1. nujna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

4. 9. 2018
podatki objavljeni: 4. 9. 2018

Transkript

Torej, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana kandidatka!  Pričenjam 1. nujno sejo odbora. Pozdravljam vse prisotne kolegice poslanke in poslance, predstavnike medijev, strokovne sodelavce, še posebej pa dr. Sandro Pivec, kandidatko za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas na začetku, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Teh danes nimamo, so pa na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo, namesto kolega Miha Kordiša, Primož Siter, namesto kolega Predraga Bakoviča gospa Meira Hot in pooblastilo ima tudi namesto Zdravka Počivalška, bo na seji prisotna gospa Mojca Žnidarič.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, 31. 8. 2018 ste prejeli naslednji dnevni red:  1. točka - predstavitev dr. Aleksandre Pivec, kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je dnevni red določen kot je bil predlagan s sklicem seje.  Prehajamo torej na predstavitev kandidatke za ministrico. Kot gradivo ste prejeli predlog predsednika Vlade za kandidatko za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke pa ste članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Uvodni predstavitvi kandidatke bodo sledila na koncu vprašanje članic in članov odbora kandidatki.  Sedaj pa prosim dr. Aleksandro Pivec, kandidatko za ministrico, da se predstavi odboru. Izvolite kandidatka.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora!  Prav lep pozdrav z moje strani in dovolitve, da pred predstavitvijo svojih predlogov za vodenje izjemno pomembnega resorja opravim kratko osebno predstavitev glede na to, da sem precej novo ime, mogoče malo neznano, bi vseeno želela, da glede na to, da bomo v prihodnosti, če se vse izteče kot pričakujem, sodelovali, da je prav, da veste tudi nekaj osebnih stvari o meni in o mojem preteklem delu.  Torej, prihajam iz štajerskega konca, sicer iz velike vinarske in vinogradniške družine. Enega prvih, če ne celo prvega slovenskega vinogradnika, tako da to vinogradniška preteklost tudi na nek način narekuje mojo nadaljnjo življenjsko pot. Torej po osnovno šoli in po srednji šoli na Ptuju, sem študirala kemijsko inženirstvo v Ljubljani na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in diplomirala iz področja teme agroživilstva, to je razgradnji prašičje gnojevke in uporabi beljakovinskega koncentrata v nadaljnje prehranske namene. Nadalje sem zaključila doktorski študij iz področja vinarstva, sicer tema iz področja vinarstva, študij kemijskega inženirstva in sicer iz optimizacije procesov vinskih fermentacij in svoje praktično delo opravljala v večjih in manjših vinskih kleteh širom po Sloveniji, kar tudi potrjuje na nek način moje praktično opravljano delo, ki se je na koncu zaključilo tudi s patentnim postopkom s katerim smo patentirali postopek za zvišanje produkcije glicerola v vinskih fermentacijah. Nadalje sem bila zaposlena v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj, ki deluje kot razvojna agencija za območje šestnajstih občin Spodnjega Podravja in   (nadaljevanje) iz tega obdobja - predvsem navajam svoje izkušnje - strateškega načrtovanja razvoja za celotno območje spodnjega Podravja, seveda tudi za posamezne občine ter tudi aktivno sodelovanje pri načrtovanju strateških razvojnih politik na nacionalnem nivoju, kakor tudi na evropskem. V tem obdobju sem s svojo ekipo 25 zaposlenih delala na pridobivanju evropskih sredstev, tako mi je izjemno dobro poznano tudi področje priprave na črpanje evropskih sredstev, kakor tudi samo operativno delo pri izvajanju teh politik. In moram reči, da v tem obdobju smo dosegali tudi zelo dobre rezultate pri izvajanju črpanja in izvedbi projektov. Zadnjih šest let sem tej instituciji tudi direktorovala, kar pomeni, da sem v tem obdobju tudi intenzivno sodelovala z različnimi ministrstvi pri različnem postavljanju strategij za nadaljnji razvoj, kakor tudi kasneje v izvedbenem delu.  Te svoje izkušnje tako s področja kmetijstva kot s področja črpanja evropskih sredstev ocenjujem kot izjemno pomembne za svoje nadaljnje delo, saj, kot vsi veste, se nahajamo v izjemno pomembnem obdobju priprav na črpanje v novi finančni perspektivi 2021-2027 in glede na to, da bo tu Slovenija ravnokar pristopila k strateškemu načrtovanju in pogajanju z Evropsko unijo, smatram, da te izkušnje pridejo izjemno prav in da jih bom po svojih maksimalnih močeh tudi unovčila, da Slovenija dobi najbolj najboljši možni izplen, tako pri zagotavljanju sredstev za skupno kmetijsko politiko kot tudi pri določanju vsebin, ki bodo potrebne, da bomo ta denar čim bolj učinkovito počrpali.  Toliko o meni osebno. Če bo kakšno vprašanje, bom mogoče kasneje podrobneje. Zdaj pa dovolite, da povem svojo kratko vizijo in pomembnejše točke, za katere mislim, da bodo v prihodnjem obdobju, ko bom prevzela vodenje resorja, zavzemale najpomembnejše prioritete mojega in našega skupnega dela. Na začetku nekaj dejstev, ki narekujejo tudi tiste politike, ki sem jih pripravila, in pomembno zaznamujejo slovensko kmetijstvo. Torej, znano je, da so slovenske kmetije precej majhne, razdrobljene, povprečna velikost slovenskega kmetijskega gospodarstva znaša malo manj kot 7 hektarjev. Imamo približno 70 tisoč kmetijskih gospodarstev in površino kmetijskih zemljišč v uporabi 480 tisoč hektarjev. Mogoče še dejstvo, da se velik delež teh kmetijskih zemljišč nahaja na območjih z omejenimi kmetijskimi dejavniki za kmetijstvo, kar narekuje še prav posebno obravnavo in posebno strategijo, da se ta območja čim bolje izkoriščajo v kmetijske namene. Vodilna panoga slovenskega kmetijstva je še vedno živinoreja, in sicer v 80 %. In še ena zaskrbljujoče dejstvo, ki mu nameravam v prihodnosti nameniti prav velik poudarek, je povprečna starost na slovenskih kmetijah, se pravi, izjemno neugodna demografska struktura, ki jo narekujejo trendi izseljevanja mlajše populacije s podeželja, zato tudi povečanje povprečne starosti, ki trenutno znaša 57 let.  Pomembno področje je tudi formalna in neformalna izobraženost naših ljudi, ki delajo na kmetijah. Tu nas tudi v prihodnjem obdobju, glede na trende, ki jih trenutno zaznavamo pri skupni kmetijski politiki Evropske unije, čaka veliko več dela, saj se pričakuje vnos inovativnosti, kreativnih idej, uvajanje novih tehnologij, tako tudi na področju izobraževanja in boljšanja strokovnih znanj, kar je eno pomembnih področij.  Dodana vrednost kmetijske dejavnosti je 775 milijonov evrov, kmetijstvo zagotavlja 74 tisoč 700 delovnih mest in skupaj z delovnimi mesti v verigi preskrbe s hrano to znaša 90 tisoč, sem prištevam še kmetijstvo, živilstvo in trgovino.  Imamo 87 registriranih kmetijskih zadrug, od tega jih je v Zadružno zvezo vključenih 64  (nadaljevanje) in 719 podjetij v področju kmetijstva. Mogoče še zanimiv podatek v ekološkem kmetijstvu, ki ga bom kasneje tudi večkrat omenjala v svojih prioritetah. Trenutno 43.600 hektarjev kmetijskih zemljišč. Seveda tukaj pričakujemo tudi, da se bi to povečalo, to tudi narekujejo prihodnji evropski trendi, od tega 20.000 ekoloških kmetij in tukaj prevladuje seveda travinje. Na kakšen način vidim prihodnost slovenskega kmetijstva pa v nekaj prihodnjih točkah, ki jih poudarjam tudi kot svoje prioritete. Torej prav gotovo so prednosti slovenskega kmetijstva in v Sloveniji pridelane hrane dobro ohranjeno naravno okolje in pa pestra biotska raznovrstnost. Še vedno prevladuje model družinskega neintenzivnega trajnega trajnostno-naravnanega kmetijstva, ki ga je v prihodnje potrebno ne samo ohranjati, ampak ga je treba okrepiti, s tem da spodbujamo delež mladih, ki bodo na kmetijah ostajali in na ta način krepili ta družinski model. Osnova mora prav gotovo biti, ostati in se nadgraditi gradnja kakovosti in višje dodane vrednosti slovenske hrane, ki jo tudi vedno bolj iščejo osveščeni potrošniki, ki morajo za to dobiti tudi seveda primerne informacije in pa sledljivost v celotni prehranski verigi.  Pomembno dejstvo je, da mora razvoj kmetijstva potekati ob upoštevanju javnega interesa varovanja okolja, narave in nikakor ne smemo tudi pozabiti tudi na dobrobit živali. Cilj mora biti seveda tudi povečanje samooskrbnosti in to samooskrbnost s kakovostno čim bolj certificirano hrano znanega porekla. Kmetijska politika naj torej v prihodnosti postane vedno bolj politika prehranska politika po meri potrošnika.  Prav tako naštevam nekaj dejstev, ki zaznamujejo mogoče malo maj ugodne pogoje v kmetijstvu. Že na začetku sem povedala, da je majhna povprečna velikost kmetij, da so kmetije precej razdrobljene in da je velik delež kmetijskih površin na območju z omejenimi dejavniki za kmetijstvo ter na zavarovanih področjih v katera spadajo območja nature in različni parki, skladno z Zakonom o naravi. Torej 85 % takšnih površin, od tega jih 37 % spada v območje zaščiteno z naturo, 2 tisoč 17 % Slovenije pokrivajo vodovarstvena območja in 10 % le - teh zavzemajo njive. Tukaj zagotovo lahko odgovor na te izzive v prihodnosti pomeni pospeševanje oziroma vlaganje v ekološko kmetijstvo in zagotavljanje spodbud za ta prehod na ekološko kmetovanje. Potem je še ena pomembna zadeva, ki zaznamuje tudi trenutno stanje v kmetijstvu - klimatsko pestra in pa reliefno razgibana struktura našega ozemlja, ki prav tako v kombinaciji z ohranjanjem narave in podeželja narekuje prav posebne priložnosti za razvoj drugačnih vrst, se pravi kmetijstva in v kombinaciji z turizmom, tudi priložnosti za razvoj gastronomskega in vinarskega turizma. Pomembno bo večanje dodane vrednosti lokalno pridelani hrani in pozornost na nevarnost, ki je zelo prisotna v sedanjem času in to so posledice podnebnih sprememb in pa ujm, ki jih bo tudi v prihodnji kmetijski politiki potrebno nameniti prav posebno pozornost, kar narekuje tudi prihodnja skupna kmetijska politika Evropske Unije. Visoka stopnja gozdnatosti in dolga gozdna tradicija opravljanja z gozdovi prav gotovo predstavlja pomemben potencial za razvoj podeželja in predvsem za razmah in krepitev lesno-gozdnih verig, torej nadaljnje predelave lesa pri kateri v Sloveniji beležimo še relativno nizko stopnjo. Torej, kot prvi poglavitni cilj navajam pravico potrošnika do varne in kakovostne hrane ter ustreznih informacij o njej, kar bi lahko poimenovali skrb za čim boljšo prehransko varnost. To seveda narekuje povečanje domače pridelave in izkoriščanje domačih proizvodnih virov.   (nadaljevanje) Tudi glede na to, da sem precej dobro naštudirala tiste prve smernice, ki jih narekuje skupna kmetijska politika Evropske unije in jih priporoča za prihodnje obdobje, tu kot eno pomembno nalogo vidim krepitev partnerskega sodelovanja med akterji v verigah vrednosti s hrano in krepitev njihove konkurenčnosti, tako v horizontalni kot vertikalni smeri. V prihodnjem strateškem obdobju bomo morali zelo ciljno usmeriti podpore kolektivnim pobudam v smeri horizontalnega in vertikalnega povezovanja ter na ta način tudi okrepiti domače proizvajalce in predelovalce v celotni verigi.  Drugi poglavitni cilj je višanje dodane vrednosti kmetijskim proizvodom, kjer bo treba osredotočiti se na razvoj modela kmetijstva, ki bo zagotavljal kmetijskim proizvodom čim višjo dodano vrednost. Tu prav gotovo velja podpora raznim shemam kakovosti in promociji lokalne hrane ter seveda višanje deleža živil, ki se bodo v te različne sheme tudi vključevala.  Na področju živinoreje prav posebno skrb velja nameniti spodbujanju proizvodnih tokov in reji brez krmil z gensko spremenjenimi organizmi.  Povečanje deleža samooskrbe je prav pomembna naloga, ki tudi po številkah zelo niha, odvisno od leta in vremenskih razmer, in tudi to bo treba prav pozorno poskušati vplivati na vse dejavnike, ki so lahko pomembni, da se ta odstotek zviša.  Povečati želim tudi odstotek slovenske hrane v javnih zavodih. Trenutno zakonodaja narekuje 20 % oziroma 80 tisoč evrov za posamezne sklope. Po mojih podatkih je sicer trenutno v slovenskih javnih zavodih v povprečju že 40 % lokalne pridelane hrane, posebno zavzemanje oziroma napori pa tečejo tudi v smeri, da bi se hrano izvzelo iz sistema javnega naročanja, tako na evropskem nivoju, kar bi kasneje seveda tudi Slovenija potem aplicirala v svoja pravila. Zvišati je treba tudi delež živil s shemo višje kakovosti in pa ekološko pridelanih živil, kar sem že prej omenila, tudi na področju teh omejenih dejavnikov, območij z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, kjer pa ekološko kmetijstvo predstavlja prav gotovo eno pomembnih priložnosti.  Nadalje je treba dosledno uveljaviti zakonske ureditve in dosledno izvajanje ukrepov za preprečevanje nepoštenih praks v verigi s hrano in tu tudi dosledno izvajati nadzor in sankcije, skladno s spremembami Zakona o kmetijstvu, ki so bile izvedene v letu 2018. In tudi tu bo najbrž potrebna kadrovska krepitev v Agenciji za varstvo konkurence, kar je tudi, po mojih podatkih, že dogovorjeno med Ministrstvom za kmetijstvo in Ministrstvom za gospodarstvo. Ukrepi za manj zavržkov hrane. Tudi tu že tečejo nekatere aktivnosti, jaz jih želim podpreti in tudi spodbuditi. Trenutno velja oprostitev plačila DDV za donatorje in nekatere subvencije za nakup hladilnih naprav za shranjevanje zavržene hrane, ki se potem razdeli v humanitarne namene.  Bežno sem že omenila in kot tretji cilj zdaj navajam povečanje deleža samooskrbe, predvsem pri zelenjavi in nekaterih vrstah sadja, pšenici, krompirju in svinjskem mesu. Tu velja to spodbuditi z intenzivnim povezovanjem pridelovalcev, usmeritvi v investicijske razpise, ki omogočajo tudi nakup opreme za pridelavo. Predvsem tu velja poseben poudarek tistim obdobjem, ko je ta pridelava glede na vremenske razmere nestabilna, in investirati v nakup rastlinjakov in raznih drugih tehnologij, ki omogočajo čim bolj nemoteno pridelavo tekom celotnega leta. Seveda tudi tu nakup opreme za prilaganje podnebnim spremembam, ki zelo močno vplivajo tudi na deleže v samooskrbi s hrano.  Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam kot četrti cilj, kjer je treba kmetijske prakse prilagajati čim bolj trenutnemu stanju, ki nam ga narekujejo okolje in vremenske razmere, ter hkrati podpirati pridelovalce pri zaščiti njihovega pridelka, kar pomeni, da je potrebno uvesti izboljšave v politiki opravljanja s tveganji v kmetijstvo, kar prav tako predstavlja pomembno področje pri načrtovanju prihodnje skupne kmetijske politike tako na evropskem kakor tudi na nacionalnem nivoju. Nekaj ukrepov tukaj že teče, to je sofinanciranje naložb, namakanje, sisteme oroševanja proti pozebi, razne protitočne mreže, rastlinjake in spodbujanje tehnologij, ki čim bolj, se pravi, ki omogočajo čim manjši vpliv teh zunanjih naravnih dejavnikov. In pa želja po sofinanciranju zavarovanj, zavarovalnih premij za vse kulture na 50 %. Trenutno je nekaj še, se pravi, zavarovanj pod to stopnjo 50 %  Posebna skrb varovanju naravnih virov. Tukaj prištevam kmetijska zemljišča, pitne vode in pa biotsko raznovrstnost. Pospešiti je potrebno postopke za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki poteka v okviru lokalnih skupnosti in je trenutno že v pripravi oziroma v izbiri izvajalec za pripravo strokovnih podlag, ki bodo potem lokalnim skupnostim naložile čim prejšnje zavarovanje oziroma določitve teh trajno varovanih območij in tukaj nek cilj, srednjeročni, 350 tisoč hektarov varovanih kmetijskih zemljišč trajno zaščititi. Kmetijsko politiko je tudi treba prilagoditi varovanju pitne vode. Kot sem prej omenila, je velik delež kmetijskih zemljišč na vodovarstvenem območju in tukaj predvsem vidim ukrepe spodbujanja in usmerjanja v ekološko pridelavo na vodovarstvenih območjih in pa usmerjanje investicij izven območij kmetijskih zemljišč, nadgradirana območja in pa opuščena industrijska območja.  Še en cilj, mogoče malo manjši, ampak nič manj pomemben. Zmanjšanje rabe mineralnih gnojil, spodbujanje čim večje uporabe in nadomeščanja z organskimi gnojili.  Velik delež slovenskih kmetijskih zemljišč se nahaja tudi na hribovskih in gorskih območjih. Temu želim nameniti prav posebno skrb. To so območja s težkimi pogoji za pridelavo, ki jih je potrebno podpreti s posebnimi ukrepi, da so lahko tudi konkurenčna s pridelovalci v ugodnejših razmerah in na ta način ohraniti obdelanost, poseljenost in pa biotsko raznovrstnost tudi hribovskega in pa gorskega območja. Tudi v prihodnje skupni kmetijski politiki je tako večja prednost in posebna teža pri plačilih za gorsko-hribovske kmetije in pa prednostna obravnava tudi sofinanciranja investicij za ta območja.  Že prej sem omenila skrb za dobrobit živali kot pomembno področje pri vseh ciljih, ki sem jih omenila in jih bom nadalje in pomeni prav pomemben predmet intervencijske kmetijske politike tudi v prihodnje, tukaj predvsem z ukrepi podpore nadstandardnih praks reje živali in pa višjim standardom za ravnanje z živalmi ter povečanje kontrole in sankcioniranja izvajanja nepravilnih praks.  Generacijska prenova v kmetijstvo. Povedala sem že, da je demografska struktura na podeželju izjemno neugodna. S tem sem se tudi v preteklosti veliko sama ukvarjala na našem območju in tukaj bo potrebno v prihodnje prav posebno skrb nameniti ustvarjanju pogojev za mlade prevzemnike kmetij, ki bodo v bodoče predstavljali tudi temelj inovativnosti in pa ohranjanja kmetijstva in podeželja v ruralnem območju. Spodbujanje prenosa kmetij na mlade prevzemnike z ustreznimi pogoji za oboje, se pravi, za tiste, ki prevzemajo in za tiste, ki kmetijska zemljišča predajajo. Spodbujanje prevzemanja opuščenih kmetij in pa ponovna vzpostavitev kmetijstva na teh kmetijah. Potem prednostna obravnava mladih prevzemnikov znotraj naslednjih ukrepov skupne kmetijske politike in pa predvsem spodbujanje inovativnega potenciala   (nadaljevanje) mladih kmetov, v sodelovanju z izobraževalnimi in strokovnimi institucijami, kar bo tudi predmet posebnih ukrepov v prihodnjem finančnem obdobju. Dvig stopnje izobraženosti in uvajanja inovativnosti in poseben poudarek ohranjanju družinskih kmetij, kar pa bo treba zagotavljati skupaj z razvojem podeželja, ki bo tem mladim družinam omogočal, da bo tudi infrastruktura na podeželju takšna, da bodo s svojimi družinami v teh območjih želeli ostajati.  Nadalje, ustvarjanje in prenos znanja. Najbrž ste zasledili - in tudi sama sem izjemno naklonjena temu -, da bo tudi pri načrtovanju prihodnje kmetijske politike, ki jo bo narekovala skupna kmetijska politika Evropske unije, potrebna velika mera kreativnosti in inovativnosti, se pravi, ne bodo več dovolj zgolj tradicionalni pristopi, ampak bo potrebna zelo velika mera sodelovanja vseh akterjev s področja izobraževanja, stroke, ne nazadnje tudi politike, da bomo sami načrtovali strateške usmeritve za našo prihodnjo politiko, kar nam tokrat narekuje tudi sistem, ki ga predvideva Evropska unija za obdobje 2021-2027.  Aktivno pospeševanje ustanavljanja organizacij pridelovalcev, sadjarstvo in zelenjadarstvo in podpora zadružništvu. Tu velja še nekaj spodbud nameniti, kolikor so že predelovalci mesa, mleka dokaj dobro povezani, je na področju sadjarstva in zelenjadarstva še kar nekaj prostora. S tem seveda želim vplivati na nekonkurenčnost in ranljivost malih proizvajalcev tudi na teh dveh področjih.  In še cilj skrbi za slovenske gozdove. Pri tem navajam kot prvi cilj ohranjanje odprtosti gozdov in priložnosti za razvoj turizma, rekreativnih in drugih dejavnosti, seveda ob hkratnem odgovornem ravnanju do lastnikov gozdov in do ohranjanja narave. Nadalje, program za boljšo in bolj učinkovito izrabo zemljišč v zaraščanju, kjer je treba ta zemljišča usmeriti nazaj v kmetijsko rabo ali pa na njih vzgojiti kakovostne gozdne sestoje. In kot tretje in nič manj pomembno je področje oziroma cilj učinkovitega upravljanja z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Tudi tu sem seznanjena z različnimi pogledi na to. Jaz želim zagotoviti čim boljši dostop do opravljanja storitev v državnih gozdovih za vsa področja, s prav posebnim poudarkom tudi na hribovske in gorske kmetije. Velik poudarek nameniti krepitvi gozdno-lesne verige, za doseganje čim večje dodane vrednosti lesa in lesnih proizvodov ter tudi spodbujanje investicij v večji lesno-predelovalni center oziroma več takšnih centrov. Omogočiti možnosti nakupa lesa iz državnih gozdov čim večjemu številu oziroma odstotku predelovalcev lesa. In v sodelovanju z Zavodom za gozdove ter Gozdarskim inštitutom Slovenije pripraviti strategijo trajnostne rabe gozdov in učinkovitih sanacijskih ukrepov po različnih ujmah, kar se zdaj tudi že izvaja.  Mogoče še nekaj dejstev o trenutnem stanju v gozdovih. In sicer, še vedno poteka intenzivna sanacija žleda in podlubnikov, zato tudi nekoliko povečana količina poseka, podatek za leto 2017 je 4 milijone 984 tisoč kubičnih metrov, kar pa še vedno predstavlja 25 % od možnega letnega poseka. Spodbuditi je treba naložbe v gozdarsko tehnologijo in predelavo ter mobilizacijo lesa in tudi naložbe v predindustrijsko predelavo lesa.  Kar se tiče slovenskih državnih gozdov, se je zgodila sistemska sprememba ureditve z gospodarjenjem z državnimi gozdovi z Zakonom o gospodarjenju v gozdovih v lasti Republike Slovenije leta 2016. Ustanovljena je bila družba SIDG, jaz sem pregledala tudi nekaj dejstev o njihovem poslovanju in imam tudi podatke o njihovih javno dostopnih podatkih   in tukaj nameravam tudi posebno skrb oziroma pozornost nameniti dejstvom, ki sem jih navedla v začetkih ciljih, torej čim več prodanega lesa domačim pridelovalcem. Po mojih podatkih trenutno že 90 % lesa prodajo domačim pridelovalcem. In pa krepitev gozdno lesne verige in na tem področju tudi tesnejše sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo, ki ima v svoji strukturi tudi Direktorat za lesarstvo, torej vse nadaljnje stopnje predelave od druge začetne stopnje se je potem treba dogovarjati skupaj z njimi in tudi usmerjati nadaljnje investicije v to področje.  Mogoče želim omeniti še mojo naklonjenost oziroma tudi nadaljnje podpiranje na področju čebelarstva, ki se mi zdi izjemnega pomena in mislim, da so bili v preteklem obdobju tukaj storjeni pomembni koraki. Jaz jih želim ohranjati, nadgrajevati in razvijati tudi nadalje, predvsem se mi pa zdi tukaj pomembno, da je vzpostavljeno tudi financiranje javne svetovalne službe, javna služba zdravstvenega varstva, Svetovni dan čebel kot pomemben tudi za promocijo slovenskega čebelarstva in pa program odličnosti v čebelarstvu ter slovenska čebelarska akademija s katerimi želimo postati vodilni tudi na evropskem nivoju in to znanje iz Slovenije prenašati potem tudi v druge države.  Na področju lovstva in divjadi, predvsem posebna skrb povzročeni škodi na lovskih površinah in pa na nelovnih površinah učinkovito izvajanje načrtov za sanacijo in pa za odškodnine ter seveda še nekaj izzivov na področju ribištva in pa aktivnosti, ki jih narekuje izvajanje arbitražne razsodbe in tukaj predvsem gre za pravno pomoč našim ribičem in pa za odškodnine, ki jih ti prejemajo v skladu z arbitražno odločbo.  Če dovolite, zgolj še nekaj odstavkov področju, ki se mi pa zdi najpomembnejše za prihodnje obdobje, to je načrtovanje skupne kmetijske politike tako na evropskem nivoju in seveda potem tudi implementacija na slovenski nivo in to mislim, da bo tudi precej zaznamovalo naš prihodnje mandat, saj so se že v letošnjem letu iztekle priprave na prihodnjo finančno perspektivo in se pravi, nas zelo kmalu, mogoče že v prihodnjem tednu na tem področju čakajo zelo odgovorni in pomembni koraki in jaz temu področju res nameravam nameniti prav posebno in veliko skrb. Torej Evropska komisija predlaga za prihodnje obdobje proračun 365 milijard evrov, kar pomeni znižanje od pretekle finančne perspektive, ko je bilo 403 milijarde na voljo. Za Slovenijo komisija predvideva 1,6 milijarde evrov, od tega 903 milijone za neposredna plačila, 38,5 milijonov za programe čebelarstva in vinogradništva, od tega približno 4,5 milijone za čebelarstvo in 34 za vinogradništvo. Tukaj gre za eno področje kjer gre za zvišanje teh sredstev in pa 716 milijonov za politiko razvoja podeželja, kjer pa za enkrat je predvidevano največje znižanje, 15 % in tukaj predvsem velja vložiti veliko naporov, da se to področje ohrani na vsaj istem nivoju kot je bilo v preteklosti, seveda v prvi fazi z Evropsko komisijo, nadalje pa poskušati zagotavljati te razlike v kolikor bi do njih prišlo na nacionalnem nivoju, saj se mi področje razvoja podeželja zdi izjemno pomembno na vseh področjih nadaljnjega razvoja kmetijstva, gozdarstva in pa podeželja.  Kakšne so spremembe v prihodnji finančni perspektivi? Evropska unija je že objavila nove prioritete skupne kmetijske politike v treh splošnih ciljih: sektorski, okoljski in pa družbeno-gospodarski ter njim podrejenim devetim specifičnim ciljev. Se pravi, to so tisti cilji, ki jih bodo morale vse države pri načrtovanju svojih strateških načrtov upoštevati, predvsem pa bo velik poudarek veljal rasti in novim delovnim mestom na podeželju, prehodu na krožno gospodarstvo, oblikovanju in izboljšanju verig na področju kmetijstva in gozdarstva, spodbujanju digitalizacije in uvajanju inovacij v panogi ter trajnostnemu razvoju   (nadaljevanje) podeželskih območij. Kar je pomembno za nov način delovanja, je to, da je ta bistveno poenostavljen in da bo velika odgovornost in možnost kreiranja strateških usmeritev tokrat prepuščena državam članicam. Zato še toliko večja odgovornost, da bomo k temu odgovorno pristopili in namenili posebno pozornost, saj tu več ne bo možno zgolj slediti nekaterim praksam, ki bodo prišle iz Evropske unije, ampak bo Slovenija morala prevzeti odgovornost, da sama načrtuje svoje strateške usmeritve in jih kasneje z ukrepi tudi izvaja. 1.6. je bil tudi podan predlog uredb, tri uredbe s strani Evropske unije, Uredba o pravilih za strateške načrte, ki jih bodo države članice pripravljale same, nova horizontalna uredba, ki zajema predvsem področje financ in različnih poročanj in kontrol, ter spremenjena Uredba o skupni tržni ureditvi. Do spomladi 2019 bo sprejetje Skupnega stališča Sveta Evropske unije za kmetijstvo in če bo ta sprejet do spomladi 2019, potem sledijo pogajanja z Evropsko unijo in leta 2020 dokončno sprejetje programa. Tu je že bilo izvedenih nekaj nadaljnjih korakov, študija, ki je ovrednotila doseganje ciljev zdajšnje kmetijske politike, in tudi predlagan nabor kazalnikov in potrebe širitve za oblikovanje prihodnje kmetijske politike. V prihodnosti želim, da se čim prej pristopi k analizi prednosti, slabosti in nevarnosti, se pravi, da se opravi SWOT analiza vseh obstoječih dejstev, da se utemeljijo potrebe ter se vzpostavi široka javna strokovna in politična razprava o prioritetah prihodnje kmetijske politike za Slovenijo ter da se osnutek strateškega načrta pripravi v obdobju do konca leta 2018 oziroma začetka leta 2019. Največji izziv bodo pri tem predstavljale novo definirane okoljske, podnebne in naravovarstvene politike kmetijstva. Osrednje vprašanje pa je opredeljevanje ekoloških shem, ki so lahko ključna inovacija pri ukrepih, predvsem glede na strukturo naših zemljišč, in pa izziv, kako z novo politiko bolje obvladovati podnebna in dohodkovna nihanja, ki so povezana z nestabilnimi trgi in pogostimi naravnimi ujmami. Predvsem pa bo velik poudarek naravnan na usmeritev razvoja, uvajanja znanja in inovacij, ter najpomembnejše dejstvo, večji ciljni usmerjenosti v izvajanje prihodnjih kmetijskih politik.  Toliko v moji predstavitvi.
Najlepša hvala, spoštovana kandidatka.  Zdaj bomo opravili nekaj razprav, nekaj vprašanj poslank in poslancev Državnega zbora. Predlagam, da opravimo en krog vprašanj, mogoče dva, trije poslanci in poslanke in potem bo dala kandidatka odgovore, nato pa bomo šli v nov krog vprašanj. Tule imam vrstni red in kot prva se je za vprašanja prijavila kolegica Nada Brinovšek.
Lep dober dan vsem skupaj! No, zdajle smo pol ure poslušali kandidatko za ministrico za kmetijstvo, poslušali smo njeno osebno predstavitev in jaz bi tule, spoštovana kandidatka, dodala, da niste pri svoji osebni predstavitvi povedali, da ste velika optimistka. Zakaj to govorim - zato, ker ste začeli z besedami »ko bom prevzela vodenje ministrstva«. / oglašanje v ozadju/
Aleksandra Pivec
/ mikrofon ni vključen/ Sem rekla, ob izpolnitvi vseh pogojev.
Ja, »ko bom prevzela«, kajne. V bistvu sem iz te vaše predstavitve poslušala oziroma razbrala, da ste predstavili neko stanje na področju  9. in 10. TRAK (VI) 9.40 kmetijstva, trenutno stanje in pa ste našteli vse ukrepe in pa seveda tudi cilje iz koalicijske pogodbe. Pogrešala sem pa, na kakšen način in kakšne cilje oziroma na kakšen način boste prišli do teh ciljev? Veste, ni zadosti, če vi samo govorite in to je bilo sedajle v vaši polurni predstavitvi stalnica: podpirala bom, spodbujala bom, posebno pozornost, posebno skrb, želim, naklonjena bom. To ni dovolj. Jaz upam, da, spoštovani, na današnji seji, predvsem tu mislim na koalicijo šestih strank, da ne boste govorili oziroma mislili, da je današnja seja nekako preuranjena, kot tudi govorijo koalicijski predstavniki, če kdo komentira koalicijsko pogodbo oziroma se nanjo odzove.  Kandidatka za ministrico vi pri pripravi tega programa niste sodelovali. In zastavila vam bom vprašanje, ali se z vsemi temi ukrepi in cilji seveda strinjate. Mene namreč tu najbolj skrbi dejstvo, da je pri pripravi te koalicijske pogodbe s področja kmetijstva sodeloval nekdo, ki je v bistvu zavozil slovensko kmetijstvo. Znano je, da za bivšega ministra slovenski kmetje, pa ne samo slovenski kmetje, govorijo, da je naredil slovenskemu kmetu oziroma kmetijstvu več škode kot pa lubadar slovenskim gozdovom. In tak človek potem pripravlja program. Seveda pa, če se strinjate s programom, pri katerem niste sodelovali, vas pa sprašujem tudi, ali se zavezujete, da boste ta program seveda uresničili. Ne samo, da boste podpirali, spodbujali, ampak da boste tudi odločali in pripravili ukrepe.  Dejstvo je, da je prava tradicionalna kmečka družina nek garant za ohranitev najprej slovenskega naroda, kulture, jezika, identitete in pa ne nazadnje tudi blaginje. Jaz se bojim, da res ne bo Slovenija čez 30, 50 let postala država z ozemljem brez svojega naroda, ampak to ni to področje.  Zakaj sem prej pokritizirala delo prejšnjega ministra? Pa bi tudi na to vas prosila za odgovor, kako komentirate delo prejšnjega ministra in njegove skupine, če ste z njim zadovoljni. Verjetno niste, če je kočkaj logike pri vsej tej stvari.  Kot sem že rekla, slovenskemu kmetu ne kaže najbolj dobro. Od leta 2013 do 2018 se je iz registra izpisalo kar 2.314 kmetij. V zadnjih dveh letih pa več kot tisoč. To je cirka več kot 9 kmetij na dan. In to je problem pri vsem tem.  In še enkrat, zdi se mi nekako nelogično, da tisti, ki v bistvu zavozi jo neko področje sodelujejo pri pripravi programa za naslednje obdobje. Jaz bi rekla, da se tudi o tej koalicijski pogodbi tudi na programu kmetijstva ne moremo resno pogovarjati. Prvič, sami trdite, da je to preuranjeno, nimate finančnih okvirov. Nekaj se je govorilo o dveh milijardah, potem je pa kandidat oziroma predsednik Vlade že komentiral, da so se pri izračunih nekaj zmotili, da ne veljata ti dve milijardi in tako naprej. Jaz bi vas vprašala, če veste mogoče finančen okvir koliko ti cilji in pa ukrepi znašajo prav za vaše področje, za področje kmetijstva.  Da ne bomo govorili o tej koalicijski pogodbi, tako kot je rekla tudi predsednica sindikatov, da je to nek spisek želja oziroma njihov program dela.  Pa če grem, bom malo pokomentirala to vašo koalicijsko pogodbo s področjem kmetijstva. Tudi tukaj se ponavlja, tako kot ste vi cel čas ponavljala, spodbujali bomo, posebno pozornost bomo namenili, podpirali bomo, želimo, itn., ampak dve cvetki sta se mi pa tukaj nekako oziroma štrlita ven, ki jih moram omeniti. V uvodu tega programa pravite, da bo potrebno uveljaviti pravico do kmetovanja skozi dialog. Bog vam pomagaj, če boste to lahko naredili. Uveljaviti je treba pravico do kmetovanja skozi delo. Upam, da boste kakšno besedo o tem rekli, ampak še bolj smešno se mi pa zdi pri predzadnjem izzivu oziroma, to je izzivu, ni važno, priprava na skupno kmetijsko politiko, ko daste notri med ukrepe, pravočasno bomo pripravili strateški načrt in model do leta 2020. Da to zapišete v koalicijsko pogodbo, da boste pravočasno. Jaz ne vem, ali smo že prišli tako daleč, da moramo še to pisati, pravočasno. Če je nek rok, je rok, fertik.  Pa če grem malo po teh ukrepih. Kot sem že prej omenila, jaz sem pogrešala na kakšen način, kako boste, prebrati jih znamo vsi tukaj iz te koalicijske pogodbe, in če grem k prvemu vašemu izzivu, pod peti ukrep ste navedli, spodbujali bomo prostovoljne zaveze za zmanjšanje sladkih pijač in proučili možnost uvedbe obdavčitve. Kje je to spodbuda za našega kmeta, za našega potrošnika? To pomeni samo nova obdavčitev, drugače v nasprotnem primeru bi bila ta spodbuda mogoče nekje zapisana pod Ministrstvo za zdravje.  Drugi izziv. Četrti ukrep. Sprejeli bomo ukrepe za manj zavržkov in pa odpadkov hrane. To me res zanima kako boste to spravili v življenje. To me res zanima. Ali je to samo napisano, neka želja, tako kot ste rekli ali bo to res zaživelo. Ne znam si predstavljati.  Tretji izziv. Prenovili bomo zakon, ki ureja pomoč po posledicah naravnih nesreč v kmetijstvu. Kako? Na boljše ali na slabše? Pričakovala sem, da bom o tem kaj izvedla v vaši uvodni obrazložitvi.  Če gremo naprej pod izzive, ohranitev kmetijstva na območju z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Podpirali bomo turizem na kmetijah in druge dopolnilne dejavnosti. Jaz jih tudi podpiram z vsem srcem, ampak kako jih boste vi kot kandidatko oziroma kasneje, ko ste prepričani, da boste ministrica.  Posebno pozornost boste namenjali ohranjanju živinoreje in vinogradništva na območjih s težjimi pogoji za kmetijstvo. Dejstvo je, da se do zdaj tukaj ni naredilo nič. Kaj boste naredili vi? Posebna pozornost bo dosti premalo. Ali ste to mislila, da boste vodili neke evidence, da boste hodili na ogled pa gledali to? Poglejte, mi si lahko to tako predstavljamo, posebno pozornost. Jaz, če bom rekla, posebno pozornost bom letos namenila kako mi bo rasla solata na vrtu, ne vem, pa me boste vprašali, kako boš pa, ali boš hodila gledati, ali boš kupila nekaj, da jo bom pognojila ali jo boš več kupila ali boš… Ne vem na kakšen način. Jaz za sebe bi vedela, za vaše ukrepe oziroma izzive pa res ne vem. Dejstvo je, da slovenske kmetije propadajo in tukaj imate pod ukrep generacijska prenova kmetij, da boste dvignili spodbude za prenos kmetij na mlade prevzemnike. Tukaj bi želela… Malo ste se jih dotaknila, ampak bi želela izvedeti kaj več. Spodbujali boste tudi novo vzpostavljanje kmetij. Na kakšen način? Na kakšen način, predvsem tistih opuščenih, finančne spodbude, ne vem, na kak način? Odpravljali boste revščino, odpravljali boste revščino, piše tule pod zadnji ukrep, predvsem kmečkih žensk, to mislim, da nisem edina, ki me to zanima, to zanima verjetno tudi precej kmečkih žensk. Dalje, če grem, legalizacija konoplje, mislim, da se to v svoji predstavitvi te legalizacije konoplje sploh niste dotaknili, če ste se jo, se opravičujem, sem preslišala. Okej, do leta 2019 boste pripravili zakonsko podlago za legalizacijo konoplje v medicinske namene, v medicinske namene, ampak jaz to mislim, da je to bolj naloga, ne vem, okej, ministrstva za kmetijstvo, ampak sem bolj prepričana, da gre pod zdravstvo, vsaj tam smo se v zadnjem mandatu, zadnje pol leta kar dosti ukvarjali s tem. Zdaj, kaj pa proizvodnja te konoplje? Tu bi rada jasno, kakšno je jasno vaše stališče. Zdaj tule pod izziv dobrobit živali moram reči, da tole ne razumem najbolje, pa nisem edina. Zdaj, zagotovili boste ustrezne kadrovske in pa finančne vire nadzornim organom, ki skrbijo za izvajanje zakonov ter predpisov iz področja zaščite živali, ali ste tu pozabili pa na kmete, ki jim pa te divje živali delajo škodo, kaj boste pa tu naredili? Se pravi, povečali boste birokracijo, zvišali stroške, seveda, če boste zagotovili ustrezne kadrovske in pa finančne vire za nadzor organom, se pravi birokracija gre gor, kmet bo pa, se pravi vemo kakšno je področje oziroma več področij v Sloveniji se srečuje z divjimi živalmi, na primer šakali, ki uničujejo drobnico in to se velike škode povzročajo kmetom. Tale je tudi dobra, nudili boste podporo izobraževanju otrok in informiranju odrastlih o pomenu zdrave prehrane ter o negativnih učinkih pretiranega uživanja mesa. Zdaj, če je to, če tule notri vi vidite kakšen smisel oziroma nekaj za izboljšavo slovenskemu kmetu mi lepo prosim povejte, lepo prosim povejte, to se piše, tale ukrep se piše slabo slovenskemu kmetu, pa tudi tukaj bi si skorajda upala trditi, da tale ukrep ne spada v tale resor, ampak pod Ministrstvo za zdravje, malo »mešange«, ampak vemo zakaj je tale ukrep tukaj notri, na čigavo pobudo. Tudi tole, prepovedali boste baterijsko rejo živali, sprejeli boste predpise za izboljšanje bivalnih pogojev v hlevski reji, ampak jaz to se strinjam do neke meje, ampak to spet vse v škodo slovenskemu kmetu, tu bo kmet finančno zelo udarjen, tu bo kmet spet finančno udarjen. Tudi tale predzadnja alineja, regulirali bomo prevoz živih živali in pa določili višje minimalne standarde, jaz se strinjam, standardi morajo biti, ampak tudi tu bo šlo na škodo slovenskega kmeta. Zdaj, jaz, če bi šla analizirati vse te ukrepe, jaz mislim, da so, da bodo naredili več škode slovenskemu kmetu kot pa v dobrobit, gre v dobrobit birokracije in pa samo nekih želj in tako naprej, ne pa slovenskega kmeta.  Pa še nekaj vprašanj za konec. / smeh v dvorani/
Kolegice in kolegi, malo pozornosti prosim, naj konča kolegica Brinovškova, potem boste pa tudi vi besedo dobili.
Jaz mislim, da tule spoštovani čas ni omejen. Vprašala bi vas kandidatka za ministrico glede, kaj je vaše mnenje glede obremenitve, zvišanje obremenitve kmetov iz naslova katastrskega dohodka, ki ga je prejšnja Vlada sprejela v letu 2016.  (nadaljevanje) Ali menite oziroma ali ste za to, da bi kot slišimo s terena si kmeti želijo izbrati svetovalce in ti svetovalci naj bi imeli podeljene koncesije ali pa svetovalne službe ali pa posamezniki? Ali ste za simbolični dedni zakup kmetijskih zemljišč in pa gozdov premalo ali pa bom to izpustila bom vas vprašala ali ste za ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč? Bom počasi nehala oziroma bom kar nehala. Ali ste pripravljeni in boste - sedaj ko ste prepričana, da boste ministrica - sodelovali tudi s Kmetijsko-gospodarsko zbornico pri pripravi svojih predlogov, zakonodaje in stališče?  Hvala lepa.
Hvala, kolegici Brinovšek.  Spoštovane kolegica in kolegi, preden nadaljujemo naslednja bo kolegica Meira Hot, ki je naslednja prijavljena. Opozoril bi vas samo, da imamo čas v tej dvorani velikega salona do 12. ure. V kolikor ne bodo zadeve končane torej zaslišanje ministrice končano bomo iskali nadomestni prostor, ki je prost šele ob 7. ure zvečer tako da nekako v prid vsega vseeno nekako apeliram, da ste konstruktivni, da ste kratki, da imate jasna vprašanja, konkretna. Nočem seveda omejevati razprave in vprašanj, mislim da je pomembno področje, ampak vseeno kot neki lahko rečemo v informativne namene, da boste vedeli kaj nam sledi v kolikor do 12. ure ne bomo končali, ker takrat je ta soba rezervirana za Ministrstvo za zunanje zadeve in kjer bo zaslišan kolega dr. Cerar.  Sedaj bomo nadaljevali.  Kolegica Meira Hot, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Spoštovane članice in člani odbora! Spoštovana kandidatka!  Obljubim, da bom zelo kratka.  Jaz bi se dotaknila vprašanja zaščite živali. Konec prejšnjega sklica Državnega zbora je bil v zakonodajno proceduro vložena novela Zakona o zaščiti živali zanima me ali zagovarjate prepoved avtenezije zdravih živali v zavetiščih ter prepoved verig, ki so bile spremembe vnesene v to novelo zakona? Prav tako me zanima ali menite, da je zakonodaja efektivna torej izvršljiva? Ali menite, da so veterinarske in inšpekcijske službe efektivno izvaja zakonodajo? V postopku javne razprave v zvezi z zadevno zakonodajo je bilo tudi odprto vprašanje financiranja zavetišč? Namreč, v kolikor podpirate prepoved avtenezije zdravih živali se, potem odpre tudi vprašanje oskrbe zapuščenih živali do trenutka oddaje. Sama menim, da to financiranje ne more biti zgolj in samo na strani lokalnih skupnosti, na kar so tudi občine odpozorile oziroma na strani zavetišč. Zanima me ali imate morda ali pa bi predlagali kakšen model financiranja, ki ne bi preveč obremenjeval lokalnih proračunov oziroma zavetišč? Poleg tega me zanima kaj menite o neenotnih cenah storitev zavetišč. Ali menite, da bi bilo morda potrebno sprejeti pravilnik, ki bi poenotil zadeve in storitve na ravni države? Ali menite, da je ustrezna ureditev zavetišč, ki ga večinoma vodijo v Sloveniji gospodarske družbe ali pa ne gre morda za neprofitno dejavnost?  Hvala.
Hvala kolegica Meira Hot.  Sedaj bom še dal besedo kolegici Violeti Tomić, ki je naslednja prijavljena, potem pa bomo nekako zaključili s tem prvim krogom vprašanj, drugače se bo nabralo preveč in da bo lahko kandidatka nekako kvalitetno odgovorila.  Kolegica Violeta Tomić, imate besedo.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik!  Pozdravljena kandidatka za ministrico, gospa Pivec! Imate pravi priimek za žensko iz vinogradniške družine. Eden moj kolega zelo velik vinogradnik belokranjski se je prepisal in je sedaj Vinopivec tako, da vi ste se že rodila s primernim priimkom pa toliko malo za razrahljanje štarta.  Vsi člani, ki so že bili člani tega odbora v uvodu sem bila najbolj kritična vedno in najbolj ostra do ministra Židana in verjetno bom tudi do vas, vendar bom konstruktivna za razliko od mnogih,   (nadaljevanje) ki pač radi zapravljajo čas, tudi energijo in še kaj drugega. Lahko bi, skratka, rekli, nič mi ni všeč in je to eno in isto.  Jaz sem ministra Židana ves čas opozarjala na preventivo, glede preventive pred naravnimi nesrečami, kajti to ni nekaj, kar se nam je zgodilo enkrat, ampak postaja stalnica, se nam dogaja redno in je treba uvrstiti neko strategijo znotraj Ministrstva za kmetijstvo za preprečevanje teh nesreč.  Omenili ste nepoštene prakse in samooskrbo s sadjem in zelenjavo. Veste, da Levica močno podpira idejo zadružništva in kooperativ in ne več tega, da je vsak kmet večji frajer tisti, ki ima večji traktor, ampak da se začnejo povezovati, da bi lažje nastopali na trgu. In hrana seveda mora biti izvzeta iz javnega naročanja, kajti gre za najbolj ranljive skupine, za vrtce, šole, bolnišnice, domove za ostarele. Lokalni pridelovalci si želijo, vendar, kako boste povezali ponudbo in povpraševanje, me zanima, zato ker lokalni pridelovalci večkrat rečejo, da bi z veseljem pridelovali, če bi bile te potrebe že evidentirane vnaprej - da rečeš, ta vrtec pa rabi, recimo, sto kil krompirja, karkoli že -, da bi se lažje povezali in da bi preskrbeli to ponudbo.  Naslednja stvar, ki ste jo omenili, je varovanje naravnih virov, zemlje, vode in tako naprej. Kako boste to naredili glede na koncesije, ki so pravzaprav že sprivatizirale tako rekoč vse. Imamo, recimo, Costello v lasti Arabcev, imamo v ruski lasti Rogaško Slatino, imamo Nizozemce na vodnih virih pri pivovarnah in tako naprej. Kmete najbolj skrbi tudi privatizacija kmetijske zemlje. Prej smo se dotaknili tudi pridelave konoplje, seveda je to stvar kmetijstva, saj ne bo medicina pridelovala konoplje, medicina jo bo predelovala; nekje jo mora dobiti, okej, to je jasno. Ampak vemo, da so, recimo, že ustanovili firmo Great Medical Canabys na Rimski cesti v Ljubljani, ker so slišali, da se mi ukvarjamo z idejo o legalizaciji in regulaciji konoplje za medicinske namene. Pa vendar, dajmo mi poskrbeti, da bodo naši ljudje, naši kmetje imeli možnost pridelave konoplje in prodaje komurkoli, ki bo to naprej predeloval, ali bo to Krka, Lek ali kdorkoli.  V Krškem polju imate v tuji lasti že velik del kmetijskih površin. Zdaj sem bila na Agri in sindikat kmetov me je opozoril, da so prestrašeni, koliko tujcev kupuje našo zemljo. Glejte, kako je Slovenija majhna, in kako bomo mi imeli kmetijsko politiko in strategijo, če bomo to malo prodali, Avstrijcem tam zgornji del, Madžari bodo tule vdrli, in bomo imeli - kaj na koncu? Problem so tudi koncesije. Opozorili na Perutnino Ptuj, kjer so zdaj Rusi prodali Francozom brez določenih zagotovil, in tu morate močno sodelovati z Ministrstvom za gospodarstvo.  Nadalje me zanima glede odprave revščine in socialne marginalizacije kmečkega prebivalstva, zlasti žensk. Ženske, kmečke ženske, so prejemale državne pokojnine in Pahorjeva Vlada je v tistih ukrepih »šparanja« ukinila te državne pokojnine. Ženske so bile tradicionalno postavljene v vlogo skrbnic kmečkega gospodarstva, moški so delali, nekateri so bili celo zraven zaposleni. In z ukinitvijo teh državnih pokojnin so se še spremenila pravila za varstveni dodatek in tistim, ki bi dobili varstveni dodatek, je grozila zaplemba premoženja, kar si kmečke ženske nikakor niso mogle privoščiti. Saj si nihče ne, ampak, recimo, če obravnavamo skrb za kmetije, je to toliko bolj pereče, kajti če po tvoji smrti potem država dobi tvojo kmetijo in proda naprej, da si povrne vložena sredstva, je to seveda nesprejemljivo in mnogi so se odrekli temu varstvenemu dodatku. To je najbolj prizadelo dve kategoriji prebivalstva, namreč, prejemnice državnih pokojnin in upokojence, ki so imeli neko pokojninsko dobo, se pravi, so imeli nizke kmečke penzije, ampak ne dovolj za polno pokojnino, in so potem bili upravičeni do tega varstvenega dodatka, po tej novi zakonodaji pa ne več. Skratka, ta dva ukrepa skupaj sta prizadela približno 50 tisoč v glavnem revnih kmečkih prebivalcev. In to je krivica, ki je nihče od takrat ni sploh popravil. In zato me zanima konkreten odgovor na konkretno vprašanje: Kako konkretno nameravate odpraviti revščino kmečkega prebivalstva? In, ali ste za to, da se ponovno uvedejo državne pokojnine in spremeni način podeljevanja varstvenega dodatka? Potem pri podpori malim kmetijam, v mandatu prejšnjem je bil pogoj najmanj 3 hektarje kmetijskih površin. In po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2016 40% kmečkih gospodarstev velikosti manjših od 3 hektarjev. V Sloveniji je imelo kar 61 % vseh kmetijskih gospodarstev manj kot 3 glave živine, ki je bil tudi pogoj za dodelitev. Skratka, kaj bo za vas mala kmetija? Kajti, vemo, da je Slovenija tako razdrobljena, kmetijska gospodarstva so razdrobljena in malokdo presega te 3 hektarje. In, ali boste program spodbud za male kmetije prilagodili tako, da bodo male kmetije dejansko lahko prišle do teh sredstev? Zmanjšanje kemizacije, seveda, mi kot eko-socialisti se zavzemamo za absolutno ukinitev in za ekološko pridelavo, trajnostno pridelavo. Toda v Sloveniji imamo tovarno glifosata. …/ oglašanje iz klopi/ Ne, nisem rekla, da bom kratka, bom pa vsebinska. / oglašanje iz klopi/ Sem zelo vsebinska, prosim. Skratka, kakšno je vaše stališče do uporabe glifosata? Ali boste naredili to, ker je napovedal, pa nikoli potem naredil minister Židan, da bo Slovenija sama prepovedala uporabo glifosata, brez prehodnega obdobja. In kakšno stališče boste zavzeli znotraj Evropske unije?  In na koncu se bom dotaknila teme, ki smo jo obravnavali od leta 2016 in to so slovenski državni gozdovi. Ta tema je najpomembnejša, kajti Desus, vi spadate v kvoto Desusa, dobili ste Ministrstvo za gozdarstvo in kmetijstvo in prehrano. In sedaj boste dobili tudi patronat nad slovenskimi državnimi gozdovi. To je kar čez 20 % vseh slovenskih gozdov. Direktor SiDG Zlatko Ficko je član Desus, no, sicer je bil član vseh mogočih strank, od levih do desnih, trenutno je član Desusa, in vodja lokalnega odbora Kočevje, ki je ob imenovanju na direktorsko mesto izjavil za medije: »Hvala bogu, da jaz enkrat pridem v nebesa.« Dejansko se obnaša kot v nebesih. In vaši podatki, spoštovana kandidatka, da 90 % prodajo domačim predelovalcem lesa ne držijo. Tukaj imam mnenje, ki smo ga dobili na 25. redno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki nam ga je podal mag. Robert Tomažin, ki, bom zelo kratka, pa bi se lahko pogovarjali ure in ure, ampak bomo imeli, prepričana sem, še priložnosti, »Znotraj stroke je vedno tišji glas strokovnih institucij, ki bi morale predstavljati nesporno strokovno avtoriteto. Iz spodnjih komentarjev in dejstva, da poročilu ni priložena neodvisna strokovna recenzija v svojem imenu izražam strokovno utemeljen dvom v kredibilnost letnega poročila. In potem je, seveda bi moral biti dolgoročni cilj te družbe domača lesno predelovalna industrija, v praksi pa se je pokazalo, da SiDG po vzoru minimalnih naporov favorizira dolgoročne pogodbe o dobavi surovine tujim, domnevno strateškim vlagateljem. Poleg zagotovitve dobave surovine naslednjih 15 do 20 let tuji vlagatelji pričakujejo tudi investicijske spodbude, kot obliko državnega intervencionizma. V praksi smo prevečkrat že doživeli, da tuji vlagatelji ne zasledujejo nacionalnih ciljev, ampak zgolj lastne ekonomske interese.« Skratka, in dobili smo žago tudi, ki jo je država financirala. Skratka, prihod škotskega podjetja BSV in postavitev žage na Gomilskem, investicija je bila ocenjena na 40 milijonov evrov. Dobili so tudi subvencijo v višini 15 do 20 % investicije. Skratka, mene zanima ali v koalicijski pogodbi piše, da boste zagotovili transparentnost delovanja SIDG in ali podpirate, da Računsko sodišče opravi revizijo poslovanja? Namreč na eni zadnjih sej smo se pogovarjali, da bi Računsko sodišče opravilo revizijo in je Primož Hainz, član te komisije in predstavnik Desusa govoril, da je za transparentnost. Lahko vam tudi citiram, pa ne bom kradla časa, toda ko je treba dvigniti roko za dejansko opravljeno revizijo, takrat teh rok ni. In zato pričakujem od vas, da podprete pobudo tega odbora, da se opravi revizija. Zanima me tudi kako boste sicer zagotoviti transparentnost poslovanja SIDG? Ali menite, da je vaš strankarski kolega, trenutni direktor SIDG res primerna oseba za vodenje tega podjetja in zakaj? S kakšnimi ukrepi nameravate prisiliti SIDG h gradnji gozdno-lesnih verig? Gre za zakonsko določeno nalogo, ki jo podjetje evidentno ne izvaja, pa moram reči, bila sem zraven, ko smo delali ta zakon in sem celo goro amandmajev predlagala, žal jih je bilo premalo sprejetih in zaradi tega se dogajajo te prakse in premajhna kontrola. Kako nameravate preprečiti outsoursanje sečnje in spravila lesa v SIDG? Kajti eno osnovnih nalog tega podjetja je ustanavljanje in znotraj podjetja zaposlovanje ljudi, tako se pa osnovna dejavnost večinoma outsoursa. Ali meniti, da bi morali člani strokovnega sveta SIDG za svoje delo dobiti primerno kompenzacijo, kajti trenutno v tem aktu, članstvu v strokovnem svetu je častno in neplačano. Skratka, glede na vse sumljivo kadrovanje, šikaniranje delavcev, neizvajanje zakonsko zastavljenih ciljev podjetja, outsoursanje osnovne dejavnosti sečnje in spravila lesa, itn., skratka bo potrebno zelo zelo veliko dela in napora, da boste to podjetje spravili v red. In zanima me tudi na koliko boste zvišali obvezen odstotek lesa pri javnih naročilih. Kaj boste naredili, da zagotovite, da bo les pri javnih naročilih dejansko posekan in predelan v Sloveniji? Kako boste preprečili, da bomo gozdno-lesne asortimente pri gradnji javnih objektov dobivali preko Avstrije, les pa bo dejansko posekan pri nas? Še vedno se dogaja, da vagoni in vagoni vozijo v Avstrijo. Skratka, prenovili boste zakon o gozdovih s ciljem boljšega gospodarjenja in opravljanja z gozdovi. To je treba poudariti, da ima Slovenija vzpostavljenega enega od najboljših sistemov skrbi za gozdove na svetu in to gre po eni strani za nadaljevanje dobre tradicije prejšnjih sistemov avstroogrskega in jugoslovanskega, po drugi strani pa dobrega dela Zavoda za gozdove. Skratka, kje so po vašem mnenju šibkosti in kaj nameravate v zakonu spremeniti, da bi te šibkosti odpravili. Toliko za enkrat, ampak prepričana sem, da bomo imeli še veliko priložnosti in verjemite, da bom kritična, vendar upam, da vedno konstruktivna.  Hvala.
Hvala kolegici Violeti Tomić.  Zaključili smo prvi krog vprašanj kandidatki za ministrico. Sedaj pa kandidatko prosim za korenite odgovore poslankam in poslancem.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala za komentarje in zastavljena vprašanja prav vsem.  Mogoče bom, po vrsti, jaz sem si stvari zapisala, upam da sem zajela več ali manj vse, ker je bilo res obsežno. In sicer, mogoče najprej zgolj komentar ne tisto, da nisem povedala, da sem optimist po naravi. Mislim, da za to, da se lotiš tako zahtevnega težkega področja in področja z veliko odprtimi vprašanji in predvsem priložnostmi za regulacijo in izboljšanje obstoječega stanja, moraš biti optimist. V nasprotnem primeru se tega področja enostavno ne moreš lotiti. In res je, sem optimist. Zakaj nisem navajala konkretnih ukrepov? Jaz imam kar nekaj teh predlogov sicer zajetih v svoji predstavitvi, kjer sem tudi ponudila, da je mogoče lahko kasneje vam dostavijo, ampak v tem trenutku želim nakazati smeti v katerem bom v prihodnje delovala, o konkretnih ukrepih   (nadaljevanje) pa bo seveda čas takrat, ko pridem na to pozicijo in pregledam obstoječe stanje in tisto, kar je v tem danem trenutku še možno ukrepati, glede na to, da je kar nekaj teh politik že za to finančno obdobje zastavljenih.  Kar se tiče koalicijske pogodbe. Sama pri pripravi koalicijske pogodbe nisem sodelovala, vsaj ne v tistih delih, vseh, ki ste jih vi našteli. In sicer sem pri pripravi teh izhodišč predvsem kot osnovo vzela orientacijo oziroma pripravo na oblikovanje prihodnjih politik kmetijstva, ki jih narekuje prihodnja finančna perspektiva, saj na to, kar se je zgodilo v preteklem obdobju, žal jaz nimam vpliva. Lahko pa seveda določene stvari, tam, kjer je prostor in možnost, seveda poskušam korigirati. In seveda se z vsemi dejstvi, ki ste jih navedli, ne strinjam, zato tudi v svoji predstavitvi nekaterih od teh, ki ste jih vi kasneje prebrali, nisem navedla.  Da se število populacije na podeželskih območjih oziroma na kmetijah zmanjšuje, mi je poznano dejstvo in moram priznati, da me seveda skrbi, zato sem tudi navedla to kot eno od prioritetnih področij. Tudi v preteklosti, kot sem rekla, smo se ukvarjali veliko s podeželjem, za to pripravljali različne ukrepe in jaz verjamem, da tu še obstaja prostora, da se tako s finančnimi spodbudami kot tudi s pripravo drugih ukrepov poskuša ljudem omogočiti, da v večji meri ostajajo na kmetijah, da se ne opušča kmetijske dejavnosti. Vem pa, da ta problem obstaja in tudi problem, ki ga je gospa Tomić omenila, da so te kmetije izjemno majhne in da je preživetje na teh kmetijah težko. Seveda za to obstajajo določeni finančni okviri že sedaj. Jaz si želim pregledati in tam, kot sem že rekla, kjer je možnost še kakršnihkoli korekcij v zdajšnji finančni perspektivi, poskušati to popraviti v tem problemu, predvsem pa to upoštevati pri pripravi prihodnje kmetijske politike, ki pa bo imela to možnost, da jo kreiramo sami, glede na vse te izzive, ki v kmetijstvu trenutno obstajajo, in mislim, da so precej problematični.  Nadalje nekaj dejstev, ki ste jih navedli, pravica do kmetovanja z dialogom. Jaz sicer konkretno tega v svoji predstavitvi nisem navedla, sem pa človek, ki je izrazito naklonjen dialogu, in verjamem, da stopam na področje, kjer je izrazita potreba po dialogu, predvsem po dialogu z operativnim nivojem, to je s tistimi, ki na kmetijah resnično delujejo in to problematiko tudi praktično najbolje poznajo. Predvsem pa tudi veliko dialoga, kar je tudi eno od nadaljnjih vprašanj, s strokovnimi službami. Jaz sem res izrazito naklonjena temu, da se pri pripravi vseh strategij in zakonskih podlag intenzivno vključuje strokovne službe, saj menim, da so one tisti ključ do tega, da bodo tudi prihodnje politike naravnane v smeri, ki bo ustrezala ne samo operativi na terenu, ampak tudi strokovnim službam, ki so v največjem stiku s temi ljudmi na terenu.  Kar se tiče proizvodnje sladkih pijač. Jaz vem, da trenutno obstaja ta prostovoljna zaveza pridelovalcev, in tu gre predvsem za večje pridelovalce, ki pridelujejo te sladke, gazirane pijače. Vem, da ni zakonske uredbe, ampak da se dosledno izvaja ta prostovoljna zaveza in da se tudi količina uporabe teh sladkih pijač predvsem med mladino in otroci tudi znižuje. Veljajo tudi določene njihove zaveze, da se teh pijač ne ponuja v avtomatih, ki so, oziroma da se jih zmanjšuje.  Generacijska prenova je še eden od izzivov, ki zahtevajo tudi posebno pozornost, predvsem usmerjanje spodbud, finančnih in tudi vsebinskih, mladim prevzemnikom. Tu vem, da je tudi še nekaj problemov oziroma izzivov, da se povišajo finančne spodbude za mlade prevzemnike, predvsem pa, da se tudi tistim, ki kmetije predajajo zagotovi socialna varnost do njihove upokojitve od trenutka, ko kmetijo predajo v obdelovanje mlajšim generacijam oziroma da ta predaja mogoče po vzoru nekaterih zahodnih držav poteka postopoma, da ne predajo celotne kmetije, ampak da se omogoči predaja mogoče v nekih manjših delih ter da se del zemljišča zadrži še v njihovem obdelovanju.  Kar se tiče legalizacije in gojenja konoplje. Po mojem vedenju je konoplja v medicinske namene v Sloveniji dovoljena. Seveda pa obstaja odprto področje uporabe konoplje v rekreativne namene, ki pa je še odprto in tukaj je res to najbrž v večji meri oziroma popolnoma področje zdravstvenega ministrstva seveda v delu uporabe konoplje v rekreativne namene. Kar se tiče pridelave pa seveda potem v sodelovanju s sektorjem za kmetijstvo. In tukaj vem, da ta zakonodaja še ni urejena in nas prav gotovo v prihodnjem obdobju čaka tudi delo na tem področju. Ampak to področje je res izredno suptilno. In tu bo treba s pravo regulativo tudi določene faktorje pozorno obravnavati na poti do sprejema tovrstne zakonodaje. Se pravi, kmetijske javne svetovalne službe v okviru kmetijsko-gozdarskih zavodov. V preteklosti sem veliko z njimi sodelovala. In tukaj vem, da obstaja velik problem v, se pravi, izredno veliki stopnji naložene birokracije, kjer dejansko svetovalcem zmanjkuje časa in resursov za konkretno delo na terenu, ki pa je izrazitega pomena. In tu bi ukrepe usmerjala predvsem v to, da se čim bolj razbremeni, se pravi dela teh administrativnih in birokratskih okvirjev, da se omogoči čim več strokovnega izobraževanja, ki je, po mojem vedenju, ga na tem področju, se po informacijah svetovalcev malo oziroma za njihovo vedenje premalo in da se poskuša ločiti mogoče celo ti dve področji, da se določen del administrativnih in pa birokratskih, se pravi, opravil prenese na en del svetovalcev in da drugi ostanejo na voljo za svetovanje na terenu in so manj obremenjeni z birokracijo.  Ukinitev sklada kmetijskih zemljišč. Jaz mislim, da predvsem je potrebno zagotoviti racionalizacijo in pa transparentno delovanje sklada. Poznane so mi težave pri zakonodajnem okviru, ko gre za dolgotrajno sklepanje. Se pravi, najemnih pogodb predvsem za večje subjekte, ki jih je tudi gospa Tomić omenjala, Perutnina Ptuj, Panvita, ampak tukaj verjetno gre za to, da je treba pač tudi zakonodajne podlage spremeniti in, po mojem vedenju, skrajšati roke za najem. Predvsem pa delovati v smeri, da dejansko v čim večji delež kmetijskih zemljišč dobijo kmetje oziroma mali pridelovalci in da se jim na ta način omogoči tudi dostop do teh zemljišč.  Sodelovanje s Kmetijsko-gozdarsko zbornico oziroma strokovnimi službami absolutno želim vključevati vse strokovne in izobraževalne inštitucije. In sem prepričana, da tudi oblikovanje prihodnjih strateških politik, ki nam jih narekuje Evropska unija ni možno izvesti brez teh služb. Ker kot sem omenila v predstavitvi, se pravi, čaka nas res zelo inovativno oziroma potreben bo inovativni in kreativni pristop. In jaz res ne pričakuje, da ga je politika sama sposobna izvesti v zadostni meri. Zato želim vključiti vse izobraževalne in strokovne inštitucije, politično in pa drugo javnost, da sodeluje pri oblikovanju teh podlag, kar smo nemalokrat v preteklosti tudi bili priča, ne na področju kmetijstva, ampak na splošno na področju oblikovanja naših podlag za črpanje evropskih sredstev temu, da smo se tekom izvajanja finančne perspektive pogovarjali, da so bili okviri na začetku napačno postavljeni in zato tudi črpanje mogoče ni bilo dovolj efektivno. Želim temu področju nameniti res vso skrb in pozornost, da bomo tukaj z vsemi   (nadaljevanje) službami pripravili dovolj dobre strokovne podlage.  Kar se tiče finančnih okvirjev, jaz sem jih predstavila - seveda ne vem, če ste zaželeli še bolj podrobno -, ampak povedala sem približni razrez, ki je trenutno na voljo oziroma je znan. Povedala sem tudi, da gre za približno 3,9 odstotno znižanje pri neposrednih plačilih in večje 15 odstotno znižanje na področju razvoja podeželja, ki je zelo problematično, ker tukaj gre res za prvo informacijo o drastičnem znižanju. Gre predvsem za znižanje vsem državam članicam, tukaj ni Slovenija v bistvu nobeden… Prosim? O evropskih teh okvirjih ste dogovorila… V redu.  Gospa Meira Hot - področje zaščite živali - poznano mi je. Novela zakona, ki je bila vložena v obravnavo oziroma sprejetje tik se pravi letos spomladi mislim, da meseca marca. Poznane so mi tudi nekatere spremembe ključne, ki jih ta novela obravnava - jaz jih podpiram. Se pravi, predvsem je šlo za spremembe oziroma uskladitve z evropsko zakonodajo. Veliko pozornosti namenja ne poizkusom, ampak postopkom z živalmi, ker je bila tudi ena od problemov obstoječe zakonodaje in pa evtanaziji se pravi zdravih živali ter področju ureditve upravljanja z zavetišči. Jaz spremembe podiram. Kot nekoliko problematično pa tukaj vidim dejstvo dejansko ureditve financiranja zavetišč, ki po 30. dneh se pravi dejansko ta strošek obravnave živali, potem pade na zavetišče, kar zna predstavljati problem. Kot drugi možni vir seveda je tukaj donatorstvo, ampak to je zelo odprta oziroma nestalni vir financiranja in tukaj verjamem, da je še kaj prostora, da se to področje financiranja malo bolj pozorno obravnava in da ne pade, potem res to celotno breme na lokalne skupnosti seveda na koncu na škodo živali, ki jih v zavetiščih obravnavamo.  Gospa Violeta Tomić, hvala tudi za vaše predloge oziroma komentarje na začetku in potem vprašanja! Začeli ste s preventivo pred naravnimi nesrečami. Jaz se tega dejstva močno zavedam. Tudi priča smo v zadnjem času izredni nestalnosti v naravnih pogojih od žledolomov, vetrolomov, suše in toče. Sem zelo naklonjena oziroma se bom zavzemala za pripravo strategije o preprečevanju se pravi vplivov teh nesreč, kar zajema tako področje se pravi strokovnega izobraževanja kmetov, da se čim bolj lotevajo tehnologij, pri katerih je ta vpliv čim manjši in pa seveda, da se v čim večji meri izvaja ukrepe tako financiranja kot tudi pomoči pri oblikovanju načrtov za zaščito pred temi naravnimi ujmami, v kolikor je to mogoče. Tudi za zvišanje odstotka pri sofinanciranju zavarovalnih premij, ki po pojem vedenju sedaj ni enoten, je različen za različne pridelke. Izredno naklonjena sem in bom podpirala ustanavljanje različnih skupin proizvajalcev tako zadružništva kot tudi kooperativ tudi področje socialnega podjetništva, ki se na podeželju že kar precej razvija. Seveda je pa treba, potem temu nameniti tudi nadaljnjo podporo, kar sem tudi izpostavila v svojih prioritetah pa ni mogoče zajeto v koalicijski pogodbi tako podrobno. Je pa tudi ena od politik, ki jih narekuje prihodnja evropska skupina kmetijska politika. Tukaj sem prav gotovo zelo naklonjena temu oziroma se bom tudi zavzemala za to, da Slovenija to v večji meri   (nadaljevanje) izvaja in podpira.  Izvzem hrane iz sistema javnega naročanja. Na evropskem nivoju že potekajo te pobude, tudi v sodelovanju z našimi evropskimi poslanci so te pobude izjemno aktivne. Jaz sem bom nadalje za njih zavzemala in takoj, ko bodo te regulative na evropskem nivoju sprejete, bom to aplicirala tudi v domačo zakonodajo, ker mislim, da je izjemnega pomena dvig odstotka lokalno pridelanih živil v vseh javnih zavodih.  Na kakšen način urediti ponudbo, se pravi, razmerje med povpraševanjem in ponudbo. Tudi tu so mi poznani ti praktični problemi s terena, ko določeni pridelovalci niso sposobni dostavljati zadostnih količin tekom celotnega leta. In tu je še ena od možnosti oziroma mislim, da je edina, ki jo je v tem trenutku smotrno uporabiti, povezovanje pridelovalcev v neke oblike sodelovanja, bodisi da so to zadružne ali katerekoli druge kooperative, ki bodo, glede na načrte, ki jih ti načrtovalci prehrane predvidijo na letnem nivoju, sposobni zagotavljati zadostno količino tekom celotnega leta in na ta način se tudi dogovarjati glede cenovne politike, ki bo tekom leta veljala. Je pa, kot sem povedala, po mojem vedenju in po podatkih ta odstotek trenutno že višji od 20 % prehrane, kot predvideva, in sicer gre še nekaj na račun lokalne hrane. Približen podatek po mojem vedenju je trenutno 40 %, da je že v javnih zavodih lokalno pridelane hrane, seveda je pa želja 60 % ali pa več.  Varovanje naravnih virov, vode, ste omenili, in zasebnih lastništev. Na zadeve, ki so bile v preteklosti že izpeljane, žal jaz nimam vpliva. Se bom pa res strogo zavzemala za to, da ti naravni viri ne gredo v okvir privatizacije, da ostanejo naravno javno dobro. Predvsem tudi na področju varovanja kmetijske zemlje, se pravi, v obdelavo kmetom, bom zelo striktna pri tem, da se omogoča dostop do kmetijskih zemljišč v prvi meri in prednostno manjšim kmetijam oziroma kmetovalcem.  Problem dolgotrajnih najemov zemljišč za večje sisteme mi je tudi poznan, sem ga prej omenila. Tu vem, da gre za zakonsko podlago, ki omogoča ta dolgotrajni najem, in tu bo treba iskati predvsem rešitev, da se zakonska podlaga spreminja v smeri, da se ti roki predvsem skrajšajo ter se potem vmes poskuša iskati rešitve, da se ta zemlja, kot sem prej omenila, v čim večji meri omogoča dostop do nje manjšim kmetom.  Seznanjena sem tudi s tem, da so bile ukinjene državne pokojnine, in seznanjena s tem, da gre za socialni problem na ruralnih oziroma na področju kmetov, tudi z varstvenim dodatkom. Jaz sem pristaš državnih pokojnin, seveda pa v tem trenutku ne poznam dovolj tega, kakšne je trenutno stanje, se bom pa zavzela, da to pregledamo in poskušamo pogledati tudi možnosti, da se državne pokojnine za kmečko prebivalstvo vrnejo. Predvsem pa, da je to eden od načinov, s katerimi pomagamo ne samo zmanjševati revščino, temveč na nek način dati perspektivo, ki bo ljudem olajšala odločitev, da v kmečkem okolju ostajajo, saj je ta problem izrazito prisoten pri tem, da se s teh območij mladi izseljujejo, ker v perspektivi ne vidijo dolgotrajne možnosti, da ostanejo na kmečki zemlji.  Manjše kmetije, se pravi, velik odstotek kmetijskih zemljišč po 3 hektarje je izrazito prisoten tudi na območju, s katerega prihajam. Tudi tu gre za eno od odprtih področij, ki narekuje večjo usmeritev v povezovanje, se pravi, tudi pri tem, da se kupuje skupna oprema za obdelovanje, da se skupaj nastopa na trgu. Moram pa povedati čisto iz praktičnih izkušenj, da to na terenu predstavlja še kar velik izziv, da nekaj primerov dobre prakse že obstaja. Jaz sem ravno par primerov poslušala tudi na letošnji Agri, in da se tega kar je razveseljivo, predvsem lotevajo mladi kmetje, da so začeli kupovati skupaj kmetijsko mehanizacijo, da jih več uporablja iste traktorje in opremo in jaz se bom res zavzemala tako na vsebinskem kot na finančnem področju, da to spodbudimo, saj se mi to zdi ena od možnosti, da male kmetije preživijo tako pri obdelovanju kot tudi pozneje pri skupnem nastopu na trg, ker je praktično nemogoče, da mali kmet sam na trg nastopi.  Kar se tiče glifosata. Obstaja evropska uredba, ki je trenutno v prehodnem obdobju in v obdobju petih let naj bi se prepovedala uporaba glifosata. Seveda se pa v umestnem času mora piskati alternativne rešitve, ki bi brez večjih vplivov na okolje ponudile kmetovalcem možnost, da zaščitijo svoje pridelke pred uničenjem, ki ga je ta herbicit trenutno preprečuje in jaz imam tudi podatek, da tudi pri nas intenzivno potekajo raziskave v tej smeri, da se najde alternativo obstoječemu herbicidu.  Kar se tiče zmanjšanja kemizacije, sem jaz absolutno na strani tega, da se čim bolj usmerja v različne alternativne rešitve. Tudi zaradi tega, seveda v skladu z zmožnostmi, ki ne ogrožajo potem kmetijskega pridelka, da pa se v vmesnem času do prepovedi oziroma izločitve tega intenzivno usmerjajo podpore iskanju alternativnih virov.  Kar se tiče uporabe antibiotikov, je mogoče še eno takšno področje. Mislim, da je Slovenija na tem področju relativno dobra, da je uporaba antibiotikov relativno nizka, da pa je mogoče večji problem zagotavljanje tega, da ne pride do odpornosti na antibiotike, se pravi, do resistence, kjer pa gre predvsem za problem tega, da je treba preprečevati uporabo iz teh sestavin v humane namene, se pravi, v antibiotike za ljudi in pa antibiotike za živali, kar seveda potem posredno vpliva na večjo resistenco človeka na tiste antibiotike, ki pridejo tudi v meso s tem vnosom.  Sodelovanje s strokovnimi inštitucijami, sem že večkrat omenila. Moje celotno preteklo delovanje, dvajset let je bilo predvsem intenzivno usmerjeno na prenos znanja iz strokovnih inštitucij v prakso. Na tem področju v Sloveniji žal ne moremo reči, da smo zelo dobri. Po mojem vedenju se že petnajst let izrazito trudimo, da bi to znanje čim bolj uporabljali, ampak tukaj lahko kritično povem, da gre problem, se pravi, težava na obe strani, tako na stran uporabnika, ki še ni pripravljen sprejemati določenih predlogov, inovativnih novih tehnoloških rešitev kot tudi na drugi akademski strani kjer gre mogoče za premalo željo po sodelovanju in po aplikativnem delovanju, da se tudi loteva raziskav in pa razvoja na področjih, ki jih teren oziroma populacija zahteva.  Slovenski državni gozdovi. Jaz sem rekla, da je meni znan podatek, da 90 % prodaje gre k domačim. Vi ste to z vašimi podatki negirali. Kar lahko jaz v tem trenutku povem, ko ste me vprašali tudi po gospodu Ficku, jaz gospoda Ficka osebno ne poznam. Pogledala sem javno dostopne podatke, SIDG in pa se lahko zavežem, da bom ob nastopu funkcije intenzivno pogledala to področje, glede na to, da je kar nekaj bilo sproženih razmišljanj na to temo. Kar se tiče transparentnega delovanja. Tisti nadzorni organi, ki so vzpostavljeni v okviru nadzornih funkcij od nadzornega odbora, notranje, zunanje revizije in pa skupščine, ki jo predstavlja Vlada Republike Slovenije, v tem trenutku uradnih podatkov niso dali, da bi karkoli s poslovanjem bilo narobe. Kar se pa tiče Računskega sodišča, ker sem to zasledila v koalicijski pogodbi, po mojih podatkih se IDG je na seznamu za skorajšnji pregled. In jaz seveda sem zato, da se tudi Računsko sodišče pregleda loti.  Gradnja gozdno-lesnih verig, s tem področjem glede na to, da v preteklosti ni bilo izrazito mi poznano, sem se kar precej časa ukvarjala sedaj in zelo pozanimala tudi na strani pridelovalcev. In tukaj dejansko je deficit. In zavedam se, da je to področje potrebno okrepiti, čeprav v tem trenutku obstaja kar nekaj manjših predelovalcev lesa v Sloveniji, je to področje izrazito takšno, ki ga je potrebno okrepiti. In seveda z Direktoratom za lesarstvo in predvsem s strokovnimi inštitucijami, to je z Inštitutom za gozdarstvom, z Zavodom za gozdove in pa z drugimi strokovnimi službami iskati rešitve in pripraviti strategijo na kakšen način bi lesno predelovalno industrijo okrepili, tako majhne, mikro, se pravi predelovalce kot tudi večje. Poznano mi je pa dejstvo, da je v strategiji SiDG-ja zapisano, da morajo v obdobju izvajanja strategije vzpostaviti štiri, se pravi, odvzemna mesta s prvo stopnjo predelave, se pravi z omogočanjem razreza in da je prvo takšno na Snežniku. Da pa bi se moralo vzpostaviti še na Koroškem, v Mariboru in v Postojni. In tukaj seveda je potrebno spremljati, da bo dejansko do te izvedbe tudi prišlo, kar je v strategiji tudi Vlada potrdila oziroma se s tem seznanila.  Outsourcing sečnje, meni je poznano dejstvo prav tako iz javno dostopnih podatkov, da je neke vrste dogovor, da se zagotavlja do 20 %, se pravi lastnih resursov in da se ne posega z večjim deležem lastnih resursov na trg, ampak da se omogoči tem manjšim izvajalcem del na terenu, ki se jih potem s pogodbami najema, da do določenega odstotka se pravi to skrb za gozdove tudi oni v skladu s pogodbami izvajajo. Bom pa preverila koliko je to zavezujoče in ali je možno tudi tukaj večati odstotek, se pravi, lastnih resursov s katerimi SiDG pri tem razpolaga. Poznano mi je tudi dobro delo Zavoda za gozdove in jaz se želim zelo hitro z njim podrobneje seznaniti in ga tudi intenzivno vključevati v ta prizadevanja, ki sem jih na področju gozdarstva tudi prej naštela.
Najlepša hvala za odgovore, gospa kandidatka. Sedaj odpiram drugi krog vprašanj poslank in poslancev kandidatki. Prvi je na vrsti gospod Siter.
Najlepša hvala. In lepa dobrodošlica gospe kandidatki tudi z moje strani.  Jaz imam pred seboj eno vprašanje, s katerim bom v bistvu nadgradil tisto, kar je kolegica Hotova že odprla, nadgradil in malce razširil, na temo dobrobiti živali. Koalicijska pogodba je kar jasna in predlaga kar nekaj konkretnih izzivov in ukrepov na tem področju. Jaz bi se sprehodil čez nekaj od njih. Bom kratke, obljubim. In bi vas prosil potem za ene take merljive odgovore. Eden od ukrepov, recimo, je zagotovili bomo ustrezne kadrovske in finančne vire nadzornim organom. To je bilo tudi že danes odprto, ki skrbijo za izvajanje zakonov ter predpisov s področja zaščite živali. Predvidevam, da poudarek tukaj bo predvsem na rejnih živalih. Eno glavnih sistemskih izhodišč, na katere v Levici že cel čas na vseh področjih poudarjamo, je ta kadrovska podhranjenost inšpekcijskih služb. Na kakšen način, bi bilo vprašanje, boste postopali v doseganju tega cilja, na kakšen način financirali, na kakšen način kadrovali, na kakšen način usposobili v končni fazi tudi kader, ki bo potem te inšpekcijske aktivnosti izvajal. To je ena stvar.  Drug ukrep, nudili bomo podporo izobraževanju otrok in informiranju odraslih o pomenu zdrave prehrane   (nadaljevanje) ter o negativnih učinkih pretiranega uživanja mesa. Kako se bo to z otroki najverjetneje je stvar medresorskega usklajevanja z izobraževalnim ministrstvom, ampak ne bi smelo biti težav. Zanima me pa predvsem v luči recimo zelo uspešne piarovske akcije iz prejšnjega mandata, ki jo je vodil vaš predhodnik gospod Židan »super meso«. Na kakšen način boste naslovili odrastle torej v informiranju sedaj pa negativnih učinkih pretiranega uživanje mesa? Na kakšen način se boste - zelo pomemben del vprašanj - tukaj povezali z nekim nevladnim sektorjem, strokovnjaki, na eni strani z civilno družbo, ki pa vemo, da je v tem svojem aktivizmu že aktivna vrsto let?  Prepovedali bomo baterijsko rejo živali, sprejeli predpise za izboljšanje bivalnih pogojev v hlevski reji ter spodbujanje proste reje vseh vrst živali. Kakšno torej alternativo baterijskih rej predlagate in kaj to pomeni v praksi glede na to, da verjamem, da v tej sobi in vsem občinstvu, ki nas spremlja je le majhen procent strokovnjakov s področja baterijske reje? Kaj to pomeni s finančnega in okoljskega vidika? Omenili ste termin nadstandarda praksa reje, bi vas prosil, da nam laikom definirate kaj to pomeni! Regulirali bomo prevoz živih živali in določili višje minimalne standarde zopet iz gledišča laika kako boste to naredili in kakšne minimalne standarde? Pod tem istim poglavjem zaščite živali oziroma dobrobiti živali naj izpostavim še, o čemer smo tudi že govorili, v prejšnjem mandatu je Vlada vložila novelo Zakona o zaščiti živali - precej dobrih sprememb je vsebovala, v Levici bi jo podprli. Moje vprašanje je samo pa zopet prosim za marljive odgovore glede na to, da je vse to že postavljeno in pripravljeno kdaj bo Vlada ponovno obravnavala in poslala v Državni zbor Zakon o zaščiti živali, katere rešitve bo ta zakon vključeval? Ali ste vi osebno naklonjeni sicer popolni prepovedi nastopanja živali v cirkusu - to je tudi ena, morda smešno, ampak aktivisti za dobrobit živali se v tem trenutku ne smejijo - in ali se strinjate, da bi se morala skrb za živali izvajati v obliki neprofitne javne službe?  Ker pa imam že mikrofon pa samo še na hitro tudi ena stvar, ki smo jo že omenili na temo sladkih pijač. V prejšnjem mandatu je Ministrstvo za finance sicer že predlagalo Predlog Zakona o obdavčitvi sladkih pijač načelom so se kolegi iz desne strani parlamentarnega parketa niso najbolj strinjali. V koalicijski pogodbi sicer piše, da boste proučili možnosti za uvedbo takšne obdavčitve. Vprašanje, kaj je tukaj sploh še za proučevati glede na to, da je novela zakona že spisana? Ali se osebno zavzemate za to, da se sladke pijače dodatno obdavči in - potem dobra ideja - zbran denar recimo namensko, potem preusmeri v zdravje diabetesa in drugih bolezni, ki so povezane s prekomernim uživanjem sladkih pijač? Ali ste boste znotraj Vlade prizadevali za sprejetje takega zakona?  Hvala.
Hvala za vprašanja.  Naslednja, ki je prijavljena je torej kolegica Anja Bah Žibert.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa.  Kandidatka, jaz bom govorila v svojem imenu, ampak predvsem v imenu državljank in državljanov. Iz njihove strani prihajajo ta vprašanja, ki jih postavila, zato upam na konkretne odgovore.  Koalicijski zapis je takšen, da pravzaprav ni konkretnega, tisto kar je je narobe in bom tudi povedala kaj mislim. Po vrsti. Vi boste zasedali, če boste dobili zadostno podporo politično funkcijo in dovolite, da povem kaj si mislijo o tej politični funkciji, ki jo je opravljal vaš predhodnik državljanke in državljani.  Prvič - ministrstvo za kmetijstvo vodi človek, ki ne ceni slovenske zemlje. Drugič - kmetovanje se je razvrednotilo, kmečko stanje družbene lestvice. Naslednje, gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči   (nadaljevanje) opravljajo ljudje, ki ne vedo, kaj pomenijo za slovenski narod slovenske kmetije in njihov domači pridelek. Naslednjič. Kmetijstvo praktično že več let propada. Če bomo imeli še naprej takega kmetijskega ministra, pa kmalu več ne bo kmetijske zemlje in ne kmetov.  Naslednjič. Brez kmeta ni države. Nič ne pomeni deset uspešnih inženirjev in doktorjev znanosti na tem področju, če ni sto kmetov, ki bodo to njihovo iznajdbo na kmetiji tudi uresničili in naredili. In tako naprej in tako naprej. Ker, kot sem povedala, boste opravljali politično funkcijo s podporo šestih koalicijskih strank, me zanima, kdo bodo vaši ožji sodelavci, kajti od njih bo odvisno, ali bo na tem področju res prišlo do sprememb ali se bo nadaljevalo delo, ki je sledilo iz preteklega mandata. In nekatere od koalicijskih strank so tudi iste, zato me zanima, kakšne bodo spremembe na področju državnih sekretarjev, ali bodo spremembe na področju direktorjev direktoratov. To je moje prvo vprašanje. Naslednje vprašanje, ki ste se ga nekako delno lotili, govori o revščini, posebej tistih kmetov, ki so upokojeni, kajti ti ne dosegajo niti praga revščine, ko gre za mesečno pokojnino. Prav tako je velik problem tistih, ki so zboleli, imajo invalidsko upokojitev in tako naprej oziroma ne morejo delati, ker so invalidi, nepokretni. Zanima me, ali veste, kakšna je višina dodatka za te osebe. Se pravi, konkretno, ali veste, kakšen je dodatek za kmete, ki so nepokretni oziroma hudi invalidi.  Naprej. Glejte, jaz sem si pogledala koalicijsko pogodbo in jo malo primerjala s preteklo koalicijsko pogodbo. Kot rečeno, prihajate s podporo stranke, ki je tudi takrat tvorila to koalicijsko pogodbo, zato me zanima naslednje. Na primer, generacijski prenos kmetij in krepitev znanja, prenos inovacij in dobrih praks. To je bilo zabeleženo tudi v prejšnji koalicijski pogodbi, naredilo se pa praktično ni veliko, glede na to, da je v sedanji koalicijski pogodbi zapis praktično enak. Zanima me, ali se boste bolj kot vaš predhodnik zavzeli za to, da ena od izobraževalnih institucij, to je Fakulteta za razvoj podeželja, kamor so vpisani ravno mladi, ki naj bi skrbeli in bili prihodnost na področju kmetijstva, pa tudi mladih kmetov in kmetovalcev, ali se boste zavzeli za to, da le pride do napredka na področju izobraževanja in ta izobraževalni center oziroma šola dobi koncesijo. Dejstvo je, da so danes tu samoplačniki, in vi dobro veste, pa omenjali smo socialni status kmetov in vemo, da si tega zneska ne morejo privoščiti. Na drugi strani govorimo o krepitvi prenosa, o znanju in tako naprej, ko gre pa za konkretne zadeve, pa stvari pozabimo.  Govorite tudi o ekološki hrani. Glejte, v koalicijskem zapisu je ena od redkih konkretnih zadev tudi najmanj 40 % lokalnih živil. Zdaj ne vem, ali se vi s tem strinjate, ampak evropska direktiva govori o 20 %. Se pravi, pišemo v koalicijski sporazum nekaj, kar sploh ni izvedljivo oziroma če je, mi boste vi povedali, kako boste šli čez to direktivo, in seveda, kaj bo potem tudi z javnim naročanjem, ali ste se o tem pogovarjali že medresorsko. Dejstvo je, da se v koalicijske zapise piše nekaj, kar direktiva sploh ne omogoča; pa še to je ena redkih konkretnih zadev v tej koalicijski pogodbi.  In še nekaj, o tako imenovanem podjetju za gozdarstvo ste kar nekaj odgovarjali, ste bili pa nekako nesigurni v tem. Zanima me, poglejte, v prejšnji koalicijski pogodbi je bilo rečeno, da se bo takšno podjetje ustanovilo, / nerazumljivo/ govorim. V tej koalicijski pogodbi pa govorite, da se bo naredilo vse, da bo deloval bolj transparentno. Torej so tisti, ki so ga zasnovali, priznali sami, da deluje netransparentno. Zdaj, če deluje netransparentno, želim konkretne odgovore, kajti ugotovitev je, da je očitno zadeva netransparentna, sicer je bilo na to temo več sej odbora za kmetijstvo v preteklosti, ampak do kakšnih rezultatov niso prišli, zdaj pa sami v koalicijski pogodbi ugotavljate, da je to netransparentno. Zato bi prosila konkretne odgovore kaj boste naredili. Prav tako konkretni, prosim konkretni odgovor, poglejte, hribovske kmetije zaradi, vemo že, malega števila glav živine, zaradi male kmetijske površine, ki jo imajo, ne morejo nekako iti na razpise. Ali boste tukaj kaj spremenili? Ni samo tisto kar si ljudje med seboj pomagajo, pa se zmenijo v vasi, pa kupijo skupaj svoj traktor, ker to ga spet oni kupijo. Mene zanima ali se bo naredilo, da bodo ti ljudje lahko dobivali tudi subvencije, čeprav obdelujejo manjše površine, pa vemo, da je veliko težje.  Kot drugo kar me konkretno ljudje sprašujejo je, kako bomo zavarovali tisto svoje kar imamo, pa v bistvu pustimo, da se trži pod ali pa druga znamka pod blagovno znamko slovensko. Primer so na primer briški proizvodi. Mi vemo, da ob avtocesti tega ni in ni konec. Briški proizvod, vsi pa vedo, da je izvoz iz tujine in potem pride nek inšpektor, takrat se tabla zamenja, potem pa ti isti prodajajo naprej, če ne drugega, se jim napise kazen, podjetje zaprejo in se ustanovi drugo. Se pravi, tukaj je potrebna neka generalna rešitev in o tem se govori premalo, tudi glede na to, da Slovenija, kar se tiče lastne proizvodnje sadja, ni najbolj na visokih odstotkih in se mi zdi, da bi bilo tukaj prvo kar bi morali storiti.  To so moja konkretna vprašanja. In pa še eno. Poglejte, gojitvena lovišča s posebnimi nameni. To je tudi v upravljanju zavodov za gozdove. Ljudje opozarjajo, da se tukaj pravzaprav nahaja leglo korupcije in pa velika kraja državnega premoženja. Zanima me kaj boste tukaj spremenili? Jaz sem celo slišala en podatek, da so si celo želeli nekateri, da bi se ta gojišča pripojila temu državnemu podjetju za gozdove, kar je dodatna katastrofa, glede na to, da že zdaj ugotavljate, da ta deluje netransparentno. Skratka, to so moja vprašanja. Jaz vas prosim za konkretne odgovore.  Hvala.
Najlepša hvala kolegici Anji Bah Žibert.  Kolega Trček, želite postopkovno? Izvolite, imate besedo.
Poglejte, hvala lepa za besedo.  Vi ste novi predsedujoči, pogodbo kot bom jaz, v Poslovniku Državnega zbora piše, da se pri sejah matičnih delovnih teles smiselno uporablja to kar piše v Poslovniku o vodenju sej, rednih in izrednih Državnega zbora, in tam je tudi alineja, da se pri točkah dnevnega reda razpravlja o konkretni vsebini točke dnevnega reda. Poglejte, res je, proti gospodu Židanu lahko povemo marsikaj, lahko tudi marsikaj povemo proti temu kako je vedno bolj radikalizirajoča se desnica v Sloveniji si vzela zadruge in zadružniško organizacijo, ker je tam kar par sto milijonov. Moj seveda postopkovni predlog je, da izvajamo hearing kandidatke za ministrico ne pa kritiko gospoda Židana. Lahko pa naredimo enkrat to izredno sejo, ki bo pa morala trajati ene tri dni, je toliko masla na glavi.  Hvala za besedo.
Hvala gospod Trček.  Kot veste, vsak predsednik izvaja, ima pregled na sejo. Tudi kandidatka ne nazadnje je tudi na začetku predstavljala neko posneto stanje slovenskega kmetijstva iz katerega je potem izvajala določene svoje poglede, predstavila neke svoje ukrepe in seveda mimo tega je težko iti, v nekem smislu tudi postavljanju poslanskih vprašanj in razumljivosti, zato bom sedaj dal še eno postopkovno. Mislim, da kolegica Anja Bah Žibert. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči. Jaz bi bila zelo vesela, da se v tem Državnem zboru ne izkorišča Poslovnik in se ne postavlja postopkovnih, ki niso postopkovni. V tej dvorani so danes vsi razpravljali o temi kmetijstva in povezano tudi z vprašanji, konkretna vprašanja. Če se pa konkretno vprašanje veže na preteklo kmetijstvo, oprostite, saj ne začenjamo na novo kmetovanje z novo ministrico. Hvala lepa.
Sedaj bi pa vseeno opozoril, kolegice in kolege, da imamo samo še slabo uro časa, potem bomo morali ta prostor zapustiti, ga predati Odboru za zunanje zadeve, kjer bo naslednji hearing. Tako da bi vas prosil, da ne ponavljate vprašanj, ki so bila že podana kandidatki, da ste konkretni, kratki. Tudi vas prosim kandidatka, da imate konkretne kratke odgovore, zato da spravimo ta hearing tam nekje približno do 11. ure 40 do konca in potem pridemo do glasovanja.  Sedaj je pa naslednja, ki se je prijavila k podajanju vprašanj, kolegica Dimic. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči oziroma naš predsednik.  Spoštovana kandidatka za ministrico! Jaz bo na kratko vseeno podelala po sklopih par zadev, ker vseeno kmetijstvo pa že kar 6, 7 let intenzivno spremljam tudi v Državnem zboru, pa ne morem mimo nekaterih stvari.  Prihajate iz vzhodnega dela Slovenije. V vaši uvodni predstavitvi ste večkrat omenjala Podravje. Jaz si srčno želim, da boste ministrica za vse slovenske kmete, tudi za tiste višinske, visokogorske in primorske in tako naprej. Želim si, da bi bila ministrica resnično vseh slovenskih kmetov, ne pa kmetov iz vzhodne Slovenije, kar nekako mogoče imajo slovenski kmetje kljub nekaj letni in zadnjem ministru tak občutek, da se mogoče kmetijska politika delala ne v Ljubljani, ampak mogoče kje drugje.  Na kratko bom šla skozi tiste točke, za katere se mi zdi, da so pomembne za razvoj slovenskega kmetijstva v prihodnje in se seveda dotaknila tudi dela, ki mogoče je ostal pri pogajanjih, ko se je Nova Slovenija pogajala tudi na tem resorju. Če se dotaknem generacijske prenove. Pogoj za mlade prevzemnike kmetij je potrebno razumeti, da mladi prevzemniki kmetij s podaljšano delovno dobo bo nastal problem tudi pri tistih, ki bodo kmetije predajali. Do leta 2013 oziroma do leta 2014 so bile za te kmete, ki so predajali kmetije uvedene rente in so prejemale rente. To je njim pomenilo neko socialno varnost. Po letu 2014 Evropska komisija tega ni dovolila v taki obliki. V Sloveniji pa nismo iskali rešitev. Zato je mogoče tudi problem, da se praktično v Sloveniji vsak dan zapre ena oziroma po statističnih podatkih, če rečemo, dve kmetiji. Tudi to je problem. Problem je kaj narediti s tistimi, ki bi kmetijo radi predali, pa mogoče so stari 55, 57 let in imajo pogoj za penzijo. Tukaj želim mogoče kakšen bolj konkreten primer, ker sem tudi s konkretnim primerom vam povedala kaj je bilo do sedaj.  Tukaj lahko notri še vzamem državne penzije za kmečke ženske, je bilo rečeno. Naj poudarim, ni samo za kmečke ženske. To je bila nekako rečeno neka starostna pokojnina za tiste, ki niso mogli plačevati ali niso plačevali so ostajali doma, da so skrbeli za družino, so dobili neko nadomestilo v višini, mislim da, 157 evrov na mesec. Ampak naj povem, da so to v bistvu, zakaj omenjamo kmečke ženske, zato ker je bila politika v preteklosti slovenskega kmetijstva taka, da se te kmečke ženske niso mogle doma zavarovati. Veste, to je tudi en ostanek bivšega režima, bivšega sistema, ki je te kmečke ženske, ki so skrbele za dom, obdelovale zemljo praktično nek način omogočil ali pa jim delno vsaj odvzel tudi možnost neke normalne upokojitve.  Če grem naprej, potem je bilo rečeno, skrb za gozdove. Ena izmed točk, se spomnim še dobro, tudi sama, pogajanj odprtost gozdov, odgovornost seveda do lastnikov gozdov in biotsko raznovrstnost. Ja, odprtost gozdov, ampak na kakšen način se bodo lastnika gozdov, ki jih imamo v Sloveniji 400 tisoč, to poznalo. Ravno z vidika spoštovanja lastnine in seveda spoštovanje biotske raznovrstnosti. Me zanima, kakšen ukrep oziroma kaj ste predvidevali kakšen ukrep pri odprtosti gozdov. Ali je to davčna politika? Ali je to kakšna druga politika? Tu bi želela mogoče en bolj konkreten odgovor. Omenjali ste, da je gozd potencial za razvoj gozdno lesne verige. Se bojim, da v Sloveniji že toliko časa govorimo o razvoju in spodbudah gozdno lesni verigi, da bo lubadar v bistvu pojedel vso našo gozdno lesno maso. V tem poletnem času sem obiskala marsikateri del Slovenije. Tudi gorsko višinske. Tudi tam imamo župana Bohinja. Vemo kaj se dogaja na tem področju. Kdaj se bo gozdno lesna veriga zagnala, če ne sedaj, ko imamo enormne količine lastnega lesa, ki pa seveda, ne morem se strinjati z vami, da 90 % lesa imamo oziroma prodamo domačinom. Ste tako rekla? Seveda. Jaz bi želela tukaj vedeti ali proizvajalcem ali preprodajalcem. Jaz se strinjam, da mogoče sto procentno slovenskega lesa prodamo v Sloveniji, ampak preprodajalcem, ki dejansko naložijo zadevo na vagon in lifrajo potem v Avstrijo. Včasih je bilo tudi na tem odboru rečeno, še dobro, da imajo Avstrijci take velikega žage, da lahko vso to lesno maso pokupijo in jo predelajo. Ampak mi nazadnje kot država, mi nimamo nafte, mi imamo edino to lesno maso, ki pa dejansko nam propada pred očmi in gledamo in čakamo kdaj bo ta lubadar nehal delovati.  Jaz bi se še dotaknila slovenske hrane, slovenska hrana cilj samooskrbe. To tudi poslušamo že zadnjih 7 let, pa naj samo povem kakšna je stopnja samooskrbe. Zelenjava 42 %, krompir 55 %, sveže sadje 44 %, žito 74 %, meso 77%, goveje 108, prašičje 34 %, perutninsko 107%, drobnica 82, mleko 131, jajca 95, med 71. Nekje imamo zelo dobre rezultate na določenih segmentih. Ampak ves čas ponavljamo bomo zagotovili višjo samooskrbo. Seveda, gospa kandidatka za ministrico, vi ste rekla več bom vlagala in več si bom prizadevala za vertikalno in horizontalno linijo oziroma mrežo vzpostavitve, ki bo zagotavljala zagotovi višjo samooskrbo. Ampak da dam samo primer krompirja. 55 % smo na krompirju. Če bi delovala vertikala in horizontalna povezava sem prepričana, da bi lahko bila tudi naša stopnja samooskrbe na 100 % ali še celo več. zakaj? Zato, ker ne morem mimo dejstev, da je bilo leta 2016 resnično spodbuda in so kmetje se usmerili v pridelavo krompirja. Ampak ravno mislim, da na področju Ptuja je bil nek članek, ki ga lahko posredujem, je ostalo v zemlji ogromne ogromne količine krompirja. Zakaj? Ker je bila odkupna cena 3 cente. In ljudje rečejo, tudi proizvajalci, tudi kmetje rečejo, ne moremo krompirja prodati zato, ker je v trgovinah, jaz upam, da samo v trgovinah, ne tudi v javnih zavodih, egiptovski krompir. Če samo rečemo javni zavodi morajo v prihodnje, ne vem, v prihodnjem letu ali dveh ali treh ali pa v prihodnjem mandatu imeti samo slovenski krompir, jaz sem prepričana, da smo marsikaj naredili s tem na tem področju. Samo krompir, da bi imeli vsi javni zavodi po Sloveniji samo slovenski kromopir. Ker veste manjši javi zavodi jemljejo od trgovcev, veleprodajnikov, tisti pa seveda spet krompir nabavijo tam, kjer je najcenejši. To pa vemo. In potem imamo egiptovski krompir. Dotakniti se moram ne nazadnje meni priljubljene teme, čeprav jo je že Violeta omenjala, slovenski državni gozdovi. Mi v Novi Sloveniji smo ustanovitvi podjetja Slovenski državni gozdovi na tak način kot je ustanovljen bil nasprotovali. Zato ker smo opozarjali točno to kar se bo dogajalo,  da bo prihajalo do nemoči, da bi Računsko sodišče pregladovalo, da bo prihajalo do zlorab, da bo prihajalo, da ni vzpostavitve lesne verige v zadosti veliki količini v Sloveniji, da bo les šel ven. Vse je bilo rečeno, vse bo narejeno. Poglejte, mislim da zdajle imamo že skoraj tri leta podjetje, praktično narejeno ni nič. Lahko rečem, da je podjetje dejansko bilo ustanovljeno zato, da so nekateri dobili bankomat. To sem že večkrat poudarila. In seveda, kot kaže zadnje zaposlovanje, tudi za zaposlovanje na vodilnih mestih strankarskih ljudi. Zato je podjetje Slovenski državni gozdovi zelo dobro, ker če bi delovali na kompetencah in strokovnosti, jaz sem prepričana, da bi gospod Julijan Rupnik še vedno sedel v podjetju Slovenski državni gozdovi. Če bi delovalo v korist, v dobro države, bi taki kompetentni kot je bil gospod Rupnik, sedeli še vedno v teh podjetjih, ne pa, da se je naredila čistka. Skratka, zaokroženo, zanimivo je, da področje kmetijstva prevzema Desus. Nikoli nisem zasledila, da ima Desus nek dober program ali pa, da ima program za področje kmetijstva, ampak pustimo se presenetiti, vi ste mlada, zagnana, si želim, da bi na tem delu dobro delala. / oglašanje iz dvorane/ Ja. Bi pa želela mogoče samo še par zadev, ki so pereče, kot smo jih tudi mi izpostavili na samih pogajanjih. V evropske perspektivi 2014-2020 so visokogorske hribovske kmetije bile prikrajšane pri subvencijah tudi do 40 % sredstev. V novi perspektivi po letu 2020 pa nam žugajo še dodatno zmanjšanje od 5 do 15 % evropskih sredstev za kmetijstvo in tukaj imam vprašanje:  Kaj boste kot ministrica storili, da ohranimo obdelano krajino, ohranimo prebivalce na podeželju, in da kljub majhni proizvodnji ne zmanjšamo samooskrbe?  Pretekla Vlada je kmetom in lastnikom enormno zvišala katastrski dohodek na gozdove v povprečju preko 260 %. Se bo povečal KD kljub vsem vremenskim neprilikam in podlubnikom bodo kmetje morali plačevati veliko večji davek kakor v preteklosti. Zato vprašanje:  Čeprav kot ministrica za kmetijstvo niste odgovorna za davke, pa me zanima kakšno je vaše stališče do davka na nepremičnine na kmetijska in gozdna zemljišča? Kako boste glasovali na Vladi, ko bo na dnevnem redu obdavčitev nepremičnin? In še tudi eno pereče vprašanje. Divjadi je po mnenju stroke veko preveč, predvsem navadnega jelena. Ali boste podprli povečan odstrel navadnega jelena, če bo Zavod za gozdove predlagal povečan odstrel?  To so tri vprašanja. Jaz bi pa samo še dodala. Je bilo prej vprašanje tudi moje kolegice Nade. Kaj pomeni kmetovanje z dialogom? To lahko obrazložim kaj je. Kmetovanje z dialogom je to, da če na nekem področju je kmet in okrog njega postanejo zazidljive parcele in postane novo naselje, potem ta kmet enostavno dobiva kar naprej inšpekcijske preglede, zato ker tistim, ki so se naknadno naselili okrog njega, smrdi. To pomeni kmetovanje z dialogom. Da če nekdo se priseli na podeželje živeti, mora računati, da so tam kmetije. Mi ne moremo na tak način iztisniti, izsiliti kmeta, da ne bo praktično izven. Drugi se priseljujejo okrog njega, zato je to pomembno, kaj pomeni kmetovanje z dialogom.  Hvala lepa.
Hvala za vprašanja kolegici Dimic.  Sedaj bom še v tem sklopu vprašanj poslancev in poslank dal besedo kolegu dr. Krajčiču, da še on poda nekaj vprašanj. Bi pa vseeno še opozoril kolegice in kolege, da imamo še dobre pol ure časa, da zaključimo ta hearing v tej sobi, in da damo končno mnenje.  Torej gospod dr. Krajčič, imate besedo. Najlepša hvala.
Hvala lepa predsednik za besedo. Spoštovana kandidatka, kolegice, kolegi!  Imeli ste predstavitev o celotnem tem področju, ki ga nameravate prevzeti. Iz njega izhaja, da poznate področje široko. Izhaja iz tega tudi to, da glede na vaš življenjepis kjer sem bil malo zaskrbljen, da morda samo vinarstvo in vinogradništvo je vaše področje, vendarle le kažete, da poznate to kmetijstvo v najširšem kontekstu.   (nadaljevanje) Imate tudi izjemo in življenjepis. To je kombinacija nekih izkušenj torej dela v praksi in akademske sfere, to se mi zdi zelo dobra kombinacija, ker tudi če bi bila samo akademska komponenta je lahko problematična, ker v praksi so seveda drugačne. Tudi vodenje Zavoda Bistra vam je dala kolikor poznam ta zavod in podobne institucije v državi širino, da poznate tudi evropske projekte, kar je pri teh zgodbah izjemnega pomena. Izhajam iz volilnega okraja, iz Zgornje Savinjske doline, kjer se soočajo moji volivci s težkimi razmerami na področju kmetijstva, morda težjimi kot kje drugje, zlasti s težjimi glede na to od koder vi izhajate, zato je za nas še toliko bolj pomembno kako bo ta sektor obvladovan. V tem času nas čaka tudi predsedovanje Evropski uniji in iz vašega nastopa in življenjepisa nekako zaključujem, da bo tema, ki jo bo država izbrala inovativna in da bo takšna, da bo tudi predsedovanje Slovenije na področju kmetijstva dalo sled in prepoznavnost v tem prostoru. Ste nov obraz tako kot jaz, tako da se bova morala še morda malo navaditi na kakšne nenavadnosti. Slovenije je glede na svojo majhnost izjemno bogata s starimi sortami. Podatki kažejo, da je veliko teh sort sadni pa tudi zelenjavnih nekako izginilo. Zanima me ali v vaših prizadevanjih kaj boste naredili ali sploh boste kaj naredili, za to, da bi te stare sorte ohranjali in da bi tudi postale tržno blago. Naslednje vprašanje je področje semenarstva. V vaši predstavitvi glede semenarstva nisem zasledil nekih vaših stališč pa kolikor vem smo samooskrbni zgolj 10 % pa me zanima ali je področje semenarstva bi rekel strateška usmeritev ministrstva našega in kako se boste izognili pri tem kakšnim anomalijam kot so se pojavljala pred časom Semenarno Ljubljana, ko je na področju nekega nacionalnega interesa se tam kakšne čudne zadeve dogajale.  Tretje vprašanje pa se nanaša na sobivanje med ljudmi, kmetijstvom in velikimi zvermi. Vemo, da to sobivanje je visok civilizacijski dosežek, ki ga med državami članicami je sposobna dosegati samo določene države. Tam, kjer nimajo seveda velik zveri niso pred tem izzivom, pri nas smo. Doslej je ta zadeva potekala relativno dobro, kljub temu pa imamo na terenu precej konfliktov, zanima me kako se boste lotili reševanja teh konfliktov in ali se vam zdi ločeno organiziranje skrbi za velike zveri med Ministrstvom za okolje in prostorom in MKGP optimalno ali pa tukaj mislite, da bi bilo potrebno kaj spremeniti? Tudi jaz sprašujem podobno kot kolegica Dimičeva kaj mislite glede odstrela divjadi, zaradi povečanih škod v kmetijstvu?  Hvala lepa.
Hvala. Ker je še kar nekaj prijavljeni bom dal besedo kolegu Predniku, potem pa bomo zaključili s tem drugim krogom postavljanja vprašanj.  Kolega Prednik, izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo! Ministrica lep pozdrav, poslanke in poslanci! Najprej bi jaz ministrici čestital, da se je podala v to avanturo. Jaz vem iz izkušenj, ker sem pet let delal na resorju, da je to verjetno eden najzahtevnejših resorjev tako, da tudi čestitam za pogum in za razliko od kolegice Brinovšek je meni optimizem ministrice všeč. V tej državi mislim, da je preveč pesimizma tako, da tudi tukaj čestitam.  Jaz sem imel napisanih par vprašanj, vendar je v svoji predstavitvi in tudi potem v odgovorih kandidatka odgovorila na vsa moja vprašanja.  Še eden odgovor bi dal. Kolegica mi je iz SDS pred dvema tednoma ena članica ogovorila in rekla, da ne razume zakaj imajo kmetje Židana tako radi, ko pa za njih ni nič naredil? Ta stavek pove marsikaj. Jaz bi lahko sedaj našteval… Ja, ki so bili izboljšani. Jaz bi lahko tukaj našteval marsikaj, ampak bom izpostavil samo nekaj zadev. Jaz verjamem, da je v prejšnjem mandatu bila dosežena ena izmed največjih zmag   (nadaljevanje) slovenske diplomacije, potem ko je bil uveden oziroma sprejet svetovni dan čebel. Svetovni dan čebel je pomenil, da je slovensko čebelarstvo dvignilo verjetno na najvišji nivo čebelarstva na svetu. In tudi čebelarji so prejšnjemu ministru oziroma ministru, ki je zdaj že na drugi funkciji, izredno hvaležni.  V prejšnjem obdobju je bila uvedena tudi izbrana kakovost Slovenije, to je bilo v sklopu promocije slovenske hrane. In tudi kandidatka je povedala, kako bo nadaljevala in še izboljšala to področje.  Dotaknila se je tudi javnih zavodov in hrane lokalne pridelave. In tudi tu sem imel vprašanje, ampak je ministrica oziroma kandidatka za ministrico na to že odgovorila.  Pomembno področje je področje zavržkov hrane. Glede na to, da je bilo prej rečeno, da je bilo v prejšnjem obdobju vse slabo, potem ne vem, zakaj je SDS podprl in je bil soglasno sprejet Zakon o kmetijstvu. To pomeni, da le ni bilo vse tako slabo. S tem zakonom oziroma s spremembo pravilnika Ministrstva za finance smo potem tudi omogočili oprostitev davka na dodano vrednost za doniranje viškov hrane v dobrodelne namene. Prav tako je bil uspešno izveden tudi javni razpis za nakup hladilnih naprav, in kolikor sem razumel kandidatko, bo s tem nadaljevala.  Jaz ne bom predolg, ker nas čas lovi. Pa da ne bomo zaključili tako pesimistično, jaz ministrici zaupam, jo spoštujem, ker bo prevzela ta resor. Poslanci smo tu zato, da ministrom in vladi pomagamo, ne da mečemo polena pod noge, in verjamem, da je to naš skupni interes. Letvica na tem ministrstvu je postavljena precej visoko, v prejšnjem obdobju je bilo realiziranih vseh 14 točk iz koalicijske pogodbe in jaz verjamem ministrici, da bo to letvico dosegla oziroma jo tudi presegla. Tako čestitke za pogum in pogumno naprej! Hvala.
Hvala za v bistvu sugestije, vprašanj skoraj ni bilo.  Zdaj pa kandidatko prosim za konkretne odgovore, pa prosim, bolj kratko, ker nas čas preganja. Imamo še manj kot pol ure časa in bi prosil tudi kolegice in kolege, da svoja vprašanja prilagodijo temu času. Najlepša hvala.
Aleksandra Pivec
Se bom potrudila kratko odgovoriti na ta obsežna vprašanja.  Najprej gospod Sitar, področje dobrobit živali. Ob res močnem zavedanju, da je to izjemno pomembno področje, tako za mene - ker ste vprašali za moje osebno mnenje - kot tudi strokovno. Jaz menim, da tu poleg tega, da se dosledno vrši nadzor in regulacije, ki predvsem temeljijo na delu uradnih veterinarjev in veterinarjev koncesionarjev ter inšpekcijskih služb, je treba povečati osveščanje o dobrobiti živali, saj sem mnenja, da se v javnosti, tako strokovni kot splošni, mogoče še premalo o tem področju govori in obravnava živali kot nečuteče predmete, namesto da se jih obravnava kot čutna bitja. In tu se bomo dejansko tudi na EU ravni, tako kot do sedaj, zavzemali in si prizadevali za višjo raven zaščite, saj je tu tudi Evropa nekoliko liberalna in ne postavlja strogih kriterijev glede zaščite živali. Mogoče glede prevoza, še to. Da, deluje, v Sloveniji je mobilna enota, ki bi naj te nadzore vršila na terenu, predvsem pri prevozih iz Italije in Madžarske, pri tem tranzitu. Tu se zavezujem, da bom pregledala, kakšno je stanje na tem področju in ali tudi te enote delujejo na dovolj visoki ravni.  Izobraževanje otrok, zavedanje o zdravi prehrani. Vem, in tu ne bom izpostavljala svojega osebnega pogleda, lahko pa mogoče kdaj v kakšnem drugem pogovoru. Jaz se zavedam, da obstajajo različni pogledi na način prehranjevanja. Kot ministrica seveda moram enako pozornost namenjati vsem področjem. In tu na primeren način, zelo subtilno tudi vršiti osveščanje in izobraževanje, seveda skupaj z vsemi področji stroke kot tudi z nevladnimi organizacijami in jaz sem naklonjena tudi sodelovanju in vključevanju   (nadaljevanje) v pomembne odločitve tudi nevladnih organizacij.  Zakon o zaščiti živali, sem svoje mnenje povedala. Tudi povedala sem, kje so moji pomisleki. Kar se tiče cirkusa, ste pa vprašali za osebno mnenje, in tu poudarjam, gre za moje osebno mnenje - jaz sem naklonjena temu, da se prepove uporabo živali za cirkuške namene.  Gospa Anja Bah Žibert, naslednji sklop vprašanj. Kar se tiče ožjih sodelavcev, je bilo prvo vprašanje. Jaz v tem trenutku ožjih sodelavcev še nisem imela možnosti izbirati. Seveda, najprej moram dobiti pozicijo ministrice in potem izbrati svojo najožjo ekipo. Predvsem ste vprašali po državnih sekretarjih. Takoj, ko bom imela to možnost, če mi jo boste dali, bom tudi skrbno izbrala ožje sodelavce. Predvsem pa se mi zdi izjemno pomembno, kar sem tudi že večkrat danes poudarila, sodelovanje s stroko, ne glede na kakršnokoli pripadnost oziroma zavzemanje stališč. Zavezala se bom oziroma se zavezujem, da bom sodelovala z vsemi strokovnimi institucijami kot tudi izobraževalnimi, kjer skladno z obstoječo zakonodajo morajo imeti vsi enako možnost, da se vključujejo v oblikovanje in izvajanje kmetijske politike za prihodnje obdobje.  Kar se tiče 40 % hrane v javne zavode. Trenutno je pravilo res 20 % oziroma ali 80 tisoč evrov po sklopih. In če naročajo hrano po sklopih, se lahko teh 20 % tudi preseže, ker gre za določitev »ali«. In po mojih podatkih, ki so javno dostopni, nisem jaz sama preverjala, trenutno znaša ta odstotek blizu 40 %, v povprečju.  Transparentno delovanje SIDG, Slovenske družbe za gozdove. Jaz seveda težko komentiram to, ali so se v preteklosti dogajale kakršnekoli nepravilnosti. Kot sem se že v prejšnjih odgovorih zavezala, bomo to delovanje tudi pregledali. Jaz sem tudi naklonjena temu, da to izvede Računsko sodišče in da se nadalje zagotavlja transparentno delovanje.  Kar se tiče hribovskih kmetij. Že sedaj obstajajo neki pogoji, ki zagotavljajo lažji dostop do sredstev za hribovske in gorske kmetije. In tudi naslednja finančna perspektiva daje posebno težo in prednost tem težje dostopnim območjem, predvsem pri plačilu in tudi prednostni obravnavi prijav na razpise. Tako bomo to dosledno prenesli tudi na področje Slovenije.  Samooskrba s sadjem je res prenizka. Tu velja nameniti posebno pozornost. Predvsem je samooskrba s sadjem in zelenjavo nizka tudi zaradi podnebnih nevšečnosti ali ujm, kar bo prav tako ena od prioritet za prihodnje obdobje, tako pri načrtovanju - nekaj ukrepov sem že omenila -, gre predvsem za prilagoditve, se pravi, tega, da se lahko nemoteno glede na časovno obdobje v letu čim večja količina sadja in zelenjave pridela, s subvencioniranjem nakupa rastlinjakov, zaščito pred podnebnimi spremembami, kot posledica naravnih nesreč, katastrof, suše, toče in različne druge. In predvsem, da se spodbuja povezovanje teh proizvajalcev in enoten nastop na trgu. Jaz verjamem, da ta odstotek, ki po mojih podatkih, ki sem jih pregledala za pretekla leta, tudi izjemno niha, postane nekoliko bolj stabilen in se ga v skupnem tudi dviga. Gospa Iva Dimic… / oglašanje v ozadju/
Ne moremo, čas je…
/ mikrofon ni vključen/ Ne, konkretno me zanima, če veste, kakšen je dodatek za invalidnino… / mikrofon ni vključen/
Aleksandra Pivec
Nič. Dodatka v tem trenutku za invalidnino ni. In tukaj imam tudi zabeleženo, da je potrebno z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pregledati celotno področje, se pravi, pokojnin in primerno in skladno z zakonodajo tudi poskušati ukrepati. Vem pa, da v tem trenutku tega dodatka ni. Gospa Iva Dimic, kar se tiče Podravja, res sem ga omenjala, ampak omenjala sem ga predvsem v kontekstu izkušenj, ker sem predvsem delala na področju kmetijstva v Podravju. Nikakor ne nameravam zanemarjati ali manjše pozornosti polagati kateremukoli drugemu območju v Sloveniji. In resnično je moja namera, da se obravnava vse enako oziroma celo tam, kjer so potrebne prioritete zaradi različnih naravnih dejavnikov tudi prioritetno.  Generacijska prenova, se pravi ukinjanje rent. To pač podobno odgovorila kot pri gospe Anji Bah Žibert. V sodelovanju z Ministrstvom za delo se zavezujem, da bomo pregledali kakšno je stanje in da bomo tudi iskali rešitve na kakšen način poskušati in pokojnine in varstvene dodatke vračati oziroma dvigovati, na ta način večati socialno varnost na podeželju, zagotavljati socialno varnost.  V skrbi za gozdove, odprtost gozdov. Jaz sem omenila, da ob strogem spoštovanju, se pravi odgovornosti do lastnikov, tukaj nekaj ukrepov že je v veljavi. Se pravi, da se financirajo te gozdne poti v … /oglašanje iz klopi/ ja, ampak je možnost prijaviti se za, se pravi subvencioniranje in da se omogoča seveda tudi sodelovanje gorskih in pa hribovskih kmetij na teh razpisih ter se jih obravnava prednostno.  Kar se tiče lubadarja sem tudi že zadevo nekoliko preverila in gre za to, da to gre v pristojnost Zavoda za gozdove, ki to tudi sanacijo na terenu opravlja. Po mojem vedenju je ta tudi letos v intenzivnem izvajanju in daje tudi večji del škode, ki jo povzroča podlubnik, kar je posledica tudi ujm oziroma vremenskih nevšečnosti v preteklosti v večji meri že opravljen in da je tudi ta škoda večinoma že sanirana.  Gre za nekoliko težji dostop do gozdov v zasebni lasti, kjer pa tudi s pomočjo inšpekcije, ki izdaja odločbe o sanitarni sečnji in seveda kaznovanju Zavod za gozdove to skladno z načrtom že izvaja.  Samooskrba, jaz mislim, da sem že dovolj o tem povedala. To je bilo eno od vprašanj. In prodaja lesa proizvajalcem. Če so podatki, ki so bili meni dostopni netočni, da gre za prodajo, se prvi preprodajalcev, seveda jaz to moram preveriti. Uradno dostopni podatki kažejo, da gre za pogodbeno prodajo približno 200 predelovalcem lesa na prvi stopnji predelave. In tukaj, kot sem rekla, jaz se bom absolutno zavzemala, da gre za čim večjo prodajo. Vem pa, da obstaja podatek, da je tudi odkupna moč predelovalcem v Sloveniji še relativno nizka in je tudi na tej strani še potrebno narediti določene ukrepe, da se tudi poveča število predelovalcev tako, ampak to tudi že ingerenci Ministrstva za gospodarstvo Direktorata za les.  Potem mogoče, ker ste parkrat omenili še politično izpostavljenost oziroma pripadnost. Jaz mislim, da pri kmetijstvu, pri resorju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj gre in mora iti izrazito za nepolitično delovanje. In jaz se tudi zavezujem, da tukaj se distanciram od političnega delovanja. Gre za zagotavljanje prehrane za celotno populacijo v Sloveniji. Gre za izjemno občutji sektor in jaz verjamem, da vsi skupaj se zavedamo občutljivosti tega področja in bomo resnično kooperativno in konstruktivno vodili kmetijsko politiko v smeri, da zagotavljamo varno hrano in dostop do nje za čim večji odstotek ljudi. Hkrati pa seveda upoštevamo tudi dobro za stran kmetovalca in se potrudimo, da delamo tudi čim bolj / nerazumljivo/.
Presednik Franc Breznik
Hvala za odgovore. Še enkrat opozarjam, imamo še približno, dobrih deset minut, ko bomo morali glasovati, zato prosim vse tiste, ki ste prijavljeni, da ste toliko solidarni, da spravimo ta tok vprašanj do konca in zato vas prosim za kratka in jasna vprašanja kandidatki.
Aleksandra Pivec
Se opravičujem, tukaj sem pozabila odgovoriti.
Presednik Franc Breznik
Imate postopkovno? Izvolite, kolega Krajčič.
Hvala lepa predsednik.  Kandidatka ni odgovorila na niti eno od mojih vprašanj. Hvala.
Presednik Franc Breznik
Dobro, bomo nadaljevali. V kolikor bo čas dopuščal, bo morda v zadnjem sklopu, torej odgovorov dala, se zavezala, da bo dala še nekaj odgovorov.  Torej, nadaljuje kolega Kramar, ki je naslednji prijavljen.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovana kandidatka za ministrico. Spoštovani kolegi!  Moram reči na začetku, da sem prijetno presenečen nad znanstvom področja, ki ga bo zasedla kot ministrica, vendar pa vseeno imam dva vprašanja. Bom zelo kratke.  Eden se nanaša na podlubnika, na lubadarja. Prihajam iz območja zgornje Gorenjska na katerem je ta mala žuželka naredila ogromno škode, ogromno nepopravljive škode, ki se bo poznala naslednjih 50 let. To se pravi, da tudi prevzemniki kmetij, ki bodo nasledili svoje starše, 50 let ne bodo morali gospodariti v lastnem gozdu in je nastala velika materialna škoda. Naša ocena in moja osebna je, da je to naravna katastrofa, in da bi tukaj država morala sprejeti ukrepe in vsaj delno nadomestiti izpad dohodka od gozda lastnikom gozdov, ker v nasprotnem primeru se les prodaja pod ceno. 50 % cena je dosežena napram realni ceni lesa. Ljudje s tem ogromno izgubljajo. Poleg tega dobivajo odločbe in morajo sekati tudi v varovanih območjih. Dejstvo je, da tak način je pripeljal do tega, da so nastali celo goloseki, da je recimo ena kmetija izgubila celoten gozd za naslednjih 50 let in pričakuje, gospa kandidatka za ministrico, da ko boste na svojem položaju, da boste temu posvetili svojo pozornost in skušali dejansko nadoknaditi s subvencijami, ker osebno to ocenjujem kot naravno katastrofo ljudem, ki so doživeli izpad iz dohodka.  Drugo vprašanje se nanaša na ribištvo. Sladkovodno ribištvo. Slovenija ima tako imenovani Zavod za ribištvo, ki naj bi opravljal tudi z vodami. S tistimi vodami, ki naj bi bili zaščiteni revirji. Zavod za ribištvo opravlja tudi s komercialnimi vodami, kar je v nasprotju z ustavno odločbo iz leta 1996, ko je Ustavno sodišče razsodilo, da se Zavod za ribištvo ne more ukvarjati s komercialnim sladkovodnim ribolovom, ker je v te namene to opravljanje služilo samo določenim lobijem. Eden izmed njih danes sedi na Dobu in pa seveda njegovi prijatelji in pričakujem od ministrstva, da bo izpolnil ustavno odločbo in da bo dodelil te revirje, ki so namenjeni komercialnemu ribolovu, pač ustreznim ribiškim družinam, ki so za to usposobljene. To sta moja dva vprašanja. Kratek sem bil in prosim za odgovore.
Presednik Franc Breznik
Za zgled tudi ostalim prijavljenim. Naslednji je kolega Treček. Izvolite, kolega Trček.
Hvala za besedo.  Hitra vprašanja. Mi vemo kakšna je starostna struktura lastnikov slovenskih kmetij. Ko sem vse to poslušal, ko je naša kolegica v Avstriji od očeta biokmetovalka prevzemala kmetijo, je bilo 13 hektarjev, srednje velika kmetija, zdaj je že med manjšimi. Mi moramo tudi razmisliti koncept mladega kmeta. Poglejte, spoštovana kandidatka za ministrico, v enem trenutku se midva lahko odločiva, dosti imava politike, greva skupaj kmetovati. Ali sva prestara za kmetovati? Verjetno ne. Zdi se mi, da je to nujno razmisliti.  Druga zgodba. Niste se dotaknili zadrug, ki jih je tudi skoraj v dvajsetih letih uničila slovenska desnica. Kakšna pisma, saj veste, Vrisk in podobni. Naloga zadrug je tudi pomoč pri finančni konstrukciji. Tovrstna podpora kmetovalcem. Neka spet druga naša avstrijska kolegica počne ravno to, 120 družinskih kmetij ima pod seboj in se ukvarja samo s finančno konstrukcijo. Karlo Hainz, ali boš s tem preživel ali ne boš. Kaj boš s tem?  Odprtost gozdov. Super, preči turizem. Kratki dopust, ki sem ga imel sem preživel v solčavskem koncu.   (nadaljevanje): Ker je bila lani ujma. Logarska dolina. Nisem Batageljeva Postojnska jama. En ključni spot o slovenski turistični na pol neprehodna.  Kar preči strukturo spet lastnikov gozdov. Neki znanec, ki je revirski gozdar, mi je rekel, da je v njegovem revirju povprečno starost čez 60 let. Neki sosed, ki je lani žal umrl, je bil zadnji, ki se je ukvarjal s problematiko varnosti v gozdovih in me je opozoril, da je za to na ministrstvu zadolžena neka pravnica, ki so ji to naložili na ramena, ki o tem nima pojma. Dajmo biti odkriti kako se boste dejansko tega lotili. Tehnologija ste omenili in gozdovi. Ne rabite brati Vollebna?. Tu se moramo tudi vprašati s kakšnimi stroji rinemo v gozdove. Če rinemo s pretežkimi stroji, je to podobno kot, da bi na neko spužvo dobro stopil in ko pride ujma gozd ne more absorbirati vso to vodo, kar vam lahko povedo hidrologi, in potem imamo kar dejansko imamo.  Lovstvo. Tu se seveda razlikujemo od Nove Slovenije. Dajmo toliko srnjadi, jelenjadi hraniti, čez leto pa jih dajmo čimveč pobiti. Dajte si pogledati vprašanja Vladi v odhajanju, ki sem jih postavil. Srednja Evropa ima preveč srnjadi in jelenjadi. In potem minister v odhajanju da za izlove 11 volkov, ki so v bistvu naravni regulator. Dobro jutro. Dajmo se o tem pogovarjati. Sedaj kratki komentar ribištva. Ribištvo smo že zdesetkali z vstopom v EU, ko ste tisti, ki ste bili takrat na oblasti zatolkli kvote.  Seveda vas moram vprašati, čestitam in pozdravljam, da ste prva, ki ste rekla in ugotovila, pa to ne mislim cinično, da smo v Evropski uniji več kot desetletje in da moramo sami določati naše strateške usmeritve. Upam, da boste to res počeli in kdo bo ta agencialna? koalicija vaša. S katerimi državami boste kar takrat kmetijsko področje ob koheziji področja, ki je najbolj hard cord politika, dajmo biti odkriti?  Sedaj nekako ustvarjanje novih delovnih mest. Vidim, da ste študiozna. Me veseli. Upam, da si boste analizirali proholc?. Kako so Avstrijci umeščali proholc? Tu bi moral tudi MRGT minister kaj razumeti in finančni minister. Kot znanstvenica ste omenili s foto analizo, ampak bom rekel, ne le s foto analizo, ampak tudi kos benefite? in scenaristika in še kaj več. Govorec pred menoj je omenjal stare sorte. Vem Kozjanski park se je dosti s tem ukvarjal. V vašem koncu, če pridem na tisti festival luka in ga hočem kupiti in konkretno tega luka nimajo. Pozabili pa smo na nekaj drugega. Meni je ljuba štajerska kokoš, postrvi, imbriding drežniške koze. Ko sem postavil ta vprašanja, so mislili, da se norčujem, pa se ne. Smrtno resno mislim.  Kot resorna ministrica se boste morala ukvarjati tudi z bobri. Nazaj so prišli bobri. Kje jih dovolimo, kje jih ne dovolimo? Kako educiramo kmetovalce o tovrstnih zadevah? Bral sem zelo krasni članek kolegice Pihler o jezerskem gorniškem območju, kar vam preči spet Ministrstvo za turizem. Ampak ni samo jezersko tako, Sorica in še tako naprej. Lahko bi našteval ves konec kolega Kramarja.  In končujem navsezadnje. Mi pozabljamo. Violeta je malo načela. Orban zelo inteligentno rine denar v Prekmurje in kupuje. Mi imamo porabske Slovence, na katere pozabljamo. Oni imajo zelo krasno, kar sama gotovo veste, tisto šolsko poskusno, kakorkoli jo imenujemo, kmetijo. Tu bi se ustavil in v bodoče bi morali bolj pametni in imeti vsaj pet ur za hiringe. Hvala za besedo. Skratka to bo šlo v magnetogram. Ne pričakujem vse vaše odgovore, ampak pričakujem, da to vzamete na znanje in da bomo na tem resno delali. Hvala.
Naslednji je prijavljen gospod Ivanuša. Prosim, imate besedo.
Dober dan. Lep pozdrav vsem prisotnim, bodoči kandidatki za ministrico. Pripravil sem si 12 vprašanj, pa sem se odločil, da bom izluščil samo dve oziroma tri.  Bilo je rečeno dosti o samooskrbi. Tu sem neke odgovore že dobil. Domača predelava in dvig samooskrbe, pomoč organizacijam predelovalcev, neka sistemska rešitev. V vseh teh naših organizacijah, ki obstaja kmetijstvo, tu se nam recimo v sadjarstvu dogaja   (nadaljevanje) vse kaj slabega kot dobro. V glavnem pa me osebno zanima ali podpirate pridelavo sladkorne pese, ker pač izhajam iz naših krajev in njeno predelavo?  Podeželje je tudi kvaliteten bivanski prostor ali promotor turizma. Hvala lepa.
Kot naslednji je prijavljen kolega Lisec. Prosim, če še vi postavite kratka vprašanja ministrici, potem pa bomo morali zaključiti.
Lep pozdrav vsem skupaj, predvsem kandidatki za ministrico in tudi predsedniku odbora želim uspešno vodenje, da boste vsaj tako uspešni kot sta bila vaša predhodnika.  Moram reči, da sem prvič zgrožen, da ni imel kandidat za ministra torej za kmetijstvo, gozdarstva in prehrane možnosti sodelovati pri koalicijski pogodbi. Tako da se sprašujem koliko bo ta koalicija oziroma ta bodoča ministrica na tem področju sploh spoštovala koalicijsko pogodbo. Pa tudi če bo ministrica spoštovala koalicijsko pogodbo, moram reči, da ima ogromno prostorov za različne definicije, ki so si jih zastavili v koalicijski pogodbi. Kajti sam osebno si ne morem nič pomagati s stavki kot so: naklonjeni bomo, spodbujali bomo, promovirali bomo, uredili bomo, proučili bomo. Brez odgovorov. Skoraj nobenega odgovora ni na ključna vprašanja: kdo, kaj, zakaj, kako in morda kar ni pomembno s kakšnimi finančnimi sredstvi. Za začetek morda ena opazka. Sam sem zelo nezadovoljeni z odgovori, ki ste jih podali glede podjetja Slovenski državni gozdovi oziroma z odgovori, ki so vam jih očitno pripravili s področja gozdarstva. Eni, ki smo v tem odboru že drugi mandat, spremljamo problematiko gozdov predvsem od žledoloma. Tu smo opozarjali vašega predhodnika na katastrofalne poteze, ki jih je vlekel in ni hotel nikogar poslušati. Za nagrado je za svoje strankarske vojščake in kolege iz DeSUS-a ustanovil privatno državno podjetje Slovenski državni gozdovi. Dejstvo pa je, da so državni gozdovi in tudi privatni gozdovi v katastrofalnem stanju. Pojdite na teren. Morda čez vikend na Pokljuko pa boste videli kaj se na našem biseru dogaja. Tukaj želim, da boste veliko več pozornosti dali temu vprašanju.  Drugo. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Sam osebno se ne strinjam s tem vašim, da so vaši kolegi iz vzhodnega dela kot so Pamvita? in pa Perutnina Ptuj v slabšem položaju. Ravno nasprotno. Vprašajte kmete z 20 ha kmetijskih zemljišč kaj delajo s pomočjo bivšega ministra ljudje iz Pamvite in Perutnine Ptuj. Kaj počnejo s privat zemljišči? Izsiljujejo jih. Torej, prihodnost so tisti kmetje, ne pa Perutnina Ptuj, ki ima monopolističen položaj na tem področju.  In da zaključim z dvema zadevama, spoštovana kandidatka za ministrico. Prvič, vesel sem vaših obljub glede skupne kmetijske politike po letu 2020, ampak preden se boste vi usedli v ministrski fotelj, preden boste dobili državne sekretarje, piarovce in ne vem koga še v kabinet, bo zgodba na evropskem parketu zaključena in se boste lahko šli samo slikati ob sprejetju tega. Tisti, ki smo v tem odboru že nekaj časa, vemo kakšna je časovnica in kljub vaši želji, da se tukaj še kaj naredi, v bistvu mislim, da so vrata zaprta, razen v tistem primeru kjer obljubljajo, da bo lahko vsaka država članica več sama delala. Ampak ker se finančna pipica zapira, recimo za razvoj podeželja tudi do 30 %, pojdite po slovenskih kmetijah in po slovenskih občinah in jim povejte, da bo 30 % manj denarja in verjemite, ne boste vi krivi, ampak tisto, kar je vaš predhodnik govoril kako bo celo več denarja za evropsko politiko v Sloveniji, se ne bo zgodilo. Upam, da takrat ne boste hinavski in boste jasno povedali, da je vaš predhodnik tisti, ki je naredil katastrofalno delo za slovensko kmetijsko politiko iz evropskih sredstev.  In zadnja stvar, kjer pa je bil vaš predhodnik živa katastrofa, temu se reče birokracija na področju kmetijstva. Samo poglejte kaj je vaš predhodnik podprl oziroma celo predlagal. Davčne blagajne, prevoznice oziroma knjigovodske listine na področju prevozov lesnih asortimentov.  Katastrski dohodek se je nenormalno povečal. Po letu 2020 se boste ukvarjali ne samo z evropsko politiko, ampak s tem kaj je vaš predhodnik naredil. Po mojih informacijah je bilo samo v preteklem mandatu na področju kmetijstva sprejetih preko 500 novih predpisov, ne spremenjenih, ampak novih. In potem ko hodimo tisti, ki smo člani Odbora za kmetijstvo, ugotavljam, da smo samo trije iz prejšnjega mandata, po naših kmetijah se ljudje zgražajo kaj je ta super, v narekovajih, minister Židan naredil. Pustil vam je zapuščino omar predpisov s katerimi se bodo morali kmetje prvič seznanjati, drugič pa po njih živeti. In na žalost boste imeli en nahrbtnik, ki se mu reče birokracija slovenskega kmetijstva uničuje slovenskega kmeta. Tako da upam, kljub temu, da danes ste samo en stavek namenili, da boste naklonjeni manj birokraciji, da boste tukaj zavihali rokave. Srečno pot!
Kandidatka dajem vam približno 4 do 5 minut za odgovore. Na žalost se čas izteka, čakajo nas in tudi kolegice in kolegi, toliko da veste. Izvolite za kratke odgovore.
Aleksandra Pivec
…/ izključen mikrofon/ Jaz se opravičujem vsem, ki jim nisem odgovorila na vprašanja. Ampak jaz bom …/ izključen mikrofon/ ampak jaz bom rekla, predvsem tudi časovno je / izključen mikrofon/ kakšno vprašanje celo preskočim.  Gospod Krajčič, najkrajše možno kar se da, zaščita starih… / izključen mikrofon/ Gospodu Krajčiču kratek odgovor na zaščito starih sort. Jaz sem absolutno za to, da se jih in tudi vem, da so zaščitena že travišča, kjer se te stare sorte še ohranjajo, predvsem jabolka in seveda tudi naprej bomo temu namenjali podporo, saj se mi zdi izjemno pomembno, da te sorte tudi kolikor malo še jih je ohranimo.  Semenarstvo nisem omenjala, sem ga imela tudi pripravljenega, seveda je treba ohranjati. Predvsem poudarek na stara slovenska avtohtona semena. Tukaj vem, da obstaja tudi genska banka in seveda je tudi možnost, da se potem nadgrajuje to področje in ohranja ter seveda tudi promovira uporabo teh starih sort in semen. Sobivanje ljudi in zveri. Res je deljena pristojnost. Zveri sodijo v pristojnost MOP-a. Divjad sodi v pristojnost MKGP-ja. Kolikor vem, tukaj dobro sodelovanje z lovskimi družinami in pa Zavodom za gozdove, ki sodeluje pri pripravi teh načrtov za odstrel in tudi pri sanacijah škode, ki jih ta divjad povzroča. Za del za katerega je pa pristojno Ministrstvo za kmetijstvo predvsem za izven lovnih površin pa seveda tudi potekajo in se podajajo škodni zahtevki in povračila škode.  Gospod Jani Prednik, komentar zgolj na čebelarstvo. Jaz sem tudi omenila, absolutno ohranjam vse do sedaj narejene zadeve na področju čebelarstva in se bom zavzemala za nadaljnji razvoj tega področja, seveda s krepitvijo področij raziskovanja usmerjenega v zaščito kranjske čebele in pa tudi osveščanju o pomenu zašite in pa obstoja čebel na splošno.  Gospod Kramar, podlubnik po mojih podatkih, jaz sem te zadeve tudi že preverjala. Ta zaščita oziroma odstranjevanje škode pod okriljem Zavoda za gozdove poteka. Škoda se sanira. Predvsem pa obstaja še kar nekaj problemov oziroma odprtih zadev tam, kjer so zasebni lastniki gozdov, kjer se tudi že vrši izdajanje odločb. In v tem trenutku je, po mojih podatkih, izdanih za približno 400 tisoč evrov že odločb in seveda potem tudi sledijo kazni Inšpektorata za neizvajanje oziroma nespoštovanje tega.  Kar se tiče Zakona o sladkovodnem ribištvu, meni je ta problematika poznana. Priznam, da bolj površno. Tudi vaša ustavna se pravi odločba, ampak ta zakon naj bi bil izdan po ustavni presoji in naj bi se sedaj zadeve izvajale skladno z zakonom. Jaz sem zapisala stvari na katere ste opozorili, ki pa so sporne glede koncesij ribiškim družinam in pa zavodu in bom te zadeve seveda preverila skladno s tema dvema predpisoma. Gospod Trček, tam so nekoliko obsežnejša vprašanja. Mogoče na vsa ne bom utegnila odgovoriti. Zadruga, absolutna podpora zadrugam in zadružništvu. Jaz sem že prej tudi odprla to vprašanje in mu naklonila pozornost in moje strinjanje.  Odprtost gozdov, seveda, ob spoštovanju varovanja narave in pa lastnikov gozdov, načrte za odstrel pripravlja Zavod za gozdove in jaz mislim, da se to kar dosledno izvaja, ta zadeva. Seveda pa, ko bom nastopila na položaj ministrice to velja tudi preveriti. Kar se tiče primerov dobrih praks, absolutno jih je treba pogledati in v čim meri upoštevati, nisem pa za dosledni prenos dobrih praks v Slovenijo, kar seveda moramo upoštevati neke svoje specifike. Gospod Ivanuša, samooskrba mogoče bi spustila, ker je malo časa, ker sem prej veliko govorila, problematika sladkorne pese seveda mi je poznana, ker spet izvira iz območja od koder prihajam, vem tudi, da obstajajo različne študije, ena pod, ki je bila naročena s strani Združenja pridelovalcev, druga s strani MGKP, investicija bi bila približno 150 milijonov evrov in jaz temu sem naklonjena, seveda ob primernem investitorju, ki najbrž bi naj se zgodilo v nekakšnem javno-zasebnem partnerstvu, saj tu druge poti oziroma možnosti za to ni. Gospod Lisec, večinoma je podal v začetku komentarje na koalicijsko pogodbo in pa na skupno kmetijsko politiko po letu 2020, vem, da finančni okvirji so že postavljeni, jaz tukaj pač kolikor bo v moji moči si bom prizadevala, da se mogoče predvsem odstotek pri razvoju podeželja poskuša korigirati, vem, da večje spremembe tukaj ne bodo možne, bom si pa prizadevala, da na nacionalnem nivoju poskušamo čim bolj zmanjšati to razliko, saj se mi to področje zdi tako pomembno, da bo možno cilje, ki smo si jih na tem področju zastavili izvrševati zgolj ob ohranjanju proračuna, ki je za razvoj podeželja namenjen.
Torej hvala za odgovore. Torej, ker nas je že čas prekoračil. Kolega Doblekar, postopkovno.
Hvala za besedo. Kolegi, kolegice, dobil sem večino odgovorov na vprašanja, ki so jih postavili kolegi iz Slovenske demokratske stranke, tudi ostali, imel sem pripravljenih kup vprašanj in moram reči, da me zelo žalosti to, da smo zelo omejeni z časom in baje tudi s prostorom in tako naprej v tako veliki hiši. Tako pomembno področje kot je kmetijstvo bi seveda zahtevalo več prostora in več časa, da bi lahko vsak poslanec, član odbora prišel tudi do besede in do ustreznih odgovorov. Zato se odpovedujem seveda vprašanjem in razpravi, predlagam pa, da se v bodoče to zadevo uredi tako, da bomo imeli dovolj časa in dovolj prostora pri tako pomembnih zadevah. Hvala lepa.
Hvala za postopkovni predlog.  Torej spoštovana kandidatka, s tem smo zaključili razpravo. Prekinjamo seveda sejo. V skladu z ustaljeno prakso gospo kandidatko prosim, da za trenutek zapustite sejno sobo in, da bo odbor opravil glasovanje. Sedaj odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja – predstavitev dr. Aleksandre Pivec kot kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila ustrezna. Želi torej kdo v imenu poslanske skupine ali v svojem imenu pred glasovanjem obrazložiti svoj glas? Ne želi. Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja. Torej odprl bom sedaj glasovanje, kdo je? Sedaj bom odprl glasovanje. Glasujemo. (Za je glasovalo 10.)(Proti 6.) Torej sedaj vabim kandidatko, da se pridruži. Spoštovana kandidatka, sporočam vam, da je odbor sprejel mnenje, da je bila vaša predstavitev kot kandidatki za ministrico ustrezna.  Obveščam pa vas tudi, da bo odbor v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora sprejeto mnenje posredoval predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Spoštovana kandidatka dovolite mi, da vam čestitam in zaželim uspešno delo pri vodenju ministrstva. Torej na koncu je potrebno še določiti poročevalca odbora za sejo Državnega zbora, predlagam, da sem poročevalec na seji Državnega zbora jaz kot predsednik odbor. S tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda in 1. nujno sejo odbora. Zahvaljujem se vam za razpravo in udeležbo na tem odboru. Najlepša vam hvala. (Seja se je končala 4. septembra 2018 ob 12.00.)