij upošteva in da sodelujejo v državnih gozdovih, ampak želeli bi v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije predvsem večje sodelovanje in mogoče res tako kot je tudi iz Kmetijsko-gozdarske zbornice rekel, nekakšne ne vem kakšne pogoje, ampak takšne, da bomo tudi kmetje, manjši kmetje lahko prišli blizu. Predvsem ta apel, da konec koncev, če ohranjamo podeželje, če ohranjamo delovna mesta, to je tudi nekako stimulativno in seveda jaz mislim, da tudi za Državni zbor oziroma ta odbor prioriteta.  Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod predstavnik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.  Želi še kdo od vabljenih gostov besedo? Ne želi. Torej zaključujem z razpravo gostov.  Prehajamo pa seveda na razpravo članic in članov odbora. Prva je prijavljena kolegica Violeta Tomić. Še preden začne Violeta Tomić, pa as vse vabim, da si postrežete s slovenskimi jabolki. Kot veste, je v tem mandatu pod mojim vodenjem tega odbora to ena simbolika vedno. Ni nekulturno, da uživate tudi ta jabolka med sejo, zato tisti vabljeni gostje si lahko postrežete z vodo, jabolki, kavo.  Gospa kolegica Violeta Tomić, imate besedo. Izvolite.
Hvala za besedo. Hvala za postrežbo, za jabolka.  Zdaj pa - ja. Gospod Ficko je v začetku te predstavitve omenil, da se poročilo spet obravnava pozno in to je dejstvo. Mi zdaj konec leta 2018 govorimo o stvareh, ki naj bi se dogajale več kot eno leto nazaj.  In druga stvar, ki bi jo rada - oziroma mogoče celo prva - opozorila je: Vedno kadar se pogovarjamo o firmo SiDG, pogrešam tukaj ministrico ali ministra, ki sta pristojna, ki je pristojen za ta resor. Mislim, da s tem kažejo svoj odnos do tega odbora, ki pa naj bi nekako vršil demokratični nadzor nad tem podjetjem, ki je v 100 procentni državni lasti. Tako, da mislim, da je odnos do tega odbora porazen. Ampak vendarle, no.  Glejte, poslovna letna poročila morajo z FURS gospodarske družbe pripraviti v prvih treh mesecih novega leta in glede na to, da to poročilo v veliki meri temelji tudi na podatkih, ki so vključena v ta poročila, bi lahko mislili, da bi SiDG to poročilo lahko tudi nam poslalo precej prej, ne?  Kajti odbor je to poročilo dobil 5. 11., poročilo je dolgo 37 strani, vključno s kazalom, seznamom kratic in grafikami in s tabelami in zato ste potrebovali kar 11 mesecev.  Seveda, zdaj da mi poslanci lahko preberemo ta poročil in se pripravimo na njih je kar kratek čas glede na to, da smo zdaj 2 tedna pred novim letom in da vse skupaj počasi popušča. Ampak dobro.  Za primerjavo recimo, Sklad kmetijskih zemljišč je svojo poročilo o delu v letu 2017 Državnemu zboru poslal 24. maja 2018 pa je dolga ca. 150 strani za razliko in je bilo precej bolj pregledno in veliko več izvemo iz njega.  Zdaj dejstvo pa je, da je takrat ravno v tem času Vlada padla in na žalost mislim, da je en predstavnik Sklada kmetijskih zemljišč in bi prosil, da prenese direktorici novi, da bi bili veseli, da bi se prišla predstaviti odboru in predvsem, da bi še enkrat poslala to poročilo, ker je takrat Vlada padla in je zdaj brezpredmetno. Toliko o tem. Zdaj pa, da se vrnem k poročilu. Splošno bom rekla, da je tako kot prejšnje poročilo. V precejšnji meri manjkajo zastavljeni cilji podjetja. Po teh ciljih bi lahko ocenjevali uspešnost ali neuspešnost poslovanja.  Zdaj to poročilo je strukturirano glede na 7 zastavljenih ciljev gospodarnost z državnimi gozdovi, ampak levji delež tega poročila in ciljev je v bistvu prva točka. Pri ostalih 6 ciljih pa sploh ni govora oziroma imamo samo realizacijo. Po eni strani je za takšno poročilo krivo samo poslovodstvo, po drugi strani pa kar Vlada oziroma resorno ministrstvo, ki ga zdaj tukaj pogrešamo, ki do danes ni pripravilo nobene metodologije za merjenje teh zakonsko določenih ciljev. Iz Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. In – zdaj – SiDG za državo sicer tukaj gospodari precej bolj donosno, kot je pred tem Sklad kmetijskih zemljišč in to lahko vidimo iz razpredelnice na strani 9, ampak pri primerjavi sklada in SiDG pa moramo imeti v mislih tudi pravni okvir, v katerem je se to gospodarjenje izvajalo, in seveda tudi dejstvo, da v času, ko je z gozdovi gospodaril sklad, je višino koncesij določala vlada. Zdaj, po drugi strani se moramo pa zavedati tudi, kje se donosi ustvarjajo. Ampak ustvarjajo pa se z delom. No, in tukaj bom jaz največji del svoje razprave koncentrirala. Kajti dela v teh gozdovih v veliki meri ne opravlja SiDG – zaradi česar je bil ustanovljen – še vedno ga opravljajo zasebniki in za posle v slovenskih državnih gozdovih spet tekmujejo – s čim? Z najnižjo ceno, ki jo pa ponudijo lahko samo tako, da čim bolj stiskajo delavce v gozdovih. In tisti, ki bi morali biti na koncu koncesionarskega sistema, prezaposleni v SiDG, so postali uslužbenci v – in bi morali postati uslužbenci v državnem podjetju – so še zdaj na milost in nemilost prepuščeni izkoriščevalcem. Tako da poslovni rezultati SiDG so dobri, dokler gledamo na SiDG samo kot na firmo, ki naj bi bila namenjena ustvarjanju dobička. Ampak ker je to firma, kot je rekel gospod predstavnik zasebnikov, ki bi morala biti vzor – mi s tem poročilom ne moremo biti zadovoljni. Zato sem tudi za konec predlagala pet sklepov.  Zdaj, v Levici smo ob sprejemanju zakona želeli, da bi bilo to podjetje veliko več – ampak že takrat, žal, je koalicija povozila skoraj vse naše amandmaje in smo vedeli, da bo točno tako, kot je zdaj.  Zdaj, treba je opozoriti tudi na to, da se SiDG rad hvali, koliko denarja prispeva v proračunski sklad za gozdove, ne pove pa, koliko denarja dobi za ta namen. Za namen pridobivanja gozdov, nalog v zvezi z razpolaganjem z državnimi gozdovi, obveznosti Republike Slovenije, s pridobitvijo lastninske pravice na gozdovih na podlagi zakona, ki ureja dedovanje, izvajanjem obveznosti do občin, obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, ki izvirajo iz lastninske pravice na državnih gozdovih, promocije rabe lesa in lesnih proizvodov ter gozdno-lesnih verig, nalog v zvezi s prevozom, hrambo in prodajo zaseženih in odvzetih gozdnih–lesnih sortimentov, ki jih izvaja družba na podlagi zakona, ki ureja gozdove, in tako naprej.  Na primer – če zdaj izpostavim samo to, da za vse delavce, ki so bili na SiDG premeščeni s sklada, SiDG iz Sklada za gozdove dobiva pokrivanje njihovih potnih stroškov. Zdaj, koliko je skupen obseg tega denarja, ki ga SiDG dobi iz gozdnega sklada? Zdi se, da se tu denar vrti, ampak o tem mi nimamo čisto nobenih podatkov.  In to nas pripelje na to prvo točko, o kateri bi rada polemizirala, in to je na zaposlene v SiDG. Konec leta 2017 je bilo zaposlenih 168. To je samo 8 ljudi več kot v prejšnjem letu 2016. Skratka, v enem letu je družba, ki gospodari z 21 % vseh gozdov v Sloveniji – se pravi, z več kot 235 tisoč hektari gozdov – zaposlila samo 8 ljudi. To je, če izračunamo, to je 1 zaposlen na tisoč 400 hektarjev gozdov. In do leta 2021 si je SiDG zadal cilj, da bo imel kar 225 zaposlenih. In to bo še vedno 1 zaposlen na več kot tisoč hektarjev gozdov. In če mislimo, da je to večinoma pisarniških delavcev, poslovodstva in tako naprej – vidimo, da je potem SiDG tako kot ena »kastelc« firma. Ki ima poslovodstvo, zaposleno poslovodstvo, vse drugo pa outsourca. In to je glavni problem.  Zdaj, za primerjavo – v času koncesionarskega sistema je bilo pri teh bivših koncesionarjih zaposlenih kar tisoč 300 ljudi. Dobro, nekaj bi pri tej skupni firmi odpadlo, da imamo skupne službe in to, ampak vseeno bi SiDG moral zaposlovati ca tisoč ljudi, da bi lahko opravil svojo lastno – da bi lahko sploh gospodaril v teh državnih gozdovih tako, kot so zastavljeni cilji. Skratka – SiDG si je za leto 2021 zadal cilj – tako piše v tem poročilu – da bo imel delež lastne proizvodnje najmanj 15 % in največ 20 %. Pa se jaz sprašujem – zakaj tako neambiciozen cilj? Zakaj nimate 50 %, 80 % in tako naprej? Ampak vidimo v tem načrtu, da to sploh ni namen. Skratka – dobro, tukaj bi lahko spet na dolgo in široko o tem, kako so premeščeni in prezaposleni delavci Sklada kmetijskih zemljišč, ampak o tem smo že govorili pri obravnavi prejšnjega pa ne bi se ponavljala.  In zato grem kar na drugi cilj. Drugi cilj gospodarjenja z gozdovi v lasti RS – to je v zvezi s prispevanjem k vzpostavitvi in razvoju lesnih verig in tukaj ne izvemo praktično čisto nič. Izvemo to, da je SiDG poskušal čim več lesa prodati lesnim predelovalcem – zdaj, verjetno razumete, da bi si želeli vedeti kaj več o tem. Na primer, koliko lesa je bilo prodanega direktno lesnim predelovalcem in tako naprej.  Gospod Ficko je rekel, da je največji kupec Lesonit iz Ilirske Bistrice. Ampak vendarle – glede na to, da se hvalite, da je večino lesa prodana domačim predelovalcem, sta pa med desetimi največjimi kupci po obsegu lesne mase dva Avstrijca. Kaindl KG in Lenzing Aktiengesellschaft. In še dva mednarodna preprodajalca. Lobe & Co. ter Lesoj (?). Ki lesa sploh ne predelujeta, ampak ga preprodajata. O tem obstajajo pač podatki. In na njihovih internetnih straneh namreč. Potem je tukaj še Cugmajster, ki je tretji največji kupec – ki se sicer res ukvarja z razrezom hlodovine, ampak od te razrezane hlodovine je potem, vsaj tako piše spet na njihovih internetni strani, le 55 % prodanega v Sloveniji. In vse ostalo gre spet v izvoz. Torej samo med prvimi desetimi kupci po obsegu so kar štirje taki, od katerih gre les direktno ali indirektno v tujino. In imamo potem tudi žage, ki po tem, ko les razžagajo, ga velik del izvozijo – se pravi, da SiDG vzpostavljanju gozdno-lesnih verig ne namenja pretirane pozornosti. To je eden poglavitnih razlogov, zakaj je ta firma ustanovljena.  Zdaj, če gremo dalje. Dolgoročno povečanje površine državnih gozdov. Kot tretji cilj. Zdaj, površina državnih gozdov se je povečala za 60 hektarjev, to je pol manj kot v drugi polovici leta 2016 in precej manj, za kolikor je površino državnih gozdov povečal Sklad kmetijskih zemljišč. Zanimivo je tudi, da v poročilu Sklada kmetijskih zemljišč lahko preberemo, da je sklad v letu 2017 kupil 338 hektarjev gozdov – in iz tega se nekako zdi, da SiDG povečevanje obsega državnih gozdov ni prioriteta. Zakaj je sklad kupil več gozdov od SiDG? Če je SiDG prvenstveno odgovoren za povečanje obsega državnih gozdov. Predvidevam, da gre tu za neke deljene pristojnosti, in bi vas prosila, da mi to potem v nadaljevanju pojasnite. Potem pa glede nakupa. Dobili smo anonimko namreč. Da je šlo za nakup – zdaj ne bom imen – vi veste, jaz vem, ampak pustimo ljudi ob strani. Gospe, ki je pred leti ponujala parcele skladu po 35 tisoč evrov – pa tudi sosedom, da bi lahko združili te parcele, ker gre za zelo slabe gozdove in jih nihče ni kupil, ampak preko posrednika, ki živi v Kočevski Reki, je sklad kupil te parcele za 88 tisoč 900 in še nekaj evrov. Tukaj so podatki o tem. Tudi o tem bi vas rada povprašala, čemu in zakaj povečanje na tak način? Potem gremo k četrtemu cilju – veste, pri tem poglavju se pa vprašamo iz koga se SiDG dela norca, kajti, tu je navedeno, da prodajajo les majhnim in velikim, srednjim lesnim predelovalcem, skratka vsem lesnim predelovalcem, ampak to je vaša osnovna dejavnost, zakaj tega ne bi počeli? Potem, da je SiDG povečal število zaposlenih za 8, »juhu«, lahko bi jih imeli tisoč, pa jih imate celih 168 zaposlenih. Potem, občine so prejemnica dela nadomestila zato, ker tako določa zakon, to ni dobra volja SiDG-ja, se pravi, in tudi gorskim kmetijam ste dali možnost za prijavo na sklepanje okvirnega sporazuma. Gorskim kmetijam ni prepovedano se prijavljati na takšne razpise. Skratka, tu je ena sama megla. Zdaj, peti cilj – prispevanje doseganja ciljev ohranjanja narave. Saj, glede same vsebine, tukaj je kar precejšnji napredek, glede na prejšnje poročilo, ampak ni pa podkrepljeno s kakšnimi podatki, na primer, koliko gozdnih in učnih poti ste obnovili, koliko je stalo, koliko je mirni con in tako naprej. Potem gremo na šesti cilj – na področju gospodarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževalno in znanstveno delo. Ja, v zvezi s tem piše, da ste pripravili podlage za oblikovanje oddelka za izobraževanje. Skratka, kakšne so ugotovitve te analize in kaj bodo v zvezi s tem, kaj boste v zvezi s tem še naredili? Zdaj pod črto, sporočilo je boljše kot je bilo prejšnje, ampak ne omogoča nam pa vpogledov v delovanje SiDG in predvsem ne omogoča naše osnovne dejavnosti in to je nadzor, ker je v bistvu namen tega, da poročate Državnemu zboru. Zdaj, mi lahko zaključimo na osnovi tega poročila, da SiDG ustvarja dobiček, ampak to je tudi, več ali manj, vse, kar SiDG dela in lahko zaključimo to, kar smo zaključili že pri obravnavi prejšnjega poročila, da bi rabili, definitivno zunanjo revizijo poslovanja SiDG s strani Računskega sodišča in da je trenutni nadzorni svet, ki je očitno v tem, da poslovodstvo piše takšna prazna poročila, ne vidi nič spornega, potrebno zamenjat. Poleg tega je predvsem nujno, da se pripravi tudi konkretnejši cilj za prihodnje delo SiDG-ja in konkretnejša metodologija za merjenje teh zastavljenih ciljev in zato sem tudi predlagala sklepe, ki vam jih bom potem v nadaljevanju obrazložila. Zdaj pa, tudi ministrica je na zaslišanju omenila, da ne nasprotuje reviziji Računskega sodišča. Če jo citiram na moje vprašanje je odgovorila: »Kar se pa tiče Računskega sodišča, ker sem to zasledila v koalicijski pogodbi, po mojih podatkih se SiDG je na seznamu za skorajšnji pregled in jaz seveda sem za to, da se tudi Računsko sodišče pregleda loti.« Zdaj, glede na to, da v koalicijski pogodbi piše, da bo vlada zagotovila transparentnost poslovanja SiDG, potem mislim, da je skrajni čas, da te sklepe potrdimo in da se ta revizija opravi, kajti vsi bomo bolj mirno spali, ne glede na to, da koalicijska stranka Desus ima ministrico, ima direktorja SiDG-ja in direktorico Sklada kmetijskih zemljišč, veste, je dejansko potreben nadzor, kajti gozdovi in zemlja so zadnje, kar nam je ostalo, po vseh divjih privatizacijah in mislim, da moramo mi toliko bolj skrbno bdeti nad tem. Hvala.
Najlepša hvala, kolegica Tomićeva. Naslednji prijavljen je kolega Tomaž Lisec, izvolite.
Ja, hvala predsednik za dano besedo. Spoštovani predstavniki, (nadaljevanje) predstavnikov vseh ministrstev, predstavniki podjetja Slovenski državni gozdovi, vsi ostali vabljeni, vsem skupaj lep pozdrav. Sem eden izmed treh članov odbora, ki je bil član tega istega odbora tudi v prejšnjem mandatu, ko smo se kar na nekaj sejah ukvarjali z podjetjem Slovenski državni gozdovi, tako pri sprejemanju zakonodaje kot tudi potem, pri, bom rekel, poslanskem delu nadzora nad izvajanjem dela tega podjetja. In jaz še vedno ne razumem, tako kot nisem razumel takrat, če se spomnite, ko sem prekinil sejo, zakaj je, bom rekel, zakaj drugače beremo zakon poslanci in zakaj ga drugače berete na podjetju Slovenski državni gozdovi. Tukaj imam sporočilo za javnost slovenske Vlade – Vlada se je seznanila s poročili dokumenta Letno poročilo družbe SiDG in Letno poročilo skupine SiDG. Jaz upam, spoštovani predstavniki, čeprav vem, da govorimo o poročilu za leto 2017, da sta v letu 2017 temeljito razmislili in morda posredovali predstavnikom Vlade željo po spremembi zakonodaje, ki bo bolj jasna in ki vam bo olajšala delo tudi tako, da morda bi bilo potrebno samo eno poročilo poslati vsem uradnim inštitucijam v Državnem zboru, ne pa da eno je za ene strani, posebno poročilo pa je za Državni zbor, ker ni nobene potrebe, da bi Državni zbor sprejemal kakšno posebno oziroma obravnaval kakšno posebno poročilo o letnem delovanju podjetja Slovenski državni gozdovi, ampak bi se mi, mislim, da z lahkoto, pozabavali s poročilom, ki bi bilo enotno za vse, da ne govorimo, da smo v tistih dveh poročilih, tisti, ki smo jih natančno prebrali, našli kar nekaj podatkov, ki so si strigli, ki niso bili, ker številke niso bile enake za nas poslance in za ostale subjekte. Tako da, jaz upam, da, glede na to, da sta tukaj tudi dva predstavnika Vlade, sprašujem, ali ima Vlada namen predlagati spremembe zakona o Slovenskih državnih gozdovih(?) oziroma ali je v letu 2017 ali pa morda celo v tem letu, ki se počasi izteka, prišla kakšna pobuda iz podjetja Slovenski državni gozdovi, da bi se zakon spremenil? Kar nekaj pobud je bilo, tako glede vprašanja Računskega sodišča, glede plačila Strokovnemu svetu, tako poslovanja oziroma izvajanja poročil, pa še kar nekaj zadev bi se verjetno našlo(?), ki so nujno potrebne zakonske preveritve in jaz upam, da jo bom kot član tega odbora, / nerazumljivo/ ne v tem mandatu, ampak čim prej, tudi dočakal. Imam pa par vprašanj oziroma par komentarjev na poročilu, ki, kljub temu jaz pravim, da sta dva poročila, mi je v bistvu zelo všeč no, da ni na 150 straneh, ampak je takšno, da se da v enem večeru prebrati in izluščiti, kaj je najbolj potrebno. Zdaj pa nekaj vprašanj, saj veste, jaz sem za razliko od tistih, ki ste zagovorniki povečanja gozdnih površin v imenu države, zagovornik ravno nasprotnega, da ima država čim manj lastniškega deleža oziroma čim manj gozdov v svoji lasti in da imajo čim več zasebni lastniki gozdov. Pa me zanima to, kar je že kolegica Violeta izpostavila – ali mislite, da je strategija, ki nekako takšna(?) poceni kupujmo in drago prodajmo, če je sploh prava strategija upravljanja z slovenskimi državnimi gozdovi, pa ob tem / nerazumljivo/ vem, da je ponekod cena nizka, ker gre za odročne kraje, kjer je seveda nižja, ampak, glede na splošno, kar sem jaz dobil informacije, tako sam kot tudi v poslansko pisarno, ko so ljudje izrazili željo po nakupu določenih parcel, ki so v lasti podjetja Slovenski državni gozdovi, pa moram reči, da so bili, vsaj takšna so njihova pričevanja, to ne gre za moje zadeve, ker jaz nisem nikoli kupoval gozdova, da bi se šlo za odgovor, ne, mi tega ne prodamo, pika, dva sta mi dala pa konkretne številke, kakšne cene so jim ponudili oziroma so jim ponudili podjetje Slovenski državni gozdovi za nakup tistih parcel in so se ljudje prekrižali in so mislili, da imajo nepremičnine vsaj nekje v okolici Trebnjega ali Grosupljega, če že ne v sami Ljubljani. To gre za 80 evrov za kvadratni meter, jaz ne vem, kakšen gozd mora biti, da ga podjetje Slovenski državni gozdovi, tako visoko ovrednoti. Naslednja stvar s katero smo se kar nekajkrat že v prejšnjem mandatu srečali pa je tema vizije delovanja Slovenski državni gozdovi na področju eni pravijo lesno-predelovalni centrov, drugi pravijo centrov za zbiranje in predelavo, tudi leta 2017 tako kot leta 2018 je še vedno evropska politika dokaj znan.  Obstajajo evropska sredstva na tem področju in sam osebno sem v letu 2017 pričakoval, da poleg odpravljanja porodnih krčev delovanja podjetja Slovenski državni gozdovi, da se bo podjetje v skladu s tistim, kar je tudi v zakonu zapisano, veliko bolj resno ukvarjalo z lesno-predelovalnimi centri, ker moram reči, da se sam vozim mimo lokacij, ki so bile celo predvidene oziroma po domače povedano obljubljene s strani prejšnjega ministra oziroma vodstva kmetijske politike, torej minister, tudi Sklad kmetijskih zemljišč in tudi bivše in deloma tudi baje sedanje vodstvo je bilo naklonjeno tem lesno-predelovalnim centrom, ampak ne dogaja se nič, celo lokalni spori preraščajo v nacionalne spore na tem področju. Torej, kaj ste v letu 2017 naredili na področju vzpostavitve lesno-predelovalnih centrov. Nekaj malega je zapisano, ampak me bolj konkretno zanima kot je samo tukaj omenjeno.  Naslednja stvar, kot sem že rekel, pa morda se še vrnem: nakup lesa s strani državljanov in pa podjetij.  Tukaj je bilo rečeno, da samo 8 procentov izvozite, torej, če samo 8 procentov izvozite ob vseh teh velikih številkah jaz resnično ne vem, zakaj jaz dobivam informacijo iz strani Slovenskih železnic, lahko vam v nadaljevanju povem imena in priimke, ki razpolagajo s podatki koliko lesa se izvozi z vlaki v tujino v Avstrijo, od tam pa baje celo v Romunijo, kjer je najcenejša delovna sila, ki se s tem ukvarja.  Tako da jaz zalo dvomim, no, z vsem spoštovanjem, da je procent - številka 8 procentov prava številka glede izvoza hlodovine iz slovenskih državnih gozdov.  Po mojih informacijah je ta številka nad-alarmna, ampak veliko večja, vsaj zaenkrat, ker tudi na poslansko vprašanje, ki sem ga leta 2017 zastavil resornim ministrstvom, ampak šlo je za ministra za infrastrukturo, koliko se je povečal izvoz hlodovine, sem dobil zelo zanimive številke. Sicer nimam zdaj pri sebi tistega odgovora, ampak dejstvo je, da se je izvoz hlodovine iz državnih gozdov v letih 2016 in 2017 zelo povečal.  Skratka, veliko več kot 8 procentov.  Pa me zanima tudi tukaj glede tega nakupa lesa s strni državljanov oziroma izvoza:  Koliko ponudb s strani državljanov, ali kot fizične osebe ali pa kot pravne osebe ste dobili v letu 2017, če tukaj notri, se opravičujem no, moram reči, da sem zelo številke gledal, veliko jih je, če je tukaj notri, bom zelo vesel, če samo poveste na kateri strani je.  Skratka, koliko ponudb s strani slovenskih državljanov ste dobili za nakup in koliko ljudem ste rekli: »Ne, ne bomo prodali.« Naslednja stvar, ki se vleče še iz delovanja, ki je bilo še pod področjem sklada je to vprašanje denacionalizacije. Zdaj vemo, kaj je pri Zakonu o gozdovih dikcija, kaj naj bi država delala, pa me zanima koliko postopkov je bilo v fazi reševanja v letu 2017? Pri meni v poslanski pisarni se je oglasila upravičenka, ki je rekla, da ima ogromno problemov, da ima ogromno papirjev, en tak pok mi ji je pokazala, sem rekel: Jaz lahko preberem, lahko dam kakšno poslansko vprašanje, ampak ker je bilo to 3 mesec nazaj, sem rekel, da bom izkoristil to priložnosti in bom osebno zastavil vprašanje, ko so v letu 2017 potekali denacionalizacijski postopki iz vaše strani.  Naslednja stvar, ki me zanima: Kako sami ocenjujete delovanje podjetja Snežnik v letu 2017? Tukaj se bom navezal na leto 2018 na kadrovsko zamenjavo. Zdaj verjetno bo odgovor, da je podjetje delalo zelo slabo, da ste pod nujno brez razpisa v letu 2018 zamenjali direktorja. Skratka, zanima me delovanje podjetja Snežnik v letu 2017 v, bom rekel, z vašimi očmi.  Zaključil pa bom z eno zadevo, do katere sem bil sam zelo kritičen. Ko se je ustanavljalo podjetje Slovenski državni gozdovi – takrat je bila ena izmed prvih idej bivšega ministra, češ – ja, koncesije so premajhne in zato bomo zdaj ustanovili podjetje Slovenski državni gozdovi, kjer pa bodo cene veliko višje. In ko sem sam tudi s pomočjo informacij, ki so jih dajali koncesionarji, da so pripravljeni plačati tudi dvakratnik tistega, kar so plačevali kot koncesionarji, pa jim država ni prisluhnila, ker je zadnja dve, tri leta čakala na konec koncesijskih pogodb. In tukaj na strani 9 je ena zanimiva tabela. Vrednost lesa v evrih na kubični meter, povprečje koncesnine v letih 2009 in 2016 – 43,6 evra na kubični meter, donos SiDG 2017 pa je 50 evrov. Skratka, za 10 % je cena višja. Jaz moram reči, da ob tistih obljubah, kako bodo cene veliko višje, ta višina tukaj ne izkazuje tistih pričakovanj, kljub temu da potem seveda, če gledamo še strošek poseka in neto donos, da so številke malo bolj spodbudne. Ampak sam osebno sem še vedno pričakoval – prav zaradi tistega strašenja, kako so koncesionarji bili slabi, negativni, kako so poceni dobivali les in tako naprej – pa vidim, da vrednost lesa, vsaj po teh podatkih, ni toliko narasla v letu 2017. Pa me morda zanima tudi vaš komentar tega razmerja, razmerja koncesnine in pa donos SiDG v letu 2017 na tem področju. Toliko zaenkrat.  Morda se bom oglasil pa še pri predlaganih sklepih. Hvala.
Hvala, kolega Lisec. Naslednja je prijavljena kolegica gospa Anja Bah Žibert.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsedujoči.  Zdaj, uvodoma smo s strani družbe poslušali povzetek ciljev. Jaz bi si želela, da bi v tem času pa vendarle tudi že slišali, kaj se je uresničilo in v kakšnih procentih so se stvari uresničile. Ampak preden grem k ciljem, je zagotovo pomembna strategija. Ker strategije je tista, ki nekako potem usmerja cilje.  Zdaj, ko pa gledam teh sedem točk strategije pa človek ne ve, ali bi se smejal, če bi mi pomagali, ali pa bi se zjokal, če bi pomagali. Ker če je pa to strategija za neko upravljanje – potem pa jaz ne vem, kam bo ta družba vse skupaj pripeljala. Jaz bom šla po vrsti.  Zdaj, seveda lahko strategijo vedno razdelimo na kratkoročno pa dolgoročno. Iz tega dokumenta ni vidno, za kakšno gre. Gre za obdobje, ne vem, enkrat treh let, enkrat celotne strategije, tako da se niti ne ve. In če grem po vrsti.  Prva točka vaše strategije je, da morate prevzeti stoodstotno lastništvo deleža družbe Snežnik. Se vam zdi to strateški cilj - samo da se prevzame družba? Jaz mislim, da je strateški cilj prevzem družbe, potem pa navedeno, kaj se od te družbe oziroma te pripojitve pričakuje in seveda kaj bomo vsi skupaj od tega imeli. Tega ni opredeljenega. Za vas je cilj dosežen – pripojitev podjetja. In to je strategija – to je kvečjemu eden od ciljev. Ne more biti pripojitev ene družbe strateški ukrep. Lahko je kratkoročni, ampak zagotovo bi morali biti natančno opredeljeni cilji, kaj in kako s tem podjetjem.  Potem drugi cilj. Oblikovali bomo lasten trg storitev del v gozdovih, ki omogočajo delo usposobljenim izvajalcem, ki spoštujejo delovnopravno zakonodajo, dela izvajajo kvalitetno, po merilih stroke in tako naprej. Oprostite – a zdaj delujejo ljudje, ki – kjer se ne upošteva delovnopravne zakonodaje? Ne delajo kvalitetno? In potem ko človek gleda, kdaj bo ta cilj uresničen – če res ne obstaja – imate vi napisano: »Priprava programa in izhodišč za oblikovanje lastne gozdne proizvodnje.« Lepo vas prosim, no. Vi še kar pripravljate programe, namesto da bi bil jasen strateški cilj, do takrat bo toliko in toliko tega in tega, vi pa napišete priprava programa. Ali to je strategija? Naprej, povečanje gozdnih površin v lastni Republike Slovenije. Zdaj, o tem smo že nekaj govorili. Na eni strani govorite o povečanju gozdnih površin. Tukaj se jaz na nek način strinjam s kolegom poslancem, ampak(?) bom potem povedala, ko pa govorimo o nekem cilju ohranjanja narave, bi pa morale biti zadeve nekoliko drugačne, ampak pustimo to, bom potem povedala pri cilju. Vi boste povečali površine, zaposlovali pa praktično nič. Zdaj, prej je bilo povedano, koliko je ta trenutek, samo če boste vi povečevali, bo tistih 200 delavcev še slabše na 1 hektar kot je ta trenutek. Se pravi, padamo. Tistih 8 zaposlenih več, glede na to, kakšne cilje imate, seveda, kupovati je luštno, pa tako naprej, pa vse lepo se zamegli, ampak, glejte, majčkeno je pa treba ločit stvari oziroma malo bolj predvidet, ker so nekatere stvari smešne. Digitalizacija poslovanja - četrta strateška točka. Ja lepo vas prosim no, strategija je digitalizacija / nerazumljivo/ in veste vi, kaj poveste vi? Da ste pa že delno začeli izdajati e-račune. To je digitalizacija podjetja, da ste delno začeli izdajat elektronske račune. Pa glejte, to, to vam naredim(?) v enem tednu. To je strategija. Pa kdo se res tukaj norce dela.  Iskanje rešitev za les slabše kvalitete. In seveda imate rešitev, ustvarite čim večje, čim višje dodane vrednosti in vi ste, kaj napišete pod to strategijo – oblikovali smo prvi razpis. To ste pa do zdaj naredili. Naprej, spodbujanje raziskav in razvoja. To se meni zdi zelo pomembna strateška točka. Ste pa in kaj imate vi pod njo napisano? Dobri odnosi in partnerstvo z zasebnim sektorjem bistveno pripomore k razvoju gozdno lesne dejavnosti. Spodbujanje raziskav in razvoja, tukaj govorite pa o dobrih odnosih. Dobri odnosi so osnova vsakega podjetja. Kakšen strateški zapis je to? In seveda tukaj omenjate, da boste to delali z hčerinskim podjetjem Snežnik. To je za vas spodbujanje raziskav in razvoj. Potem imate pa razvoj ostalih dejavnosti – razvijali bomo tudi ostale dejavnosti, za potrebe, za učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi. Brez zaposlenih. In potem napišete – nadaljevali bomo partnerski odnos z poslovnim sodelovanjem, z aktivnim gospodarjenjem objektov. Se pravi, tudi tukaj poveste, da bo vse ostalo tako kot je, imeli boste neke izvajalce, ki bodo seveda skrbeli za / nerazumljivo/ gospodarjenje objektov in to je za vas razvoj ostalih dejavnosti. Mislim, glejte, tukaj vse skupaj, če potegnete vi z(?) eno strateško točko. Kvečjemu so to kratkoročni cilji, pa nekaj tega bi že moralo biti danes napisano kot kljukica realizirano, ne pa da imate prve razpise ali pa, da pod strategijo pišete tisto, kar sploh noter ne paše. Zdaj se bom pa osredotočila samo na dva cilja, ker nočem biti dolga. Nekaj je bilo že prej povedanega in se mi zdi pač tudi do drugih razpravljavcev in vseh ostalih, ki hočejo gotovo še kaj povedati. Prispevati k razvoju doseganju ciljev, ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanjih območij. To je peti cilj. Jaz sem 2015 že na ministrstvo podala poslansko vprašanje glede doline Kobilje. Zaščitena z Naturo 2000, potreben bi bil odkup, gre tudi za hidrološko najpomembnejši del v novomeškem območju.  Od 2015 do danes se ni zgodilo nič. Bivši minister je obljubil rešitev - tri leta se ni zgodilo nič. Toliko o vaših ciljih Nature 2000 pa verjamem, ad je tega še kar veliko. Gre za to, da bi moglo vaše podjetje kakorkoli že prevzeti lastništvo nad tem in zadevo zaščititi, ker ima zadeva širši pomen.  Potem pa se bo ustavil še na 6, cilju, kot sem že prej povedala: izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo. Jaz izobraževanje gledam po tem, da je potrebno tudi za to, da ne samo tisti, ki so trenutno zaposleni, ampak da boste s tem ob pomoči in podpiranju izobraževanja pridobili tudi nove kadre, kakovostne kadre, ki bojo uspešno delovali na tem področju.  In se strinjam s tistim, kar je bilo prej povedano, k večjem bi morali biti vzgled zasebnikom, ne pa trenutno, ko je nekoliko obratno.  In poglejte, kaj ste vi do zdaj dosegli. Obravnavali smo pobudo Fakultete za kmetijo in kemijsko tehnologijo za skupni raziskovalni projekt ter več pobud Biotehniške fakultete, kjer se zagotovo izobražuje pomemben kader na področju gozdarstva in tako naprej.  Do realizacije oziroma do dogovora še ni prišlo.  Na drugi strani ste pa izobrazili več kot pomemben kader za ravnanje z gozdovi. Dve smeri komerciale in ene organizacijske vede. To je pa za delovanje z gozdovi prioriteta. Pa enega študenta ste poslali na neko mednarodno srečanje študentov v višini 300 evrov. Ob vseh teh zneskih o katerih govorimo in jih dobivate tudi s strani države. Nekaj zaposlenih se je udeležilo tečaja za žičničarje, 114 zaposlenih pa za tečaj za prvo pomoč. To se vam zdi izobraževanje, ali je to neka obvezna dejavnost? Zdaj tukaj se pa delate norce.  Prva pomoč, varnost pri delu, glejte, to so osnovne stvari za zaposlene, kakšno izobraževanje. Izobraževanje je tisto, kar bo doprineslo k nekemu - celotni firmi, k temu, da, ali boste pridobili nove kadre, dodatne kadre, ali pa obstoječe izobrazili na tistem področju, za kar ste poklicani. Ampak vam se zdi spet pomembno, da boste imeli nove komercialiste, poslovanja ter organizacijske vede in pa računovodstvo. To je pa to, kar vi ta trenutek najbolj rabite in kar najbolj rabimo, ko govorimo o družbi za gozdove v Sloveniji. Kakorkoli lepo je to poročilo napisano, ampak smešite ne nas, smešite tiste, ki so zagovarjali ustanovitev tega podjetja. Če bi vprašala enega zasebnika, pa še bi tole res prebral bi se zgražal. In jaz ne vem, tistih od 168 trenutno zaposlenih, a je to res vse, kar to podjetje zmore?  Strateški cilji niso strateški cilji, to so k večjem kratkoročne strategije, ali pa celo tisti kratki cilji, cilje, ki jih imate notri pišete vse lepo in prav, resnica je drugačna na terenu. Niste sposobni zakupiti ne vem, enega hidrološkega območja v treh letih, nekje druge, gre pa denar z lopato ven, ko govorimo o tem za koliko ste prodali, iz kam se prodaja, kdo ga kupuje, koliko se proizvaja doma in tako naprej, ko govorimo o višji dodani vrednosti. Prej je bilo tudi rečeno, ko gre za bolezni gozdov, so bili privatniki, ali pa privatna lastnina, ali pa privatni sektor uspešnejši pri sanacijah.  Tako, da kar se tiče sklepov zagotovo še kaj v morda potem v samem glasovanju, vendar pa nekaj ne, to je poročilo za 2017, mene glava boli kaj bo 2018, vi imate pa kratkoročno strategijo do 2021. Ampak v nekih delih ste do zdaj uspeli samo to, da ste pripravili prvi razpis, pripravili, niti še zunaj ni. Toliko o uspešnosti tega podjetja in tisti, ki ste na samem vrhu se zamislite, ali bi bilo čas, da rečete: Ne gre, smo mislili, da gre, pa ne gre. Ministrstvo bi se pa moralo malo bolj zbuditi, ker a veste, zaradi mene vam lahko vsak teden delajo poročila, ampak če se vi s takim poročilom, kot je tole letno strinjate in nimate pripomb, potem škoda, da gledate tedenska in trimesečna poročila. Škoda vsakega časa, ker očitno je interes nekaj drugega tu zadaj, ker če bi bil res interes kakovostno delovanje takšnega podjetja, bi morali reagirati pa očitno niste, ker pravite, saj to je pa prav super in vse funkcionira tako kot bi moralo. Nekaj malenkosti je, nekaj težav, glejte, zgrešeno je.
Hvala, kolegica Anja Bah Žibert. Naslednja je prijavljena kolegica Iva Dimic. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Se moram oglasiti s par besedami, ko pregledujemo letno poročilo delovanja družbe Slovenski državni gozdovi za leto 2017. Ves čas se mi pojavlja tisto vprašanje, ki je bilo že izpostavljeno že, ko smo sprejemali zakon o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, da bo družba prinašala visok dohodek, ali pa višje cenovno, ali pa, da bo skratka, da bo delala boljše, kot je bilo do zdaj.  Kje so merila in kazalniki, da se da to preverjati? Kaj je to? Takrat je bilo izpostavljeno, povejte mi, kaj si vi predstavljate pod visoko donosnim dohodkom, ali ne vem kaj? Kaj je to? Ali je to tisoč evrov, ali je to 100 evrov, ali je to 1 evro? Ni tega kriterija in seveda je potem težko karkoli obravnavati naprej skozi vsa leta, skozi vsa letna poročila, če ni bilo nekje jasno zapisano, kakšna so pričakovanja donosnosti tega podjetja tudi za državo, za državni proračun in vsega tega. In zdaj govorim čisto tako, kot nek državljan, ki živi na področju, kjer so državni gozdovi in ki spremlja kaj se v teh državnih gozdovih dogaja. Letno poročilo ne izkazuje tistega, kar se dogaja v resnici. V resnici grejo kamioni in kamioni in kamioni lesa, ki zagotovo niso bili zavedeni v letošnjem, ali v poročilu za leto 2017. Te kamioni grejo največ v času do 5. ure zjutraj vsaj kar se tiče področja iz Snežnika, ker sem iz tistega konca.  Danes sem srečala, ko sem šla v Ljubljano enega sicer na avtocesti in veste in veliko jih srečam. Vedno pregledujem, če imajo znake sledljivosti. Vi veste kaj je znak sledljivosti, če imajo tiste majhne plombice, ali karkoli in me seveda zanima, kakšna je potem ta sledljivost? Jaz verjamem, da vi sledite do prvega, ki - slovenskega odkupovalca lesa, ki les odkupi in tako naprej, ampak koliko se jih je že dodatno registriralo za poslovanje z preprodajo lesa v tem času? Saj lahko, da je to nek žagar ali pa kakšno drugo podjetje, ampak kaj se dogaja s tistim lesom, ko pride na tisto rampo? Ne morem mimo tega, ko sem dobila opozorilo, da se je, poleg tega, da smo rekli, da bomo imeli v Sloveniji, če se ne motim, štiri zbirne centre – Celje, Postojna, ne vem, Maribor – glejte, naenkrat so me domačini obvestili, da se les oziroma da se postavlja za licitacijo izven teh zbirnih centrov, zelo blizu nekoga, ki je bil že v prejšnjem sistemu koncesionar in seveda, da se tam pripravlja licitacija lesa iz državnih gozdov. Kaj pomeni, da je tam spravilo lesa namenjeno točno za določenega kupca, ker je to na drugem koncu Slovenije, ker to ni ne Celje, ne Postojna, ne nikjer, nekje vmes in seveda za visoko ceno lesa mora biti transport nizek, da se ti splača kupit zalogo lesa in je potem ta zadeva, pač, na ta način lahko delaš kakršne koli druge posle, ker lahko nekje vmes še postaviš zbirne centre in potem licitacijo lesa, ker ima nizko, nizek strošek transporta in iz Maribora ne more lesa kupit pri, v Cerknici na primer, in se mi zdi, da iz tega vidika je poročilo za leto 2017 z mojega vidika slabo, zato, ker sem prepričana, da noter niso zajete vse količine lesa, ki so bile posekane in seveda tudi naprej prodane. In kdo je na slabšem? Državni proračun. In mi se sprašujemo, kje bomo jemali, da bomo lahko pomagali tistim najšibkejšim, vzpostavit kontrolo. Hvala.
Najlepša hvala, kolegica Iva Dimic. Naslednji je prijavljen kolega in podpredsednik tega odbora, gospod Ivanuša, izvolite.
Hvala lepa za / nerazumljivo/ besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim, posebej gostom. Jaz bom dve vprašanji naslovil na gospoda Ficka in pa tri vprašanja na gospoda, finančnega direktorja, gospoda Kaiserbergerja. Čeprav bom rekel tako, nadzor, slišal sem iz besed gospe Tomić, da ni nadzora, jaz pa mislim, da nadzorni svet oziroma nadzorni odbor obstaja pri firmi oziroma pri tem podjetju in da so tu vpeta oba ministrstva, ki sta omenjena in da po neki logiki mora ta nadzorni odbor delovati v skladu z vsemi svojimi pooblastili. Me pa zanima glede, ker je vlada bila / nerazumljivo/, član opozicije v tem odboru, nadzornem, ni bil zamenjan, ko se je vlada na novo formirala. Me zanima, kdaj to bo, če bo? Pa, drugo vprašanje bi postavil, ker je omenil 150 teh kupcev in 1 tujo, ali ima podatek, seveda če ima podatek, OK, če ni, pa tudi – od teh 150 kupcev, slovenskih govorim, koliko je teh predelovalcev oziroma ali so to samo firme, ki kupujejo in prodajajo? Za gospoda finančnega bi pa prosil iz strani 34, povzetek računovodskih izkazov me zanima, prvo vprašanje - drugi poslovni prihodki, tu imate iz leta 2016, ker zdaj se da nekaj primerjati, prej se, lani se ni dalo nič, drugo leto se bo spet lažje. Drugi poslovni prihodki 20 tisoč evrov, potem pa so prišli na 100 tisoč, to je zame pozitivno vprašanje, potem pa imate drugi poslovni odhodki 5 milijonov 155, zraste na 2017, na 11 milijonov 592 tisoč, kaj to predstavlja? Če obstaja kakšna specifikacija, ker jaz je nisem našel, tu v tem poročilu? In tretji – finančni odhodki s 66 so zrasli na 448 tisoč, to je skoraj pol milijona nepredelano, če lahko izvem, kaj to pomeni? Hvala lepa.
Najlepša hvala, kolega Ivanuša. Torej, nimam še, enega še imam prijavljenega. Izvolite, kolega Jani Prednik, izvolite.
Lep pozdrav tudi iz moje strani. Jaz se vam zahvaljujem za to poročilo. Zdaj, če bi mi brali samo to poročilo, potem lahko ugotovimo, da po osemnajstih mesecih to, kar ste tudi zapisali, je SiDG dosegel dobiček na ravni višine osnovnega kapitala in iz tega vidika lahko rečemo, da je družba uspešna. Ne morem mimo tega, da se moram strinja s kolegico Anjo Bah Žibert, da se v poročilo verjetno ne piše, kaj vse se sponzorira. To, bi jaz priporočal, da naslednje leto tega ne delate, ker malo smešno zgleda, da pišete v poročilu, kaj vse donirate, je pa prav, da donirate. Naslednja zadeva, kolega iz Levice, kolegica Tomićeva je dejala, da bi morda hribovski kmetje oziroma ti, ki živijo v teh najbolj odročni predelih, se lahko prijavljajo na razpise. Jaz mislim, da bi morali imeti prednostno pravico za delo v gozdovih in če ste morda v podjetju na to oziroma razmišljali v tej smeri, kajti, vsi poznamo občino Črna. Verjetno, ko rečemo Črna na Koroškem, vam je vsem jasno, katera občina je to in se marsikdo od vas tudi strese, kajti to je občina na Koroškem, ki ima izredno težke pogoje in je tudi pri vseh teh naravnih ujmah ena izmed, bom rekel, najbolj prizadetih. Kolega Lisec je prej omenil to letno nadomestilo oziroma del letnega nadomestila, ki ga občine prejemajo. Informacija od(?) teh občin je, da je to letno nadomestilo prenizko in je nižje kot je bilo prej in če ste razmišljali, da bi bilo to letno nadomestilo večje in tudi občine sporočajo, da se ta denar ne namenja za gradnjo oziroma vzdrževanje lokalne infrastrukture. V poročilu, na začetku, med cilji, do leta 2021 tudi piše – postavitev centrov za zbiranje in predelavo in sicer najmanj 4 delujoče centre. Me zanima, če ste se že pogovarjali o tem, kje bo lokacija teh 4 centrov, kajti leto 2021 ni več tako zelo daleč in ali morda kakšen od teh centrov pride tudi na Koroškem, kajti, vemo, da v preteklosti je bilo tudi govora o nekem lesnem centru na Koroškem? Hvala lepa.
Najlepša hvala, kolega Jani Prednik. Morda pred tem sklopom vprašanj, bomo nekako zaključili, bom jaz nekako zaključil, pa še bom odprl še eno, bom dal besedo, kolega Lisec, pa kolega Kramar se je še javil. Samo da jaz zaključim, pa boste potem dobili besedo. Torej, pred nami je poročilo za leto 2017 kot vidite. Zdaj, kaj to poročilo nekako obsega? Lahko rečemo, v to poročilo ste dali neke osnovne podatke, ki so del poročil približno enakih družb z enakim obsegom. Mene osebno moti morda skromnost nekaterih, tistih, veste, hudič je v podrobnostih, vedno govorimo in če gremo nekako po vrsti, torej cilj 1, o tem ste že nekateri, kolegice in kolegi, govorili, torej, ob upoštevanju načel trajnostnega večnamenskega sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi bomo dosegali čim višji donos. Zdaj glejte, tudi čim višji donos, je(?) pa zdaj, se odpre eno polje novo – kakšen donos? Glejte, če bi jim(?) jaz pogledal, če bi tako poročilo pripravljal, kar bi jaz želel, bi rad videl – kakšen donos smo dosegli med listavci? Iglavci? Kakšen donos so dosegalo primerljive družbe v tujini? Ali je to Hrvaška? Ali je to na Madžarskem? Ali je to Avstrija, ki nam nekje(?) nekako tudi po gozdovih, približno ob strukturi gozdov kot sem prej razlagal, kakšne donose oni dosegajo? To je ta, to so podatki, to so te podrobnosti, ki ločijo tisti del dobičkonosnosti, ki jo bi morali zasledovati in kaj(?) bi moral biti naš cilj. Torej, imamo zelo ohlapno, neko materijo v tem poročilu. Zdaj seveda, če pogledamo na, lahko rečemo, na 34 stran, povzetek računovodskih izkazov družbe Slovenski državni gozdovi, torej, kosmati poslovni donos je 58 milijonov. Glede na leto 2016 je seveda večji, ker je tam celo leto družba ni bila ustanovljena, jasno tudi porodne(?) težave, kar bi jih lahko razumeli. Glejte, zdaj, gre za specifiko družbe. Zdaj, da govorimo o dobičku, kar je seveda se razume, 13 milijonov gre za čisti poslovni izid, poslovnega leta. Treba je razumet, da gre za specifično družbo, kjer ti država da na razpolago 220 tisoč, več kot 200 tisoč državnih, hektarjev državnih gozdov, kjer je, dobiš to materijo, moraš jo posekati in jo moraš čim dražje prodati. To je zdaj tista, osnova tega. To je nekaj takega približno, če bi šel državni zbor v stečaj – govorim seveda na plastičnem primeru – pa bi jaz bil stečajni dobavitelj pa bi rekel, da sem imel dobiček. Ker sem to vse prodal, skupaj s stoli, s tem. Glejte, zdaj – morali bi najti spet neko primerjavo nekoga, kjer je so to isto zgodilo, pa za kako ceno je to bilo prodano. Torej primerjave nimamo. Primerjava je bila zelo na mestu, zato da bi videli, kje sploh smo. Zdaj, govorijo tudi o številu zaposlenih. Glejte, zdaj – kot lahko ugotovimo, število zaposlenih je resda predvsem za servisni birokratski del te družbe. Mislim, da se tudi jaz navezujem na to, da imamo probleme s kadri. Predvsem kadri – in kar je posledica vzgojno-izobraževalnega sistema – ravno zaradi tega si največkrat želim, da na to sejo pride tako minister, oba ministra – pa ne zaradi tega, da podcenjujem državne sekretarje, ker oba največkrat sedita na najpomembnejših sejah Vlade. In oba morata ministru za vzgojno-izobraževalni sistem – ali pa tistemu, ki je alfa in omega, gospodu Pikalu – povedati, da v Sloveniji potrebujemo konkurenčni vzgojno-izobraževalni sistem. In da imamo največji problem - strukturno brezposelnost, kot ste zdaj ugotovili. Ni problema dobiti za servis na birokratski del kadre. Tiste kadre, ki pa bi bili najbolj pomembni v teh gozdnih verigah, o katerih ponavljamo te besedne zveze, lahko rečemo, na dan tisočkrat čujem to besedo prek vseh medijev, prek vseh časopisov, ki jih odprem – je pa osnovni problem te šolske reforme.  In da bom nekako tudi razširil del razprave – del na Dnevu slovenskega gospodarstva, ki smo ga imeli na Brdu pri Kranju, je bil osnovni problem in minister je bil tam prisoten, ravno za vzgojo in izobraževanje – da je največji problem vzgojno-izobraževalni sistem. Poklicno izobraževanje, dualni šolski sistem, tudi to podjetje, recimo, v neki prihodnosti, v kolikor bo obstalo, potrebuje tudi del izobraževanja vajencev. V kolikor boste seveda prvo zaposlili mojstre, ki še obstajajo, ali pa vsaj inženirje ali pa kvalitetne tehnike z delovnimi izkušnjami, zato da bodo lahko mentorji vsem tem mladim. Pozdravljamo seveda združevanje nekaterih srednjih poklicnih šol in tudi fakultet na to podjetje, ki je vseeno veliko podjetje za slovenske razmere. Seveda pa v poročilu - tisti seveda pa je, to lahko rečemo, sekundarni del poročila. Tisti bistveni del je seveda izkaz – torej, računovodski izkazi – in pa seveda primerjave. Glejte. S čim lahko primerjamo? S čim lahko otipamo? Ali je to otipljiva glede na koncesnine? Ali je to - otipna primerjalna podjetja v tujini? In kakšno dobičkonosnost zahtevajo. Potem naslednja struktura, spet gre – hudič je v podrobnostih. Kolegi so že odprli, mislim, da tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo – prodaja teh podjetij. V redu. 150 podjetij. Zdaj, če grem, recimo, da – sem preživel - pa bom spet se navezal nekako na sosednje države – da v Avstriji vsak posameznik, resen posameznik prvo pokaže, če ima doma – ima vhodna vrata iz masivnega lesa. Ima vso stavbno pohištvo iz masivnega lesa. Da najlepše stavbe so iz masivnega lesa. Da v turizmu najbolj bogate stavbe – tiste, ki jih vidite na vseh smučiščih, so iz masivnega lesa. Zdaj, če pogledamo strukturo prodaje, komu se prodaja. Zdaj lahko strukturo prvo vidimo. Pozdravljamo, da je največji odjemalec Lesonit. Ampak oprostite, Lesonit zdaj ni neka velika zgodba. Gre za predelavo, gre za nizko low-budget zgodbo. Low-budget zgodbo. Gre za zgodbo, kjer na eni strani delamo MFD plošče, ki so del seveda lesne verige – le del poceni lesne verige. Mene vedno zanima v strukturi tudi tistih, jaz pravim, iglastega lesa – koliko družbam ste prodali, ki imajo kakšna strukturna podjetja. Tu pridemo zdaj v tiste podrobnosti, o katerih smo danes govorili. Torej, kaj je to podjetje? Gre za samo za razrez pa prodajo naprej v Avstrijo spet? Ali pa gre za direktno prodajo v Avstrijo. Ali pa indirektno. Torej, navedli ste v poročilu, da ste prodali približno trem velikim odjemalcem v Avstrijo – nimam nič proti. Relativno ceneni les, po vsej verjetnosti je to tudi poškodovan od podlubnikov. Torej gre za smreke, ki imajo že morda ta plavi rob ali pa še – še ceneje. O tem govorimo. Glejte, tu ni ta problem. Tista struktura, ki mene zanima, je med temi 150 podjetji, koliko je teh podjetij, ki dobesedno, lahko rečemo, prefrizirajo dokumente in ta les gre spet direktno v Avstrijo. Preko nekega našega posrednika. Mene zanima struktura podjetij. Ali gre za to drugo fazo, kjer se les razreže? Nekatera podjetja, ki sem jih tukaj zasledil, še imajo vsaj kvaliteten razrez. Imajo neke majhne sušilnice. Že skoraj večina nima niti lepljenca, ne izdeluje, imamo zdaj velik problem, ampak tu je – glejte – tu ni problem družbe, problem je celega slovenskega gospodarstva, ki ni zasledovalo teh ciljev. Torej nismo, premalo smo delali – to je 20-, 30-letni problemi. Da so družbe propadale, ki so imele višjo dodano vrednost, da jih nismo avtomatizirali, digitalizirali, da – ker je tu ravno predstavnik Ministrstva za gospodarstvo – da tem družbam nismo dali suporta, ki ga imajo pa primerljive družbe v tujini. Zaradi tega te primerljive družbe ta les potrebujejo in strategija tudi v Avstriji je, da kvaliteten les varčujejo za najslabše čase. Zato ga kupujejo, iščejo take države, kjer – kjer ne cenimo lesa, kjer ravno nimamo te proizvodnje, te proizvodnje, te dodane vrednosti v proizvodnji, ampak imamo samo nizko dodano vrednost v proizvodnji – in Avstrijci nekako varčujejo s svojim lesom, varčujejo ga za boljše čase in seveda preko posrednikov – ali pa direktno preko posredne prodaje – neposredne prodaje seveda ta les kupujejo. Tako tudi gledajo oni. Gre za – lahko bi rekel – zelo isto primerjavo, kot so nekoč v času naftnih derivatov delovale Združene države Amerike, ko so svoje naftne rezerve nekako varčevali, kupovali iz vseh ostalih držav, ko pa pride naftna kriza, pa seveda odprejo svoje naftne rezerve in seveda korigirajo tudi ceno neke surovine na trgu.  Tako da – seveda ni v vsem tem mojem razmišljanju, ne moremo zdaj metati vedno slabe luči na družbo. Gre za celo strukturo gospodarstva in gre za cele vrste reform, ki smo jih dolžni politiki narediti. Zato da damo suport podjetjem, ki so obstala na trgu, da to lesno verigo razširijo. Da bodo nekoč podjetja v tej verigi med prvimi tremi podjetja, ki delajo končne, masivne izdelke, iz masivnega lesa. Da delajo, ne vem, lesene hiše. Da delajo vse tisto – notranji interier, kjer je najvišja dodana vrednost. Torej, da nimajo samo razreza, sušenja, ampak da imajo, lahko rečemo, svoj dizajn, svojo blagovno znamko in vse ostalo. Tako vidim svojo lesno verigo. Ampak lesna veriga, glejte, se začne v tistem prvem - vzgojno-izobraževalnem sistemu. Od vrtca do, lahko rečemo, do prekvalifikacije tudi ljudi, ki so danes na borzi, ne delajo, ne vidijo svoje prihodnosti – in v okviru tega bi jih tudi morali nekako prekvalificirati in spraviti v lesno verigo.  Torej, od družbe bi pričakovali iskanje več zaposlenih, da lahko sami opravljajo. Da del, kot ste rekli, v teh centrih – da nekako del tega razreza lesa in vsega ostalega opravijo na samem mestu, kjer je to najceneje. Ker je najceneje na samem mestu nekako delovati. Vsaj v tisti prvi, drugi, tretji fazi. In da potem pač odkupujejo les tista najbolj specializirana podjetja, ki se ukvarjajo s tem, kar sem zdaj razlagal. Želeli bi si, da je teh podjetij čim več v Sloveniji. Da je čim več tudi te dodane vrednosti v Sloveniji – v Sloveniji ostane. Ampak, glejte – potreben je dolgotrajen proces. Na vseh končnih ali pa začetnih postajah, o katerih sem govoril. Zato si želim, da večkrat pride tudi na ta odbor minister, tudi morda kdaj za izobraževanje, in da mu poveste tudi na sejah Vlade, kakšne kadre potrebujemo na vseh panogah v slovenskem gospodarstvu in tudi nenazadnje v kmetijski – kmetijstvu in kmetijski proizvodnji.  Tako da – tisto, kar me zanima, kar, mislim, da je zanimalo tudi kolege in kolegice v njihovih razpravah, je – struktura podjetij, ki kupujejo. Ali so to podjetja – med temi 150 – ali so to res podjetja, ki vsaj naredijo drugo ali pa tretjo fazo te predelave lesa – ali pa gre za številna podjetja, na kar nakazujejo nekatere izjave, ki morda les kupijo in ga samo, dobesedno, formalno prodajo naprej in je v bistvu skrito v tej strukturi tudi še več te direktne prodaje, direktno v Avstrijo ali pa tudi v ostale države. To je tisto, se mi zdi, pomembno vprašanje pri tem poročilu. Je pa poročilo relativno kratko, torej tistih specialnosti nima. Ima tiste formalnosti, ki jih pač mora imeti, da je zadostilo sploh tistemu osnovnemu namenu poročila, manjka pa cela vrsta takih podrobnosti. Torej, nimamo tistih primerjav, da bi lahko vedeli, koliko je sploh to uspešno podjetje. Torej, primerjave seveda v Sloveniji ne moremo imeti, ker je edino. Ampak predvsem tisto – nas zanima, če imate podatke, kako, recimo, deluje taka družba, ne vem, v sosednji državi, v Avstriji in tako naprej? Ali pa še v kakšni drugi državi, kjer imajo približno enak tip družbe. Približno.  In tudi nenazadnje pogrešamo, kar sem na začetku povedal, strukturo tega lesa. Torej, koliko je igličastega, koliko je tega, koliko je bilo prodano na – nekaj teh podatkov je, predvsem na javnih dražbah. Gre seveda, po vsej verjetnosti, za les z višjo dodano vrednostjo. In tako naprej. Torej nekaj teh podatkov, podrobnosti bi prosil – gospoda Ficka, morda njegovega namestnika za finančne zadeve, da morda da neke odgovore tudi na ta vprašanja. Jaz bom s tem zaključil. Prosil bi za odgovore.  Potem pa bom vse tiste, ki ste prijavljeni, in kolega Lisec, kolega Kramar – boste še dobili besedo in bomo odprli še en krog.  Najlepša hvala. Izvolite, gospod Ficko, morda nekaj odgovorov.
Zlatko Ficko
Hvala za besedo.  Jaz bom poskušal, tako kot ste prestavljali, skušal dati odgovore. Moram reči, da je bilo slišano veliko dobrih predlogov, pomislekov, s katerimi smo se srečevali tudi mi in jih na nek način reševali. Seveda jih bomo pa reševali tudi v bodoče.  Če bi šel najprej po vrsti po razpravljavcih, najprej na pomisleke oziroma razpravo gospe Violete Tomić. Seveda, jaz sem v uvodu povedal, da smo poročilo pripravili pozno. Tudi povedal sem razloge, nenazadnje tudi sama jih je nekaj naštela. Seveda je šla pobuda na resorno ministrstvo, da bomo v prihodnje te zadeve pripravljali, ali pa lahko pripravili bistveno prej, kot zdaj, ko se, bom rekel, pogovarjamo za leto ali pa dve nazaj.  Kar se tiče pomisleka, ali pa pripombe glede lastne proizvodnje: Družba, se pravi Slovenski državni gozdovi je bila ustanovljena z zakonom in v tem zakonu nam je na nek način tudi - poleg tega seveda so bile sprejete na Vladi tudi smernice in s tema dvema aktoma nam je naloženo v kakšni smeri in v kolikšni meri lahko razvijamo lastno proizvodnjo.  V lanskem letu smo mi izvedli vse postopke, da smo, bom rekel, družbo Snežnik pripojili oziroma gozdarski del, ali pa ta izvajalski del pripojili družbi SiDG in na ta način ustvarili prve količine, ali pa prve stroje, se pravi traktorje, kamione in tako naprej, za lastno proizvodnjo.  S temi, kar smo dobili iz Snežnika, se pravi poleg delavcev, lahko pokrijemo približno 5 procentov lastne proizvodnje.  Seveda pogovarjati se o lastni proizvodnji in v kakšni meri naj bo lastna proizvodnja, je treba imeti pred seboj dva momenta. Če bi recimo v okviru zakona prišli do tega, da bi imeli bistveno večjo možnost ustvariti lastne proizvodnje, kot je bilo omenjeno 50 ali več procentov, seveda to pomeni, da bi dejansko ustanovili eno državno podjetje, ki bi bilo po eni strani - imelo pomoč države, po drugi ustvarili nelegalno konkurenco in na drug način v bistvu uničilo vse tiste, ki na trgu danes delujejo.  Seveda prav zaradi tega v samem nastajanju zakona je bilo kar dosti debate v tem, kakšna je ta višina. Zaradi tega je tudi ta razpon med 15 in 20 procenti.  Mi smo v letnem - v strategiji in pozneje v letnem planu tudi na osnovi poznavanja in stroke opredelili koliko teh strojev rabimo in rok dobave oziroma koliko bomo v teh letih teh strojev pridobili, tako da v lanskem letu oziroma v letošnjem letu smo pridobili poleg teh Snežnikovih kapacitet še dodatnih 22 strojev in na ata način smo v tem trenutku nekje bili za 10 procentov, da lahko obvladujemo lastno proizvodnjo.  Zakaj je to pomembno?  Namreč Slovenski trg je majhen. Tisti, ki so se prej ukvarjali s temi, seveda se vsi med seboj poznajo in se tudi še kako lahko dogovarjajo. Se pravi, mi smo želeli na ta način preprečiti tudi to možnost manipulacije, da nam ne bojo na osnovi javnih razpisov diktirali tempo ali pa cene tisti, ki obvladujejo trg, ampak da je to nek nadzorni mehanizem države nad oblikovanjem cen na trgu in mislim, da je v normalnih razmerah to možno. Če se spomnite smo z začetka imeli kar nekaj pripomb ravno v tem odboru je bilo povedano, da so bile nekatere cene v začetku - so se gibale izjemno nizko, med 8 ali 7, 8, 9 evrov, danes lahko ugotavljamo, da je bilo to v letu 2017, 2016 nekje okoli 16 evrov in da smo glede na vetrolom v letošnjem letu dosegli povprečno celo okoli 21 evrov. Se pravi, mehanizem lastnih kapacitet je seveda uravnavanje ali pa kontrola trga, drugo, kar pa je še bolj pomembno je pa to, da v primeru izrednih razmer, kot so bile že razvoj podlubnikov, vetrolom in tako naprej, pa še kar bo sledilo, da lahko dejansko z lastnimi kapacitetami nastopamo tam, kjer se dejansko tiste kapacitete, ki so na trgu ne odzovejo in se ne prijavljajo na razpise.  Vam bom primer povedal. Recimo, mi smo imeli veliko, preko 3 tisoč odločb na osnovi katerih smo morali izvajati sanacijo in seveda kupci ali pa ponudniki, jih zanimajo predvsem velike količine, imeli smo pa tudi manjše in tam se enostavno ne prijavljajo, ker je strošek za njih prevelik in v takšnih primerih je družba s svojimi kapacitetami te zadeve reševala.  Če se navežem na to vprašanje, seveda glede zaposlovanja. S tem, ko smo prevzeli kapacitete Snežnika, smo prezaposlili tudi 34 ljudi, poleg tega smo pa povečali seveda glede na nakup novih strojev še dodatne ljudi, se pravi traktoriste, sekače, žičničarje in tako naprej, zato je danes številka današnji dan 240 zaposlenih. Naš končni cilj v petih letih je nekje okoli 300, dobrih 300 ljudi, s hčerinsko firmo pa okoli 500 ljudi naj bi bilo zaposlenih v tej skupini, ki jo SiDG pokriva. Seveda ne gre za zaposlovanje zgolj v Kočevju, enako zaposlujemo na področju Koroške, Postojne in Ljubljane. Ravno te dni smo na Koroškem prav v /2:00/Črno pripeljali novo žičnico, nove kamione, traktorje in tako naprej in zaposlili seveda nove ljudi, ki bodo pomagali sanirati, pozneje pa tudi rede sečnje tam opravljati, tako da to je naš pogled, ali pa naša realizacija strategije, ko govorimo o lastni proizvodnji.  Prej je bilo govora tudi o denacionalizaciji. Družba SiDG ne vodi postopkov denacionalizacije, to je še vedno v domeni Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.  Potem je bilo tudi vprašanje nakupa parcel v Beli krajini in sicer, da je gospa pred nekaj leti ponujala parcele skladu po 35 tisoč evrov in prav sosedam in tako naprej, ki namejijo /3:00/ z njo vendar žal gre za slabe gozdove in nihče tega ni hotel kupiti in da je potem to kupil SiDG. Poglejte, nakup zemljišča v lasti te gospe je bil izpeljan v skladu s pravili nakupa zemljišč, se pravi na osnovi pravi o izvedbi postopka razpolaganja in pridobivanja gozdov. Nakup je bil na komisiji za promet z nepremičninami obravnavan in odobren 26. marca letos, cena nakupa je primerna in znaša 0,55 evra po kvadratnem metru, celotna kupnina je slabih 90 tisoč evrov, cena po GURS pa je znašala 0,69 evra, tako da to so realni podatki v zvezi s tem nakupom, ki je bil prej predstavljen.  Potem glede vprašanja, ki ga je gospod Ivanuša postavil, seveda družba ima nadzorni svet. Ta nadzorni svet ima osem članov, od tega je 5 članov, ki jih imenuje Vlada in 3 so zaposleni in med 5, ki jih imenuje Vlada, je tudi opozicijski in zakon je tam jasen, da je član opozicije vedno član vsakokratne opozicije.  Se pravi, ampak kar se poslovodstva tiče, bo to zadevo reševalo resorno ministrstvo.  Potem, bilo je tudi vprašanje o predelovalci in sicer na kakšen način mi nadziramo naše kupce, ali so dejansko oni predelovalci ali les samo preprodajajo. Zdaj smo pa, v drugi polovici leta 2017, so začela veljati dopolnjena pravila o prodaji gozdno lesnih asortimentov in ta pravila, bom rekel, na nek način predvidevajo naslednje načine prodaje: prodajo na javnih dražbah, prodajo z javnim zbiranjem ponudb, prodajo lesa na panju, direktno prodajo in prodajo gozdno lesnih asortimentov z javnim razpisom za sklepanje dolgoročnih pogodb. Po tem datumu smo izvedli še dopolnitve pravil, ki pa se nanašajo na poslovanja s hčerinsko družbo Snežnik, na dodeljevanje dodatnih količin gozdno lesnih asortimentov pogodbenikom z dolgoročnimi pogodbami, v primeru izrednega povečanja, kar je vetrolom bil ter na dopolnitev načina prodaje prek dolgoročnih pogodb in ti razpisi so bili objavljeni in na tej osnovi smo potem mi tudi prodali. Skupna razpisna količina je bila 670 tisoč kubikov lesa. Prednost dopolnjenih pravil ob prodaji gozdno lesnih asortimentov je v tem, da se kupci pridobivajo na bolj pregleden način, v primeru sklepanja dolgoročnih pogodb pa se v celoti sledi cilju zakona glede prispevka k vzpostavitvi in razvoju gozdno lesnih verig, saj so te pogodbe namenjene izključno predelovalcem lesa. Če vam še jaz lahko dam podatek – v letu 2017 smo prodali lesa na panju za 6 tisoč 119 kubikov, preko javnih dražb - 6 tisoč 627, preko direktne prodaje – tisoč 736 in preko kratkoročnih pogodb – tisoč 132, se pravi, kar skupaj znaša milijon 147 tisoč 323 kubikov lesa. To so podatki o prodanih količinah. Zdaj, v tem trenutku jaz vam ne morem podati, gospod Lisec, število kupcev, lahko pa to naknadno posredujemo, število kupcev. Zdaj sem vam povedal količine. Vsi načini temeljijo pa na kriterijih za izbor, se pravi – cena, izdelava, boniteta. Mogoče še pojasnilo, na kakšen način v družbi kontroliramo te kriterije teh kupcev, ki so sklenili dolgoročne pogodbe. SE pravi, v okviru družbe imamo organizirano komisijo, katere član je tudi, so zunanji člani z Gozdarskega inštituta in mi mesečno opravimo nekje do 9 ogledov ali pregledov oziroma obiskov naših kupcev, kjer nam morajo, v skladu s pogodbo seveda, izstaviti vse verodostojne dokumente, na osnovi katerih lahko preverjamo, da so les sami predelali, ne pa da so ga naprej prodali. Prej je bilo s strani gospe poslanke Dimiceve, je rekla, da, srečuje veliko kamionov na cestah, dobro pozna postopke sledljivosti. To je, bom rekel, na nek način dobra stran vseh sistemov, ki smo jih v državi uvedli, glede sledljivosti, pa naj gre tukaj za FSC, PEFC in pa še ostale inšpekcije in tako dalje, ampak, treba je vedeti, da slovenski državni gozdovi pokrivajo zgolj 20 % vseh površin, da ni vsak kamion last ali pa poslanec državnih gozdov. Se pravi, če gremo po, na matematični način to razpravljati, je lahko vsak peti naš, glede na količino gozda, ki ga imamo. Seveda pa je v naš, bom rekel, vsak hlod, ki ga prodamo, prodamo označeno s to signacijsko številko, ki jo imamo in je tudi s tem načinom zagotovljena sledljivost. To, da se očitki, ki smo jih včasih ali pa smo jih tudi dobili, da se naši hlodi pojavljajo v Avstriji, je seveda posledica tega, da smo nekatere količine prodajali po dražbi, na osnovi dražb. Seveda na osnovi dražbe mi ne moremo nobenega kupca izločiti. Se pravi, če je prišel kupec iz tujine in če je ponudil najvišjo ceno, je to surovino oziroma hlodovino dobil in jo tudi odpeljal, vendar, mi smo se, to velja bolj za leto 2018, namreč kot posledica vetroloma, se je na trgu pojavil višek lesa. Mi smo bili vpeti v sistem, ko je nas, na eni strani so preganjali, da les skladiščimo in da nam propada, po drugi strani, da ga ne znamo prodat. Ko smo razpisali prodajo, ga prodajate preprodajalcem, ampak, eno z drugim, se je poslovodstvo odločilo za politiko, kakršna koli je in ta les smo pač prodali po dejansko, v povprečno višji ceni kot je bila v normalnih letih, tako da, tukaj slabe vesti ni. Seveda v rednih sečnjah, / nerazumljivo/ v rednih letih, se mi dražb niti približno ne bomo posluževali, ampak je osnova našega dela, so dolgoročne pogodbe, ki smo jih sklenili v tej fazi za tri leta in pa kot posledica vetroloma pa še dolgoročno pogodbe, se pravi, leto plus 1, da smo razdelili še tistih dodatnih 40 količin hlodovine in danes vam zagotavljam, da nismo dobili praktično nobenega kupca v Sloveniji pripombe, da nima lesa, da mu manjka les in tako naprej. Bom rekel, predvsem smo v tem času spoznali, da nam, da v takšnih izjemnih situacijah kot je vetrolom, vidimo na koga lahko računamo in na koga ne in kdo je dejansko tisti, ki les rabi in kdo je tisti, ki bi les samo preprodajal. Tako, da je to dobra izkušnja in popotnica tudi za naprej. Zdaj bi pa še par stvari povedal v zvezi, kar je bilo danes kar nekajkrat omenjeno, glede strategije pa gozdno lesnih centrov oziroma centrov za zbiranje in predelavo lesa. Verjetno vam je vsem razumljivo, da je strategija živa stvar in takrat, ko je nastala, je nastala, bom rekel, z dosti napornimi usklajevanji in takšna kot je, je tudi zaživela in družba ali pa poslovodstvo se je tega tudi držalo, seveda istočasno pa na nek način sprejemala vse kritike in vse dobronamerne dopolnitve ali pa želje po spremembah. Ne nazadnje smo se oziroma se še vedno pogovarjamo in dogovarjamo tako z različnimi združenji, zbornicami in tako in tudi v naslednjem mesecu, se pravi v januarju, bomo dejansko z vsemi temi akterji pripravili nov popravek pravil o prodaji in ta pravila naj bi še v večji meri, bom rekel, pomagala domačim predelovalcem, seveda, po drugi strani pa tudi postavila bolj jasne kriterije kontrole, da gre dejansko za predelovalce, ne pa samo za, bom rekel, tiste, ki so v prvi fazi – les razžagajo in ga peljejo v ladjedelnico ali pa na vlak. Kar se tiče Slovenskih železnic, družba z Slovenskimi železnicami niti približno ne vozi nobene hlodovine, tako da naših hlodov, tistih, kar jih mi direktno prodajamo, nismo z Slovenskimi železnicami nikamor vozili. Se pravi, kar se tiče prevozov, imamo naše poslovne partnerje, v okviru okvirnega(?) sporazuma za prevoze in imamo lastne kapacitete, s katerimi les tudi vozimo. No, če se vrnem k strategiji. Nam je vlada z sklepom naložila tudi, da, se pravi glede na vrsto pripomb, do 28. februarja pripravimo popravek strategije oziroma predlog popravka strategija, kjer bomo seveda upoštevali ali, na osnovi pripomb upoštevali in priložili popravke strategije in ti popravki seveda bojo prav gotovo se nanašali tudi na centre za zbiranje in predelavo lesa, ki jih v tem trenutku imamo. Kot je bilo danes že povedano, mi smo vzpostavili v lanskem, se pravi, v letu 2017, centre za zbiranje in predelavo v Kočevski Reki, kjer ima in ta center je postavljen v skladu z smernicami, ki nam jih je izdala vlada in v tem trenutku je, bom rekel, v polnem obratovanju. V istem času pa seveda pripravljamo rešitve tudi za ostala področja, ki so bila navedena v smernicah. Se pravi, gre za področje Maribora, Otiškega vrha in pa področje Postojne. Na področju Maribora je bila pravkar zaključena, se pravi – ekonomska upravičenost oziroma presoja ekonomske upravičenosti postavitve takšnega centra oziroma predhodno nakupa teh površin v industrijski coni Marlesa v Limbušu.  Kar se tiče Postojne, se zadeve enako odvijajo na področju Prestranka, na bivših – na bivšem področju, kjer je delovala tovarna Javor.  Kar se pa tiče Otiškega vrha je pa zadeva bolj zakomplicirana. Ali pa vredna večjega razmisleka. Namreč na Otiškem vrhu imamo dve večji družbi. Ena je turška družba, ki je kupila družbo Lesna Tip. Se pravi, propadlo družbo. Ki je delala iverne plošče. Na drugi strani pa imamo tudi družbo – bivšo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, Lesoteka in tako naprej. In z vsemi tremi se pogovarjamo o dejansko rešitvi tega problema. Oziroma poiskati pravo stvar, da bo koristila tako za gozdno gospodarstvo kot za Turke kot za upravljavce državnih gozdov, se pravi SiDG.  Istočasno na področju Snežnika pripravljamo pilotni projekt prestrukturiranja družbe oziroma projekt postavitve gozdno-lesnega centra z bistveno večjo dodano vrednostjo, kot je danes. In ta projekt vodi, bom rekel, vodi – direktor te družbe. Ker je bilo prej postavljeno, mislim, da je bilo vprašanje, ki je govorilo o imenovanju direktorja Snežnika, se pravi Marjana Podgorška, ki je v prejšnjem mandatu opravljal funkcijo državnega sekretarja.  No, tu bi mogoče samo to povedal. Da smo v skladu s postopkom izbrali človeka z velikimi, bom rekel, izkušnjami in znanjem in že po šestih mesecih lahko ugotavljamo, da družba – je družba na pravi poti prestrukturiranja. Opravljene so bile prve dokapitalizacije in nakupi. Od strojev, od tega, da se seveda veliko polaga tudi na zaposlene. Nenazadnje ravno v tem trenutku se gradijo v sami družbi, bom rekel, hale oziroma nadstreški, da ti ljudje, ki so zdaj do lanskega leta praktično delali na temperaturah od minus 20 pa do plus 40, se pravi, da bo ta zadeva rešena. Sicer pa se, saj pravim, razvija en center, ki mislim, da bo, potem ko bo dejansko zaživel, računam v naslednjem letu – model za enako zgodbo v Postojni in pa v Mariboru. Prej je bilo tudi eno vprašanje. In sicer – mislim, da ga je ravno predsednik vprašal – ali imamo kakršnekoli izkušnje s podobnimi zadevami v tujini? Seveda predstavniki družbe kot tudi člani nadzornega sveta, posamezni, so obiskali te državne družbe na Bavarskem, potem seveda tudi na Hrvaškem, kjer imajo podobno, obiskali tudi na Finskem in tako naprej. Tako da imamo z njimi dovolj dobre izkušnje. In, bom rekel, te izkušnje si medsebojno tudi - pomagamo. Seveda teh zadev v tem poročilu nismo opisovali, ampak jaz mislim, da je sodelovanje med sorodnimi državnimi podjetji v tej regiji in širše v Evropi na zavidljivem nivoju, tako da dobro delamo. In vam lahko povem, da marsikatero izkušnjo, ki smo jo mi doživeli ob ustanovitvi, ki smo jo doživeli ob vetrolomu, mogoče tudi ob podlubnikih – s pridom uporabljajo tudi v državnih gozdovih v ostalih državah.  Mogoče še podatek o vetrolomu  (nadaljevanje) za par mesecev - za mesec dni nazaj. In sicer ob Nemčiji – za primer Nemčije, je bilo – v Nemčiji je bilo porušenega po vetrolomu 13 milijonov kubikov lesa. Sanacija je bila predvidena do julija 2018, trenutno še poteka in je opravljeno preko 80 %. V Švici je bil 1,3 milijonov kubikov. Sanacija poteka in bo decembra zaključena. Bilo je v kantonu Bern. Potem Poljska - je porušeno bilo 12 milijonov kubikov. Podatkov o intenzivnosti ne objavljajo. Na Češkem 2,7 milijona, ocenjena realizacija 70. Avstrija 1,4 milijone, podatka ne objavljajo. V Sloveniji je bilo v državnih gozdovih evidentiranih 1,3 milijona porušenih dreves, sanacija je presegla 120 %. Se pravi, da – to sem želel povedati samo zato, da na nek način je naš kontakt s temi v tujini stalen. Nenazadnje se pa tudi srečujemo.  Toliko bi zaenkrat. Če sem kaj pozabil, me, prosim, spomnite, bom lahko nadaljeval. / nerazumljivo/
Ja, jaz bi vas samo spomnil – mislim, da je predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice še nekaj glede koncesij, eno vprašanje, mislim, da je postavil. Če še lahko to odgovorite.
Zlatko Ficko
Ja. Kar se tiče koncesij – mi imamo sklenjenih šest koncesij. Se pravi, s temi lastniki višinskih kmetij. Te, mislim, da leta 2021 potečejo. Seveda, po preteku teh koncesij bodo ti gozdovi postali del upravljanja državnih gozdov in s temi gozdovi - seveda jih bomo, vsaj po trenutni zakonodaji – pač enako kot vse ostale obravnavali in jih dali v javne razpise. Se pravi, ni – v tem trenutku ni predvideno nobeno, bom rekel, podaljšanje takšnih koncesij. Je pa pomembno to, kar je bilo danes tudi povedano – in ti pogovori pa tečejo – da seveda v tej spremembi pravil se pa seveda to lahko upošteva.
Najlepša hvala za ta del odgovora.  Še želite dopolnitev odgovora?  Izvolite.
Dejan Kaisersberger
Ja, hvala za besedo.  Tri vprašanja so bila prej direktno namenjena meni. Pa bi samo na kratko, če dovolite. Se pravi, drugi poslovni prihodki v znesku 100 tisoč evrov v preteklem letu sestojijo predvsem iz 58 tisoč evrov subvencij oziroma vlaganj v varovanje gozdov, ki nam jih Republika Slovenija povrne. Približno 20 tisoč evrov znotraj tega zneska so unovčene menice za resnost ponudbe. In pa 20 tisoč evrov približno je izterjanih, že odpisanih terjatev. V bistvu gre za neke izredne prihodke.  Vprašanje glede drugih poslovnih odhodkov – res je, drugi poslovni odhodki so zelo visoki. V letu 2016 dobrih 5 milijonov, v letu 2017 11 milijonov in pol. 99 % tega zneska so v bistvu vplačila v Gozdni sklad. Podjetje SiDG 20 % svojih prihodkov direktno vplača v Gozdni sklad. Preostali zneski so pa nematerialni. Gre pa predvsem za – 59 tisoč evrov je oblikovanih popravkov vrednosti terjatev in pa 24 tisoč članarine združenjem.  Potem pa so še – vprašanje za finančne odhodke. Finančni odhodki so znašali 448 tisoč evrov. Od tega 446 tisoč evrov predstavlja slabitev naložbe v podjetje Snežnik. Je pa bila narejena v skladu s cenitvijo, ki jo je pač izdelal zunanji, neodvisni cenilec in odraža vrednost tega podjetja – tržno vrednost tega podjetja.
Hvala, gospod Kaisersberger.  Imam še sedaj dva prijavljena. Prvi je prijavljen gospod Lisec in gospod Kramar.
Ja, hvala. Zelo kratek bom.  Na spletni strani sem videl tale interni časopis – Korenina. Pa me zanima, v koliko izvodih je izšla v letu 2017 oziroma če izhaja v spletni enačici oziroma v fizični. Koliko ljudi se s tem ukvarja pa kakšna je cena tega časopisa za 168 zaposlenih. Hvala.
Gospod Kramar, izvolite. Tudi vi imate besedo.
Hvala lepa predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gostje. Sam sicer prihajam iz območja, ki je pravzaprav baza lesne mase Pokljuka, Jelovica in kjer državno podjetje ni prisotno glede na to, da je lastništvo teh gozdov v veliki meri v rokah Nadškofije Ljubljana, ki ima svoje podjetje Metropolitana ustanovljeno zato, da gospodari s temi gozdovi.  Bilo je rečeno, da ni primerjave med donosom. Lahko bi to primerjavo naredili s tem podjetjem Metropolitana in bi ugotovili kakšni so parametri, indeksi v primerjavi z gospodarjenje državnega podjetja in pa z gospodarjenjem privatnega podjetja. Zagotavljam vam, da bi se razlika poznala in da bi lahko prepoznali to, kot eno primerjavo iz katere izhaja to, kako je treba dobro gospodariti.  Res je, da mogoče niste imeli toliko opravka s podlubnikom, z lubadarjem, kot v naših krajih, ampak človek bi pričakoval, da bi vseeno se vključili v problematiko reševanja, konec koncev ste državno podjetje, podjetje, ki bi moralo delovati na območju celotne države in bi marsikateremu lastniku, ki sam ni zmogel tega, da bi rešil svoj gozd, lahko pomagali in mu šli nasproti. Tukaj, gotovo bi več vedeli povedati v združenju lastnikov gozdov, ki vključuje vse te lastnike in moram reči, da se je ministrica odzvala tudi gotovo na moje sitnarjenje po domače rečeno in bo 18. prišla v Bohinj pogledati te razmere. Jaz ob teh povabim tudi predsednika Združenja lastnikov gozdov, da se nam pridruži, ker je dejansko očitno prepoznala, da je problem res velik, in problem je res velik in ga do treba rešiti.  Hotel sem povedati tudi to, da je ena izmed nalog podjetja tudi, da se odkupuje gozd. Predvsem tukaj mislim na varovano območje Triglavskega narodnega parka. Tukaj so ljudje pripravljeni prodati gozd, seveda ne zdaj za najnižjo ceno, ampak za neko pošteno ceno so pripravljeni prodati gozdove znotraj Triglavskega narodnega parka in s tem bi država dejansko lahko postala tudi lastnih tega območja, kar se mi zdi pomembno, ker bi s tem potem lahko upravljala v tistih svojih delih, kjer bi do tega odkupa prišlo.  Zdaj, kar se hoteč še reči, to je, da po navadi se govori o tem, da država ni dober gospodar in moja ocena je vseeno mogoče malo drugačna glede na to, da v preteklosti poznamo delo nekdanjih gegejev ali pa gozdno-gospodarskih podjetij, ki so vzorno gospodarila z gozdovi, vzorno in so zapustila denacionalizacijskih upravičencem po mojem gozdove v najboljši kondiciji in s tem pripomogla k temu, da se je 50-letno delo - treba je vedeti, da gozd ne zraste čez noč, ampak je to postopek, ki traja - konkretno za smreko - nekje 50 let in da se je v teh gozdovih gospodarilo kvalitetno, dobro dolgoročno in tak način bi po moji oceni moral biti tudi vodilo državnemu podjetju Slovenski državni gozdovi, da bi tako poslovalo. V samo statistiko podjetja se ne bi spuščal, bi pa na koncu rekel to, da lahko primerjavo - še enkrat poudarjam - naredite glede donosnosti s podjetjem Metropolitana, ki upravlja z gozdovi v na Jelovici in pa na Pokljuki. Hvala.
Najlepša hvala gospod Kramar. Kolegica Violeta Tomić je naslednja in zadnja prijavljena pa mislim da kolegica Muršič še, ja.  Izvolite, kolegica Tomićeva.
Jaz bi samo povedala, da nisem zadovoljna z dogovori gospoda Ficka, namreč omenili ste kot odgovor na moja vprašanja, da je delež lastne proizvodnje 15 do 20 odstotkov zato, da ne bi bilo državno podjetje nelojalna konkurenca pa mene zanima, kateri dokument Vlade to določa, da je zgornji limit 15 do 20 odstotkov, kajti če obstaja takšen dokument, potem je ta odstotek definitivno treba dvigniti, kajti to je zaviranje razvoja lastnega podjetja. Zato me zanima kje bi lahko videli to zapisano, kajti kljub temu, ad smo sodelovali pri nastajanju tega zakona, se te določbe mi ne spomnimo. Potem, ali je dokument o omejevanju zaposlovanja dostopen na spletni strani SiDG? Kje, prosim, da mi to poiščemo? Niste mi odgovorili na vprašanje: Koliko je SiDG prispeval v gozdni sklad in koliko je dobil? Tudi to je bilo moje vprašanje. Glede nakupa teh gozdov v Beli krajini pa ste rekli, da je tu - ste delali skupaj s komisijo za promet z nepremičninami, ampak a se vam ne zdi čudno, če je bila ocenjena cena 35 tisoč evrov in vi to kupite za 90 tisoč evrov, kar je več kot še enkrat toliko? Tako, da prosim, da mi vendarle odgovorite na ta vprašanja. Zdaj glede spoštovanja rokov izvedbe sanitarnih sečenj je Gozdarska inšpekcija izvedla 6 pregledov. V postopkih je ugotovila, da družba ni zagotovila izvedbe vseh sanitarnih sečenj v predpisanih rokih, zato je Gozdarska inšpekcija izrekla globo v treh primerih. Odločbe o prekrških so bile izdane v letu 2017 in skupna višina kazni je znašala 25 tisoč evrov, v poročilu za leto 2017 ni omenjena Gozdarska inšpekcija. In rada bi še glede doseganja ciljev postavila naslednja vprašanja: koliko imate delovnih skupin za sečnjo in spravilo lesa? Koliko imate voznikov gozdnih kamionov? Koliko pravilnih sredstev ste kupili? Koliko kamionov ste kupili? Za kaj se v realizaciji prikaže le prodani kubik lesa, ne pa posekani kubik lesa na kamionski cesti? In ali ste kdaj delali inventuro posekanega lesa na kamionskih cestah? Hvala.
Hvala, kolegica Tomić. Preden dobi besedo gospod Ficko, dam besedo še gospe Muršič.
Hvala lepa, predsednik, za besedo.  Spoštovani, vabljeni, kolegice in kolegi. Sicer nisem članica stalnega odbora, vendar moram reči, da sem danes prisluhnila z zanimanjem temu poročilu, zato se na tem mestu tudi oglašam, kajti prihajam iz Štajerskega konca iz Pohorskega dela in vemo, da dejansko podnebne spremembe bodo izziv tudi za vas in kaj se dogaja?  V bistvu bili smo v zadnjem času deležni tako vetrolomov, kot tudi žledolomov, ki so pustili zelo velike posledice v naših gozdovih, ob tem pa se pojavlja tudi to, da se delajo goloseki. Mene zelo skrbi to vlaganje nazaj oziroma nazaj v gozdove. Včasih - tudi sama sem pred - v svojih rosnih mladih letih pogozdovala. Zanima me, koliko je tega sploh sedaj v tem času, kajti vemo, kot je že kolega pred mano povedal, drevesa ne zrastejo iz danes na jutri, traja 20, 30, 50 let in tu se mi zdi, da je potrebno velik napor vložiti, da bomo čim več tega nazaj pogozdovali. Pri golosekih imam pa res vprašanje. Zgodi se to, da se naredi golosek, lokalna skupnost ima cesto, ki jo mora vzdrževati in ceste se dejansko uničujejo s tem, kajti pride do plazov in potem smo tam, kjer smo. Lokalne skupnosti morajo postopati urgentno, da dejansko tem gorskim kmetijam omogočijo dostop. Resnično je treba biti zelo, zelo pazljiv pri tem, vsaj po moji presoji, kajti tu so škode zelo velike, kljub temu da se pač določen del sredstev namenja za vzpostavitev nazaj teh gozdnih cest. Ob tem bi rada poudarila – ali imate vi nadzor nad posekanim lesom? In tudi – kakšno stanje se pusti v gozdovih? Kajti gozdni red, po moji presoji, se ne vrši tako, kot bi bilo potrebno. V preteklosti so gozdna podjetja bistveno bolj bila obzirna na tem področju kot danes. In resnično me zanima, ali nadzirate, kakšno področje pustijo vaši delavci oziroma vaši izvajalci, ki jih najamete.  Vsekakor se moram pridružiti tudi kolegu, da bo potrebno prednostno obravnavati kmetije v hribovitem svetu, kajti to so ključne. In jim je treba prednostno pomagati. Bom pa rekla tudi - tako, da bodo razpisi čim bolj poenostavljeni. Kajti ti ljudje enostavno nimajo toliko znanja, sposobnosti in tudi na koncu koncev kadrov, da bi te zadeve tako pripravili, da ne bodo zadeve padale na samih razpisih. Verjamem, da bo potrebno še veliko premislekov, da bodo seveda zadeve še boljše. Ne smemo govoriti samo – donos se je povečal, potrebno je ohranjati naravo takšno, kot je. Zaenkrat pa hvala lepa.
Najlepša hvala. Sedaj pa gospoda Ficka prosim za dopolnitev odgovora pa potem bo še dobil besedo predstavnik Ministrstva za gozdarstvo in prehrano.  Izvolite, gospod Ficko.
Zlatko Ficko
Hvala. Mogoče bi šel po vrsti. Glede gospoda izven Bohinja. Seveda mi podjetje Metropolitana dobro poznamo, nenazadnje z njimi tudi dobro sodelujemo. In poznamo način dela. Primerjava je pa težavna ali pa onemogočena iz preprostega razloga, ker gre tam za zasebno podjetje, pri nas gre pa za državno družbo, ki ima jasno postavljene cilje. In zato je ta primerjava, bom rekel, direktno težka.  Kar se tiče odkupa zemljišč in lesa. Mislim, da ste govorili o zemljiščih. Kar se tiče Triglavskega parka in tako naprej. Šel bi korak nazaj. Ker sem prej pozabil povedati – bila je debata o eni površini v vzhodnem delu Slovenije, kjer že tri leta pač tečejo postopki odkupa. Gre za en gozdni rezervat, ki smo ga mi v bistvu podedovali še iz sklada. Seveda mi smo s temi kupci srečali. Mi smo opravili cenitev v imenu države, se pravi, da smo na javnem razpisu izbrali cenilce, ti kupci pa prihajajo s cenitvijo iz Hrvaške. In seveda v tem trenutku nismo prišli še skupaj. Čeprav ta pogajanja tečejo, vendar to je, bom rekel, odgovor, zakaj do te realizacije – približno 500 hektarov zaščitenega gozda – še ni prišlo. Seveda je pa ena od prioritetnih nalog, da kupujemo ravno takšne gozdove – malo obmejne, varovalne, zaščitene in tako naprej – in, bom rekel, mi dobimo dnevno nekje 10 do 15 različnih vlog in jih seveda skušamo tudi tekoče reševati za -ko nam ljudje oziroma kupci sami ponujajo prodajo svojih gozdnih parcel. Bistveno manj je želja po nakupih gozda.  No, seveda zato ima država ali pa SiDG oblikovano komisijo, kot sem že prej rekel, ki je sestavljena iz treh članov družbe SiDG in treh članov Ministrstva za gozdarstvo, ki na osnovi kriterijev, ki jih ima, se pravi, odloči, ali bomo določeno površino kupili ali pa ne. Gre pa v bistvu za površine, kjer želimo zaokroževati gozdne površine v celke, v večje površine in na ta način prispevati k boljšemu in lažjemu gospodarjenju, ker eden največjih problemov v Sloveniji, zlasti v zasebnem sektorju, je prav ta razdrobljenost, ko ni moč na majhnih površinah dejansko gospodariti.  Tako da – seveda, tudi z Gorenjske imamo vrsto ponudb za odkup zemljišč gozdnih. Pa naj bo to v Lescah, Radovljici, Bledu – seveda, veste, včasih je malo čudno, ko ti nekdo predlaga, da bi zamenjal gozd – recimo menjava - zamenjal gozd nekje v tem goratem delu za naše parcele ob Blejskem jezeru. Tudi take zgodbe so bile. Se pravi, takšnih stvari se pač ne moremo iti. Tako da – drugače je pa – seveda, interes in te zadeve rešujemo.  Nenazadnje rešujemo tudi zadevo v okviru protokolarnega objekta Brdo, kjer prav tako že vrsto let skušamo – ker je zelo razdrobljena posest – odkupiti te gozdove in smo relativno blizu tega.  Če bi zdaj gospe, ki je zadnja razpravljala, jaz sem pozabil priimek – glede golosekov. Seveda družba SiDG – pa mislim, da tudi zasebni lastniki – ne izvajajo golosekov. To, kar je danes videti v gozdovih, je pač posledica vetroloma in posledica sanacije, ker vetrolom je nastal na večjih površinah in se seveda to mogoče navzven vidi kot vetrolom (?). Sicer je pa – so ravno zaradi tega v Zavodu za gozdove, v skladu s pravili igre, ki jih imajo, predstavili oziroma nam naložili sanacijo teh gozdov s sadnjo, nego in tako naprej. In če ste sledili, v letošnjem letu smo tudi izpeljali eno akcijo vseslovenskega pogozdovanja, ki je bila sicer simbolična, ampak dobro obiskana. Te stvari bomo nadaljevali. Pa vkljub vsemu v letošnjem letu smo nekje posadili okoli pol milijona sadik. Mislim pa, da je za naslednje leto predvidenih še bistveno več. Torej ni zgodba samo o tem, da bomo izkoriščali, skrbimo tudi za to, da to, kar je bilo na nek način porušeno, skušamo obnoviti.  Prej je bilo rečeno tudi, da je – da so pričakovanja, da družba gospodari z gozdovi na celem področju Slovenije. Poglejte, mi imamo 15 izpostav. Najbolj severna ali pa vzhodna je v Murski Soboti. Pa najbolj zahodna je v Tolminu. Na jugu je v Kočevju oziroma Črmošnjice. Na severu Naklo in tako naprej. Vmes so pa še ostala. Se pravi, naš cilj je, da gospodarimo in obravnavamo vse državne gozdove v skladu z odločbami, ki jih dobivamo. In jaz mislim, da to nalogo dobro opravljamo. In da so na nek način rezultati vidni. Samo en podatek bi rad, da si ga, bom rekel, nekako vtisnete v spomin. Mi dnevno posekamo, spravimo in prodamo med 7 in 8 tisoč kubiki. Kar pomeni, da je to nekje med 300 in 350 kamionov na dan. Se pravi, v teh vetrolomnih razmerah smo pa v zadnjih mesecih – je naša proizvodnja se gibala med 150 in 188 tisoč kubikov na mesec.  Kar se tiče vprašanja Korenine. Se pravi, interni časopis, ki ga družba izdaja, Korenina – bom rekel – prav te dni je izšla številka 8. Gre za interni časopis, izdajamo ga v nakladi od 250 do 500 kosov. Tekom celega leta po 250, v decembru pa 500, ker pač to Korenino ali pa ta interni časopis podarimo tudi našim poslovnim partnerjem. Strošek za izdajo takšne Korenine znaša nekaj manj kot 2 tisoč evrov.  Se pravi, vprašanje je bilo tudi, koliko denarja – gospa Tomić je spraševala o tem, koliko ga dobimo nazaj. Se pravi, mi v povprečju vplačamo v gozdni sklad mesečno okoli milijon 200 tisoč evrov. Kar se pa tiče tega, koliko dobimo nazaj. Gozdni sklad je v letu 2017 oziroma iz gozdnega sklada v letu 2017 smo dobili 396 tisoč 245 evrov in sicer za delo zaposlenih na razpolaganju, v naši družbi, ker SiDG pač kupuje gozdove za, pa v imenu za račun Republike Slovenije in zato tudi refundira vse te plačane kupnine. To je to, ja.
Samo malo. Hvala za odgovore. Torej, kolegica Violeta Tomić, izvolite, imate še enkrat besedo. Prosim samo, če se izklopite, gospod Ficko. Tako. Izvolite.
Ja, najlepša hvala, ampak vendarle ste odgovorili delno samo na eno vprašanje od mojih številnih. Ste rekli zdaj, da ste za kupnine od gozdnega sklada dobili 396 tisoč evrov in tako naprej, zato me ravno zanima, če dobite za kupnine, kako se lahko zgodi, da parcela, ki je po oceni vredna 35 tisoč evrov, zraste na skoraj 90 tisoč, ko ne prodaja prodajalka, ampak posrednik, gospod Štimec iz Kočevske Reke? Kje je ta denar? Ta razlika več kot dvakratna? To je moje bistveno vprašanje. Niste odgovorili, kateri vladni dokument omejuje lastno proizvodnjo na 15 – 20 %? Vztrajam na odgovoru. In želim vedeti, ali je dokument o omejevanju zaposlovanja dostopen na spletni strani SiDG? To so vprašanja. Plus, da mi odgovorite, koliko imate delovnih skupin za sečnjo in spravilo lesa? Koliko imate voznikov, gozdarskih kamionov? Koliko spravilnih sredstev ste kupili? Koliko kamionov ste kupili? Zakaj se v realizaciji prikaže le prodani kubik lesa, ne pa posekani kubik lesa? In ali ste kdaj delali inventuro posekanega lesa na kamionskih cestah? Prosim za odgovore.
Hvala. Torej, gospod Ficko, lahko vi ali pa eden izmed vaših sodelavcev da nekaj odgovorov kolegici Violeti Tomić, predvsem kaj se tiče, predvsem v prvi fazi, glede operative in vseh ostalih podatkov, torej delavcev, ki dejansko delajo v operativi in struktura operative, to je zaposlenih po področjih, njihova materialna sredstva in potem, seveda, tudi tista prva vprašanja, ki so bila, glede parcel ali parcele? Če želite, lahko naredimo 5 minutni odmor in morda izberete / nerazumljivo/?
Zlatko Ficko
Mogoče najprej o vprašanju dokumenta. Gre za vladni dokument. Izhodišča Vlade Republike Slovenije za, kako se imenuje? Izhodišča Vlade Republike Slovenije za pripravo strategije. Mislim, da je bilo to nekje, poleti, leta 2017 tudi na Vladi sprejeto in to so ta izhodišča. Kar se tiče števila zaposlenih. Glejte, v tem trenutku vam lahko povem naslednje, podrobneje pa vam tudi lahko naknadno pošljemo, ampak, v tem trenutku smo mi dobili iz družbe Snežnik 8 skupin. 8 skupin sekaških, ki je zaposleno pri nas. Se pravi, vsaka skupina šteje tam nekje od 2 do 3 človeka, se pravi, od traktorista pa do enega ali dveh sekačev – odvisno od organizacijske skupine. Se pravi iz Snežnika je bilo prenesenih 34 ljudi. Zdaj, ko me sprašujete za naprej, se pravi, vse ostale zadeve so bile v letu 2018, ne v 2017 nabavljene, tako kar se tiče kamionov, traktorjev, žičnice in tako naprej. Se pravi, gre za podatek za leto 2018, ja, če ne vam, če hočete, podrobno vam pa tudi preberem tukaj, ko so mi zdaj   posredovali število zaposlenih na dan 30. september 2018 – lastni transport imamo 6 zaposlenih, za gozdarsko proizvodnjo – 31, v letošnjem planu imamo še, da, se pravi, ko dobimo / nerazumljivo/ kamiona, da bo zaposlenih 13 šoferjev, v gozdni proizvodnji pa skupno 54 ljudi – iz 31 na 54. Če zdaj pogledamo skupno vsoto, se pravi, zaposlenih, jih je ta moment 240, do konca leta naj bi bilo v SiDG-ju zaposlenih v glavnem v teh operativnih delih 255 ljudi.
Ali lahko nekdo od vaših, spoštovani gospod Ficko? Spoštovani gospod Ficko, lahko nekdo od vaših sodelavcev odgovarja, ni problema, je ta praksa ustaljena. Torej, boste podali pisen odgovor? Ali pa naredimo 5 minutno, potem odrejam 5 minutni odmor, pa boste te odgovore pripravili za / nerazumljivo/. Lahko dam 10, 5 minut bo zadosti? V redu. 5 minut. Nadaljujemo torej ob 13 uri in 23 minut.
Spoštovani zbrani, prosim še za malo pozornosti, prosim če se zasedete mesta.  Torej, gospod Ficko, minilo je točno 7 minut, celo smo še prekoračili, tako da prosim za nekaj še odgovorov kolegici Violeti Tomić, hvala.
Zlatko Ficko
Hvala lepa. Upam, da bomo vse to povedali, kar smo pripravili in sicer, kar se tiče inventure poseka: Na kakšen način kontroliramo? Delovodje izvajajo inventuro oziroma popis zalog na gozdnih cestah vsak petek. Ponovno se preveri posekana količina na podlagi odvoza. Vprašanje koliko je bilo zaposlenih v oddelku za gozdno proizvodnjo imamo naslednje podatke: 18 sekačev, 8 traktoristov 3 upravljavce strojev za sečnjo in izvoz lesa, 2 žičničarja, ki hkrati delata kot sekača, 13 voznikov kamionov, 1 vodja oddelka, 1 poslovna sekretarka, ter 4 delovodje, ter po novem letu bomo zaposlili še 2 traktorista in 4 sekače. Trenutno imamo zaposlenih v gozdni proizvodnji 50 delavcev. Kar se tiče dela na razpolaganju. Družba seveda mora celoten promet iz nakupov in prodaje voditi ločeno od ostalega poslovanja. Kupnine se nakažejo neposredno v Gozdni sklad in iz gozdnega sklada se plača vse nakupe in ostale stroške in kupnine niso dohodek Gozdnega sklada - družbe, pardon, družbe. Mislim, da je pa to tudi, aja še imamo tole, ker ste me še enkrat vprašala, kar se tiče gospe iz Bele krajine.  Se pravi, glejte, mi ta podatek, ki je naveden seveda ne poznamo od kod je bil v skladu, ali je ponujeno pa kdaj po 35 tisoč evrov, to smo iz te anonimke, kije bila posredovana tudi izvedeli in zato je tudi sam postopek, je pa stekel popolnoma normalno, kot vsi ostali. Ta gospa je vložila na našo družbo vlogo za prodajo zemljišča in mi smo v skladu s postopkom, ki je predviden, to tudi speljali in še enkrat povem takole: nakup zemljišča v lasti te gospe je bil izpeljan v skladu s pravili nakupa zemljišč. Nakup je bil na komisiji za promet z nepremičninami obravnavan in odobren 26. marca 2018, cena nakupa je primerna in znaša 0,55 evra, celotna kupnina je slabih 90 tisoč evrov, se pravi 89 tisoč 905. Cena po GURS znaša 0,69 evra. To, kar vam lahko v tem primeru povemo, je v tem primeru.
Dobro. Hvala, gospod Ficko. Tukaj imam še eno pooblastilo. Proti koncu seje je kolega Tomaža Lisca zamenjala kolegica Karmen Furman, ki jo prav lepo pozdravljam na tej seji.  Sedaj pa bi prosil še morda predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državnega sekretarja, da še poda nekaj zaključnih odgovorov.
Jože Podgoršek
hvala lepa za besedo.  Sem vesel, da ste začeli s predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, torej Ministrstvo za kmetijstvo je vendarle tukaj prisotno, kljub temu, da ni ministrice, ampak vendarle smo kot resorno ministrstvo na tej seji tega odbora.  Morda zelo na kratko bom poskušal par misli podat oziroma tudi razmišljanj. V strategiji je oziroma v teh izhodiščih, ki jih je sprejela Vlade Republike Slovenije, o kateri smo že prej govorili, napisano, da je delež lastnih kapacitet za spravilo in sečnjo do 20 odstotkov in s temi izhodišči, če sem iskren, se tudi mi na našem ministrstvu strinjamo. Spodbujamo SiDG, da bi čim prej prišli vsaj do tega, do tega cilja. Nismo še tam. Verjetno bi bilo pa, glede na ostale strategije družbe SiDG nesmiselno, da bi družba v celoti zagotavljala vso sečnjo in spravilo z lastnimi kapacitetami, ker potem bomo imeli takoj problem, kako pomagat tistim kmetijam, ko smo se že prej pogovarjali, ki so na, za zagotavljanjem stabilnosti dohodka na kmetijsko gozdarskih gospodarstvih ali pa kmetijah in še posebno, ob takšnih dogodkih kot se je tudi letos zgodilo, na Črni na Koroškem, kjer vendarle ohranjamo to možnost, da bodo ti ljudje nekje vendarle imeli potem, ko bodo v svojih gozdovih počistili, seveda, možnost nekega normalnega dohodka in zato menimo, da je prav, da ta možnost obstaja, zdaj, vprašanje je pa vedno na mestu, ali je to 20, ali je to 50 %, OK, to je pa zelo(?) »diskutabel«(?). Nismo pa za to no, da bi družba v celoti pokrivala vse te storitve z lastnimi zaposlenimi. Morda je prav, da omenimo tudi to, da morda kakšna primerjava z gospodarskim sektorjem je na mestu, ampak je prav, da vemo, da ima SiDG tudi nekatere druge cilje. Nedavno sem bil tudi sam prisoten na eni novinarski konferenci v bazi 20, ko je vendarle tudi družba SiDG vlagala sredstva za, torej, kulturni spomenik, če lahko temu tako rečemo in zato verjetno ima kakšen strošek več kot bi ga imela čisto kot neka gospodarska družba. Morda eno kratko misel glede poročila o letnem poslovanju. Ja, prvič, 31. člen tako in tako, Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije določa, da je družba dolžna poslati to poročilo v Državni zbor do 31. oktobra, za preteklo leto. Zato je verjetno tudi tako pozno oddano to poročilo. Se strinjamo tukaj, da bi bilo, ne glede na ta zapis, morda lahko poročilo prej, saj to je skrajni rok, ampak, lahko bi bil prej. Morda se pa ne strinjam povsem s tem, da bi morda bilo dobro, da bi v Državni zbor poslali kar enostavno računovodsko poročilo kot ga je potrebno za ostale inštitucije AJPES in podobno, ker vendarle to letno poročilo, ki ga tukaj danes obravnavamo, je vsebinsko mnogo globlje kot je enostavno računovodsko poročilo, ker vendarle govori ali pa temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi iz ravno tega zakona. Zdaj, spremembo zakonodaje pobude s strani SiDG-ja še nismo prejeli, ampak mislim, da zadeva je lahko, če se bomo o kakšni spremembi zakonodaje, se je lotili, je to lahko, ta pobuda morda celo obojestranska. Poznamo tudi pobudo občine Šentrupert. Mislim, da je imel gospod Lisec prej v mislih nekako to, to pobudo. Mislim, da se večkrat mimo nje vozi no, zato mislim, da je imel to v mislih. Za lesno predelovalni center, tu je prav da povemo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vendarle preko razpisa programa razvoja podeželja spodbuja investicije tudi v primarno pridelavo lesa, nekako do tam je to v naši odgovornosti. Za ostalo je potem, pokriva Ministrstvo za gospodarstvo oziroma Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije. Skratka, mi z našim programom razvoja podeželja na nek način spodbujamo tudi predelavo primarno, do primarne predelave in seveda tudi spodbujamo nakup mehanizacije za, gozdne mehanizacije in ostalo. Morda še odgovor gospe Anji Bah Žibert, ko je vendarle zelo s prstom pokazala proti ministrstvu in morda tudi strinjanje z nekaterimi vsebinami poročila. Tukaj je morda dobro, da vemo, da ministrstvo izvaja dolžno nadzorstvo nad izvajanjem družbe, sledenje ciljem. Strateški dokumenti vendarle niso v naši domeni. Ravno tako je to v domeni, to je v domeni v bistvu skupščine in pa nadzornega sveta, tako da, čisto vsi zapisi vendarle ne gredo skozi, čez naše oči in naše roke in morda v zagovor temu očitku, se tudi sam strinjam, da morda bi bilo pri kakšni vsebini lahko napisano bolj ciljno. Morda še par besed glede mnenja gospoda predsednika. Vesel sem, da tudi ta odbor spodbuja vzgojno-izobraževalne vidike. Tukaj lahko povem, da se naše ministrstvo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport že dogovarja, dogovarjamo se že morda o povečanju oziroma o vsebinskem nadaljevanju; se že pogovarjamo o tem, da bi povečali sredstva izven našega kmetijskega resorja. Tudi kmetijski resor ima nekaj sredstev za crpe(?) in tako naprej, za področje raziskovanja, ampak vendarle sedaj potekajo nekako pogovori v smislu, da bi povečali sredstva za aplikativne in temeljne raziskave na temeljnih področjih biotehnike, biotehnologije, kot sp kmetijstvo, prehrana in gozdarstvo. Tukaj nam; vendarle vemo, da v tem trenutku niso najbolj tiste top teme za raziskovalce, predvsem za objave in zato raziskovalci s teh področij niso tako pogosto citirani in tudi ne objavljajo v tako elitnih revijah, kot je to medicina, nanotehnologija, biomedicina in tako in imajo potem težavo z dokazovanjem svoje raziskovalne odličnosti. In kot takšni težje pridejo do novih projektov. Zato se tukaj pogovarjamo, da bi vendarle dali neko težo, neko možnost pridobivanju novih projektov, raziskovalnih projektov tudi na področju teh temeljnih vsebin kmetijstvo, prehrano, gozdarstvo.  Ravno tako pripravljamo neke podlage za rešitev, mislim, da že kar dlje trajajočih se težav izobraževalnih, raziskovalnih inštitucij s tako imenovanimi šolskimi oziroma raziskovalnimi posestvi. Tudi na tem delu teče v trem trenutku intenzivna komunikacija z resornim ministrstvom, ki pokriva izobraževalni sistem. Tudi na tem delu sem vesel te pobude, iskreno povem in se veselim takšnih razprav vedno znova, ker vendarle vemo iz kje prihajam, iz šolskega sektorja in raziskovalnega, tako da mi je to zelo blizu in tudi zato to zelo podpiram.  Bi se morda dotaknil še čisto zadnjega, golosekov. Omenila ste težave oziroma z goloseki. Je prav, da poudarimo, da 22. člen Zakona o gozdovih, v bistvu ga citiram: prepoveduje golosečnjo. Prvi odstavek piše zelo jasno: Poseg na golo kot način gospodarjenja z gozdovi je prepovedan, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to potrebno zaradi sanitarne sečnje. In mislim, da imamov tem trenutku verjetno pogost občutek, da je prišlo do nekih golosekov. Tudi če se peljemo po avtocestah in na levo in desno gledamo, ampak gre v teh primerih vedno za sanitarne ukrepe. Moramo vedeti zadnja štiri leta nam se je sanitarna sečnja močno dvignila. Zdaj, če govorimo o legalnih golosekih. Če pa nekdo posega v gozd mimo gozdnogojitvenih načrtov in mimo načrtov Zavoda za gozdove, je potem povsem nekaj drugega. Potem mora vendarle inšpekcija odreagirati, ampak pri; v končni fazi mi načrtujemo gospodarjenje z gozdovi do drevesa. In pri tem načrtovanju so goloseki prepovedani. Toliko samo v pojasnilo. Vedno je to tako, če nekdo na črno nekaj poseka na golo, je kot se mi peljemo po avtocesti 200 na uro na meso 130, kot je predvideno in nas potem nekdo drug lovi. Toliko samo za kratka pojasnila.
Najlepša hvala gospod državni sekretar in predstavnik Vlade in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Tukaj imam še eno pooblastilo. Proti koncu seje se nam je pridružil tudi Luka Mesec, ki bo nadomestil stalnega kolega Boštjana Koražijo.  S tem smo nekako zaključili razpravo poslancev in poslank, Verjamem, da ste dobili večino odgovorov s strani vodstva Družbe slovenski državni gozdovi. Sedaj prehajamo na sklepe. Na vaše klopi ste dobili predloge sklepov, ki jih je predložila kolegica Violeta Tomić. Kolegica Violeta Tomić, želite še kakšno dopolnilo glede teh sklepov. / medsebojni pogovor./ Bom jih jaz prebral pa potem morda še kakšno pojasnilo.  Pred nami je pet sklepov. Predlogi sklepov so naslednji:  Prvi predlog, »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v roku treh mesecev pripravi metodologijo ocenjevanja uresničevanja ciljev gospodarjenja z državnim gozdovi kot jih opredeljuje 7. Člen Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, pri čemer naj upošteva pretekle rezultate gospodarjenja z državnimi gozdovi, ko je z njimi gospodaril še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in nov zakonodajni okvir, ki se je vzpostavil s sprejetjem Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije.« Drugi sklep: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Računskemu sodišču, da opravijo revizijo poslovanja Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o. za obdobje od 1. julija 2016 do 31. decembra 2018, pri čemer naj se revizija osredotoči na naročanje storitev, blaga in materiala, prodajo gozdno-lesnih asortimentov, plače zaposlenih in plačevanju zunanjih izvajalcev, izvajanje nalog in uspešnost doseganja ciljev. Cilj revizije naj dosega zakonitost in smotrnost poslovanje službe Slovenski državni gozdovi.« Sklep tri: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poziva Vlado Republike Slovenije, da spremeni pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih delov upravljanja državnih gozdov iz 30. člena Zakona o gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije, tako da Družba slovenski državni gozdovi d.o.o. po 31. decembru 2018 za opravljanje delov, ki sodi v osnovno dejavnost družbe ne bo več najemala zunanjih izvajalcev.« Četrti sklep: »Odbor za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da spremeni akti o ustanovitvi Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o. tako da delo strokovnega sveta ne bo častno in neplačano, ampak da bodo člani strokovnega sveta za svoje delo tudi dobili ustrezno nadomestilo.« In peti sklep kot zadnji: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da nemudoma razreši nadzorni svet Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o. in imenuje novega.« Pred vami je pet sklepov. Želite še dodatno pojasnilo? Predlagateljica, imate besedo.
Najlepša hvala. Najprej bi vas rada opozorila pred glasovanje, da smo v koalicijski pogodbi navedli, da delo SIDG transparentno, tudi ministrica je na hiringu, da je za, da se opravi pregled Računskega sodišča, tako da vas prosim, da podprete te sklep in če lahko k prvemu takoj sklepu povem, da smo pozivali ministrstvo, da pripravi metodologijo ocenjevanja in uresničevanja ciljev iz 7. Člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lati Republike Slovenije, kajti verjetno nimamo inštitucije v državi, ki bi bila za to bolj pristojna in bolj usposobljena, kot je ministrstvo. Dotacijo za udeležbo slovenskih sekačev na svetovnem prvenstvu prikazujejo na primer, kot uresničevanje ciljev omogočanja usposabljanja strokovnega osebja ter podpiranje izobraževanja za znanstveno raziskovalno delo. To ne gre. Izpolnjevanje odločb Zavoda za gozdove prikazujejo kot prispevek trajnostnemu in sonaravnemu gospodarjenju. Te odločbe morajo tako ali tako izpolniti ne glede na cilj, ki se te določbe izdajajo na podlagi drugega Zakona o gozdovih. Skratka, dokler ne bo neka metodologija merjenja vzpostavljena, bomo lahko ob obravnavi vsakoletnega poročila vedno samo slepomišili o tem, dali se uresničujejo ali se ne uresničujejo abstraktni cilji zakona. Hvala.
Hvala kolegica Tomić. Je še kakšno… Ker je nekaj dvomov, nekaj tudi posvetovanj v okviru poslanskih skupin bom odredil pet minutno pavzo. Sedaj je ura 13.44, glasovanje bomo pričeli ob 13.50.
Hvala za besedo. Na predlog Slovenske demokratske stranke dajemo pobudo za pet minutno pavzo, da se dogovorimo glede glasovanja. To je tudi v skladu s Poslovnikom.
Najlepša hvala gospa Anja Bah Žibert. Odrejam pavzo do 13.50.
Spoštovani, še malo pozornosti prosim.  Končali smo z majhno pavzo, glede posvetovanja poslanskih skupin o glasovanju. Pred nami so še vedno predlogi sklepov. Glasovali bomo o vsakem sklepu posebej. Imamo pet sklepov. Glasujemo o prvem sklepu. Če želite, ga lahko še enkrat preberem? Mislim, da ste seznanjeni z njim. Potem ga dajem na glasovanje. Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (8 članov.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Na glasovanje dajem drugi sklep. Želi kdo obrazložiti svoj glas pred glasovanjem? Gospa Violeta Tomić, izvolite.
Hvala za besedo. Mislim, da se vsi strinjamo, da smo za transparentnost. To smo tudi v koalicijsko pogodbo dali in tudi ministrica, kot sem že rekla, se je strinjala, da je. Dobili smo anonimko, dobili ste jo tudi vi, tako so jo dobili tudi mediji in nepravilnosti je cel kup in jih res ne bi niti naštevala, ne bi šla v detajle, od razpisov za službene obleke, ki ga imamo tukaj, do ne vem, najetega skladišča v Postojni, pa parcele, pa prekoračitve pogodb. Skratka, pričakujem, da bodo vsi poslanci glasovali za ta sklep, kajti gozd je bil vedno kmetova banka in gozd je banka naše države, če so državni gozdovi. Tako da, najmanj kar je, ta odbor mora zagotoviti nadzor in seveda računsko sodišče mora pregledati to poslovanje. Hvala.
Najlepša hvala. Kolegica Anja Bah Žibert, tudi vi? Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Tukaj gre predvsem glede na prejšnjo glasovanje, poziv koaliciji, zdaj če je en del razširjene koalicije za to, očitno še ne pomeni, da bo ostali del, ampak vseeno. Poglejte, če podjetje dela v skladu z zakonom, če dela transparentno, mora biti k večjemu veselo pregleda Računskega sodišča. Tudi za to, da se ugotovijo morebitne manjše težave, ki niso predmet nekih zlorab in namenskih kršitev, ampak da se stvari izboljšajo. Po drugi strani pa poglejte, dejmo si naliti čistega vina. Poglejmo kako stvari delujejo in jaz mislim, da če imamo čisto vest, bomo takšen sklep potrdili. Ker zato pa je Računsko sodišče v državi, da pogleda delovanje takšnih in podobnih podjetij. Hvala.
Hvala. Sedaj bom začel z glasovanjem. Glasujemo o drugem sklepu.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je drugi sklep sprejet kot sklep odbora.  Gremo na glasovanje o tretjem predlogu sklepa. Želi kdo obrazložiti svoj glas pred glasovanjem? Izvolite kolegica Violeta Tomić.
Ja. V tretjem sklepu pozivamo Vladu, da spremeni pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja državnih gozdov iz 30. Člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije tako, da Družba slovenski državni gozdovi d.o.o. po 31. Decembru za opravljanje del, ki sodijo v osnovne dejavnosti družbe ne bo več najemala zunanjih izvajalcev. Vlada je ta pravila sprejela in Vlada je tudi pristojna za spremembo teh pravil. In če to ni Vlada, potem lahko tudi sklep spremenimo tako, da naslovimo tistega, ki je pristojen, ampak zaenkrat verjamemo, da je Vlada, torej prosim za podporo.
Hvala kolegica Violeta Tomić za obrazložitev svojega mnenja.  Še kot informacijo naj povem, da v kolikor bo sklep sprejet moramo tukaj dodati besedo »ne poziva Vlado«, ampak »predlaga Vladi«, ker Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko predlaga Vladi. Tako, sedaj začnemo z glasovanjem.  Kdo je za? (3 člani.) Je kdo proti? (8 članov.)  Ugotavljam, da ta sklep ni sprejet.  Sedaj nadaljujemo s četrtim predlogom sklepa. Želi kdo obrazložiti glas pred glasovanje? Kolegica Violeta Tomić, izvolite.
Hvala za besedo. V četrtem sklepu pozivamo Vlado, da spremeni akt o ustanovitvi Družbe slovenski državni gozdovi tako, da delo strokovnega sveta ne bo samo častno. Ko vemo, da strokovni svet je edini, ki svoje delo opravlja neplačano in če naj strokovni svet dela odgovorno in kvalitetno na podlagi strokovnega znanja potem mora za to dobiti tudi ustrezno nadomestilo. In Vlada je sprejela akt o ustanovitvi in Vlada je pristojna za spremembo tega akta. Prosim za podporo. Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas? (Ne.) Glasujemo o četrtem sklepu. Kdo je za? (3 člani.) Je kdo proti? (9 členov.)  Ugotavljam, da ta sklep ni sprejet.  Sedaj dajem na glasovanje zadnji sklep. Torej, želite obrazložiti svoj glas? Izvolite še enkrat kolegica Violeta Tomić.
Zadnji sklep je, da pozivamo Vlado, naj nemudoma razreši Nadzorni svet Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o. in imenuje novega. Edina stvar, ki je nejasna je, da nadzorni svet sestavljajo tudi predstavniki delavcev in njih Vlada ne more razrešiti, ampak če je nejasno, da se sklep nanaša samo na člane nadzornega sveta, ki jih imenuje Vlada, potem predlagamo, da se sklep spremeni tako, da se glasi: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da nemudoma razrešit tiste člane nadzornega sveta, katerih imenovanje je v pristojnosti Vlade, ter nemudoma imenuje nove člane nadzornega sveta.« Imamo novo Vlado in spodobi se, da nova Vlada imenuje nove člane nadzornega sveta. Hvala.
Želi še kdo obrazložiti svoj glas. Glasujemo o petem sklepu.  Kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (8 članov.)  Ugotavljam, da ta sklep ni sprejet.  S tem smo zaključili s predlaganimi sklepi.  Prehajamo na 3. točko dnevnega reda. Imamo še sklep, da ugotavljamo, da odbor kot matično delovno telo se je seznanil z Letnim poročilom, poslovanje Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o. v letu 2017, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi. S tem zaključujem 2. tičko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJ IN POBUDE ČLANOV ODBORA. K obravnavi točke sem povabil tudi predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tukaj z nami je še vedno državni sekretar. Želi kdo zastaviti vprašanje ali dati pobudo, spoštovane članice in člani odbora?  47.TRAK: (JJ) - 14:00  (Nadaljevanje) Torej, na tej seji ni, po tej dolgi seji danes nekih velikih vprašanj in pobud. Hvala. S tem bom tudi zaključil 4. sejo odbora in se vam zahvaljujem za udeležbo, in razpravo. Najlepša hvala.  Seja je bila končala 12. decembra 2018 ob 14.00.