1. redna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

8. 11. 2018
podatki objavljeni: 8. 11. 2018

Transkript

Torej, spoštovani zbrani, pričenjam prvo sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, ter vas vse vabljene in druge navzoče, ki ste se udeležili današnje seje lepo pozdravljam.  Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji članice in člani odbora: Kolegica Violeta Tomič in pa kolega Boštjan Koražija. Na seji, kot nadomestni član in članica odbora s pooblastili sodelujeta: namesto kolegice Nine Maurovič, jo nadomešča gospod Jože Lenart. Torej, prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem deje 25. oktobra 2018 ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka: Informacija o stanju v sadjarstvu po dveh zaporednih pozebah. 1. točka: Pobude in vprašanja članov Odbora.  Ker včeraj do 12. Ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od točk je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.  Torej, pričenjamo s 1. TOČKO - INFORMACIJA O STANJU V SADJARSTVU PO DVEH ZAPOREDNIH POZEBAH.   K tej točki sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. Kmetijski inštitut Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, podjetje Eurosad d.o.o. Krško, Sadjarstvo Mirosan, zvezo sadjarskih društev Slovenije, profesor doktor Metko Hudina, katedra za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo biotehniške fakultete univerze v Ljubljani. Iztoka Kojšerja, strokovnjaka Sadjarskega društva Slovenije in Alajza Mlakarja - Sadjarsko društvo Slovenska bistrica. Kor gradivo, ste s sklicem seje prejeli informacijo zbornice kmetijskih in živilskih podjetij s pobudo za sklic seje odbora in informacijo Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano glede problematike prodaje jabolk letine 2018. Naknadno, 7. 11. 2018 ste prejeli še predloge sklepov odbora, ki jih je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij o katerih bomo tudi danes razpravljali in glasovali.  Preden dam besedo vabljenim, pa vas želim obvestiti, da se bova s članom odbora gospodom Janijem Prednikom konec novembra udeležila interparlamentarne konference z naslovom: Vloga parlamentov pri oblikovanju bodočih politik na področju prehrane in kmetovanja, ki bo potekala v Zagrebu in se je bo udeležil tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan. Na konferenci, torej, bom tudi sam sodeloval in aktivno razpravljal. S kolegom bova predstavila problematiko sadjarstva v Sloveniji v povezavi z ne kontrolirano politiko predelave jabolk na Poljskem, ter morebitne sprejete sklepe z današnje seje odbora.  Za predstavitev pobude za sklic seje odbora dajem najprej besedo predstavnikom Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Tukaj vidim gospoda Kozoleta, predsednika. Boste vi ali gospa Tatjana Zagorc? / govor v ozadju/ Aha, gospod Kozole, predsednik zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, beseda ja vaša. Izvolite.
Boštjan Kozole
Hvala lepa za besedo. Predsednik, najprej hvala lepa za sklic te seje. Uvodoma bi najprej ras se zahvalil prejšnjemu odboru, ki je v tej največji krizi, ki jo ima sadjarstvo kadarkoli v zgodovini slovenskega sadjarstva v zadnjih dveh letih, ko je bila resnično ta pozeba takšna, da je tudi najstarejši Slovenci ne pomnijo, odreagiralo, potem seveda tudi Ministrstvo za kmetijstvo, ki je vse te sklepe realiziralo, kajti brez tega sploh ne bi sadjarstva verjetno več bilo. Na žalost je ravno ta kriza sadjarstvu v Evropi v Sloveniji na najvišjem nivoju. Začelo se je, kot smo tudi uvodoma že tudi v tem dopisu pristavili z embargom 2014. Te posledice so trajne.  Žal je eden naših največjih trgov, Rusija, trajno zaprt. Nasprotno, tudi že mediji so ugotavljali, da tako predsednik kot premier Rusije, se pravi gospod Putin in Medvedjev skupaj hodita po sadovnjakih in prikazujeta kako Rusija zdaj sadi, po tistem, ko več ni uvoza iz Evrope in na drugi strani je pa vse to, kar se je zgodilo v Sloveniji smo že napovedovali že na prejšnjih sejah, tu v prejšnji sestavi, ko je, še posebej lanska pozaba, ki je bila preko 95 procentna, smo napovedali, da bodo tudi te posledice nekaj letne. Namreč. Drevo, sadovnjak ni tovarna, je narava in ko so naravni procesi porušeni, potrebujemo 3 do 4 leta, da se stvari normalizirajo, to se je pokazalo letos, ko je pa še dodatno zaradi drugih vremenskih okoliščin prišli do težav v pridelavi in ko se je v času sejma Agra v Radgoni so že prihajale velike pobude, tudi v končni fazi, obveščen sem, da je veliko vas poslancev bilo o tem že informiranih direktno s strani, s terena posameznik sadjarjev.  In ta pobuda, ki smo jo potem mi formalno spravili je kot odraz tega, kar je na terenu. Ljudje enostavno so že avgusta nas klicarili, da je treba nekaj storiti in s tega vidika tudi smo potem to pripravili, tako da tu želim absolutno poudariti, da to ni nikakršen nek napad, ali pa neko orožje proti ministrstvu, nasprotno. Mi smo z ministrstvom že bili tudi na sestankih v tem času. Kot sem uvodoma že rekel, tudi določene stvari so bile narejene v preteklosti, vendar panoga je v situaciji ko mislim, da potrebuje še nadaljnje aktivnosti.  Da preidem konkretno tudi k obrazložitvi teh sklepov. Kot sem omenil že, Poljska je po vstopu v Evropsko unijo, in to smo opozarjali, jaz sam to opozarjam, že leta 2010 naprej, je imela, temu lahko rečemo, nekontrolirane subvencije. Tudi dvakratne od 75 od 80 procentov. Vendar, ko je bila finančna perspektiva 2 tisoč, zadnja do 2020 sprejeta, ko lahko članica sama odloča kaj bo sadila, je seveda po enem letu, ko je Poljska malo ustavila obnove, potem pa zopet zagnala, je ta voz, ki se ni več mogel ustaviti vplival na celotno evropsko predelavo. Istočasno doživljamo, da Poljaki od lastne države dobivajo podpore, ker enostavno nimajo kam prodati.  To je tudi bil priložen neformalni dopis, oziroma v tem trenutku še neformalni, ki ga največja organizacija sadjarska na svetu, italijanska, pripravlja kot dopis za komisarja Hogana za kmetijstvo, v katerem ga opozarja na to iracionalno stanje, ki je.  Jaz mislim, da bi morala tudi Slovenija tu jasno stališče postaviti, kajti konec koncev gre tu za samomor, da delaš nekaj preveč, česar na trgu ne moreš prodati. Druge zadeve so pa vezane na našo domačo državo. Organizacija proizvajalcev je tema, ki se vleče že vrsto let. Moram tudi poudariti, da je bil ravno pred dvemi dnevi, se pravi v torek je bila narejena prva delavnica v okviru ministrstva in spremembe, ki so bile narejene, mislim, da sedaj omogočajo, da se bi te organizacije proizvajalcev, da bi lahko zaživele, kajti pred 12 - 13 leti smo že imeli, pa so neslavno končale. Tudi na to temo sem sam bil večkrat v Bruslju in opozarjal, ko je bil še komisar Cioloş in moram povedati, da je od takrat naprej, da so te spremembe upoštevane. Kajti tista zakonodaja je   bila bolj kot ne narejena samo za EU-15, za razliko od teh novih članic, ki pa imajo nekako zgodovinsko, bom rekel, preteklost, drugačno. In je tu ta sprememba zdaj pozitiven znak, da se lahko tudi na tem področju korenito spremeni in te posledice organizacij proizvajalec imajo zelo, zelo pomemben vpliv na nadaljnji razvoj sadjarstva.  Promocija, tu se zdaj pojavljajo težave z izbrano kakovostjo. To ni samo stvar kmetijskega ministrstva, mislim, da je to tako, kot je danes lepo na mizi jabolka, za jabolko je značilno, če je ponujeno na mizi, da ga marsikdo vzame. Tu obstaja veliko možnost. Se pravi šole, vrtci, javni zavodi, konec koncev Ministrstvo za zdravje, ko govorimo o promocijah zdravja. Mnoge firme se že odločajo, da svojim zaposlenim dajo in tu mislim, da je ogromno prostora in enostavno tudi naša naloga je to, da s pomočjo državnih organov naredimo več za promocijo. Imamo produkt, ki ima toliko kvalitetnega pa se zelo malo o tem govori. Tako, da jaz upam, da te zadeve se bodo pospešile že letos oziroma že v naslednjih tednih in pa še posebej v naslednjem letu, ko bi naj zaživela izbrana kakovost. Četrta točka je pa, govorimo o znanju oziroma svetovanju. Tu pa so bile pobude konkretne že narejene, že dve leti nazaj. Tu me opozarjajo sadjarji, da je bil na žalost celo korak nazaj, da so svetovalci zelo obremenjeni z administrativnimi deli in da jim zmanjkuje časa za teren in še posebej, kot sem prej rekel, ko pride taka situacija, ko narava prevzame, če temu rečem vodilno vlogo, so bili sadjarji marsikdaj v tej sezoni prepuščeni sami sebi in temu se je potem zgodilo ta višek jabolk za predelavo in ob tem naj poudarim še to, da samih konzumnih jabolk, se pravi za svež trg niti ni pretirano več. Če bi potrošnja bila zopet takšna, kot je bila normalna, je pa treba vedeti, da je pa obrodilo vse sadno drevje, tudi tisto, ki leta in leta na vrtovih ne obrodi in zaznali smo od 1. julija, da je prodaja na sploh sadja močno padla. Tudi vreme, ki se še danes v november tako vleče ne vpliva ugodno na prodajo in nekako upamo, da bo končno nekje v decembru ta prodaja bolj stekla. Poudarjam pa še enkrat, višek jabolk je bil za predelavo, ne pa za konzum; se pravi, na področju svetovanja bo potrebno narediti to spremembo, da bodo lahko sadjarji kos vsem tem klimatskih spremembam, ki močno, močno vplivajo na predelavo sadja. In pa še kot zadnje: Situacija po dveh takih katastrofalnih letih kljub podpori države, ministrstva, ki ga je izpeljala z manjšimi, pač tistimi, težavami na dolopčenih primerih za katere seveda je sistem kakršen je bil, ne moremo nikogar krivit, vendar se je zgodilo, da določena območja niso dobila te pomoči, vendar generalno, odziv je bil pravilen, da se je vsaj večji del pomagalo, da se tudi v tem primeru eventualno poišče neka konkretna pomoč, da bi lahko sadjarske kmetije obstale in pa da skupaj potem najdemo celovito zgodb. Se pravi, sadjarstvo v Evropski uniji, organiziranost v Sloveniji, promocija, znanje in pa podpora, da to težko krizno obdobje - sadjarstvo preživi.  Toliko iz moje strani in še enkrat hvala za besedo.
Najlepša hvala za vaše mnenje. Preden nadaljujemo, bi rad opozoril, da s pooblastilom na seji namesto poslanca Franca Kramarja, ki je član tega odbora, ga nadomešča gospod Andrej Rajh. Tako. Sedaj nadaljujemo. Naslednja, ki vam bom dal besedo je mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, ki mislim, da vam ob povedala tudi njihov vidik razmer, problematike na tem področju. Izvolite, imate besedo.
Tanja Strniša
Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci in še posebej gostje sadjarji s katerimi smo dejansko v zadnjih letih na ministrstvu, tako kot je bilo že povedano v uvodu veliko delali in sicer od leta 2014. Povem, da informacija, ki smo jo dali za današnjo sejo, je bila narejena na zaprosilo odbora in preden je bila dana zahteva za sklic, zato ne odraža pač odziva na to samo zahtevo. Pa bom se zdaj v svojem uvodu odzvala tudi na – in tudi ne ustreza čisto naslovu, ker je naslov Situacija v sadjarskem sektorju po dveh katastrofalnih pozebah – skratka, zajema sektor kot sadjarstvo celovito. Tako da mi dovolite nekaj dodatnih pojasnil k informaciji, ki je bila že dana, in tudi k ukrepom, ki so bili delno komentirani že s strani predsednika sektorja za sadjarstvo pri GZZS, gospoda Boštjana Kozoleta. Najprej, kar se tiče stanja. Za občutek, kakšne so razmere v sadjarstvu, je dobro imeti v glavi nekaj osnovnih informacij. Jaz se bom danes, če mi dovolite, spoštovane poslanke in poslanci in gostje, osredotočila samo na jablane. Mi v prvi vrsti govorimo o krizi v sektorju pridelave jabolk, tako da bom druge – druge površine pa tudi druge pridelke v tej predstavitvi izpustila. Mi imamo 2 tisoč 265 hektarov jablan v intenzivnih nasadih. Kar je 199 hektarov manj kot leta 2013. Spremljanje podatkov kaže, da število površin pada. Po drugi strani pa je pozitivno, da imamo vedno več nasadov pokritih z mreži, s protitočno zaščito, in takih je že tisoč 153 hektarov oziroma 50 % vseh površin. Ko pravim, da površina upada, hkrati še tudi povem, da povprečna letna obnova v zadnjih letih znaša samo 50 hektarov na leto, medtem ko bi potrebovali za normalno obnovo, za ohranitev obsega nasadov pri tej optimalni amortizacijski dobi 110 hektarov. Se pravi, samo polovico od tega, kar bi morali obnavljati, se v zadnjih letih obnavlja. Kar je tudi odraz seveda teh kriznih situacij ali pa teh posebnih razmer, ki so bile predstavljene v uvodu.  Drugo. Kar se tiče predelave sadja, jabolk v intenzivnih nasadih, mogoče nekaj številk, kakšna je bila v zadnjih letih in kakšna letos. Bom govorila o tisočih tonah. In še to samo v intenzivnih nasadih jabolk. Leta 2012 dobrih 55 tisoč, 2013 69, 2014 71, 2015 – izredno rodno leto – 83, potem pa 2016 – pozeba – 42, 2017 13 tisoč samo – lani je bilo katastrofalno leto in 2018 po zadnjih podatkih statistike – teh še nimate informacij – 81 tisoč 193. Statistika tudi v nedavnem poročilu pravi, da je bil povprečen pridelek na hektar letos 34,9 tone, kar je za 43 % nad desetletnim povprečjem. Ampak to desetletno povprečje tudi seveda zajema zadnji dve zelo slabi leti. Ampak gre za rekordno letino. Z vsemi problemi, ki so bili prej omenjeni – namreč, kaj je rekordna letina. Rekordna letina običajno prinaša za sabo tudi drobnejše in manj kakovostne plodove. Od zbornice ni bilo posebej izpostavljeno, ampak od Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije smo dobili tudi informacijo, da je precej nasadov letos prizadetih. Ne samo zaradi tega, ker so predrobni plodovi in večji delež industrijskih plodov, ampak tudi zaradi tega, ker je bilo več bolezni. Škrlupa. Potem. Naslednja informacija, ki jo želim dati, je o tem, kaj smo mi, katere ukrepe smo izvajali od leta 2014, ko je sadjarstvo v Sloveniji – predhodna leta so bila dosti normalna, se boste najbrž sadjarji z nami strinjali, mi smo imeli eno obdobje stabilnih let in potem je 2014 »usekal« ruski embargo. V času ruskega embarga se je zgodilo to, na kar je gospod Kozole opozoril. Da se je zaprl trg, na katerega je bila usmerjena velikanska obnova Poljske. Tržna situacija v Evropi se je popolnoma spremenila s tem enormnim povečanje sadnih nasadov na Poljskem po njihovem vstopu v EU in še prej in ko se je ta ruski trg zaprl, je v Evropi – pa tudi zaradi trgov – nastal velik pritisk, večji pritisk jabolk. Mi smo že v 2014 izvedli kampanjo. Že v 2013 in potem 2014 kampanjo Bodite pozorni na lokalno kakovost. In potem še 2014-2015 dvoletno kampanjo Kakovost nam je blizu in Eno lokalno jabolko na dan v jeseni 2015, to so bile kampanje v višini okrog milijona, nekaj čez milijon evrov, kjer smo promovirali pretežno sadje.  Situacije za dvema zaporednima pozebama so prinesle seveda spet nove ukrepe. Ampak najprej, preden gre k temu, bi povedala, koliko je bilo v sadjarski sektor vloženih sredstev programa Razvoja podeželje. Ne govorim tukaj zdaj o neposrednih plačilih, ampak o tem obdobju programa Razvoja podeželja je bilo do sedaj izplačanih za sadjarstvo, so bila sredstva izplačana v tejle višini: Podpora za naložbena kmetijska gospodarstva je bilo izplačanih 30 vlog, milijon 290 tisoč, skoraj. Ta številka še ne vključuje zadnjega razpisa, posebnega razpisa z ugodnejšimi pogoji za prilagoditev podnebnim spremembam, ker te vloge so še v obdelavi. Razpis je bil letos pomladi in še eden bo v začetku naslednjega leta. Potem podpore za naložbe v predelavo na področju sadjarstva in trženje sta bile dve v višini 380 tisoč, za mlade kmete je bilo podprtih 23 mladih sadjarjev v višini 614 tisoč, majhne kmetije dve, ampak tam je fokus bil itak na živinorejskih majhnih kmetijah, tako da to lahko zanemarimo in potem so še ukrepi v višini 32 milijonov, ko govorimo o kmetijsko okoljskih ukrepih, ekološkem kmetovanju in OMD plačilih. In tukaj lahko povem, da tudi na podlagi sodelovanja sadjarjev, se je prvotni ta kmetijsko okoljski program KOP, tako imenovani pomembno prilagodil, bi rekla, zmožnostim sadjarjev, kar se tiče izvedbe, tako da imamo že v velikem deležu, v večinskem deležu vključene v KOP ukrep in tudi tukaj dobro črpajo. Zdaj, to so bili redni, ki bi bili v vsakem primeru. Zdaj pa nekaj o odzivu na obe katastrofalni pozebi. Pozeba v letu 2016 je bila ocenjena na 44, skoraj nekaj manj milijonov. In pomoč je bila izplačala, sprejeli smo poseben interventni zakon za finančno pomoč, pomoč je bila izplačana v nekaj manj kot 3 milijonov in pol, toliko je omogočal zakon in zakon je omogočal še odstop od običajne ureditve opisa prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter odpis oziroma zmanjšanje najemnin pri skladu, kadar so nasadi na državnih zemljiščih. Sledila je še ena pozeba, ki je bila še hujša od prve in ki je prizadela še bolj zaradi tega, ker je bil sektor že tako ekonomsko na kolenih od prve pozebe. Zaradi tega je potem tudi lani oziroma za pozebo iz leta 2017 bilo izvedeno dosti več ukrepov. Ocenjena škoda je bila takrat 47 milijonov, izplačana odškodnina, zakon je omogočal 7 milijonov, vendar je potem bilo zaradi neizpolnjevanja pogojev izplačanih nekaj manj sredstev, okrog 6 milijonov sredstev direktne finančne pomoči pa je bilo izplačanih sadjarjem. Hkrati je bilo tudi lani omogočen odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete oziroma ta izjema glede roka vložitve. Potem, delni ali celotni odpis najemnin pri skladu. Omogočen je bil nakup sadja iz drugih kmetij za tiste, ki imajo predelavo. Potem za pomoč sem že povedala. Uvedli smo paše nekaj, namreč, sadjarski sektor je bil praktično brez likvidnostnih sredstev, zato smo na, je ministrstvo subvencioniralo obrestne mere za posojila za obratna sredstva pri skladu za regionalni razvoj Ribnica in potem še - za to smo zagotovili 180 tisoč in po tem smo se dogovorili s tem istim skladom, da je izvedel še razpis za reprogramiranje kreditov z minimalno obrestno mero, pač s tako obrestno mero, da se ne šteje za državno pomoč. Potem, na podlagi tega smo se odločili, odločili smo se tudi za poseben podnebni razpis, jaz sem ga že omenila. Samo za sadjarje, no, ali pa tudi za druge podnebne prilagoditve, samo za namakanje protitočne mreže, rastlinjake in proti-slansko zaščito je stopnja, začetna stopnja financiranja, sofinanciranja iz programa Razvoja podeželja 50 odstotna in ne 30 in potem z raznimi pribitki za območje z omejenimi dejavniki okoljske ukrepe, potem ekološka pridelava in mlade kmete do 75 %. Razpisali smo 15 milijonov letos. Vlog je bilo za 7 milijonov, zato bo še en razpis, ker tudi nekateri niso uspeli pripraviti vlog. Še en razpis bo v začetku naslednjega leta v izogib tem podobnim situacijam, kot smo jih bili deležni sedaj.  Naslednje kar je, da smo že v lanskem letu ponovno dvignili stopnjo sofinanciranja zavarovalnih premij na 40 % in potem letos v letošnjem letu je bila že 50 %. In tudi sedaj je, to je bilo najprej za trajne nasade, sedaj bomo za vse kulture. V naslednjem letu imamo sedaj v javni razpravi in medresorskem usklajevanju uredbo, da se sofinanciranje rastlinskih pridelkov v celoti dvigne na 50 %, ko gre za zavarovalne premije. Toliko o ukrepih.  Sedaj bi se pa še malo na te predloge odzvala, če dovolite.  Najprej bi rada povedala, da vidim veliko priložnost, ko je sklicana ta seja zato, da še enkrat in še enkrat opozorimo splošno širšo javnost in potrošnike na to, da so pozorni na lokalno poreklo. Če smo poslušali kaj smo naredili v zadnjih letih, mi smo izkoristili vse možne ukrepe, tudi to, kar je gospod Kozole izpostavil, to kar nam je še manjkalo. Dokončali smo s pripravo pravnih podlag za organizacije proizvajalcev, ki se sedaj lahko pri nas registrirajo oziroma ko jih mi odobrimo se bodo lahko javili na razpis, ki je že odprt za organizacije proizvajalcev. Za podporo za 5 letno delovanje, se pravi za 5 let dobijo pomoč za svoje delovanje sadjarji, če se organizirajo bodisi na novo, bodisi v okviru že obstoječih zadrug ali organizacij, če so seveda organizirana na način, da imajo poseben račun in da ta sredstva namensko rabijo samo za trženje oziroma za sadjarstvo. To je eno. Ker namreč samo organizacija proizvajalcev, to kar je bilo izpostavljeno, cela zahodna Evropa, ki je pač že dlje časa v EU, je organizirana na ta način, da so sadjarji v organizacijah proizvajalcev. In ko pridejo take razmere, kar lahko potem, ker v organizacijo proizvajalcev moraš potem tudi sam vlagati, ampak s tem kar sam vlagaš dobiš potem še sredstva iz Evropske unije in lahko tudi izvajaš določene ukrepe skozi prvi steber, ne samo skozi program razvoja podeželja za pomoč sadjarjem, ampak da ne grem preveč v detajle. Posebej je bila izpostavljena promocija. Jaz mislim, da vsi sadjarji in mi na ministrstvu smo se točno zavedali kakšna bo letos situacija. Vsi smo vedeli, da po dveh praznih letih bodo drevesa prepolna v intenzivnih nasadih in v kmečkih nasadih. Da bo letina obilna, da bodo domače kleti polne, da bo zaradi tega povpraševanje šibko in da bodo na trgu prisotna jabolka. Dveh leti brez slovenskih jabolk, ki je odprlo prostor uvoženim cenejšim, pogosto tudi manj kvalitetnim jabolkom. Blagovne poti so se vzpostavile ali pa te tržne poti so se vzpostavile in na to se je bilo treba pripraviti. Mi smo tudi na ministrstvu zaradi tega dosti dela s sadjarskim sektorjem, da smo uspeli, za las smo uspeli to sezono, da smo prišli do izbrane kakovosti za sadje. In jaz sem vesela, da so vsaj največji sadjarski proizvajalci se že certificirali in da ta jabolka označena s tem simbolnim znakom, ki kupca opozarja na to ali pa mu daje tako izhodišče in informacijo, da gre za lokalno in bolj kakovostno sadje pomaga in ga spodbuja k nakupu lokalnega sadja in to smo ujeli. Res je, da se bodo začeli prispevki zbirati šele naslednje leto. In šele ko se bodo začeli prispevki zbirati, od sadjarjev in seveda potem še naš delež zraven, bo lahko aktivna promocija po tem zakonu v naslednjem letu. Ampak ker je letos problem na trgu s sadjem smo se na ministrstvu odločili, da bomo izvedli v novembru dve akciji. Jaz sem vam dala en letak, ki nov. Mislim, da je bil že, ali je bil od poletja ali celo od lanskega leta in tega bomo samo osvežili in ga bomo dali na ta prodajna mesta, da opozarjamo kupce. Bomo pa izvedli še nekatere druge promocijske aktivnosti za to, da bomo, mislim, da je, »Novi na jabolka« ali nekaj takega je naslov tej akcije, skratka neka akcija, ki naj bi naslovila predvsem mlade, da jim ta sadež približa in jih spodbuja k uživanju sadja, k tem tudi zdravemu načinu prehranjevanja in zdravemu življenjskemu slogu. Javno naročilo je izvedeno, pogodbe pred podpisom in ta promocijska kampanja, ne tako obsežna kot so sicer te kampanje po zakonu, bo izvedena v novembru. Ampak, mi smo zdaj v mesecu slovenske hrane, bližje nam je dan slovenske hrane, naslednji potek tradicionalni slovenski zajtrk. Naj bodo to priložnosti, ko dajmo tudi poslanci, ne vem, vsi ki smo prisotni tako ali drugače med ljudmi in v javnem življenju, dajmo ta dan, to priložnost izkoristiti zato, da potrošnike spodbujamo in osveščamo o tem, da ima v trgovini vendarle možnost po dveh letih samih tujih jabolk dobiti kakovostno domače sadje in tudi zamenjati kakšno drugo sadje za jabolko. Tako, da to se mi zdi, da je ta rezerva in pravilno smo ugotovili, da je treba tudi javne zavode, javni zavodi, bolnišnica, šola, vrtci so pomembni odjemalci sadja, ker tam seveda skrbijo za zdrave obroke in je pomembno, da nabavljajo slovensko sadje, da izkoristijo kar jim Zakon o javnem naročanju omogoča, da 20 % živil nakupijo neposredno z naročilnico od lokalnih pridelovalcev, od kogarkoli, se pravi, od lokalnih naj to kupijo. Naša ministrica je vse kolege ministre zaprosila s posebno okrožnico, da vse predstojnike teh zavodov pozove, opozori na to, da imamo po dveh letih ponovno domače sadje, in da naj to, naj nabavljajo pri domačih sadjarjih. Toliko o promociji.  Zelo je bilo izpostavljeno znanje. Ne morem se strinjati, mislim ne morem se strinjati… Drugače bom povedala. K temu kar je gospod Kozole povedal, po pomeni znanja, to se strinjam. Poglejte, tudi tako leto kot je bilo letošnje leto, mi dovolite eno subjektivno oceno, pa vam bodo sadjarji popravili. Je bil preizkus za to koliko ima en sadjar znanja. V letošnjem letu je bilo verjetno še posebej zahtevno, tako redčenje kot zaščita, so bile take razmere. In verjetno, malo je mogoče tudi od lokalnih razmer bilo odvisno, ampak veliko pa tudi od znanja. Za letošnje leto si rabil veliko znanja, da imaš kvaliteten pridelek in zaradi tega je znanje osnova. Kar se tiče, da so svetovalci zelo obremenjeni in vedno bolj obremenjeni, ta trend je bil, ampak mi smo ravno z letošnjim letom službo nekoliko drugače organizirani, ampak predlagam, da o tem kaj pove direktor zbornice, ki predstavlja tukaj tudi svetovalno službo. Mi smo vendarle v letošnjem letu namenili nekaj več sredstev za specialistično službo, se pravi, za sadjarje zato, da bi se ti ukvarjali lahko s tehnološkim svetovanjem in ne s pridobivanjem sredstev, s projekti na trgu, smo tudi dali nekaj več sredstev za strokovne naloge v sadjarstvu in tudi odprli neko dodatno mesto, razpisali dodatno mesto za nekoga, ki povezuje vse strokovno znanje v sadjarstvu med kmetijskim inštitutom, fakultetami, svetovalno službo. Zdaj, ali je to že v prvem letu zaživelo, da ste vi s tem koordinatorjem zadovoljni ali ne, to jaz ne vem, ampak korak v to smer je bil narejen z naše strani. Naslednji korak pa mora biti z vaše oziroma, prvi korak je bil narejen, tako da jaz bi samo rekla, da trend se je obrnil v to smer, verjamem pa, da rezultatov še ni v polni meri.  Potem, kar se tiče znanja. Mi smo imeli letos že prve razpise za ukrep sodelovanje, saj to sadjarji vsi za to mizo dobro veste, pa mogoče informacija samo za poslance. Skozi ta ukrep sodelovanje smo imeli razpis za evropsko inovacijsko partnerstvo – tudi na področju tehnologije, / nerazumljivo/ tehnologije, bolj konkurenčne pridelava sadjarstva pri pridelavi jabolk. Možno je tudi prijavljati pilotne projekte. Razpis bo še eden. Za vsa ta področja, za evropsko inovacijsko partnerstvo, pilotne projekte, za tehnologije, tako kot za okoljske ukrepe kot za kratke tržne verige in tudi za socialno diverzifikacijo. Skratka, za vse štiri podprograme bo še en razpis v tem programskem obdobju.  Kar se tiče klimatskih sprememb, se popolnoma strinjam, da če kateri sektor, potem sadjarski sektor je tisti, ki potrebuje nujno – prvič, izvedbo vseh teh preventivnih ukrepov in ki se mora temu prilagoditi. Zdaj, del prilagoditev na podnebne spremembe bo tudi del novega strateškega načrta. Bi moral biti za SKP po letu 2020. Omenila sem že dva specialna razpisa. Nekje v tej smeri je treba delati še naprej.  Ko smo pri klimatskih spremembah, bi vendarle povedala, da smo poleg teh razpisov, ki sem jih omenila, naredili vsaj še pomemben projekt. In sicer smo uporabili možnost, ki jo Zakon o kmetijskih zemljiščih da, da se pri velikih akumulacijah vodnih infrastrukturah, ki so državnega pomena, lahko odškodnina za spremembo namembnosti neposredno – ali pa, da se, če se izvedejo dela za pripravo črpališča, za toliko zmanjša odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč – in smo izvedli ta projekt. Naše ministrstvo je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor in z upravljavcem ali investitorjem pri Hidroelektrarni Brežice to zagotovilo in Posavje bo dobilo do konca leta pa v začetku naslednjega leta tri nova črpališča. Za dve v občini Krško in eno v občini Brežice. Tako da tu je bil tudi en korak naprej narejen.  Za Vogršček smo tudi večkrat tukaj poročali. Za Vogršček je tudi zdaj v recenziji projekt za gradbeno dovoljenje in bo po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor naslednje leto investicija zagotovljena.  Če mi dovolite, da ta uvod zaključim, bi rekla takole. Da se zavedam, da je blizu resnice to, kar je gospod Kozole rekel. Sadjarski sektor je bil v preteklih letih zaradi teh naravnih katastrof in ruskega embarga v resnici na meji obstoja. Zato smo mi sprejeli dva interventna zakona. Saj to ni navaden, bi rekla, običajen odziv, da se s toliko ukrepi odzovemo, ampak menim, da smo ga v resnici morali dobesedno reševati pred propadom. Ali pa vsaj večjega dela sadjarjev. Letos situacija ni dobra, ker so tudi cene, ker je prodaja ovirana, cene so nizke, pridelka je veliko. In leto ne bi bilo tako travmatično ali pa problematično, če ne bi bilo preteklih dveh katastrofalnih pozeb. Taka leta, kot je letošnje, so se najbrž pojavlja vsake toliko leto vedno, ampak problem je slabo izhodišče in dejstvo, da je na ta – v vmesnem času na trg so vstopila tuja jabolka. Ne glede na to, menim, da s to sejo lahko samo ugotovimo, da moramo delati tako, kot je bilo rečeno. Naprej. Na intenzivni promociji. Ker če ne bo noben ukrep, nobena pomoč ne pomaga. Če ne bo dvignjena potrošnja, če ne bo slovenski potrošnik to naše osnovno sadje cenil in tudi kupil, slovensko sadje. Sektor se mora prilagoditi na klimatske spremembe. In še eno nalogo ima sektor. Sektor ima nalogo, da se organizira. V organizacije proizvajalcev in da sam prevzame tudi del tveganja. Mi imamo sicer neko delovno skupino zdaj, ki bo tudi proučila – ne samo za sadjarstvo, generalno, kakšne ukrepe za obvladovanje tveganj moramo imeti. Ampak pri tveganjih, proizvodnih tveganjih zaradi naravnih ujem, zaradi trgov, tudi zaradi tržnih nihanj je zmeraj tako – nikoli ne more država vseh tveganj nositi. Takšnega proračuna ni. Vedno je treba ta tveganja si deliti in mora biti tudi sektor za to pripravljen.  Toliko z moje strani, hvala lepa, gospod predsednik in poslanci, da ste me poslušali.
Hvala gospa državna sekretarka. Torej, naslednjemu, ki mu bom dal besedo, bi prosil, gospod Ravnik. Prosim tudi, če se za magnetogram / glas v ozadju: »Kmetijska zbornica«/, torej predstavite in imate tudi besedo iz Kmetijske zbornice, izvolite.
Branko Ravnik
Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, Branko Ravnik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Je kaj dodati k temu, kar sta že povedala oziroma natančno pojasnila gospod Kozole in državna sekretarka. Namreč, na področju sadjarstva inštitucije dobro sodelujemo, imamo identična stališča.  Dejstvo je, da tveganja v kmetijstvu v zadnjem desetletju se močno povečujejo in kmetovanje je postalo že neločljivo povezano s tveganji in na eni strani z višjo volatilnostjo cen in na drugi strani seveda s posledicami, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Zato je seveda nujno tudi v takih primerih in ko se sprejema informacija o stanju v posamezni panogi pogledati tudi, kakšni bi bili sistemski mehanizmi, ki bi jih bilo treba nadgraditi, zato da se bomo manjkrat pogovarjali o teh težavah.  Dejstvo je, da je tako na področju cenovnih tvegan, kot tudi tveganj zaradi naravnih nesreč aktivnost za oblikovanje teh mehanizmov - tečejo. Veliko je diskusije v prihodnji skupni kmetijski politiki, kam naj bodo naravnani. Mogoče jih samo nekaj od tega naštejem, ki so bili danes omenjeni in so tudi v predlogu sklepa, zato pravim, da smo inštitucije dokaj usklajene. Pravzaprav podpora povezovanja organizacij, proizvajalcev in pa sektorske politike, ki potem deluje v okviru tega je ena od nujnosti, ki jo kaže seveda sistemsko nadgraditi in pospeševati. Potem, urejanje razmer v agroživilski verigi je eno področje, ki je izjemno pomembno za en tak trg kot je slovenski trg. Tu je zakonodajni okvir v lanskem letu bil sprejet, ampak bo potrebno še marsikaj napravit na tem področju, da se bodo ta razmerja v agroživilski verigi, bila bolj naklonjena poštenim razmerjem v verigi. Omenjeno je bilo, seveda, krepitev znanja in reagiranja tehnologije predelave na spremenjene vremenske vzorce. Ker sem bil / nerazumljivo/ seveda moram tudi s tega vidika kakšno besedo več reči. v zadnjem času je bilo zelo veliko prizadevanj za večjo institucionalno spremembo na področju prenosa znanja v sadjarstvu. Dejstvo je, da smo prišli do tam, ker smo in letošnja sprememba sistem je seveda pomemben korak naprej v smeri povezovanja stroke. Manjka pa še marsikaj in dva ključna faktorja sta seveda čas in denar, ki ga imajo izvajalci svetovanja na tem področju. V Kmetijsko gozdarski zbornici imamo odlične strokovnjake s tega področja. Sodelovanje med inštitucijami prenosa znanja se je pomembno izboljšalo. Mi že izvajamo okrepljeno svetovanje na tem področju. Dejstvo pa je, da bomo zelo težko, ali pa, če bomo šli po tej poti kot gremo zdaj, nikdar dosegli vseh sadjarjev. Namreč, število strokovnjakov je na tem področju omejen. Sredstva za delovanj in financiranje teh strokovnjakov so seveda omejena in nikoli ne bomo dosegli vseh, zato je seveda pomembno tudi organiziranje in da sodelujemo tudi preko organizacij, ki združujejo sadjarje, da ta prenos gre udi sistemsko preko različnih inštitucij.  Naslednji ukrepi so, kot že omenjeno, intenzivna promocija lokalne pridelave. Kot že omenjeno, tudi investicijske podpore za vse namene. S področja upravljanja s tveganji, ki so posledica podnebnih sprememb, učinkovitejše sofinanciranje zavarovanja in pa to kar predlagamo in upamo, da bo v novem programskem obdobju tudi prišlo v realizacijo: vzpostavitev rizičnega sklada. Predlagamo pa tudi vzpostavitev sheme pomoči po načelih de minimis za sektorje v težavah, kjer bi v marsikateri panogi lahko hitreje odreagirali ko pride do takih in drugačnih pritiskov na panogo. Dejstvo je, da v sadjarstvu gre res vse narobe. Obilna letina tudi pri drugih sadnih vrstah, tudi v sadnih vrtovih, kot je bilo omenjeno, v ekspanzivnih sadovnjakih. Velika količina industrijskih jabolk, ki dodatno obremenjuje trg. Naša bojazen že avgusta je bila, da bo večina industrijskih jabolk ostala na drevesih, ker cena industrijskih jabolk ne pokrije niti stroškov obiranja oziroma spravila. In v kolikor ne bi bilo oziroma ne bo pomoči s strani države pravzaprav se bo zgodila tudi škoda v sadovnjakih. Namreč, strokovno gledano ima puščanje jabolk na drevju hude posledice za zdravstveno stanje pridelkov v naslednjih sezonah, povzroča razvoj gliv, ki potem povzročajo propadanje jabolk že v nasadu. Mi smo že predlagali za to sanacijo tudi, da se zagotovi finančna pomoč za sadjarje z namenom, da se industrijsko sadje obere in odstrani iz nasada. In seveda kot tak ne bi bil ekonomski ukrep, pač pa finančna pomoč za saniranja stanja v nasadih, ki lahko povzroči povečanje pojava škodljivih organizmov, ki ogrožajo pridelavo sadja širše potem tudi v kasnejših letih. Upamo, da bomo v nadaljevanju našli nek mehanizem, ki bo pospešil oziroma preprečil temu, da bi se v naslednjem letu pa ne pogovarjali o še večji škodi v sadovnjakih. Tako da naš predlog je, sicer podpiramo vse predlagane sklepe, predlagamo pa tudi, da odbor predlaga ministrstvu, da zaradi zagotavljanja ustreznega zdravstvenega stanja v sadovnjakih izvede ukrep finančne pomoči v kolikor se bo v nadaljevanju razprave pokazalo, da tak predlog sklepa tudi podpirate. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod Ravniku, predstavniku Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.  Želi še kdo od vabljenih besedo? Imate besedo. Prosim samo, če se predstavite, poveste iz katere institucije ste za magnetogram. Izvolite.
Matej Stopar
Kmetijski inštitut Slovenije. Predstavljam tudi javno službo koordinacijo za sadjarstvo.  Strinjam se z vsemi predhodnimi navedbami. Rad bi pa povedal tudi to, da ne samo tržni problemi, ki so res enormni zaradi poljske pridelave jabolk, imamo tudi še posebej tehnološke probleme letos. Namreč, kakor je bila posledica prejšnjih dveh let slabih, ko je bila pozeba, letošnja enormna letina, tako se bomo drugo leto srečevali z verjetno, skoraj gotovo z manjšo pridelavo jabolk, bistveno manjšo, kakor prihodnje leto. Cene oziroma pritisk na nizke cene pa bo ostal enak in rezultat bo takšen, kakršen mu sledimo, kakršen je trend že mnogo let. Torej, padec pridelave, majhno zanimanje za pridelavo jabolk, padec števila hektarjev na novo posajenih jabolk, niti ne bo približno enostavne reprodukcije pri pridelavi. Samo toliko.
Hvala predstavniku Kmetijskega inštituta Slovenije. Naslednji je prijavljen, prosim tudi če s vi predstavite za magnetogram.
Toni Koršič
Zveza sadjarskih društev Slovenije. V bistvu bi mogoče poudaril nekatere stvari, ki so jih predhodniki poudarili. Eno je da ne bi v tej tako rekoč krizni ali čudni situaciji sadjarstva prišlo do tega, do enega splošnega mnenja, da je sadovnjakov preveč in da je sadja preveč in da bi prišlo do krčenja - to zagotovo ne.   (nadaljevanje) Mi moramo obnove oziroma posodabljanje obstoječega stanja sadjarstva nadaljevati in tu pozdravljam, da ministrstvo nekako stoji na tej liniji. Mogoče bo treba edino malo se prilagajati okoli višine podporam. Mi se moramo z novim sortimentom, ki je prilagojen današnjemu potrošniku prilagajati intenzivnosti tudi na neki način spodbujati zamenjavo starejših sorto manj zanimivih nasadov z novimi. Vsekakor najslabše bi bilo v taki situaciji, da bi prišlo do padca kvalitetne proizvodnje.  Drugo, kar bi mogoče… Veste tudi nekatere relativno nepoštene prakse nekaterih trgovcev tudi pri samem označevanju porekla. To bi bilo pametno, da bi se ta inšpekcijski nadzor še povečal, ker resnično izredno poceni jabolka prihajajo, vemo od kod na naše tržišče in včasih je tudi označevanje porekla tako tako.  Kar zadeva svetovanje prihajam res kot sadjar iz mogoče najbolj sadjarskih krajev, kar zadeva zasebnih sadjarjev pa tudi sadjarskega podjetja iz Posavja. Mi ugotavljamo, da je situacija dostopnosti svetovanja pa ne bom nič pretiraval slabša kot je bila. Prinašam ugotovitve svetovalca, da so dodatno veliko bolj obremenjeni z delom, ki ni neposredno svetovalcu specialistu, ki ni neposredno povezano s svetovanjem na strokovnosti in tukaj se bomo morali z ministrstvom in tudi delamo na tem in se pogovarjamo, da ne bi sedaj slučajno izpadlo, da smo prišli sem ministrstvo kritizirati pač prišli smo se na neki način se seznaniti s situacijo in tudi nov odbor. Da bo potrebno veliko več narediti na tem, ker tudi starostna struktura svetovalne službe in vse je zelo zelo pereče. Tudi ne vem kaj je z izobraževalnim sistemom, ampak v tem trenutku se sprašujemo na naših sestankih v društvih, da v bistvu niti zasebnih svetovalnih služb v Sloveniji ni zasebnih svetovalcev, zasebnih strokovnjakov, ki bi bili kos izzivom ni. Mi smo se pred leti oziroma dogovarjali, da bi ustanovili neki kompetentni center, kjer bi združili vso stroko na enem mestu - vemo da imamo dve fakulteti, da imamo eden kup višjih in visokih strokovnih šol, da imamo institut zavodov osem ali koliko v Sloveniji - ker enega skoncentriranega znanja še ni. Dela se nekaj na tem in upam, da bo to šlo v pravo smer. Tako da to bo potrebno še nekaj več narediti. Promocija promocijo je treba resnično spraviti na to, da bo ta potrošnja vsaj takšna kot je včasih bila pri tem slovenskem domačnem sadju.  To bi bilo za enkrat.  Hvala lepa.
Najlepša hvala. Gospod Koršič, predstavnik Zveze sadjarskih društev Slovenije.  Še kdo želi? Izvolite, imate besedo.  Če se predstavite.
Janko Stojkovič
Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi.  Sam podpiram vse te predlagane sklepe, ki so. Naj pa povem, da prihajamo ravno iz vsega območja, kjer je verjetno bilo v letu 2016 najbolj prizadeto, ker sem bil eden izmed pobudnikov, ko smo prvič sedeli v prejšnje oblikovanem Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tukaj v tem Državnem zboru tako, da nekateri vaši kolegi, ki so člani že od prej   stvari dobro poznajo. Naj izpostavim vseeno, da štajerska regija kljub temu v letošnjem letu ob vsem znanju, saj kar je tudi ravno prej poudaril gospod dr. Stopar ob naboru vseh teh sredstev, ki so nam trenutno na voljo enostavno ni mogoče bilo braniti ob vsem znanju sadovnjakov pred škrlupom. To je sigurno dejstvo, zaradi tega, ker mi smo imeli skoraj vsak večer nekje po šest do osem litrov padavin in enostavno, če želiš striktno izvajati vse ukrepe koliko pa se enostavno pač sadovnjakov ni dalo braniti, zaradi tega tudi mogoče kot samo predlog, da bi se vseeno še naj poiskalo neke rešitve ali sprejelo karkoli v zvezi s fitosanitarnimi izvajanji v sadovnjakih, da bi se to dalo, če bi nas eventualno zalotila taka letina kot je letos. Ne bom toliko ponavljal, ker dejstvo pač je, da je sadja enormno, da je sadje slabše kakovosti. Predvsem gre pač za to, da bi morali te sadovnjake rešiti, kajti vemo kaj pomeni, če se ta sanitarni ukrep ne izvede. Cene poznamo. Se pravi, če govorimo o ceni obiranja je okoli 8 do 10 centov vemo pa, da je trenutna odkupna cena za industrijsko sadje od 4 do 6 centov in potem mislim, da ni potrebno razpravljati kako in kaj, ampak kot dobri gospodarji bomo morali vseeno sadovnjake rešiti, jih zaščiti, obrati kolikor se bo dalo. Če že dve leti delamo s popolno izgubo očitno, da bomo morali vsaj to leto vzdržati. Jaz vam tukaj vprašam v letu 2016 smo mi na šestdesetih hektarjih pridelali samo 62 kilogramov jabolk. Tam sem vam verjetno vse razložil ob vseh ukrepih, ki smo jih izvedli tudi v leto 2017 je bil pridelek izredno nizek, ker je bila spet pozeba. Sedaj je leto 2018 pa delimo vsi sadjarji isto zgodbo, da pridelek je visok. Koliko bo kakovostnih jabolk bomo videli. Prepričan sem, da jih ne bo ravno v izobilju, da pa imamo vsi res veliko količino industrijskega sadja, ki ga enostavno sami ne moremo pridelati, kljub temu, da so domače pridelave, ampak obrti, ki so nekoč bili na Štajerskem več niso v funkciji tako, da smo odvisni od tujih kupcev.  Hvala.
Hvala.  Še kdo od vabljenih želi besedo? Izvolite, imate besedo tudi vi.  Prosim, če se za magnetogram predstavite.
Boris Orešek
Sindikat kmetov pa tudi predsednik Odbora za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici.  Rad bi še enkrat povzel tako kot so vsi pred menoj povedali. Letos imamo res obilno letino, ampak kvalitetnih jabolk ni tako obilno. Mislimo, da če bi umaknili s trga vse t iste količine, ki na trgu ne pašejo, da imamo lahko rečemo zelo dobro letino. Za malo boljšo informacijo pa to. Tako kot je že predhodnik rekel mi sadjarji sedaj z industrijski jabolki ne moremo iti nikamor. Res je trenutno odkupna cena recimo v dani 5 centov frank, ampak sprejemajo take količine, ki smo mogoče desetino tistega, kar je letos cena. Cena za izvoz je 3 cente frankov naloženo pa še vmes se je parkrat zgodilo, da so bili po teden, deset dni avstrijski mlini za slovensko sadje zaprti dajali so prednost svojemu avstrijskemu sadju. To ni bil noben državni ukrep, ampak oni se samo-regulirajo. Pri nas je bil recimo, pri našemu nekdanjemu največjemu pridelovalci, velikokrat slovenski kamioni niso imeli prednosti, ker so tudi italijanski razlagali.  V tej krizi sadjarstva mislim, da ne smemo tistega zagona, ki smo ga v teh letih sami sadjarji dali, saj je povedano, da je vseeno vsej te krizi navkljub obnavljamo po 50 hektarjev, pa mogoče je to samo polovica potrebnega. Sadjarstvo kot sektor rabi širšo družbeno pomoč. Pa ne samo v finančnem pomenu, ampak da našo ciljno potrošno, to se pravi slovenskega porabnika oskrbujemo s kvalitetnim slovenskim sadjem. Vemo, da so nas v zadnjih dveh letih izrinili iz trga. Praktično, saj nas niso izrinili, trg je bil prazen, ker slovenski sadjarji nismo imeli sadja - so zasedli ta naš trg drugi. In tukaj bomo rabili pomoč tudi države, da se vse tiste prakse, ki niso zmeraj najbolj čiste in najbolj poštene, da se počistijo. Pa še eno stvar bomo rabili, da se bojo tudi stvari, ki so na trgovinskih policah, da se bodo ustrezno označile in da vse tiste službe, ki ugotavljajo poreklo in kvaliteto, da svoje delo opravijo. Smo v kritičnem obdobju uvajanja sheme »izbrana kakovost«. Ne smemo si privoščiti, mislim, da se boste vsi z mano strinjali, ne smemo si privoščiti, da prvo najbolj ključno in kritično leto vstopa sektorja v promocijo ne smemo narediti nobene napake. Hvala.
Najlepša hvala. Še kdo želi od prijavljenih besedo? Izvolite tudi vi, vas prosim, da predstavite institucijo in tudi sebe za magnetogram.
Vlado Korber
Korer Vlado, iz sadjarstva Mirosan. Hvala za besedo. Jaz bi čisto na kratko, kakor vidim situacijo zdaj v sadjarstvu. Jabolk je preveč, ni preveč kakovostnih jabolk, ampak tudi tistih, ki so slabša in mislim, da je zdaj prilika in po naravi samem, da bomo sadjarji to naredili, da bomo umaknili tudi kakšne sadovnjake, ki so že izrojeni, ki niso zaščiteni s protitočno mreži in s tem malo razbremenili trg tega. Obenem bi tu prosil ministrstvo, da bi mogoče v zvezi s tem kakšne ukrepe predlagalo, da ne bi recimo KOPOP oziroma neki okoljski ukrepi omejevali kakšnega sadjarja, da bi moral ohranit površino zaradi zavez, ki jih je sprejel, ker mislim, da je to pametno, da se pač počisti nekaj in se te površine re-kultivira za naslednja leta, ki bodo mogoče boljša in jih zasadimo potem z novimi, tržno bolj zanimivimi sortami. Druga možnost je pa povečevanje porabe, ki je precej padla in mislim, da če bi vsak Slovenec pojedel vsaj eno jabolko na dan, dejansko problema sploh ne bi bilo. Če si pa to zamislimo, da to ne poje, je pa kar kriz, ne. Mislim, da je iz zdravstvenega vidika, bi bilo to priporočljivo pa še za vse primerno. Hvala.
Najlepša hvala. Še imamo koga od vabljenih danes, da želi besedo? Želi izraziti stališče, mnenje? Bo kdo morda? Ni.  Prehajamo torej na razpravo članov in članic Odbora za kmetijstvo. Torej, na začetku bom jaz povedal nekaj informacij tudi zakaj smo sklicali današnjo sejo.  Torej, današnjo sejo, moram povedati, po eni strani je bila pobuda moja, po drugi strani smo dobesedno bili v kontaktu z Gospodarsko zbornico. Sam sem, prihajam torej iz osrednjih Slovenskih Goric, kjer je, lahko rečemo tradicija, tako kot mislim, da tudi v Selnici in vsepovsod na Štajerskem. Glejte, glede jabolk, pa mislim, da tudi na Dolenjskem, izredno, lahko rečemo več stoletna.  Zanimivo je, ko me tudi kmetje srečujejo, ko sem bil v teh dneh, lahko rečemo na terenu, ko sem si ogledal nekaj sadjarskih kmetij, torej precej manjših pridelovalcev, mene predvsem zanimajo tisti manjši pridelovalci, ki delajo relativno tudi na zahtevnem terenu. Ko me je, prvo vprašanje je bilo, kako to, da sem jaz postal predsednik Odbora za kmetijstvo. Morda tega nikoli ne boste izvedli. Bom kar povedal danes. Jaz sem preživel s svojim očetom, ki je bil veterinar na teh kmetijah, lahko rečem skoraj celo mladost. Torej, v počitnicah nekako sem obiskal in videl sem, kako je v najtežjih razmerah živeti za kmetijstvo v tistih, koncu 70., pa 80., pa ne nazadnje tudi 90. Letih. Druga zadeva je, da morda ne prihajam s kmetijske politike, ampak iz čiste ekonomije in sem se te ekonomije tudi naučil morda v tistih državah, katere nas danes izrivajo, predvsem tudi na številnih kmetijskih področjih, danes posebej govorimo sadjarstvo, specializaciji, predvsem o jabolkih. Želim te seje tudi voditi, kot ste danes videli na mojo pobudo, so tu, je slovensko sadje in bo tudi v prihodnje. Torej začne se, če začnemo, želimo spreminjati svet, prvo moramo začeti pri sebi. To je moja osebna parola, jaz mislim, da se tudi sam moram spreminjati, mislim, da se vsak od nas in da vsi stremimo, da bomo postali vedno boljši, da smo bolj kvalitetni, kot posameznik, posameznice in te seje, ki bodo sklicane v tem mandatu, kako dolgo bo trajal, glejte bomo prvič zanimive za javnost, poskušal jih bom predstaviti, tudi tisti, ki boste vabljeni, bom želel, da predstavite dobre prakse, ne samo, da predstavljamo probleme. Dobre prakse, zato, da tisti, ki nas poslušajo, da se seznanijo z dobrimi praksami in da jim damo tudi kakšno idejo.  Jaz večkrat ponavljam, pa tudi kolegice nekatere bodo rekle, Breznik bo začel, če pri četrtem stavku, kako je to videl v Avstriji. Na žalost, glejte. Povejte mi, ali naj začnem tam, kjer je slabše, ali naj povem o tisti, ki danes pač jabolka prodajajo za 2 pa pol evra, recimo njihovo izbrano kakovost na avstrijskem Štajerskem, ne. Torej, jaz želim svojim ljudem poudariti neko miselnost, ki sem je sam bil deležen, ko sem nekaj let tam delal in glejte, kot ekonomist pač gledam morda manj čustveno, gledam pa ekonomično in tisto kar je, da bomo šli v prid tega, da bomo zaščitili dolgoletno tradicijo na področju recimo v tem primeru današnje seje sadjarstva. Tudi na ostalih področjih, ki jih bomo odpirali, ne. Tudi vinogradništvo, mi imamo tukaj čez 14 dni seje, torej čez nekaj dni sejo glede slovenskih vin. Glejte, zmanjševanje, uničevanje vinogradov, danes boste videli podatke, 14 milijonov vina imamo uvoza in izvoza 7 milijonov litrov vin. Poglejte, Slovenija, kot ena najbolj znanih, ali pa zelo raznovrstnih destilacij za vina, ne, ko smo bili na Kmetijskem inštitutu, ko smo se pogovarjali, imamo neverjetno število. Ker smo kot neka eksotična država je bila izredno tržno zanimiva. Ni problem danes veste v velikosti in govoriti, glejte: podnebje je krivo, krivo je, da smo mali. Ni problem tega, problem je, ali se mi znamo drago prodati? Ali mi bomo vcepili svojo zgodbo Evropi in svetu? Ali imamo zadosti samozavesti, ali bomo krepili to samozavest, ali se bomo povezovali in bomo delali za to, da bomo nekoč naša jabolka z veseljem kupovali tudi v Avstriji v Švici, ker bodo rekli, to pa prihaja iz ene izredno zelene države, izredno čiste, z izredno kvaliteto. Potem, glejte. Naslednja zadeva ja, da sem se pred leti, ko sem bil vodja ene izmed logističnih služb v Slovenski vojski ukvarjal, torej z nabavo. Poglejte, ko sem jaz pogledal prvič tiste, javni razpis, torej recimo za sadje prve kakovosti in saj je vseeno, kaj je pisalo, ne. Poglejte, sem jaz pogledal, kaj je recimo ena vojašnica, recimo v Mariboru je bila izrazito velika. Več kot tisoč obrokov se je kuhalo torej čez dan in je prihajalo polno sadja, vsake pol leta je bil razpis za sadje. In ko sem videl, kakšno sadje prihaja, sem ugotovil, da večinoma zmagujejo špekulanti, ki v bistvu nam ponujajo tretjo kategorijo sadja, ne prvo. Oni pridejo z nizko ceno notri, potem pa nabavna služba pač nekaj, v neki javni instituciji pač tisto sadje vzame in ga iz tovornjaka da v svoje skladišče, torej v neke hladilne komore in tam čaka. Jaz sem prvič opozoril svoj, tiste, podrejene, dal sem jim svoje kartoteke in sem jih naučil kaj je to prva kakovost sadja.  Kaj je to prvost, to je recimo prva kakovost jabolk, ne, vse ostali, kar smo mi včasih dobivali preko javnih razpisov, govorim iz neke prakse, svoje lastne, so, da je bilo to sadje večinoma iz uvoza, ki sploh ni dosegalo standarda kakovost prve kategorije, ali pa celo druge. To je šlo v bistvu za nek standard mogoče nad industrijskimi jabolki, če se zdaj o jabolkih pogovarjamo. Ravno zaradi tega, glejte, bodo te seje morda nekoliko drugačne, bodo nekoliko bolj vsebinske, bodo nakazovale nekatere tipične rešitve in tudi danes, glejte, sam, ko t veste, ko smo pripravili te sklepe, želim, da smo konkretni. Ne to, da bo država, naj država poskrbi in apeliramo na Vlado, da bo te ukrepe nekako spravila v naslednjo kmetijsko politiko za naslednje kmetijsko obdobje. To je premalo, poglejte. Jaz sem hodil, in tukaj poglejte, je treba začeti gledati izven škatle. Na vseh področjih, mi v kmetijstvu izredno smo nekonkurenčni in zaostajamo, na vseh področjih, kjerkoli. In te verige v kmetijstvu, v kmetijskih proizvodnjah so, imajo izredno dosti slabih točk in zaradi tega, če vi ne predate svetu kompletne zgodbe. Danes se prodajajo zgodbe, in če vi ne prodajate kompletne zgodbe, potem je na koncu naš iztržek za kvalitetno jabolko 23 centov, kar je katastrofa in mi na ta način ne pokrijemo niti amortizacije ne pokrijemo stroškov, kjerkoli še kakršnokoli tveganje za podnebne razmere, ki se nam dogajajo in slabe letine.  Tretja točka sklica današnje seje, da grem naprej, je bilo pobiranje jabolk. Imamo 75 tisoč ljudi na borzi. 75 tisoč ljudi na borzi, nekaterim so dvignili tudi socialno podporo. Verjamem, da marsikdo, ki je na borzi mogoče deset, petnajst ljudi je takšnih, ki so garali vse svoje življenjsko obdobje, morda mu leto dni manjka do pokojnine, morda je dobesedno izgaran, z ukrivljeno hrbtenico in še vse ostalo, ampak vsaj 50 tisoč ljudi v Sloveniji, primer je bil tudi tega, namen tega sklica je, da so mislili na občini Gornja Radgona, poklicali neke ljudi iz borze, če bodo prišli pomagati zbirati točno ta industrijska jabolka. Drugi dan je bil zdravstveni dom poln namišljeno bolnih ljudi in to je ta druga zadeva. Četrta točka pa peta, je slovenski izobraževalni sistem. Šesta točka je to kar je mislim, da gospod Koršič povedal, da imamo polno institucij, in da so tudi kmetje majhni pridelovalci, ki nimajo toliko znanja. Poglejte, niti ne poznajo teh institucij in namen te seje danes tukaj je tudi, da te institucije počasi spoznavajo kje jim lahko pridejo nasproti, kje lahko zaprosijo za strokovno pomoč in dobro bi bilo, da bi tudi te institucije imele neke točke VEM, kjer bi lahko dobili vse informacije vso strokovno pomoč na enem mestu. Poglejte, pred nami imate tudi te, lahko rečemo, jaz bom rekel vaze, posode za vodo. Ena od njih je naša ena največjih blagovnih znamk Rogaška Kristal. Imel sem čast delati nekaj mesecev z Rogaško Kristal, torej mi smo predali zgodbo več kot 400 letne zgodovine Rogaške in te izdelke, mi pač ne tekmujemo z ostalo steklarsko industrijo, kjer smo prodajali kozarce za 2 evra, ampak smo prodajali kozarce za 40 evrov. To je zgodba Slovenije, torej butična pridelava za močno blagovno znamko, z močno, torej tudi to intenzivno noto neke izrazite tradicije in ravno to cenijo na tistih trgih kjer imajo največjo kupno moč. To je zgodba, to vam bo povedal vsak tržnik, vsak ki je malo delal v mednarodni ekonomiji, predvsem na področju marketinga in trženja in mislim, da tudi v kmetijstvu moramo pristopiti k takšnim ukrepom.  S tem bom jaz nekako poskušal ta uvod svoj zaključiti, kasneje se bom še vključil v vsebinsko razpravo in bi podal tudi nekaj svojih rešitev. Sedaj pa je na vrsti prvi, ki se je prijavil, drugi ki se je prijavil je kolega Rajh in mu tudi dajem besedo. Najlepša hvala.
Hvala lepa gospod Breznik, predsedujoči, tudi za to izčrpno videnje in pogled. Hvala tudi ministrici in državni sekretarki in članom strokovnih interesnih združenj.  Sam prihajam iz energetike, ki je tesno povezana s posegi v prostor, pa bi iz tega področja dal tudi en predlog, ki se navezuje na spopadanje s podnebnimi spremembami. Vemo, da se gradi številne infrastrukturne vodne ureditve, pa nekako pogrešam to eno medsektorsko sodelovanje. Zdaj, če pogledamo elektrarne od Maribor do Ormoža, niso zgrajeni namakalni sistemi, imamo zgrajeno Nuklearko Krško, Termoelektrarno Šoštanj, številne toplarne, mestne toplarne, ki 24-ur na dan proizvajajo toploto, pa ob tej objektih ne vidite toplih gred.  Drugo, zadeva je pa tudi povezana s prenosom znanja. Vemo, da so podnebne spremembe tukaj, in da bo treba temu prilagoditi proizvodnjo. Hidropnika, agrarni parki so ena od teh rešitev in mi bomo morali tudi sistemsko spremeniti in prilagoditi kmetijstvo že novim izzivom. Vemo, da se trg odpira, da ni zdaj samo konkurenca Nizozemska, Francija, ampak je pred vrati Kitajska. In to so eni izzivi, ki se lahko zgodijo v roku desetih let, in tu bo treba malo širše gledati. Jaz verjamem, da ministrstvo te zadeve zaznava in jih bo tudi vključilo v sektorsko politiko, ki jo pripravlja. Hvala lepa.
Gospa _________
Ja, ne …
Hvala lepa gospodu Rajhu.  Nadomeščam trenutno gospoda Breznika. Pa sem se kar drugi prijavil za razpravo pa bom kar razpravljal.  Bi pozdravil seveda vse prisotne, vse predstavnike sadjarskih organizacij, državno sekretarko z ekipo.  Dobro je povedala, v bistvu vse, kar je ta čas namišljen s temi ukrepi. To je zelo pohvalno, s temi podatki nas je dobro obvestila. Ampak še vseeno pravim, da so še vedno problem, ki ga imamo danes tukaj na mizi oziroma ga slišimo, je en popolnoma drugi. Povzeli smo, da imamo 81 tisoč ton letnega pridelka. Se pravi, mi smo se nekje poleti pogovarjali, da bo 65 tisoč ton, očitno je to naraslo. In smo imeli neka srečanja, smo se malo tudi na terenu oglašali okrog pridelka in seveda v najavi, da bo na terenu 20 do 25 tisoč ton pri pridelavi 65 tisoč ton / nerazumljivo/ industrijska jabolka. Oziroma slabše kvalitete jabolk. Vemo, zakaj so vzroki. In seveda tudi cene so nam znane. Poglejte, to je res katastrofa – 3 cente franko tujina, 4 do 6 na domačem – čeprav je ta odkup omejen, seveda. Je pa problem, tako kot so gospodje nakazali, očistiti sadovnjake, da ne bo še večje katastrofe drugo leto. In jaz bi pač rekel tako – da imamo tukaj samo »kao« seznanitev pa razpravo. Jaz bi rekel, da bi danes morali imeti en ukrep, kako to pomagati, da se to očisti. Čeprav državna sekretarka ve, da je to – z nekimi ciframi smo že obveščeni, koliko naj to bilo … Se pravi, neki interventni ukrep, čeprav je potem bilo rečeno, da gre tu – da naj se dokaže tehnološko, zakaj je do tega prišlo. Mene pa vseeno zanima, če je to možno, da jo izzovem, da ta neki ukrep ali pa rešitve napravimo že danes, da ne bomo zopet imeli mesec dni nekega »laufa«. In da poskusimo tem ljudem, ki so s tem – to je za časnike (?), / nerazumljivo/ bo hitro. Tu nimamo kaj dosti čakati, če hočemo, da nam sadovnjaki zopet ne bodo drugo leto imeli še večjih minusov in ne vem, vse posledično, kar se lahko zgodi. Že je najavljeno, da bo drugo leto, jasno, da bo manj jabolk. Ker letos je vse »duplirano«, po domače povedano. In vemo, koliko je tega na trgu oziroma na trgu – še v sadovnjakih. Verjamem, da tisti, ki pač vedo, da jih bo drugo leto težila ta težava, da se bo škoda nastala – se pravi, pri ponovnih – da bodo ponovno v sadovnjakih bolezni in tako dalje. Bi bilo dobro, da imamo že danes neki ukrep – pa naj poskusimo / nerzaumljivo/ ne vem, finančni seveda. Da se to poskusi nadomestiti z – da se ta jabolka umakne ven, v bistvu v neko predelavo. Vse to vemo, to že se pogovarjamo – interno ali pa kakorkoli – in da bi to bilo že na papirju, da lahko mi to oziroma Ministrstvo za kmetijstvo poskusi iskati to rezervo, ta interventni ukrep, da očistimo sadovnjake. To je moje mišljenje pa pogled. Hvala lepa.
Hvala, gospod podpredsednik, ki me je za trenutek nadomestil.  Torej, nadaljujemo s sejo. Samo malo, da pogledam prijavljene. Tukaj imam – kolega Lisec je naslednji prijavljen, tako da imate vi besedo. Izvolite.
Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovana državna sekretarka, vsi ostali vabljeni, članice, člani odbora, vsem skupaj lep pozdrav.  Jaz moram reči, da sem v bistvu vesel, ker zopet za istim omizjem, tako kot večkrat v preteklih dveh letih, srečam strokovnjake, ki skušajo oziroma skušamo reševati področje sadjarstva v Sloveniji. Vesel sem, da vas vidim. Po drugi strani sem pa žalosten, ker vem kateri so bili vzroki zaradi katerih smo se na samih nujnih sejah Odbora za kmetijstvo v prejšnjem mandatu srečevali. Moram reči, da tukaj sem zelo vesel in ponosen, da kot član tudi v prejšnjem sklicu odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da smo dobili pohvalo, da smo znali poslanci in poslanke ne glede na politično barvo prisluhniti v stiku z reševanjem problemov in da tukaj ni bilo politične stranke, pa tudi ne ministrstva. Tu pa tam smo včasih pri kakšnem sklepali in pri kakšnem zakonu spremenili vejico v narekovajih, ampak bistvo je bilo, da je bilo večino sklepov in pa zakonskih rešitev, ki jih je bilo mnogo, sprejeto skoraj enoglasno.  Jaz najprej, ko sem videl sklice seje, informacija o stanju sadjarstva po dveh zaporednih pozebah sem se spomnil, da v bistvu nista bili samo dve pozebi tista ključna momenta, ki sta sadjarje prizadela v preteklih dveh letih, ampak je bilo tudi nekaj ostalih naravnih nesreč, ki so tako ali drugače klestile po različnih delih naše države ali po Štajerskem ali pri nas v Posavju ali pa še kje severno ali bolj južno od nas. Mislim, da ni problem samo pozeba, kot na drugi strani mislim, da tudi ni samo problem jabolk in pa v določeni meri hrušk, ampak tudi vseh ostalih pridelkov s področja sadjarstva, ki smo jih skušali še enkrat reševati, ampak na žalost smo jih reševali na nujnih sejah s sklepi in potem z interventnimi zakoni. Tukaj bi se navezal na gospoda Ravnika, ki je rekel, manjkajo sistemski mehanizmi. Če se spomnite mojih razprav iz prejšnjega mandata veste, da sem vedno opozarjal, da niso tukaj samo ljudje iz sektorja kmetijstva ali pa morda gospodarstva tisti, ki bi morali te zadeve reševati, ampak vedno manjkajo vsaj predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, pa tudi Ministrstva za obrambo, ko smo predvsem govorili o protitočnih zadevah ali pa o problematiki namakanja ali pa oroševanje, ko so se vedno nekako zmuznili in so rekli, da niso čisto pristojni, da letos spada pod Ministrstvo za kmetijstvo, ampak še enkrat, ja, zelo mi je všeč ta pojem sistemski mehanizmi manjkajo, ampak mislim, da ne manjkajo zaradi teh ljudi, ki ste danes tukaj zbrani, ampak manjkajo zaradi drugih ljudi iz drugih ministrstev, ki očitno mislijo, da se lahko zadeve na področju sadjarstva rešujejo parcialno in pa z intervencijskimi zakoni. Mislim, da je prav, da se ta vlada, bodimo pošteni, več kot polovica uradnikov bo ista, tudi poslanske skupine v koaliciji so približno iste. Mislim, da bi morali nadaljevati s to idejo, ki smo jo začeli v prejšnjem mandatu na tem odboru, torej da se pripravijo sistemske rešitve, pa vsi vemo o katerih dveh zakonih govorimo, ki bi jih morali obravnavati in v bistvu potem bi ugotovili, da niti ni Odbor za kmetijstvo matično delovno telo za te zakonske rešitve oziroma za uvajanje sistemskih mehanizmov.  Imamo zelo zanimivo dogajanje v zadnjih dveh letih, če govorimo, recimo, samo o, ne vem, ceni ali na trgu ali pa odkupni. Letos je visoka ponudba jabolk in hrušk, kar pomeni, da so nizke cene, kar ni dobro za proizvajalce. Lani in predlani smo imeli veliko povpraševanja, pa nič proizvodov na področju sadjarstva, kar pomeni, če proizvodov ni so spet proizvajalci na slabšem. Tako da v bistvu, kakorkoli obrnemo to neko paradigmo, ki je vse povsod prisotna ponudba in povpraševanje vidimo, da tukaj karkoli se zgodi v bistvu proizvajalci potegnejo kratko, ali nimajo pridelkov ali pa so zaradi prevelike količine pridelkov primorani poseči po nizkih cenah. Moram reči, da tukaj zelo pozdravljam to o čemer smo tudi danes že govorili, to lokalno ekološko komponento na področju sadjarstva in moram reči, da ko sem se v preteklem mandatu srečeval z istimi deležniki, ki tukaj sedite, ki ste skušali tudi preko politike doseči, da bi več govorili o javnih naročilih v javnih zavodih, moram reči, da ste veliko dosegli na tem področju. Upam, da bodo javni zavodi še sledili, tisti ki se še niso odločili za to, da tudi preko tega mehanizma spodbujamo lokalno sadjarstvo, to pa vemo, saj vemo kaj je lokalno v Sloveniji. Vse je lokalno, ker smo tako blizu, kjer se lahko tujci samo nasmehnejo, ko rečemo, da imamo iz kateregakoli dela Slovenije dve uri do Ljubljane. Včasih v kakšnem velikem mestu v tujini rabijo eno uro samo, da pridejo iz enega rondoja. Je pa tukaj, jaz mislim, da še kar nekaj problemov poleg teh sistemskih mehanizmov v katere bomo morali mi politiki ali tukaj člani odbora, tega odbora ali kakšnega drugega odbora ali pa predvsem kakšen minister in državni sekretar, doseči. Moram reči, da sem zelo žalosten, ker očitno ne znamo najti nekega sistemskega mehanizma, da bi rešili, jaz sem rekel, ta sistem čakanja, ko ljudje, ki jih aprila leta 2016 prizadene pozeba ali pa tekom leta kakšna druga naravna nesreča, potem čakajo skoraj eno leto, da dobijo, vmes pa so prvič, brez financ in drugič molijo, da ne bo prišla naslednja naravna nesreča. Tako, da resnično upam, da če že ne na Ministrstvu za kmetijstvo, pa vsaj na Ministrstvu za finance bi pričakoval, da bodo našli nek mehanizem ali preko splošne proračunske rezerve, na splošno proračunske rezervacije ali pa kakšnega drugega mehanizma, da bi se izplačale škode takoj oziroma vsaj, bodimo pošteni, v dveh, treh mesecih, pa tudi mislim, da bi bili kmetje pripravljeni, če nekaj prejmejo, pa da bi naslednje leto, če bi se izračunalo, so preveč dobili, da bi se šlo lahko v / nerazumljivo/, tako kot se marsikje dogaja vsaj na občinskih nivojih.  Prej je bilo govora o tej preventivi in kurativi. Tukaj moram reči, da ko smo imeli, pa ste nas na žalost samo nekaj tukaj, mislim da leta 2015 ali leta 2016, gospa državna sekretarka se bo spomnila na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, razprava glede namakanja v Sloveniji, ko so predvsem prišli predstavniki regijskih razvojnih agencij s finančnem ovrednotenjem, koliko bi posamezna regija oziroma posamezna pokrajina potrebovala denar za namakanje in tam se mi zdi, da se prič tako na nekem vsebinskem in na splošnem sistemu začelo govoriti tudi o problematiki oroševanja, ki je, tako rečeno, dve muhi na en mah princip reševanja teh zadev. In tukaj vem, da je ministrstvo v prejšnjem mandatu skušalo finančno slediti temu / nerazumljivo/ oziroma celo več, mislim, da je bil en razpis dokaj neuspešen, ampak ne zaradi tega, ker bi ministrstvo dalo premalo sredstev, ampak ker se očitno zaradi preveliko birokracije ali pa zaradi kakšnega drugega mehanizma ukrepa, morda bomo dobili danes že kakšen bolj vsebinski odgovor, kaj je šlo narobe, da se deležniki niso odločili, da bi pristopili k tistemu razpisu, ampak upam, da naslednji razpisi bodo še manj birokratski in še bolj po volji tistim deležnikom, ki se takrat še niso odločili.  Da zaključim. Tukaj sem si začrtal še dve zadevi. Eno je to glede tega, tudi glede sklepov, ki govori, samo sekundo, bolj združevalnem odnosu vseh deležnikov. Moram reči, da sem danes upal, da se bo zadružna zveza oglasila, ker če koga vidim, ki bi moral prevzeti še večjo odgovornost pri tem združevanju na tem področju, z vsem spoštovanjem do gospodarske zbornice in pa kmetijsko-gozdarske zbornice, ki nekako bolj strokovno suportirajo, mislim, da bi morala biti zadružna zveza tista, ki bi morala še veliko bolj zavihati rokave in začeti sistemsko povezovati deležnike. Ne samo na področju sadjarstva. Imamo še ogromno drugih sektorjev – vinogradništvo, je bilo danes že govora, pa verjetno bi jih lahko našteval vsaj dve minuti, kje vsepovsod bi se lahko deležniki združevali. Tako da jaz resnično upam, da bo zadružna zveza še veliko bolj proaktivno sodelovala pri tem segmentu.  In pa da zaključim v skladu z mojo prakso. Sledim svoji ideologiji, da kakršenkoli sklep, ki vsaj za malenkost ali opozori na eno zadevo ali pa jo malenkostno skuša reševati, da take sklepe podpiram ne glede na to, kdo je podpisan. Bom podprl vse predlagane sklepe, ker v vsakem sklepu lahko vidimo delček načina reševanja problematike sadjarstva. Ali v tem, da skušamo nekako, glede na prvi sklep, opozoriti Evropsko komisijo, ali da podpiramo čim hitrejšo vključitev stimulacije v organizacije proizvajalcev. Ali da si sistemsko / nerazumljivo/ sadjarski sektor. In pa mislim, da je zelo pomemben tale, peti sklep, da se pripravi strategija ukrepov in se jih finančno vrednoti z namenom podpore slovenskega sadjarskega sektorja. In tukaj bom tudi zaključil. Ampak to, upam, da bo sprejeto tako, da ne bomo imeli kakšnih interventnih zakonov, ampak da bomo posegli po sistemskih mehanizmih reševanja problematike sadjarstva v Sloveniji. Še enkrat, spoštovani gostje, upam, da se srečamo ob kakšnem lepšem razlogu, da se ne bomo zopet v kratkem srečevali zaradi kakšnih neugodnih naravnih nesreč, ampak da bomo imeli jabolka pred sabo pri veliko lepših temah. In torej tudi upam, da bodo veliko lepši časi, da bodo za slovenske sadjarje. Hvala.
Hvala kolegu Liscu, nekdanjemu predsedniku tega odbora.  Preden nadaljujemo in dam besedo kolegu Bakoviču, ki je naslednji prijavljen, pa vse vabim, da si – nekateri ste si že postregli -, da si postrežete s kvalitetnimi slovenskimi jabolki. Na tem odboru ni nekulturno, če jeste. Vzemite si to kot priboljšek. Naj vam ne bo nerodno. In to bo tudi praksa od zdaj naprej.  Torej, kolega Bakovič pa ima besedo, naslednji prijavljen. Torej, kolega Bakoviča trenutno ni, zato je / oglašanje iz dvorane/ - aha, je, a ste, izvolite, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa.  Glejte, podnebne spremembe, kakršnim smo danes priča, bodo tudi vnaprej vplivale, zagotovo, na izredne razmere tako v kmetijstvu kot tudi drugih panogah. In to bo potrebno imeti v uvidu. Ne samo na ministrstvih, temveč tudi vsak posameznik. In pravzaprav večno ne bo moč računati na neke izredne pomoči in temu primerno se bo potrebno tudi prilagajati.  Danes je bilo veliko govora o izredni letini v letošnjem letu, morda pozabljamo tudi na to, da na kmetijah, kjer jim sadjarstvo ni osnovna panoga, torej na teh kmečkih drevesih jablan, je izjemno rodilo. In ljudje so letos masovna ta jabolka nabirali in vozili k raznim predelovalcem, stiskalnicam, kjer so si delali sokove in podobno. Glejte, praktično ni mogoče bilo letos kupiti kvalitetno sušilnico sadja, ker je bilo to vse pokupljeno. Obirača nisi mogel v zadrugi kupiti za obiranje jabolk. Torej to res kaže na neko izjemno obdobje. Tako da ljudje imajo polne ozimnice in zaradi tega zaloga in zaradi tega ne bodo kupovali, vsaj v začetni fazi ne, jabolk. Torej – slišim pa tudi, da vsi sadjarji, ki proizvajajo industrijska jabolka pa nimajo težav glede viška jabolk. Zdaj, če je to tako, me pravzaprav zanima, zakaj. Ali je morda - nekateri niso – ali pa morda nekateri so dobro predvideli, da lahko nastopijo tovrstne težave? Tako da morda, če lahko to ugotovimo, torej – morda niso predvideli učinkovitih ukrepov v začetni fazi. Tako da, če to je, bi morda prosil res za obrazložitev. Ali obstaja nek trend, da nekateri nimajo težav z jabolki, ki so   (nadaljevanje) neobrana drugi pa in če je temu tako zakaj.  Kar se tiče finančnih pomoči. Seveda je vedno kadar je nekdo v stiski mu je treba pomagati, vendar se moramo tukaj zavedati, da če se bo nekje pomagalo bo treba nekje drugje vzeti in je potrebno dobro premisliti kako in na kakšen način, da potem seveda ne bo nastopila neka posledica tudi drugje. Morda v razmislek - ne mislim tukaj zganjati nobenega populizma -, če potrebujemo delovno silo za obiranje torej teh jabolk, ki so ostala na drevesih ali morda kdo razmišlja o tem, da bi se posluževalo ljudi, ki so se odločili za alternativne oblike izvrševanja kazni za razne prekrške torej delo v splošno koristi ali je morda to možno se povezati z Ministrstvom za pravosodje, da se zadeva z manjšimi stroški sanira.  Tako da je to z moje strani na kratko. Sicer sem zadovolji oziroma jasno zelo dobro predstavljen problem s strani vseh tukaj in tudi zadovoljen s predstavitvijo državne sekretarka. Menim, da gredo po pravi poti in da so ukrepi, ki jih je potrebno izvesti pravi in pravilni.  Hvala lepa.
Hvala kolega Baković.  Sedaj bom dal še besedo za eden odgovor predstavniku Zveze slovenskih zadrug.  Imate besedo, izvolite.
Matjaž Podmilšek
Hvala, gospod predsednik.  Lep pozdrav tudi z naše strani, se pravi, Zadružne zveze Slovenije.  Moje ime je Podmiljšak Matjaž.  Jaz bi edino repliciral na izjavo gospoda Lisca. Jaz se eksplicitno nisem oglašal na prejšnjo razpravo, ker je to storil naš predsednik Odbora za sadje in zelenjavo gospod Stojkovič. Sedaj, kar se pa tiče dela Zadružne zveze pri povezovanju. Mi tukaj imamo ogromne projekte in tudi ogromne projekte smo izvajali, katere smo spodbujali povezovanje zadrug. Delamo veliko na promociji zadružnih izdelkov. Mi smo pred kratkim zaščitili kolektivno blagovno znamko Zadružne zveze, delamo veliko projektov na blagovnih znamkah, sodelujemo s Kmetijsko-gozdarsko zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije pri vseh teh raznih projektih trženja in promocije. Mi, kar nekaj stvari delamo s tem, da bi omogočili članom zadruge, da imajo boljše pogoje, ampak mi pač nimamo vzvode katerim bi karkoli lahko konkretneje prisilili, da bi se združevali ali kakršenkoli druge projekte posluževali, ki jih pa recimo država ima. Recimo na primer razmišljamo v smeri, da bi se na primer tako kot imamo v Italiji dajali določene davčne olajšave za člana ali pa za zadruge, ki so povezana v večje sisteme kot tudi, da bi se recimo, ki so na voljo tudi razpisi za povezovanje v tej smeri. Tukaj so recimo zadeve, kjer lahko spodbudiš tako člane oziroma kmetije kot tudi zadruge, da v večje sisteme sodelujejo in s tem imajo večji pa bolj vplivnejši vstop na trg.  Hvala lepa.
Hvala.  Naslednja je prijavljena gospa Anja Bah Žibert.  Imate besedo. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.  Današnja tema je zagotovo zanimiva, ker je pač koristna vsesplošno. Lahko bi jo rešili tudi na drugo področje sadjarstva in podobnih problemov in verjamem, da bomo to v prihodnje tudi storili. Ko pač jaz poslušam vse razprave tako predstavnikov, ki se ukvarjajo s tematiko, problemom sadjarstva, proizvajalci na drugi strani ministrstvo vidim skupni imenovalec in sicer, da imamo mi v tej državi res eden velik problem. Če je letina slaba imamo problem, če je letina bogata imamo problem. To je čisto ena preprosta ugotovitev, ampak še kako resnična. Če bi bila Slovenija ena izolirana država tega sveta, potem bi človek to razumel, ampak mi smo del neke ne vem govorim okoljskega sistema, kjer imajo vsi tudi podnebne razmere podobne kot mi sooča se prav tako   (nadaljevanje) s težavami, ki jih povzročajo neurja in druge ujme ali kakorkoli že pa vendar mi kar naprej govorimo o nekih problemih kot, da smo pač neka izolirana celica. Prej je bilo sicer rečeno s strani kolega, da če želimo nekaj dati moramo nekje drugje vzeti, ko govorimo o nekih konkretnih ukrepih. Jaz trdim, da naša država itak preveč jemlje že in da je tega denarja kar dovolj samo ga ne znamo pametno deliti in to je mnogo večji problem kot da se kar naprej ukvarjamo s tem, da če nekje damo moramo nekje drugje vzeti, problem je kako delimo tisto, kar imamo. To je že eden problem, ki ga ne bomo na tem odboru rešili, ampak zagotovo trdim, da Slovenija ni tista država, ki jemlje premalo, ampak glede na vse davke in kar plačujemo jemlje kar veliko in to bi se moralo v denarnicah oziroma v življenju državljanov poznati mnogo bolje.  Kaj je moj namen te razprave? Ko poslušam vse ostale imamo ogromno nekih pravite projektov, veliko promocij, vsega je veliko, ampak učinki. Za mene je učinek tisti, ki je merljiv. Ti lahko delaš projekte takšne in drugačne promocije, ampak pomembno je v končni fazi tisto, kar je učinek tega. Včasih imamo občutek, da delamo projekte samo zato, da govorimo kako dobre projekte imamo, ko pa potegnemo črto pa vidimo, da je bil porabljen denar za nekaj, kar ni koristilo v taki meri kot je nekdo obljubljal. Te evalvacije praktično nikoli ne slišimo. Mene res velikokrat zanima, da bi se neki projekti, ki so tudi finančno ovrednoteni v končni fazi tudi potem pokazali kako so bili uspešni, kakšen je bil končni izkupiček in kaj je to prineslo. To je sedaj nekaj splošnega. Mi vsi splošno govorimo promocija lokalne hrane je prej bilo rečeno delamo veliko na promociji lokalne hrane. Poglejte, to ni merljivo - delamo veliko na promociji lokalne hrane. Ali je kdo povedal kakšen je učinek te promocije? Koliko se je povečala potrošnja domače hrane? Tukaj se lahko vrnemo na izvorni problem ponudba povpraševanje. Razumi kdor mora, ampak v Sloveniji živi 300 tisoč ljudi na robu ali pa pod robom revščine. Jaz sem se tudi pogovarjala z ljudmi splošno in sem jih malo spraševala glede nakupov v trgovini tudi kar se tiče slovenskega sadja in drugih proizvodov. Verjetno boste vsi ugotovili kaj so mi ljudje povedali - »Ko stopim v trgovino je za mene pomembna cena, kar si ne morem privoščiti, da bi sledil etiketam o kakovosti.« Tukaj smo zopet pri enem drugem problemu, ki ga ravno tako dvomim rešili danes, ampak potrebno bo nekaj na tem narediti. Ljudje danes gledajo na cene. Seveda imamo tiste, ki so bolj ozaveščeni in bodo na enem področju riskirali več denarja drugi manj, ampak generalno gledajo na to in dokler imajo možnost kupiti neko stvar ceneje se za njo odločijo, ker ne moremo razmišljati o tem kaj je tisti trenutek zdravo za njih in kaj je boljše, ker si ne morejo privoščiti pa bi si z veseljem. Pri tej promociji je treba gledati tudi na to in poskrbeti, da bomo bili tudi z našim sadjem konkurenčni - znali ceniti slovensko, ampak biti tudi konkurenčni. Predvsem to, da ne moremo vsako leto gledati na neke ukrepe enkrat zato, ker je premalo enkrat zato, ker je preveč pomeni, da je sistemsko nekaj zelo narobe, ker leti ne bodo enkrat bodo boljše in enkrat slabše, saj to je nekaj naravnega. Nas ne sme zamajati vsakič, ko se zgodi slaba letina ali ko se zgodi dobra letina. Mi pa dobesedno izgubimo na nek način tla pod nogami, ker se pač zatrese ves sistem. In se pač to ne bi smelo dogajati. In bi morali iskati take sistemske rešitve, da so ti udarci, bom rekla, čim manjši. In da zadevo ublažimo tako, da ne bo pač potrebno, seveda, ne vem, kakšnih dodatnih ukrepov.  Zagotovo se strinjam tu z razpravo kolega Tomaža Lisca, ko govorimo – takrat ko res pa pride do nečesa izjemnega, do nekih izjemnih situacij, ki jih pač ne moreš prilagoditi, da pa takrat res učinkovito pristopimo k hitrosti izplačevanja pomoči. In tudi, kar je bilo prej rečeno, da ko se neke stvari iztrošijo ali pa ugotovijo, da niso več potrebne, da se jih nadomesti z nekimi drugimi ali sortami ali pa pridelki. In da se tam država vključi. Da mi ne stojimo v nekem začaranem krogu, ampak da dejansko izstopimo iz tega in pogledamo – poglejte, kam pa lahko namenimo denar, ki bo dolgoročno učinkovitejši.  Zdaj, zagotovo posamezne zadeve, ki so bile danes povedane, rešujemo tudi s predlaganimi ukrepi odbora, ki so nastali v sodelovanju z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. Meni se zdijo načeloma ukrepi dobri. Tudi ukrep kolega Tomaža Lisca, tudi ukrep poslanke Karle Urh. Vendar pa – nisem pač iz teh ukrepov oziroma ukrep ali pa predlog sklepa, ki ga je podal Tomaž Lisec, je bil jasen. To je v bistvu dodatni sklep k ostalim sklepom. Rada bi vedela tudi, kaj je ta sklep, ki ga je poslanka Karla Urh dala, ali gre za dodaten sklep, se pravi kot točka 6, 7. Zato ker pač se mi zdi to v današnji razpravi pomembno.  No, in še ena zadeva, ki pač mene vedno, ko poslušam te stvari, na splošno govorim – bi tudi morali sistemsko rešiti z drugimi ministrstvi. Bilo je že rečeno – težava, kadar nam gre dobro, ni zadostnega števila obiralcev in tako naprej. Prej je bilo sicer rečeno, da imamo 70 tisoč ljudi na zavodu za zaposlovanje in da ko se je iskalo pobiralce – verjetno je to bilo tudi plačljivo – so bili zdravstveni domovi polni. Veste, tukaj pa je sistemski problem, ki ga pa jaz vidim. Mi zelo veliko govorimo o socialni državi. Ampak mi smo včasih preveč socialni. Ne me narobe razumeti. Ampak veste, nekdo, ki je na zavodu za zaposlovanje, dobi pomoč te države. In sistem bi moral biti naravnan tako, da ko država potrebuje njegovo pomoč, se odzove. Kajti on finančno pomoč dobi. Se pravi, ko pride v državi nekaj, kjer se je potrebno odzvati, se je pač potrebno odzvati. In če se nekdo ne odzove, je potrebno za to narediti tudi pametne in učinkovite sankcije. Pa bomo videli, če bodo jabolka še na drevesih. A veste, dokler pa nekaj ni treba – pač ni treba. Ker »itak« ni nobenega ukrepa, ni nobene razlike. Ljudje danes ponujajo jabolka zastonj, samo da pride pač nekdo jih iskat. Pa ni nikogar. Jaz verjamem, da nekdo, ki je socialno ogrožen, težko pride, ne vem, iz primorskega dela zdaj na Štajersko, ker bo porabil več za stroške potovanja kot bo učinek tistega, kar bo dobil. Ampak se da to rešiti na drug način. To pa je regijsko in lokalno. In predvsem z ljudmi, ki nekaj od te države dobijo in bi bilo prav, da bi zadeve reševali tako, da so tudi oni motivirani in na drugem načinu tudi, da dobijo občutek, da so koristni v družbi. Saj največji, najtežji občutek posameznika je, da je nekoristen. In da je kot nekdo nebodigatreba. Ampak to pa je problem tudi naše socialne politike in spet drugega področja, kjer bi lahko dosti bolj naredili segment povezovanja med enimi in drugimi področji.  Veste, marsikatera država ima to veliko bolj učinkovito rešeno, mi pa kar naprej ponavljamo v tem pa ni tega pa ni tistega pa se vrtimo v nekem začaranem krogu. Zdaj, jaz mislim, da sem pač glavne stvari, ki sem si jih pač nekako v tej razpravi začutila, da jih moram povedati, tudi povedala. Predvsem si želim res, da bi začeli v tej državi nekatere stvari reševati sistemsko, da se ne bi res srečevali vedno znova z istimi problemi in da bi dejansko reševali samo takrat, če stvari, ko pridejo akutno, oziroma ko pridejo res iznenada kot nek blisk, ko pač takrat ne morajo ukrepi reševati stvari kot so. Ne pa, da se pač z nekimi stvarmi srečujemo iz leta v leto, enkrat v eno stran, drugo v drugo stran, ne znamo pa stvari »balancirati«. Zato pa jaz mislim, da imamo dovolj strokovnjakov, dovolj znanja, samo izkoristiti ga je treba. Ne bo dovolj, ne povezovanje, ne nova združenja, ničesar, če ne bomo znali stvari povezati pa učinkovito sprejemati stvari, kajti ogromno denarja gre za neke stvari. Res ogromno denarja mi tej državi zmečemo za različne projekte in tako naprej. Glejte, imamo nevladne organizacije, glejte, zagotovo, naj se povezujejo v take stvari kadar nekaj preide. Rešujejo različne probleme tudi o slabem vključevanju ljudi v družbo. Pa kolikokrat se sestajamo na takih stvareh, da bi neke konkretne ukrepe poiskali pa rešili stvari, ki bi bile v korist enih in drugih? Vse imamo včasih na pladnju, ampak samo ne znamo stvari povezati. In glejte, res, nismo osamljen otok in tudi drugi imajo podobne težava, samo očitno so učinkovitejši pri njihovem reševanju. Je pa res, da gre to od glave navzdol. Tako da jaz upam, da bomo na ministrstvu tudi, da ne bomo kar naprej z istimi kadri pa istimi ljudmi se vrteli, ampak, da bomo tudi na tem področju šli malo v »big picture« tako imenovani in pač vključili v reševanje problemov tudi kakšen širši spekter ljudi, ki imajo različna znanja in sposobnosti in da ne bomo vedno gledali samo po političnih pripadnostih. Hvala lepa.
Hvala gospa Anja Bah Žibert. Naslednjo, ki je prijavljena, je pa gospa Karla Urh. Izvolite, imate besedo.
Spoštovani, vsi skupaj, kot ugotavljamo iz razprave, ki traja že kar nekaj časa in se ponavljamo vsi po vrsti, ugotavljamo, da nam narava zadnja leta v bistvu ne prizanaša in nam kaže, da ji ne moremo ukazovati. Enkrat je tako vreme, drugič drugačno, vendar, kot smo že slišali, tudi s strani generalne sekretarke, da je - pristopamo nekako s pravilnimi ukrepi, nekako sistemskimi ukrepi obnove, zaščite, nadaljevanje vseh teh postopov, ki bi zaščitili ta naša področja.  A veste, mene zbode mogoče najbolj to, da ko pridem v trgovino, jaz na pultu oziroma kjer so jabolka ne vidim razlike, kako je cent, ali štiri centa ali pet centov dobi proizvajalec za kilogram jabolk, mi pa na trgovinskih policah vidimo precej višje cene. Kje se potem izgublja ta razlika in zakaj ne dobi proizvajalec, ki se trudi, ki si mora zagotoviti oziroma naj bi že imel zaščitene mreže in tako naprej? Zakaj mu ne omogočimo s tem, da ima on kot primarni prvi, ki pridela jabolka večjo ceno? Zakaj se tista cena potem izgubi, ne vem kje že? Jaz mislim, da tukaj se je treba mogoče najprej vprašati, ker ljudje na terenu in med, bom rekla, med vsemi temi stvarmi živijo in sprašujejo, kako da dobimo mi nekaj centov, v trgovinskih policah ja pa to še vedno toliko? Mogoče razmislek o tem, kako bi lahko to. Drugi banalni problem vam moram povedati, da sem bila pred kratkih na enem obisku, pa ne bom izdala imena in tako, turistično na izletu in ko smo priči, nekje smo se ustavili in so   (nadaljevanje) nam postregli ne s slovenskim jabolkom oprostite, ampak z banano. Meni kot bom rekla poznavalki slovenskega dobrega jabolka je izletela iz ust takoj beseda kje ste dobili banane, kje imate jabolka, ki jih imate polno pa se niso zavedali. Povezava, inovativnost tudi turističnih bom rekla agencij ali kakorkoli, ki vabi nekoga ne pomisli, da bi se mogoče res povezal v lokalnem tistem okolju z ljudmi, ki imajo jabolka, ki ležijo po sadovnjakih ali še so na drevesih, kakorkoli že. Mislim, da ta povezava inovativnosti in večjega učinka bi morala biti, čeprav se ministrstvo drugi na vseh nivojih se tukaj na vseh teh manjših zadevah ne more verjetno, da ne, ampak to bi neki sistemski skupni projekt moral biti tako kot ga pelje v šole v zdrav slovenski zajtrk, sadje vsak dan ali vsaj enkrat tedensko zastonj za slovenske otroke tako mislim, da bi se veljalo v razmislek mogoče pogovarjati v te turistične, skratka, povezovalne elemente na vseh področjih.  Jaz mislim tako. Ves čas bi morali strmeti za tem, da so v slovenskih trgovinah slovenska jabolka. Mislim, da bi bil to cilj, ki bi ga lahko, potem tudi drugače obravnavali - ne dati prednost samo nekomu, ki ti plasira ne vem kakšno jabolko po nižji ceni. To mislim, da bi glede na to, da smo slovenska država majhen narod, malo nas je prva in prioritetna naloga bi morala biti zdrava slovenska hrana in slovensko sadje.  Toliko.
Hvala za vašo razpravo.  Naslednji, ki je prijavljen ne je gospod Jože Lenart.  Izvolite.
Hvala lepa, predsednik.  Spoštovane kolegice in kolegi, strokovnjaki na drugi strani, sekretarka! Veliko je bilo danes povedanega in jaz bolj podpiram tiste, ki smo žogico vračali na drugo stran. Predsednika sicer cenim in tiste, ki ste poskušali dajati nasvete in rešitve, ampak moje prepričanje je res takšno, da mi pričakujemo od vas strokovnjakov in ministrstva, da boste predlagali dolgoročno rešitev, dolgoročni strateški načrt kaj s tem kmetijstvom oziroma sadjarstvom. Jaz druge poti tukaj ne vidim. Te analize, ki smo jih dobili na mizo kažejo nič drugega kot pa neko veliko tveganje, ki ga je treba v nekem strokovne, ekspertni skupini proučiti in videti kako naprej. Te pomoči, ki je bila za leto 2016, 2017, ki je bila dana sigurno to je pravilno, to je pot, za to je, vendar take pomoči se lahko dajejo iz presežkov preteklih let. Sedaj pa vidimo dve leti zapored in tretje leto smo povoženi na trgu - mislim, da sem se prav izrazil. Na tak način tukaj ne gre naprej. Tukaj je sedaj nujno ukrepanje strategija kako tukaj naprej. Država kot taka rabi pozitivno poslovanje to se pravi Slovenija potrebuje rast nad 3, 4, 5 %. To je druga plat in tudi kmetijstvo mora svoje prispevati ne more pa dajati minusov, to je dejstvo. V preteklih letih, če se spomnimo smo na vse pretege podpirali dejavnosti delo na intenzivne, ki niso dajali dodane vrednosti niti 20 tisoč to se pravi, da na tak način ne moremo naprej. Žal mogoče malo kruto govorim, ampak jaz sem prepričan, da s to strategijo, ki jo vidim, da jo ministrstvo z vsemi ostalimi strokovnjaki pripravlja, da boste našli pravo pot, da se bo našla prava pot. Pričakujem, da naslednjič obravnavamo tukaj kakšen dokument in bomo imeli vsi več od tega. To je moje preprosto mnenje, se nebom v podrobnosti spušča, ker še enkrat poudarjam, od vas na drugi strani pričakujem, da boste s takim dokumentom - strateškim   (nadaljevanje) dokumentov s takim strateškim dokumentom prišli pred nas in da je samo tako lažje prilagajati.  Hvala lepa.
Hvala za razpravo.  Naslednji, ki je prijavljen je gospod Branko Simonovič.  Izvolite.
Lep pozdrav tudi z moje strani.  Za današnjo sejo je bilo povabljenih 12 institucij oziroma strokovnjakov, ki se na to področje spoznajo. Iz razprave ali uvodnih besed sem si zabeležil nekatere zadeve. Da izredna letina, ki sicer, da se je po dveh slabih letinah lahko pričakovala. Da so odkupne cene pravzaprav nižje od stroškov obiranja teh jabolk in tukaj mi se postavlja nekaj vprašanj oziroma sam vidim dve zadevi. Sam sem nekoč vodil eno veliko društvo oljkarjev Slovenske Istre, čez 800 pridelovalcev je bilo notri vključeno. In tukaj bi res pričakoval od vseh teh eminentnih strokovnjakov in institucij neko rešitev v tej smeri kaj in kako je potrebno pristopiti k temu področju tako kot je predsedujoči razlagal, da bomo imeli jabolka odkupno ceno po 2 evra ali 2,5 evra, da se ne bomo znašli v teh težavah kot smo do sedaj. To so tisti sistemski ukrepi, ki jih moramo zagotavljati. Tukaj, oprostite, od teh povabljenih - jaz se opravičujem, jaz vas ne poznam kdo je kdo -, ampak največ bi pričakoval od Zveze sadjarskih društev Slovenije. Gotovo kot nosilci tega področja in tiste gonilne sile, v katero so vključeni tudi pridelovalci pričakujemo in vedno bomo tudi podpirali vse tiste ukrepe, ki so potrebni, da pridemo po tej poti kot je predsednik rekel na tako ceno kakovostnih jabolk. To je tista ta prava pot, ki bi pričakoval za naprej, ker če ne se nam bo zgodba spet ponovila. Gotovo pa je potrebno tudi, zaradi zdravstvenih zadev tudi to zadevo, v kateri so se znašli nekako rešiti - vzorcev je dovolj kot so nekateri razpravljali iz Zavoda za zaposlovanje / nerazumljivo/. Naj pa povem, ker sem sam veliko let bil zaposlen v turizmu mi poznamo lepe projekte obiranje nektarin, obiranje oljk tudi to je možna varianta kako do tega priti. To je potrebno res takoj narediti. V tej smeri bi tudi ukrepi in predlogi sklepov današnje seje morali biti usmerjeni.  Hvala lepa, da ste me poslušali.
Hvala lepa.  Sedaj bom sam dodal eden del vsebinske razprave, nekatere poglede na situacijo.  Torej, po dve pozebah kot veste smo naredili široko temo, ampak potem smo se nekako osredotočili na jabolka, ki v tem trenutku po vsej verjetnosti najbolj pereče. Jaz se zahvaljujem kolegicam in kolegom, da ste odprli nekaj tudi jaz mislim poti do nekaterih možnih rešitev. Bi pa se vseeno osredotočil na tisto, kar lahko nekako povzamemo.  Prvič. Slovenci na leto napravimo več na posameznika kot približno med 16 in 20 kilogramov jabolk. Kaj je k temu krivo? Jaz mislim, da je ena stvar kriva, da je Slovenija po vstopu lahko rečemo neko samostojnost, na neke globalne trge… Imamo tudi celo vrsto južnega sadja, tropskega sadja, ki ga nekoč v Sloveniji ni bilo bodimo realni. Del ljudi relativno zelo ugodni razen nekaterih izjem. Ljudje recimo raje kupijo drugo sadje kot pa bi kupili slovensko jabolko.  Ena izmed zadev je to, seveda tudi, naša promocija. Torej gre za, veste – v tujini gre za kulturo. Gre za kulturo ljudi, zato da jih vzgajaš od vrtca do – skozi celi proces socializacije posameznika v družbi. Glejte, če bom jaz kupil jabolko od slovenskega pridelovalca, po vsej verjetno bom rešil mogoče kdaj tudi svojo službo. Tudi on, če bo on preživel pa plačeval davke pa imel delavce pa živel tudi od slovenskega trga pa imel malo višjo ceno, bom s tem rešil tudi sebe. In zato – tak način razmišljanja, recimo, teče v sosednji Avstriji. Vidi jabolko, ne vem, s Poljske, lahko jih, recimo, iz Slovenije skoraj tam ni, ker, kot veste, imajo velike zaščite. In po drugi strani, glejte, tudi če je jabolko 80 % dražja, reče – kupil bom štajersko jabolko, recimo, mi, ki smo tu na Štajerskem, zato ker to je.  Seveda sta problema spet ponovno dva. Prvič je kupna moč. Pri nas je omejena kupna moč, kot ste nekateri kolegice in kolegi razglabljali, tisti velik del procentov Slovencev, ki pa, recimo, ima zadosti kupne moči pa ima manj tega – pomanjkanje te kulture, jaz bi temu rekel, in si recimo privošči raje neko eksotično sadje. Drugi problem, ki ga nastopimo glede, če zdaj govorimo samo o segmentu prodaje, torej problema prodaje jabolk za višjo ceno, je vprašanje naše zunanje politike. Ali bomo mi – torej, večkrat govorimo v našem gospodarstvu, govorimo o ekspanziji naših podjetij tudi na trge, ki jih recimo ne obdelujemo ali pa trenutno jih še nismo osvojili z našimi industrijskim izdelki – glejte, enako je s hrano. V Nemčiji, glejte, nekdo, ki je zelo premožen, danes, vam povem, ne vem, jaz sem bil – večkrat hodim v Hamburg, tam ljudje dobesedno, tisti iz najbolj bogatih slojev ljudi obožuje vrhunsko kvalitetno govedino, tudi svinjino, da ne boste mislili, uvažajo iz Francijo, posebno svinjino, ki ima spet svojo zgodbo, da se pase zunaj, da je te želode hrastove in tako naprej, dobi specifičen okus … Glejte, in tista svinjina stane približno toliko, kot stane v Sloveniji pljučna – meso tiste ekstra kategorije, ki ji pravimo pljučne pečenke ali pa kakorkoli drugače. Torej to so te zgodbe, o katerih danes razpravljamo. In podobno je, glejte, tudi v sadje in »zelenjavarstvu«. Jaz mislim, da korak, ki je naprej - na promociji – torej blagovne znamke, lokalna kakovost, je pravi korak. Mislim, da se v tem tudi vsi strinjamo. Rekel bi temu, da je 20 let prepozno, ampak, glejte, bolje pozno kot nikoli. Začeli smo in nekdo je danes rekel – treba zdržati tisto našo, tisto prvo leto na tem področju. Ampak mislim, da pa tu manjka, glejte, cela vrsta drugih ukrepov. Ki jih bom pa sedaj poskušal odpreti. Prva zadeva je, da Slovenija najbolj kakovostnih jabolk nima preveč, tudi v tem najboljšem obdobju letos. Kot ugotavljate, približno polovica jabolk je / nerazumljivo/ prve kakovosti. Vse ostalo je – večinoma so to industrijska jabolka, glejte. Približno 30 tisoč ton je teh jabolk, recimo. So okvirji, 30 do 40 celo. Torej, kaj se zdaj z nami dogaja s temi industrijskimi jabolki. V bistvu zdaj pridemo na ključen problem, da imamo letos veliko količino industrijskih jabolk, torej nižje kakovosti. Sedaj pa pridemo na tiste ključne probleme – mislim, da je kolega Lisec že nekaj omenil pa še kdo – kaj je s to našo verigo, kaj naredi z industrijskimi jabolki. Glejte, zdaj pa odpiram možnost razprave spet v nedogled. Glejte, otroke lahko učimo, da namesto čipsa jejo suhe krhlje. Tudi marsikomu od nas ne bi škodilo, če bi zvečer, ko gleda nogomet ali pa košarkarsko tekmo, namesto čipsa pa smokijev jedel mogoče suha jabolčne krhlje. Zdravniki bodo povedali celo vrsto, mislim, da pozitivnih stvari, ki se dogajajo tudi v suhem sadju in tudi suho sadje, kot veste, ohranja celo vrsto vitaminov, mineralov in vsega ostalega kot skoraj sveže.  Torej, nekdo je odprl danes temo sušilnic. Zakaj nismo razmišljali že prej. Torej, kaj se dogaja? Gre za tehnološke procese. Torej, spodbude gospodarstva, da ljudje, zadruge, posamezniki, ki imajo zadostno količino jabolk, da lahko začnejo s tehnološkimi procesi. Torej, glejte, sušilnice. Poglejte, za večje – recimo ostale predelovalce, lahko vi delate jabolčno čežano. Jo kuhate, jo pridelujete, jo globoko zamrznete, jo daste v prodajo – mogoče večje, manjše količine – in iz tega, glejte, iz te čežane, lahko je to – ste lahko dobavitelj v domu starejših, lahko ste v vrtcih, lahko iz tega delate otroško hrano ali pa osnovo za otroško hrano. Lahko pa tudi osnovna sestavina nekoga, nekega večjega obrata, ki morda dela, ne vem, jabolčne štrudlje, nekih pekovskih izdelkov. Potem lahko sami izdelujete – neka zadruga vam da tudi neki znani štrudelj, recimo. Pa ima neko osnovo. Potem, poglejte, da ne govorim o sokovih. Pravijo že nekateri sadjarji – glejte, sokove že tako delamo. In tu je že trg malo zasičen. Klasičen jabolčni sok. Ampak mislim, da še je tudi nekaj prostora, da ne rabimo piti vseh ostali »džusov«, ki se nahajajo po vseh trgovinah pa mislim, da je jabolčni sok tudi eden izmed kvalitetnih sokov na Slovenskem. Zakaj je, koliko tudi bi bilo zanimivo je samooskrba z jabolčnim kisom v Sloveniji, recimo, če bi šli specifično jabolčni kis in tako naprej. Torej imamo celo vrsto proizvodov, morda nekdo, ki je iz te stroke, kulinarične, bi mi lahko naštel še 20, ki bi jih lahko izdelovali iz industrijskih jabolk. Torej, nam je v tej verigi, tu pa vražam žogico zadrugam, pa ne zaradi tega, po eni strani kritika, po drugi strani poznam celo vrsto uspešnih zadružnih zgodb, tudi na področju mlečnih zadrug, ne. Glejte, tukaj pa je nega zadeva se zgodila. Jaz bi pričakoval pa od vas večjo iniciativo, da pridete s konkretnimi predlogi zakonskimi, kaj narediti, katere spodbude rabite.  Prvič, eno ste omenili danes, predstavnik. Torej, da se začnemo, da se neke spodbude zgodijo, da to, da ljudi osveščamo, da se morajo združevati, da smo premajhni. Zato, da, prvič, imamo kritično maso tega materiala tudi v tistih sušnih letih, zato, da nam strojna oprema potem tudi ne / nerazumljivo/ in da zadruge dobijo, lahko bi rekel nekaj dodatne olajšave, morda še spodbudne nič obrestne kredite, davčne / nerazumljivo/, za karkoli se zgodi, zato da lahko imajo zadruge poleg hladilnic mogoče, kakšen kot je, tudi ostalo predelavo industrijskega sadja.  Nekdo je rekel, ja zdaj se je pač to zgodilo, ker so zasedeni mlini v Avstriji. Oprostite izrazu, to kaže na naše »oboštvo« danes, vseh skupaj nas tukaj. Zdaj bomo mi od Avstrijskih mlinov odvisni, ker pač oni nimajo več kapacitete, imajo zaradi tega letine obilne, tudi svojih industrijskih jabolk zadosti, ne, in zdaj smo mi tukaj na tleh. Glejte, to ni zgodba. Torej, rešujemo stihijsko probleme. Nekdo je rekel, ne more biti izgovor samo torej podnebne razmere, glejte, vreme je bilo, kot je nekdaj enkrat se pošalil, enkrat žal pride do katastrofalnih letih tudi na ravni, jaz bi rekel katastrofe.  Nam se je zgodila katastrofa, ne, to bodimo realni. Nekaj takega nismo pričakovali, ampak še bo takih morda tudi nekaj v teh podnebnih razmerah. Tako, da glejte, po eni strani apeliram na zadruge, da se vrnejo k svojemu bistvu zadružništva v Sloveniji nekaterih panogah, recimo pri nas, iz okolje kjer jaz prihajam pa moram dati kritiko.  Zadruga kot rezervne dele olja, ali pa gradbeni material, drugega se ne ukvarjajo več, gotovo, morda so tudi zadružniki krivi, ne. So zadolženi, ne vem kaj vse, je cela vrsta problemov, ampak želel bi iniciativo, da tudi zadruge, o je moja kritika po drugi strani pa vas izzivam, da pridete na naš odbor in da poveste kaj želite, kje bi lahko našli skupne točko, zakonske rešitve, da vam pomagamo, zato da se ljudje začnejo združevati iz različnih področij.  Mislim, da bo tudi področje gozdarstva, enkrat bomo odprli in vse ostalo. Torej danes predvsem na sadjarstvo, o tem, da zadruga naj združuje. Prvič, zmanjšuje stroške transporta in vsega ostalega. Skupaj bi morala po mojem vsaka regija imeti neko predelavo, tisto o kateri sem prej govoril, da se delajo recimo sušilnice sadja, kisi, sokovi in vse ostalo, vse to bi morali imeti regijsko nekako razdeljeno, ne. Težko je to dati iniciativo, ampak glejte, ideja je, z moje strani nekako tako vidim, tako deluje to v tujini.  Jaz nisem najbolj pameten, ampak hodim, pač, pa mislim, da tudi kolegice in kolegi, z odprtimi očmi po svetu in pač gledam kaj dela naša konkurenca, ne. Tudi veste, zdaj poljska jabolka.  Glejte, Poljaki, pač, z njimi ne moremo v tej »low budget« verigi tekmovati, ker pač so tipično kmetijska država, imajo naravne pogoje in glejte, tukaj ne bomo mogli konkurirati. Moramo torej najti v tem segmentu popolnoma svojo pot. Najbolj, pot po katero bi lahko posnemali ja pač vedno Avstrija, na žalost, ker je, podobne klimatske razmere ima, tudi podnebne. Če gledamo tudi njihove hribe in vse ostali, bi lahko rekel, da še ima včasih Avstrija slabše pogoje kot Sloveniji v nekaterih področjih. Tako, da veste, izgovora ni. Najti je treba sistem, najti.  Treba se je poslušati, tudi glejte, izgovor nekaterih kmetov, vsako leto rabimo mi pomoč, dajte nam, dajte nam, ko mali otroci, dajte, to tudi nekje se zaključi. Država ne more v kmetijstvu samo dajati, ampak preden tudi kmete skritiziramo, ne, je pa treba vprašati tudi državo: kakšne bodo tise strateške zadeve na področju kmetijstva, ki se morajo zgoditi? Ali bo še vedno, bomo imeli neke paravojaške - para-sklad, tako kot danes sklad kmetijskih zemljišč, glejte, tudi to je ena specifika v Sloveniji. Ali bomo to zemljo razdelili končno med kmete, sadjarje, ali bodo oni končno lahko postali lastniki tega vsega, zato da bodo dobili večjo motivacijo in bodo začeli več delati? Ali bomo se pogovarjali o 57 letni strukturi slovenskega kmeta, ali se bomo pogovarjali še vedno o 6,8 hektarje slovenske kmetije in tako naprej.  (nadaljevanje) Moramo narediti neke revolucionarne na tem področju naprej. Želim in to ni kritika to je nekako jaz vržem nekako žogico, da mi predstavniki zadrug Slovenije pridete in rečete: »Se zavedamo, mislim da je tudi vaše razmišljanje bilo zelo podobno mojemu.« Da najdemo tiste rešitve, da slovensko zadružništvo ponovno obudimo, da ljudi osvetlimo, da bodo ljudje nekako imeli to tendenco, da se bodo tega zavedali, da se morajo začeti združevati in da bomo samo tako močnejši, boljši, da bomo dosegali boljše cene tako na slovenskem kot tudi na tujih trgih.  Tisto, kar bi bile rešitve, ki sem jih pa sedaj omenil v svoji razpravi bom s tem tudi zaključil so pa seveda politika podpore investicijam, politika subvencije, politike interventnih pomoči po naravnih katastrofah, politike podpore trženja in promocij - to je tisto, kar je mislim že državna sekretarka danes povedala. Politika sezonske delovne sile. Mislim, da je kolega Simonovič tudi dal predlog in se strinjal z menoj, da tem ljudem, ki so na borzi, da si lahko s tem nekaj denarja zaslužijo, če gredo to pobirati. Tudi mislim, da zapornike ne moremo prisiliti, ampak zaporniki imajo tisti, ki hočejo delati, sodelovati pri delovnih procesih tudi dobijo neki del plačila in neke določene olajšave v takih zadevah. To so neke prakse, ki jih lahko rešimo čez noč, so dobrodošle. Mislim, da tudi delovne sile za pobiranje ni. Če kmetje večji predelovalci, če boste še mogoče rekli kakšno. Jaz sem bil v Slovenskih Goricah smo imeli nekaj delovne sile iz Srbije, ampak to je bilo vse. Mi imamo problem, da ni več delovne sile tudi ne iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine tudi ne iz Srbije in da je pomanjkanje te cenjene delovne sile tudi v naši soseščini. Morali bomo poiskati notranje rezerve kot bi temu rekli notranje resurse in mislim, da so v teh področjih. Seveda pa bi s tem tudi zaključil.  Zaključil bi, da potrebujemo tudi novo politiko torej javnega svetovanja sadjarjem izobraževanja, dodatnih lahko rečemo neke institucije, kjer bo združila vso znanje na enem mestu. Danes je to se mi zdi odlično, ampak je preveč razdrobljeno. Morali bi povezati morda institucije nekako krovno, zato da lahko neki sadjar nekako lahko zaprosi za vso svetovanje tako glede subvencije, strokovnih ukrepov na področju sadjarstva tudi trženje itd…  Toliko z moje strani. To je bil neki del moje razprave. Sedaj še gledam in opazujem kolegice in kolege tukaj vidim še enega prijavljenega. Še kdo morda? Imamo še.  Kolega, imate besedo.
Jaz sem kolega Doblekar, se bom predstavil. Poslanec v Državnem zboru.  Lepo pozdravljeni vsi skupaj.  Najprej moram reči, da sem zelo vesel teh današnji dekoracij na mizah. Lahko bi to bilo večkrat, lahko bi bilo kaj takšnega ali podobnega tudi kje drugje po kakšnih javnih zavodih in še marsikje, kjer bi se, potem dejansko promoviralo jabolko oziroma slovensko jabolko. Veliko je bilo že povedanega na temo sadjarstva na težave, ki smo jih slišali na dokaj mlahavo odzivnost države do vseh teh težav, ampak jaz mislim in mislim, da bo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in celotna Vlada tudi dojela in razumela, da je potrebno spoštovati tiste, ki delajo predvsem kmete in sadjarje in predelovalce sadja in vse tiste kmete, ki imajo doma ogromno sadja, da jim je potrebno pomagati v težavah. To je v bistvu dodana vrednost. Tukaj zraven je samooskrba. Država bi se morala lotiti in razumeti te ljudi vsaj tako kot se loteva zelo hitro kakšnih drugih zadev oziroma težav, ki se pojavijo in je zadeva zelo hitro urejena. Ni kaj dosti pomislekov pa ne bom sedaj omenjal področij kje država zna zelo hitro ukrepati. In to pomeni, da če hoče, to lahko tudi naredi. Treba je imeti samo voljo in pa razumeti.  Mogoče bi samo še omenil, kar se tiče teh večjih pridelovalcev, smo že dosti slišali – kmetje. Kmetje imajo doma ogromno sadja in lahko vidimo, da je to sadje v bistvu – propada. Marsikje. Letos sploh, ko je bilo tega sadja ogromno. Vidiš, koliko je sadja po tleh. To nihče več ne – nihče več, da ne bo kdo užaljen – pač slabo se to pobira, slabo se pospravlja sadje – me zanima, kaj bo rekla država na to. Včasih so bile na primer pri nas v Zasavju – je bilo podjetje Presad, vsi poznamo, predelovalo se je sadje in tudi odkupovalo. In jaz se spomnim še iz otroštva, kako so kmetje s prikolicami vozili to sadje tja in sadje se je pobralo. To je šlo vse v prodajo oziroma so odkupovali. Zdaj to leži po tleh, nekateri predelujejo, doma bi kuhali sok pa žganje in tako naprej, vemo, da je to vse fino obdavčeno, pa še bolj bo, kakor smo slišali že v predvolilni kampanji - upam, da ne bo do tega prišlo. Da se dejansko res ne bo splačalo nikomur niti enega jabolka ali pa hruške pobrati. Tako da – dajmo delati na tem, da priskočimo na pomoč tem ljudem, da jih država z možnostjo promoviranja - ki ima to možnost. Slišimo, da neke promocije obstajajo, ampak lahko bi jih bilo še več in več učinkovitih, bi temu rekel. Dajmo raje pomagati tem ljudem, sploh pa takrat, ko pride do takšnih katastrof, kot smo prej o njih govorili o pozebah. In bo verjetno, verjetno nam bodo vsi hvaležni. Zato smo tudi mi tukaj. Zato je tudi vlada tam, kjer je, na svojem mestu in mora skrbeti za te ljudi, ki delajo – še enkrat poudarjam, raje se marsikdo posveti temu, kako bomo podpirali nedelo, kako bomo dvigovali raznorazne stvari finančno – pa ne bom zdaj o tem, da ne bom kam zašel. Veliko je tudi ljudi, ki so brez dela, dobivajo socialno podporo – pa jih dajmo vključiti pa naj grejo jabolka pobirati. Dajmo javna dela še za to zadevo malo pogosteje. Tudi, ne vem, jaz nisem slišal, bom rekel, takšne promocije, za obiranje naših jabolk oziroma sadja, kot poslušamo na primer za obiranje mandarin v Bosni. To že vsak ve. Tudi ogromno ljudi gre in od tega imajo veliko država, veliko turizem – ne vem, če imate mogoče tudi vi kaj v mislih kakšno tako širšo promocijo, da bi tudi mi mogoče bili vsaj senca tega, kar gledamo, kar se drugje dela. Tako da jaz upam, da bo posluh na strani države. Da nismo danes zastonj tukaj. Toliko ljudi, toliko strokovnjakov iz pomembnih inštitucij, iz pomembnih področij, ki se spoznajo na to področje. In mislim, da je Ministrstvo za kmetijstvo v vladi točno za to, da tem ljudem prisluhne in da tudi ukrepa s takimi ukrepi, ki bodo učinkoviti in ki jim bodo pomagali.  Verjamem, da bo šla razprava še v kakšno drugo smer. Želim pa še enkrat – samo še to - društvo sadjarjev, prej smo že slišali, da bi bilo mogoče različne pomoči države, različna vlaganja v promocijo in tako naprej pa pomoč sadjarjem – jaz kaj drugih pomoči ne vidim, kakor ta sadjarska društva, ki so, in teh je ogromno. Saj jih je ogromno. Tudi sam sem član enega od njih in za društva dobro delajo in delajo na promociji predelave sadja ne tem, da se je potrebno samo-oskrbovati, pa ne vem, če imajo možnost se prijavljati na kakšne večje razpise, da bi pridobili kakšna finančna sredstva, da bi lažje delovala, kot mnogotere društva, ali pa nevladne organizacije.  Mogoče bi dali vsem predlog: več denarja za sadjarska društva, kolikor pa za razne nevladne organizacije ali pa društva, ki dobijo denar in potem ne vem, tamle kupujejo spreje pa »štrihajo« vlake, ne. Dajemo se res osredotočit na kmetijstvo in po vsem tistem, kar je gospa ministrica Aleksandra Pivec tudi že obljubljala že v samih hearingih, smo dobili nek občutek, da ta vlada, to Ministrstvo za kmetijstvo bo imelo posluh za kmete, za pridelovalce, za zadruge, za ni, da ni.  Skratka, upam in želim, da bodo te obljube tudi uresničene in pa, da bodo te ljudje, ki delajo, še enkrat poudarjali, nekaj imeli tudi od tega in da bodo tudi njihovi ali pa naši zanamci nadaljevali s to tradicijo in pa bili hvaležni nam in pa državi, da smo nekaj dobrega storili tudi za njih. Toliko z moje strani, za enkrat pa hvala lepa.
Hvala kolega Doblekar. Še kdo, prijavljen? Izvolite, imate še tudi vi besedo.
Moje ime je Vojko Starović iz Stranke Alenke Bratušek. Nadomeščam drugače kolega Kramarja, ki je odsoten. Lepo pozdrav sem poslankam in poslancem in vabljenim. Jaz sem do zdaj nekaj časa poslušal, nisem od vsega začetka in mi je debata o samooskrbi,da promoviramo domačo hrano, čim krajše poti, mislim da je to prava pot in to moramo ohraniti in kmetijstvo - se ga težko odrečemo, kajne?  Samo mi, z mojim društvom smo bili, smo se odločili za izlet letos čez vikend in smo šli na Fruško goro. Bolj smo, to je konvent Svetega Urbana, Portorož, in smo šli gledati bolvinjske kleti in bili smo tudi v njihovem inštitutu v Srimskih Karlovcih, ne.  Vemo tudi že od prej, ko smo bili nekoč v skupni državi, da je imela Vojvodina zelo razvito kmetijstvo, univerzo, propagando, televizijo, njihovi kmetje, kaj jaz vem, takrat se spomnim še od pšenice so imeli 100 centov donosa po hektaru, ko smo imeli mi 20 - 30.  Zdaj sem bil na Fruški gori, vinska klet, ampak zraven so pa imeli sadjarstvo, ne. Oni poberejo, ta devičk, posest pobere, zdaj če sem si dobro zapomnil, lahko sem tudi zgrešil, ampak nekje 6 milijonov jabolk, ne.  Poznate, ne. Torej s tega področja, vse se pobira strojno, vsako jabolko stroj obrne ne vem kolikokrat, da jo preveri, če je pravo, ga da v »gajbo«. Vsi, drevesa so postavljena tako in vse je pokrito protitočno zaščiteno. In potem, če pogledamo naprej, oni imajo pa neko prednost, ki je pa mi nimamo, oni večino izvoza gre v vladi v »stock« in cena iz posestva je , pa si lahko preračunate, koliko denarja je to, je 70 centov. Torej, specialni trg, usmerjen v strojno obdelano strokovno vodeno, ne. In mi moramo tudi videti v tej smeri, ker delovne sile bomo imeli čedalje manj. K večjem, če ne odpremo za neke sedme države, da lahko pridejo k nam delati ne. Torej bomo morali v tem smislu.  Jaz sem hotel samo dodati, tehnologija gre naprej povsod, ljudi pri nas morajo biti pa - morajo biti ljudje bolje plačani in za to delo jih ne bomo meli. Hočem povedati, da je treba to, to bi samo.  Hvala lepa, pa pardon ker sem kar tako vskočil.
Ja ni, hvala. Kot veste, danes, sem že na začetku povedal, da dovoljujem neko širšo razpravo glede nekih rešitev, ki bi morda bile, ali pa nekih predlogov, mislim, da jih je bilo kar nekaj, upam da smo se vsi, vsak, nekaj naučili eden od drugega. Še je nekdo prijavljen? Podpredsednik, še vi želite, izvolite. Podpredsednik, še vi želite? Izvolite.  Ja, gospod Ivanuša, izvolite. Izključite se.
Ja, hvala za besedo. Jaz bi samo še se malo navezal, da smo malo vseeno – čeprav je zdaj predsednik popravil, da tu malo širše razpravljamo – malo smo že zašli. Mi smo v bistvu zaradi stanja v sadjarstvu tu, slišimo pa vse mogoče. Bi vseeno rekel tako. Tam, kolegica iz SDS je rekla, da pač problem borze, ljudi na borzah – to ni problem teh ljudi na oni strani, ampak problem nas tu. Mi smo tisti, ki zakone »kao« pišemo – dobro, pustimo zdaj ministrico za kmetijstvo, ampak to so naši problemi, ne njihovi. To bi malo popravil.  Kar se pa tiče tudi delovne sile tam zapornikov pa tako dalje … To je – tako drago pride, kdo bo to nadzoroval pa tako dalje, to nima smisla, to so take malo »štosne« zadeve. Potem bi jaz rekel, da bi lahko migrante uporabili za pospravilo pridelka, ampak to je brez veze.  V glavnem – pa za gospoda Lenarta, da se pač tako je izrazil, da če tako lahko z naravo delate, kakor on to pravi – če so katastrofe, so katastrofe. Ti ljudje, ki so zunaj v naravi, ne vem, težko je to tako … Tako, kot je gospod rekel, to ni »fabrika«, kjer si pokrit pod streho pa se ti nič ne zgodi. To je čisti pojem narave. In tu nimamo pogodbe z naravo, da se izognemo problemom. Tako da bi vseeno apeliral, da - vse poslance, da vseeno se soočite s problemom, ki v sadjarstvu je in da podprete zadeve. Jaz bi še enkrat izzval državno sekretarko, naj pove, kakšen je ta ukrep. Vsaj malo, tiste točne številke pa … Da neki zaključek napravim, da ne bomo samo zdaj govorili pa / nerazumljivo/ še z mešanimi občutki domov pa ne bodo niti imeli odgovora na njihovo temo pa njihov problem. Hvala lepa.
Ja, samo malo, bom dal.  Prvo repliko ima gospa Anja Bah Žibert, potem dobite vi, gospod Lenart.
(Mikrofon je izključen.) Na kaj?
Torej bili ste omenjeni s strani gospoda Ivanuše. Zaradi tega. Prvo ima repliko gospa Anja Bah Žibert. Izvolite, kolegica Anja Bah Žibert.
Ja, hvala lepa. Zdaj, mogoče je za nekatere ta seja po dveh urah pa pol malo naporna, pa se ne poslušamo več dobro, ampak bi bilo dobro, da če me potem omenjate, da me res dobro poslušate. Ko sem govorila o problemu tistih, ki so na zavodu za socialno – pač na zavodih za delo, sem pač povedala jasno. Da gre za sistemski problem, ki ga je treba reševati skupaj z ministrstvom. In ostalimi ministrstvi in da je tukaj še kar nekaj ministrstev, ki bi morali pri teh zadevah sodelovati. Pa ne samo na področju sadjarstva. Tako da jaz prosim, da res drugič – da se poslušamo, da ne prihaja potem do različnih, bom rekla, različnih nerazumevanj, ker vsak lahko razume po svoje, ampak v bistvu podajanja tiste, kar je nekdo drug rekel. Tako da jaz sem pač to povedala in za tem tudi stojim.
Hvala, gospa Anja Bah Žibert. Kolega Lenart, izvolite, imate tri minute za repliko.
Samo toliko, mislim, da sem dovolj jasno povedal, da nisem bil proti pomoči 2016/2017, to so naravne katastrofe, naprej, ko sem pa razpravljal, sem pa rekel: »Ne more pa to iti v nedogled.« Kar je pa tržna zadeva potem, to pa ni več upravičeno. In zato zahtevam od ministrstva in vseh strokovnjakov analize strateške za naprej.
Najlepša hvala. Torej, kolega Lenart, mislim, da smo vas večina razumeli. Zdaj, kolega Ivanuša izgleda ni. V bistvu se vsi strinjamo. Vemo, da kmetje delajo v podnebnih, drugačnih razmerah, tako kot sadjarji, in da to ni podjetje.  Tisto, kar ste vi hoteli opozoriti – pa mislim, da sva isto opozarjala – je, da poskušamo vse narediti, da bi zmanjšali vpliv takšnih katastrof in da bi neke ukrepe sprejeli. Danes, mislim, da bomo še kar nekaj tega odprli. Kolega Ivanuša, lahko pa tudi s svoje strani povem – mi imamo sklepe pripravljene. Tako da tu vi lahko še razpravo odprete, lahko kakšen sklep predlagate, imamo pet sklepov in – konkretno pa se zavedamo. Stranka SDS skupaj z Gospodarsko zbornico je bila sklicatelj tega. Torej jaz osebno, skupaj z Gospodarsko zbornico. Kljub temu, da je Gospodarska zbornica bila na koncu vpisan predlagatelj, ampak bila je moja ideja. In sem – torej, bi lahko rekel – apeliram tudi na ostale kolegice in kolege, ko bo kakšna tudi na vašem področju   (nadaljevanje) tema, ki mislite, da je zanima, da si zasluži nekaj javne obravnave tukaj na odboru. Smo odprti in mislim, da lahko predlagate, da ni nobeden problem in bomo vsakemu prisluhnili. Sedaj pa na koncu mislim, da ni več prijavljenih bom pa dal besedo gospe državni sekretarki, mag. Tanji Strniša, da nekako naredi zaključek te problematike nekako razprave preden gremo na glasovanje za sklepe.  Izvolite, mag. Strniša.
Tanja Strniša
Hvala, predsednik, za besedo.  Hvala tudi vsem gostom in tudi poslankam in poslancem za razpravo. Dovolite mi odziv na posamezne predloge ali komentarje.  Najprej bi se strinjala s tem, kar je povedal gospod Koršič(?), da ne bi smeli oditi z vtisom, da imamo preveč sadovnjakov. Slovenija je kakršna je. Imamo samo 8 odstotkov površine - vse Slovenije so njive, dve tretjine je absolutnega travinja in del od tega travinja absolutno ga je primeren za trajne nasade. So površine, ki jih bolj ekonomično ni moč izkoristiti ali pa dohodkovno kot sadovnjaki ali pa vinogradi. Alternativa je samo živinoreja, pri živinoreji smo še bolj samooskrbni. Skratka, opcija ni zmanjševati sadovnjake, opcija je prava strategija in pač razvoj tehnologije in korak z časom. Ključno s sortimentom kot je bilo izpostavljeno pač posodobiti sortiment kako bi se pri podporah za obnovo upoštevalo, če gre za prestrukturiranje za posodobitve, zaradi sortimenta ali podobno, to sem vzela na znanje, to je treba strokovno proučiti.  Kar se tiče označevanja porekla oziroma kontrole označevanja porekla. Za to imamo izbrano kakovost, ker je s tem poreklo na daleč vidno, drugače moraš imeti očala v trgovini, da prebereš od kod je tam spodaj na deklaraciji sadje. Eno je to, ampak še vedno to ni jamstvo proti eventualnim goljufijam. Poskusno je ministrstvo podprlo oziroma mislim, da je eden od institutov pa ne vem ali je to Jožef Štefan mislim, da razvija eno metodo, ko se poreklo določa lahko skozi analize - izotope, hvala. Kolegica direktorica je živilska tehnologinja je bila dosti hitrejša pri pravem izrazu. Na podlagi tega prav pri sadju imamo namen najprej preizkusiti ali pa uvajati preverjanje porekla na tak način, zato da bomo sigurni, da to, kar kupujemo je slovensko. Tukaj se seveda zelo strinjam s tem, kar je povedal gospod Orešek pa tudi gospa poslanka Karla Urh, da je del zgodbe tudi nepoštene prakse in kako se dodana vrednost v verigi od nasada do potrošnika porazdeli. Če kdaj naletite v trgovini na breskve po 60 centov ali kaj takega se morate vprašati koliko dobi kmet, nikar ne mislite, da so te akcije na račun trgovcev. Kot jaz vem - pa ne mislim sedaj naj sadjarji povedo svojo zgodbo - akcije niso nikoli na račun trgovcev, da bi trgovec naš kot potrošnik častil, ampak v bistvu to plača proizvajalec, da je sploh lahko notri. Kadar vas nagovarjajo, da kaj takega poceni kupite se zavedajte, da kupujete za to, da je proizvajalec dobil minimalno, ker trgovec se svoji marži in stroškom ni odrekel. Mislim generalno, to je mogoče preveč pavšalno, ampak moram povedati. Zaradi tega je to reševanje in vertikalno integrirano povezovanje pomembno. Jaz se bom tukaj naslonila še, ampak mogoče kasneje.  Drugo kar je, gospod Korbar, je predlaga… Jaz se zavedam, dve stvari sta bili izpostavljene. Gospod Korbar je glede večletnih obveznosti pri okoljskih ukrepih in tudi gospod Stojkovič omejitve pri izvajanju ustreznih ukrepov v povezavi s / nerazumljivo/. Gre za strokovna vprašanja, s tem ste nas seznanili in tega ne moremo tukaj rešiti, ampak je pač naloga za naprej za strokovne službe kako take ukrepe oblikovati, da so tudi v takih izjemnih primerih možni seveda, da je možno tak pridelek rešiti.  Potem, gospod Breznik. Jaz vam čestitam za tole potezo glede jabolk. Jaz si želim, ad bi bilo tudi v vaši menzi, ko pride desert, to, da bi bila predvsem jabolka. Tako, da mogoče boste lahko tudi v svoji hiši od svojega odbora dali pobudo tudi in tudi naprej.  Mogoče še ko poveste glede promocije, ali pa javnega naročanja prve kakovosti: Zakon o javnem naročanju se je spremenil in lahko je kriterij pri izbiri naročnika, je tudi, ni samo cena, a ne, po zakonu je lahko tudi, prihrani, shema kakovosti. In zdaj, javni zavodi, dobro, eni imajo več, o tem pogodbe, ampak, ko se te iztečejo, dajo lahko pogoj, da je shema izbrana kakovost in to bo že samo po sebi zagotavljalo večjo kakovost, kot če imamo kar nek generični proizvod. Mislim, brez kakovosti. Kar se tiče razprave gospoda Rajha, ko je govoril o elektrarnah pa hidroponiki. Jaz sem povedala ta dober primer hidroelektrarne Brežice, ki si je hkrati izkoristil za pripravo črpališč.  Za hidroponiko bom pa čisto kratka. Če mi govorimo o samooskrbi, o povečani samooskrbi pri zelenjavi, je ni brez izven sezonske pridelave. Dokler smo potrošniki taki, da hočemo jesti zelenjavo celo leto in če ne bomo imeli hidroponske predelave jo bomo pač imeli uvoženo. Zaradi tega sektor tukaj, naš sektor, ker mi delamo te ukrepe vendarle vse v dialogu s sektorji je bil zelo zadržan do tega, da bi mi hidroponiko podpirali, ker gre za velike investicije, ampak ker imamo zgornje omejitve, koliko lahko subjekt dobi, pač, fizične osebe pa mikropodjetja do 500 tisoč, če gre za primarne investicije podjetij, druga, večja podjetja več, v sedemletnem obdobju je »itak« omejitev. Poleg tega pa imamo name v prihodne s finančnimi instrumenti spodbuditi tudi take investicije, ki so dražje, ampak jih nujno potrebujemo za to, da imamo izven sezonsko pridelavo. Ne da bi bila jaz naklonjena, jaz sem naklonjena pridelavi iz zemlje, ampak pozimi je pač ni - te klasične pridelave. Potem naprej, naprej, kar se tiče razprave bom jaz to komentirala pri sklepih če dovolite, kar se tiče finančne pomoči, tako da bom preskočila razpravo gospoda Ivanuše, potem pa gospod Lisec je izpostavil, da seveda nista bile samo dve pozebi, ampak tudi druge katastrofe. Toč nisem niti omenjala, seveda, in drugih stvari, ki so sicer dosti obvladane zato, ker je 50 odstotkov nasadov pod mrežami, poleg tega še zmeraj izvajamo protitočno obrambo, vsaj v severovzhodni Sloveniji. Ampak pridejo tudi taki primeri. Ampak je tudi sadovnjakov zdaj že spet več, večji delež. Mislim, da imamo že četrtino vseh sadovnjakov je, mislim da zavarovanih, tako da - ampak je še zmeraj tveganje. Drugo, bolj ej bil pomemben vaš predlog glede sistemskih mehanizmov za obvladovanje tveganj. Omenila sem zelo tako na leteče, pa še enkrat, da imamo delovno skupino, ki to pripravlja. Vključena je tudi Kmetijsko gozdarska zbornica. V prihodnjem strateškem načrtu je pa sploh nujno imeti ta problem naslovljen. Na kakšen način država obvladuje tveganja. Bodisi si s programom Razvoja podeželja, z nacionalnimi ukrepi, ampak nekaj na to temo mora reči in to bomo sistemsko pripravili. Potem, ko je bilo govora o več lokalne hrane v javne zavode, javno naročanje. Najbrž ste že slišali za pobudo poslanca Šoltesa. Evropskega poslanca Šoltesa, ki se zavzema, da bi se hrana izvzela iz javnega naročanja. Prav danes, ta trenutek poteka okrogla miza v Bruslju, ki jo je organiziral poslanec Šoltes, kamor je povabil, ne vem če sodelujete, ampak povabljena sta bila komisarja pristojna na notranji trg in za varno hrano in sodeluje tudi moj kolega, državni sekretar Podgoršek in se bo ta pobuda za izvzem preizkusila. Mi vemo, da evropska uredba zadovoljuje 20 odstotkov in zdaj bodo zato, ker gre za prehranjevanje ranljivih skupin preizkusili, ali je to možno izvzeti iz sistema javnega naročanja in potem seveda ni več izgovora, da se ne more sadje kupiti iz lokalnih okolij. Ampak, tukaj je past, ki želim, dajo tudi, se vsi zavedamo. Če je to iz sistema javnega določanja izvzeto pomeni, če sem jaz nabavni, bom kupila kjerkoli in nikjer ne bo niti podatka o tem kje sem kupila in kaj sem kupila.  Sistem javnega naročanja pomeni tudi transparentnost nabav, da na portalu javnih naročil se vidi, da je moja osnovna šola kupila tam pa tam. Se pravi ima neka zanič - pač - neka jabolka od drugod, kot si jaz predstavljam, da bi morala biti jabolka v šoli. Ko bo to izvzeto iz sistema javnega naročanja, se ne bo vedelo več, kje kdo kaj kupuje in kaj naši otroci jejo.  Tako, da tukaj je past, ampak ker je ta želja bila tolikokrat izražena, se ta ideja zdaj preizkuša na evropski ravni.  Ampak, mogoče pa to povem, da sicer pa imamo, ker je bilo tudi kasneje vprašanje, 40 odstotkov že približno lokalne hrane v javnih zavodih in da tukaj dosti pomaga ta katalog za javno naročanje, ki ga je pripravila prav ta zbornica in pač software-sko, podatke pa prispevajo seveda vsi proizvajalci kakršnekoli slovenske hrane, kjer se lahko vsak, ki nabavlja v enem katalogu najde podatke kje to lahko od lokalnih pridelovalcev pridobi in kdo ima kakšno shemo in podobno. Zdaj, glede pomoči, da traja eno leto, gospod Lisec, to debato sva pa imela midva čisto na vsaki seji. Zdaj, jaz ne bom seveda ponavljala, kakšen je zakon in da nobena državna pomoč ne more biti dovoljena, ker je to nezakonito preden je bila natančno ugotovljena, potrjena a ne, s strani komisije, programa.  Mogoče samo to povem, če bi šli na sistem avansiranja takega, je že en tak primer v zgodovini bil, ampak če se ugotovi kasneje skozi sam sistem, ocenjevana škoda, da je bil preveč izplačana ali pa neupravičeno izplača, karkoli narobe, lahko, da je samo kakšna administrativna napaka na strani upravičenca, je treba tako pomoč vrniti. Ne država, upravičenec.  Državna pomoč ima tako naravo, da če je bila izplačana v nasprotju s pravili državnih pomoči, ki so evropska, jo mora tisti, ki jo je prejel vrniti, ne država. Tako, da je tu bilje biti previden, je pa treba tudi nekaj povedati; če ima sadjar zavarovan pridelek, potem bo od zavarovalnice dobil kdaj? Povejte mi sadjarji, da ne bom jaz na pamet govorila. Jeseni, a ne? Ko je pridelek pospravljen, bo prišla zavarovalnica oceniti in boste dobili plačilo ali ne zavarovalnine? / govor v ozadju/ No, tako in zaradi tega mora biti zavarovanje. In to je tisto, kar sem rekla.  Tveganja si je treba deliti. In takrat pride zavarovalnina, seveda tudi naša pomoč, ki čez en leto, slabo leto no, 17. maja je bil izplačana mislim, da lani, ali letos. Nekje maja je bila izplačana, koristi, ker takrat sadjar rabi za tekoča škropiva pa potem, da bo »sezonce« plačal, je še zmeraj koristna. Je pa prej še ena pomoč. Če imaš tveganja zavarovana pri zavarovalnici tudi.  Potem, kar se tiče namakanja. Gospod Lisec je omenil ta ne - razpis za 8 milijonov za namakalne sisteme z več uporabniki, ki smo ga izvedli, mislim, da lani na začetku leta pa ni bilo prijav. Samo dve prijavi pa 800 tisoč smo porabili. Ampak letos so novi razpisi in še drugo leto bodo in računamo, da bom ona področju namakanja dosegli cilj, ki smo si ga zastavili v načrtu namakanja do leta 2023, kar se tiče vključenih površin in tudi sredstev.  Potem, gospod Bakovič je povedal, ja to se strinjam s tem opozorilom za podnebne spremembe, saj vidite, vsi naši ukrepi so prežeti s to logiko, prilagoditve na podnebnih ukrepov - povedali ste, da je to, kar bom jaz še kasneje povedala pri tej eventualni finančni pomoči. Tak primer, kot je ta, ni upravičen po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, da bi za tak ukrep dobili pomoč iz proračunske rezerve, ni. Bom potem razložila ne. Eventualni ukrep »deminimis« bi pomenilo, ga plačati iz našega proračuna ministrstva. To dejansko pomeni, da kmetijski sektor - saj mi bomo imeli o tem še razpravo znotraj sektorja - bo morali vedeti, da to pomeni, da nekje drugje ne bo manj. Ampak o tem na koncu.  Gospa poslanka Bah Žibert. Zdaj promocija lokalne hrane pa učinki. To je bilo fino vprašanje pa bi jaz tukaj ene podatke dala, ker imamo ravno sveže. Zdaj po Zakonu o promociji moramo imeti, ker tudi zaradi tega, ker ne prispeva samo država, ampak tudi sektor, primarni pridelovalci in predelava, moramo imeti tudi spremljanje učinkov promocije in za to dela zunanji izvajalec in ta ugotavlja po zadnji raziskavi, da je ta promocija za 36 odstotkov točk večje prepoznavanje izbrane kakovosti pri potrošnikih, tako da je ta učinek. Ampak drugo, drugo se mi je zdelo bolj pomembno in sicer, kar se tiče nakupnih dejavnikov, ker ste tudi to omenili. In sicer, da se ugotavlja, da je 39 procentov uporabnikov posebej pozorno na poreklo sadja. 31 procentov je pa cenovno občutljivih.  Se pravi, ti ne bodo gledali porekla, ampak tako kot ste vi povedali, ceno. Potem, označbe kakovosti so manj pomembne kot poreklo ne, kar je mogoče presenetljivo, ker recimo, so potrošniki pripravljeni plačati okrog 0,3 evra na kilogram več za jabolko, če je ekološko, ampak izkazalo se je, da so pa še več pripravljeni plačati za jabolko slovenskega porekla. In sicer, tudi do 2 evra. Tako, da tudi en del potrošnikov, sploh tistih bolj osveščenih se že bliža temu, kar ste vi gospod Breznik prej rekli za avstrijske kupce. Zdaj, kar se tiče, poglejte, ni moja pristojnost, ampak sigurno lahko samo osebno mnenje povem, da bi bil prva, ki bi podprla, da bi bila kakršnakoli socialno pomoč, ali pa to vezana na to, da taka oseba naredi nekaj koristnega za družbo, za kogarkoli ne. Ampak ne bomo o tem, ker ni to mesto. Kar se tiče razprave Karle Urh še morda ena opomba poleg tiste, kar sem že rekla, za razliko v ceni, to, da se mi promoviramo z jabolko - Slovenija je dobila, je bila razglašena za evropsko regijo gastronomije leta 2021, tam je več projektov povezave pridelave hrane s turizmom, gastronomijo in eden od projektov je ta naš tradicionalni slovenski zajtrk, ampak v tem smislu, ne 3. november v šolah n vrtcih, kar bo drugi teden, ampak, da bi bil to naš »brand«, da bi recimo restavracije, gostilne, da bi tujec vedel, če prideš v Slovenijo na zajtrk, lahko imaš seveda vse drugo, dobiš pa tudi tradicionalni slovenski zajtrk: jabolko - je del tega, a ne, poleg medu, kruha, masla in mleka. Se pravi, da bi ta zajtrk prišel kot »brand« slovenskega turizma. Tako, da to, da to - to se zdaj razvija.  Sprejema se tudi strategija posebna gastronomije in v tej slovenski gastronomski strategiji oziroma načrtu gastronomije je - ima lokalna hrana, kakovostna lokalna hrana, izbrana kakovost in vse druge sheme, pomembno mesto. In vse zaščitene jedi in tako, tako da to, to je tudi tisto, kar bo dalo naši primarni predelavi večjo dodano vrednot in upam , ad se bo rezultiralo tudi v višjih cenah za primarne pridelovalce, da ne bo imela samo konec verige od tega koristi.  Popolnoma podpiram vašo razpravo gospod Breznik, kar se tiče vertikalnega povezovanja. Zdaj mogoče jaz to re-interpretiram, ampak, jaz sem vas tako razumela, da je ta kriza pokazala tudi to šibkost, da naša predelovalna industrija konzumira ali pa predela približno 5 do 6 ton industrijskih jabolk. Če me spomin ne vara. Ne, mi jih pa imamo zdaj letos, ne vem, / glas iz ozadja: »okrog 30 tisoč«/ ja, pa med 25-30 tisoč, ker sicer je pa bolj navezana na uvoz jabolčnih koncentratov. Zdaj seveda, industrija se obnaša tako, kot vsak subjekt na trgu, jaz menim, da je, le smo čisto samokritični treba priznati, da je v vertikalni integraciji, ki je mogoče v večjem deležu v drugih sektorju že vzpostavljena, kot prav pri sadjarstvu še nekaj rezerve. Pa me bo zbornica popravila, če se motim.  Potem, kar se tiče podpor, se v celoti strinjam kar se tiče razprave gospoda Doblekarja, dovolite mi, da samo povzamem tisto, kar sem sicer prej na široko razložila, da je ta praktično že štiriletna kriza v sadjarstvu bila spremljana tudi z intenzivnimi ukrepi s strani ministrstva v dogovoru s sektorjem. Pa ne govorim o 36 milijonih iz programa razvoja podeželja, ki bi v vsakem primeru bili, ker je to reden program. Ali pa 2,6 milijona neposrednih plačil, ki so moja ocena zdajle, sem si izračunala, če dobi na hektar – popolnoma povprečno ceno 308 evrov, je povprečno neposredno plačilo na hektar v Sloveniji. Se pravi, to je ocena 2,6. Samo zaradi ranga velikosti. Ampak jaz sem prej povedala, da smo skoraj 10 milijonov izplačali sadjarjem zaradi dveh pozeb po dveh interventnih zakonih finančne pomoči. Da smo dali 1 milijon za promocijo zaradi ruskega embarga – pa še letos bomo nekaj malega. Da smo vzpostavili izbrano kakovost in bomo začeli tudi potem načrtno promovirati sadje. Da smo izvedli podnebni razpis, ki ni bil namenjen samo sadjarstvu, ampak vsem sektorjem v višini 7 milijonov in pa še en tak v naslednjem letu z ugodnejšimi pogoji. Da smo – da bodo v kratkem izgrajena tri črpališča za namakanje v Posavju pri Hidroelektrarni Brežice in da smo za umik s trga jabolk v času ruskega embarga, kot evropski ukrep, s slovenskim – a je bil slovenski delež tam ali je čisto evropska – saj ni ključna – ampak do pridelovalcev je prišlo 2,1 milijona evrov.  Zdaj pa, če mi dovolite, ali zdaj o sklepih ali potem?
Lahko se kar – lahko oddate svoje mnenje glede na sklepe, ki so bili predlagani.
Tanja Strniša
Zdaj mi pa torej dovolite še komentar k sklepom.  Najprej začnem s temi, ki jih je predlagala zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki so prišle iz prakse. Prvi sklep se nanaša na to, da naj bi ministrstvo opozorilo Evropsko komisijo na nekontrolirano politiko pridelave jabolk na Poljskem. Jaz bi imela drugačen predlog. Jaz predlagam, da tak dopis evropskemu komisarju sporoči kvečjemu vaše združenje, zbornica ali pa obe zbornici. EU je enoten trg in velja tudi skupna politika in pač svobodna gospodarska pobuda. Jaz mislim, da tak dopis, da bi – konec koncev, glejte, Belgija ima pa, ne vem, 220-procentno samooskrbo z mlekom. Številne države so neto izvoznice. Česarkoli že. Mislim. Poljska je ekstrem. Ampak seveda bomo mi spremljali kot ministrstvo, kaj se dogaja na trgu. Lahko tudi kdaj kakšno točko problematiziramo. Splošno stanje na trgu. Ampak na tak direkten način, kot ste vi napisali, kar je sicer popolnoma legitimno in tudi razumljivo in vas razumem in podpiram, je bolj primerno, da bi sama zbornica se direktno – ni to nič takega – obrnila na komisarja kot pa da bi mi. Tako da takega sklepa ne morem podpreti. Ker je neproduktiven generalno. Drugi sklep, da ministrstvo dodatno stimulira sadjarje za čim hitrejšo vključitev v organizacijo proizvajalcev. Jaz sem povedala. Vse postopke smo končali, razpis je zunaj, imeli smo že prvo delavnico, tako da, jaz bi rekla, da je v bistvu bolj nepotreben sklep, zato ker je realiziran.  Potem tretji sklep predlaga sistemsko zaščito sadjarskega sektorja s promocijo lokalno pridelanega sadja. Tukaj smo tudi končali vse. Saj sistemska promocija sadja je vzpostavljena. Izbrana kakovost je tukaj, odloki pa tiste uredbe so vsi sprejeti, začnejo se pobirati prispevki, pripravljen je že triletni program za promocijo in bo zdaj poslan v notifikacijo Evropski komisiji, tako da je narejen. Ta sklep je narejen. Potem, četrti sklep, da se področje prenosa znanja uredi po vzoru čebelarske akademije. Tega, takega sklepa jaz ne morem podpreti. Čebelarska akademija je narejena z namenom – vloga, ki jo ima Slovenija pri promoviranju in reševanju globalnih problemov s pospeševanjem čebelarstva in osveščanja o pomenu opraševalcev, ki nenazadnje koristijo tudi sadjarstvu, se strinjate? – da ni jabolk brez čebel -, ampak ne more imeti vsaka branža svoje akademije. Je pa drugo pomembno. Mi nismo dovolj še razvili tega sistema AKIS, se pravi znanje in inovacije v kmetijstvu, tega sistema. Ta sistem je ena od prednostnih nalog tudi ministrice in tega mandata, tudi v okviru tega novega strateškega načrta. Za sistem, kot tak, je tudi še posebej zadolžen moj kolega, državni sekretar Podgoršek, tako da v bistvu, potreba po več znanju je prepoznana in jo je nujno treba naslovit, vendar jaz ne podpiram, da bi ustanovili sadjarsko akademijo oziroma, kot ministrstvo tega ne morem podpreti. In zdaj potem še, strategija ukrepov za podporo slovenskega sadjarskega sektorja. Zdaj, to bo zajeto v / nerazumljivo/ strateškem načrtu, tako da, samo po sebi, tako da, mogoče bolj v tem smislu primeren za sklep, ki ga je predlagala gospa Karla Urh, da je treba ustrezne ukrepe / nerazumljivo/ strateški načrt skupne kmetijske politike in tudi še naprej spodbujati porabo lokalnega sadja. Ta se mi zdi, da boljše naslovi to zadnje vprašanje. Zdaj pa, še do tega vprašanja finančne pomoči, ki sem ga že načela. Mi smo se s sektorjem pogovarjali o tem, da bi se nudila pomoč za sanitarno pobiranje jabolk, zato da ne bi, zaradi nepobranega sadja povečevali potenciala za bolezni v sadovnjakih. Stvar dobrega gospodarjenja je, da ta jabolka tam ne ostanejo in nasadi so se vedno čistili. Zdaj, seveda jaz razumem, da se dela to na, z večjimi stroški, kot je izkupiček od tega, ampak, lahko samo to povem, da smo na podlagi razgovorov s sadjarji mi sicer pripravili en možen ukrep, ki bi pomenil, da bi, računamo da, to smo se vsi strinjali, da do 1 hektarja lahko vsak pobere sam in da ne pride v poštev, skratka nudila pomoč samo nad 1 hektar. Ampak še enkrat, to ni ukrep, ki bi bil upravičen, ker ni bilo naravne nesreče, ta ukrep bi bil, ampak je kvečjemu ukrep diminimis(?), se pravi, ki ima omejitev, da lahko nekdo, en subjekt, lahko dobi kakršne koli diminimis(?) pomoči, samo 15 tisoč v treh letih. Mnogi so že ta diminimis(?) izkoristili, ker je v diminimis(?) šel tudi odpis najemnin pri skladu in tudi obresti, subvencionirane obresti so tudi minimis(?), tako da, niti ne morejo vsi tega izkoristiti. In če bi pokrili 50 % stroškov za pobiranje sadja, pri tej skupini nasadov, bi za to rabili okrog 700 tisoč, ta pomoč bi pa bila, mislim da, 370 evrov na hektar. Ampak, jaz moram tukaj odkrito povedati, mi tega denarja nimamo v letošnjem proračunu, nimamo. Mi letos zdajle prosimo Ministrstvo za finance, da nam prerazporedi od drugih ministrstev, da bomo plačevali zavarovalnicam zavarovanje. Mi tega denarja nimamo v proračunu 2019, ki ga moramo povečati, zaradi tega, da bomo vseh kulturam in tudi sadjarstvo plačali lahko 50 % sofinanciranje in še nekatere druge potrebe imamo večje. Se pravi, mi smo, ministrica je za ta sredstva zaprosila finančnega ministra, da to upošteva pri predlogu limita za ministrstvo v naslednjem letu, kot dodatna sredstva, pri rebalansu ne, seveda. Če teh sredstev ne bo, tega ukrepa ni mogoče izvesti, ker so vse, kar imamo mi v našem proračunu je nujno in ne moremo enega drugega ukrepa okrniti na ta račun. Tako da, ker teh sredstev, jaz tega sklepa ne morem podpreti, pač, kot ministrstvo ne moremo tega sklepa podpreti. Bomo pa ukrep izvedli, če bomo to v rebalansu dobili. Smo že predlagali, ampak če bomo dobili, bomo lahko izvedli, brez sredstev ga pa ne moremo. Iz proračunske rezerve pa to ni mogoče, ni upravičeno. Hvala lepa.
Hvala gospa državna sekretarka, za vaše mnenje glede sklepov. Kot ugotavljam, bi vi večinoma samo spremljali nastale situacije nekih konkretnih sklepov, ki jih je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, o katerih so se številni kolegi in kolegice strinjali. Torej, ne pride v poštev, prav tako ne želite zastopati interese slovenske Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij v Bruslju, konkretneje v Evropski komisiji. (nadaljevanje) Kot sem na začetku danes povedal, z Pavlom Hoganovim(?) bom osebno govoril v Zagrebu, ga bom jaz prosil, kot predsednik odbora, ker vidim, da to ni vaša stvar in se s tem ne želite ukvarjati. Jaz pač vidim vlado, ministrico in njeno državno sekretarko popolnoma v drugi vlogi, glejte. Zame je to popolni ignorantski odnos do vseh tistih, ki so danes / nerazumljivo/ prišli na sejo, glejte, in jaz si take kmetijske politike, ki je bila do sedaj, ne želim. Jaz sem danes na lep način povedal, kaj si želim in del teh problemov, ki so danes tukaj, je tudi vaš trud ali pa vaše nedelo, vaše spremljanje situacij in nedelo, glejte, spoštovana državna sekretarka. Bili ste v prejšnjem mandatu, mislim da vas je kolega Lisec pa še marsikdo opominjal. In s tem, da vi spremljate neki sklep, ki je tako, lahko rečemo, ne obvezuje nič, ki je, jaz temu pravim, to so sklepi tako zvane, tisti, ki smo starejši v parlamentu, nekaj mandatov, to so tako zvani megleni sklepi. To ni nič. To je sklep spuščanja megle, kjer ni nobene obveze. Nič ne bomo naredili na tem področju. Jaz pa mislim, da so problemi. Problemi so zaradi nedela, / nerazumljivo/ na tem področju. Zavedali smo se kriz, lahko bi sprejeli določene ukrepe, ne samo dveh. Glejte, jaz sem vas danes pohvalil, to je dobra zadeva, ampak glejte, nam manjka do končne zgodbe, danes sem razlagal ekonomske zgodbe teh vertikalnih verig, ko ji vi pravite, razlagal sem celovite zgodbe. Zdaj, da vi pravite, kot predstavnica vlade, ministrica si ni vzela niti čas, niti me ni obvestila, da pač, glejte, od zdaj tudi ne bom toleriral, da ministrica ne pride sem. Jaz se večinoma tukaj hočem z ministrico pogovarjat, ne z državno sekretarko. To je tudi naslednji moj, moja praksa, ki bo, ne. Tukaj bodo slovenska jabolka, tu bo slovenska voda, pili bomo s kozarcev Rogaški kristal, tukaj bodo tisti, ki bodo želeli kaj delati v kmetijstvu, želeli / nerazumljivo/ pomagati in želim tudi od ministrice za kmetijstvo, da se ne upira, da zaviha rokave in da pomaga sadjarjem. Mislim, da je bilo danes, da si moramo pomagati in da nekdo meni razlaga, zdaj, da bo on spremljal situacijo in da ena organizacija mala, ki po vsej verjetnosti nima niti resno zaposlenih, / nerazumljivo/ da bo direktno morala naslavljat na Evropsko komisijo, oprostite, državna sekretarka, to je nesprejemljivo. To je tipična birokratska miselnost, ki nima nobene veze in takih ljudi si jaz ne želim v kmetijski politiki v Sloveniji. To je pa moje mnenje, oprostite. In to, kar ste zdajle naredili, se lahko opravičite tam, ne, jaz bom govoril v Zagrebu, bom govoril s Pavlom Haganom(?) osebno, kot predsednik tega odbora, na vas pa je, da boste pa vi urgirali in da boste ta problem s Poljsko izpostavili, zato ker se predstavnica vlade, predvsem pa sektorja, ki se ukvarja s kmetijsko politiko. Toliko iz moje strani. Tako, sedaj pa, kolegica Anja Bah Žibert, vi še imate neko pripombo, izvolite. Imate besedo.
Ja, hvala lepa predsedujoči. Glejte, lahko bi bila to tudi proceduralna, ampak, nekaj časa smo že v tem Državnem zboru, nekaj sej smo dali skozi pa tudi nekaj različnih odborov. Upam, državna sekretarka, da sem zadnjič slišala, da ste tukaj secirali razprave poslank in poslancev, ker to ni vaša naloga. Vi ste tukaj, da podate stališče ministrstva. Lahko podate svoje mnenje, niste pa zato tukaj, da, v bistvu, secirate razpravo poslank in poslancev. Naša mnenja in predlogi so takšni in tukaj pač niste za to vpoklicani. Jaz bi si želela, da dajete več konkretnih podatkov, da dajete več stališč, pa predvsem, da ne delujete politično. Kajti, tukaj, ko so bili predlogi sklepov, ki so jih pripravili strokovnjaki iz tega področja, pa tisti, ki se s to problematiko ukvarjajo, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ste jih zavrnili, podprli ste pa edini sklep in to je sklep koalicije, ki je verjetno nastal skupaj z vami. Dajte se ukvarjat s kmetijsko politiko, pa ne s politično pripadnostjo, ker to je najslabše za državo. In res, zadnjič, da ste secirali razpravo, sploh pa, da ste povzemali tisto, kar vam je ugajalo po tem. Meni ste odgovarjali nekaj, kar vas sploh nisem vprašala, oprostite. Jaz vas nisem vprašala, koliko kaže anketa, po čem se ljudje obračajo, ko kupujejo. / oglašanje iz dvorane/ Ne, nisem vas to vprašala. Vprašala sem vas, kolikšen je učinek promocije. To ni anketa. Učinek promocije se vidi po kupni moči oziroma po, kakšna je bila zato večja kupna moč naših izdelkov.   (nadaljevanje) Koliko več je sadjarjev prodalo sadja na ta račun? To sem jaz spraševala in ne mi z nekimi anketami, ko ljudje odgovarjajo tako ali drugače. Konkretni podatki, kaj se je povečalo pa koliko denarja se je porabilo za to promocijo pa na drugi strani, koliko se je za to več sadja kupilo. Samo to je tehnica, ampak zdaj pač vaših odgovorov ne rabim, drugič pa res ne secirati in to še celo poimensko razprav poslank in poslancev, ker niste zato tukaj. Vi povejte kaj si misli ministrstvo, glejte, vaša mnenja pa… so tako itak znana, po vsem tem kar ste s temi sklepi naredili, toliko bolj.
Hvala Anja Bah Žibert, kolega Jani Prednik se je še prijavil, izvolite kolega Prednik, imate besedo.
Zdaj verjetno… lep pozdrav vsem, ne morem jaz imeti tukaj replike na kolegico Anjo Bah Žibert, ampak neko splošno mnenje. Zdaj kolegica verjetno se boste strinjali z mano, da smo tu in poslanci in na drugi strani strokovnjaki, zato da debatiramo in da vi zdaj frontalno napadate državno sekretarko, da je secirala razprave poslancev, tega oprostite jaz ne razumem. Če bi po drugi strani ne odgovarjala, bi se pa verjetno javili in rekli, da ni odgovarjala na vprašanja. Njen ne bi bilo potrebno it od sklepa do sklepa in v bistvu razložiti zakaj sklepov ne podpira. Tega ji ne bi bilo potrebno, pa je to gospa državna sekretarka naredila in za nekatere sklepe je povedala, da se že izvajajo, oziroma nekateri, da so se že izvedli. Tako da upam, da takšnega izvajanja na tem ali na kakršnemkoli drugem odboru več ne bo, ker tu so predstavniki vlade in jaz jim ne bi predlagal, da ne govorijo na odborih, saj so zato tu, da govorijo, enako kot smo tu mi, da na tej strani govorimo poslanci. Tako da jaz se gospe državni sekretarki zahvaljujem za vse obrazložitve in bom podprl samo sklep, ki je predlagan s strani koalicije in sicer od kolegice Karle Urh, ker je bilo obrazloženo, zakaj so vsi ostali sklepi nesmiselni. Hvala.
Torej kolega Prednik, kot veste prvi sklep ni bilo nobene argumentacije, drugi sklep ne, pri tretjem je bilo, da se nekaj izvaja, pri vseh ostalih pa ni bilo nobene argumentacije s strani državne sekretarke. Kolega Simonovič, vi bi še radi preden gremo na glasovanje o sklepih. Izvolite. Imate repliko, ker je v bistvu imel razpravo kolega Prednik, izvolite Anja Bah Žibert, potem pa je kolega Simonovič.
Glejte, polemika z razpravljavci niso odgovori, niso odgovori. In zdaj jaz vem, da ste nov poslanec, razumem, da morate stanovsko kolegico ščititi oziroma strankarsko kolegico, ampak glejte, jaz sem želela odgovor. Če odgovorov ni, se naj pusti mojo razpravo, pa tudi razpravo ostalih, ker jaz v tej njeni diskusiji sem slišala zelo malo konkretnih odgovorov in delamo tako tudi na ostalih odborih. Pač predstavniki ministrstva so tukaj zato, da nam odgovorijo, da podajo stališča ministrstva, ne pa da secirajo in polemizirajo z razpravami poslancev. To ni diskusija, oprostite.
Dobro, kolega Simonovič izvolite, tudi vi imate razpravo glede sklepa.
Hvala lepa. Glede vaših predlogov…
Ja, ja. Izvolite.
Predlogov sklepov, ki jih je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Kot prvi sklep, glejte, mi se pogovarjamo o težavah, v katerih se je znašlo naše sadjarstvo. Če ne bi bilo Poljske tu, bi bila neka druga država, ki bi izkoristila neko tržno nišo, ki se je pokazala in res ne vem… in tak predlog sklepa jaz kot član tega odbora ne morem podpreti. Kaj imamo jaz ali pa mi s Poljsko? Vam povem…a mi poveste? Jaz odgovora ne poznam. Kot drugi predlog sklepa. Glejte, da dodatno stimulira – kaj? Kvečjemu naj spodbuja, to lahko mi naložimo ali pa predlagamo, ne pa dodatno stimulira. Kaj to pomeni »dodatno stimulira«? In predvsem, da spodbuja v tem kontekstu, ki sem jaz govoril. Mi potrebujemo to vertikalno, horizontalno situacijo, da bomo te naše viške ali pa manke znali kakovostno uporabiti in pridelati tudi v druge   (nadaljevanje) namene. Tako da jaz, da ne kradem časa vsem, jaz resnično predlagam to, kar je gospa Karla Urh predlagala, da smo sprejeli informacijo in predsedujoči, res predlagam, da vse te inštitucije pripravijo neke ukrepe, kaj je potrebno narediti in da čez en teden ponovno sestanemo. In to bomo podpirali in tudi ministrstvo malo nalagam(?) – glejte, sam sem se veliko ukvarjal tudi s promocijo in z vsem skupaj, ampak če to dela ministrstvo, veste kako je – spodbujati vse tiste, sofinancirati in take akcije, tudi promocijo, ki jo oni sami izvajajo. To je, ker če nekaj dobim zastonj, sem ga dobil zastonj. To je ta pravi ukrep. Jaz, predsedujoči res predlagam, da se dobimo čez en teden, usedemo… povedali smo vse danes, kar je zelo spodbudno, smo se informirali, seznanili smo se s to problematiko in da čez en teden nadaljujemo in verjamem, da bomo prišli do prave rešitve. Hvala lepa.
Hvala. Glejte, glede prve točke, kjer ste govorili, kaj imamo veze s Poljsko, bi vas pač opozoril, da ste prejeli tudi predlog za sklic, ne vem, če ste si gradivo prebrali. Imate ga tudi v angleškem jeziku, predvsem imate v angleškem jeziku torej dopis italijanskega združenja Somela, katerega bo prav tako naslovilo na evropskega komisarja Phil Hogan, kjer bo povedalo o tej nenavadni praksi evropski kmetijski politiki, ki dodatno financira Poljsko in Poljska je trikrat povečala proizvodnjo jabolk. Glejte, mi se moramo o nekih poštenih politikah tudi v okviru Evropske unije boriti in to je naloga ministra, ministrice, v tem primeru ali pa državne sekretarke, ne pa enega malega združenja, ki v bistvu deluje relativno zelo, lahko rečemo zelo na prostovoljni bazi. O tem jaz danes govorim, o tem je tekla debata in o tem je bila tudi lahko rečemo neka kritika. Tisto, kar / nerazumljivo/, si pa lahko preberete v samem sklicu seje, lahko si preberete tudi na spletu in pa v tem angleškem dopisu, kjer opisujejo to nenavadno prakso in nenavadno financiranje tudi Poljske, ki je lahko potrdila proizvodnjo jabolk in glejte, mislim, da na to evropskega komisarja za kmetijstvo in podeželje moramo opozoriti in mislim, da je to neka naša dolžnost in da je ta prvi sklep, se mi zdi, po mojem mnenju tisti, ki je… o katerem bi se mogli nekako poenotiti. Torej gre za to, da si je treba prebrati problematiko, predelati to problematiko, pa boste mogoče globino te problematike nekako videli.  Ampak vseeno, torej, če želi kdo besedo, bom pa dal seveda vse sklepe, gremo še enkrat skozi in gremo tudi k glasovanju o veh sklepih, tako da se boste tako lahko še vedno oglasili.  Dobro, torej še enkrat prehajamo na razpravo in odločanje o predlogih sklepov. Torej prvi sklep: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbor predlaga Vladi, da opozori Evropsko komisijo na nekontrolirano politiko pridelave jabolk na Poljskem. Drugi sklep: Odbor predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da dodatno stimulira sadjarje za čim hitrejšo vključitev v organizacijo proizvajalce. Tudi danes smo se o tem pogovarjali in večina se vas je strinjala tokom vaših razprav. Torej, tretji sklep: Odbor predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da sistemsko zaščiti sadjarski sektor s promocijo lokalno pridelanega sadja. Res je nekaj na tem, stvar je že narejena. Torej, ministrstvo mislim, da je dalo zunanjim izvajalcem narediti nekaj zadev in en tak projekt je sprejelo, mislim pa, da se da še kaj drugega narediti na tem področju. Jaz sem danes nekaj takih politik omenil, ki jih tujina pelje in mislim, da bi tudi tukaj… Mi ne bomo končali samo na tem, ampak mislim, da obstaja še več trženjskih priložnosti za to, da promoviramo slovensko sadje in pa tudi ostale pridelke. 4. točka – odbor predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se področju prenosa znanja in tehnologij v sadjarstvu uredi po vzoru Čebelarske akademije. Čebelarska akademija mislim, da je dobila od Vlade s sklepom mislim, da 77 tisoč evrov že…
Tanja Strniša
80.
80 tisoč evrov. Torej, po vsej verjetnosti je za trenutno ministrico ali pa je neka politika trenutnega ministrstva, da si slovensko sadjarstvo kaj takega od(?) take institucije torej en zasluži. Jaz mislim, da ne, da moramo pri vseh enako ravnati(?), tudi sam spoštujem slovensko Čebelarsko akademijo, ampak mislim, da tudi so ostali sektorji, kjer bi si zaslužili neko stroko na enem mestu. To, kar smo se prej pogovarjali.  Torej peti sklep, odbor predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da zaradi hitrih klimatskih sprememb pripravi strategijo ukrepa in jih finančno ovrednoti z namenom podpore slovenskega sadjarskega sektorja. Mislim, da je tudi ta peti sklep pomemben, pomembno vpliva, da se ne bomo še leta in leta tukaj dobivali in razglabljali o istih problemih. Zato da se bomo takrat z nekimi drugimi problemi ukvarjali, ki bodo morda tudi na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.  Torej … Sedaj bi pa nekako začel z glasovanjem. Na glasovanje bom dal torej vsak sklep posebej, na vsakem sklepu posebej bomo tudi glasovali.  Torej na glasovanje dajem prvi predlog sklepa. In sedaj dajem seveda tudi – razprava ali pa želi kdo torej pred samim glasovanjem o prvem sklepu obrazložiti svoj glas?  Torej gremo od vseh teh petih sklepov skozi. Na koncu pa seveda še pride na vrsto sklep kolegice iz koalicije. In tudi kolega Lisca, mislim, da ima še kolega Lisec pripravljen en sklep. Na glasovanje dajem torej prvi predlog sklepa. Obrazložitev glasu. Torej kolega Lisec začne s prvo obrazložitvijo glasu za prvi sklep odbora.  Izvolite, kolega Lisec.
Ja, hvala predsednik.  Zdaj, upam, da mi je dovoljeno v skladu s parlamentarno prakso, ki je očitno marsikdo od novih poslancev ne pozna in ima probleme z razpravami o ostalih EU državah. Dovolite, skratka, da obrazložim glas o vseh predlaganih sklepih.  V poslanski skupini SDS bomo podprli vse predlagane sklepe, ker verjetno je že iz razprav poslanske skupine SDS tekom današnje razprave prišlo do spoznanja, da karkoli se premakne, lahko tudi za stopnico pa za stopnico, je boljše kot trenutno stanje. Ta izredna seja oziroma nujna seja odbora ni bila kar tako sklicana. Prišla je na pobudo nekoga. In za moje pojme sta ali Gospodarska zbornica Slovenije ali kmetijsko gozdarska zbornica ali katerikoli drug deležnik upravičen, prvič - da ga poslušamo, in drugič – da razpravljamo in nenazadnje glasujemo o njegovih predlaganih sklepih. In mislim, da je, gospe in gospodje iz različnih organizacij, ki verjetno so sodelovali pri predlogih teh sklepov, niso kar nekdo, ki bi se igral politiko, ali levo ali desno, ampak je nekdo, ki izhaja iz vsebinske situacije in želi, da mu politika pomaga, ne pa nagaja oziroma zavrača »a priori« njegove sklepe. Tako da moram reči, da sem zelo razočaran, da smo očitno pri prvi vsebinski seji tega mandata prešli na klasično preigravanje naši-vaši oziroma koalicija-opozicija, kjer – še enkrat – vsaj teh prvih pet predlogov ni nastalo na političnem prizorišču, ampak je nastalo na splošnem oziroma na strokovnem prizorišču. In zato res me čudi, da se zavračajo sklepi, ki – kot rečeno – jih bomo v poslanski skupini SDS podprli, ki govorijo o tem, da se predlaga. Da se predlaga. Da se predlaga. Nič se ne nalaga. Nič ni obvezno. In jaz razumem gospo državno sekretarko, da ima velikokrat probleme ali z ostalimi ministri, predvsem pa z Ministrstvom za finance, ki veliko raje kot odpre, zapre svojo finančno pipico. Ampak če mi sprejmemo sklep – tudi moj sklep, če želite -, da predlagamo ministrstvu, da se nekaj naredi, je to lahko samo spodbuda in ne nagajanje resornemu ministrstvu, da bo morda v pogajanjih z Ministrstvom za finance nekaj doseglo, ker bo lahko ministrica ali pa državna sekretarka ali pa kdo drug iz tega ministrstva rekel Ministrstvu za finance: »Glejte, to ni moja kaprica. Za tem, prvič, stoji Odbor za kmetijstvo Državnega zbora in za tem stojijo deležniki s tega področja. In ta – v bistvu jaz res razumem vse te sklepe samo kot podpora delovanju ministrstvu in ne kot nagajanje. In skratka, da zaključim, zato jih bomo v poslanski skupini SDS tudi podprli. Hvala.
Hvala, gospod Lisec. Še kdo želi izraziti svoj glas? Ali pa glas v imenu poslanske skupine? Predlog glasovanja o prvem sklepu. Ne vidim.  Torej začnemo z glasovanjem. Glasovanje poteka. Kdo je za? (6 članov.) Proti? (7 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Torej, na glasovanje dajem drugi predlog sklepa. Želi spet kdo pred glasovanjem obrazložiti svoj glas?  (nadaljevanje) Ni prijavljenih / medsebojno pogovarjanje/. Torej začnemo z glasovanjem. Glasovanje. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Prav tako ugotavljam, da drugi sklep ni sprejet. Ponovno dajem na glasovanje tretji predlog sklepa. Ponovno sprašujem, ali želi kdo pred glasovanjem obrazložiti svoj glas? Vidim, da ni prijavljenih. Torej začnemo z glasovanjem. Glasovanje. Kdo je za? (4 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da tretji sklep prav tako ni bil sprejet. Na glasovanje dajem četrti predlog sklepa odbora. Torej ponovno sprašujem, ali želi kdo pri glasovanju obrazložiti svoj glas? Tudi tukaj vidim, da ni prijavljenih.  Glasovanje. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Torej prav tako ugotavljam, da sklep ni sprejet. Na glasovanje dajem pa sedaj peti predlog sklepa. Prav tako sprašujem ali želi kdo obrazložiti svoj glas? Tudi tukaj ni prijavljenih.  Glasovanje. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Prav tako ugotavljam, da sklep ni sprejet. Sedaj pa dajem na glasovanje, imamo še en predlog. Kolega Lisec, ali imate vi pripravljen predlog še dodatnega sklepa? V redu. Potem pa dajem predlog sklepa gospe poslanki Karli Urh. Torej predlog sklepa Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k informaciji o stanju v sadjarstvu po dveh zaporednih pozebah. Predlog sklepa se torej glasi, imate ga na svojih mizah. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil z informacijo o stanju v sadjarstvu po dveh zaporednih pozebah in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vključijo ustrezne ukrepe v strateški načrt skupne kmetijske politike in še naprej spodbuja porabo lokalnega sadja. Ali želi kdo obrazložiti svoj glas?
Ja.
Ja, potem gospod podpredsednik, gospod Ivanuša, izvolite imate besedo.
Ja, ker je razvidno iz dosedanjega glasovanja, da je zdaj zopet politika šla levo, desno. Ko ste vse zavrnili oziroma te predloge, ki so bili do zdaj, bom pa zdaj kontra napravil, da bom proti temu sklepu, čeprav je naravnan za strokovnjake na drugi strani. Hvala lepa.
Torej gospod Lenart izvolite, tudi vi imate besedo.
Za ta predlog glasujemo za izključno iz tega, ker to ne gre ničesar proti temu, da ne bi pomagali, ampak je sklep usmerjen konkretno k strokovnim rešitvam stroke ministrstva, ki bo na dolgi rok reševal kmetijstvo in sadjarstvo, zato glasujemo za tak sklep.  Hvala.
V redu. Še želi kdo obrazložiti svoj glas? Mogoče glas poslanske skupine? Ne, torej pričenjamo z glasovanjem predloga sklepa gospe poslanke Karle Urh. Glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je bil ta sklep sprejet. Torej imam tukaj še en predlog sklepa, ki ga imate na mizi. Predlog sklepa Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. K informaciji o stanju v sadjarstvu po dveh zaporednih pozebah. Tukaj je avtor Tomaž Lisec. Torej, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da zaradi zagotavljanja ustreznega zdravstvenega stanja v sadovnjake, ki je resno ogrožen zaradi izrednih razmer, izvede ukrep finančne pomoči. Ali želi kdo obrazložiti glas, preden damo to na glasovanje? Torej ni, sedaj torej damo tudi ta predlog sklepa na glasovanje. Pričenjamo z glasovanjem. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da tudi ta sklep ni bil sprejet. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO – POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANOV ODBORA.  Spoštovane kolegice in kolegi, preden dam besedo članom odbora, mi dovolite še eno informacijo. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, pri našem odboru je bila 25. 10. 2018 posredovana pobuda dveh članov poslanske skupine Krščanskih demokratov za sklic seje odbora, zunaj sedeža Državnega zbora, na kateri bi se člani obeh odborov neposredno seznanili s problematiko izgradnje tretje razvojne osi. V zvezi s tem, vas želim seznaniti, da sta v prejšnjem mandatu oba odbora, prav tako na zahtevo poslanske skupine NSi Krščanskih demokratov to problematiko že obravnavala na skupni seji, torej, to je bilo na 15. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 16. nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in sicer 10. junija 2015. Po končani štiriurni razpravi, sta odbora sprejela sklep, s katerim sta z večino glasov podprla napore vlade za sprejetje državnega prostorskega načrta, za izgradnjo hitre ceste od A1 do Velenja. Glede na to, ocenjujem, da ni potrebe po ponovnem sklicu skupne seje odborov na to temo. Želim pa na to temo tudi odpreti razpravo, zato, ali želi kdo besedo na to temo? Ali smatrate, da bi morali glasovati in da bi še enkrat sklicali to terensko sejo na odboru, kjer bi se oba, tako Odbor za infrastrukturo, kot kmetijstvo, še enkrat seznanila s problematiko, torej umeščanja te razvojne osi. Mislim, da je po štiriurni razpravi še v prejšnjem mandatu, mislim da se to že zgodilo. Da tukaj kar nekih novih zadev ne moremo ugotavljat in da so tudi bili sklepi sprejeti / nerazumljivo/ vlade, da morajo pač to prostorsko umeščanje v najhitrejšem času tudi urediti. Razen, če želi se kdo prijaviti k razpravi? Želite vi, gospa Urh? Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Glejte, tukaj nas je nekaj novih poslancev, ki s tem še nismo, v bistvu, bili seznanjeni. Zdajle v bistvu o tem slišim prvič. Podpiram zadevo, da se seznanimo s tem, kot smo že na prvem, bom rekla, sestanku samega odbora rekli, da se večkrat srečamo na terenu. Vendar bi bilo pa le prav, da se v bistvu seznanimo na nek način, ker smo skupina, ki je v bistvu na novo, kot poslanska skupina.
Glejte, hvala, gospa Urh, glejte, glede te terenske seje vam lahko pošljemo gradivo, da se lahko o tem, o tej seji, štiriurni in o vseh magnetogramskih zapisih seznanite, če pa želite, glejte, če bo pobuda, na eni izmed naslednjih sej, če menite, da bi bilo prav še enkrat sklicat in iti na teren, glejte, kar se mene tiče, približno veste moje namere, da dopuščam in da tudi na vaše predloge bomo glasovali, da tudi gremo. Ampak mislim, da je v kmetijstvu toliko pomembnih problemov v tem trenutku. Čez nekaj dni bomo prav tako obravnavali problematiko slovenskih vin, šli bomo potem na gozdarstvo in vse ostalo. Mislim, da imamo kar nekaj dela, lahko rečemo, saj, kar nekaj bo še napornih urnih sej na tem področju. Upam, da še ne pride do kakšne hujše naravne katastrofe. Ravno na področju kmetijstva je to najbolj občutljivo. Tako da, glejte, za enkrat je moj predlog takšen, razen če menite, da je potrebno vas, gospa Urh, pa tudi ostale kolegice in kolege, pa bomo… Pa bomo seznanili torej s tistimi sklepi in s kompletno sejo, ki je potekala takrat na odboru, v prejšnjem mandatu. Torej, ker smo pri tebi pobude in vprašanja članov odbora, glejte, pa odpiram še eno razpravo, torej, pobud, vas članov in članic odbora, na kakršno koli temo glede kmetijske politike, gozdarstva, prehrane in tudi seveda, ne nazadnje, največkrat pozabljamo, razvoja slovenskega podeželja. Torej, če ni predlogov, se s tem zaključujem. Torej, na mizi še imate vedno slovenska jabolka. Jaz pravim, eno slovensko jabolko na dan, prežene zdravnike stran. Jaz upam, to bi morda še lahko zapisali, gospa državna sekretarka, na ta list. S tem pa tudi nekako zaključujem to točko in 1. redno sejo odbora. Vsem vabljenim, članom in članicam odbora se zahvaljujem za udeležbo in za aktivno razpravo in lep dober večer. Nasvidenje.