4. nujna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

2. 10. 2018
podatki objavljeni: 2. 10. 2018

Transkript

Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani gostje. Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vas vabljene in druge navzoče, ki ste se udeležili današnje seje, prav lepo pozdravljam. Še posebej pozdravljam med nami gostitelje današnje seje, direktorja Kmetijskega inštituta, doktorja Andreja Simončiča in njegove sodelavce. Poseben pozdrav seveda predvsem želim ministrici, doktor Pivčevi in njeni ekipi. Že na začetku seje pa na seji, kot nadomestni članici in člani odbora s pooblastili trenutno sodelujejo: poslanca Branka Simonoviča bo zamenjal kolega Jurij Lep, je tukaj med nami, lepo pozdravljeni in kolegico Ivo Dimic bo zamenjala kolegica Ljudmila Novak, prav tako, gospa Novak, lepo pozdravljeni. Torej, prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 21. septembra 2018 ste prejeli naslednji dnevni red:1. predstavitev Kmetijskega inštituta Slovenije, 2. seznanitev s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva, ribištva v letu 2017 v Sloveniji. Ker do pričetka seje nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik, je določeni dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem seje. Na sejo ste torej vabljeni dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijski inštitut Slovenija, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenija. Pričenjamo s 1. TOČKO: PREDSTAVITEV KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE. Besedo sedaj predajam gospodu direktorju, dr. Simončiču. Gospod direktor, lep pozdrav, beseda je vaša.
Andrej Simončič
Hvala lepa. Najprej mi dovolite, da vas vse skupaj lepo pozdravim. V izredno zadovoljstvo in čast mi je, da nadaljujete s to tradicijo, ki jo zdaj ohranjamo že kar, lahko rečemo, vsaj kar sem že jaz tukaj, 15 let, da v okviru vsakega sklica Državnega zbora Odbora za kmetijstvo pridete tudi vsaj enkrat na Kmetijski inštitut, kjer vam tistim, ki niste podrobno seznanjeni z delom Kmetijskega inštituta, njegovo vlogo, da ne rečem, da nekateri niti niso v preteklosti vedeli, kje je Kmetijski inštitut lociran, tako da eno tako, čisto kratko predstavitev. Zato, najlepša hvala najprej Odboru za kmetijstvo, predsedniku Francu Brezniku in pa celotnemu Odboru za kmetijstvo. Seveda bi v naši sredini želel še posebej toplo pozdravit novo ministrico, gospo Pivčevo in pa njeno ekipo, državno sekretarko Tanjo Strniša, direktorico direktorata, vse druge ostale, tako da, še enkrat, v imenu Kmetijskega inštituta, dobrodošli. Namen današnje predstavitve, kot sem že dejal, je en tak kratek obris dejavnosti in pa aktivnosti, s katerimi se ukvarjamo na Kmetijskem inštitutu. Kot lahko vidite, je Kmetijski inštitut tukaj, na tej lokaciji sicer ne, ampak je že od leta 1898 preko šestih različnih držav in od 1996 leta naprej, v okviru zadnje, lahko rečemo, formacije, ko je postal javni raziskovalni zavod, eden šestnajstih zavodov, pod okriljem vlade Republike Slovenije in sicer, to glavno ustanoviteljstvo vrši, kot za vse ostale javne raziskovalne zavode, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V upravnem odboru pa imamo seveda potem tudi še predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa Ministrstva za okolje. Skratka, to so ministrstva, ki so tako ali drugače povezana z našim delovanjem. Trenutno, če pogledamo koliko nas je, koliko je tistih, ki na tem osrednjem Kmetijskem inštitutu delamo za kmetijstvo v širšem smislu, če tako rečemo? Ob letošnjem polletnem poročilu smo se prešteli, ne čez ure, ampak kot zaposleni, 191 zaposlenih, med temi 82 raziskovalcev, 52 doktorjev znanosti in pa seveda tudi 109 ostalih sodelavcev. Nekoliko je prišlo do spremembe strukture zaposlenih. Ker je sicer tudi med strokovnim osebjem kar nekaj bivših raziskovalcev, vendar zaradi zakonodaje je prišlo pač do teh težav, da predvsem strokovno osebje težko dosega in izpolnjuje vse pogoje za napredovanja, za delo in jim je bilo potem tudi lažje gleda na njihovo delo, da so prišli iz, če rečemo, skupine h0(?) v h1(?) med te strokovne sodelavce. Skratka, kakorkoli, 191 ljudi je trenutno na Kmetijskem inštitutu. Kaj so te osnovne dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo? Rečemo lahko, da so to tri osnovne dejavnosti, ki zaznamujejo naše delo. Prav gotovo je osnova razvojno raziskovalno delo, na področju kmetijstva in okolja, potem gre seveda za zelo pomembno, na teh raziskavah in razvojnem delu temelječem strokovnem delu, ki ga predvsem namenjamo ali izvajamo za potrebe naših ustanoviteljev, to je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa Ministrstvo za okolje.  (nadaljevanje) In naslednje, kar je, so seveda tudi različne ekspertize, svetovanje, strokovna pomoč, tudi nadzor na podlagi raznih teh dodatnih pooblastil in pa akreditacij.  V zadnjem času se pa del naših teh najbolj izpostavljenih raziskovalcev in pa specialistov vključuje tudi v institucionalni in pa neinstitucionalni izobraževalni sistem in pa seveda tudi v druga posredovanja znanja različnim ciljnim skupinam.  Področja, katera so, so seveda zelo široka, seveda v okviru vsega ne pokrivamo kompletno vseh, potem tudi dejavnosti, nenazadnje je to težko, če vzamemo, da nas je zgolj in samo slabih 200, vendar če povzamem: rastlinska pridelava - vse tisto, kar je za Slovenijo najpomembnejše, varstvo rastlin v zadnjem času globalizacije čedalje bolj pomembno, predvsem zaradi karantenskih škodljivih organizmov. Potem je tu živinoreja v širšem smislu, poudarek je seveda največ na … pri živinoreji gre za govedorejo, v manjšem obsegu prašičerejo, precej pa je poudarka tudi na čebelarstvu. Sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo je eno izmed treh področij, ki mu ravno tako v zadnjem času namenjamo precej poudarka. Vemo namreč, da je Slovenija omejena z naravnimi viri, in sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo je tisto, kjer lahko kljub vsemu na manjših površinah dosežeš nekaj več dohodka v primerjavi s poljedelstvom.  Ekonomika kmetijstva. To je ravno tako eno izmed področij, ki je na Kmetijskem inštitutu najbolj izpostavljeno, tudi Odboru za kmetijstvo najbolj poznano. Ker če potrebujete koga, potem je prav gotovo to enkrat oziroma dvakrat letno, ko sodelavci našega oddelka za ekonomiko kmetijstva poročajo skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo o izsledkih delovanja kmetijstva. Kmetijsko strojništvo in energetika. Sicer manjše področje, manjši oddelek, pa kljub vsemu mislim, da po krivici zapostavljeno. Na žalost ni niti ene same, da rečemo, javne službe ali tudi strokovne naloge na tem področju, pa kljub vsemu vemo, da se vse strategije danes dotikajo krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije, digitalizacije in podobnih, če rečemo, visokoletečih takšnih pojmov, vendar ko gremo v prakso, vidimo, da je stanje na tem področju v Sloveniji precej slabo urejeno.  Potem pa je nekaj, kar je tudi izredno pomembno - kmetijska ekologija in varstvo naravnih virov. To je področje, ki mu namenjamo pozornost, če le, lahko rečemo, uradno preko oddelka posebnega v zadnjih petih letih, sicer pa vemo, da je sicer kmetijstvo bilo v zadnjih 20, 30 letih predvsem bolj namenjeno ohranjanju okolja, podeželja in je bila ta osnovna primarna pridelava hrane v precejšnji meri zapostavljena. Danes z vprašanjem prehranske varnosti in še nekaterih tudi drugih težav v zvezi s tem vemo, da je potrebno gledati ekologijo kot tudi kmetijsko pridelavo predvsem bolj povezano.  Tu bi samo pokazal, ker nimamo, ne vem, koliko časa – lahko rečemo v zadnjih 25 letih smo na Kmetijskem inštitutu imeli dve malo večji reorganizaciji. Prva je bila konec leta 2012, ko smo se združili s Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja Jable. Takrat smo iz delnega, tretjinskega, da rečemo, lastnika ali ustanovitelja centra Jable, potem ko sta odstopila od lastništva Ministrstvo za kmetijstvo in pa Biotehniška fakulteta, uspeli, da smo ta Center za razvoj kmetijstva in podeželja priključili kot infrastrukturni center Jable h Kmetijskemu inštitutu. To smo izkoristili potem še tudi za nekatere druge notranje reorganizacije, kjer smo nekoliko bolj, če rečemo, tudi racionalno porazdelili ljudi, kot je na primer združitev sadjarjev,  (nadaljevanje) vinogradnikov in vinarjev, ki so bili prej ločeni v enoten oddelek, zaradi konflikta interesov in pa zaradi regulativ Bruseljske, smo Službo za uradno potrjevanje semenskega in sadilnega materiala izločili, če tako rečemo, iz strukture oddelkov kisa, iz poljedelskega oddelka in je sedaj to seveda en samostojen povsem oddelek direktno pod samim vodstvom, oziroma pod direktorjem. Kot sem pa že prej omenil, pa smo tudi v tem letu se odločili za čedalje večjega pomena ekologije in pa ohranjanje naravnih virov, da smo ustanovili tudi povesem nov oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire. Naslednja sprememba pa se je dogodila pred kratkim, to je kot vidite, datira na 28. junij 2018, ko smo skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanovili nov oddelek, Slovensko čebelarsko akademijo, o tem ste verjetno, ker ni to tako dolgo nazaj, kaj tudi slišali in pa zaradi tega, ker je čedalje pomembneje tudi zagotavljanje uspešnega prenosa tehnologij in znanja uporabnikov, dali tudi temu področju precej večji poudarek in smo ustanovili dve posebni projektni pisarni ali infrastrukturna oddelka. Kot sem že rekel projektna pisarna in pa pisarna za prenos tehnologij in znanja. To pomeni od polovice letošnjega leta imamo zdaj v naši strukturi tri nove oddelke. Da uspemo vse to, kar se da dobro izvajati, se že dlje časa zavedamo, da je politika kakovosti tista, ki je izredno potrebna in to pogledno(?) smo že v letih pred, če rečemo skoraj 20 leti pričeli s prvimi sistemi kakovosti, akreditacijami, začeli smo z isto, s semenskim laboratorijem, potem smo s pomočjo Francozov, s francoskim laboratorijem Kofrak(?) dobili tudi akreditacijo enološkega laboratorija in pa agrokemijskega laboratorija. Lahko rečemo, da se je tudi slovenska akreditacija učila takrat na našem inštitutu, ko smo vzpostavljali slovensko akreditacijo, no in od takrat naprej kot vidite, tudi v letu 2007, smo pridobili sistem vodenja kakovosti ISO 9001 in od takrat naprej še kar nekaj tudi 17025 teh akreditacijskih listin in pa tudi mednarodne listine za dobro eksperimentalno prakso in pa dobro kmetijsko prakso, ki se tiče sadovnjaka. Tako da imamo vselej pred očmi vedno, da je potrebno delo, ki ga izvajamo opravljati na kar najvišjem nivoju in dobro organizirano, zato mislimo, da je potrebno napora, ki ga vlagamo v pridobivanje in pa ohranjanje teh certifikatov.  Zdaj, kje opravljamo svoje delo? Trenutno ste na osrednji zdaj naši ustanovi, na Kmetijskem inštitutu Slovenije, na Haketovi ulici 19. Ob tem imamo še kar nekaj poskusnih oziroma, če rečemo poskusnih centrov v okolici, v neposredni bližini. Od Čebelarskega centra v Seničnem, do Centra za krompir v Komendi pri Mostah. Potem je na Ljubljanskem barju proti Vrhniki, Lesno Brdo, kjer imamo jagodičje, predvsem ameriške borovnice, imamo v Lukovici sadovnjak Brdo in pa seveda našo največjo postajo kot sem že prej omenil, poskusni center v Jablah. Ob tem, da imamo vse te lokacije se seveda glavnina dogaja na infrastrukturnem centru Jable, kjer imamo zdaj ta center za prenos tehnologij in pa center za raziskave in poskusništvo. Vidite lahko spodaj levo, naše sedanje, če rečemo tudi nepremičnine, prostore, kjer izvajamo naše raziskave in ob tem imamo tudi 400 hektarjev zemljišč, 200 v najemu od sklada kmetijskih zemljišč, 200 pa neposredno od privatnih lastnikov, kar nam seveda povzroča precej velike težave, ker imamo vsako leto tudi več kot 200 pogodb s temi najemodajalci. To je tudi lokacija, kjer si že z šestimi ministri pristojnimi za znanost prav tako tudi lahko rečemo ministri za kmetijstvo in za okolje, prizadevamo  (nadaljevanje) da bi vse dejavnosti Kmetijskega inštituta prestavili na območje Jabel. Na žalost smo to planirali, da se bo zgodilo ob pomoči evropskih sredstev, kar smo zamudili v prejšnji perspektivi, v tej perspektivi pa kot nekateri veste, drugi ne, je denarja za t.i. zidovje in pa za trde stvari izredno malo. Zdaj govorimo o samo t.i. mehkih vsebinah, kamor pa seveda rastlinjakov, stavb in podobnega ne moremo umeščati. Zdaj, samo še, da pokažem tudi, da ne delamo samo v Ljubljani in v okolici Ljubljane. Vse razne ekološke poskuse, kjer preverjamo možnost pridelovanja različnih gojenih rastlin v različnih agroekoloških pogojih, opravljamo tudi po celi Sloveniji in sicer ob pomoči srednješolskih centrov, ob pomoči fakultet, ob pomoči kmetijsko-gozdarskih zavodov pa tudi pri posameznih lastnikih zemljišč, kjer vidimo, da so razmere za opravljanje teh poskusov primerne. Skratka, smo prisotni tudi drugod po Sloveniji.  Če zdaj omenimo na kratko povsem te naše tri osnovne dejavnosti ali pa te tri sklope, ki so. Eno smo rekli, da so raziskovalne aktivnosti, potem lahko vidite tukaj v teh dveh stolpcih, da naše raziskovalno delo razvojno temelji na nalogah, ki so vezane na Slovenijo in pa potem tudi sodelovanje v okviru Evropske in širšega mednarodnega prostora. Tisto, kar so strokovne naloge ali pa javna služba v kmetijstvu, pomeni v znanosti raziskovalni program. Mi imamo dva takšna raziskovalna programa na Kmetijskem inštitutu, eno trajnostno kmetijstvo, drugi program je agro diverziteta, z enim pa sodelujemo z Univerzo v Ljubljani, z Biotehniško fakulteto in sicer na področju ekonomike agroživilstva in naravnih virov. Kar je tukaj za povedati je zgolj to, da so sistemi razdeljevanja sredstev izredno stari in zaradi tega imamo mi že lahko rečemo vse od leta 1996 t.i. kvoto sedmih »full time-ov«, kar pomeni za praktično 100 raziskovalcev dobimo samo sedem plačanih delovnih mest stabilnega financiranja, vse ostalo moramo pridobiti preko kompetentnih projektov, ki so navedeni spodaj – od temeljnih projektov, aplikativnih, ciljnih raziskovanj, podoktorski projekt raziskovalci na začetku kariere, nekateri to poznate, to je eden izmed institutov, financiran iz kohezijskih sredstev – skratka, iz evropskega denarja in je namenjen preprečevanju bega možganov iz Slovenije, ampak to pomeni, to ni nek dodaten denar, to pomeni, če uspeš ta denar pridobiti, dobiš oziroma zaposliš nezaposlenega raziskovalca za obdobje treh let. In pa seveda različni projekti z uporabniki. Da smo lahko preživeli v zadnjih desetih letih krize, lahko rečemo, da je predvsem posledica zelo intenzivnega, agresivnega dela na evropskih projektih, tako lahko rečemo in bomo v nadaljevanju videli, da smo nekje iz 1 %, 2 %, ki smo jih dobili v prihodkih v preteklih letih ali pa v letu 2000, prišli v letih 2015, 2016, 2017, 2018 že krepko 10 %, kar pomeni, da smo lahko zadržali ljudi, oziroma celo zaposlili nove, je bila edina možnost, da smo uspešno pridobivali evropske projekte. Seveda niso vsi tako finančno zanimivi, eni, lahko rečemo tudi zanimivi posredno, predvsem zato, da lahko preko sodelovanja z drugimi institucijami potem navezuješ stike, se mrežiš in v nadaljevanju prijavljaš projekte. Tako da strokovne naloge na področju kmetijstva, predvsem in v manjši meri okolja vidimo, ne bomo jih posebej naštevali, mislim,d a se bomo o teh stvareh še posebej potem z Ministrstvom za kmetijstvo pogovarjali in tudi iskali možnosti še za uspešnejše sodelovanje, tako da lahko vidimo, da so te strokovne naloge iz zelo širokega spektra  (nadaljevanje) področij, ki jih pa seveda izvajamo skupaj tudi z drugimi izvajalci v slovenskem prostoru kot je Kmetijsko-gozdarska zbornica, zavodi in pa, potem tudi različni instituti in fakultete. Svetovalno delo je vključeno več ali manj posredno. Do leta 1998 smo bili sestavni del svetovalne službe in izvajalci specialistično službo. Od leta 1998 moramo reči, da je sedaj to več ali manj zgolj na podlagi dogovorov in pa, potem načina dela, ki ga predvidevajo v zadnjem času tudi posamezne te javne službe oziroma strokovne naloge.  Kar se tiče financiranja zgolj kot informacijo. Lahko vidimo, da smo od leta 2000 do leta 2018 več kod ali približno podvojili naš proračun. Vidi se kje je nastala luknja- ob začetku krize v letu 2009 in naprej. Kot sem že dejal ta vzpon v zadnjih letih gre predvsem, potem tudi na račun pridobivanja raznih kompetentnih sredstev v okviru različnih projektov. Če vzamemo tukaj samo računovodsko delitev kaj je javno kaj je pa trg. Nekoliko lahko rečemo, da zavaja. Ker, če tukaj vidimo bi mislili, da nam je bistveno boljše kot nam je v resnici, da imamo več kot 75 % javnih sredstev, ampak od teh javnih sredstev 75 % kot sem že dejal jih je zgolj polovica tistih, ki imajo neko naravo stabilnega financiranja, drugo so projekti, kar se vidi na naslednji prosojnici. Če vidimo, da smo nekje od leta 2000 sta se Ministrstvo za kmetijstvo in pa Ministrstvo za znanost nekje izmenjavala nekje med 35, 37 % in v času nastanka krize je seveda to precej potem padlo. V zadnjem času počasi zopet narašča, pri čemer vidimo, da je sedaj zopet prevzelo vodilno vlogo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da na Ministrstvu za izobraževanje kljub tem stalnim obljubam kdaj bodo dvignili proračun iz 0,4 na neki 1 % in pa na 3 % skupno z zasebnim sektorjem. Lahko vidimo, da so razpisi skratka niti srečke ne moreš kupiti ne, da bi lahko kakšen dodaten denar dobil. Zato se sedaj v zadnjem času kot vidite ta tukaj črta oziroma če rečemo tudi skupina prihodkov, ki jih štejemo med ostale tukaj smo že prej omenili, da gre za to, da so tukaj različni projekti mednarodni tudi domači tržni. Tukaj je od teh slabih 15 % sedaj v letošnjem letu 12 % zgolj sredstev iz evropskih projektov.  Tako tudi zgleda. Zakaj je to slabo, če tako rečemo kot javni zavod? Če tukaj pogledamo smo imeli v letu 2010 50 tisoč evrov zgolj in lahko rečemo samo dva projekta. Sedaj trenutno imamo 10 in več projektov in praktično milijon evrov in načrtovati strategijo, kadrovsko politiko razvoja instituta in vse skupaj je izredno težko, ker ne veš. Kot vidite takoj, ko se bo sedaj 2020 končala naslednje perspektivno obdobje ne bo razpisov ne bo projektov ne bo denarja, če pride še kakšna kriza zraven smo lahko zopet v zagati. To pomeni, da je sicer lepo kadar imaš ta denar je pa izredno slabo to za naše zaposlene tudi za mlade ljudi, ker večinoma v takih primerih težko vzdržuješ in zaposluješ kadre predvsem pa delaš na nekih dolgoročnih strategijah. V tem trenutku kot vidimo imamo 21 mednarodnih projektov, da jih ne bom našteval. Predvsem bi želel izpostaviti tega zadnjega - mogoče ste kaj slišali o tem - v tem trenutku prijavljam drugo fazo projekta / nerazumljivo/ - projekt, ki je vreden 15 milijonov samo bruseljskega denarja - in pa če uspemo ta projekt dobiti,   (nadaljevanje) se država Slovenija obveže, da da najmanj enkrat toliko sredstev za infrastrukturo. Zakaj polagam na toliko napora za ta projekt? Ker je to edini način, da pridemo do možnosti izgradnje novega inštituta na območju / nerazumljivo/ s temi kohezijskimi sredstvi, ki bi jih dala država na 15 milijonov evropskega denarja, ki bi bil pa namenjen zopet tem kot smo rekli mehkim vsebinam. To je projekt, ki je namenjen manj razvitim državam pod 85 % BDP EU in bi morali mi verjetno vsi skupaj temu še toliko več pozornosti posvetiti, da bi nam uspelo ta projekt dobiti. Prišli smo iz nekih 250 projektov lansko leto v izbor 30, ki smo dobili možnost in sredstva, da smo sedaj celo leto pripravljali vlogo »business plan« »business model« »feasibility study«, zato da ga bomo sedaj 15. novembra oddali in potem nekje marca bomo videli ali smo uspeli ta sredstva pridobiti. Če jih bomo, potem lahko rečemo, da bomo bistveno lažje dihali in da bo tako kmetijskem institutu kot slovenskemu kmetijstvu precej lažje, da se konsolidiramo.  Sedaj samo še zadnja dva slaida ali kolikor imamo. Dolgoročni cilj in vizija ravno v tem času imamo samo še dobrih 14 dni, tri tedne časa, da pripravimo srednjeročni načrt programa dela Kmetijskega instituta. To je v teh razmerah izredno težko delati, ker ko ne veš kako bom preživel tekoče leto ali naslednje leto, koliko denarja boš imel je seveda še toliko težje pripravljati programe do leta 2023, vendar do neke mere vsaj te osnovne dejavnosti in tisto, kar vemo, da bomo delali, kar smo se uspeli dogovoriti bo notri bo pa težko ne vem kako ambiciozno nastavljati in zastavljati cilje, če kot pravimo ne vemo recimo kljub temu, da sedaj obljubljajo vse politične stranke, da bomo za 250 % dvignili sredstva za znanost in razvoj, ampak to govorimo že 15 let. To se pravi tudi sedanji minister za visoko šolstvo, znanost in šport z vsako njegovo izjavo je lahko rečemo daje vedeti, da bodo šli v to smer. Jaz upam, da se bo to res zgodilo, vendar pa je takšne stvari po tem, ko veš, da si že v preteklosti bil deležen takih obljub to težko, potem spraviti v neke dokumente, ker nenazadnje boš moral ali pa vsaj mene bodo za te in pa kmetijske institut za te, potem obljube držali za besedo. To se pravi, za enkrat v tem trenutku imamo predvsem prostorske stiske. V kolikor bi prišlo do vzpostavitve in izgradnje infrastrukturnega centra Jable bi se verjetno vse te zadeve bistveno hitreje rešile in tudi učinek in delovanje kmetijskega instituta bi lahko prišlo na bistveno višjo raven. Tudi načrti so že lep čas pripravljeni tudi prva gradbena dovoljenja, vendar vse to nič ne koristi, če ni v ozadju denarja.  Jaz bi s tem zaključil, da bo preostalo več časa za sejo i pa, potem še tudi za eventualna vprašanja in pa za ogled instituta.  V tem trenutku najlepša hvala za pozornost.
Hvala za seznanitev dr. Simončič.  Preden nadaljujem s sejo, kolegice in kolegi, v kolikor je v tem delu seje kakšno vprašanje za vodjo dr. Simončiča, potem kar na dan z besedo. Ni nobenih vprašanj, je vse znano… Izvolite, kolega Doblekar.  Imate besedo.
Hvala lepa za besedo.  Ne bom preveč dolgovezil, ampak par stvari bi mogoče samo vprašal ali boste lahko še pojasnili.  Kar se tiče sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami ste sicer malo omenil pa me vseeno zanima kako je s tem. Kmetijsko strojništvo in energetika kje je razlog zakaj to ne funkcionira? Malo bolj, če lahko kakšno ozadje.   (nadaljevanje) O financiranju sem hotel vprašati, pa ste nekaj povedali. Imate dobre obete z novo Vlado, kot kaže, ali pač še ne, ste se že kaj več o tem pogovarjali?  Koliko, konkretno, sredstev iz EU ste dobili že doslej?  Beg možganov ste omenili. Kakšna je učinkovitost tega vašega truda, da bi bilo čim manj bega možganov?  Svetovanje, ste tudi omenili, da svetujete. Pa me zanima, katerega načina se najbolj poslužujejo ljudje in kdo. In pa kako je z oglaševanjem oziroma kako bi mi kot državljani lahko vedeli, da vi lahko tudi svetujete, da bi se ljudje tega morda več posluževali.  Želim vam veliko sreče pri tem evropskem projektu, da bote še enkrat toliko dobili pa od države, kakor ste rekli, da ta center Jable zgradite.  Hvala lepa.
Dr. Simončič, ali lahko odgovorite, prosim.
Andrej Simončič
Hvala lepa.  Vprašanj je bilo kar veliko. Začeli ste… / oglašanje v ozadju/ Ja. Naš inštitut je prvenstveno namenjen raziskovalno-razvojni dejavnosti. Kljub vsemu je v tem trenutku, mislim, da 16, 17 naših sodelavcev vpetih v sodelovanje na vseh univerzah, slovenskih, in fakultetah, tudi nekaterih visokih šolah. Ampak, če tako rečemo, to ni tisti naš »corp business«, osnovno delo in zaradi tega se mi vključujemo v to pedagoško delo tam, kjer je interes, če tako rečemo, na teh izobraževalnih institucijah. Imamo sicer tudi mi vsi javni raziskovalni zavodi možnost in pravico, da ustanavljamo sami visokošolske institucije, zavode, ampak če smo realni, vemo, da je sploh v kmetijstvu kvečjemu polovice šol preveč na vseh nivojih. Tako naj bi to absolutno bilo smotrno in smiselno. Je pa smiselno in smotrno, da bi se te institucije ali pa zavodi, izobraževalni, nekoliko bolj specializirali in da bi se izkoristile kapacitete ljudi, strokovnjakov iz cele Slovenije, da bi dejansko posredovali dijakom, študentom, doktorantom znanje iz prve roke, od tistih, ki to najbolje obvladajo.  / oglašanje v ozadju/ Ja, to je pa tako, a veste, če imate vi zakonodajo iz Evrope, ki nekaj predpisuje, zato tudi lahko vidimo, kje so danes najbolje organizirane službe ali pa strokovno delo na področju kmetijstva, predvsem tam, kjer je zelo močna evropska zakonodaja, ki se mora potem preko nacionalne zakonodaje implementirati. In če to vidimo, potem lahko pogledate, da je v tem trenutku področje fitofarmacevtskih sredstev, zdravstvenega varstva rastlin in še kakšno izmed teh področij, ki je zelo regulirano, ampak to pomeni, da nam že sama Evropa narekuje način dela. Medtem ko pri kmetijskem strojništvu je treba povedati, da ni nobenih nekih posebnih usmeritev, pravnih podlag, razen raznih teh strateških dokumentov. In v tej situaciji, ko vidimo, da niti ni projektov, da je za celo področje biotehnikov ali za celo naše področje kvečjemu en projekt ali dva, ki ju razpišejo. Skratka, da smo mi v nekih desetih letih iz 15 projektov znotraj nacionalnega financiranja padli na zgolj en projekt. Vidimo, kako težka je situacija. In je potem določenim področjem izredno težko priti do financiranja, sploh pa do nekega stabilnega financiranja.  / oglašanje v ozadju/ Ja, to sem pokazal, mislim, da na grafu. Na tem grafu v tem trenutku, mislim, da imamo okrog en milijon, kar pomeni od 8 milijonov en milijon evropskih sredstev, je to tam kar precej več kot 1 %. Kot pa pravimo, je to izredno dvorezen meč, ker v enem trenutku potem ti vlagaš, delaš na nekem področju.   (nadaljevanje) Vemo, da je vsak projekt nekoliko specifičen in potem, ko se projekt zaključi, se večkrat dogodi, da imamo izredno velike težave s financiranjem teh ljudi, ki izgubijo vir financiranja.  / oglašanje v ozadju/ Ja, beg možganov je, lahko rečemo, v tem trenutku problem cele vzhodne Evrope, centralne Evrope, vsi gremo ali grejo nekam proti zahodu in severu. S tem da tu je potrebno v zadnjem času omeniti, da mi na področju kmetijstva imamo predvsem to težavo, da v enem trenutku celo uspemo pridobiti kje kakšna sredstva, pa ni ustreznih ljudi. Potem imamo pa ljudi ali pa dobre strokovnjake, tudi mogoče kakšne povratnike iz študija v tujini, pa nimamo tu pri nas sredstev. Skratka, je sistem dosti tog in tudi na ta način potem težko uskladiš, da bi lahko določena področja uspešno pokrival in istočasno pridobil tudi ljudi. Mladi pa, kot vemo, danes niso več tako, kako naj rečem, potrpežljivi, so tudi bistveno bolj prilagojeni tem novim razmeram in jim tudi ni danes ne vem kako velika težava iti zgolj v Avstrijo, Nemčijo ali pa tudi proti Angliji ali kamorkoli drugam.  / oglašanje v ozadju/ Ja, to je dosti široko vprašanje. Svetovanje pa prenos znanja je nekaj, s čimer se ukvarja danes tudi celotna Evropa. Zato smo tudi mi, kot pravim, delno ta oddelek ustanovili, pisarno za prenos znanja in tehnologij. Skratka, učinkovito ustvarjanje novega znanja, pa potem tudi skrb, da to znanje poskušaš zaščititi ali ga prodati, in istočasno tudi v najkrajšem možnem času prenesti do končnega uporabnika. Da je pa ta cel sistem učinkovit, je pa to stvar več, če rečem, deležnikov. In to težko gledamo zdaj zgolj en segment. Če rečemo, naši uporabniki so lahko v okviru tega svetovanja različni, od kmetov, živilsko-predelovalne industrije, podjetij, nevladnih organizacij, ministrstev. Vsi ti so tisti, ki tako ali drugače sodelujejo z nami in tudi izvajajo politike ali pa strategije na podlagi dela ali pa izsledkov, ki jih pridobivamo na Kmetijskem inštitutu.  / oglašanje v ozadju/ Ne, da nima, mislim, »nima posluha«, a veste, kako je… / oglašanje v ozadju/ Ja, ne, cel direktorat za investicije na Ministrstvu za izobraževanje ima en milijon denarja, mislim, da za investicije v raziskovalni sferi. To pomeni, mi imamo pa zdaj, če rečemo, gradbeni projekt, ki je vreden lahko nekje med 30 in 45 milijonov. V vrsti nas čaka pa od Narodne univerzitetne knjižnice do Nacionalnega inštituta za biologijo, do Jožefa Stefana, cela vrsta fakultet in univerz, ki potrebujejo prostore. Skratka, to bo kar zelo velik zalogaj za vse vas, ki boste odločali v Državnem zboru o prioritetah. Vendar je pa tudi res, da ne more biti vedno prioriteta gašenje in ena področja, ki so pa seveda, lahko rečemo, tudi vreča brez dna.  / oglašanje v ozadju/
Hvala.  Prijavljena je še kolegica Ljudmila Novak.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!  Mene pa zanima, v kakšni fazi pa je zdaj pridobivanje dovoljenja za ta projekt Center v Jablah, ker vem, da so tam grajski hlevi, ki so zaščiteni, čeprav so v slabem stanju, pa vsi vemo, da nastanejo velike težave, kadar hočemo kaj takega podreti. Ali je mišljena obnova ali je mišljeno, da se bo to v celoti podrlo in se bodo zgradili novi objekti? Hvala.
Andrej Simončič
Hvala. Zdaj, ko sem kazal to sliko, trenutno območje, jabelsko, vse v principu, z izjemo tega, kar ste zdajle omenili, starih grajskih hlevov, bi se moralo podreti pod gradom. To pa zato, ker na tem spomeniškem varstvu na enoti v Kranju želijo imeti z gradu dol lepo veduto, velike vrtove in povsem prilagojeno gradnjo, vendar vse to seveda pomeni bistveno dražjo gradnjo. Tudi zaradi vseh teh zahtev, če rečemo, centra v Kranju smo zamudili v prejšnji perspektivi, da bi lahko s pomočjo evropskih sredstev inštitut v Jablah postavili. Tako da še vedno velja to, da bi se naj stari grajski hlevi obnavljali, ampak zdaj je samo odvisno, kdaj, kako, na kakšen način, ker mi smo imeli, kot veste, prej tudi v naši posesti, ne bom rekel lasti, jabelski grad, vendar smo ta grad, zdaj že koliko, štiri vlade nazaj pred predsedovanjem predali nazaj Vladi in Ministrstvu za zunanje zadeve. V zameno bi morali dobiti vsaj tisti denar, ki smo ga vložili v grad, na žalost, tako si lahko izračunate, kdo je bil takrat, ampak ob obljubah kmetijskega resorja in zunanjih zadev bi naj, kot smo rekli, zdaj je teh približno 4 milijone evrov šlo, dobili teh sredstev in bi jih vložili v obnovo spodnjega dela Jabel. Vendar se je to potem pozabilo in s tistim denarjem ni bilo ničesar. Zdaj bomo morali pa verjetno graditi po fazah in je zopet stvar takšna, da nam je seveda prioriteta laboratorij, center za raziskave, rastlinjaki, bi pa želeli čim večji del KIS prestaviti na to območje, da ne bi bili razdeljeni. Še vedno je pa problem, kako naenkrat pridobiti toliko sredstev, da bi celotno investicijo do konca izpeljali na območju Jabel. Tako da tu bomo zdaj videli, po kakšnem pristopu bomo sploh šli. Mislim, da se bo slej ko prej to moralo tudi na nivoju Ministrstva za izobraževanje skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo in za okolje razčistiti. Ne nazadnje, začetki in načrt izgradnje je bil postavljen, kot sem že prej rekel, pred šestimi vladami oziroma ko je bil še minister Zupan in na naši strani minister But in Lukačičeva. Takrat je bil podpis in tudi namera Vlade, da se postavi ta center za kmetijstvo.
Je še kakšno vprašanje? Prijavila se je še kolegica Violeta Tomić. Izvolite.
Hvala za besedo.  Spoštovani direktor, spodbudile so me vaše besede, ko ste rekli vreča brez dna. In je dejstvo, da zgleda, da ogromno sredstev gre samo za to, da bi ohranili našo pridelavo hrane. V tem obdobju, predvsem lani so nas teple podnebne spremembe, da ne rečem kar katastrofe in smo imeli rekordno sušo, pozebo, da ne govorimo o žledolomu, ki nam je uničil velik del gozda in smo se s podlubniki v okviru tega odbora ukvarjali neštetokrat. Končna ocena škode od lanske pozebe, se pravi, 2017 je bila 46,8 milijona evrov, suše pa 65,2 milijona evrov in skupaj je to več kot 110 milijonov evrov škode v enem samem letu. Če si predstavljamo, če bi to res lahko vložili v razvoj, kot pravite, koliko bi to bilo več možnosti. In če nas ne bi te podnebne spremembe… Ampak večina tega denarja je šlo, žal, za zavarovalnine. In mi smo opozarjali že pred dobrimi štirimi leti, da so te podnebne spremembe stalnica, da niso nekaj, kar se nam slučajno pojavi, ampak da žal bomo vse bolj soočeni s temi stvarmi in da je treba več teh sistemskih rešitev najti. Tako da – ko pravite - dvig sredstev za znanost in razvoj, da bi bile samo obljube – jaz upam, da ne. Zapisali smo jih v koalicijsko pogodbo in mi bomo bdeli nad tem, da bi se sredstva za znanost in razvoj povečala, kajti to nikakor ni izgubljen denar. Zato bi jaz vas vprašala – glede na to, da se ukvarjate in da imate največjo semensko banko – katere sorte bi po vašem bile najbolj odporne proti tem vremenskim pojavom? In omenili ste tudi rastlinjake – mogoče bi se v rastlinjakih lažje zaščitilo cel kup pridelkov. Po vašem mnenju, kako bi se lahko na vašem področju prilagodili tem vremenskim spremembam, in predvsem me tudi zanima, kako se soočate s tem vdorom GSO, teh gensko spremenjenih organizmov in teh semen, ki so eno leto kaljivi, naslednje ne, in ki uničijo naše semenske zaloge ali pa banke? Kakšne so vaše izkušnje glede tega? Hvala.
Andrej Simončič
/ mikrofon je izklopljen, nerazumljivo/
Prosim samo, da se vklopite.
Andrej Simončič
Na začetku je bilo verjetno nekaj bolj komentiranja z vaše strani, ko ste govorili o tisti vreči brez dna. Tu sem jaz namreč tudi mislil najbolj na vaše področje, ki ga pokrivate, ampak da se v nekatere druge stvari da z raznimi rebalansi pa izrednimi plačili 50, 100, 150 milijonov mirno nakazati, pa zato ni nič boljše stanje v Sloveniji. Kar se tiče, kot pravimo, prilagajanja podnebnim spremembam, te ujme in o katerih ste govorili. Nekatere stvari so seveda takšne, ki se jim da prilagoditi. Povsem seveda narave ne bomo spremenili in ne bomo tega rešili. In s tem v zvezi je prav gotovo še toliko bolj potrebno, da imamo tehnologije, da imamo znanje, s katerima lahko našim pridelovalcem pomagamo, svetujemo. In tako kot ste sami ugotovili, vse, kar vložimo, znanje, zagotovo ni izgubljeno in se nam tako ali drugače povrne. Rastlinjaki in pa pridelava v zavarovanih prostorih je nekaj, s čimer se v Sloveniji več ali manj nihče ne ukvarja. Ampak to pomeni – to je povsem eno novo področje. Ko se mi pogovarjamo o neki pridelavi vrtnin še vedno na odprtih prostorih, se drugi pogovarjajo o hidroponikah, akvaponikah in o ne vem, kakšnih tehnologijah, kjer bi mi potrebovali vsaj še verjetno en proračun kmetijskega ministrstva, da bi lahko vsa področja, ki so potrebna, da bi se resno lotili teh stvari, potem tudi naslovili. Pa kljub vsemu za Slovenijo, kot smo že prej omenili, državo z omejenimi resursi, za male kmete, če jih bomo želeli obdržati in če bomo želeli obdržati poseljenost, bo prav gotovo takšno neko intenzivno pridelovanje na manjših površinah tisto, kar lahko zadrži, če rečemo, tudi kmete v teh ruralnih območjih, če želimo zadržati mlade na celotnem območju Slovenije. Enostavno drugače ne bo. Je pa res, da če je to zopet nekaj, kar moraš v veliki meri na novo začeti financiranje - ti imaš po vrsti polno nekih porabnikov, ki so pa že zdaj »podfinancirani«, če tako rečemo. Se pravi, da nas zopet čaka ogromno dela, da se bomo lahko o tem dogovorili. Predvsem kmetijstvo je tisto, kot sami verjetno že zdaj veste, da je interesov izredno veliko. In če uspeš zadovoljiti 10, 20 % procentov vseh teh, ki jih, recimo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zastopa, bo prav gotovo druga polovica tista, ki bo mislila, da gre to na njihov račun. Skratka, tu imeti eno takšno pravo pot, kar se tiče politike razvoja in pa financiranja, to se bo zdaj tudi dobro videlo pri   programu razvoja podeželja za naslednje obdobje – kam, kako iti z ukrepi, katere prednostno obravnavati, ker za vse enostavno ne bo dovolj denarja. Zdaj, omenila ste še gensko spremenjene organizme. To je nekaj, kar bi verjetno zdaj lahko namenili tukaj precej časa, pa ne bi prišli do konca. To so že v Sloveniji bolj verska vprašanja ko kaj drugega in prav gotovo so te genske tehnologije nekaj, s čemer bomo v nadaljevanju živeli. Drugi že živijo in služijo, mi kakorkoli že, bomo morali v to igro seveda dosti razumno stopiti, pa kljub vsemu težko povsem ignorirati te stvari, ker vemo, da po drugi strani jemo vsakodnevno hrano iz gensko spremenjenih pridelkov, pa tukaj vsi to spregledamo in se nihče s tem posebej ne ukvarja. Ne nazadnje ima Slovenija, mislim Slovenija, Evropska skupnost 45 različnih agencij – od agencije za zdravila, za okolje, za kemikalije in je zelo čudno, da potem posamezne države članice ustanavljajo in hudo drago plačujejo te institucije, potem jim pa ne verjamemo, ko dajo ven neke izsledke. Da EFSA ven poročilo, da je neka pridelava recimo gensko spremenjenih rastlih z vidika tveganja za vse, kar se ocenjuje po veljavni metodologiji, sprejemljivo pa potem nekaterim državam to na političnem nivoju ne ustreza in so proti temu. Govorimo o fitofarmacevtskih sredstvih, je enako. Ena največjih, najbolj verodostojnih agencij oceni, na primer aktivno snov in potem celo predsednica vlade znotraj te iste države glasuje proti registraciji znotraj Evropskega parlamenta. Skratka, so stvari, ki so seveda strokovne in so potem politične in enostavno bo morala politika potem ta svoj del odgovornosti prevzeti za vse tisto, kar bo seveda temu sledilo, če ne upošteva recimo zgolj tega tehničnega ali pa zdravstvenega, okoljskega dela, ki se tiče tveganja v povezavi z ali novimi tehnologijami, ali z fitofarmacevtskimi sredstvi in podobno. / medsebojno pogovarjanje/  Ja, zdaj tukaj verjetno vi mislite o vrstah gojenih rastlih znotraj gojenih rastlin. Mi imamo, kot boste lahko v nadaljevanju videli gensko banko, če samo rečemo fižolov – imamo približno tisoč 300 znotraj genske banke, prav gotovo so tisti zdaj tudi ali pa tiste, če rečemo tudi sorte znotraj tega fižola, ki so bolj odporne, ki so lahko rečemo prilagojene bolj sušnim razmeram, ki so prilagojene zdaj bolj hladnim razmeram, ampak zopet, če rečemo biotehnologija lahko zdaj tudi tukaj pomaga, da mi pridobimo neke nove sorte, ki bodo lažje premagovale sušo, ki bodo hitreje rastle, ki bojo imele več – zaradi mene tudi hranilnih snovi, ki bodo morfološko takšne, da jih ne bodo škodljivci toliko napadali. Skratka, če si ne bomo tudi pri teh stvareh pomagali z izsledki znanosti, potem bo za vse skupaj še toliko težje, ker kakorkoli že, mi imamo lahko zdaj sorte krompirja ali sorte jabolk ali kakršnihkoli drugih gojenih rastlih, ki bi sicer lahko bile zanimive za pridelavo. Ene niso okusne, druge niso lepe za pogled, tretje so mogoče v nekem drugem pogledu nekoliko slabše,  (nadaljevanje) Skratka, težko je zadostiti vsemu in zato si pomagamo z izsledki znanosti, sodelovanjem s tujino in pri tem, da tudi mi hodimo ali po Srbiji ali po Rusiji, ali ne nazadnje po Kitajski in iščeš tam kakšne vrste rastlin, ki so zanimive za nas, pa poskušaš to žlahtniti, vendar, če to delaš vse po starih principih, tako kot se je to delalo 200, 300 let nazaj, potem to seveda pomeni, da lahko traja naslednjih 50 let, za to, da boš ti prišel do nekih novih sort, o katerih vi sprašujete. Danes pa so orodja in je znanje, ki si ga lahko s pridom potem tudi uporabiš za to, da omogočiš in kmetom in ne nazadnje tudi Sloveniji kot takšni. Če bomo seveda sledili temu cilju, da bomo to prehransko varnost poskušali spraviti na višji nivo.
Prijavljen je še kolega Koražija, izvolite imate besedo.
Hvala za besedo. Mene pa zanima samo, kakšna je vaša vizija, ker pač kmetijstvo je idealna panoga glede socialnega podjetništva in zadružništva – koliko že zdaj sodelujete v tej smeri pa kako mislite sodelovati v prihodnosti glede tega? Hvala.
Andrej Simončič
Socialno podjetništvo je nekaj, kar predvsem v zadnjih letih jemljemo v obzir, sodelujemo z kar nekaj teh podjetij, no ena so tako (itak) tudi povezana, če tako rečemo. Je pa zopet to stvar, ki je ena izmed številnih stvari, ki v tej celotni zgodbi lahko nekaj doprinese. To seveda socialno podjetništvo je lahko zanimivo za celo državo, ampak socialno podjetništvo je nekaj, kjer mora tudi Ministrstvo za gospodarstvo ali za infrastrukturo ali za še ne vem druga ministrstva sodelovati, za socialo. Mi lahko z našim znanjem in pa potem tudi s predlogi kje, na kakšen način, v kakšnem kontekstu, v kakšni obliki poskušamo tem socialnim podjetjem pomagati, da pridemo do nabora nekih aktivnosti, ki bi lahko bile za določene sredine tudi zanimive. Ali so to zdravilna zelišča, ali je zdaj zelo zanimiva kakšna ali konoplja pa izdelki, kot ste v zadnjem času slišali, ali gre to za razne potem druge takšne, če rečemo tudi kmetijske dejavnosti v smislu bolj manj intenzivnih, manj primernih pridelav, ki pa so lahko seveda lokalno izredno zanimive.
Hvala, dr. Simončič za odgovore. Mislim, da v tej 1. točki ni več prijavljenih, apeliram pa seveda na kolegice in kolege, da tudi 2. točka v bistvu, kjer se bomo seznanili s poročilom o stanju v kmetijstvu za leto 2017, lahko povprašate tudi dr. Simončiča morda, če dobite še kakšno idejo za kakšno vprašanje. Ne samo ministrice, njenim sodelavcem, tako da si želim eno dobro debati danes na področju, ki je dokaj široko, kot ste videli, tudi kot je področje tudi delovanja naše najbolj pomembne raziskovalne in izobraževalne institucije na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane v Republiki Sloveniji, zato smo počaščeni tudi, da ste danes naš gostitelj in kot ste že na začetku dejali, nadaljujemo lahko rečemo neko tradicijo na tem področju. Kot najbolj pomembne ali pa najbolj pomembne, kar se tiče raziskovanja, ste se to tudi prvi na… prvi lahko rečem na tem našem dnevnem redu obiskovanja pomembnih institucij na širokem kmetijskem področju. Seveda bomo še nekaj teh obiskov v nadaljevanju tudi naredili, s kolegicami in kolegi. Tako da bi zdaj s tem zaključil z 1. točko.  Tako prehajam na 2. TOČKO – SEZNANITEV S POROČILOM O STANJU KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA, GOZDARSTVA IN RIBIŠTVA V LETU 2017 V REPUBLIKI SLOVENIJI. Kot gradivo ste kolegi in kolegice s sklicem seje prejeli omenjeno poročilo ter sam povzetek poročila. Naknadno ste 2. oktobra 2018 na e-klop, torej danes dopoldne, prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Naj še dodam, da se seja skladno s Poslovnikom Državnega zbora snema, zato bi prosil vse, ki boste razpravljali, da se predstavite z imenom in priimkom ter navedete inštitucijo iz katere prihajate. Govorim seveda za goste, tiste ki boste odgovarjali na vprašanja mojih spoštovanih kolegic in kolegov. Toliko iz te strani.  Torej za uvod v poročilo dajem najprej besedo spoštovani ministrici, dr. Aleksandri Pivec za podrobnejšo predstavitev poročila, potem pa bom dal besedo predstavnici ali pa predstavniku kmetijskega inštituta, ki je tudi pripravljavec tega poročila. Gospa ministrica, beseda je vaša. Izvolite.
Aleksandra Pivec
Spoštovani gospod predsednik, člani odbora. Lepo pozdravljeni še iz moje strani!  Naj tudi jaz izrazim zadovoljstvo, da nas danes gosti Kmetijski inštitut Slovenije. Sama izjemno podpiram oziroma cenim to sodelovanje z izobraževalnimi, znanstvenimi inštitucijami, zato tudi ni naključje, da sem svoje prve obiske, uradne, namenila prav obisku izobraževalnih inštitucij, obiskala obe fakulteti, danes Kmetijski inštitut in seveda to je tudi nek pokazatelj tega, da v nadaljevanju ne samo, da izražamo podporo, ampak da tudi izjemno resno in odgovorno mislimo sodelovati s temi inštitucijami. Zavedam se tudi vseh težav ali pa izzivov, ki jih je gospod direktor omenil. Se pravi, s temi nestalnimi financiranji, zadeve so mi zelo poznane in tudi v tem okviru financiranja projektnega je izjemno težko napovedati bolj stabilno in pa bolj sigurno financiranje, ki pa zagotovo takšnim inštitucijam pomeni neke vrste težavo pri načrtovanju tako kadrovskih kot tudi vsebinskih zadev. Torej dovolite, da v nadaljevanju poskušam strniti vse tisto kar je bilo pripravljeno v poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in pa ribištva za leto 2017, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije in seveda to poročilo je bilo pripravljeno na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2018.  V začetku je kratek pregled slovenskega gospodarstva, ki se je v letu 2017 še naprej krepilo. Tako se je bruto domači proizvod povečal za 5 %, razmere so se izboljšale tudi na trgu dela, zaposlenost je narasla za 2,8 %, stopnja brezposelnosti se je pa še dodatno znižala in je registrirana z 11,2 % na 9,5 %. Leta 2017 je bila tudi inflacija nekoliko višja in sicer je na letni ravni znašala 1,7 % v povprečju pa 1,4 %. Ključne ugotovitve iz sporočila za leto 2017 glede stanja v kmetijstvu so sledeče. Se pravi, podatki zadnjega strukturnega raziskovanja v kmetijstvu v letu 2016 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev, nekoliko bolj pozitiven je pa trend, da se povprečno kmetijsko gospodarstvo velikost le tega poveča iz 6,6 hektarja, kar je znašalo v letu 2013 na sedanjih 6,9 hektarja. Torej velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se počasi izboljšuje in je delež gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi glede na leto 2000 za več kot 1,5-krat večji. Kar se tiče živinorejskih gospodarstev, so leta 2016 v povprečju redila 7,5 glave velike živine na gospodarstvo, kar je skoraj četrtina več kot leta 2000. Socio-ekonomski kazalniki pokažejo, da se produktivnost dela merjena s polnovrednimi delovnimi močmi na 100 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi v obdobju 2000-2016 povečale za četrtino. Še vedno je pa zaskrbljujoč podatek starostne strukture gospodarjev, ki ostaja neugoden in je   v povprečju ta starost 57 let, se pravi, na gospodarja na kmetiji. Leto 2017 je bilo za kmetijsko pridelavo izrazito neugodno. Že prej smo slišali nekaj podatkov o škodah, ki izvirajo iz naslova različnih vremenskih nevšečnosti in je najbrž res, da se bo potrebno na to kar navaditi oziroma se sprijazniti in pravilno predvsem pripraviti in pa reagirati na te zunanje dejavnike, na katere žal nimamo vpliva.  Se pravi, obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov se je po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za slabih 10 %, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 19 %, obseg živinoreje se je pa povečal za 2 %. Najbolje je leto 2017 seveda zaznamovala spomladanska pozeba, ki je močno prizadela sadno drevje in vinograde po vsej državi, pa tudi suša in druge vremenske ujme in to predstavlja tudi, se pravi, tisti dejavnik, zaradi katerega je nastalo 10 odstotno zmanjšanje v obsegu kmetijske proizvodnje. Letina sadja je bila daleč najslabša doslej. Količinsko podpovprečna letina grozdja pa je bila sicer drugače zelo dobre kakovosti. Tudi za večino njivskih posevkov je bila letina 2017 slabša. Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej razmeroma malo povečala, pri čemer se je največ povečal odstotek travinja. V povprečju so bili pa, seveda zaradi vsega zgoraj naštetega, skupni pridelki pri večini skupnih kmetijskih zemljišč, manjši, kar izvira iz tistega naslova, manjši, kar izvira iz tistega naslova zmanjšanja zaradi, prej omenjenih, vremenskih nevšečnosti. V živinoreji v letu 2017 beležimo povečanje prirastov. Predvsem gre to povečanje na račun perutninarstva, se pravi, pri / nerazumljivo/ piščancih, / nerazumljivo/ pa je bil manjši prirast goveda in pa prašičev. Domača poraba v letu 2017 se je med rastlinskimi pridelki opazno povečala le pri sladkorju, med živalskimi proizvodi, pa pri jajcih. Poraba mesa se je zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega mesa, pri čemer sta se porabi govejega in perutninarskega mesa povečali. Poraba perutninarskega mesa je bila v letu 2017 celo največja doslej. Porabe koruze, krompirja, zelenjave so ostale precej podobne predhodnemu letu, malenkostno pa so se zmanjšale porabe pšenice, sadja in mleka. Poraba mleka se je že tretje leto zapored zmanjšala in bila pod ravnjo povprečne porabe na prebivalca v zadnjem petletnem obdobju. Kar se tiče stopnje samooskrbe, so bile leta 2017 višje, kot leto prej le pri mesu in mleku, znižale so se pri vseh pomembnejših rastlinskih pridelkih, ter pri jajcih in medu. Tukaj seveda gre spet ta delež zmanjšanja pripisati tistemu, o čemer sem govorila v prejšnji točki, se pravi vremenskim ujmam, ki so bistveno zmanjšale odstotek proizvodnje določenih kmetijskih proizvodov. Domača prireja je bila večja od domače porabe pri mleku, kjer stopnja samooskrbe znaša 134 %, pri mesu govedi, kjer zanaša stopnja samooskrbe 110 % in perutninarskem mestu, kjer znaša 109 %. Zaradi manjše porabe prašičjega mesa, se je tudi tukaj to poznalo na odstotku, se pravi, samooskrbe, kjer ta številka beleži 38 %. Nižja, kot v predhodnem letu, je bila samooskrba z jajci, ki je znašala 90 %, predvsem neugodne vremenske razmere so pa znižale tudi stopnjo samooskrbe poleg rastlinskih izdelkov, tudi pri medu. Stopnja samooskrbe z žitom je bila 63 %, znižanje pa je predvsem posledica majhnega pridelka koruze. Pri krompirju je stopnja samooskrbe 50 % in je med najnižjimi doslej.  (nadaljevanje) Nižja je bila tudi samooskrba z zelenjavo, v skupnem znesku 39 %, samooskrba s sadjem je pa padla na 15 %. Samooskrba z medom znaša 45 %, pri čemer seveda ta padec nekoliko ublaži tudi občutno manjša domača poraba. Kar se tiče cen kmetijskih pridelkov, so se v letu 2017 na agregatni ravni po treh letih padanja, cene ponovno zvišale. Glede na leto 2016, so bile cene v povprečju višje za 8,9 %, realno to zvišanje pomeni 7,3 %. Pri tem so se zvišale tako odkupne cene rastlinskih pridelkov, kot tudi cene živalskih proizvodov. V letu 2017 so bile ob zvišanju cen kmetijskih pridelkov za 0,8 % višje tudi cene proizvodnih inputov za kmetijstvo, realno nižanje pa pomeni 0,6 %. Cenovno stroškovno razmerje kmetijstvo se je za to leto 2017 v celoti izboljšalo in je najugodnejše po letu 2008. Ekonomski rezultati kmetijstva so se leta 2017 na skupni ravni izrazito poslabšali, v primerjavi z letom prej, na podlagi podatkov SURS in pa drugih ocen. Neto dodana vrednost kmetijstva se je v primerjavi z letom 2016, ponovno izrazito zmanjšala in sicer za okoli tretjine ali 31 %. Mogoče še nekaj podatkov glede proračunskih odhodkov za kmetijstvo. Proračunska izplačila iz naslova državnega proračuna, povezana s kmetijstvom, so bila leta 2017 za 3 % večja kot leta 2016 in sicer, 322,8 milijona evrov, pri čemer so se za 9 % povečala izplačila iz državnih sredstev in za odstotek, izplačila iz proračuna Evropske unije. Delež financiranja ukrepov s strani Evropske unije se je tako zmanjšal na 71 %. Leta 2016 je ta odstotek znašal 73 %. Največ proračunskih sredstev je tudi v letu 2017 bilo namenjenih tržnim ukrepom in neposrednim plačilom, to v skupnem znaša 52 %, ukrepom razvoja podeželja približno 36 % in delež, namenjen financiranju splošnih storitev, ki je ostal sorazmeroma majhen in znaša 12 %. V okviru ukrepov strukturne politike in politike razvoja podeželja so se izplačila v letu 2016 povečala za 3 %, v primerjavi z izplačili v letu 2013. Bom kasneje tudi nekaj povedala o tem skupnem okvirju, kako potekajo ta plačila in na kakšni ravni se trenutno nahajamo. Izplačila za financiranje splošnih storitev za kmetijstvo so bila v letu 2017 večja za 9 % glede na leto 2016. Večja sredstva so bila namenjena predvsem nadzoru nad varnostjo in kakovostjo hrane in pa krme. Več sredstev je bilo namenjenih tudi raziskovalnim, razvojnim, svetovalnim in pa strokovnim storitvam. Kar se tiče zunanje trgovine z agroživilskimi proizvodi, je krepitev gospodarstva, o kateri sem govorila na začetku, pozitivno vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je v letu 2017 povečala za dobrih 8 %, pri čemer je bil izvoz večji za slabih 12 %, uvoz pa za 7 %. Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov in vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2017 dosežen pri izdelkih mesa in živih živali, pri čemer se je bilanca v obeh skupinah še nekoliko izboljšala. Podatki o živilskopredelovalni industriji kažejo, da se je poslovno leto zaključilo s pozitivnim izidom. Po desetletju izrazitih nihanj, se je poslovanje panoge tako stabiliziralo in obseg proizvodnje v letu 2017 v dejavnosti proizvodnje živil se je tako povečal za okoli 6 %, kar je občutno več, kot leta 2016. Obseg proizvodnje pijač se je povečal za okoli 1 %, gre za pozitivno ohranitev rasti in s tem prekinitev večletnega obsega upadanja proizvodnje. Poslovni rezultati živilskopredelovalne industrije so se v letu 2017 na agregatni ravni ponovno nekoliko izboljšali, saj dejavnosti izkazale 94,5 milijonov evrov čistega dobička. Kar znaša približno 6 odstotno rast in 13,5 milijonov čiste izgube ter poslovno leto končala z neto čistim dobičkom v višini 81 milijonov evrov.  V predelavi mleka so se prihodki realno povečali za okoli desetino, čemur pa ni sledila tej panogi dobičkovnost. Prihodki v mesno predelovali industriji so se leta 2017 povečali občutno manj kot mlečno predelovalni industriji, stroškovno prihodkovno razmerja pa so ostala primerljiva ravni se pravi iz preteklega leta. Kar se tiče ukrepov kmetijske politike se v letu 2017 nadaljevalo izvajanje shem osnovna plačila, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete in vzporedna shema za mlade kmete, ob tem pa so imela kmetijstva gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodnjo vezana na plača za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Z letom 2017 je bil ukinjena podpora za beljakovinske rastline ter na novo uvedeno plačilo za območja z naravnimi omejitvami, ki se dodeljuje za kmetijske površine z nagibom najmanj 35 in največ 50 odstotkov. Višina nacionalne ovojnice se je zaradi pravila zunanje konvergence zmanjšala na 136 milijonov evrov, leta 2016 je pa znašala 137 milijonov evrov. Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov, ki so opredeljeni v programu razvoja podeželja za trenutno finančno perspektivo 2014-2020. V celotnem programskem obdobju se bo tako izvajalo 14 ukrepov za katere je na volj 1,1 milijarde evrov. Do konca leta je bilo za 12 ukrepov in tehnično pomoč odobrenih približno 460 milijonov evrov oziroma 42 odstotkov od vseh razpoložljivih sredstev, ki so za to obdobje države namenjali. Pri tem pa je bilo 291 milijonov evrov ali 26 odstotkov od skupnih sredstev tudi že izplačanih, Večina izplačil odpade na ukrepe, ki se izvajajo v okviru kampanje zbirni vlog in se nanašajo na vsakoletna izplačila nadomestil za okoljske ukrepe, dobrobit živali in težje pridelovalne razmere. V letošnjem letu je bilo do konca avgusta odobrenih 618 milijonov evrov, kar znaša 55,8 odstotka vseh razpoložljivih sredstev in izplačali 389 milijonov, kar znaša 35,1 odstotka vseh razpoložljivih sredstev. V letu 2017 so se izvajali tudi nekateri ukrepi pomoči, namenjeni ublažitvi poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskim gospodarstvom in sicer so iz tega naslova bila izplačana sredstva v višin 3,4 milijona evra za pomoč po pozebi in snegu v letu 2107 ter za pomoč čebelarjem v višini 520 tisoč evrov. V letu 2018 so bil izplača sredstva v višini 5,7 milijonov evrov za pozebo o kateri smo danes že govorili in sredstva v višini 6,8 milijona evrov za sušo v letu 2017. ŠE nekaj podatkov glede gozdarstva in lovstva. Površina gozdov, ki znaša 1,1 milijona hektarjev se je leta 2017 glede na 2016 nekoliko zmanjšala. Gozdnatost pa je dosegla 58,2 odstotka površine V gozdovih je bil v letu 2017 posekanih 5 milijonov kubičnim metrov lesa. V primerjavi z letom 2016 se je poseg zmanjšal za 1,1 milijona kubičnih metrov in je obsegal 75 % možnega dovoljene poseka. Delež sanitarnega poseka v celotnem poseku je bil 51 odstotkov kar je občutno več kot povprečje med leti 94 in 2013, seveda tudi posledica tistih vseh naravnih ujm, ki smo jih tudi že danes menil, omenili, torej od žledoloma in vetroloma. V letu 2017 so bila v gozdovih vseh lastništev skupno opravljena negovalna dela na površinah 3740 hektarov, kar je slabih 8 % več kot v letu prej. Kar se tiče gozdnih cest je bilo v letu 2017 zgrajenih 9 kilometrov, kar je 5 kilometrov oziroma 27 % manj kot v letu 2016. Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 2017 4,6 milijona kubičnih metrov in je bil zaradi sanacije škod, zaradi podlubnika še vedno na izjemno visoki ravni. Celoten izvoz se je po dolgoletnem obdobju rasti v letu 2017 glede ne predhodno leto zmanjšal za 12 % in je znašal 2,7 milijona kubičnih metrov pri čemer se je izvoz okroglega industrijskega lesa iglavca zmanjšal za slabo četrtino, izvoz okroglega industrijskega lesa listavca pa je ostal na ravni od leta prej. Podatki o odstrelu in izgubah, kar se tiče leta 2017 so precej podobni podatkom iz leta poprej. Izstopajo pa mogoče podatki pri divjem prašiču in jelenjadi pri katerih se je odvzem v primerjavi z letom 2016 povečal, pri divjem prašiču za 38 % in navadnem jelenu za 16 %. Tukaj osnovna usmeritev še vedno ostaja ohranjanje vrste pestrosti avtohtonih vrst divjadi, posegi populacije divjadi, obseg izvedenih biotehniških del in škode v okolju, ki jo povzroča divjad pa kažejo na to, da se težave generalno umirjajo. Škoda, ki jo povzročata rastlinojeda divjad in prašič, precej niha in se je leta 2017 op 3 letih zmanjševanja povečala za dobro tretjino. V letu 2017 je bilo za financiranje in sofinanciranje nalog javne gozdarske službe, ki jo izvajata Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije izplačani 21,1 milijonov evrov javnih sredstev oziroma za 5 % več kot v predhodnem letu. Mogoče še nekaj podatkov glede izplačil po pozebi in pa suši v letih 2016, 2017, čeprav smo že prej nekaj teh slišali. Se pravi, ocenjena škoda za pozebo in sneg v letu 2016 je znašala 43 milijonov evrov. Škodo je utrpelo 4 tisoč 382 oškodovancev v 106. občinah. Najbolj prizadete kmetijske strukture so bile sadje in pa vinska trta. Pomoč je bila odobrena tisoč 179. Vlagateljem in je znašala 3,4 milijona evrov. Pozeba v letu 2017, se pravi, ocena škode na 8 tisoč 147 hektarih je znašala 46 približno milijonov evrov. In višina državne pomoči, ki je bila izpla… - oziroma odobrena je 7 milijonov evrov, odobrena in izplačana pa je bila tisoč 797 vlagateljem. Suša v letu 2017 je povzročila škodo nad 141 tisoč 263 hektarjih. Višina ocenjene škode 65,2 milijonov evrov. Višina državne pomoči: 7 milijonov evrov in do sedaj bila odobrena in izplačana 11 tisoč 243 vlagateljem. V višini 6,8 milijonov evrov. Pomoč po pozebi je bila izplačana maja 2018, pomoč po suši pa je bila upravičencem izplačana avgusta 2018. To je mogoče na kratko tisto , kar se tiče osnovnih podatkov, seveda kot ste se sami prepričali je poročilo izjemno obsežno. Jaz mogoče v tem trenutku ne bi več detajlnih podatkov objavljala in če bomo potem kaj v diskusiji mogoče kaj konkretnega povedali. Hvala.
Hvala ministrica. Preden bom dal besedo kolegicam in kolegom bom še dal besedo predstavniku Kmetijskega inštituta, morda za neki dopolnilo tega poročila kot pripravljavec. Izvolite, imate besedo.
Marjeta Pintar
Torej jaz sem Marjeta Pintar, vodja naloge spremljanja razvoja kmetijstva, ki jo izvajamo na Kmetijskem inštitutu. Jaz bi mogoče gospo ministrico samo dopolnila v eni zadevi. Namreč, ko pripravljamo to poročilo so številni podatki še začasni podatki. Ta trenutek imamo tudi že nekatere podatke, ki so končni podatki in samo za oceno kakšne so te spremembe. Ravno včeraj je statistični urad objavil eno novico in sicer o ekonomskih izračunih v kmetijstvu o tako imenovanem faktorskem dohodku. In v tej novici pač pravi, da je bil faktorski dohodek v letu 2017, se pravi novejša ocena, 430 milijonov, v tej drugi oceni, ki jo navajamo v našem zelenem poročilu je bilo 414 milijonov, zdaj ta boljša ocena, predvsem na račun tega, da so med subvencijo vključili tudi državno pomoč, se pravi to je 2 krat 7 milijonov na račun pozebe in pa na račun suše. Sicer ostajajo ne glede na to, da so v poročilu začasni podatki, tudi ta trenutek večina podatkov je bila praktično že v tem poročilu dovolj dobra in vse usmeritve ostajajo natanko takšne, kot so bile v tem zelenem poročilu oziroma v tem poročil o stanju. Mogoče samo še ena druga zadeva. Na Kmetijskem inštitutu pripravljamo 3 poročili. Torej prvo je tole, ki ga obravnavate danes in to je poročilo, ki ga pripravimo junija in je za preteklo leto. Drugo poročilo pa pripravimo zdaj v jeseni in to e konec novembra. To je pa poročilo za tekočo sezono, to je poročilo za leto 2018. Te podatki so zelo ažurni. Res je, temeljijo ne toliko na uradnih podatkih , kot večina na ocenah, ki jih imamo, ampak po vseh našim dosedanjih izkušnjah lahko rečemo, da so ugotovitve, ki jih prikažemo v tem jesenskem poročilu že zelo dobre. Smeri sprememb so po navadi prave, ja odstotne spremembe zagotovo so, glede na to potem, ko jih dobimo uradne. Ampak sicer ocene, ki jih s tem jesenskim poročilom damo, so pa zagotovo že zelo, zelo dobri. Mi smo za trenutek usmerjeni že na leto 2018.
Hvala predstavnici Kmetijskega inštituta. Torej spoštovani kolegice in kolegi. Odprl bom sedaj razpravo. Gospod direktor bi se še vi, imate kakšen dodatek? Nimate?
Gospod _____
/iz ozadja/ … Kmetijske zbornice.
Aha, direktor Kmetijske zbornice, morda bi se še vi dodali? Izvolite.
Cvetko Zupančič
Ja, hvala lepa tudi za povabilo na današnjo sejo. Hvala za besedo spoštovani gospod predsednik, spoštovanje poslanke, poslanci. Lep pozdrav v imeni Kmetijsko gozdarsko zbornice. Tudi na zbornici se veselimo dobrega sodelovanj, mi smo vabljeni na vse seje in običajno imamo do vse točk oziroma vsebin, ki se obravnavajo tudi stališče oziroma predloge. Mogoče v zvezi s poročilom najprej zahvala sodelavcem na Kmetijskem inštitutu za pripravo poročila. Gre za dobro osnovo za pripravljanje trendov in na podlagi tega tudi priprave politik na področju kmetijstva. Zdaj poročilo, kot je že ministrica omenila daje obilo informacij, jaz bi se osredotočil samo na par vsebin. Prvo, strukturni trendi so resda, tako kot kaže v poročilu pozitivni, vendar imamo generalno gledano še vedno največji delež majhnih kmetij z nizkim ustvarjenim dohodkom. Videli ste v poročilu 60 % kmetij ustvari standardnega outputa 8 tisoč evrov. Se pravi 8 tisoč evrov prihodka, če to odštejemo stroške to pomeni tisoč evrov na leto dohodka iz kmetijske dejavnosti. OK. Zraven seveda lahko prištejemo še ukrepe skupne kmetijske politike, ampak to bistveno ne izboljša stanja. Zato seveda ne čudi dejstvo, da se delež mlajših, ki živijo na kmetijah in se odločajo za kmetovanje, da se zmanjšuje in da se delež populacije starejših na kmetijah še vedno ne popravlja. Poseben problem so seveda območja, ta hribovska območja, ki so pretežno na travinju, kjer je tudi standardni output praviloma nižji, kot pa v ostalih panogah. In zdaj kaj seveda narediti v zvezi s tem. Izjemno veliko pozornost pri kreiranju ukrepov skupne kmetijske politike je potrebno nameniti prav tem območjem in naslavljati ta tip kmetij in pa tovrstne dejavnosti. Sedaj, drugo kar bi rad opozoril je, na področju kmetijstva izrazit trend nižanja faktorskega dohodka. Se pravi 2 leti kljub temu popravku smo še vedno pod letom 2016, se pravi se faktorski dohodek znižuje. In ponovno kot posledica zmanjšanje proizvodnje zaradi naravnih nesreč, je že bilo prej omenjeno, in pa tudi zaradi neustreznih cenovnih razmerij. Na to moramo opozoriti. In če gledamo trend v poročilu – zadnjih deset let je imelo kmetijstvo več suhih krav kot debelih krav.  In seveda je eno najpomembnejših vprašanj pri tem, kako vzpostaviti stabilen in učinkovit sistem upravljanja s tveganji. Ker so stalnica postala, tveganja, povezana s škodami zaradi naravnih nesreč. Seveda tega brez denarja ni mogoče narediti, ampak temu vprašanju, kako sistemsko izboljšati upravljanje s tveganji, bo potrebno nameniti zelo veliko, veliko težo in izpostaviti to tudi pri kreiranju ukrepov.  Ministrstvo ima ustanovljeno delovno skupino, ki se ukvarja z vprašanjem, kako ustrezneje nasloviti upravljanje s tveganji v prihodnjem obdobju. Tudi sami aktivno pri tem sodelujemo. V kratkem bodo predlogi na mizi. Seveda, naša prošnja vam pa je, da boste, potem ko bodo te stvari dobro predebatirane, ustrezno podprli tudi v zvezi s financiranjem. Ker brez tega, da sistemsko to vprašanje ustrezneje rešimo - ne tako kot danes, ko imamo interventne zakone, ko imamo neučinkovit Zakon o odpravi posledic po naravnih nesrečah – potrebujemo drugačen sistem. In drugo, kar še vpliva na faktorski dohodek, glede na to, da so subvencije relativno stabilen prihodek – cenovno razmerje v verigi. Kljub temu da sicer poročilo kaže, da so se te cenovne škarje nekoliko zožile in da je ta cenovna pariteta ugodnejša, imamo še vedno cene nižje kot leta 2012 in 2013. In to bistveno nižje. In v kolikor na področju cen kmetijskih pridelkov ne bo pozitivnega trenda, ne moremo računati na resen interes po širši menjavi generacij, ki bodo prevzemale v upravljanje kmetije. In še za zaključek. Ključni mehanizmi za upravljanje s temi cenovnimi razmerji morajo biti promocija – tu je potrebno krepiti aktivnosti –, potem poslovno povezovanje, spodbujanje novih tržnih poti, podpora izdelkom z višjo dodano vrednostjo, zelena javna naročila, urejanje razmerij v verigah. To so vse vprašanja, na katerih se dela, vendar je treba aktivnosti še nadalje krepiti. Samo še področje gozdarstva. Še vedno skrbi dejstvo, da je več kot polovica sanitarna sečnja. Upamo, da se bodo zadeve izboljšale. Vendar za območja, ki so se soočila z lubadarjem, to dolgoročno pomeni ekonomsko izjemno, bom rekel, slabo popotnico za ta območja. Toliko z moje strani. Hvala.
Najlepša hvala tudi za vaš komentar. Torej sedaj bom dal besedo kolegicam in kolegom. Prva je prijavljena naša podpredsednica, kolegica Nina Maurovič. Izvolite, imate besedo. Predajam vam – vem, da nimate nobenega mikrofona, vam predajam kar svoj mikrofon. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa ministrica, predsednik, vsi navzoči. Imam nekaj vprašanj, bom poskusila jih zastaviti čim bolj na kratko, pa bi potem prosila, če mi lahko odgovori tisti, ki se nekako najbolj pristojnega čuti za odgovarjanje na ta vprašanja. Torej prvo vprašanje je vezano na mlade prevzemnike. Res v oči bode ta podatek, da raste starost kmeta in pada število kmetij v Sloveniji. Torej kje smo, kar se tega tiče? Ali razmišljamo, glede na to, da so kmetije majhne, o spodbujanju tudi predelave, ne le pridelave? Samo en primer, poznam se dobro z inovativnim kmetom Maticem Vizjakom, kjer pač na dvohektarski kmetiji z dodano vrednostjo res zelo spodobno življenje dvema človekoma omogoča. Morda se razmišlja tudi malo bolj v tej smeti? Poleg tega pa še – kako je sodelovanje s šolstvom? On je recimo letos imel prav eno misijo, da je hodil po vrtcih, šolah in otroke poskušal navdušiti za poklic, če temu lahko rečemo, kmeta in je na izredno negativne odzive naletel med mladimi. Mogoče kakšna je daljnoročna strategija v tej smeri, ali se o njej razmišlja?  Naslednje vprašanje je vezano na stopnjo samooskrbe. Vemo, da je hrana strateškega pomena. Če pustimo ujmo ob strani, kakšni so bili in kakšni bodo ukrepi za povečanja samooskrbe s ključnimi živili? Torej žita, krompir, svinjina, sadje, zelenjava.  Naslednje vprašanje se pa nanaša na cene odkupa, ki so verjetno tudi s stopnjo samooskrbe zelo povezane, namreč – mislim, da še vedno drži podatek, da imamo najnižje cene odkupa živil v Evropski uniji. In me zanima, kako je to mogoče, da lahko slovenski kmet na Hrvaškem proda osnovne surovine bolje kot v Sloveniji, kljub temu da vemo, da je hrana v trgovinah na Hrvaškem cenejša kot v Sloveniji. Na kakšen način in ali se bo sploh poskušalo pritisniti na trgovce? Sredstva, namenjena preventivi. Se pravi, ne vem, zaščitne mreže in tako naprej. Zagotovo upravičijo svoj vložek, ker je manj uveljavljanja škod. Ali se bo sčasoma breme izplačil teh škod prenašalo tudi na zavarovalnice? Pa še na kratko o odstrelih. Ali se bo začelo kaj dogajati tudi glede pogovorov z Ministrstvom za okolje in prostor v zvezi z morebitnim odstrelom tudi zveri zaradi škod, ki jih povzročajo rejcem drobnice? Hvala lepa.
Hvala, kolegica Nina Maurovič. Ministrica / nerazumljivo/, če imate odgovor, ali pa ena od vaših sodelavk.
Aleksandra Pivec
Bom jaz nekaj splošnih pa potem mogoče bo še državna sekretarka glede konkretnih ukrepov, predvsem pri prvem vprašanju glede mladih prevzemnikov.  Seveda je že v trenutni finančni perspektivi kar veliko število ukrepov, ki naslavljajo obe področji, tako splošne spodbude mladim prevzemnikom kakor tudi investicije v predelovalne tehnologije in obrate, in tudi to sta dve področji, pri katerih obstaja interes in se tudi mladi prevzemniki na to – no, mogoče bom že jaz medtem tudi – kateri so konkretno ti ukrepi.  Torej podpora ob prevzemu znaša, to je že tak zelo javen podatek, 45 tisoč evrov za mlade prevzemnike in v sedmih letih je za to namenjenih približno 60 milijonov evrov. Potem so še posebni dodatki pri neposrednih plačilih, ki znašajo skupaj 2 % celotne ovojnice teh plačil in približno 2,6 milijona evrov na leto je za to.  Kar se tiče povečanja samooskrbe s ključnimi živili. Seveda tudi tukaj obstaja kar nekaj aktivnosti in pa ukrepov, predvsem gre seveda velik delež pozornosti temu, da se sprejme pravilne ukrepe pred zaščito pred naravnimi ujmami, ki izrazito in najmočneje vplivajo na znižanje odstotka, kot smo prej tudi v poročilu zasledili, tistih živil, ki so kritično nizka. Se pravi, gre za naslavljanje teh ukrepov, se pravi, upravljanje s tveganji. Potem gre za ukrepe, ki spodbujajo organiziranje pridelovalcev, se pravi več povezovanja, in seveda tudi ukrepi iz naslova promocije. In tudi osveščanja o, se pravi, potrošnji tovrstnih živil.  (nadaljevanje) Kar se tiče preventive in zaščite pred naravnimi ujmami. Že v tem trenutku, kot sem rekla, kar nekaj ukrepov naslavlja investicija, tako v rastlinjake kot v različne tehnologije zaščite, to pomeni, protitočne mreže, oroševanje proti zmrzali, namakalni sistemi. Prav gotovo se pa strinjam, da bo v načrtovanju prihodnje finančne perspektive temu treba nameniti še večjo pozornost, ker dejansko te naravne katastrofe so dejstvo, s katerim se bomo v prihodnosti soočali. Znatno vpliva tako na delež pridelka kot kasneje posledično na cenovno politiko. In mi se ravno z vprašanjem soočamo v tem trenutku, predvsem na področju sadjarstva, kjer je šlo v preteklih letih za velik izpad pridelka, ki pa vpliva tudi kasneje na cene na trgu.  Kar se tiče zavarovanj. Mi v tem trenutku pokrivamo 50 % zavarovalnih premij, se pravi, 50 % delež zavarovalnih premij pri trajnih nasadih in 40 % delež pri ostalih. In za prihodnje leto načrtujemo tudi zvečanje na 50 % pokrivanje deleža premij za vse nasade.  Kar se tiče MOP in zveri. Zveri so popolnoma v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Na terenu se pogovarjamo tudi o tem, da bi bilo smiselno povezati oziroma združiti pod enotno okrilje enega ministrstva tako divjad kot zveri. Jaz v tem trenutku tu odgovora še nimam, lahko pa povem, da tudi o tem se že pogovarjamo in iščemo najbolj optimalno rešitev, ki bi dala tudi učinek potem na terenu pri tem, da bo te škode čim manj.
Hvala za odgovore.  Naslednji je prijavljen kolega Tomaž Lisec. Kolega Lisec, izvolite, imate besedo.
Hvala, predsednik, za besedo.  Spoštovana ministrica, državna sekretarka, ostali člani! Predvsem lepo pozdravljeni predstavniki Kmetijskega inštituta in predstavnika Kmetijsko-gozdarske zbornice! Najprej še enkrat, tako kot je navada, najlepša zahvala Kmetijskemu inštitutu za to poročilo. Moram reči, da kdor si že kratko prebere povzetek, dobi neko sliko o tem, kaj se je dogajalo v preteklem letu. Dejstvo je, da smo danes že, mislim, da 2. oktobra, niti ne sledim več datumom, in da je leto 2017 že zelo oddaljeno. Tako sem ob pripravi na to sejo pogledal, kaj smo člani Odbora za kmetijstvo v prejšnjem mandatu počeli. V bistvu sem opazil, da smo polovico nujnih sej posvetili problematiki, ki se ji reče kurativa po naravnih nesrečah, tako obravnava poročil po posameznih dogodkih, predvsem pa tudi priprava posameznih zakonskih predlogov, kjer moram reči, da smo dobro sodelovali z ministrstvom. Skratka, tu ni šlo za besede koalicija, opozicija, ampak smo, mislim, da kar skupaj, soglasno sprejemali tako sklepe kot veliko večino zakonskih predlogov.  Ko sem že ravno pri vremenskih razmerah, enkrat sem že dal medklic, da morda ne bi bilo slabo, da bi na te seje, ko govorimo o poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za preteklo leto, povabili tudi predstavnike Ministrstva za okolje in prostor in njih povprašali, kaj so oni v preteklem letu naredili, da bi bilo slovenskemu kmetu lažje obdelovati slovenske njive ali slovenske gozdove ali pa še kaj drugega. Kajti mislim, da je nedopustno, da se člani Odbora za kmetijstvo pogovarjamo o problematiki, kot so, na primer, namakalni sistemi, oroševanje, potem pa pridemo s posameznimi zakonskimi predlogi in nato je Ministrstvo za okolje in prostor tisto, ki je ponavadi tiho ali celo proti posameznim zakonskim predlogom, medtem ko mislim, da v prejšnjem mandatu - pa me bo morda kolegica Violeta popravila - na nobeni seji niso bili oziroma na eni seji, mislim, da je bil prisoten predstavnik Ministrstva za obrambo, ki bi prav tako moralo imeti pomemben delež pri preprečevanju vremenskih nevšečnosti. Skratka, da bi se veliko bolj pogovarjali o preventivi kot pa o kurativi.  Naslednja stvar, ki je zelo pomembna, je kmetijska politika. Kot rečeno, pogledal sem, kaj smo počeli, poleg teh nujnih sej, ko smo se ukvarjali z vremenskimi razmerami. In tu moram reči, da kmetijska politika - pa ne bom rekel kot opozicijski poslanec -   (nadaljevanje) - ni bila naklonjena slovenskemu kmetu, ampak če se ne samo kot bivši predsednik Odbora za kmetijstvo, pač pa kot navaden državljan zapelješ med kmete in jih vprašaš, kaj jih teži, bodo rekli, tri zadeve. Eno je preveč birokracije, tu je, na žalost, Ministrstvo za kmetijstvo svetovni prvak. Če me spomin ne vara, smo v prejšnjem mandatu sprejeli 1.500 novih zakonskih in podzakonskih aktov, predvsem uredb in nenormalno preveč pravilnikov. In tudi znotraj celotne sheme je Ministrstvo za kmetijstvo največji odjemalec teh novih predpisov, ki delajo slovenskemu kmetu ogromno težav, kajti tudi sam sem prepričan, da slovenski kmet verjetno ne bo v petek popoldne najprej odprl uradnega lista in do nedelje zvečer bral nove uredbe in nove pravilnike, da ne govorimo o spremembah obstoječe zakonodaje. In če tu govorimo potem še na drugi strani o davčnih obremenitvah, za katere pa ni krivda samo Ministrstva za kmetijstvo, je pa dejstvo, da je bil bivši minister za kmetijstvo podpredsednik Vlade, ki je bil tiho, ko so se sprejemale novitete na področju davčnih blagajn, in je bil tudi dokaj tiho, ko se je nenormalno oziroma bo to še veliko bolj vidno kot leta 2017 v 2018, predvsem v letu 2020, dvignil katastrski dohodek, ki bo še poslabšal določene ključne kazalnike, o katerih je bilo danes že veliko povedanega. Kaj pa so ključni kazalniki. Eno je starostna struktura, ki od leta 2011 oziroma 2012, odkar prebiram ta poročila, je čedalje bolj zaskrbljujoča. Druga stvar, ki po eni strani se nekateri z njo hvalijo, jaz pa mislim, da je zaskrbljujoča, je velikost kmetij. Jaz sem gospoda Židana dobronamerno opomnil, da ni ideal slovenskega kmeta oziroma kmetijstva imeti sto velikih kmetov, ampak so velika dodana vrednost kljub slabim donosom tudi tisti manjši kmetje, ki delujejo, visokogorske kmetije ali pa vse tisti dolenjski grički, ki včasih niso tako lepi, ampak če greš s kakšno »bečeesko« po tistih hribih, so tisti griči kar naenkrat zelo v hrib postavljeni. Sicer po eni strani razumem, da večje kmetijsko gospodarstvo lažje obdelovanje, ampak tudi tisti manjši kmetje z dvema, tremi hektarji obdelovalnih površin lahko nekaj dodajo. In kot je rekla prej kolegica, posebej pri intenzivnih panogah je včasih en hektar lahko velika dodana vrednost slovenskem kmetijstvu.  So pa tu še tri zadeve, ki so zelo slabe. Eno je število kmetijskih gospodarstev. Če tu samo pogledate, da od leta 2013 do leta 2016 se je število gospodarstev GVŽ zmanjšalo za skoraj 2.000. Zdaj pa preštejte, koliko je to dni, pa izračunajte, koliko dejansko propade kmetij, dnevno, ne na letni ravni. In se lahko vprašamo, kam smo vsi skupaj, eni bolj odgovorno, drugi manj odgovorno, zapeljali slovensko kmetijstvo v preteklih letih. Poleg vsega tega vedno pogledam dva ključna kazalca, faktorski dohodek in pa obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov. Drži, da tu ne moremo veliko vplivati, s tem sem tudi začel, na vremenske razmere, ampak, kot je rekel prej gospod iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, neki trendi se kažejo. Kljub temu, da je kakšno leto bolj prizanesljivo, kakšno leto pa manj prizanesljivo, sta pojma faktorski dohodek in obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov nek osnoven pojem, kam se giblje slovensko kmetijstvo. In tu moramo reči, da sem zelo zaskrbljen in upam, da bo boljše leto oziroma poročilo za leto 2018. Vendar, še enkrat, pomemben je trend, ne pa posamezno leto.  Da ne bom predolg, še dve zadevi. Ne bom toliko govoril o prihodnosti. Tu smo imeli kandidatko na hearingu, ki je zdaj ministrica, ko smo jo spraševali. Jaz samo upam, in to bo edina stvar, kjer se bom obrnil na prihodnost, da boste kmalu na ministrstvu uskladili Zakon o kmetijskih zemljiščih. Kar nekaj pomembnih zadev je tam, pa tudi Zakon o kmetijstvu je verjetno, kljub temu, da smo ga dvakrat minimalno spremenili, potreben bolj široke prevetritve. In ta dva zakona sta po mojem mnenju tista zakona, ki bosta dala sliko vašemu mandatu. Kar pa mi je seveda še zaskrbljujoče, še, poleg samooskrbe, ki kot rečeno, je tudi tukaj deloma soodvisno od vremenskih razmer, pa je v tem gradivu pa so evropska sredstva oziroma tako imenovani PRP 2014-2020, čeprav govorimo o letu 2017, o polovici tega programskega obdobja so številke zelo zaskrbljujoče in tukaj ima ta ministrica ogromno dela in tukaj se boste lahko pokazali, ca ste boljša ministrica kot je bil vaš predhodnik.  Kot nekdo, ki prihaja iz Posavja, sem sicer hotel spregovoriti tudi o vinogradništvu, ampak saj pravim, tukaj bi moral okarati verjetno prej koga iz Ministrstva za okolje in prostor pa iz Ministrstva za obrambo, zakaj ne pomaga slovenskemu vinogradniku, vsaj toliko kot smo mu pomagali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in člani odbora v prejšnjem mandatu, ko smo le slušali z določenimi ali zakonskimi ukrepi ali pa s kakšnimi drugimi dvigi ali subvencijami ali zavarovanj pomagati. Bom zaključil namesto z vinogradništvom, z gozdovi. Veste, da smo imeli ne samo poleg delovanja podjetja Slovenski državni gozdovi kar nekaj tem in tukaj sta dve zadeve, ki kljub temu, da v poročilu piše, da se zadeve umirjajo, sta še vedno dokaj problematični. Ena je tista stvar, ki je bila rdeča nit celotnega prejšnjega mandata, tako imenovani podlubniki, lubadarji po domače povedano, ki ne samo v letu 2017 niso izginili kot politična agenda, verjetno bodo imeli veliko politično agendo tudi še v letu 2018, kajti saj veste, lepše poletje več je lubadarjev, skratka več je problemov za slovensko kmetijstvo iz gozdarstvo.  In pa na drugi strani problematika glede divjadi v gozdovih, ki je bila zelo zaskrbljujoča v letu 2017 in 2018. Sicer smo skušali z določenimi nujnimi sejami, kako zbližati stališča na eni strani lastnikov gozdov na drugi strani pa samih lovcev. Moram reči, da ko sem prevzel vodenje tega odbora je bilo rečeno, da nikoli ne bomo za isto mizo dobili te ljud, kaj šele, da bi se med seboj dogovorili. Bilo je kar nekaj poizkusov in moram reči, da kljub manjšim napetostim mislim, da smo naredili vsaj napredek, da se vsaj ti deležniki med seboj poslušajo in ne nazadnje se tudi skušajo dogovarjati in tukaj upam, spoštovana ministrica, da boste tudi tej temi namenili malo več pozornosti. Mislim, da je jutri ena mednarodna konferenca v Zagrebu, za katero sicer sam še ne vem, če se je bom lahko udeležil, glede problematike tako lastništva slovenskih gozdov, predvsem pa tudi problematike divjadi. Če ne boste šli, pa upam, da boste dobili kakšen povzetek, da vam bodo tudi tuji kolegi povedali kako se s to problematiko ukvarjajo v državah okoli nas, kajti, saj pravim, nismo dopustili podlubnikom, da uničijo slovenske gozdove, upam da tudi ne bomo dopustili divjadi, da uniči podrast, skratka prihodnost slovenskih gozdov.  Tako, da spoštovana ministrica, vem da niste ne krivi ne dolžni, se seznanite s poročilom za leto 2017, verjamem pa, da bodo poročila za leto, predvsem 2019, 2020 oziroma kolikor časa bo trajal ta mandat, veliko bolj spodbudno za slovenskega kmeta.  Najlepša hvala predsednik.
Hvala kolega Lisec.  Spoštovana ministrica, prosim, imate besedo.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala za besedo.  Kar se tiče obravnave problematike o naravnih nesrečah in o preventivi, ki se jo za to namenja, tudi v poročilu je kar nekaj podatkov. Jaz sem jih sicer zdaj vzela pred sebe, pa ne vem, če jih velja omenjati, ker jim imate vsi zapisane koliko je bilo sredstev vloženih tako v zaščito, se pravi, v zaščitne mreže proti toči, namakalno opremo tako za manjše kmete kot tudi večje namakalne sisteme in seveda s tem nadaljujemo s temi ukrepi tudi v prihodnje. Seveda je to zadeva, ki se potem navezuje tudi na faktorski dohodek, ni pa edina, kot ste tudi sami omenili in jaz sem seveda vesela, čeprav ste zdaj v zadnjem svojem odstavku povedali, da verjetno ni čisto moje, da se ukvarjam s tem poročilom. Mislim, da je zelo moje predvsem zaradi tega, da se seznanim s stanjem, da poskušam videti tista področja kjer se zadeve še da popraviti, ukrepati, seveda je pa zato finančna perspektivo kar se tiče ukrepov, zadeva že več ali manj dorečena  (nadaljevanje) in se mi v tem trenutku predvsem lahko in tudi se ukvarjamo s tem kaj bomo na teh področjih počeli po letu 2021, ker to politiko kreiramo sedaj.  Moram pa nameniti besedo zagotovo temu, kar ste omenili glede administracije in birokracije. V kolikor ste spremljali mojih prvih štirinajst dni ali pa tri tedne javnega nastopanja sem temu namenila res veliko pozornost in to bo tudi ena mojih zelo pomembnih aktivnosti, ki jo bom peljala tekom celotnega mandata. Sama sem preteklo obdobje pred ministrovanjem preživela na drugi strani se pravi na tistih, ki za sredstva prosijo in popolnoma jasno mi je ne samo to, da si mi včasih sami stvari preveč zakompliciramo s preveč birokracije. Zdi se mi, da tudi včasih tam kjer ni potrebno zelo dosledno izvajanje vsega mi s pretirano doslednostjo to še zakompliciramo. Jaz sem tudi že opravila prve sestanke z direktorjem agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in v tem trenutku pripravljamo prve ukrepe, s katerim bi poskušali se pravi debirokratizirati zadeve tam kjer si jih nismo s predpisi zelo togo zastavili. Skupaj sva že na prvih dveh sestankih, kar nekaj teh področij identificirali. Ukrepi so pripravljeni, nekateri že v izvajanju tudi ukrepe na agenciji, kar se tiče kadrovske zasedbe in reorganizacije dela. Jaz verjamem, da v nekaj prihodnjih mesecih morajo prvi rezultati biti vidni. Eden naš dogovor ali pa zaveza je, da se najprej skrajšajo tudi čakalni roki tistih, ki se na različne razpise prijavljajo in v tem trenutku znašajo tudi osem do devet mesecev. Prvi cilj je jih skrajšati na vsaj pet mesecev.  Kar se tiče podatkov o črpanju. Se pravi program razvoja podeželja imamo prav tako jutri eden obsežnejši sestanek na ministrstvu, kjer bomo to črpanje podrobno pogledali ugotovili tudi tiste sive bele lise, kjer pač imamo problem pri črpanju predvsem gre za nekaj posameznih ukrepov. V generalnem jaz mislim, da situacija ni tako kritična, saj smo do konca avgusta odobrili za približno 618 milijonov evrov sredstev, kar predstavlja približno 56 % vseh razpoložljivih sredstev. Ta podatek ni slab, je mogoče pa nekoliko bolj zaskrbljujoč razkorak med izplačanimi sredstvi in odobrenimi. Pri izplačanih sredstvih je številka 389 milijonov evrov ali 35,1 % razpoložljivih sredstev. To nas trenutno umešča na približno 14 mesto v rangu EU, kar ne pomeni, da smo izrazito slabi. Jaz mislim, da nas predvsem časa veliko dela na zmanjševanju tistega razkoraka med že odobrenimi in izplačanimi, kar pa bomo dosegli s krajšanjem tistih postopkov in mogoče tam, kjer se jih da malce umiliti tudi to narediti. Malce mogoče je več zakasnitev pri črpanju iz sklada za ribištvo, ampak tudi tam v tem trenutku gledamo kje se da zadeve popraviti tudi na terenu tudi na naši strani ni vedno vsa odgovornost. Predvsem pri ribiškem skladu je tudi se pravi absorpcijska sposobnost oziroma interes za črpanje na strani uporabnikov teh sredstev precej slab.
Hvala za odgovor, ministrica.  Naslednjo imam tukaj prijavljeno kolegico Violeto Tomić.  Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsednik.  Tako kot je rekel kolega Lisec Odbor za kmetijstvo je tisti odbor, kjer vsi tako levi, desni poslanci delamo v smeri večje, boljše samooskrbnosti Slovenije. Tukaj smo ne malokdaj vsi složni, kar je zelo dobro.  To poročilo, ki ste nam ga predstavili ni plod vašega dela in vaše politike, ampak vašega predhodnika. Dovolite mi, da sem do njega dokaj kritična tako, kot sem bila za časa ministrovanja gospod Židana. Sedaj bolj kot vsakoletna nihanja glede teh vremenskih razmer so kot smo večkrat videli v tem poročilu pomembni trendi, kakšni trendi so.   (nadaljevanje) Podatki iz zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva v letu 2016 kažejo, da se nadaljuje ta trend t.i. zmanjševanja kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,9 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je skoraj četrtino več kot leta 2000 in praktično ob enakem obsegu obdelovalnih površin, je velikostna struktura gospodarstev močno spremenjena. Kmetijsko gospodarstvo, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč je glede na leto 2000, kar 50 % več. Tudi delež gospodarstev, ki redijo več kot 30 glav velike živine, je v letih od 2000-2016 se povečal za 50 %. In vse to je rezultat kmetijske politike in spodbud, ki so bile dajane tudi finančne spodbude v teh letih. Skratka, kaj hočem reči? Trend je, da male kmetije hirajo, velike pa se množijo in kako pa to vpliva na našo samooskrbo, pa poglejmo par številk: pri žitih smo padli v samooskrbi, pri krompirju ravno tako, zelenjadarice ravno tako, sadje seveda, dobro, tukaj moramo upoštevati ekstreme, suše in zmrzali, vendar smo padli za več kot pol. Edino, kjer smo zrastli je meso govedi in mleko. Okej, zdaj prestrukturiranje kmetijstva, ki mu lahko rečemo tudi umiranje malih kmetij in rast velikih kmetij, ki ga avtorji tega poročila imenujete izboljševanje velikostne strukture gospodarstev, očitno nima nobenih pozitivnih učinkov na našo samooskrbnost. Se pravi, da strategija ni najboljša, ne? Zdaj, večja proizvodnja predvsem mesa, govedi in mleka je namenjena izvozu ne pa tej prehranski samooskrbnosti Slovenije, ki bi morala biti nekako v prvi vrsti naša skrb.  Zato bi na vas naslovila vprašanje o tem, kako nameravate urediti spodbude za male kmetije? Mi smo se zelo trudili v prejšnjem mandatu, da ne bi bila meja postavljena ne treh hektarjih, ker vemo, da je ogromno majhnih kmetij, ki ne dosegajo tega. Zdaj, glede podpore kmetijstvu. Od leta 2004 do vključno lani je Slovenija v kmetijstvo vložila slabih 1,9 milijarde evrov in to je naš denar, je prišel iz Evropske unije, ampak je naš denar in vprašajmo se na podlagi teh podatkov, kaj smo za teh 1,9 milijard dobili v resnici. Se pravi pri prehranski samooskrbnosti smo padli.  Zdaj, nekako zgleda, da sta paradni panogi slovenskega kmetijstva govedoreja, perutninarstvo in mlekarstvo, ampak tukaj smo že tako in tako več kot 100 % samooskrbni. Z govejim mesom 110 %, s perutninskim 109 %, z mlekom 134 %, gre pa in tega ni za zanemariti za eno od ogljično najbolj intenzivnih panog v kmetijstvu, zlasti govedoreja je zaslužna za precejšnje izpuste CO2 in tu bi morali nekako posvetiti precejšnjo skrb temu. Skratka, vsakršno povečanje prireje in stopnje samooskrbe v teh kategorijah pomeni večji izvoz in v živinoreji, ki ima že tako visok ogljični odtis pomeni še nadaljnje izpuste CO2 tekom transporta v druge države in v primeru transporta živih živali, pomeni še dodatno trpljenje teh živali. V luči tega naštetega se postavlja vprašanje, zakaj država daje še naprej izdatne spodbude in podpore pri reji mesa za govedo, perutnino in mlekarstvo – okej, ja, na področjih z omejenimi dejavniki, na primer v   (nadaljevanje) gorskih kmetijah je to razumljivo, ker gre za ohranjanje neke kulturne krajine, tukaj še nekako razumem, vendar take podpore dobivajo tudi rejci, ki niso na teh območjih in nadalje se postavlja vprašanje smiselnosti subvencioniranja govedoreje v luči dejstva, da v Sloveniji pojemo preveč rdečega mesa. Če pogledamo Nacionalni inštitut za varovaje zdravja, ki je poročal o prehrani Slovencev, mi pojemo skoraj še enkrat toliko mesa, kot je povprečna poraba v Evropski uniji.  Skratka, poleg direktnih spodbud, pa ministrstvo zapravlja denar tudi za oglaševalske kampanje, s katerimi se spodbuja večja potrošnja mesa in posledično še večja proizvodnja. Na internetni strani Naša super hrana lahko najdemo ne vem, ki ga ministrstvo propagira – goveje zrezke v čebulni omaki, pa počasi pečena goveja rebra in tako naprej. Skratka, v luči tega dejstva, da smo z mesom, razen s prašičjim in z mlekom več kot 100 % samooskrbni in v luči priporočil NIJZ in v luči zavez, ki smo jih dali s podpisom pariškega sporazuma, upam, da ga ne bomo ignorirali pariškega podnebnega sporazuma in v luči dejstva, da smo pri pridelavi rastlinske hrane porazno samooskrbni, da subvencije v kmetijstvu pa smo strukturirali tako, da spodbujamo ravno to, me zanima, zakaj ne damo subvencij in jih ne usmerimo tako, da bi spodbujali pridelovalce zelenjave, bolj kot tiste, ki pridelujejo meso za tuje trge, čeprav moramo prvenstveno poskrbeti za prehrano in samooskrbnost pri nas doma, da nismo toliko odvisni od nekih uvozov, včasih ne najbolj kvalitetne hrane. Vemo, da imajo megamarketi včasih tudi za naše trge slabšo kvalitetno zelenjavo, kot za kje drugje, tako da mislim, da bi naša prvenstvena skrb morala dejansko iti k temu, da se z zelenjavo nekako bolje oskrbimo in da ta procent samooskrbnosti dvignemo. Hvala.
Hvala kolegica Tomićeva. Nekaj je bilo, / nerazumljivo/ bilo tudi neke razprave, pomislekov, ampak vseeno prosim ministrico za odgovor kolegici Tomićevi, prosim.
Aleksandra Pivec
Torej najlepša hvala tudi za vaš komentar v začetku in potem tudi nekaj vprašanj ali pa pobud po mojem razmišljanju. Kar se tiče trenda, ne morem kaj, da se ne strinjam. Res je, da se zmanjšuje število gospodarstev in da se povečuje velikost kmetijskih zemljišč in ti podatki do neke mere seveda so zaskrbljujoči, do neke mere pa tudi imajo potem neko drugo razlago. Kar se tiče spodbud za pridelavo mesa, oziroma govedorejo, je dejstvo tudi takšno in to ste tudi sami omenili, ogromno površin se nahaja v Sloveniji na območjih z omejenimi dejavniki in približno dve tretjini površin slovenskih je travinja in tam se pravi, je edino smiselno spodbujati… Se opravičujem, sem mislila, da je tukaj meni.  Kar se tiče pa teh spodbud oziroma pomoči pri promociji, velik delež sredstev za promocijo zagotavljajo, se pravi Združenje pridelovalcev(?) oziroma sektor sam. Tukaj gre iz naslova ministrstva približno ena tretjina, se pravi deleža plačil in oni se v veliki meri organizirajo in dogovorijo sami. Je pa naša zakonska obveza, da potem tisti tretjinski delež prispeva tudi ministrstvo. Kar se tiče tega, da se ne vzpodbuja pridelave sadja in pa zelenjave se ne morem strinjati popolnoma, saj z naslova proizvodno vezanih plačil, se pravi plačujemo tudi, oziroma spodbujamo pridelavo sadja in zelenjave in za področje pridelave zelenjave, vem, da drži podatek, da dobijo približno 2 tisoč evrov na hektar iz naslova proizvodnjo vezanih plačil. Podatek o samooskrbi, seveda ne zadovolji verjetno nikogar, je pa dejstvo, da je mogoče podatek za leto 2017 prav na področjih samooskrbe s sadjem in zelenjavo znižan. Jaz imam tukaj eno preglednico, kjer se kaže trend od leta 2010 do 2017, kjer podatki ne kažejo na to, da bi bil splošen trend zmanjševanja, seveda je pa drugo to, ali smo z odstotkom, na primer sveže pridelane zelenjave, ki znaša v letu 2016 - 41 % zadovoljni. Dejstvo pa je, da leto 2017 te rezultate predvsem pri sadju in zelenjavi znatno zniža zaradi naravnih ujm.  Mogoče še dve besedi glede zakonodaje. Prej sem pozabila gospodu Liscu odgovoriti, kar se tiče Zakona o kmetijskih zemljiščih. Je ena od naših prioritet. Se tudi o tem že pogovarjamo. Kolega, drugi državni sekretar, ki ga danes žal ni z nami, je na terenu, bo oziroma je zadolžen za to področje in se bomo tudi spremembe te zakonodaje lotili. In tudi Zakon o zaščiti živali je naša, bom rekla, ena od prvih treh prioritete, s katero bomo začeli že v letošnjem letu in do konca leta zakon vložili v proceduro oziroma v obravnavo. Ter prav tako uredbo o ocenjevanju škode po divjadi, ki na terenu prav tako predstavlja kar veliko povpraševanje oziroma problem. Se pravi, to so te tri prioritete kar se tiče zakonodajnih urejan in mislim, da s temi bomo že tudi kar nekaj odprtih vprašanj ali pa problemov naslovili.
Dobro. Hvala ministrica.  Torej naslednjega še imam prijavljenega, samo da boste vedeli za informacijo. Podpredsednik, kolega Jani Ivanuša, kolega dr. Krajčič, kolega Lep, kolega Kramar in pa tudi moja malenkost se potem za kolegom Kramarjem. Zdaj, če se bo še kdo prijavil, kolega Koražija… Še kdo?  Imam še en predlog. Se strinjate, da nadaljujemo s sejo, ker vidim, da vam je malo padla nekaterim koncentracija ali naredimo coffee break, morda 10 minut, pa potem nadaljujemo s postavljanjem vprašanj. Se strinjate. Damo na glasovanje ali ni potrebno?  Potem pa poglejte, ker gre za posebno sejo, bomo naredili 10 minut, 15 minutno pavzo, začnemo ob pol peti uri, nadaljujemo. Želim vam nekaj prijetnih užitkov ob pitju kave , sokov in ostalih napitkov.
Spoštovane kolegice in kolegi, dragi gostje!  Prosil bi, če bi nekako zasedli svoje položaje in bi nadaljevali z našo sejo. Vidim, da je še nekaj posameznikov in posameznic, bi rekli angleži, missing in action. Upam, da jih niso v genski banki zadržali. / medsebojni pogovor/ Bomo še počakali kakšno minutko, potem pa nadaljujemo s sejo.  Nadaljujemo torej s sejo.  Naslednji prijavljeni je kolega podpredsednik Jani Ivanuša. Trenutno ga ni. Ga bomo dali potem. Dr. Krajčič, imate besedo. Izvolite.
Hvala lepa predsednik za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovane kolegice in kolegi, ministrica, državna sekretarka, ki je verjetno v nekih katakombah, direktor, vaši sodelavci!  Hvala lepa tudi za lep sprejet. Ta tihožitja na mizi, verjamem da jih lahko se lotimo, so dobra jabolka. Starostna struktura povprečnega KMG, sem slišal, da je 57 let, kar je seveda zaskrbljujoče, ampak zame osebno je pa to dobra novica, ker če bi jaz zdaj prevzel kmetijo pa mogoče celo jo bom, / nerazumljivo/ bom mladi kmet.   In biti pri 53 letih mlad, to je dobro. Tako da je tudi … / pogovor med poslanci/ V kakih teh čudnih podatkih je kaka dobra reč.  Kakor slišim, spoštovana ministrica, v novi finančni perspektivi bo bolj prepuščeno državi članici oblikovanje kmetijske politike. In se mi zdi, da bo tukaj manj prostora za izgovarjanje na Bruselj, na njihova pravila in da bomo lahko precej bolj sami kreirali to, kar mi želimo. Predstavljam si, da bi to za neko območje bila neka tipična kmetija, ki jo želimo imeti, ali pa tipično KMG in temu bi morali po moji oceni nameniti tudi vse napore te države. Na eni strani finančne, na drugi strani svetovalne in na tretji strani seveda tudi tržne verige in tržne poti. Pa bi vas prosil, če to malo pokomentirate. Potem – slišal sem danes, da imamo 38-odstotno samooskrbo s prašičjim mesom. Teh sloganov na mesnicah pa še kje drugje – »Zagotovljeno slovensko poreklo« in to – je pa zelo veliko pa me zanima, ali lahko potem mi verjamemo tem sloganom, glede na to, kako mala je samooskrba s prašičjim mesom. Potem je moje naslednje vprašanje, je v bistvu malo metodološko. Pri medu smo samooskrbni 45-odstotno – ali to pomeni, da slovenski čebelarji vse prodajo pa je treba še 55 procentov potem uvoziti? Ali je to to? Jaz sem imel (?) podjetje, ki se mu reče »Medex za slovensko podjetje«, ki slovenskega čebelarja podpira. Pa sem ravno zadnjič videl en kozarec Medexovegea meda, kjer je pisalo gor »Made in Chile« in »Proizvedeno v Čilu«. Ali je to »kul« tudi oziroma ali Medex takšen dobiva tudi od nas kake podpore državne ali kaj takega? Potem pa še malo lovskih. Jelena je bilo 16 % več uplenjenega - če se malo spomnimo pred letom dni, ko je direktor Zavoda za gozdove hotel dvigniti odstrel jelena, so skočili po njem vsi, toliko, da ga niso jagri tudi, ne vem, kam, odpeljali. Zdaj pa nič ni težav s temi jagri. A vi teh 16 % - pa me to malo zanima tudi metodološko – je res več odstreljenih? Ali so tu notri prikolice, avtomobilske prikolice pripeljanih dokazov iz Madžarske, kot temu rečejo? Ker za dokaz, da si odstranil nekega jelena, moraš prinesti nekaj – zdaj ne vem, kaj – lobanjo ali »katerega vraga«. In meni so rekli, da jih uvažajo iz Madžarske, da prikazujejo pač višje številke. To so lovske / nerazumljivo/, lovske. Potem naslednje vprašanje je – slišali smo, da 50 % sofinanciramo zavarovalnih premij. Jaz to malo tako gledam že, da – seveda, ker so zavarovalnice zasebne, verjetno tam skozi ta denar tudi kakšen dobiček ustvarjajo – malo ga gledam skozi oči dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ali razmišljate kaj o tem, da bi imeli – glede na to, da je tega zelo veliko – kako državno zavarovalnico, zavarovanje za primere – ki bi bila seveda neprofitna – za zavarovanje kmetijskih pridelkov.  Potem glede zveri bi rekel, da vendarle je v resorju vašem oziroma kmetijskem glavna poanta, koliko velikih zveri se odstreli, ker Zavod za gozdove pripravi predlog, potem pa, kolikor vem, MOP samo zraven še pove, ali ja ali ne. Pa vendarle upravljanje je deljeno. In takrat tudi na zaslišanju, če se spomnite, smo vas malo vprašali, ali razmišljate o isti strehi za to »reč«, in mislim, da je v redu, da tudi o tem razmišljate. Tako da ni čisto tako, da je pri MOP-u vse. No, zdaj bi pa rad še – še eno vprašanje imam. Tukaj bi vas pa prosil, da nam malo razkrijete svojo dušo. Zanima me vino. O vinu pa nisem nič slišal, kakšna je samooskrba, morda sem slabo slišal, pa nič ne de, ker je to vaše področje pa bi vas želel vprašati, kolikšna je samooskrba pri vinu. Pa če lahko malo to z dušo poveste, ne toliko skozi številke. Ali imamo radi Slovenci kakovostno vino ali pijemo bolj – en starček je včasih vse, zdaj ne vem, kaj je. Ali cenimo bolj tuja vina ali domača vina, skratka kako je samooskrba, bi rekel, tako malo bolj »na globino«, če nam razložite glede vina. Hvala.
Hvala, kolega Krajčič. Gospa ministrica, če lahko »z dušo« odgovorite. Izvolite, imate besedo.
Aleksandra Pivec
Z dušo bi bilo mogoče malo lažje ob kakšnem kozarčku vina,   (nadaljevanje) če bi ga pili v - vsaj v neki razumski kulturni količini, tudi tukaj z veseljem bi oziroma bom o vinu tudi kaj, čeprav sem bila v zadnjih 14 dneh že malo okregana, da potrjeno (?) preveč govorim o vinu, tako da … To se danes snema, ne vem, če smem še enkrat. Kar se tiče nove skupne kmetijske politike in strategije, je res, da bodo države članice tokrat veliko bolj suvereno in samostojno ne lahko, ampak morale pripraviti okvire za novo perspektivo. In tukaj je na nas resnično velika odgovornost, da k temu pristopimo z vsemi svojimi potenciali in kapacitetami, ki jih v državi imamo. S tem namenom so tudi ustanovljene delovne skupine. Po mojem vedenju je na ministrstvu trenutno 10 delovnih skupin, ki se s posameznimi tematikami ukvarjajo, in še ena krovna delovna skupina, ki bo potem vse te teme povezala v neko enotno skupno zgodbo.  Prvi načrt je takšen, da se mi ravno lotevamo priprave, se pravi, tudi nove resolucije o razvoju kmetijstva, ker nam leta 2020 ravno tako zapade stara resolucija oziroma trenutno še veljavna. In ta resolucija bo tudi že podlaga v bistvu za pripravo potem slovenske strategije. V tem trenutku se intenzivno pogovarjamo tudi s – te skupine so seveda zelo široko zastavljene, praktično predstavniki vseh področij, vseh sektorjev so v njih. Jaz jih v tem trenutku še nekoliko pregledujem in jih še širimo in dopolnjujemo tam, kjer se nam zdi, da še nam kakšen predstavnik manjka. Zagotovo so pa tudi želje na terenu še vedno velike. Žal pač mi vseh deležnikov resnično pa ne moremo vključiti v te skupine, ker potem bi tudi to bilo izredno neoperativno. Je pa seveda želja, da potem posamezni predstavniki določenih sektorjev po svojih področjih diskusije vodijo in prenašajo stališča v te delovne skupine. Jaz mislim, da je to eno naših glavnih področij, seveda zraven vseh ostalih, o katerih sem danes že govorila, ki bo vzelo precej dela vsaj v prihodnjih dveh letih. In temu bomo tudi primerno pozornost namenili.  Kar se tiče svinjskega mesa – drži odstotek, 38 % samooskrbe. Kar se tiče svežega mesa, je slovensko. Nekoliko drugače je pa seveda tam, kjer gre potem že za predelane izdelke, kjer pa to poreklo ni nujno več slovensko. In tukaj pač žal omejitve s te strani ni. Podobna je zgodba Medexa. Delež odstotka s samooskrbo z medom je v Sloveniji še vedno dokaj nizek in pač trg je odprt. Zato tudi prihajajo vse sorte meda iz drugih tržišč. Kar se tiče zavarovalnih premij, je res, da mi sofinanciramo te premije – ponekod, kot sem že povedala, 50 %, ponekod še 40, pa je želja, da jih dvignemo na 50. Kar se tiče razmišljanj o kakšni državni zavarovalnici – meni v tem trenutku še niso poznana, jaz pa tudi do tega razmišljanja, priznam, še nisem prišla. 14 dni sem komaj tam in v teh 14 dneh kljub 16-urnemu delu v enem delovniku se vseh področij enostavno še ne da lotiti. Bom pa seveda tudi o tem razmislila oziroma bom s kolegi preverila, ali je bilo v preteklosti mogoče kakšno razmišljanje o tem. Kar se tiče divjih zveri, odstrela in pa načrtovanja tega odstrela ter sodelovanja z MOP, bom prosila kolega mogoče, da bo dal predvsem tisti prvi del vprašanja, kjer gre za razne lovske trike – ne vem, ne vem, bo kolega odgovoril.  Kar se tiče vina je pa zadeva takšna. Odstotek vina prej mogoče ni bil omenjen, ker nismo šli čez čisto vse kategorije … je precej visok samooskrbni, se pravi, v lanskem letu 81-odstoten. Delež za letošnje leto oziroma za leto 2017 – še ni podatka. Vino ima pač to specifiko, da se ga ne da oceniti kot pridelek v prvi fazi, se pravi kot grozdje, ampak je pač potrebno počakati na to. Jaz mislim, da Slovenci imamo zelo dobro razvito kulturo pitja vina, kar pa seveda ne pomeni, da tukaj še nadalje ni potrebno te kulture pitja tudi širiti, osveščati ljudi in vino dejansko v Sloveniji predstavlja eno zgodbo tradicije, kulture, bi rekla celo, načina življenja. S tem povezano seveda tudi ta kultura pitja je na precej visoki ravni. K temu, bom rekla, pomembno prispevajo tudi številni tradicionalni dogodki, prireditve, ki se na podeželju še vedno ohranjajo in jaz res z veseljem se takšnih dogodkov udeležujem, ker se mi zdi da imajo prav to, kar ste vi rekli, tisto srčno komponento in dejansko je v njih izraženo tista, ne vem, srčna pripadnost teh ljudi, ki ljubezen do vinske trte in pa do vina potem tudi negujejo. Mislim, da ni nič narobe, če mi tudi tuja vina pijemo in se jih poslužujemo, prvič na ta način imamo možnost primerjati se, bom rekla, celo tekmovati z tujimi vini. In tukaj sem ravno v nedeljo ob trganju stare trte v Mariboru poudarila, da jaz celo mislim, da smo velikokrat premalo ambiciozni in da ne samo, da lahko gremo ob bok tujim, se pravi, vinom in pa bogatim, tradicionalnim, vinorodnim deželam. Mislim, da smo celo lahko kakšen krat tudi pred bokom oziroma v prednosti, ampak mogoče si to še premalo upamo priznati in premalo ambiciozno tukaj nastopit. Števila ocenjevanja po svetu, kjer naši vinarji sodelujejo, pa nam velikokrat ravno to pokažejo, da naša vina posegajo po najvišjih priznanjih. In tukaj je vsa moja podpora v prihodnje vinarskemu sektorju, da pogumno, se pravi, gre tudi v tej smeri. Kar se tiče prihodnje skupne kmetijske politike oziroma načrtovanja, pa ravno na vinarstvo se obeta kar velik delež oziroma povečanje sredstev. Če imam zdaj čisto v spominu, mislim da, 34 milijonov evrov sredstev gre ravno na področje vinarstva in tudi tukaj se bomo seveda zelo skrbno lotili tega načrtovanja, skupaj z skupino, ki bo delala za področje vinarstva, pripravili ukrepe, ki bodo šli v to smer, da, se pravi, se ta kultura, tradicija, o kateri sem govorila, ne samo vzdržuje, ampak razvija tudi naprej. Zdaj bi pa prosila samo, če lahko kolega še na vprašanje.. / oglašanje iz dvorane/ Je že tam? ok. O divjadi..
Gospod _____
Hvala lepa. Spoštovani poslanke in poslance. Se pravi, v bistvu, s področja divjadi sta bili dve vprašanji. Bom najprej odgovoril na drugo. O tem, da bi karkoli vozili, dokazni material glede odstrela divjadi, za enkrat nismo zaznali, vsaj s strani uradnih organov nimamo kakršnekoli informacije o tem. Kot drugo pa, povečanje odstrela. Ko smo imeli posvete, mislim da nekje leto pa pol nazaj, dve leti nazaj. Ja, na eni strani večji odstrel, na drugi strani tega odstrela pač ne moremo realizirati, vendar, ko se nek odstrel načrtuje, načrtujejo ga seveda strokovne inštitucije, to je Zavod za gozdove, se upošteva dejansko stanje na terenu in tako naprej. Tako da, za enkrat so to podatki, za 16 % se je odstrel, mislim da jelenjadi povečal in v tem trenutku nimamo nekih večjih težav s tem. Tudi lovci so pač to naredili in ni bilo nekih pretresov.
Hvala tudi za vaš odgovor. Naslednji je prijavljen, kljub temu da je zamudil nadaljevanje seje, ampak, moja miloščina je velika. Gospod podpredsednik, gospod Ivanuša, izvolite, kolega Ivanuša, imate besedo.
Hvala lepa. Se moram opravičiti res, ampak sem na oddelku za / nerazumljivo/ enostavno tam ostal, pač, gospod je bil strašno prijazen in kar zanimiva debata se je razvila, ampak, časa je vedno premalo. Še enkrat uvodoma, lep pozdrav tudi vsem, gospe ministrici in osebju in seveda gostiteljem. Dosti smo že danes govorili / nerazumljivo/. Govorimo o poročilu za 2017, ampak vseeno se neko vprašanje vedno pojavi, kako naprej, kakorkoli. (nadaljevanje) Prej je že ministrica odgovorila na neke, na ujme, na vremenske spremembe. Gospa Tomič na žledolome, suše in tako dalje. Vseeno bi se jaz dotaknil protitočne obrambe, kakorkoli. Poznamo vsi ta center mariborski, ki je, je sicer bolj namenjen severovzhodnem delu Slovenije, ampak, / nerazumljivo/, enim letalom se enostavno ne moremo zaščititi pred točo. Se pravi, to so zadeve, ki so vedno bolj pestre, pestijo naše kmete in pridelovalce. Letos smo imeli celo en hendikep da, celo 31. maja so se komaj dokumenti izdali, da je sploh avion lahko šel v zrak, / nerazumljivo/ do 31. maja pa smo že zabeležili znatne škode v kmetijstvu in tako dalje. Ogromno je bilo že toče, se pravi, čas se spreminja, vremenske spremembe so vedno večje in enostavno utrpeli smo veliko škodo. Poglejte v Črnomlju, 6, 7 milijonov je bilo škode, evrov, govorimo o evrih. Objekti so stradali, kmetijstvo, mi pa imamo en avionček, pa še tega ne vemo, kdaj ga bomo v luft spustili, mislim v zrak. Sprašujem ne, ker v Avstriji, v Gradcu imajo to eno zadevo čisto drugače. Imajo pet avionov, ki pretirajo te, se pravi, ki v oblake spuščajo ta / nerazumljivo/ in tako dalje. Pri nas pa še vedno vztrajamo pri enem. In me tudi zanima, če je kaj v tem, če imate kaj v načrtih, / nerazumljivo/ zadevo povečati? Kolikor sem slišal zadnjo informacijo, en avion stane 300 tisoč evrov, se pravi, cena enega, takega aviona. Zdaj imamo sicer enega, pa še s tem vedno bolj ali manj ne vemo, kako se bomo lotili oblakov. V glavnem, to je moje vprašanje. Pa me zanima tudi, o samooskrbi smo dosti govorili, o birokratizaciji, birokraciji, pardon, o ukrepih smo slišali, me pa zanima, če sploh danes v Sloveniji, uvoz hrane, kako se sploh nadzoruje? Ali je to samo preko faktur? carine vemo, da nimamo, pa mej. Dobro primer dobre prakse v Avstriji je, da recimo, prvo, pridelano hrano v Avstriji porabijo do tiste mere oziroma tisto, kar doma zrase, prodajo, če pa zmanjka, pa se uvozi. Pri nas pa se vse uvaža, levo, desno, vse povprek, slaba kvaliteta in tako dalje in tako dalje in če imamo sploh pravi nadzor, kar se tiče uvoza hrane, pa me še zanima, če beležimo v lanskem letu uvoz mesa iz ZDA? Hvala lepa.
Hvala, kolega Ivanuša. Ministrica prosim, ali pa del njene ekipe, da odgovori kolegu Ivanuši. Ja, izklopite si samo, kolega Ivanuša. Izvolite, gospa ministrica.
Aleksandra Pivec
Kar se tiče protitočne obrambe, bom delno jaz, delno pa bo potem državna sekretarka, ker mi je vmes podatke pokazala, pa nisem uspela jih zdaj pogledati. Kar se tiče protitočne obrambe z letali, je pač takšna bistvena razlika med nami in med Avstrijo ta, da tam to poteka na deželnem oziroma regijskem nivoju organiziranost, pri nas na državnem. Trenutno je zadeva takšna, da se občine odločajo za financiranje in prispevajo dve tretjini sredstev in eno tretjino potem preda Ministrstvu za kmetijstvo. Tako da, velik delež tega je na nivoju občin, kar seveda ne pomeni, da je tega dovolj. Jaz se strinjam, da je tukaj še za ukrepati. Žal s tem enim letalom je pač to, to, kar se v tem trenutku da organizirati, pa bo državna sekretarka mogoče še več na to temo, če ima še več podatkov. Kar se tiče samooskrbe birokracije, mislim, da je bilo res veliko povedanega in da to sta dve pomembni področji, na katerih bomo res veliko delali. Kar se tiče uvoza mesa iz ZDA, pa jaz tega podatka nimam, če ga imajo kolegi, pa prosim če mi pomagajo, če bi bil znan podatek. / oglašanje iz dvorane/ Mogoče še..
…se preko Italije, od izvira / nerazumljivo/ potem pa dobaviteljska veriga pripelje v Slovenijo. Vse restavracije imajo to. Od Japonske, Kube, Argentina, Irska / nerazumljivo/ blagovne znamke imajo / nerazumljivo/
Tanja Strniša
Mogoče še par podatkov o protitočni obrambi. Zdaj pri nas, letalski obrambi proti toči, tako je bilo vprašanje. Samo nekaj več informacij. Tudi pri nas je zasnovano tako, da tukaj ministrstvo samo pomaga temu območju, ki je zainteresirano za take vrste obrambe, tako da v to branjeno območje so vključene občine iz Pomurja, Podravja potem Slovenskih Konjic, Zreč pa Podvelke iz Koroške, tako da skupaj je to 71 občin in pogoj, da tudi ministrstvo sodeluje v tem programu in sofinancira, je ta, da je tukaj več kot 60 % občin, da se vključi in potem na to, ker one sofinancirajo, ministrstvo v bistvu tudi po sklepu Vlade lahko prispeva samo 35 % vrednosti vsega projekta. Je pa tako, da se je prav v letošnjem letu razširilo to branjeno območje, prej ni bilo pomurskih občin in zardi tega, ker so te izrazile lansko jesen namero oziroma željo, da bi se vključila v sistem, je bil tudi potem ta celoten postopek zbiranja njihovih soglasij pa tudi organiziranja terena toliko daljši, sicer je pa zato, da ministrstvo lahko financira, je upravna podlaga vsakokratni sklep, dvoletni sklep Vlade, tako da sklep Vlade velja še za drugo leto, kako bo v bodoče, ali bomo vztrajali pri tem je v prvi vrsti odvisno seveda še zmeraj od interesa teh regij, in če bodo občine iz tega območja še naprej zainteresirane in prispevale večji delež sredstev. Bi pa omenila samo to mogoče, da pa je bil nek tak posvet prav nedavno v Mariboru, na temo raznih pristopov pri zmanjševanju tveganj in tam je bil tudi predstavnik agencije za okolje, ki je še s svojega vidika predstavil učinkovitost. Stroka si tukaj ni enotna oziroma večinsko stroka meni, da je učinek takega branja lahko pozitiven, v posamičnih primerih, odvisno od strukture oblakov pa je lahko tudi še slabši rezultat, še celo pospeši nastanek toče taka aktivnost, tako da, vsakokratni sklep Vlade je res narejen v pomoč občinam, ker vsakič, ko je to na Vladi, sta proti tako Ministrstvo za okolje kot Ministrstvo za zdravje zardi teh učinkov na okolje in potencialno morda tudi zdravje ljudi, ker gre za / nerazumljivo/, ki se vnaša v to točno / nerazumljivo/ oblake. Tako, da je to neko tako mejno področje. Je pa res, da je strošek tudi z vidika proračuna relativno majhen naprav stroškom zavarovanja. To drži. Je pa, kot rečeno, okoljsko vprašljivo in tudi kar se tiče učinkov vprašljivo. Tako, da so se sredstva, letos smo dali 88 tisoč evrov, kar je več kot v preteklih letih, ko smo dajali na ravni 56 ali pa 57 tisoč evrov ravno zardi tega, ker se je razširilo območje in tudi mi smo zaradi tega v proračun potem morali naknadno zagotoviti dodatna sredstva. Smo pa šli toliko na roko, da smo ta teren v tem smislu podprli. Jemljemo pa kot ministrstvo, to bolj projekt občin ali pa spet regij kot pa naš samostojni projekt.
Hvala za odgovor.  Naslednji prijavljen je kolega Lep. Izvolite. / oglašanje iz ozadja/ Ali imate še eno podvprašanje? Izvolite.
Gospod _____
Ja, to me zanima. Nadzoruje kdo uvoz hrane v Slovenijo ali ne. Na to nisem dobil odgovora.
Tanja Strniša
Kar se tiče nadzora na vstopu v EU imamo enoten sistem. Vstopne točke v EU je pač ta fizična meja, kopenska meja, pri nas je to pristanišče Koper pa letališča in tam imamo veterinarsko inšpekcijo, med tem ko kopenske meje nimamo več, ker je zunanja meja EU pomaknjena ven. Ampak to ne preprečuje veterinarske uprave oziroma Uprave za veterinarstvo in varno hrano, da ne bi izvajala nadzora tudi v, ne vem, celinskih skladiščih in potem, ko je že na ozemlju EU. Tako, da te blagovni tokovi se pa beležijo, to pa mogoče kako statistika beleži, to kar včasih - /glas iz ozadja/ - ja, tako. To je tehnika, ampak če rečemo pa varnost hrane, ali pa kaj se sploh nadzoruje pa deklaracija to pa veterinarska inšpekcija oziroma inšpekcija za varno hrano nadzoruje na vstopnih točka, ki so pa pri nas, velika vstopna točka za celo EU je pravzaprav letališče Koper /popravek iz ozadja/ Luka Koper, ja, hvala. Ne, Luka Koper pa letališče tudi, ampak Luka Koper predvsem.
Hvala za odgovor državne sekretarke. Naslednji pa je sedaj prijavljen kolega Lep. Izvolite kolega.
Gospod predsednik, hvala za besedo. Cenjena ministrica, kolegi in kolegice, vsi ostali gostje, gostitelji. Ja, bom zdaj mogoče začel zadaj, ker imam pač izkušnje s to proti točno obrambo. Mi smo se na Štajerskem kar 25 let se s tem ukvarjam, mislim tudi /nerazumljivo/ zato že vem malo več. In je bil problem predvsem v tem, da še država ali ljudje nočemo sprejeti tega, ali je sploh to koristno ali ni koristno. To je prva zgodba kar se tiče tega, da država pristopi ali pa ne pristopi ne. V prejšnjih letih smo večinoma občine iz spodnjega Podravja pa tega našega Podravja, smo pristopali. In večinoma, konkretno za našo občino Sevnica, mi smo vsa leta plačevali tisti znesek, kar ga je zahteval oziroma pač dal kot ponudbo ta, ki to dela. Nekatere občin so se pa izognile in tega niso plačale pa je on vseeno /nerazumljivo/ v zrak in je tudi nji recimo reševal ne. Tu so že osnovni problemi, da se pri financiranju tega proti-točne, ni bilo takega, obremenitve na vseh straneh ne. In tu mislim, da je ena osnovna stvar, kot je prej kolegica tam, sekretarka državna pa je sigurno ta problem. Zdaj je pa država v tem letu, sem že tudi jaz bil zraven je pa zahtevala in smo miže, nekatere občine smo že plačali ta naš del pogodbe pa smo potem morali razveljaviti, ker je država zahtevala pogoj 80 % občin zraven, potem bomo mi sofinancirali. In smo čakali na tripartidno pogodbo, ki je bila pač sestavljena. Zdaj ne ve, ali je ali ni, ker zdaj že od meseca junija me ni več, ampak skratka, to je bil takrat osnovni problem, da so tripartidne pogodbe, tam mislim da bil /nerazumljivo/, Letališče Maribor. Tako da iz tega stališča, mislim da osebno pa vem, da je več koristi kot izgube. To pa je treba priznati, kot včasih ko smo še bili mlajši, smo imeli /nerazumljivo/, smo streljali rakete. In tam so se rakete, marsikatere ni, se razletela in je potem padla na hišo pa je streho razbila, ampak to so bili zelo malo problemi, tako da, kar se tega okolja tiče pa tega jodida, vprašanje zdaj če to pride čisto tako, sigurne pride nekaj v ozračje glejte, še živimo v nekem razvoju in zdaj če bi to gledali, potem bi rekli, nič se ne splača. Ampak jaz sem prepričan da, živijo z mejo, z Avstrijci ob meji in ko Avstrijci grejo s svojimi avijoni, če mi ne bi šli, bi mi dobili kar velike zaloge. Gre se pa za to, da ta jodid, ko se raztrese v protitočni oblak razbije točo na manjše dele. In zdaj če so mali deli, taki kot ena koruza nobenemu ne škodi. Če pa tega ne naredi pa nam pošljejo Avstrijci cel oblak dol in ga imamo tu v Dravski dolini dol do Ormoža, do kot pač gre. Tako da jaz osebno sem prepričan, da je to plus, ne pa minus. Zaradi tega stališča je samo to, da so dali 80 tisoč evrov država zraven, občine pa damo kar veliki znesek, nekaj damo čez 70 %, ne? Nekaj takega damo, koliko je cifra, ne vem? /iz ozadja: »65.«/ 65 % je to kar velik denar. In ta gospod, ki to dela vsekakor tudi, večkrat je bil tak tudi jezen pa žalosten, da se ne gre in včasih je zamudil pa ni to prišlo pa smo bili mi zopet na njega jezni. Kmetje na nas in tako je ta /nerazumljivo/ koncu. Predlagam, da ministrstvo v tej smeri razmisli in pa vsekakor tudi strokovnjaki, ki smo rekli, so večinoma za to. Potem pa gremo se zmenit in rečemo, da smo za to. Jaz bi pa samo se tako omejil, glede na to, da je bilo že marsikaj rečeno, vemo, da imamo mi tudi v Sloveniji kar dosti sadja pa so že vsi govorili proti-toči. Kaj ti pomaga zavarovanje, to je vse znano. Jaz bi zdaj se omejil mogoče na lesno proizvodnjo oziroma hlodovino, ki ga v vsakem primeru preveč izvažamo v sosednjo Avstrijo. Jaz bi povedal en podatek, pred letom 2000 je bilo v Slovenski industriji v lesarstvu zaposlenih 40 tisoč ljudi. Zdaj jih dela ali pa nas dela mogoče še 10 tisoč ljudi. In to je ena osnova poanta, zaradi česar mi ne moremo naše osnovne surovine hlodovine doma porabiti. Sedaj je pa tako. Jasno h kmetu gor pride tisti avstrijski odjemalec, plača in pelje. Ampak on pelje dobro, slabo pa potem nam da. Tako, da v vsakem primeru je v tem mogoče /nerazumljivo/, da bi morali na ravni države pa tudi teh subvencij, ki smo se pogovarjali ne. Mogoče Avstrijci imajo toliko gor da daje tistim svojim kmetovalcem neke subvencije, da svoje lesa ne bi podirali. Zdaj, kako to gre točno ne vem, ampak to je ena od idej, zakaj Avstrijec pri nas kupuje za mali denar, svoj gozd pa varčuje. Mislim varuje za naprej.   (nadaljevanje) To je ena stvar, kjer bi mogoče želel, ministrica, kakšno imate tu strategijo. Pa tudi to mogoče, jaz sem tudi dosti na kmetijstvu, ker tam pri nas je dosti kmetovalcev in so veliki in mali. Jaz sem prepričan, da država preveč subvencionira velike kmete. Saj ni v tem problem, da je samo denar, ampak je problem v tem, da mali kmetje so pa tam, ki živijo na robu, v nekih hribih, in če mu ne bodo dali, da bo preživel, bo tudi on šel, bo rekel, pojdite se solit. Tako bi s tega stališča po moje morali razmerje med velikimi pa malimi kmetijami dati večji poudarek zopet malim kmetijam. Pa omejitev na 3 hektarjev, to je veliko zemlje. Tak mali kmet, kjer je, recimo, eden zaposlen, eden dela doma, jasno, da ne more preživeti. Tako bi subvencije morale tudi v tem smislu biti. In tudi pomoč »de minimis«, ki ga imamo na občini, tu se, recimo, mali kmetje večinoma lahko prijavijo na ta naša občinska sredstva. Mi smo pač dali nekaj sredstev, smo dali približno 50 tisoč evrov, ampak ko se jih toliko prijavi, na vsakega pride par tisoč evrov. Se pravi, ti večji razpisi pa ne pridejo zraven, so izločeni že v osnovi. Mislim, da je to pomembno.  Pa da ne bom dolgovezen, pa samo še to, kar ste sami omenili, da imamo preveč papirjev. Vam povem, mi smo v tej birokraciji, nekateri kmetovalci so izgubili sredstva zaradi vejic. O tem smo se pogovarjali že vsa leta in res ne vem, zakaj smo bolj papeški od papeža. Tako bi s tega stališča morali Slovenci malo tudi za sebe poskrbeti. Imamo 67 % Slovenije poraščene, kot jaz vem. Bilo je rečeno 58, ampak mislim, da je naše okolje, Štajerska pa tam gor Podravje, je 67 % lesne mase. Pa to, 57 let, gospod kolega, je bilo mišljeno za povprečnega kmetovalca v Sloveniji. Da mladi kmet pa ne bi uspel, jaz sem že tudi čez 60, tako da se bova morala kar zadovoljiti… / smeh/ Mislim, da je 30 let, ja. Jaz imam srečo, kajne. / smeh/ Če bom star, bom še zmeraj lep, ker se bom tako pisal. Dobro. Gospod Breznik, predsednik, je pa lep že zdaj, pa bo tudi zmeraj.  Hvala za besedo.
/ smeh/ Evo, sem vesel tudi takšnih humorističnih vložkov, marsikdaj popestrijo delo v Državnem zboru, tudi seje.  Torej, prosil bi za odgovore. Ministrica, lepo vas je videti nasmejano, upam, da boste taki ves čas tega mandata. Izvolite, imate besedo.
Aleksandra Pivec
Ja, hvala.  Kar se tiče prvega vprašanja, protitočna obramba. Jaz mislim, da smo dovolj povedali, da zadeve ne moremo smatrati, da je takšna, kot mora biti, se je treba še ukvarjati z njo. In verjamem, da vi iz prve roke tudi veste za informacije, glede na to, da ste bili na županski strani in jo poznate s tistega stališča. Kar se tiče lesne industrije oziroma proizvodnje. V Sloveniji je dejstvo, da je slaba absorbcijska sposobnost, ker imamo premalo lesno-predelovalne industrije, in je to tudi eden od največjih razlogov, zakaj se les izvaža. Sama tu vidim problem tudi v tem, mislim, problem, no, mogoče niti ne problem, ampak dejstvo je, da je gozdarstvo in lesarstvo pri nas deljeno na dva sektorja. Se pravi, v enem delu ga pokrivamo mi na MKGP, do prve stopnje proizvodnje, to je do razreza, do žaganja, potem pa Ministrstvo za gospodarstvo. In jaz sem že zaprosila za to, da se naredi ena skupna skupina ali pa da se povežemo z MGRT in da tu poskušamo narediti akcijski načrt, s katerim bi to, kar ste vi poudarili, poskušali zagotoviti ali pa osmisliti aktivnosti, ki bi predvsem rezultirale v tem, da se delež predelovalne industrije v Sloveniji poveča, kar bo zagotovo že nek odgovor potem tudi na to, da se bo manjši delež lesa izvažal in se ga bo več lahko porabilo v Sloveniji. Ne vem v tem trenutku, ali se to da še znotraj trenutne finančne perspektive, mislim, da se da, ker so spodbude tudi za predelovalne obrate. Predvsem pa, kot sem rekla, je ta delež na MGRT in to moramo peljati aktivno skupaj z njimi. Kar se tiče subvencioniranja. Razmerje mali-veliki kmetje, se strinjam, da je velik delež subvencije namenjen večjim kmetom, ne drži pa, da mali kmetje, se pravi pod en hektar, ne dobijo sredstev. Obstaja kar nekaj mehanizmov, to so neposredna plačila, plačila za območja z omejenimi dejavniki, okoljska plačila in ekološka plačila, kjer so upravičeni do teh subvencij. Najbrž pa je možnost tudi še ta delež povečati oziroma osmisliti ukrepe. In jaz ravno tu vidim priložnost pri kreiranju strategije prihodnje finančne perspektive, kjer je treba upoštevati to dejstvo, da veliko število kmetij pri nas je takšnih,   (nadaljevanje) ki so pod 3 hektarje. In seveda se bo delovna skupina ukvarjala tudi s tem, da iščemo načine, da se delež subvencij za to skupino manjših kmetij pod 3 hektarje tudi poveča.  Administracija in birokracija. Nimam več kaj povedati, mislim, da sem dovolj povedala.
Hvala za odgovore. Zdaj je na vrsti prijavljeni gospod kolega Kramar. Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik.  Spoštovana gospa ministrica, ostali visoki gostje, kolegice in kolegi! Seveda bom spregovoril o tisti stvar, o kateri pravzaprav je treba spregovoriti in opozoriti na to, gre pa za podlubnika. Verjamem, da ste se v prejšnjem mandatu veliko ukvarjali s tem. Dejstvo, ki je nastalo na zgornjem Gorenjskem, je, da so predvsem male kmetije tiste, ki imajo gozd zato, da je to njihova rezerva, in so ga pravzaprav šparale, po domače rečeno, za težke čase. No, zdaj je prišel pač podlubnik in lubadar in je te gozdove uničil. Marsikatera mala kmetija je izgubila celoten les, ostala brez vsega in mislim, da bi tu morala država sistemsko pristopiti k temu, da se poišče možnost pomoči tem malim kmetom. Konec koncev, ti mali kmetje so tisti kmetje, ki v visokogorskih planinah še pasejo svojo živino in so dejansko odvisni tudi od gozda. Treba se je zavedati, da če je gozd bil zdaj posekan, to pomeni 50 let suše v tem gozdu, kjer je dejansko nemogoče to nadomestiti. Dejstvo je, da še ni vse posekano. Dejstvo je, da se pravzaprav prav zdaj v jesenskem času kažejo nove in nove frate, na katerih je že prisoten lubadar in je ob vsej skrbi teh ljudi za to, da bi delno ublažili to katastrofo, vemo pa, da se les prodaja pod ceno, da je cena lesa padla. In bi bilo smiselno razmišljati v prihodnosti o tem, da se tem malim kmetom nadomesti vsaj ta razlika od tržne cene pa do te cene, ki danes velja.  Naslednja stvar, na katero bi rad odgovor, se pa dotika sladkovodnega ribištva. Mene zanima, koliko je ihtioloških raziskav naredil Zavod za ribištvo v preteklih letih, koliko monitoringov je naredil Zavod za ribištvo v preteklih letih. Kako lahko upravlja komercialni ribolov v izločenih vodah, ki so namenjene za strokovno delo. Tu bi res rad pojasnilo, ker je dejansko dejstvo, da se te vode, ki so izločene in so bile namenjene strokovnim nalogam, danes uporabljajo za komercialni ribolov, da so zadaj težki lobiji, ki razne ribiče - eden je sicer zdajle malo odsoten, ker je na Dobu. Ampak me zanima, zakaj ne bi, tako kot je povsod po svetu, tistih voda, ki so komercialnega namena, upravljale ribiške družine, zavod pa naj v svojih izločenih vodah opravlja, kot sem omenil na začetku, ihtiološke raziskave, monitoringe in ostale dejavnosti s strokovnega področja.  Hvala za odgovore.
Hvala, kolega Kramar. Ministrica, imate besedo.
Aleksandra Pivec
Kar se tiče ribištva, bom prosila za pomoč kolega, ki to področje pokriva, ker so zelo specifična vprašanja. Kar se tiče sanacije škode po podlubniku. Če držijo moje informacije, je večina škode sanirane, kar seveda ne pomeni, da so določena območja - in vem, da je območje Bohinja problem, sva se tudi z gospodom Kramarjem dogovorila, da pridem na teren zadevo pogledat in se seznanit z njo. Ampak večinoma, po zagotovilih odgovornih, ta škoda naj bi bila že sanirana.  Kar se tiče subvencij, subvencioniranja, pa mogoče več o teh možnostih bo pa gospod Meterc, vodja Sektorja za gozdarstvo.
Gregor Meterc
Hvala lepa.  Lepo pozdravljeni! Sem Gregor Meterc, kot je ministrica rekla, vodja Sektorja za gozdarstvo.  Zdaj je tako, problematika podlubnikov je pereča od leta 2015 naprej.   (nadaljevanje) Leta 2014 je bil pač žledolom, 9 milijonov kubikov na tleh. Posledično gradacija podlubnikov, 2015, 2016. Gradacija se je začela na gozdnogospodarskem območju Postojna in končala se bo na območju GGO Bled. Če nekako povem včerajšnje številke. Letos smo do konca septembra na 520 tisoč kubikih odkazanih lubadark, lani enako obdobje 1,6 milijona. Torej, gradacija se umirja. Je pa problem še vedno gozdnogospodarsko območje Bled, pa ne samo območje, ampak predvsem občina Bohinj. Če pogledamo celotno sliko Slovenije, je povečan obseg podlubnikov še vedno na gozdnogospodarskem območju Kranj in severni del Ljubljane. Se pravi, ta pas proti Gorenjski je problematičen. Ampak tudi če pogledamo samo Bled, je številka padla za 60 %, se pravi, celotno gozdnogospodarsko območje Bled.  Prejšnji državni sekretar je ustanovil skupino, ki se je ukvarjala s sanacijo vetroloma. Jaz sicer v tej skupini nisem bil vključen, bil sem samo na zadnjem sestanku. Njegova delovna skupina si je ogledala tudi razmere na območju Bohinja. In takrat se je pojavil problem, da ni bilo dovolj izvajalcev. Tudi največja lastnica Nadškofija Ljubljana ni bila sposobna realizirati del. Zdaj po zadnjih podatkih so oni vse razpoložljive sile, ki jih imajo, usmerili na območje Bohinja. Zavod za gozdove je vse revirne gozdarje ali pa večino revirnih gozdarjev, večino načrtovalcev preusmeril na območje Bohinja. Tako ta sanacija na območju Bohinja poteka in kakor imam jaz informacije, bo končana.  Gospod poslanec, omenili ste subvencije za male kmete, če sem pravilno razumel. Teh subvencij ni trenutno, ni. Lastnina je pač tudi obveza. Je pa večinski lastnik na vašem območju tako in tako Nadškofija Ljubljana oziroma GG Bled gospodari s temi gozdovi, ki bo opravil sanacijo.  Se je pa treba še nečesa zavedati, lansko leto decembra je bil vetrolom. Vetrolom je saniran, vetrolom je saniran okrog 90 % na ravni Slovenije. Ampak zavedati se je treba, da bo prihodnje leto ponovno gradacija podlubnikov, odvisno od vremenskih razmer - če bosta topla in sušna pomlad in poletje, bo katastrofa; če bo dež, hladno, katastrofe ne bo. Torej, mi smo v veliki meri podvrženi klimatskim razmeram. Pa še nečesa se je treba zavedati, naravna smreka v Sloveniji pokriva 9 %, imamo jo pa na 33 % - klimatske spremembe spreminjajo drevesno sestavo. Vem, da je to z ekonomskega vidika težko, ampak to je naravna pot.  Upam, da sem vam odgovoril. Hvala.  / oglašanje v ozadju, mikrofon ni vključen/
V redu.  Imate še kakšno podvprašanje, kolega Kramar? Ste zadovoljni. / oglašanje v ozadju/ Torej, s tem smo zaključili.  Naslednji sem prijavljen sam. Spoštovane kolegice in kolegi, jaz bom poskušal biti kratek, bom pa poskušal nekaj izluščiti iz statistike tega poročila, ki je osnova za današnjo sejo.  Tisto, kar sam vidim in zaradi česar sem se tudi odločil, da po vseh letih, kljub temu, da se do zdaj nisem toliko ukvarjal s kmetijsko politiko v Državnem zboru, zdaj delam na tem področju. Prihajam z območja Slovenskih goric, kjer sem preživljal, lahko rečem, kompletno mladost zraven očeta, ki je bil veterinar na terenu. Tako lahko rečem, da sem preživel vse počitnice na majhnih kmetijah, gledal stanje kmetij, pa marsikdaj tudi težke socialne situacije v tistih železnih časih, kot bi rekli, ki niso bili za kmeta   (nadaljevanje) najboljši, torej, kjer je potekal proces dobesedno uničevanja kmetij, opuščanja kmetij, kjer so dobesedno silili ljudi, da so kmetije propadale, da so ljudje odhajali v mesta. In tisto, kar sem potem doživel, to drugo kmetijstvo, ko sem šel v tujino, kjer sem opazoval nam podobne države, države, ki imajo približno podobno strukturo, ki imajo po vsej verjetnosti podobne tudi vremenske pojave. Predvsem tu mislim na nam najbližjo sosednjo Avstrijo, kjer sem deloval nekaj let. Tam sem v prvi fazi kot inženir, kasneje kot ekonomist gledal tudi na kmetijstvo mogoče specifično s svojega področja.  Zdaj nekaj tiste statistike, ki smo jo največkrat ponavljali, torej področje samooskrbe. Govorili smo o govejem mesu, ki je šlo preko 100 %. Problem je s svinjskim mesom, jaz bi rekel, da je v tej statistiki problem tudi po vsej verjetnosti javna podoba svinjskega mesa, ker je nekaj let veljalo, da je škodljivo, da je dosti debelosti zaradi tega in vse ostalo, kar je avtomatsko vplivalo tudi na pridelovalce, ki so zmanjševali prirejo, potem slabi odkupi, cene mesa in vse ostalo.  Če gremo zdaj na samooskrbo s področja zelenjave in sadja. Glejte, pri zelenjavi je ta samooskrba res skrb vzbujajoča. Prvič zaradi tega, ker imamo dosti tudi termalne energije, ki je ne znamo uporabiti, kjer bi lahko - to, kar ste tudi vi povedali, predsednik inštituta, danes, direktor je govoril -, kjer prihaja do novih tehnologij, govorimo ne samo o toplih gredah, ampak tudi o potoniki in vseh ostalih procesih, ki potekajo. Glejte, jaz prihajam z območja občine Benedikt, to je območje, kjer smo zvrtali - pred nekaj leti je župan Milan Gumzar zvrtal vrtino na 1.800 metrov, imamo izredno termalno vodo 82 stopinj. Vmes je prišla seveda kriza, ni bilo investitorjev, ki bi izpeljali projekte. Ampak zdaj se nakazuje nekaj projektov nekih investitorjev iz tujine, ki so zainteresirani, prvič, da naredimo še eno vrtino, torej vrtino na več kot 2 kilometrih, kjer bi v prvi fazi gradili geotermalno elektrarno, da bi pridobivali elektriko. Potem to termalno vodo speljemo v zimske grede, različnih tehnologij, in kasneje, če bo nek investitor na turističnem področju, tudi v tako imenovano balneološko uporabo ali, po domače povedano, v neke manjše terme. Torej trikratna uporaba vode, kasneje se ta voda mora prečistiti in v to osnovno vrtino, o kateri sem na začetku razlagal, spustimo to vodo. Naj se vrnem na področje zelenjave, kjer imamo problem, da bomo morali izkoristiti na območju Prekmurja, kjer smo bogati s termalno vodo, nove tehnologije. In tu bomo morali, ministrica, v novi perspektivi ta svoj potencial, ki ga imamo, izkoristiti.  Tudi, glejte, če se malo umaknem s področja kmetijstva, znana zgodba z Muro in njenimi hidroelektrarnami. Graditi hidroelektrarne ali ne, je tudi zgodba. Nikoli se nismo vprašali, zakaj bi vsiljevali hidroenergijo, če imajo območja vetrnih elektrarn, pa tudi uporabo geotermalne vode v geotermalnih elektrarnah, tudi tu je ena uporaba.  Imamo pa seveda tudi nekaj dobrih praks, največkrat govorimo o zasebnem podjetju Lušt, ki izdeluje paradižnik, mislim, da je to dobra zgodba, tudi v komercialni naravi, torej tudi blagovna znamka se je visoko razvila. In mislim, da je slovenski trg to sprejel.  Na področju sadja pa je v tej statistiki, moramo vedeti, da ta statistika ni tako katastrofalna. Res, da smo na področju samooskrbe nekje na 15 %. Zakaj? Glejte, konkurenca je prinesla v Slovenijo tudi neko eksotično sadje, ki ga mi pač v Sloveniji ne bomo pridelovali, morda kdaj v teh naših toplih gredah; v prejšnjem sistemu nismo niti vedeli za imena tega sadja. Zaradi tega pač te samooskrbe ne bomo imeli. Tako samooskrbe tu 100 % ne bo, ker po moje ananasa, recimo, na Gorenjskem ne bomo gojili, pa še marsičesa. Pa tudi mislim, da je poraba kar velika, tudi uvoza je dosti. Tako da pri zelenjavi statistika, ki je skrb vzbujajoča, ni tako slaba, bi rekel. Vseeno pa na področju sadja, recimo, če se dotaknem letošnjega leta na področju jabolk, vsaj v mojih krajih, ne vem, kako je širom Slovenije, imamo jabolk, lahko rečemo, neverjetno količino.   (nadaljevanje) Problem pa je, ker mislim, da bomo morali narediti kako skupno sejo. Delovna sila za pobiranje jabolk prihaja iz tujih držav. Zadnjič me je klical nek kmet, lahko kar povem, ministrica, tisti dan, ko so zaprosili zavod za zaposlovanje, če jim lahko koga pošljejo, isti dan so bili zdravstveni zavodi v Radgoni, Lenartu polni namišljenih bolnikov, ne bom rekel namišljenih, kjer so naenkrat bili vsi delovno nesposobni. In kaj se zdaj zgodi - tiste večje kmetije, ki imajo možnost, si preko agencije najamejo te sezonske delavce, na manjših kmetijah pa običajno ta jabolka pri takšni starostni strukturi, o kateri ste kolegi govorili, pa bodo ta jabolka dobesedno propadla in zgnila. Ne bodo šla niti v tisto sekundarno porabo, kjer so neke slabše kategorije za predelavo v različne sokove, industrijo in tako naprej.  Naj se vrnem ponovno k statistiki. Glejte, odkupne cene, dodana vrednost slovenskega kmetijstva. Tu jaz mislim, da - in to je tudi po moje tema za kakšno sejo, specializirano sejo na tem področju -, da ni skrito samo v kmetijstvu, je skrito tudi na Ministrstvu za gospodarstvo. Kaj je zdaj bistvo? Jaz sem po osnovni izobrazbi inženir avtomatike, delal sem na tem področju v Siemensu dolga leta. Glejte, Avstrijci imajo pač tehnologijo, robotiko, mehatroniko, kjer je proizvodna cena toliko nižja. Zato si lahko privoščijo boljše odkupne cene. Kaj delajo, zakaj naši… Glejte, lahko gremo na vsa področja odkupa, ne gre samo za mleko, mlečne proizvode. Več je avtomatizacije, več je robotike, cenejša je ta proizvodnja in več lahko daš tudi kmetu v tej odkupni ceni. Če imaš ti dokaj zastarelo proizvodnjo, poglejte, seveda ne moreš plačati. Da ne razlagam, koliko je več poklicnih bolezni delavcev, ki so bolj fizično obremenjeni in tako naprej. Torej, ko gledam te naše države okrog nas, delo poteka izredno lahko, fino in tako naprej. In tu bi morala biti po moje ena specializirana seja, kjer bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za gospodarstvo sedeti skupaj večkrat, katere bodo podpore ljudem za to, da si nabavijo najboljšo tehnologijo, najboljše robote in vse ostalo. Enako je, recimo, na vašem, lahko bi rekel, specializiranem življenjskem področju, na področju enologije, vinarstva. Glejte, določene vinske kleti so šle naprej, kot vidimo danes, glejte, nekih klasičnih metod vinarstva ni. Jaz sem gledal klet Vinarje in vse ostalo, če nimaš ti nadzora nad fermentacijo, kar je, mislim, da tudi vaša doktorska disertacija, če danes ti nimaš nekih specializiranih hladilnih naprav, kjer imaš na desetinko stopinj Celzija, ti to nadzoruješ, kjer poteka, veste, teh delovnih procesov, manipulativnih procesov, da ti to preko robotov, avtomatike, glejte, ti zmanjšuješ delovno silo in seveda s tem avtomatsko imaš proizvodno ceno, od grozdja do tistega končnega produkta vrhunskega vina, pot je lažja in s tem tudi lahko odkupuješ lastno vinsko trto, lastno grozdje od naših pridelovalcev. Drugače pa ti naši odhajajo in kupujejo to Avstrijci. In počasi to propada, nič se ne splača. Vse se splača, jaz mislim, da se vse splača, ampak problem je, da se mi nekih zadev lotevamo stihijsko.  Ko je bila tu danes predstavitev inštituta, rad bi se vrnil tudi na strukturo kmetij. Glejte, prva zadeva - zdaj se bomo ponavljali, mislim, da poznamo skoraj že vsi člani in članice na pamet neke statistične podatke slovenskega kmetijstva -, to je starostna struktura, 57 let in nekaj. Druga zadeva je 6,8 hektarja povprečna velikost kmetije. Poglejte, s tem imamo v bistvu lasten problem - ni problem Evropska unija, mi najprej moramo svojo domačo nalogo narediti in se lotiti celovito, jaz bi celo rekel, upal bi si uporabiti izraz kolegice Tomićeve, revolucionarni preobrat slovenskega kmetijstva. Kako povečati strukturo slovenskih kmetij, zato da dobimo, ne kmetij, ki bodo propadale, ne tistih kmetov, ki jih je ustvaril kolega Židan, tako imenovane kmečke tajkune z nekaj tisoč hektarji, ampak tistega srednjega kmeta, ki ga v okolici sosednjih držav vidimo. To so kmetije, mislim, jaz mislim, da tam od 15 do 50 hektarjev, seveda odvisno od določene pokrajine tudi, strukture, v Prekmurju je lahko nekaj več, ker je tam več ravninske zemlje, v Slovenskih goricah, Halozah in vsem ostalem mogoče nekaj manj. Ampak, glejte, kaj bomo mi s tem naredili. Veste, podpora nekemu mlademu kmetovalcu, tistih, mislim, da 50 tisoč evrov, glejte, ali pa 40 tisoč evrov, glejte, ali pa 40 tisoč evrov. Glejte, zdaj kaj ta človek vidi? Recimo, še mlajši od mene, ne? Vidi prvič neke ljudi, ki so že upokojeni pri 80. Letih imajo 190 evrov kmečke penzije. Zakaj se jaz nisem odločil kot oče, cela žlahta za veterinarja, ne? Ker sem gledal to oprostite, to revščino, v krajih te strašne stiske ljudi. Obup včasih. Glejte res ta denar dobijo, ampak na dolgi rok on s tem ne bo več živel. Mi se ne moremo več ukvarjati za to, da bo vsaka mala kmetija preživela z dodatno dejavnostjo na kmetiji. Zadaj pa zahteva popolno birokracijo, kar vsi ugotavljate. Mi bomo mogli zdaj reči, kar bo pa bo. Ali sklad kmetijskih zemljišč ukinit, prenesti zemljo na občine, zadaj dati nek podporni zakon, ki bo tistim, ki si želijo in se bodo odločali za resno profesionalno kmetovanje in dati ugodne kredite, da si kupujejo zemljo, pospešit razmejevanje zemljišč, zato da imajo zaokrožene kmetijske površine in zato da lahko začnejo ljudje profesionalno kmetovat in da bo ta družinska kmetija, da bosta dve generaciji lahko preživeli, mora še koga zaposlili, da bo to morda nek in da bomo v osnovi imeli več teh kmetij. Jasno bo, da se je povečala struktura kmetij, zato ker je pač nekaj manjših kmetov propadlo. Na žalost glejte, z 2 hektaroma, 3 hektari, ja v kakšnem glejte, obljudenem delu Slovenije, tudi takim moramo pomagati, zato ker se Slovenija zarašča. Ne moremo iskati samo ekonomskih vidikov, ampak tudi, jaz bi rekel tiste, neekonomske vidike, za to da nekdo 40 let nam tisti prostor kosil, da je v težkih razmerah to urejal, zato da je Slovenija kompletna, urejena država v katero nek tujec, turist vstopi, boste videli, to pač vse pokošeno, urejeno in da se čim manj zarašča. Torej po eni strani s tresočo roko treba iti v kmetijsko politiko, po drugi strani pa glejte kaj se tiče same strukture kmetij /nerazumljivo/. Je pa to, to. In vse iz tega izhaja. Iz teh malih kmetij potem izhaja, da se mladi ne odločajo, s tem se povečuje starostna struktura. Poglejte potem, s tem ne sledi tehnološki proces, ker veste, nekdo, ki ima malo kmetijo ne išče podpore na kmetijskem inštitutu zato ker ni te, ne bo kmetoval z vsemi vidiki, ki bi pa ta jih inštitut lahko nudil eni taki srednji ali večji kmetiji. Ker mislim, ne. In potem je glejte to en začaran krog s katerega mi ne moremo stopiti ven. Imamo potem, tako zvano, jaz pravim temu: »Stihijsko kmetovanje« in tu je ta problem. Torej imamo večplasten problem, osnoven problem po mojem je pa proces, ki bi ga mogli izpeljati v tem mandati, če želimo maksimalno iztržiti iz nove kmetijske politike, ki nam bo dala neko samostojnost. Je obraten proces, kjer je šlo 50 let v kmetijstvo. Mi smo v strukturi kmetij vsaj v mojem okolju ostali točno tam, kjer jo je opisoval Jože Pučnik, mislim da tam okoli leta 59. Problemi našega kmetijstva. Jaz sem vse to videl, doživel, ne. In ko sem to videl sem rekel, čim prej v tehniko pa v tujino. Na žalost ne bi želel, da se vam to dogaja, tako kot sem sam to šel, da bi ta proces bil drugačen. Seveda pa kot se danes nekateri, mislim da je podpredsednica povedala, imamo pa tudi nekaj pozitivnih zgodb tudi iz dveh hektarjev. Ampak veste, če imamo pa mi preveč teh zgodb dveh, treh hektarjev, ne. Glejte, ljudje nekateri imamo različne pluse, nekateri minuse, nekateri so bolj sposobni prodat neko zgodbo, Ampak glejte, ko hodim po tujini, ko sem hodil po tujini, ne, mi je hudo, ko sredi Hamburga me sprašuje, glejte dam vam, za govedino vam dam trikrat večjo ceno, kot jo vi dosegate v Sloveniji. Mi moramo razvit, to pa je moj zadnji vidik od ekonomista, blagovne znamke naše kvalitetne hrane. Mi smo popolnoma to zanemarili. Ker danes, glejte, tako kot si kupujete avte, nižjega, srednjega višjega cenovnega razreda, pisna hrana je bolj pomembna ne, kot neki materialne ostale dobrine, ne. Na najbolj pomembnih, jaz bi rekel, da je to vrednota, kvalitetna hrana. Tudi za zdravo populacijo, ne. Glejte, mi zdaj tekmujemo z Romuni, Poljaki na najcenejšem trgu, kljub temu, da imamo vrhunsko kvaliteto v določenih zadevah. Ampak za vrhunsko kvaliteto mora stati celotna zgodba, Ali gremo v sistem, bi jaz rekel, radikalnega kmetijstva, kjer bom povedal, da smo mi popolnoma zelena država, brez gensko spremenjenih zadev, brez vsega z ne vem koliko obdelave in to celo zgodbo zapakiramo in te naše pač produkte prodajamo tako kot Avstrijci, en po 25 centov ali še manj, ne, prvo-klasno jabolko, ampak po evro in pol, ne. Tako kot buteljke mi prodajamo na kmečkih turizmih po pet pa po sedem evrov, Avstrijci pa slabše vino po 25 evrov. To je zdaj ta zgodba tega stihijskega dela. Na koncu pa, poglejte, dotaknil bi se še malo morda avtomatizacije, četrte industrijske revolucije, ki prihaja tudi v kmetijstvo. Jaz sem bil na Inštitutu Jožef Štefan, nekaj mojih kolegov še s fakultete dela tam, kazali so mi robota, ki hodi po koruzi, ki spremlja, gleda kaj je plevel kaj ni plevel, torej kjer bi lahko, jaz bi temu rekel, tarčno samo škropil plevel in ne plevel in tako naprej. Poglejte kolega, firma v Mariboru je dobila naročila Boinga, kjer razvija kompletne usmerjevalnike za sekstokopterje, ki bodo vozili pošto in torej kjer bodo delali tudi, škropili v zrak preko GPS. V naslednjih dvajsetih letih bo tudi na tem področju kmetijstva, kmetijske mehanizacije, grozoviti razvoj, grozoviti razvoj in tudi tukaj bi rabil mogoče inštitut podporo, da razvije tudi tam še morda za čebelarstvom še kakšen v tem histrogramu še kakšno celico kjer je pisalo razvoj v četrti industrijski revoluciji tudi na področju kmetijstva, kakšen oddelek, ki bi se s tem ukvarjal, povezoval z vsemi razvojnimi oddelki na področju, od kemijskega Inštituta Jožef Štefan, od vseh inštitutov, tehnične fakultet, itn. Tako, da poglejte, pred nami so strašni izzivi tudi na področju, jaz mislim, da kmetijstva, kmetijske politike. Preden stopimo v novo perspektivo, pa je pred nami zadeva, ki se ji reče naše domače naloge. Problem našega kmetijstva, Jožeta Pučnika iz leta 1959. Ali gremo proces nazaj, da popravimo napake, ki smo jih mogoče storili, ohranimo tudi dobre stvari, ki so se tukaj dogajale, prejšnje države, ne rečem da je bilo vse slabo. Tukaj pa ne vem, to so tisti neki izzivi, niti ni toliko vprašanj, je nekaj, jaz bi rekel, je moj komentar na to statistiko. Na koncu pa poglejte, pred nekaj leti sem bil v Ameriki, zelo kritiziral gensko spremenjene zadeve, sem bil velik privrženec tega. Mi je rekel en Slovenec, doktor znanosti, ki je delal na enem inštitutu je rekel: »Breznik od kod prihajate?« Sem rekel, »iz Slovenskih Goric.« Koliko imate raka na debelem črevesu, statistično toliko pa toliko. Kakšno je stanje v vaših vodah na področju Prekmurja, toliko pa toliko. Je rekel, ali ti poškropiš eno koruzo 15-krat, primer, ali pa je sploh skoraj ne škropiš pa uničuješ kompletno naravo. Do zdaj se na genskih spremenjenih zadevah v večini primerov, ki jih imamo, ni zgodilo nič kaj posebnega, saj statistično ne ugotavljamo neke hude statistike kjer bi v nekem srednjeročnem obdobju vplivalo na razvoj človeškega organizma. Tako, da glejte, tukaj sem zdaj počasi postal, veste, jaz mislim, da bomo morali tudi na tem področju narediti korak naprej k razumevanju tega, po eni strani, če ne bomo razvili tistih blagovnih znamk, ko sem prej razlagal, da je to res vrhunska hrana, brez gensko spremenjenih. Če pa tega ne bomo morali razviti, poglejte, pa kot ste videli, žita padajo, predelava žit pada, vse ostalo pada, torej lahko se bomo hvalili pa to, da nimamo gensko spremenjenih nobenih zadev, samo ne bomo pa morali tekmovati več na nobenem trgu. Posledično bo več uvoza, posledično bo opuščanje, tudi v najbolj rodovitnih delih Slovenije in tukaj pač je nek moj razmislek, premislek, da bomo morali nekako malo tudi na tem področju narediti, osvestiti ljudi in iti, mogoče najti neko srednjo, zdravo pot, iskati neke zdrave kompromise tudi na tem področju. Toliko z moje strani. Hvala, mogoče kakšen odgovor, če ste našli v tem mojem komentarju, ministrica, kot bi rekel kolega Krajčič, za dušo.  Izvolite.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala za to razmišljanje.  Seveda sem v njem našla kar nekaj vprašanj ali pa razmišljanj s katerimi se sama intenzivno ukvarjam v zadnjem obdobju in ki bodo tudi izjemnega pomena v prihodnje.  Prihodnja skupna kmetijska politika zagotovo narekuje velike spremembe v razmišljanju, ne samo vsake posamezne države, ampak predvsem kar se tiče tudi naše države. in zato je tukaj toliko večja odgovornost, kot sem že prej omenila, vseh tistih, ki bomo to kmetijsko politiko načrtovali in prav gotovo ne samo, da načrtovanja ne bo, lahko tudi sprejet določene spremembe, ki jih bomo morali v prihodnje narediti, upoštevati, en bo lahko. Absolutno se strinjam s tem, da bo ključni premislek oziroma razliko naredilo tudi uvajanje sodobnih tehnologij, inoviranje, digitalizacija procesov in tukaj bo potreben velik premislek, ne samo premislek, ampak enostavno sprejem tega dejstva, da brez tega ne bo šlo. Ne dvig odstotka samooskrbe, ne ureditev razmer v cenovni politiki, enostavno na ta način, pa tudi če smo pristaši tradicionalnega družinskega kmetovanja, ob tem dejstvu, da ga ohranjamo samo takšnega kot je, prav gotovo večjih sprememb ne moremo narediti. In zato tudi to razmišljanje, da bo, se ves čas vrtimo o dvigu odstotka samooskrbe tudi na tem področju kar neke stvari o kateri ste govorili, je treba ne samo premisliti, ampak pri njih ukrepati. Za dvig odstotka samooskrbe prav gotovo ni moč pričakovati večjih sprememb ob ohranjanju sedanjih površin, se pravi, sedanjega odstotka kmetijskih površin in bo tudi tukaj potem potreben konkreten premislek ob tem ali želimo res večjo pozornost namenjati malim kmetijam, ki jim nikakor ne gre odrekati tega oziroma jim krajšati te podpore, ampak premislek velja v smer načrta ali pa cilja, da bomo samooskrbo dvigovali, seveda bo potrebno tudi odstotek kmetijskih zemljišč in pa velikost teh površin povečati. Potrebno bo večja vlaganje v sodobne tehnologije in digitalizacijo. Seveda to zdaj ne pomeni, da v tem trenutku v to ne vlagamo. Tudi zdaj so že v teku ukrepi in nekaj razpisov, ki ta vlaganja omogočajo in ravno v mesecu novembru prihaja en takšen razpis. To je razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev in v mesecu januarju prihaja razpis, kjer so prav tako opravičene investicije o katerih ste tudi vi govorili, vrtina za geotermalno vodo in pa za druge sodobne tehnologije, ki na nek način izboljšujejo tehnološko opremljenost naših kmetijskih gospodarstev. To je zagotovo dejstvo, s tem se bo treba ukvarjati in zato tudi pri oblikovanju skupin s katerimi delamo prihodnjo kmetijsko politiko načrtujemo, da bo ta sestava skupin takšna, ki bo dala odgovore na vsa tista vprašanja oziroma razmišljanja, ki ste jih vi izpostaviti in jaz se z njimi absolutno strinjam.  Kar se tiče GSO, z ali brez. Je delno, bom rekla, tudi vprašanje, ne vem, če smem reči znanstveno. Jaz sem se sama tudi nekaj časa svojega znanstvenega dela s tem ukvarjala. So argumenti za in so proti. Nikakor ni moč reči, mi smo čisti nasprotniki, seveda pa potrebno skrbno, premišljeno, celo zelo subtilno temu pristopati in biti previden.  Kar se tiče še, mogoče na začetku ste omenili problema s katerimi se soočajo sadjarji v letošnjem letu in ravno naša območja, prihajava iz istega območja, jaz sem se v soboto srečala s sadjarji, ta problem je velik, z njim se bomo soočali in je problem, ki ne samo dela trenutno situacijo problematično, problem je treba obravnavati na daljše obdobje in zraven tega, da se v tem trenutku soočamo s problemom, poplave oziroma velike količine industrijsko in sadja, ki je primerno za industrijsko predelavo, se soočamo celo s tem problemom tudi, da je cena tega sadja oziroma odkupa tako nizka, da se pridelovalcem niti ne splača pobrati tega sadja. In da se v tem trenutku ukvarjamo s tem, da rešimo situacijo, da bo sadje pobrano iz sadovnjakov, in da bomo na ta način tudi poskušali regulirati cenovno politiko, ker nizka cena tega sadja in poplava sadja na trgu niža ceno tudi visoko kakovostnemu sadju. Tako da, res izzivov, problemov je veliko. Dejstvo, da se ukvarjamo s tem, da poskušamo čim bolj reševati obstoječe stanje, pa seveda večino svojih razmišljanj moramo usmeriti v prihodnost in jaz vem, tukaj nas čaka res težko in odgovorno delo in verjamem, da s širokim krogom strokovnjakov iz različnih področij in ljudi, ki bodo pri tem sodelovali, smo ta premislek zmožni narediti, dejstvo pa je in s tem bom zaključila, da vse spremembe v življenju so težke. In tudi tukaj pričakujem, da jih ne bo lahko plasirati, da bo treba nastopiti izredno odločno, požreti tudi kakšno kritiko, sprememb, te spremembe bo pa nujno uvesti, v nasprotnem se bojim, da nas leta 2021 plus, čaka slabša situacija kot je danes.
Jaz bi samo še dopolnil tisto kar sem povedal tudi na koncu. V bistvu celovita zgodba iz trženja, blagovne znamke. Mi smo v tem delu vzhodne Slovenije smo pred leti imeli en tak poizkus, to je bila na področju govedine, govejega mesa, to je bila Pohoreva blagovna znamka, ki je dosegala neko višjo ceno, kjer so kupci in na žalost je to usahnilo. Mislim, da je še lastnik te blagovne znamke, Kmetijska zadruga v Pesnici, če se spomnim. Mislim, da je tam. Ampak poglejte, veste kako je po tujini, ko vidiš, tudi pri nas v Ljubljani, poglejte, greste v restavracijo sredi Ljubljane, pa vam ponujajo kobe, japonsko govedino, ki stane kila 350 evrov ali pa poplava irskega govejega mesa, argentinskih stekov po vseh trgovinah. Imam kolege, ki imajo zdaj neke vrhunske restavracije tudi v Sloveniji, imamo v Sloveniji kar nekaj že pridelovalcev vrhunskega govejega mesa, ki znajo tudi pravilno zoreti to meso in vse ostalo. Tako da, tudi tukaj ta podpora kmetovalcev, združenje, da skupaj gojijo pod določenimi metodami, / nerazumljivo/, torej predvsem zunanjo pašo, zadnje trim mesece pred zakolom navadno v tujini to najbolj kvalitetno govedino, predvsem jim dajejo dosti žit, da je zelo mastna, kar bi se nekdo spraševal, ampak v času zorenja to meso dosega vrhunsko kvaliteto, postane sočno in dosega dosti višjo ceno in tega se v Nemčiji je ta poplava, ta kultura prehranjevanja, tudi to, da se ljudje odločijo, da plačajo boljšo kvaliteto, nekaj malega, reši malo pa tisto dobro, kot bi rekli. Mislim, da prihaja tudi v Slovenijo, da se je tudi v času, vsaj na področju države, tudi mediji na področju gastronomije so naredili eno močno zgodbo tudi preko teh oddaj, in da se ta kultura prehranjevanja nekako dviguje in seveda tudi kmetijski trg bo zahteval, da bodo ljudje lahko vedeli, to je blagovna znamka ta pa ta, to je kvaliteta ta pa ta in zato se skriva ta pa ta zgodba in tukaj imajo takšni pridelovalci, ki so se za to odločili, specializirali, lahko res izjemne kvalit…, izjemne odkupne cene, ki jih bo trg sprejel. Mislim, da smo mi blizu tega in to je nek moj pogled. Tudi tukaj apeliram, ministrica, ne rabite datum odgovora, da pomislite za neko podporo tudi blagovnih znamk, ki bi jih nekdo hotel razviti, vsaj na področju mesa, tudi sadja, zelenjave in vsega ostalega. Diferenciran trg je tisti, ki nam daje nove priložnosti.  Torej, da ne bom imel več besede, naslednji je prijavljen kolega Koražija. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo.  Imam vprašanje za ministrico, gospo Pivec. Ker vem, da je gospa Pivec vrhunska strokovnjakinja na področju strategij in rešitev iskanja za slovensko podeželje, sploh Haloško, me zanima, s čim so se že ukvarjali tudi na ministrstvu z idejami oziroma s prihodnostjo, v kateri smeri bi se naj slovensko podeželje razvijalo.  Potem naslednje vprašanje je glede pravice živali. Pravice živali so zelo poudarjene tudi v koalicijski pogodbi pa točka, pa se tudi sam javim, ker me to področje zelo zanima, da bi pomagal oziroma tudi pomagal iskati rešitve in razvijati celo situacijo.  Za tretjo zadevo pa se bom kar navezal na pravice živali, se bom pa tudi potem, bom kar izpostavil, se pravi, divjad in zveri. Mislim, da ni prav, da bi morali razmišljati v alternativnih rešitvah tega problema, ne o odstrelu, ampak o kakšnih drugih zadevah, o preselitvah, itn. Sploh za slovenske medvede ali kaj takšnega.  Hvala.
Aleksandra Pivec
Kar se tiče razvoja podeželja. Ja, je res, ne vem če sem ravno vrhunski strokovnjak, ampak sem se kar velik del preteklega obdobja ukvarjala s programi razvoja podeželja. Poznam te specifike in ravno tudi v vsakem svojem odgovoru se moram navezati na to prihodnje skupne kmetijske politike, bo izjemno pomembna za prav to področje oziroma bom rekla celo zavzema večji odstotek tako po deležu sredstev kot tudi vsebinske pozornosti. Seveda se lotevamo tega področja. Pri tem bom tudi sama z veseljem sodelovala, ne bom samo tista, ki bom delegirala in se na nek način zavezujemo, da bomo res, tudi pogovori trenutno na Evropski ravni potekajo na tem. Mislim, da je Slovenija pri tem zelo aktivna in če gre mogoče očitek, ki smo ga ravno na zadnji seji Vlade obravnavali, da se Slovenija premalo udeležuje teh evropskih svetov, neformalnih in formalnih. Moram povedati, da iz Ministrstva za kmetijstvo smo na čisto vseh zasedanjih sveta prisotni, neprisotni, ampak tudi pomembno participiramo pri vsebinskih odločitvah in tudi ravno pripravljamo eno pobudo, ki jo bomo naslovili na Evropske inštitucije na kateri bomo opozorili na izjemen pomen tega področja razvoja podeželja in tudi tega, da želimo, da se raven financiranja zagotavlja vse na enaki ravni kot je bila v preteklem obdobju.  Kar se tiče dobrobiti živali, je res kar velik del oziroma eno pomembno poglavje koalicijske pogodbe. Nikakor ga nismo niti ga želimo spregledati. Jaz sem tudi že v pogovorih s tistimi, ki so na ministrstvu oziroma v naših organih sestave odgovorni za to področje, pripravili bomo eno strategijo na kakšen način se vseh tistih točk iz tega poglavja lotiti. Rešitve zagotovo obstajajo. Preveč ambiciozna ali pa optimistična bi pa bila, če bi lahko v tem trenutku rekla, da imamo odgovor na vsa vprašanja, ga nimamo, se jih bomo pa lotili in vse pripravili neke vrste načrt ali pa strategijo na kakšen način posamezna področja obravnavati, da se pa vendar približamo tistemu kar je skupna želja in kar smo si v koalicijsko pogodbo zadali.  Kar se tiče divjadi in zveri, nisem ravno strokovnjak za to področje, se še pustim učiti. Lahko me bosta kolega kaj popravila. Ampak vsak kolikor sem jaz dobila informacije, ne gre samo za to, da gre za odstrel, ampak da se ukvarjajo pri načrtovanju tudi z drugimi metodami odjema ali odvzema in se pri tem upošteva tudi druge metode in ne samo odstrela. Pa prosim kolega, če me dopolni…
Gospod _____
Če lahko, pri samem odvzemu tukaj ne gre samo za odstrel, ampak gre tudi zaradi izgube iz drugih dejavnikov, recimo od povoženja na cesti, itn. Tako, da jemljemo to kot celoto.
Smo pa imeli uspešen izvoz medveda, mislim da v Francijo, ampak se niso najlepše obnašali, so bili kar agresivni in jih ne želijo več. Tako da… / medsebojni pogovor/ Malo Balkanske krvi izgleda imajo, tako da…  Kolega Koražija, če najdete kakšnega odjemalca, z veseljem se povežite pa jih lahko prodamo kam.  Torej, ste zadovoljni z odgovorom ministrice, kolega Koražija, ali še želite dopolnilo? Dobro.  Zadnja, ki jo imam tukaj prijavljeno, je kolega Anja Bah Žibert. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa predsednik za besedo.  Res ne bom dolga. Tudi jaz bi se zahvalila našim gostiteljem, ampak mislim, da hvale je bilo danes dovolj. Rekla bom v prvi vrsti, da upam, da ste bili slišani v to, da rabite nove prostore, in da se čim prej to realizira in da odgovorni to tudi slišijo in pri tem pomagajo. Mislim, da bo to bolj koristilo kot to, da povemo kako dobro se danes počutimo, čeprav se vsi zelo dobro počutimo tukaj.  Moja konkretna vprašanja so vezana delno na dejstvo, da bi moralo v Sloveniji prevladati mnenje, da je slovenska hrana privilegij. Se pravi, uživanje slovenske hrane je privilegij. In ta privilegij bi morali začeti vzgajati že med najmlajšimi in potem seveda vse naprej kar se tiče tudi šolskega sistema. Tukaj sicer nekaj koalicijska pogodba okvirno o nekih procentih govori, tudi kar se tiče javnih naročil, ampak menim, da je na tem področju narejenega premalo. Zakaj? Zato, ker takšen odnos kot ga imamo mi potem do lastne hrane, težko prepričamo tudi tujce, da je ta hrana privilegij. In zdaj se bom ustavila pri podatku, ki je zame zaskrbljujoč. Leta, poglejte, 2006, približno, je bilo pol milijarde razlike med uvozom in izvozom, kar se tiče agroživilskih proizvodov. Leta 2017 pa milijarda, v korist uvoza. V korist uvoza. In mislim, da so to zaskrbljujoči podatki glede na to, da se ta trend, se vidi, da se v bistvu   (nadaljevanje) samo še ta razlika veča oziroma se ne zmanjšuje. In je tu zagotovo pred ministrstvom nek izziv, kjer je treba pospešiti tudi to, da začnemo veliko bolj delati na promociji naše hrane in seveda pri tem dvigovati tudi ta izvoz. Namreč, izvoz sam po sebi ne bo koristen, če ne bomo sami svoje hrane jemali kot kakovostne in dobre. Se pravi, da nam res potem na koncu ne bodo jabolka tam po tleh, ampak bomo jemali ta jabolka kot neko veliko dodano vrednost. Seveda pri tem vem, da je to veriga, vem, da je pač cel kup stvari, za katere lahko rečemo, da so birokratske ovire, pa vendar se mi zdi, da tu je izziv in da bi se dalo na tem področju izboljšati stanje in predvsem promovirati slovensko hrano, ki je dobra. In glede na to, kaj vse v tujini je, je Slovenija ne nazadnje še vedno čista dežela in imamo zato gotovo razlog, da se promoviramo kot taki.  Druge zadeve, ki mene zelo motijo, so pa izplačila sredstev po programu razvoja podeželja. Vi ste uvodoma, ko je Tomaž Lisec o tem govoril, rekli, ministrica, »pa saj ni tako zelo slabo.« No, jaz pa vidim posamezna področja kot katastrofalna, in bom tudi povedala, kje. Poglejte, praktično skoraj vsak razpravljavec je omenil starost slovenskega kmeta, 57 let povprečje. Se pravi, vsi nekako smo jemali to številko kot zaskrbljujočo. Tu pa imamo, na primer, pod postavko 6.1, pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, razpoložljivih sredstev 60 milijonov, izkoriščenih sredstev, spoštovani, 14 milijonov. To so pa številke, to so pa dejstva. To je seveda za leto 2017, jaz ne vem, lahko da bo leto 2018 pa 2019 fenomenalno in se bo to spremenilo, ampak dvomim. Glede na to, da se je toliko počrpalo v treh letih, ne verjamem, da se bodo te številke bistveno spremenile.  Govorili smo tudi o tako imenovanih majhnih kmetijah. Jaz tudi verjamem v majhne kmetije. Menim, da so pomembna dodana vrednost in se jim ne smemo kar tako odreči. Poglejte, razpoložljivih 20 milijonov, izkoriščenih nič. / oglašanje v ozadju/ Ja, glejte, potem pa ne kaže dobro, ker tu pač podatki kažejo, da ni nič; bi moralo potem pisati 100 %, kajne, prazna je tabela, ja.  Naprej. Ko govorimo o strategiji, glejte, podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja - to je zame zelo pomembno - 37 milijonov razpoložljivih sredstev, črpanih drobiž, črpan je drobiž. Ne bom več naštevala, vsak si lahko te podatke pogleda sam. Vendar pa menim, da je na tem področju še vedno zelo pomembno, kot da ne vemo, kaj so naše prioritete. Kot da pač pozabljamo na prioritete - začnemo poročilo s starostno strukturo, potem pa v samih podatkih vidimo, kako slabi smo pri nekih izplačilih sredstev. Ni pomemben zdaj razlog, lahko je problem birokracija, karkoli, ampak to so podatki, ki zame govorijo, da je pač treba prioritete oziroma tisti, ki se s tem področjem ukvarjajo, več energije usmeriti v to, da se na tistih področjih, kjer smo najbolj ranljivi, stvari spremenijo. Tudi če bo zdaj nekje rečeno, da je malo drugače, bistveno verjetno te številke ne morejo odstopati od tega, kar je zapisano, razen če so seveda podatki napačni, kar pa ne verjamem.   (nadaljevanje) Tako da jaz mislim, včasih ni treba jadikovati, se držati za glavo, vedno znova poudarjamo iste probleme, včasih je treba samo začeti stvari reševati. In imamo razpoložljiva sredstva, ne znamo jih pa črpati oziroma razdeliti tako, kot bi bilo dobro in koristno za vse nas.  Hvala.
Izvolite, ministrica, imate besedo.
Aleksandra Pivec
No, če lahko začnem pri zadnjem vprašanju, pa se bom pomaknila navzgor. Gospa Anja Bah Žibert je gledala podatke za konec leta 2017. Če se prav spomnite, smo mi črpanje v finančni perspektivi pričeli s približno eno in pol do dveletno zamudo. Razlogov zdaj ne bi naštevala, ampak dejansko so se prvi razpisi začeli konec leta 2016. V tem trenutku so moji podatki, ki sem jih povedala v svoji predstavitvi, res precej drugačni. In vsi, ki poznate specifiko črpanja evropskih sredstev, ti podatki prihajajo nekoliko z zamudo, ker je velika razlika med odobrenimi sredstvi in izplačanimi sredstvi. Kot veste, se sredstva izplačujejo z nekajmesečno do letno zamudo, zato ker se sredstva zalagajo, potem se izdajajo poročila in zahtevki in na podlagi tega pride črpanje z nekajmesečno ali celo letno zamudo. In v tem trenutku vam lahko povem, da za ta dva podatka, ki ste ju vi izpostavili, to je podukrep 6.1, pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, do 31. 8. so bili objavljeni trije razpisi, odobrenih 807 vlog, to pomeni 50,6 % razpoložljivih sredstev za ta podukrep je odobrenih, govorim o podatkih za 31. 8. 2018. Za ukrep 6.3, pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij, je bil v oktobru 2017 objavljen prvi razpis v višini 20 milijonov evrov razpisanih sredstev, do 31. 8. 2018 je bilo odobrenih 3.975 vlog v skupni višini 19,8 milijona evrov, izplačanih je bilo 3.962 vlog, kar znaša 13,9 milijona evrov, in to je 70 % razpoložljivih sredstev za finančno perspektivo. In tu je razkorak med tem, kaj je bilo konec leta 2017 in kaj je z današnjim dnem. In to je specifika evropskih sredstev. In verjemite, če bi bil tukaj kdo zaskrbljen, bi bila jaz prva v vrsti, ker se s tem področjem ukvarjam 20 let in vem, kaj pomeni zamuda oziroma nekorektno črpanje. Jaz sem sama s tem vedenjem na ministrstvu oziroma s tem dvomom prišla, dobila takoj podatke in res vas lahko popolnoma pomirim, da na tem področju nismo slabi. Nismo slabi, uvrščajo nas v zgornjo polovico evropskih držav. Je pa dejstvo to, kar sem pa na začetku povedala v svoji predstavitvi, da pa moramo zmanjšati ta razkorak med časom odobritve in časom izplačila. Tu pa vse, kar je možno in kar se da še z ukrepi narediti, bomo seveda tudi naredili. Veliko bolj zaskrbljujoče je tisto dejstvo, o katerem sem prav tako rekla na začetku nekaj besed, da pa slabše črpamo iz ribiškega sklada. Ampak je problem tudi na drugi strani, ker dejansko absorbcijska sposobnost oziroma kapaciteta je nizka, enostavno ni prijav, tudi na razpise se ne prijavljajo. In mogoče še eno dejstvo. Konec leta 2018 gre vrednotenje črpanja za prvi del finančne perspektive. In tu jaz mislim, da na področju PRP dejansko nimamo nobenega strahu ali pa problema, da bomo šli nad tisto črto, kjer so celo obljubljene neke bonitete za tiste, ki bodo dobro črpali, najbrž v obliki kakšnih dodatnih sredstev, ali pa sankcije za tiste, ki slabo črpajo. In tu se sedaj predvsem ukvarjamo s tem, da bomo kar se da intenzivirali črpanje na področju ribištva, kolikor se to še da in kolikor seveda bo interesa, če ni interesa, seveda tudi težko mi potem te zadeve spodbujamo. Tako da to je tista razlika, ki jo vi dejansko zdaj v tabeli vidite, današnje stanje je pa res precej drugačno.  Kar se tiče slovenske hrane, je privilegij. Jaz se popolnoma strinjam, se tudi prva pod to podpišem. Pri nas na ministrstvu dejansko potekajo močne aktivnosti osveščanja in promocije, tako v vrtcih, šolah, na področju   (nadaljevanje) javnega naročanja. Jaz sem tudi podala enega od naših ciljev za prihodnost, da spremenimo tudi odstotek, ki je dovoljen v sistemu javnih naročil na vsaj 40 %. Če že ne celo, da se lotimo naprej prizadevanj, da se hrano izvzame iz sistema javnega naročanja seveda najprej na evropskem nivoju in se, potem implementira v nacionalnega. Jaz tudi moram povedati, da na tem področju spremljamo učinek tega osveščanja in kampanj in da je tudi dejstvo to, kar je prej gospod predsednik omenil, da se osveščenost slovenskega potrošnika bistveno zvišuje. Tudi to zavedanje, da je za bolj kakovostno varnost hrano predelano doma pod višjimi standardi pripravljen plačati več. To kažejo tudi odzivi teh javno mnenjskih poizvedovanj, kjer potrjujejo to pravilnost pristopa pri tem, da dejansko potrošnik mora biti osveščen in da ima pravico do tega, da se prehranjuje z zdravo in varno prehrano seveda v čim krajših oskrbnih verigah, kar pomeni, da čim več te hrane pridelamo doma.  Ena od takšnih aktivnosti - in to je mogoče, če lahko s tem zaključim vsaj na to vprašanje, če jih ne bo več - povabilo. V kratkem sledi spet ena promocijska aktivnost, ki jo organiziramo po vseh šolah v Sloveniji to je »slovenski zajtrk«. To bo tretji petek v mesecu novembru, to pride 16. 11. 2018, da se pridružite. Jaz mislim, da smo ljudje, ki smo v javnosti na neki način izpostavljeni, prepoznavni tudi tisti, ki lahko k temu pripomoremo in vas res pozivam, da se udeležiti različnih aktivnosti v svojih krajih po šolah - promovirate to v medijih. Tudi na ta način dvigamo zavedanje o tem kako pomembno dejansko je slovenska hrana in koliko vreden je slovenski potrošnik, ki mu to moramo omogočiti in zagotavljati.
Kolegica Anja Bah Žibert želite še kakšno dopolnilo?
Mogoče samo toliko, da bi se bolj razumeli.  Absolutno jaz sem vedela, da govorimo o številkah 2017, govorila sem tudi o prioritetah. Da na posameznih področjih je bilo to črpanje do 2017 dosti bolj učinkovito kot na področjih, ki jih mi izpostavljamo kot problematično pa so bili procenti dosti slabši. Zdi se mi, da včasih je tudi prioriteta tista, ki bi morala veljati, se pravi, gremo v tista področja najprej, kjer imamo najslabše rezultate.
To je bil bolj komentar.  Prijavljenih več nimam k besedi. Ali želi še kdo od kolegov in kolegic podati še kakšno vprašanje?  Gospod podpredsednik, izvolite.
Hvala lepa.  Glede na to, da je že pri koncu vse skupaj pa vseeno me zanima ministrica, ko ste imeli primopredajo z gospodom Židanom ali nam lahko poveste kakšno zatečeno stanje ste našli na kmetijstvu?  Hvala lepa.
Aleksandra Pivec
Če to lahko samo pokomentiram. Najbrž ni čisto vprašanje.  S tem vprašanjem se v tem trenutku oziroma se ves čas itak soočamo konstantno pri delu, pregledujemo stanje. Jaz moram reči, da moje prvo mnenje oziroma občutek je, da zatečeno stanje je dobro, da se vidi, da je bila kontinuiteta dela takšna, da sem zadeve oziroma delo na ministrstvu pristopila oziroma ga prevzela. Jaz se pohecam, ampak v resnici mislim za res v letečem štartu. Mi smo v resnici brez kakršnikoli pripravljalnih aktivnosti prvi dan, ko sem prišla na ministrstvo konkretno pričeli z delom. Moram reči, da tudi ekipe so sinhrono delale naprej. Jaz predvsem vedno poudarim to, vse tisto, kar je dobro želim ohraniti, kar pa ne pomeni, da druge oči ne vidijo zadev drugače in da se, potem tam, kjer vidimo, da zadeva gledane drugače ali pa včasih spregledane zadev ne da še razvijati ali popravljati, ampak to bomo seveda počeli.
Hvala še za vaš komentar, gospa ministrica.  Kot vidimo ni več prijavljenih. Spoštovani gostitelj, dr. Simončič, kot vem ima informacijo, da za tiste najbolj vztrajne kolege in kolegice   (nadaljevanje) imate še eno lepo slovensko gesto, kjer bi mi zaključili današnje srečanje tukaj pri vas.  Kot predsednik odbora in tudi v imenu kolegic in kolegov se zahvaljujem za vašo gostoljubnost.  S tem bi tudi zaključil to točko in 4. nujno sejo Odbora za kmetijstvo.  Rad bi se še vsem zahvalil za prisotnost tistim, ki ste predvsem bili najbolj vztrajni do teh poznih popoldanskih ur in vse dobro.  Nasvidenje.