1. nujna seja

Komisija za nadzor javnih financ

3. 10. 2018
podatki objavljeni: 3. 10. 2018

Transkript

Lep pozdrav na današnji seji! Začenjam 1. nujno sejo Komisija za nadzor javnih financ. Obveščam, da nisem bil obveščen o tem, da bi bil kdo zadržan. Lep pozdrav!  Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastilom sodeluje: gospod Jani Prednik namesto poslanke Bojane Muršič.  Prihajamo torej na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije z eno točko dnevnega reda. vaših predlogov v zvezi z dnevnim redom do seje nisem prejel, zato ostaja dnevni red takšen kot je bil posredovan.  Prehajam torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - FINANČNE POSLEDICE UKREPOV DOGOVORJENIH V KOALICIJSKEM SPORAZUMU O SODELOVANJU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MANDATNO OBDOBJE 2018-2022.   Gradivo za to točko je zahteva poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, sicer za sklic nujne seje z dne 25. 9. 2018, ki je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem te seje.  Poleg tega sem prejel drugo pooblastilo in sicer namesto poslanca Jerneja Vrtovca, bo na seji sodeloval v imenu Nove Slovenije, Jožef Horvat.  Na sejo so bili s sklicem vabljeni tudi Andrej Šircelj v imenu predlagatelja zahteve, Marjan Šarec predsednik Vlade, dr. Andrej Bertoncelj minister za finance, ki ga pozdravljam, Fiskalni svet, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, gospodarska zbornica Slovenije in Klub slovenskih podjetnikov.  Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej zahtevo predstavi predlagatelj, torej gospod Šircelj iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, nato bo besedo dobil predstavnik Fiskalnega sveta, potem bomo dali besedo predstavnikom Vlade in potem še predstavnikom obrtnikov, podjetnikov in gospodarstvenikov, potem pa prehajamo na razpravo članov komisije.  Dajem torej besedo gospodu Širclju v imenu predlagatelja Poslanske skupine SDS.  Prosim.
Hvala lepa predsednik. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, član Fiskalnega sveta, minister za finance, predstavniki zbornic, kolegi in kolegice!  V Slovenski demokratski stranki smo dali zahtevo za nuno sejo Komisije za nadzor javnih financ, glede koalicijske pogodbe. Namreč koalicijska pogodba, ki so jo podpisali prvaki koalicije, to so gospod Marjan Šarec, mag. Dejan Židan, dr. Miro Cerar, mag. Alenka Bratušek, gospod Karel Erjavec, v svoji vsebini prekoračuje izdatke, ki ga določa fiskalno pravilo. Na takšen način bi sedanja Vlada oziroma sedanja koalicija kršila fiskalno pravilo, ki je zapisano v Ustavi. Tukaj je treba seveda zelo eksplicitno povedati, da je fiskalno pravilo v Sloveniji obveza in vse javne finance morajo biti temu, tej določbi Ustave prilagojene. Da že na začetku, to se pravi, še preden je bila formirana Vlada, prvaki koalicijskih strank to koalicijsko pogodbo je tudi kasneje želela podpisati Levica, sedaj ne vemo ali jo je ali ne, podpišejo tako koalicijsko pogodbo, ki krši določbo Ustave, na kar opozarja tudi Fiskalni svet, je seveda za slovensko gospodarstvo, za slovensko državo nesprejemljivo. Izdatki, ki jih je opredelil Fiskalni svet in ki jih je v svojem mnenju dejansko tudi navedel – predsednik, jaz mislim, da o tem bodo več govorili predsednik Fiskalnega sveta oziroma član Fiskalnega sveta, zato jaz natančno ne bom šel v samo mnenje Fiskalnega sveta, vendar bi tukaj omenil, da po statičnem izračunu izdatki presegajo prihodke, in sicer v letu 2019 – jaz bom dal neko povprečje, ki ga je Fiskalni svet opredelil kot razred – za 400 milijonov, v letu 2020 za 800 milijonov, v letu 2021 za 1,2 milijarde in v letu 2022 za 1,6 milijarde. Fiskalni svet je te podatke dal v odstotku bruto družbenega proizvoda in tudi v razredih, jaz sem vzel približno povprečje teh razredov. Takšno vodenje fiskalne politike bi Slovenijo pripeljalo v stanje, ko bi se morala ponovno zadolževati, ko bi zaradi same napovedi koalicijske pogodbe in koalicijskih partnerjev v tej koalicijski pogodbi dejansko poskočile obresti ali pa so že poskočile obresti glede zadolževanja na mednarodnih trgih, ker so pač ustvarjena neka pričakovanja, in ko bi se seveda s tem povečala pričakovanja, bom rekel, tudi vseh tistih, ki so porabniki tega denarja. Jaz mislim, da bi zdaj morali zvoniti vsi zvonovi, kajti to je bilo podpisano, vlada je bila ustanovljena in neposredno tega nihče ni zanikal. Še več, tukaj bi vas rad spomnil na izjavo Ministrstva za finance, ki jo je dalo pred podpisom ali med podpisom koalicijske pogodbe, ko Mateja Vraničar Erman ni želela prevzeti ministrskega mesta in je v svoji izjavi poudarila, da ni dobila minimalnih zagotovil, da bi ukrepe, predvidene v koalicijski pogodbi, izpeljali v okviru javnofinančnih zmožnosti in v skladu s fiskalnim pravilom. To sem citiral iz te izjave. Kar seveda pomeni, da je bil to tudi razlog, da ni sprejela mesta ministrice. Kasneje je to sprejel doktor Andrej Bertoncelj, ki je v svoji predstavitvi na zaslišanju dejal seveda, da je to pač nek okvir, da to ni obvezno, da se bodo o tem pogovorili z vsemi, bom rekel, deležniki, Gospodarsko zbornico, socialnimi partnerji in tako naprej. Po drugi strani pa je državna sekretarka gospa Mateja Vraničar Erman na plenarni v obrazložitvi povedala, da koalicijska pogodba je podpisana in treba jo je izvajati. To so bile seveda, zdaj so tukaj – ogromno nasprotnih ali pa nasprotujočih se izjav v samem Ministrstvu za finance. Kar seveda meče neko čudno luč na vodenje te politike oziroma na vodenje Ministrstva za finance in seveda celotne fiskalne politike. Glejte, izvajanje take koalicijske pogodbe bi bilo za Slovenijo katastrofa. In seveda nihče od teh deležnikov ne želi popustiti in nihče ne želi reči: »Poglejte, to bomo vrgli v koš. Kajti to ni sprejemljivo, to ni v skladu z Ustavo, to ni v skladu z zakonom.« In koalicijska pogodba naj bi se izvajala. To je program teh koalicijskih strank. Vključno z vsemi težavami, ki pomenijo tudi dodatno obdavčitev za podjetnike, spremembo poslovnih pogojev, manjšo konkurenčnost gospodarstva, kar bi seveda posledično pomenilo tudi manjše prihodke denarja. In v Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da, glejte, so take seje nujne, zato da se zagotovi stabilnost finančnega sistema. Pa ne samo seje. Treba je sprejeti tudi ukrepe, da se izvajanja te koalicijske pogodbe ne bodo uresničila. Ker to pomeni, kot sem že omenil, katastrofo za samo državo. V Slovenski demokratski stranki predlagamo v teh sklepih, da, prvič, vlada, ne samo Fiskalni svet – mi smo hvaležni Fiskalnemu svetu, da je naredil preliminarne ocene finančnih učinkov te koalicijske pogodbe – izračuna finančne ocene in dejansko oceni, vsebinsko in tudi terminsko doreče, kaj pomenijo te določbe oziroma to besedilo v koalicijski pogodbi. In kot drugo - predlagamo, da Komisija za nadzor javnih financ poziva vlado, da se v roku 15 dni od dneva sprejetja tega sklepa vsebinsko opredeli do ugotovitev Fiskalnega sveta, ki so vsebovane v tem dokumentu. Skratka, da se vlada opredeli do mnenja Fiskalnega sveta, ki ga imamo vsi pred sabo.  In, spoštovani predsednik, jaz mislim, da je ta seja nujna in da seveda slišimo, predvsem od ministra za finance, kaj od te koalicijske pogodbe drži, kaj ne drži, kaj bo izvajal, kaj bo predlagal vladi – jaz bi tukaj želel poudariti to, da minister za finance je tisti, ki predlaga vladi. In tukaj ni potem izgovora na vlado, »saj vlada je to sprejela«. Vlada seveda navadno sprejme tisto, kar predlaga minister za finance. Če vlada prevečkrat zavrne ministra za finance ali kateregakoli drugega ministra, potem verjetno ta minister odstopi, ker se ne čuti več povezanega s to vlado, če zavrača njegove -. Ampak kaj bo minister za finance predlagal vladi v proračunih 2019, v proračunih 2020, kaj bo predlagal na področju izdatkov in kaj bo predlagal na področju prihodkov oziroma tistih dodatnih prihodkov, ki so navedeni v tem zakonu tudi, ko govorimo seveda o novih davkih, o spremenjenih davkih in tako naprej. Zaradi tega, da bomo enostavno ugotovili, ali imamo fiskalno politiko stabilno, ali imamo poslovno okolje stabilno in imamo okolje, kjer se bodo državljani in državljanke počutili stabilno. Hvala lepa.
Hvala, gospod Šircelj. Besedo dajem predstavniku Fiskalnega sveta, predsedniku doktorju Davorinu Kračunu. Prosim.
Davorin Kračun
Spoštovani gospod predsednik, gospod minister, spoštovani visoki zbor. Fiskalni svet je samostojen in neodvisen organ, njegov osnovni namen je skrb za vzdržnost javnih financ. In tako se nam je ob analizi koalicijske pogodbe zdelo pomembno, da tudi opozorimo na javnofinančna tveganja, ki jih utegne prinesti izpolnjevanje te koalicijske pogodbe. Namreč osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje javnofinančnih izdatkov oziroma izdatkov sektorja država, in na drugi strani – ta koalicijska pogodba je precej manj prepričljiva tam, ko obravnava vire za takšno povečanje izdatkov. In zaradi tega predstavlja, vsaj v teh osnovnih obrisih, tveganje za javne finance oziroma za saldo javnih financ. Sicer podatki, ki so v koalicijski pogodbi, niso tako precizni, da bi lahko napravili zelo precizne izračune. Mi seveda pričakujemo, da bodo proračunski dokumenti precizni, da bomo takrat lahko take izračune jasno napravili. Ampak pomagali smo si z modeli, ki temeljijo na mnogih predpostavkah, njihov namen pa je ravno  (nadaljevanje) ilustracija tveganj, ki jih takšna… ki jih vsebina koalicijske pogodbe prinaša za javne finance. Ocena temelji na treh korakih. Prvi korak je identifikacija ukrepov, torej kolikor se je dalo smo želeli ukrepe prevesti v javnofinančne kategorije, opravili smo statično analizo, oziroma simulacijo in pa dinamično simulacijo. V tej statični simulaciji smo enostavno primerjali modelsko izračunane javnofinančne izdatke in modelsko izračunane javnofinančne prihodke in ugotovili precejšnja razhajanja. Dopolnitev je dinamična simulacija, zakaj? Zato, ker višji javnofinančni izdatki pomenijo tudi večje agregatno povpraševanje in zato lahko prispevajo k dvigu BDP in tako je dinamična simulacija nekoliko omilila rezultat te statične simulacije in so negativni učinki na saldo po dinamični simulaciji približno za polovico manjši, ampak še vedno večji kot pa dopušča fiskalno pravilo. Torej, večkrat sem že povedal, da ti rezultati niso natančni, zato smo jih podali tudi z razponom in tudi z opozorilom na nove predpostavke, na katerih temeljijo ti modelski izračuni. Zavedamo se tudi, da koalicijska pogodba ni proračunski dokument, ampak vendarle to je dokument na osnovi katerega je bila vlada izvoljena in ki nakazuje nekatere splošne umeritve ekonomske politike in zato jo je treba resno jemati. Fiskalni svet je pri oceni te koalicijske pogodbe sledil dobri praksi nekaterih držav in ta praksa je tudi imela za rezultat v nekaterih državah večjo resnost in večjo kredibilnost strank pri pripravi predvolilnih programov in pa tudi pri pripravi koalicijskih pogodb, namreč gre za to, da javne finance predstavljajo resno omejitev in da je lahko politično artikulirat želje, dokler niso prisotne, dokler ne upoštevamo javnofinančnih omejitev in dolgoročno računamo na to, da bo in naša ocena koalicijske pogodbe in pa razprave, ki so se v tem zgodile, tudi pripomogle k temu, da bo tudi javnofinančna plat v bodočih političnih programih bolj upoštevana. Kar se tiče tega dokumenta, vlada glede na Zakon o fiskalnem pravilu ni dolžna dati odgovora, kajti to ni ocena proračunskega dokumenta, vendar verjamemo, da bo vlada pripravila takšne proračunske dokumente, ki bodo ustrezali fiskalnim pravilom in da bo ocena Fiskalnega sveta in pa reakcija v javnosti in tudi kar je pomembno – razprava na tej komisiji, pripomogla k temu, da bodo proračunski dokumenti pripravljeni v skladu s fiskalnimi pravili. Hvala lepa.
Hvala predsednik Fiskalnega sveta. Zdaj predlagam, da dam besedo gospodu ministru Bertonclju, da poda pogled Ministrstva za finance in glede na izpostavljena izhodišča. Prosim.
Andrej Bertoncelj
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani komisije lepo pozdravljeni. Jaz bi mogoče uvodoma samo povedal, da bom kakšno uro lahko prisoten, potem me kličejo ene druge obveznosti, tako da mogoče če bo v nadaljevanju kakšno vprašanje, ki bo naslovljeno direktno na mene, bi tako odgovoril, drugače pa imamo tu državno sekretarko oziroma bo ona lahko na ta vprašanja odgovorila. Jaz sem prišel, bom rekel v prvi vrsti, da vzpostavimo nek konstruktivni dialog,  (nadaljevanje) jaz pozdravljam današnji sklic te seje, pozdravljam ravno tako gradivo, predloge, ki jih je pripravil Fiskalni svet. V nadaljevanju bi podal par poudarkov. Kot je že povedal predsednik Fiskalnega sveta, dr. Kračun, ne gre za neke proračunske dokumente, ki se običajno evalvirajo s strani Fiskalnega sveta. Gre v tej fazi še za koalicijski sporazum, jaz bom tu namerno uporabljal besedo koalicijski sporazum – po moji oceni je že beseda koalicijska pogodba mogoče bila napačno uporabljena, včasih se je temu vedno reklo koalicijski sporazum, ker pač ne gre za klasično pogodbo z upoštevanjem oziroma nekih / nerazumljivo/, če rečem v pravnem smislu. Ne glede na to smo na Ministrstvu za finance od prvega dneva dalje, tako kot smo se izrazili – zavihali rokave in se lotili dela, po drugi strani pa moram povedati to kar vsi vemo – ta vlada deluje dva tedna, tako da vseh izračunov, vseh bom rekel stališč še v tem delu nismo dokončno izoblikovali. Jaz sem bil sva dni nazaj v Luksemburgu na srečanju Evro skupine in v okviru prioritet vlade oziroma Ministrstva za finance, ki sem ga predstavil, je beseda stekla tudi o tekočih aktivnostih posameznih Ministrstev za finance in pravzaprav vsi od nas smo kot eno izmed prvih prioritet izpostavili pripravo osnutka proračunskega načrta za leto 2019. To je zdaj prioriteta vseh finančnih ministrov v Evro skupini in seveda v okviru tega evropskega semestra, bodo vsa ministrstva, da tako rečem poslala ta DBP - Draw Budget ali Plan(?) za leto 2019 do najkasneje 15. oktobra. Tako da v tem smislu bodo, bom rekel pa prvo, če želite uradno stališča ministrstva, glejte to je samo pet dni od današnjega dneva, 10 dni – bo poznano in v okviru tega osnutka proračunskega načrta bo seveda Ministrstvo za finance opredelilo te prioritete, stališča do leta 2019, tako da v tem smislu boste, ker je ta dokument javni, potem tudi dobili prvi proračunski dokument, ki ga bo lahko seveda Fiskalni svet in vsi – tudi Komisija za nazor, ocenila. V tej fazi imamo koalicijski sporazum, jaz se strinjam s tem, kar je bilo navedeno. Jaz nisem pisec tega koalicijskega sporazuma, jaz sem prišel na Finančno ministrstvo kot finančni strokovnjak in se bom seveda v okviru izvajanja posameznih prioritet, aktivnosti v okviru proračunov, kot prvo osnutka proračunskega načrta za do 2019, ki ga boste dobili na mizo v dobrem tednu dni in seveda, če ga želimo posredovati v Bruselj do 15., ga mora vlada obravnavati že naslednji četrtek. Tako ga govorimo o nekem zelo majhnem časovnem razponu in na nek način v bistvu v tem smislu prehitevamo dogodke. Se mi pa zdi vseeno prav, da se v tem delu jasno pogovorimo.  Torej v okviru tega koalicijskega sporazuma sem jaz tudi jasno povedal, da se bom pri svojem delu držal zakona – jaz sam sebe ne mislim postaviti nad zakon, se zavedam, da imamo Zakon o9 fiskalnem pravilu in ostalo bom rekel odgovarjajočo zakonodajo. Se mi pa vseeno zdi v tem delu potrebno opozoriti, da v desetih dneh vlada oziroma ministrstvo, ki še vedno nismo v celoti, bom rekel se ekipirali, da tako rečem postali vseh ekip, ravno tako en vlada po vseh ministrstvih, nismo uspeli še dogovoriti za vse prioritete. Torej te aktivnosti so zdaj zelo aktivno v teku in kot rečeno še enkrat prvi proračunski dokument, ki se ga bo lahko ocenjevalo in ki bo dejansko odražal stališče ministrstva in vlade, boste imeli na mizi v roku tedna dni. To bo potem naloga nadzora javnih financ proračuna in seveda bodo takrat tudi dobrodošli razgovori oziroma ocena s Fiskalnim svetom in se to seveda v tem delu ravno tako priporočamo za sugestije oziroma dobro sodelovanje. Podobno, bom rekel, pri ostalih ministrstvih v Evro območju. Poglejte govora, saj nekaj ste izvedeli tudi iz medijev, je bilo tudi v ostalih državah članicah, ki imajo bistveno večje probleme ali pa odprte zadeve, kot jih ima trenutno Slovenija, je bilo ravno tako. So bila vprašanja in je bilo zraven stališče, počaka se, da se do 15. oktobra posredujejo vsi osnutki proračunskih načrtov Evropski komisiji, ki bo potem povedala svoje mnenje. Ravno tako so se odprla vprašanja, kot so se tu. Ravno tako smo se pogovarjali in meni se zdi, da je prav, da smo se tu in da smo se tudi tam pogovarjali. Je bilo pa tudi stališče Evropske komisije oziroma komisarja Mojskovičija(?), da se pač počaka, da dobijo oni uradno ta dokument, ker tudi oni so še v fazi usklajevanja, ne glede na katere številke poslušamo in katere številke si zdaj mi izmenjujemo, bodo to prvi, recimo uradni dokumenti, ki jih bodo vlade posredovale Evropski komisiji. Takrat se bomo lahko argumentirano pogovarjali. Tako da, jaz z svoje strani lahko tu zdaj samo zelo jasno povem, da bo vlada in seveda v okviru tega bo ministrstvo pripravilo predlog tega osnutka proračunskega načrta, v roku ga bo obravnavala vladi in ga bomo posredovali Evropski komisiji. Dokument bo javen in takrat bo, ne z mojimi besedami, ampak s številkami podkrepljeno naše stališče. Mislim, da takrat bi bil pravzaprav še bolj primeren trenutek za razpravo. Tako, mogoče za uvod, hvala lepa.
Mogoče samo besedo. Parlament, pa Komisija za nadzor javnih financ sama organizira oziroma sklicuje sestanke in kdaj je pravi čas. Ali ima kdo s strani obrtne zbornice, biznis kluba in tako naprej predlog za razpravo? Prosim, če ste prestavite samo na začetku.
Maja Rigač
Hvala za besedo. Maja Rigač, obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Najprej bi rada opravičila našega predsednika in direktorja zbornice, ker se nista udeležila seje zaradi drugih nujnih obveznosti. Najprej bi rada poudarila, da je v Sloveniji 83 % vseh podjetij, družinskih podjetij, kar pomeni, da so lastniki teh podjetij, se pravi lastniki kapitala tudi zaposleni, ki pa največkrat v teh podjetjih tudi največ delajo. Se pravi, najprej plačajo v javno blagajno skozi dohodnino kot zaposleni, potem plačajo davek od dohodka pravnih oseb in nato plačajo še davek na kapitalski dobiček, kar pomeni, da gre iz ene denarnice v bistvu trikrat, tri postavke se plačajo iz tega podjetja. To ni pač enako, kot na primer pri Telekomu, ki ni družinsko podjetje, ima pač menedžer svojo denarnico, podjetje svoj račun, pa lastniki svoj. Ko smo mi proučili koalicijski sporazum in videli napovedane dodatne obremenitve, smo med podjetniki naredili spletno anketo v sredini septembra, kjer smo jih povprašali glede napovedanih dodatnih obremenitvah in seveda, dobili odgovor, da nasprotujejo napovedanim dodatnim obremenitvam, prav tako višji obdavčitvi nepremičnin, ki jih napoveduje ta koalicijska pogodba. Prav tako je 56 % podjetij povedalo, da v primeru uresničitve teh napovedanih ukrepov iz koalicijskega sporazuma, da bo preselilo podjetja v tujino, se pravi tam, kjer imajo bolj predvidljivo in bolj stabilno poslovno okolje. Mi si želimo, da bi bila ena izmed prioritet te vlade tudi znižanje stroškov plač. Se pravi, znižanje prispevkov, tako delodajalcev in delojemalcev in sicer v korist delavcev. Če zaključim, menimo, da gospodarstvo že tako in tako plačuje s prispevki in davki v proračun in zato ne vidimo nobenega dodatnega razloga, se pravi, nobenega razloga po dodatnih obremenitvah gospodarstva, kar bi gospodarstvo sicer še dodatno oslabilo in seveda to bi vplivalo tudi na prihodke v proračunu. Hvala.
Hvala. Prosim, gospod Novković, če se lahko še predstavite.
Goran Novković
Hvala lepa. Goran Novković, izvršni direktor SBC kluba slovenskih podjetnikov. Spoštovani predsednik, spoštovani minister, spoštovani predsednik fiskalnega sveta, poslanci, poslanke, drugi gostje. SBC, Klub slovenskih podjetnikov je šel januarja pripravljati program, smo pripravili program za ambicijo, da bi v Sloveniji v mandatu 2014-2018 / nerazumljiv/ razvojni preboj. Ne da bi imeli status quo, ampak da bi naredili razvojni preboj. S tega zornega kota smo tudi mi še prej oziroma hkrati s Fiskalnim svetom in to je bila glavna teža naših kritik v zadnjem času, opozorili, da so določbe koalicijske pogodbe v celoti nevzdržne. Ali pa, če niso že nevzdržne, potem, ker niso dorečene, povzročajo veliko negotovost pri podjetnikih, kajti ne vejo, kaj se bo pravzaprav zgodilo. Glede tega bi apeliral na vse, da na Fiskalni svet gledamo res, kot na zelo zelo spoštovano institucijo, ker to je varuh dobrega gospodarjenja z davkoplačevalskim denarjem in hkrati tudi varuh ustavne ureditve, na tem področju. Moram priznati, da smo bili, to pa je pozitivno, na prvem sestanku z ministrom za finance, dokaj pozitivno presenečeni, zaradi tega, ker smo prvič, odkar se jaz ukvarjam s tem ali pa ko sem bil jaz še novinar, ugotovili, da na prvem sestanku je, eden od ministrov povedal točno roke, do kdaj bo kaj v zvezi z davki spremenil. Ali se bomo tega držali ali ne, ne vemo, ampak do sedaj je bila zgodba v tem, da smo najprej, ko je minister prišel, rekli, da bomo analizirali, potem bomo pa delali naprej in druga zadeva, ki je zelo pomembna za nas, pa bom povedal zakaj, da je minister povedal, da bomo naredili celovito davčno reformo. Mi že od vsega začetka zagovarjamo od januarja celovito davčno reformo po avstrijskem vzoru. Tako da, prvi signal je dober, smo pa zelo skeptični, ali se bo to res zgodilo? Zaradi tega, ker vidimo tudi v zadnjem obdobju, ko smo mi svoja stališča v javnosti prezentirali, s kakšnimi napadi smo bili potem deležni. Očitno bo tu zelo huda bitka. In drugo, ker bi rad / nerazumljivo/ posebej poudaril. Nahajamo se v trenutku, ko lahko celovita davčna reforma pade že čez en teden ali pa dva tedna. Sindikati javnega sektorja so že izpostavili svoje zahteve in če bodo sindikati javnega sektorja spet tako, kot v preteklih letih, dobili več sto milijonov ali pa sto milijonov ali več, za višje plače v javnem sektorju, bo manj ostalo za razbremenitev plač delavcev v podjetjih. Štiri ali pet let se že prizadevamo v gospodarskih organizacijah, da bi razbremenili plače v podjetjih, ki so po mednarodnih analizah, nadpovprečno obremenjene, pa se dogaja vedno to, da pridemo v situacijo, da imamo na eni strani pogajanja z javnimi uslužbenci, kjer se vlade po navadi iz pogajajo za določeno vsoto in potem ostane malo ali pa nič za delavce v podjetjih. Na tem mestu bi rad poudaril, žrtve kriz so bili vsi. S strani države je bilo v zadnjih petih letih bistveno manj narejeno za delavce v podjetjih, kot za druge družbene skupine. Zato apeliramo na to, da čim prej izvedemo celovito davčno reformo. Kako so to Avstrijci naredili, bom povedal. Tisto, kar je po našem mnenju ključno še pri tej pripravi, če bi šli po avstrijskem vzoru in to je povezano z javnimi financami, je, da se pri dodatnih virih s ciljem nevtralnih učinkov na javne finance ne iščejo zgolj drugi finančni viri. Avstrijci so in jaz sem sam bil v kontaktu z gospodom Marjanom Vakovnikom, ki je v Avstriji eden izmed dobrih poznavalcev avstrijskega sistem, to storili tudi z davčnimi viri, ampak hkrati tudi z boljšim nadzorom nad plačevanjem davkov, odpravo davčnih tajnosti, bojem proti socialnim goljufijam in carinskim utajam, reformo javne uprave in subvencijskih sistemov, upoštevali pa so seveda tudi učinek razbremenitve plač na višje prihodke v javnih blagajnah in tako naprej, zaradi višje domače zasebne porabe. Tako celovito davčno reformo si mi želimo. Zaradi tega, ker ta bo prinesla v bistvu, lahko je uzakonjena na enkrat, lahko so prehodna obdobja za posamezne zadeve, ampak ta lahko prinese ne samo to, da bomo končno prišli tudi do razbremenitve plač za delavce v podjetjih, ampak bo prinesla tudi stabilnost in predvidljivost. Ker potem tak sistem traja tri do štiri leta. Do zdaj smo bili priča temu, da smo vsako leto nekaj spreminjali in to povzroča dodatne administrativne težave v podjetjih. Še za konec bi samo dva manjša poudarka dodal. Pri pripravi davčne reforme, ko gledamo analize, bi apelirali tudi na to, da se ne gledajo le analize v preteklosti – ker podatki, vidimo, mislim, da obstajajo za leto 2016, ne vem če že za 2017 primerjave obstajajo – ampak tudi novi ukrepi v naši soseščini. Avstrijska reforma, mislim, da se je začela leta 2016 in se postopoma uveljavlja, hrvaška se bo začela z letom 2019, skratka v soseščini imamo bistveno drugačne razmere lahko, kot so bile pa še pred kratkim. In druga zadeva, ki je – naj se ne upošteva zgolj primerjava davčne obremenitve Slovenije glede – naj SE upošteva primerjava davčne obremenitve Slovenije na njen GDP oziroma bruto domači proizvod in to primerjalno z državami, s katerimi imamo podobno raven BDP. Pogosto slišimo, da je obremenjenost v BDP Avstrije 42 %, v Sloveniji pa 36 %. To drži. Ampak oni imajo toliko več dodane vrednosti, da jim potem, po tej obremenitvi bistveno več dodane vrednosti ostane za razvoj. Mi se moramo primerjati, na žalost v tem trenutku nam je najbližje Češka. In pri Češki je pa že drugačna slika. In zato apeliramo tudi na to, da imamo realne poglede, ker – po domače povedano – če Nemčija drvi »150 na uro«, mi s »150 na uro« ne moremo ujeti ali dohitevati. Lahko jo »200 na uro«. Zato potrebujemo – ne samo na davčnem področju, to je samo en moment (?), ampak tudi na kadrovskem področju, kjer bomo verjetno morali biti bolj proaktivni na tujih trgih. Ker sicer ne bomo mogli prihodnosti vzdrževati, ne aktivnega dela prebivalstva. Slovenija ima kljub nizki brezposelnosti še vedno zelo slabo razmerje med aktivnimi in neaktivnimi. Tako da treba bo administrativne / nerazumljivo/. Skratka cel kup je zadev, ki so povezane z davčno reformo, in naša želja je res, da se tega lotimo celovito in hkrati hitro. Tako kot je bilo tudi rečeno na prvem sestanku – november, marec, junij, če se ne motim. Toliko z naše strani. Hvala lepa.
Hvala. Odpiram razpravo za kolege poslance. Gospod Horvat je bil prvi.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, predsednik, član Fiskalnega sveta, kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki gospodarstva. Seveda Komisija za nadzor javnih financ je prav tisto delovno telo Državnega zbora, ki je glavni, najpomembnejši parlamentarni nadzornik nad javnimi financami. Seveda predvsem nad porabo. Ampak ne nad porabo sredstev, ko se ta že zgodi, ampak seveda mora videti tudi naprej. In seveda koalicijski sporazum je dokument, ki ga mora Komisija za nadzor javnih financ analizirati in iz njega narediti neke projekcije, kako se bodo javne finance, predvsem poraba, kako se bo gibala. Mi v Novi Sloveniji obžalujemo, da ta koalicijski sporazum ni bolj natančen in dejansko dopušča različne interpretacije. Morda so nekatere napačne, gotovo pa so nekatere, na katere opozarjamo, tudi pravilne. Če bi imeli tam natančno kvantificirane podatke, kako se bodo davčne stopnje spreminjale in tako naprej in tako naprej, skratka, če bi imeli v tem sporazumu več številk, bi gotovo bile projekcije toliko bolj natančne. Ti sklepi, ki so predlagani, jih seveda moramo podpreti. To je dejstvo.  Jaz bi tukaj pa še opozoril – kar seveda vem, da gospod minister za finance, doktor Bertoncelj, pozna – to je Poročilo o državi - Slovenija 2018. To poročilo vsebuje, gre seveda za dokument Evropske komisije, to poročilo vsebuje poglobljen pregled o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij. Mi nismo sami, mi smo člani Evropske unije, še več – imamo skupno evropsko valuto, zavezani smo pravilom, ki smo si jih sami zapisali v Ustavo, zakone in tako naprej. In mi iz Nove Slovenije tukaj pravzaprav konstantno - vsaj zadnja štiri leta smo opozarjali vlado na strukturne probleme, na strukturna neravnotežja našega proračuna. In tukaj nas gotovo vse čaka veliko, veliko delo. Na to seveda opozarja tudi - korektno - Fiskalni svet, ki je imel priložnost, da je prvič pogledal proračun za leto 2018 in je v svoji oceni, ki jo je objavil oktobra 2017, opozoril, da je predlog proračuna za letošnje leto le deloma skladen s fiskalnimi pravili, in je vlado korektno pozval, naj sprejme dodatne ukrepe. Na žalost mi v Novi Sloveniji teh ukrepov nismo videli. In tukaj smo lahko zadovoljni, da imamo nominalni presežek proračunski, če ga imamo. Problem pa je, da imamo strukturni primanjkljaj, strukturni deficiti. Zakaj? Zato ker v zadnjih štirih letih, ko smo beležili gospodarsko rast, ko je bila dobra klima – tudi naložbena, če hočete – enostavno ni bilo v prejšnji vladi te politične volje, da bi realizirala nujno potrebne reformne ukrepe. Vsi že vemo, kje so naši problemi, vsi že vemo, da smo družba, da je slovenska družba tista, ki se znotraj EU najhitreje stara in da to povzroča in bo še povzročalo izjemna fiskalna tveganja. In na tem področju – konkretno na področju modernizacije pokojninskega sistema – se ni naredilo nič. Prvak ene od prejšnjih strank, ki zagovarja upokojence, je ob tem, ko je bila objavljena bela knjiga o pokojninah, pokojninskih sistemih, je rekel: »Pokojninske reforme do konca mandata ne bo.« Zdaj seveda, na tej vladi, tudi na ministru za finance je toliko večja in toliko težja naloga, da spodbudi celotno vlado, da vendarle vlada pristopi k reformnim ukrepom, k strukturnim reformam, ki bodo po našem razumevanju edine lahko popravile slabo strukturo proračuna. V strukturnem smislu je proračun, kot sem povedal že, v primanjkljaju. Strukturni primanjkljaj lansko leto je bil tam nekje 1,6 % BDP, letos bi naj bil praktično isti, rad bi pa poudaril, da je povprečje evro območja 1,1 % BDP. In tukaj imamo in bomo imeli hude težave in mi bomo tukaj prav v okviru Komisije za nadzor javnih financ na to konstantno opozarjali. S kozmetičnimi popravki, gospe in gospodje, ne bomo naredili nič. In nas bo – ker enkrat bo spet prišla kriza, upam, da ne tako huda, kot je bila ta, zadnja – ampak to nas bo potem veliko, veliko stalo. Zato res ministra za finance pozivam – jaz razumem, da še pravzaprav svojega ministrskega stolčka ni dobro segrel, ampak lahko razumete, da imate v naši komisiji nekako svojega zaveznika, ampak vse to, kar govori Fiskalni svet, ki smo si ga mi postavili, saj ni prišel z lune, in vse to, kar imamo dobronamernih analiz in predlogov v smislu strukturnih sprememb s strani Evropske komisije, torej tudi našega političnega organa – to preprosto moramo realizirati. Hvala lepa.
Hvala. Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa. Tale koalicijska pogodba izgleda kakor, da gre za namerno uničevanje slovenskega gospodarstva s strani vlade. Ali pa za popolno nekompetentnost tistih, ki so to pripravljali in sestavljali. Marsikdo bi celo rekel, da je vlada šla na to »finto« - »če bo šlo skoz', bo pač šlo skoz'« in se bomo morali pač zadolževati, kar pomeni, da se bo dalo pokrasti potem še tisto, kar se bo dalo. Potem pa »kaj nas birga«, ko bo naslednja vlada prišla. Mogoče so to malo pretirane skrbi, ampak jaz mislim, da je bilo mišljeno v tej smeri, še posebej, ko smo videli že na eni seji, ko smo govorili o tistih 30 in nekaj milijonih za krajšanje čakalnih vrst, ko je Fiskalni svet povedal, da to ne gre skupaj z vsem skupaj, pa vendarle je bilo sprejeto – in končno se je pokazalo, da iz tistega denarja ni nič bilo narejenega, da bi se skrajšale čakalne vrsta, ampak da je verjetno denar šel za poplačilo tistih, ki so morali dobiti še dodaten denar, verjetno so morali še kje  (nadaljevanje) kaj plačati, levo, desno in tako naprej. Tako mene skrbi tale dokument, ki ga je Vlada dala. In navkljub temu, da pravijo, da je to zgolj en okvirni program, da to sploh ni pogodba, da je ne vem kaj vse, mislim, da se v tem sliši samo strah, da ne bi kdo pogruntal, kakšna svinjarija je tu zadaj.  Tako bo naša Komisija za nadzor javnih financ budno gledala te zadeve. In me veseli, da je minister dr. Bertoncelj rekel, da moramo vzpostaviti konstruktiven dialog, kajti brez tega dialoga, brez direktnega dialoga z našo komisijo ne bo nič. Vlada bo poskušala delati po svoje in, gospod minister, mislim, da boste imeli težko delo, če boste hoteli tistim »klukcem« gor dopovedati, za kaj sploh gre pri stvari, ker pol jih tako ne razume, pol se jih pa samo dela, da razumejo, pa ravno tako ne razumejo. Jaz mislim, da bomo morali pač stopiti skupaj. Res je to, kakor je rekel gospod Novković, nujno je potrebna celotna davčna reforma, po avstrijskem vzoru, s tem da je treba razumeti tudi ne samo podjetnikov, ampak vse, tudi, recimo, male kmete, pa tiste, ki prodajajo na Weinstrasse, recimo, na »puschl« šankih vino pa klobase. Pri nas tega ni - greš v Avstrijo, vsaka hiša nekaj prodaja in ne rabi nobenih davčnih blagajn. Prideš nazaj v Slovenijo - vse gostilne zaprte. Kajti, če je kaj narobe, jih tolčejo z leve in z desne, inšpekcije, Furs, Durs, ne vem kaj še vse. Tako imam res občutek, da je nekaterim v interesu, da namerno uničujejo slovensko gospodarstvo in Slovenijo nasploh. Zato upam, da bomo dobro sodelovali. Jaz, gospod minister, vam želim predvsem živcev pa »zicledra«, ker mislim, da boste morali kar dobro stopiti v stvar.  Hvala.
Luka Mesec.
Hvala za besedo.  Lep pozdrav! Najprej je treba pogledati, kdo je sklical to sejo. Sklical jo je, okej, Anže Logar kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ, v imenu predlagatelja je govoril Andrej Šircelj iz stranke SDS. Se pravi, stranka SDS se tu postavlja v vlogo nekega varuha fiskalne vzdržnosti, fiskalnega pravila in tako naprej. Očitno ste spregledali celo stavek, ki je v vašem sklicu te seje, kjer piše, da »Fiskalni svet opozarja, da bi bilo strahotno, če bi ponovno gledali reprizo političnih ukrepov in gospodarskih posledic obdobja po letu 2008.« Se pravi, obdobja po vaši prvi Vladi. Dajmo malo spomnit, kaj je delala vaša prva Vlada, zdaj, ko branite to fiskalno pravilo. Vaša prva Vlada je leta 2007 imela 5 % strukturni primanjkljaj, kar pomeni, da bi po tem fiskalnem pravilu morali imeti eno milijardo in pol presežka v proračunu, imeli ste pa izravnan proračun. Eno milijardo in pol bi morali imeti, imeli ste pa izravnano, 5 % strukturni primanjkljaj. V teh scenarijih, ki jih je Fiskalni svet napisal, so tam med najbolj črnimi mogoče, da bo leta 2008 5 % primanjkljaj. Vi ste imeli 5 % strukturni primanjkljaj! Dajmo spomnit. In vi ste glasovali, mislim, da ste bili vzdržani pri tem fiskalnem pravilu, ker ste hoteli še bolj brutalno verzijo, po kateri bi morali imeti 2 milijardi ali več. Toliko o tem, koliko je kredibilen predlagatelj. In gospod Horvat iz NSi, ki je pred gospodom Jelinčičem govoril, čigar stranka je takrat vodila finančno ministrstvo na čelu z Andrejem Bajukom, Andrej Šircelj je bil pa njegov sekretar. To so danes ti varuhi fiskalnega pravila. To je prvo.  Drugo, vprašati se je treba, koliko je kredibilen Fiskalni svet in njegovo poročilo. Ekonomist dr. Bogomir Kovač v Mladini je takole napisal: »Zaradi vseh nedorečenosti v koalicijski pogodbi je ekonomska simulacija javnofinančnih in makroekonomskih posledic ukrepov in politik iz koalicijske pogodbe politična fantastika in nepotrebna strokovna šlamastika Fiskalnega sveta. Če njegovi sklepi nimajo realne opore in so zgolj opozorilo, potem je Fiskalni svet s tem prestopil mejo objektivne strokovne presoje in zašel v politično manipulacijo. Opozorilo, da koalicijska pogodba podcenjuje makroekonomsko tveganje in javnofinančno vzdržnost, je umestno,  (nadaljevanje) vendar za Fiskalni svet bi bilo bolje, če bi to povedal brez nebuloznih analiz in scenarijev.« Ne bi se mogel bolj strinjati, ker vse, kar danes spremljamo tu, je politična manipulacija, pritisk na finančno ministrstvo, pritisk na Vlado, da razveljavi koalicijsko pogodbo, ki jo je podpisala. Zdaj Andrej Šircelj govori celo, da bo ta koalicijska pogodba kršila ustavno načelo fiskalne vzdržnosti. Glejte, ustavno načelo fiskalne vzdržnosti govori o vzdržnosti proračunov in ne koalicijske pogodbe. Proračuni so tisti dokumenti, ki jih je treba presojati s tem pravilom, ne pa koalicijska pogodba. Koalicijska pogodba je seveda pač nabor ukrepov, ki jih želi neka vlada izvesti. Zdaj, kako točno jih bo izvedla in s kakšnimi makroekonomskimi posledicami, je pa vprašanje proračunskega planiranja. In to seveda veste, saj niste od včeraj v politiki, ampak pač tu pritiskate in manipulirate.  Tretjič. To, da pritiskate in manipulirate, kaže tudi zbor gostov. V sklicu sicer pravite, da se je treba pogovoriti z vsemi deležniki, da je treba izračunati finančne posledice na vse deležnike, pa poglejte, koga ste vabili: Obrtno-podjetniško zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije in Slovenian Business Club, ki so povedali - kaj? -, da podjetniki pač nočejo višjih davkov, ampak hočejo nižje. Kje so pa upokojenci? Kje so upokojenci? Ali vi veste, da je bila leta 2006 povprečna pokojnina 69 % plače, zdaj je že pod 60! Da polovica upokojencev dobi pod 600 evrov na mesec, se pravi, pod pragom tveganja revščine. Kje ste, recimo, kot deležnike poklicali vse mlade zdravnike, ki morda ne bi več garali 80 ur na teden zato, da pridejo do neke v redu plače? Kje so medicinske sestre kot deležnik? Veste, za kakšne plače delajo na tri izmene in nadure. Kje so učitelji kot deležnik? Kje so policisti, ki bodo zdaj stavkali kot deležnik? Kje so vsi ti deležniki? Zakaj vabite samo en glas, ki vemo, kaj nam bo povedal. In spet so zmanipulirali. Glejte, gospod Novković je govoril in potem ga je gospod Jelinčič podprl, da želi davčno reformo po avstrijskem zgledu. Ampak seveda je pozabil, da je v Avstriji najvišji dohodninski razred 55 %, ne 50 kot pri nas. Seveda je pozabil, da tam dajo več za pokojnine. Seveda je pozabil, da tam dajo več za stanovanjsko politiko, da je tam približno 15 % večji zbir BDP v proračun kot pri nas oziroma v državne blagajne. Zakaj je to pozabil? Zaradi tega, ker manipulira, ker kar on hoče, je, iz Avstrije vzeti tiste stvari, ki ustrezajo podjetnikom, se pravi, pavšale za espeje in razbremenitev dohodnin tam, kjer pač vidi, da bi njim prišlo prav. To je vse, kar hoče. Ampak če zdaj jaz uporabim malo bizarno metaforo, kakršno ponavadi vi uporabljate - to je približno tako, kot da bi gledal sosedov avto, ki stane 50 tisoč evrov, pa bi rekel, jaz hočem istega, ampak ne za 50, jaz bom dal 15 tisoč zanj. Približno tako se obnaša to slovensko oziroma predstavniki slovenskega gospodarstva, ki hodijo sem razveljavljat koalicijsko pogodbo, mislim, da zdaj že drugič ali tretjič.  Če potegnem črto, bom še tole povedal glede Fiskalnega sveta. Prej sem rekel, da je njihovo poročilo nekredibilno. Že v tejle tabeli, ki je vključena v sklic, kjer so izračunane kumulative, koliko naj bi bilo neto javnega učinka na finance v letih 2019, 2020 in tako naprej, v prvem, se pravi 2019, je seveda napaka pri izračunu, ki je osnovnošolska. In to pri ključnem izračunu ste naredili osnovnošolsko napako pri seštevanju - neto javni učinek, če ga seštejemo, ni od minus 0 do minus 1,4, ampak je od minus 0,5 do minus 0,13. Seveda je to minorna napaka, ampak pač kaže na to, s kakšnim osnovnošolskim pristopom ste se lotili ocenjevanja koalicijske pogodbe. In če pogledamo še metodo, po kateri ste to delali, je zelo zgovoren del, kjer govorite o obrambi. Napisali ste - vi ste upoštevali, da se bodo sredstva za obrambo do leta 2020 povečala na 2 % BDP, to Fiskalni svet pravi. In, pazite, samo zaradi te postavke bi se predvideni izdatki države do leta 2020 povečali za 12-18 %, se pravi skoraj ena petina tega primanjkljaja pred katerim svarite, prihaja iz naslova obrambe. Ali veste kaj v resnici piše v koalicijski pogodbi? Da bo država izdatke za obrambo postopoma povečevala zgolj pogojno in citat: »v dinamiki, ki je finančno vzdržna za javne finance«. Vi pa rečete 2 % in to je zgovorno po kakšni amaterski logiki ste gledali to koalicijsko pogodbo in da ta koalicijska pogodba ni nič drugega kot politični pamflet.  Se bom tukaj ustavil. Glasoval bom seveda proti.
Hvala, jaz lahko ugotavljam, da torej ne opravljate ustrezno poklica poslanca, namreč po pravilu veste, da lahko med vabljene na posamezno sejo, povabite tudi sami tiste, ki želite. Tako da, če jih niste povabili, če tu ne sedijo in če ne sedijo in če ne morejo predstaviti, je to tudi potem del vaše krivde. Predlagatelj prosim.
Hvala lepa predsednik.  Jaz bi vseeno povedal, da je Fiskalni svet kredibilna institucija, da Fiskalni svet je neodvisen, kar z drugimi besedami pomeni, kot je sam predsednik povedal – daje neodvisna mnenja in ta neodvisna mnenja obravnava Državni zbor in eno izmed takih je tudi danes to neodvisno mnenje, ki ga tukaj obravnavamo. Zdaj, če je koalicijski sporazum pač politični pamflet, jaz ne vem zakaj se potem…
Pardon, poročilo je političen pamflet.
Poročilo Fiskalnega sveta je politični pamflet, ampak to poročilo je dano po vsebini na koalicijsko pogodbo in to poročilo samo daje oceno o tistem, kar piše v koalicijski pogodbi, nič drugega ni dodano. Vsebina je Koalicijski sporazum ali pogodba, kakor želite, tudi sporazum, pa naj bo sporazum, ki ga… ne vem, ali ga je Levica podpisala ali ne, ali je dala samo neke predloge noter, ki so jih vsi sprejeli in podpisali, Levica pa ne, kar pomeni, da ne moremo Koalicijskega sporazuma obravnavati ločeno od izračuna finančnega izračuna glede tega in tukaj je bil prvi korak Koalicijski sporazum, drugi korak ocena finančnih učinkov, tretji korak – ta seja Komisije za nadzor javnih financ, ki je tisti, ki skrbi za fiskalno pravilo in skrbi za fiskalni sistem v tej državi. Če gospod Luka Mesec pač tega ne priznava, je to njegov primer. Če nekdo drug ne priznava tega, je tudi njegov problem. Mi imamo v Sloveniji demokratično izvoljene inštitucije, v skladu z demokratičnimi pravili in ne moremo enostavno preko tega, da ne bi imeli skrbi glede tega. Zdaj druga zadeva – koliko je tukaj manipulacij in tako naprej. Mi gremo lahko seveda v leto 2008, Fiskalni svet govori od leta 2008 naprej in tako naprej, lahko govorimo tudi o 2004. Jaz mislim, da tukaj je govoril o strukturnem primanjkljaju tudi gospod Horvat, pa me zanima, če lahko gospod Luka Mesec pove, kaj je to strukturni primanjkljaj? Če ga lahko opredeli, da bi vedeli, ali se pogovarjamo o istih zadevah – mislim morda bo našel tudi kakšno opredelitev zdaj na internetu kaj to je, ampak samo, da vemo o čem se dejansko pogovarjamo – ali je to o isti zadevi, kar je govoril gospod Horvat, ali je to nekaj drugega? Tako da to me zanima, če se o tem pogovarjamo. Spomnim pa, da dejansko takrat v letu 2007 in 2008 so bili proračuni države izenačeni, celo nekoliko pozitivni in tudi spomnim se, da je bilo to bom rekel tudi zaradi tega, ker smo ob istem času dejansko tudi naredili davčno reformo in smo tudi znižali davke glede na prejšnje davke. Pa 25 %, oziroma 24 %, da me ne bodo mediji narobe razumeli, smo povišali takrat pokojnine. Ne vem, koliko je on vplival v prejšnjem obdobju, da so se pokojnine kaj povečale  (nadaljevanje) ali so se realno znižale in takrat smo seveda skrbeli tudi za policiste in smo povečevali njim dohodke in skrbeli smo za medicinske sestre in takrat je bil zaostanek Slovenije kot države glede na povprečje drugih držav v Evropski uniji najmanjše. To je bilo tisto obdobje, ampak on ga je navedel, jaz samo povem, nisem hotel iti s to hvalo, ali s temi realnimi podatki, o katerih on govori. Morda komu ni všeč, da takrat je bila tista vlada tako uspešna, predvsem ni všeč tistim, ki so prišli konec leta 2008 na oblast pa so dejansko potem hoteli povedati, da nič od tega ni res. Zdaj, tudi res je, da ima Avstrija in da je naredila neke spremembe davčne zakonodaje. Glejte, jaz sem glede teh reform in sploh besede reforma malo zadržan. Ja, Avstrija ima 55 % stopnjo dohodnine, ampak gospod Luka Mesec dajte, če pogledate še stopnje, poglejte še razrede, da ne bo to manipulacija. 55 % davčna stopnja velja za dohodke posameznika nad milijonom evrov, nad milijonom evrov. Povejte potem vse in povejte, koliko ljudi v Avstriji dosega milijon evrov in koliko v Sloveniji in to je manipulacija. Če pa pogledate razrede v Avstriji, boste pa videli, da so ti razredi dohodnine za posameznika veliko bolj ugodni kot so v Sloveniji. Pa še nekaj tako mimogrede ne, tam so drugi dohodki in razrede ne gre kar tako poenostavljati in jih kar primerjati, tako da se malo pogleda koliko je davka. Tam je 50 % stopnja do 90 tisoč evrov, pri nas imamo 70 tisoč evrov, tam imamo drugo olajšavo in tako naprej. To je treba vse pogledati, zaradi tega takole ven iti z nekim takim podatkom o 55 % stopnji, zraven pa ne povedati, da je to nad milijon evrov dohodka, ki ga nekdo dobi, ob tem, da vi govorite seveda o podjetnikih, ki jih je treba nacionalizirati ali pa vaš kolega o tem govori, oprostite, to so boljševistični izrazi in v tej državi smo s tem končali, to je zgodovina, to si zapomnite, čeprav vas mogoče niso učili v šoli ali pa v katerikoli šoli že hodite. To je zgodovina. Tako da v zvezi s tem, če zdaj gremo na vse to, lahko govorimo seveda o tem, da je to manipulacija. Tudi citiranje iz nekih, jaz ne vem katerih, ali so to časopisi ali so to neki listi ali karkoli že to je, glejte, to ne pomaga kaj dosti, posebej neki ljudje, ki so v bistvu že se ukvarjali z to ekonomijo 40 ali pa 50 let in so že zaradi tega, bom rekel morda ne kredibilni, ker so v vseh sistemih vedeli kaj povedati. Tiste, ki zdaj vi citirate tukaj.  Tako da, glejte predsednik, jaz bi… pač ta odziv je seveda zaradi tega, ker predlagatelja, bom rekel na nek način gospod Mesec spravlja v položaj, kot da je vse skupaj ne kredibilno. To je kredibilno in to je skrb za javne finance, ker če to notri napišete in če govorite zraven o proračunih, glejte, proračuni so narejeni na podlagi koalicijske pogodbe – ali bodo morda ti proračuni, ki jih bo naredil minister Bertoncelj narejeni na podlagi programa Levice? To pa ne vemo zdaj in zaradi tega se danes o tem pogovarjamo in prav je, da se pogovarjamo in prav je seveda, da tudi Fiskalni svet pove, ali so kredibilni ali niso kredibilni, ali ima Levica vse za ne kredibilne v tej državi? Hvala lepa.
Robert Polnar.
Gospod predsednik komisije, hvala za besedo, gospe in gospodje. Mislim, da je temeljni nesporazum ali pa temeljna dilema, okrog katere se pogovarjamo en samo danes, ampak že nekaj časa. Ali lahko koalicijski sporazum preprosto nadomesti razvojno strategijo države oziroma ali lahko koalicijski sporazum nadomesti ukrepe vladne ekonomske politike? To je dilema. Jaz osebno mislim, da temu ni tako. Da sta razvojna strategija države in ukrepi vladne ekonomske politike vendarle nad koalicijskim sporazumom. Pri tem bi se navezal na stališča Fiskalnega sveta. Pet stališč bi izdvojil iz njihovega poročila, za katera mislim, da so bistvena, tudi za našo današnjo razpravo. Prvo stališče je, da Fiskalni svet ocenjuje, da je koalicijski sporazum predstavitev samo splošnih usmeritev vlade in predvsem, da s tem ne odstopa od prakse v preteklosti. To se mi zdi, da je ena ključnih ugotovitev. Se pravi, da ne odstopa takšen sporazum kot je tu, od prakse v preteklosti. Drugo, o čemer zelo intenzivno piše in ugotavlja Fiskalni svet, so vsebinska in terminska nedorečenost zapisanega v koalicijskem sporazumu. Zato tudi Fiskalni svet ocenjuje, da takšen dokument ne more služiti kot usmerjevalec pričakovanj ekonomskih subjektov. Tretja pomembna zadeva je, s stališča Fiskalnega sveta, da zaradi nedorečenosti koalicijskega sporazuma, ne more oziroma ima oteženo izdelavo natančnejših ocen, javnofinančnih in makroekonomskih posledic ukrepov, ki so predvideni v koalicijskem sporazumu. Četrta pomembna zadeva je, da je Fiskalni svet svojo oceno pripravil kot opozorilo, na možna tveganja. Se pravi na potencialna, ne na dejanska tveganja, ki bi jih dosledno izvajanje zapisanih ukrepov lahko imelo. In zadnja, najpomembnejša po mojem mnenju, ugotovitev Fiskalnega sveta je, da bi dosledno izvajanje ukrepov lahko, pogojnik, znatno poslabšalo stanje javnih financ. In od tu, gospe in gospodje, je razumljivo tisto temeljno vprašanje iz analize Fiskalnega sveta. Kako naj bo torej znano nekaj, kar je rezultat kombinacij neznanega? Na to ni odgovora. V predlogu gradiva sem razbral intenco, da se želi poudariti predvsem to, da nam ni poznano, kaj se bo zgodilo, če se stvari spremenijo. Gospe in gospodje, ali je nam poznano, kaj se bo zgodilo, če se stvari ne spremenijo? Slovenija je v letu 2017 ustvarila bruto domači proizvod v vrednosti 43 milijard in 728 milijonov evrov. Ali lahko danes kdorkoli napove, kakšen bo bruto domači proizvod ob koncu leta 2019 v absolutni vrednosti, po načinu metode tekočih cen? Ga ni. Ponazarjam še z enim primerom iz analize Fiskalnega sveta. Govorim o presežku državnega proračuna v proračun za leto 2018. Po jesenski napovedi makroekonomskih gibanj UMAR, je bil proračunski presežek nastavljen na 51 milijonov evrov. Dejanski, na podlagi analize Ministrstva za finance v letu 2018, bo 227 milijonov evrov. Tukaj gre za razliko 176 milijonov evrov, na podlagi časovnega intervala med jesensko in spomladansko napovedjo, jesensko 2017 in pomladansko 2018, kar pomeni šest mesecev, samo šest mesecev. Mi pa želimo imeti natančne izračune do leta 2022. In, gospe in gospodje, teh 176 milijonov evrov dodatnega presežka v proračunu za leto 2018 države, je za ilustracijo seštevek proračunov mestnih občin Maribor in Celje v letu 2018 skupaj. Toliko, da nam bo jasno, o kakšnih številkah se pogovarjam. Mislim, da imajo predlagatelji sklepa sicer dober namen oziroma dveh sklepov, za to sejo, ampak poskušajo pa tudi razrešiti nekatera zgodovinsko nerazrešena vprašanja makroekonomije. Eno od teh je, kako velik problem je proračunski primanjkljaj. Drugo od teh je, katera stopnja brezposelnosti je še vzdržna. Tretje od teh je, sicer za naš aktualni primer ne toliko aktualno, v perspektivi pa morda je, kako draga inflacija in kako drago je zniževanje inflacije. Četrti je, ali naj nosilci ekonomske politike poskušajo stabilizirati gospodarstvo. Tudi to je intenca tega kar je danes tukaj predlagano. In seveda, zadnje zgodovinsko gledano nerazrešeno vprašanje makroekonomije, kako naj oziroma, če sploh naj nosilci ekonomske politike poskušajo povečati naravno stopnjo gospodarske rasti. Tega mi v Sloveniji leta 2018 ne bomo razrešili. Bistveno razvitejši ekonomski sistemi tega niso zmogli razrešiti in za nas je pomembno, da vemo, da tudi v perspektivi mi tako pomembnih vprašanj generalno gledano ne bomo morali razrešiti.  Gospe in gospodje, moram še en čisto oseben pogled izpostaviti. V besedilu, ki sicer mislim, da je korektno napisano, je vendarle zaznati tudi določeno implikacijo v kateri se poskuša člane trenutne Vlade Republike Slovenije označiti kot diletante, ki ne vedo kaj hočejo in ki predvsem imajo namen vedoma in hote povzročiti škodo državi, s tem pa pomeni tudi škodo državljankam in državljanom. Osebno se s tem ne strinjam in sem proti takemu načinu in proti taki intenci razmišljanja in moram zelo jasno povedati, da zaradi tega sem zelo skeptičen do obeh predlaganih sklepov in zaradi tega tudi ne morem sprejeti oziroma glasovati za take predlagane sklepe, ker predvsem temeljita na diskreditaciji ljudi, ki se te diskreditacije vsaj za enkrat še z ničemer niso zaslužili in jo niso upravičili.  Hvala lepa.
Bi zdaj zaključili ta krog, da bodo gostje lahko odgovorili. Bi samo nekaj… / oglašanje iz ozadja/ Ne, ker nisi se prijavil k repliki takrat, ko je bil čas za to. Ja, torej počakaj na drugi krog razprave.  Bi samo povzel neke stvari. Obžalujem, da podpisniki koalicijske pogodbe, torej vseh šest, tako krčevito branijo zapis v tej koalicijski pogodbi in očitno grešijo ali pa ne vidijo ključnega razloga, ki je dal povod za sklic te seje Komisije za nadzor javnih financ. Poglejte, naj vas samo spomnim na besede predstavnica SBC, ki je rekel, da je koalicijska pogodba v celoti nevzdržna, in da prinaša negotovost v slovenski gospodarski sistem. Ali pa primer s strani obrtne zbornice, da 56 % obrtnikov razmišlja zaradi davčnega in drugega ekonomskega okolja o selitvi iz države. poglejte, te besede ni dala opozicija. To so besede s strani tistih, ki vsak dan služijo denar na ta račun in razmislite o svojih besedah, ki jih govorite in politizirate na njih, ko se odvija razprava na to temo. In še enkrat opozarjam, upam, da ste prebrali mnenje Fiskalnega sveta, ki ga je podalo. Mislim, da je zelo povedno in bi človek pričakoval, da odgovorna oblast ravno to poročilo Fiskalnega sveta spodbudi, da zahtevajo sklic Komisije za nadzor javnih financ. Saj lahko tudi člani koalicije skličejo. Nenavadno je, da niste sklicali, da je morala opozicija sklicati po sklepih, ki jih je gospod Polnar tudi predstavil v uvodu svoje predstavitve, torej pet točk, ki vse kličejo po tem, da v bistvu naj se koalicijske pogodbe ne spoštuje, če želimo ohraniti stabilnost javnih financ.  Kolega Meseca bi tudi opozoril, da naj ne manipulira z gradivom za sklic te seje. V zvezi s posledicami, ki naj bi jih bila kriva prejšnja prejšnja vlada, kot je izpostavil, jih polaga v usta nekomu drugemu. Zdaj, verjamem, da ni dobro prebral tega gradiva, ker mu je verjetno nekdo iz Mladine sam povedal, kaj naj pove, ampak tiste besede so repriza političnih ukrepov in gospodarskih posledic po letu 2008. Torej, tiste politike, ki jo vi branite. Politike ministra za finance gospoda Križaniča. In tudi tu zavajate slovensko javnost. Največji strukturni primanjkljaj je, želeli ali ne, bil v času ministra gospoda Križaniča. Daleč največji strukturni primanjkljaj, državna sekretarka pa je bila gospa Vraničar. Tudi danes državna sekretarka, ne. In celo tista, ki zaradi te koalicijske pogodbe ni bila pripravljena prejeti ministrske funkcije. Naj vas opozorim kaj je gospa Vraničar povedala na seji Državnega zbora na to temo. Dejala je citiram: »Koalicijska pogodba je dejstvo. Podpisale so jo stranke, ki so stopile v koalicijo in sama kot predstavnice vlade, sem dolžna v bistvu začeti z aktivnostmi, ki pomenijo izvajanje posameznih ukrepov po tej pogodbi.« To ni nekaj /zažvižga/, to so dejstva, ki jih mora minister za finance in cela vlada izvajati. In zdaj pa vi minister, vas jaz zelo konkretno sprašujem, razložite mi. Vseskozi govorite: Nisem pisec, nisem pisec, nisem sodeloval. Ampak z dnem, ko ste prevzeli ministrsko funkcijo, ste pa izvajalec. Vaša državna sekretarka pravi, da je to zaveza, ki jo morate izvajat. Govorite o celoviti davčni reformi. Z besedo celovita davčna reforma ni omenjena v koalicijski pogodbi. So pa napovedani fragmenti, zaradi katerih so se posamezni deležniki, bom rekel, javno izpostavili in povedali svoje mnenje. Zato mi zelo jasno povejte. Ali boste, to kar je zapisano v koalicijski pogodbi in kar je ovrednotil Fiskalni svet izvajali ali ne? Ali dajete, bom rekel, veto na zapise davčnih partikularnih, posameznih davčnih sprememb v koalicijski pogodbi in umikate vse dokler ne boste sprejeli v soglasju s tistimi, ki ustvarjajo celovite davčne reforme. Mislim, da slovenska javnost na podlagi koalicijske pogodbe, na podlagi tega, kar je Fiskalni svet, na podlagi tega kar so gospodarstveniki povedali, si zasluži in terja ta vaš odgovor danes. Samo to, nič drugega. Ne rabimo nobenega politiziranja. Rabimo samo ta odgovor ministra za finance, da odlagate vse te rešitve, ki so v koalicijski pogodbi nametane zaradi »insista« Levice, ker drugače ne bi podpisali, ne bi šli v koalicijo, ne bi podprli predsednik vlade. In da vi to odlagate dokler ne boste v dogovoru predstavili in sestavili celovite davčne reforme. Toliko z moje strani, zdaj pa mislim, da je imel predsednik Fiskalnega sveta postopkovno, prosim. Gospod Mesec.
Ja, hvala za besedo. Zdaj, jaz sem se javil k razpravi takoj po Andreju Širclju, vi mi razprave niste dal, ker ste se samovoljno odločali zaključit krog razprave. Drugič, ne vem od kdaj se tikava na odborih. Ne vem, jaz vas nisem nikoli tikal in prosim, da tudi vi mene ne. In tretjič, če ste toliko nekorektni, da mi ne daste možnost razprave, prosim, ne potem polemizirati z mano z vloge, s pozicije moderatorja. Ne, vi v javnosti igrate pač nekega korektnega človeka. Nekega borca proti korupciji, zlorabam položajev in tako naprej. To kar zdaj počnete gospod predsednik je eklatantna zloraba položaja, eklatantna. In prosim, da se mi opravičite preden nadaljujemo s to sejo.
Mi imamo tudi drugi krog, potem boste lahko prišli na vrsti. Tako da, Doktor Kračun.
Davorin Kračun
Pri branju tabel, če je to branje površno, se nam pač dostikrat prikrade napaka, pa potem pride do napačnega razumevanja. Gospod Mesec je omenil tabelo ena na vrhu strani osem, češ, da je tam računska napaka. Vendar tam ni računske napake. Treba je samo razumeti logiko te tabele. In logika te tabele je, da kot neto učinek prikaže razliko na eni strani med minimalnimi prihodki in maksimalnimi izdatki. Na drugi strani pa med maksimalnimi prihodki   (nadaljevanje) in minimalnimi izdatki, kajti mi smo na več mestih v našem materialu poudarili, da gre za izračun razponov, ki so široki. In zato v tabeli ena zgoraj na 8. strani je pač, če želimo priti do računsko korektnega, torej, računsko preveriti spodnjo vrstico, potem je treba odštevati križno, to pomeni, da je treba vzeti minimalne prihodke, torej, od maksimalnih izdatkov odšteti minimalne prihodke oziroma od minimalnih prihodkov odšteti maksimalne izdatke, pa potem dobimo ta razpon, kar ostane še razlike zaradi zaokroževanja. Torej, ne gre za računsko napako v tej tabeli.
Tomaž Perše.
Tomaž Perše
Hvala lepa.  Jaz se bom samo kot član Fiskalnega sveta oglasil, zato da odločno protestiram proti izjavi, da je ta ocena politični pamflet. To je prva ocena koalicijskega sporazuma oziroma pogodbe v zgodovini Slovenije. Mislim in trdim, da so pri pripravi te ocene sodelovali trije vrhunski strokovnjaki s področja javnih financ, dva člana in predsednik Fiskalnega sveta, torej šest ljudi. Je pa res, da na drugih fiskalnih svetih, primerljivih fiskalnih svetih v tujini, recimo, na Nizozemskem, pri oceni programov političnih strank sodeluje več kot sto zaposlenih. Žal, mi zaposlujemo šest oziroma smo šest plus ena tajnica oziroma sekretarka in to je v bistvu analiza, ki je bila narejena z vso resnostjo, to lahko zagotavljam. Je pa res, da je ta koalicijski sporazum oziroma pogodba v določenih delih precej nejasna in zato je nemogoče natančno ovrednotiti vse javnofinančne učinke. Mi bi si želeli, seveda, da bi bila bolj natančna, zato bi tudi lahko ti učinki bili bolj natančni, ne moremo pa, se pravi, je pa naloga Fiskalnega sveta - mislim, da smo si lahko tu vsi edini -, da opozarja na tveganja, kot je prej predsednik povedal, to so tveganja, ki se lahko zgodijo v javnih financah, če bi se takšne namere uresničile. In to je naloga Fiskalnega sveta, mislim, da smo si tu vsi enaki.  Hvala.
Gospod minister.
Andrej Bertoncelj
Politiko finančnega ministrstva vodi minister, pika.  Glede najinega sodelovanja z mag. Vraničar Erman, ki je državna sekretarka za področje davkov na našem ministrstvu, pa sem vesel, da sva našla dogovor, da sva se sporazumela za njeno nadaljevanje dela na ministrstvu, ker je odlična poznavalka davčnega področja. In sva se tudi dogovorila za delo na davčnem področju. Jaz sem omenil, ne besede »reforma«, rekel sem »celovito davčno prestrukturiranje«. Res mislim, da ne potrebujemo neke dramatične reforme, nekaj, da bi vse totalno razstavili in potem ponovno sestavljali. Mi že zdaj imamo neko sestavljanko različnih ukrepov, kjer smo posamezne ukrepe dodajali v tem, čemur pravimo davčni sistem. Midva sva se z mag. Vraničar pogovorila, vključno seveda še z ostalimi sodelavci na ministrstvu, in smo zastavili na tem področju dve ključni aktivnosti. Kot je že gospod Novković povedal, smo bili tudi toliko smeli, bom rekel, da smo napovedali tudi terminski načrt. Jaz sem na uvodnem srečanju, mislim, da je bil moj tretji delovni dan, sklical Strokovni svet za gospodarstvo in finance Ekonomsko-socialnega sveta in poleg običajnih partnerjev, da tako rečem, iz gospodarstva in sindikatov povabil tudi obe združenji, SMC, Klub slovenskih podjetnikovi in Združenje Manager, da smo imeli čim širšo razpravo. Jaz mislim, da smo imeli zelo konstruktiven razgovor, na katerem smo se dogovorili, da bomo te ključne zadeve, kjer pa je potreben konsenz, ravno v tem smislu, da zagotovimo stabilno in predvidljivo poslovno okolje, dogovorimo te aktivnosti skupno. In sem tudi predstavil, kateri dve bi bili naši prioritetni nalogi, aktivnosti na tem področju, v času, ki je pravzaprav pred nami in ki smo se ju pravzaprav pa res dobesedno prvi delovni dan lotili. Ena je razbremenitev dela.  (nadaljevanje) Moje stališče je, ki ga bom ves čas zagovarjal, da mora biti delo spoštovano in delo tudi ustrezno plačano. Tako bo v tem smislu dan poudarek ravno v tem delu, da razbremenimo delo, da postanejo te razlike, ko nekdo dela ali pa ko nekdo dobiva neko podporo, večje. Torej, reforma bo šla v to smer, ljudem se mora splačati delati, to je osnovni ukrep. Zadali smo si tudi zelo intenzivno časovnico. Tako bi mi vsa naša usklajevanja s socialnimi partnerji, s pripravo podlag in tudi s samim procesom, ki je potreben za parlamentarno proceduro, izpeljali do konca leta 2019 in bi ta sveženj stopil v veljavo s 1. 1. 2020.  Drugi del, ki nam že predolgo leži v predalu, je Zakon o davku na nepremičnine. Kar nekaj predhodnih vlad, ne bom rekel, da ni bilo uspešnih, ampak nekako ni uspelo zaključiti tega. Ravno tako smo s v tem delu dogovorili, da bomo te zadeve urejali v nekem socialnem dialogu. Imenovan je bil že strokovni svet, ekipa, se že sestajajo, že delajo. Glejte, tu je bil eden ključnih problemov sistem podatkov in največ pripomb, ki sem jih slišal od vseh deležnikov, je, poleg tega, da želijo vsi, praktično od vseh deležnikov sem dobil izraženo podporo, da enkrat to zadevo spravimo pod streho, in je naš cilj ponovno v teh postopkih, da to spravimo pod streho s 1. 1. 2020, da začne to veljati, da moramo to urediti; saj drugače bomo morali NUSZ na nek način urejati, potem je bolje, da to uredimo celovito. Bilo je bolj v smislu evidenc in ljudi je v tem delu najbolj motilo tisto, da je določen segment prebivalstva ali gospodarstva, karkoli je, izvzet iz tega, torej sploh ni bil zajet v te podatke. Torej v tem delu bo dan poudarek, da mi zajamemo vse. Ljudi je tu najbolj zmotilo, da so bili nekateri iz tega izvzeti, iz takšnega ali drugačnega razloga. Mi smo ravno tako napovedali, da bomo v tem delu pogledali segment prebivalstva in seveda tudi segment gospodarstva. In ravno v tem delu gospodarstva se lahko pričakujejo določeni pozitivni učinki za gospodarstvo, na nekaterih delih je gospodarski segment preveč obremenjen. Torej, dve ključni aktivnosti. Tu bo potrebno trdo delo, tu bo potrebnega zelo veliko usklajevanja, cilj je zelo jasno postavljen, roki pa zelo kratki. Če želimo to narediti, da lahko izpeljemo - izpeljemo lahko s 1. 1. 2020. Če se karkoli zalomi, pa upam, da se ne bo, je naslednji termin, vsi vemo, leto kasneje. Tako v tem delu bo ta poudarek.  Nisem pa pristaš tega - in to sem že povedal na hearingu, pač tam, žal, niste bili vsi do konca tega hearinga takrat, da bi tudi ta del slišali -, da ne predvidevamo nobene, jaz bom temu rekel sunkovite reforme, kar bi kakorkoli destabiliziralo naš sistem. In kar je še posebej bila zaskrbljenost gospodarstva, da bi bili neki ukrepi preko noči. Jaz sem zelo jasno povedal, v določenem delu gospodarstva, če temu segmentu tudi odgovorim, in kar je bilo pravzaprav tudi ob robu tega srečanja ministrstev, kot sem omenil, ko smo se pogovarjali in ko so spraševali, katere države zvišujejo ta davek na dohodek pravnih oseb in katere ga bodo zniževale, kakšno je pa vaše stališče v Sloveniji. Sem rekel, moje stališče je, da tega davka, DDPO, v Sloveniji oziroma 9 % davčne stopnje ne spreminjamo. Naša ocena in moja ocena je, da je to dokaj ugodna davčna stopnja. Na dnu, mislim, da na 18. mestu navzdol v tem delu smo v Evropski uniji. Ravno tako pa nisem pristaš kakršnekoli hitre ureditve, ko je bilo rečeno, od davka na kapitalske dobičke. Jaz sem takrat tudi povedal, da sem pristaš cedularne ureditve, ceduralne obdavčitve, ki enkrat za vselej to rešuje; trenutno imamo na 25 %. In če bomo karkoli v tem smislu razmišljali, bomo v tem kontekstu. Pri drugih rešitvah, glejte, je pa potreben nek čas, več kot   (nadaljevanje) je teh par dni, ki smo jih do zdaj imeli, in neka poglobljena strokovna razprava in seveda potem tudi razširjena razprava s socialnimi partnerji. Lahko neke določene rešitve poiščemo z nekimi sintetičnimi rešitvami na davčnem področju. Ampak na tem področju, dokler nič ne spreminjamo, ostaja. In prvi ukrep, ki bi se v tem delu lahko spremenil, če bomo do tega prišli s tem konsenzom, z učinki za obe strani, je 2020 ali 2021. To je popolnoma jasno, nič ne bomo s 1. 1. 2019 ali karkoli spreminjali, tega nimamo v načrtu. Tako da moje stališče je, mi ne potrebujemo neke davčne reforme, mi potrebujemo neko prestrukturiranje na področju, kjer imamo neke šibke kriterije, da v tistem delu spremenimo. Kar pa deluje, to pa pustimo. Glejte, jaz bi v tem delu rad ponovno dal neko zagotovilo gospodarstvu - saj ne nazadnje sem 25 let sam preživel v gospodarstvu, od tega 18 let na vodilnih funkcijah, več kot polovico tega v velikih sistemih v tujini, jaz sem sam osebno podpisoval zelo veliko finančnih izkazov, davčnih izkazov, tako mi je to iz prakse, glejte, zelo dobro znano. In tudi v tujini, tudi v Združenih državah, kjer so te davčne zadeve še mogoče malo bolj sofisticirane. Tako da v tem delu, kar se tiče gospodarstva, ostalih, sindikatov, bo treba poiskati neko konsenzualno rešitev. Dva ukrepa, dve aktivnosti, dva cilja - če to zmoremo, jaz mislim, v tej fazi, bo to dovolj v tem delu.  Ostale zadeve bomo pa seveda v vmesnem času pogledali, proučili in naredili tudi primerjave. Jaz se strinjam tu z vašim predlogom, da pogledamo tudi primerljive države. Če vzamete ta kontekst, jaz se strinjam, glejte, pač žal, smo na ca 22 tisoč evrov na prebivalca v smislu dodane vrednosti; če bi imeli več, toliko bolje, kajne. To je pač realna danost, s katero se soočamo. In v okviru te realne danosti je treba pogledati, kaj lahko naredimo, da spodbudimo ta del. Jaz sem takrat zelo jasno na začetku povedal, da bom spodbujal z ukrepi, ne samo z davki, da se razumemo, s celovitimi ukrepi tudi na strani podjetništva, da mi povečamo prihodkovno stran; to pa vemo, iz katerega dela prihaja, ne samo iz davčnega, iz dohodnine, prihaja iz trošarin in tako naprej. Torej, to zadevo moramo zelo celovito pogledati.  Tako bo to moja prva skrb. Sem pa tudi povedal, da v drugem delu pa želimo tako zadevo zapeljati, da bomo ostali in ostajali ekonomsko uspešna država. Glejte, ekonomsko uspešna država pa mora poskrbeti - in to pa, mislim, imamo ravno tako v ustavi -, da bo hkrati tudi socialna država. Tako da bomo zagotovili blaginjo vsem kategorijam. Zato moramo te zadeve uravnotežiti.  Zdaj ne vem, na kaj vam morda še nisem odgovoril. Drugače pa sem zelo jasen, da bom še enkrat povedal, jaz se nad zakon ne mislim postavljati, saj nobeden od nas tu se ne more nad zakon postavljati, saj to je popolnoma jasno. Tako da če me sprašujete, ali bomo spoštovali zakon, saj ga moramo, kajne, mislim, da nobeden od nas ne bo zavestno kršil zakona. In bomo seveda delovali, celotno ministrstvo, v tej smeri. Še enkrat pa, Ministrstvo za finance pa vodim jaz.
Gospod Goran Novković.
Goran Novković
Hvala lepa. Rad bi samo pojasnil še enkrat, ker je bilo rečeno s parih koncev, nekaj o avstrijski davčni reformi. Tisto, zakaj smo mi avstrijsko davčno reformo vzeli kot vzor, je dvoje: zaradi tega, ker zagotavlja predvidljivost in stabilnost in zajema celovito sliko, ker samo celovito sliko bomo prišli tudi do dogovora o razbremenitvi dela oziroma do večjih plač za delavce v podjetjih. Nisem govoril danes o podjetnikih, govoril sem o delavcih v podjetjih, če smo že pri tem. Zato prosim, gospod Mesec, ne manipulirati, da sem govoril o podjetnikih. Pri nas - še to lahko povem, pa bom šel dlje od ministra -, pri nas sta dve točki, ki sta zelo zanimivi, ne jemljemo po en segment iz programa. Ena je razbremenitev dela, ker se podjetniki še kako zavedajo, da z dodano vrednostjo v povprečju danes v Sloveniji ne morejo konkurirati razvitim državam. In če hočemo razvijati se še naprej, bomo morali iti na takšne obremenitve pri plačah, da bo to lažje. Hkrati pa, ko grem naprej od tega, ko gre za davek od dohodka pravnih oseb, mi mislimo, da je to ena od prednosti in je v redu, da je prednost, ampak se pa zavedamo, da so   (nadaljevanje) nekatera podjetja šla zelo nizko zaradi olajšav, olajšave so pomembne, ker tudi druge države z olajšavami tekmujejo, in mi tekmujemo z njimi. Ampak se zavedamo, da so nekatera podjetja plačevala 0,1, 2 %, in to smo tudi drugim povedali, če bi prišli k nam, bi tudi vam povedali - se strinjamo z določilom, mislim, da je tudi v koalicijski pogodbi, da se uvede, recimo, 5 % minimalni prag, da se zviša efektivno stopnjo, ker to bi bilo pošteno. Ampak dajmo vzet celovit sliko in dajmo naredit pragmatične ekonomske korake, ki bodo peljali do tega, da bomo imeli na koncu večji zajem davkov zaradi večje ekonomske aktivnosti, zato ker bo več podjetnikov, če bo več podjetnikov, več podjetij, bo več denarja, bo več davkov in bomo več lahko namenili za socialo, zdravstvo in tako naprej. To samo hočemo povedati, to je naš cilj. In res ne želimo - v zadnjih časih smo videli, da apeliramo tudi na vse politike, da ne izkoriščajo, ne na levici, ne na sredini, ne na desnici, za kakšne politikantske zadeve in tako naprej. Dajmo se it strokovno razpravo in dajmo enkrat se odločit za res korektne strokovne korake, zato da bomo enkrat naredili razvojni preboj, ker sicer ga ne bomo še dolgo časa.
Dobro, vračam razpravo poslancev. Jože Lenart.
Hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi, gostje! Jaz bi bil zelo vesel, da bi danes tu lahko razpravljali že o proračunu Republike Slovenije, v skladu s poslovnikom, 39. členom, bi ta zadeva bila potem čisto drugačna. In tudi to, kar ste danes opozarjali, bi razprava lahko tekla dosti bolj strokovno. Glejte, spoštujem pobudo komisije, predsednika komisije, da tudi danes tu razpravljamo, ampak nikakor ne moremo razpravljati s tisto strokovnostjo, kot bi lahko. Tudi Fiskalni svet, ki je dal svoje poročilo, sam priznava, da je to poročilo po svoje neka ocena glede na koalicijski sporazum ali koalicijsko pogodbo, kakorkoli, ne bom razpravljal okrog tega, ker je bilo že dosti rečenega. Minister sam je dal jasno vedeti, njegova strokovna naloga je, da to pripravi in uskladi, ampak ne na nek rok 30 dni, 15 dni, sam minister je lepo povedal, to je v nekaj letih, da te cilje, ki smo si jih postavili v koalicijski pogodbi, postopno uveljavimo in jih izpeljemo in da bomo šele takrat videli učinke, kako bodo vplivali na sam proračun. Glejte, težko je tudi razpravljati na tak način, ker sami smo ugotovili, da nekako prehitevamo vse skupaj. Ampak, glejte, ničkolikokrat je bilo poudarjeno s strani koalicije, samega ministra in tudi v tem vašem predlogu danes, da je treba spoštovati fiskalno pravilo; to je bilo že ničkolikokrat poudarjeno, da brez tega ne gre. Jaz sem podrobno prebral ta priporočilo OECD, ki je prišlo 14 dni ali kdaj nazaj, in sem primerjal postavko po postavko nekako s samim koalicijskim sporazumom ali pogodbo, kakorkoli želite, da se izrazim, in jaz ne vidim tu nobenih bistvenih razlik. Kot sem že razpravljal na Državnem zboru, Slovenija je suverena država, lahko ta priporočila sprejme ali jih ne. Ampak, glejte, čisto podobna slika je, in prav to delamo, celovito davčno reformo ali prestrukturiranje, kakorkoli hočemo. Tu vidim eno bistveno zadevo, zakaj moramo to napraviti, ker od povprečja Evropske unije bistveno odstopamo pri obdavčitvi plač, glede na dohodnino ali kapital, kakor hočemo. In ta zadeva bo morala iti. Tudi danes, ko sem poslušal zdaj vse razpravljavce, tudi vas, strokovne, ste podobnega mnenja - v to moramo zagristi in to izpeljati. In še enkrat, dajmo ministrstvu in Vladi tisti primeren čas, ki ga mora - tudi zgodovinsko nazaj je vsaka vlada imela tisti čas, da dobimo mi na mizo ta dokument. In potem bom zelo vesel, da bo Fiskalni svet dal svoje mnenje in tudi ostali, da vidimo, kaj je. Ne vem, s čisto preprostimi besedami želim to povedati, ampak ne vidim druge poti kot te. Danes je bilo tule rečeno veliko populističnega od vseh razpravljavcev, ampak, glejte, jaz izhajam iz podjetja, 35 let sem bil nosilec poslovnih načrtov, letnih, srednjeročnih v raznih podjetjih in ne znam si predstavljati, da bi strokovno razpravljali o nekih zadevah dokler ni zadeva na mizi in kjer moraš upoštevati potem vse akterje, to se pravi, v podjetjih vse poslovne funkcije in tudi zunanjo in notranjo davčno in računovodstvo ali kako naj rečem, politiko, vso zakonodajo. Tako pa tudi tukaj. Vsa ministrstva je treba vključiti in vse ostale dokumente in kot ste rekli, tudi mi smo v Evropski uniji in vse te zadeve je treba upoštevati in vse skupaj prehitevamo. Še enkrat, da ne bo napačno razumljeno. Sigurno pa je en namen, da se na neke stvari opozori, je pravilno, ampak poglejte, sama strokovna razprava bo lahko tekla šele takrat, ko bo vse na mizi. Toliko.  Hvala lepa.
Hvala.  Luka Mesec.
Hvala.  Gospod predsednik, da po dveh zlorabah položaja sem končno prišel do besede, bom začel šteti vaše zlorabe, bomo imeli na koncu mogoče še en seštevek kolikokrat ste nedemokratično pristopili do razpravljavcev na tem odboru.  Bom na kratko odgovoril na očitke, ki so bili dani. Najprej gospod Kračun. V tej tabeli, ki sem jo omenjal, v letu 2019, navzkrižno je treba odštevati in 2,7 minus 2,2 je 0,5 in ne 0,6 kot ste vi zapisali. In v obratnem križnem računu pride enaka napaka.  Drugič. Fiskalni svet, ko pravite, da ni to kar je recimo Bogomir Kovač ugotovil, da je ali pa, kar sem jaz ugotovil, da je. Niste mi pojasnili kako lahko pridete od zapisov v koalicijski pogodbi, da se bodo izdatki za obrambo postopoma povečevali v dinamiki, ki je finančo vzdržna za javne finance do sklepa, da se bodo izdatki za obrambo povečali na 2 % BDP, kar potem odtehta 18 %, od 12 do 18 % vašega salda v tem poročilu. Pač to je nekorektna ugotovitev. Samo do tega sklepa lahko pridemo in to je politična manipulacija.  Tretjič, gospod Novkovič. Ko govorimo o razbremenitvi plač. Vi pravite, da je treba plače razbremeniti po zgledu Avstrije. Najprej, gospod minister je rekel, da ima Slovenija 22 tisoč evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, Avstrija ga ima 44 tisoč. Se pravi, so tam plače temu primerno višje. To je prva ugotovitev.  Druga ugotovitev. Pri bruto plači 4 tisoč evrov v Avstriji in v Sloveniji je zadeva sledeča. Res je, v Avstriji delavec dobi iz bruto plače 4 tisoč evrov - 2 tisoč 550 evrov na račun, slovenski delavec dobi 2 tisoč 411 evrov. Lahko vam pošljem link do izračuna. Ampak, kar pozabite povedati, ker seveda govorite samo o razbremenitvi dela pa je, kakšni so potem prispevki delodajalca v eni in drugi državi. Pri bruto plači 4 tisoč evrov v Avstriji delodajalec mora prispevati tisoč 220 evrov prispevkov, v Sloveniji 794. Se pravi, pri 4 tisoč evrih bruto plače je celotni strošek delodajalca v Sloveniji 4 tisoč 794, v Avstriji 5 tisoč 220. Toliko bodimo korektni, ko se pogovarjamo o mednarodnih primerjavah. Seveda, vi vedno zamolčite, da so prispevki delodajalcev v Sloveniji nizki in vemo zakaj so nizki. Zato, ker je bil leta 2008 ukinjen davek na izplačane plače iz katerega so se malo financirale pokojnine, in ker je bila leta 1996 znižana prispevna stopnja delodajalcev za pokojnine s 15 in pol na 8,85 %, kar med drugim poskuša zdaj ta koalicijska pogodba popravljati na predlog Levice.  In tretjič, gospod Šircelj, zdaj nima več smisla, da vam odgovarjam, ker je med menoj in vami razpravljalo že deset ljudi. Rekel bom samo to, da nimam jaz problema z razumevanjem tega kaj je strukturni deficit, ampak vi vztrajno mešate jabolka in hruške, ko govorite o proračunskem presežku kot o nekem dosežku strukturnega presežka. Seveda vi dobro veste kaj to pomeni, saj smo vsi brali Zakon o Fiskalnem pravilu, kjer je strukturni deficit in strukturni saldo opredeljen,  ampak to počnete zato, da zamegljujete, to kar je potem Logar rekel, da lahko presekate popkovino med tistim kar ste počeli med letoma 2004 in 2008 in tistim kar je sledilo. Samo zato to počnete, da lahko vso krizo potem zvalite na naslednje Vlade in si pač vi operete roke. In če bi tokrat spet sledili vašim politikam, se pravi, zniževanje davkov vse povprek, to ne bi pripeljalo do tega kar govori gospod Novkovič, da bo potem več delovnih mest, itn., pač pripeljalo bi do zelo podobnega rezultata ob naslednji krizi kot smo ga enkrat že videli. In jaz upam, da bo finančno ministrstvo tokrat imelo dovolj razuma, da smo se nekaj naučili iz tistega obdobja.  Hvala.
Še kdo od poslancev? Prosim, gospod Černač.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Najprej en pogled nazaj, deset let nazaj, malo manj selektiven kot smo mu bili priča v prejšnjih razpravah nekaterih, ki tudi pove o čem je problem javnih financ oziroma zagotavljanja ustreznega nivoja socialne države. Naša država je pred desetimi leti, konec leta 2008 za servisiranje dolga oziroma za odplačilo obresti namenjala okrog 300 milijonov evrov letno, zdaj pa namenja okrog milijardo evrov letno. 700 milijonov evrov letno več. Veste koliko sociale je to, gospod Mesec? Veste koliko sociale je to? Verjetno ga ne zanima, zaradi tega je zdaj odšel iz dvorane, ampak bom kljub temu nadaljeval. Kaj torej najbolj ogroža socialno državo? Kaj najbolj ogroža pokojnine, kaj najbolj ogroža ustrezno zdravstveno oskrbo in vse ostalo kar mora država na nek normalen način servisirati. Razkorak med prihodki in odhodki. In še ta razkorak postane prevelik, potem ne moremo govoriti na eni strani o socialni državi na drugi strani pa tudi ne moremo govoriti o eni normalni državi, ki zagotavlja ugodno okolje za gospodarstvo. In to kar prinaša koalicijski sporazum, odpira ravno škarje med prihodki in odhodki na način, da bo te socialne države in vsega tega kar naj država zagotavlja, manj ne pa več, ker tega, te razprave tako imenovane Levice, čudijo, ker grdo ravno v nasprotni smeri tistega za kar naj bi se kot levičarji borili.  Mi imamo v tem koalicijskem sporazumu kar nekaj konkretnih zavez, ki govorijo o tem, da se bodo davki povišali in to na način, da bo bolj obremenjeno gospodarstvo in prebivalstvo. Nikjer pa nisem zasledil v tem koalicijskem sporazumu, da bo država kaj naredila na tistih prihodkih, kjer vse urejene države pridobivajo znaten del proračunskih sredstev. Recimo za koncesijo za mobilno omrežje 5G, ta država je dobila 0 evrov in tudi v koalicijskem sporazumu ne piše nič o tem, da bo kakšen evro prišel iz tega naslova. Države okrog nas dobivajo ne samo stotine milijonov, ampak milijarde evrov na račun koncesijskih dajatev, ne samo te, ampak tudi ostali.  Minister je dejal, da politiko ministrstva vodi minister. Glede na to kar je povedal, v nadaljevanju, da bo sledil temu, da se mora ljudem splačati delati ne pa živeti od sociale, je tukaj konkretno vprašanje, ker ne samo koalicijski sporazum, tudi konkretni ukrepi njegovih kolegic in kolegov, kar beremo v javnih občilih, gredo v nasprotno smer. Ali bo te stvari ustavil ali ne? ker to drži, da politiko ministrstva vodi minister, ampak to kar je bilo povedano v nadaljevanju, je popolnoma nekaj drugega ali pa 90 % drugačno kot je zapisano v koalicijskem sporazumu, tako da jaz tukaj vidim samo dva izhoda iz te situacije. Ali gospod minister, ta ki danes sedi tukaj v tej dvorani, čez pol leta več minister ne bo ali pa se bo ta sporazum spremenil, ker oboje ne gre skupaj. In je tukaj konkretno vprašanje, napovedano podaljšanje višje socialne pomoči v naslednje leto prinaša približno 100 milijonov evrov dodatnih izdatkov v naslednjem letu. Kaj bo minister storil, ko bo to dobil na mizo? Ali bo to zadevo ustavil in torej podpira ukrepe, ki bodo podpirali ljudi, ki delajo ali se bo nadaljevala ta politika, ki v tej državi zagotavlja to, da se ne splača delati. Bi rad konkretno vprašanje glede tega konkretnega primera.
Hvala.  Še kakšna poslanska razprava? Gospa Udovč.
Hvala lepa gospod predsednik.  Se opravičujem, ker sem malo prehlajena, ampak vseeno. Je že prav, da razpravljamo o temah, ki so trenutno aktualne, ampak meni osebno se zdijo, da so bolj populistične narave. Naj spomnim, rada bi spomnila na sejo prejšnjega tedna, kjer smo imeli, kjer je bilo na njej povedano, jasno povedano, da na tej komisiji nismo razdeljeni na opozicijo in na koalicijo. In če je temu res tako, potem predlagam, da sklepa nista v pristojnosti naše komisije. Rada bi citirala Poslovnik Državnega zbora, ki v 39. členu pravi:  »Komisija za nadzor javnih financ nadzoruje izvrševanje državnega proračuna ter finančnih načrtov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Javnega zavoda Radiotelevizije Slovenije z vidika zakonitosti, namenskosti in racionalnosti porabe ter pravilnosti njihovih finančnih izkazov na podlagi poročila Računskega sodišča. Spremlja izvrševanje proračunov lokalnih skupnosti, ki prejemajo finančna sredstva za izravnavo in nadzoruje namensko porabo sredstev prejetih iz državnega proračuna, nadzoruje in izvršuje finančnih načrtov in pravilnosti finančnih izkazov javnih skladov, javnih podjetij in zavodov katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Poroča Državnemu zboru o nadzorstvu, ki ga opravlja in mu predlaga potrebne ukrepe.« In ker se današnja seja ne nanaša na, in ker se današnja seja nanaša na koalicijsko pogodbo, ki ni proračunski dokument in tudi ne pravno-zavezujoči dokument, presega pristojnosti naše komisije, zato predlagam vsem, ki zagotavljate tezo, da v tej komisiji nismo razdeljeni na opozicijo in koalicijo, da teh predlogov ne sprejmemo, saj presegajo našo pristojnost Komisije za nadzor javnih financ.  In še, če se navežem na kolega, bodimo strpni in dajmo Vladi vsaj nekaj časa, da prevzame resorje in prične z delom, vsaj sto dni kot je to praksa v normalni demokraciji. In kot je gospod minister povedal, bo pripravil, bomo vse to dobili v proračun kjer bomo lahko potem razpravljali, nadzorovali in predlagali in takrat boste lahko, ko bodo stvari na mizi, boste tudi vse organizacije lahko prišle, tako kot je Luka Mesec rekel in tako kot ste vsi vi povedali lepo, da boste lahko predstavili svoje argumente in bomo takrat diskutirali, mogoče tudi na Odboru za finance in se o temu pogovorili.  Hvala.
Hvala.  Še kakšna? Gospod Šircelj.
Hvala lepa.  Danes, nekateri moji kolegi in kolegica, govorijo seveda o tem, da je ta razprava preuranjena, da ni strokovna, da se o tem pogovarjamo prehitro, itn. Poglejte, Komisija za nadzor javnih financ mora opozarjati, mislim da tukaj je poseben Poslovnik Državnega zbora, ki se nanaša na delo Komisije za nadzor javnih financ, se pravi, Komisija za nadzor javnih financ ima poseben Poslovnik, ne samo ta splošen, kjer je določeno o čem ta komisija odloča in v zvezi s tem mislim, prvič, da je to v skladu s poslovniškimi določili, da opozarja in drugič, je v skladu s Poslovnik…, oziroma s prakso Državnega zbora kaj dejansko dela. Tako, da v zvezi s tem ni nobenih, po mojem mnenju, tukaj govorim kot predlagatelj, zadržkov o tem, da komisija ne more o tem razpravljati in da komisija ne more o tem odločati. Glede tega, da ta komisija odloča prehitro, brez nekih podlag, itn., poglejte koalicijska pogodba je tista, ki daje podlage. Kje je izvor v vsem tem? Izvor je v koalicijski… v sporazumu, če želite, da bom bolj točen. Saj si ni ta komisija oziroma predlagatelji Slovenska demokratska stranka zamislila te seje in pripravila tega gradiva na podlagi, bom rekel, nekih izmišljenih dejanj, ampak na podlagi koalicijske pogodbe in na podlagi ocene koalicijske pogodbe, ki so jo, ki jo je naredil fiskalni svet in pri tem opozoril na povečano tveganje finančnih učinkov, ki je v koalicijskem sporazumu. Zdaj, če gospe in gospodje iz koalicije, ki rečete, poglejte, za nas ta koalicijski sporazum ne velja, se strinjam, da lahko takoj zaključimo. Ampak tukaj imate v tej koalicijskem sporazumu pet podpisov prvakov vaših strank, predsednikov vaših strank. In zdaj, če vi rečete poglejte, ti podpisi so nepomembni, naši predsedniki so nekaj podpisovali za kar mi ne vemo, itn., ali pa za kar niso imeli pooblastil in mi se s tem ne strinjamo kar so tukaj pisali. Potem se strinjam, da je ta seja nepomembna, če je koalicijski sporazum dejansko ukinjen. Potem je to popolnoma drugo vprašanje. Ampak, da ne bi zdaj tukaj govorili kaj je prej jajce ali kura, je treba povedati, da jajce in kura je koalicijski sporazum in na podlagi tega smo mi sklicali to in na podlagi ocene, ki jo je pripravil Fiskalni svet. In Fiskalni svet je tukaj ravnal odgovorno. Navsezadnje bi morali že vsi ti predsedniki, ki so to podpisali, dati oceno kaj ta koalicijski sporazum pomeni. Oni bi morali odgovorno ravnati in dati oceno. Tako da, ne bo zdaj izgledalo, veste, tole je vse skupaj brezveze, dajmo mi to nehati, to nima nobenega smisla. Če vi rečete, da koalicijski sporazum nima nobenega smisla, poglejte, podpišemo takoj, da tudi ta seja potem ni pomembna. Ampak to je na nek način, zdaj jaz ne vem koliko je za vas to zavezujoče ali nezavezujoče. Če ni to za poslance zavezujoče, potem povejte poslanci, poglejte, podpisi naših predsednikov niso zavezujoči za nas. Mislim, tukaj se, zdaj smo res malo v čudnem položaju. zdaj, radi bi se pogovarjali strokovno. Poglejte, lahko se pogovarjamo strokovno o davkih, ni problema. Lahko se pogovarjamo strokovno o zdravstvu, lahko se pogovarjamo strokovno o tem kako bomo zmanjšali čakalne vrste, lahko se pogovarjamo strokovno o pokojninski reformi, če želite. Sploh ni težav. Kar povejmo kako obdavčitev kapitala pa obdavčitev dela. Ali morata biti enaka ali ne? To govori OECD. Ampak tukaj moramo vzeti obdavčitev, med tem ko prispevki so namenske dajatve, da tako rečem. Saj ni problema, jaz lahko tudi o tem govorim, če želite. Ali pa o trošarinah, koliko so prevelike ali pa premajhne? Imamo podatke v Slovenski demokratski stranki glede tega za vse, tako da ne bo težav. In lahko se o tem pogovarjamo, ampak strokovno mnenje imamo kot mnenje Fiskalnega sveta. To je tudi strokovno, proračunsko strokovno mnenje. In ne govoriti zdaj seveda, če na neki seji, pade tudi politična opazka in navsezadnje smo tukaj politiki, da boste zdaj rekli, vi se pa strokovno ne moremo tega pogovarjati. Seveda pade. Povejte, povejte kaj predlagate. Minister pravi, da tega ne bo upošteval do leta 2020, leta 2021. Ne vem ali boste vi v koaliciji pač imeli takega ministra, ki to pač ne bo upošteval do leta 2020 in 2021. In on, minister je tukaj najbolj decidirano povedal kaj bo delal in kaj ne bo delal. Ampak tukaj, kolegi in kolegice, poslanci iz koalicije, pa čisto dobro ne vem, kakšno orientacijo imate glede koalicijskega sporazuma. Ali vam jo je kdo dal ali je vse skupaj bolj v vesolju izgubljeno. Tako da, poglejte, mislim da to delo je v skladu s pooblastili, ki jo ima Komisija za nadzor javnih financ. Mislim, da bi to morala biti koalicija zainteresirana, da se to dela, če želi imeti stabilne javne finance, in da odločamo o predlogih sklepov, ki jih je predlagatelj dal.
Ali lahko samo gospod Reberšek pa gospod Lenart, ker minister je rekel, da mora iti in je še dolžen odgovor kolegu Černaču v zvezi z načrti ministrstva glede napovedi socialnih transferjev.
Andrej Bertoncelj
Se opravičujem, jaz moram ob 12-ih it na drugo obveznost. Dva bi pravzaprav dal, dva odgovora. Prvič, da je to, kar ste omenili o usklajevanju in jaz zadev, ki so v usklajevanju in pogajanju ta hip ne bom komentiral. Ne bi bilo ne modro ne ustrezno, da vam direktno odgovorim. In drugo, glejte mag. Šircelj vseeno, ne mi polagati v usta kaj bom delal. Jaz sem povedal svoje stališče, povedal sem zelo jasno prioriteto in saj razumem to razpravo, ampak vseeno ni treba čisto iz konteksta te moje izjave dati. Sem povedal, kaj bomo v okviru koalicijskega sporazuma delali, kaj bomo proučili, sem pa zelo jasno povedal, da to sta dve prioriteti, ne samo te dve, ti dve sta prioriteti, ostalo bomo pa reševali tudi s širšim socialnim dialogom. Tako da, zdaj bi se pa res opravičil. Hvala lepa.
Aleksander Reberšek.
Hvala lepa. Fiskalni svet opozarja, da koalicijska pogodba prinaša povečanje proračunskih izdatkov v višini med 2,3 in 3,5 milijard, na drugi strani pa bi vsi ti novi davki s koalicijske pogodbe Slovenijo obremenili za kar za 1,7 milijarde. Ukrepi bi lahko v dveh letih pripeljali do povečanja proračunskega primanjkljaja v višini 1, 4 milijarde. V Novi Sloveniji opozarjamo, da je to nedopustno, da bi račun za to ponovno izstavili slovenskim podjetnikom. Prej je bilo iz strani gospodarstva rečeno, da je 83 % podjetij družinskih, ki se morajo za svojo denarnico prijeti trikrat, ne smemo dovoliti, da se bojo prijeli še četrtič. Naša prizadevanja bi namreč morala biti usmerjena predvsem v to, kako z razbremenitvijo olajšati delo našemu gospodarstvu. Brez dela naših podjetnikov bi bile naše proračunske vreče namreč prazne. Vsi državni sistemi in pa socialna država pa je seveda odvisna od njihove uspešnosti. Zavedati se moramo, da so prav podjetniki tisti, ki omogočajo delo in pa preživetje tisočih slovenskih družin in da ne obremenjujemo njihov plač z novimi davki. Na drugi strani pa državni dolg znaša že krepko čez 30 milijard, to seveda niso neke imaginarne številke, to je denar, ki ga bodo naši mladi odplačevali še zelo dolgo – predvsem tukaj apeliram na člane koalicije, glede na vsebino vaše koalicijske pogodbe, se boste morali odločiti, kje vzeti za njihovo izvedbo, ali boste uvedli ogromno ali boste bremenili, breme preložili na mlajše generacije. Sam na drugi strani predlagam, da se te koalicijski pogodbi odrečete, ker je glede na ugotovitve Fiskalnega sveta, za našo državo zelo škodljiva. Hvala lepa.
Hvala. Jože Lenart.
Hvala lepa. Še enkrat bi želel poudariti, kar sem že prej nakazoval, da na vsak način cenimo vašo pobudo za današnji sestanek. Želim poudariti samo to, da pa je to smiselno samo do določene stopnja, kar sem prej poudaril. Mi danes strokovno tu o samem proračunu Republike Slovenije z vsemi temi ukrepi, ki bojo prvo leto, drugo leto, tretje leto, četrto leto ne morem govoriti in moramo ta dokument dobiti na mizo. Jaz spoštujem dr. Kračuna, tudi moj profesor z Ekonomske fakultete, se mora strinjati z mano, da dokler nimaš oprijemljivih bom rekel teh smernic oziroma ukrepov, ki jih vgradiš v takšen dokument. Jaz proračun Republike Slovenije, zelo, bom rekel, da je to neka najzahtevnejša… strokovni dokument, ki ga moramo sprejeti. / nerazumljivo/ se bo vrnil še enkrat nazaj, kot sem ga tudi vsa leta, bom rekel in tudi se trudil, da je gospodarstvo sprejemalo en poslovni načrt, ki je potem podlaga, ki ga moraš spremljati, tako po dinamiki, kot strokovno z vsemi zunanjimi, notranjimi spremembami, da potem pravočasno pristopiš k rebalansu, v pravem času ukrepaš, kar pa po mojem mnenju, tudi prejšnje vlade so ravno te ukrepe opuščale oziroma  (nadaljevanje) zelo zelo prepozno ukrepale, ne samo v Sloveniji, tudi drugod in tu mislim, da je tudi ena od prioritet, ki jih bomo morali naprej spremljati. Ampak še enkrat, jaz danes takšnega predloga teh sklepov, nikakor ne morem sprejeti, ravno iz tega vidika, ker niso v skladu ne s Poslovnikom in tudi bom rekel, čisto si ne znam predstavljati kako takšne zahteve neki proračun s konkretnimi ukrepi v 30 dneh, kar je praktično nemogoče in tudi, ko sem malo spremljal zgodovino za nazaj naše države in tudi drugih držav, jaz še nisem videl primera, da bi tudi Fiskalni svet na neki sporazum, na neko koalicijsko pogodbo že neki strokovno želel tako vplivati, da bi ta zadeva bom rekel želela, da pade. In jaz mislim, da danes javnosti dajemo nek čuden signal, mogoče populistično nekateri ljudje temu tudi verjamemo, ampak vsa ta strokovna javnost, če že želite iz gospodarstva, se pa čudi kaj mi danes tu razpravljamo o nekih imaginarnih zadevah, ki sploh še nimajo takšne podlage, da bi lahko tako natančno razpravljali o tem. In oprostite, v 30 dneh dati na mizo Ministrstvu za finance neki proračun Republike Slovenije 2019, je za mene nesprejemljivo in nemogoče. To ni sprejemljivo. Hvala lepa.
Ja, bomo počasi… Aha, gospod Janša.
Hvala lepa za besedo. No, na tole zadnje, ne vem, verjetno niste poslušali ministra, ki je povedal kakšni so roki glede predlaganja proračunov. V tem predlogu proračunov za prihodnji dve leti bo več ali manj vse to moralo biti, v vsakem primeru bo ministrstvo moralo to pripraviti, tako da… Mislim, ne razumem te razprave, da to ni možno v 30 dneh, še prej bo treba, saj prošnjo je treba poslati Evropski komisiji v mnenje. V zakonu piše, kdaj ga je treba predložiti in tako naprej in nisem se za to oglasil, oglasil sem se za to, da podprem ne samo te napore, ki so vsebovani v motivu za današnje seje, ampak vse tisto, kar se je dogajalo potem, ko je gospodarstvo protestiralo proti napovedim vlade, oziroma vladne koalicije glede dodatnih obremenitev. Jaz mislim, da je bilo to ne samo, bilo je tudi skrajno potrebno in pravočasno in tako naprej. Danes smo sicer lahko glede na nekatere besede ministra mogoče malo pomirjeni, ampak končno presojo v zvezi s tem, bomo pa dali, ko bomo dobili proračunske dokumente. Jaz mislim, da gre samo za tokratne proračunske dokumente, na teh dokumentih se bo tehtalo, zdaj kaj je bilo mišljeno s to koalicijsko pogodbo. Malo je sicer komično poslušati kako je to / nerazumljivo/ praktično, kako to nikogar ne obvezuje in tako dalje.  Glejte, koalicijska pogodba ravno s tem imenom je praksa v vseh parlamentarnih demokracijah, kjer večino sestavljajo koalicije. To je praksa vseh parlamentarnih demokracijah, tam, kjer samo ena stranska sestavlja izvršilno oblast, ta pogodba seveda ni potrebna, ker se pač razume samo po sebi, da ta stranka uresničuje program, ki ga je izdelala pred volitvami in ki so ga volivci podprli. Če pa koalicija, gre pa vedno po tem programu za kompromis in zato se delajo te koalicijske pogodbe in v resnih državah je… mislim, poznamo iz zadnjih dveh let kar nekaj primerov, ko so pogajanja trajala tedne in mesce za vsako decimalko v vsakem stavku te koalicijske pogodbe, še posebej, ko gre za finance in za davke in za javno porabo. Ključni kompromisi se običajno sklepajo ravno na teh zadevah oziroma na področju financ in javne porabe. Ne nazadnje poglejte zdaj to situacijo v sporu med Italijo in Evropsko komisijo glede njihovega zadnjega proračuna, ki krši vsa ta merila, ampak prej je koalicijsko pogajanje teh dveh italijanskih strank trajalo nekaj mesecev in dobili smo ven to kar smo dobili, ampak glavne dileme so bile vezane ravno na temo davkov javne porabe proračunskega primanjkljaja in tako naprej. Ker to je pač osnova za večino ostalih ukrepov, ki se tudi predvidevajo pa usklajujejo v koalicijski pogodbi. Nenavadno je tudi, da to pogodbo zdaj brani stranka, ki pravi, da ni v koaliciji. Čeprav je to koalicijo omogočila oziroma to vlado omogočila. Vsi tisti, ki so pa formalno v koaliciji, pa se trudijo, kako bi to pogodbo prikazali kot nekaj, kar je zelo ohlapno. Zdaj, take situacije pa, moram reči, najbrž ni možno zaslediti ne v pretekli in je najbrž ne bo tudi v prihodnji praksi kake primerljive države. Ampak to je več ali manj folklora. Bistvo je to, da, se mi zdi, da je ta seja še kako zalegla pa tudi prejšnja seja, izredna seja Državnega zbora. Vse to, kar so razna gospodarska združenja počela. Jaz moram reči, da je v veliki meri v tem uporu zastopan tudi interes upokojencev. Od kje pa bodo pokojnine, če bomo substanco pojedli, od kje bodo plače za javni sektor, če bomo substanco pojedli s prevelikimi obremenitvami gospodarstva. Tako da – malo težko je poslušati razprave iz izhodišča, da se pač dodana vrednost ustvarja s tem, ko listje raste na drevesih.  Torej, trenutek resnice o vsem tem, kar smo slišali danes pa tudi na izredni seji Državnega zbora in v teh javnih razpravah, bo, ko bomo dobili proračun na mizo. Takrat bomo videli, kaj je bilo mišljeno s to koalicijsko pogodbo. Zdaj je še možno govoriti, kako ni bilo nič to mišljeno resno in tako naprej, tako kot zagovarja formalna koalicija, nadkoalicija trdi drugače, ampak vse to bomo Slovenci preživeli. Ne bomo pa oziroma ne bomo pa brez posledic realnih števil, ki jih boste predlagali v proračunski dokument. Jaz mislim, da je to tudi edini proračunski dokument, ki bo nekako prišel v ta Državni zbor na podlagi teh predvidevanj in ocen tako gospodarske rasti kot manevrskega prostora za vsa ta razna pogajanja s socialnimi partnerji v tem mandatu. Ko bo naslednje leto tekla razprava o teh stvareh, bo okolje žal drugačno, jaz mislim, da precej slabše. Napovedi bodo drugačne, obdobje poceni denarja se zaključuje, obrestne mere se bližajo predkriznim, vsi vemo, kaj to pomeni z vidika gospodarske rasti. In jaz mislim, da čez eno leto nihče ne bo več govoril o številkah pa o namenih, ki so zdaj v koalicijski pogodbi, ampak bo pogovor o tem, kako se spopasti z viharjem, ki se bo takrat že dvigal. Tako okoli nas kot tudi pri nas. Ker kakih rezerv nimamo. Na srečo se je sicer zadolženost države v deležu BDP znižala in se je malo manevrskega prostora tukaj vendarle odprlo, ampak je ta – še vedno smo nad maastrichtsko mejo in tudi fiskalno pravilo, ki ga imamo, drugače – hvala bogu – omejuje ravnanje odločevalcev, kot se je to dogajalo v letih 2009 in 2010, ko smo si nabrali ta javni dolg predvsem. Tako da skrbi bodo druge. Najprej opozarjam, da čez eno leto, mislim, da ne bo nihče več omenjal koalicijske pogodbe. Pa ne zaradi tega, ker tisti, ki so jo podpisovali ne bi resno mislili - zdaj, tudi to je sicer vprašanje -, ampak zato ker se bodo razmere popolnoma spremenile in ker si v dobrih časih pač nismo upali zapisati nekega resnega prestrukturiranja, ki ga pač Slovenija potrebuje. Če smo si še kdaj lahko zatiskali oči pred tem, potem nas je zadnja kriza  najbrž postavljena popolnoma na realna tla in tukaj bomo videli, koliko smo se iz tega naučili. Tudi ta dilema zdaj, ali bo neka stranka, ki je omogočila to vlado in si je s tem zagotovila nek nad koalicijski status, podpirala to kar bo vlada predlagala? Ne, čez eno leto bo po mojem mnenju to čisto irelevantno. Ne bo nikakršnih realnih podlag za neke sanje, ki so zdaj prisotne, zaradi tega, da se je ta aritmetika zaključila v samem dokumentu, s katerim se je, kot rečeno, bolj hvali tisti, ki formalno pravi, da ni v koaliciji, kot tisti, ki so to podpisali, ampak, to je neka slovenska posebnost. Mislim da, Fiskalni svet, ki je nov organ v slovenskem političnem prostoru, po teh ustavnih spremembah na koncu, do katerih smo, bom rekel, težko prišli, pa še to z neko delno rešitvijo, da je dolžan oceniti vso tisto dogajanje, ki lahko vpliva na to, da se to zlato fiskalno pravilo ogrozi. Moram reči, hvala Bogu, da nam nekatere stvari pravočasno opozori, da ne ocenjuje zgolj posledic. Tako da, moram reči, da je tudi s to zadnjo oceno Fiskalni svet upravičil velike napore, ki so bili vloženi v to, da je ta organ sploh ustanovil in predsednikom in članom želimo, da tudi v prihodnje, kolikor se da, nastopajo neodvisni, z vidika svoje ustavne vloge in z pogledom v dobrobit davkoplačevalcev, ne pa v dobrobit koalicije pred sabo.
No, Mateja Udovč.
Hvala. Jaz bi rada kolega samo še enkrat pojasnila, da sem povedala, da je prav, da mi razpravljamo o aktualnih temah, ampak še enkrat, sprejemanje tovrstnih sklepov, ki niso v naši pristojnosti in potem takem jih tudi ne bo potrebno izvrševati, zato so nesmiselni. Prav tako bi želela osvežiti, kar je povedal Fiskalni svet, ki je sam opozoril, da je izračun narejen na nepreciznih podatkih, kar lahko povzamem, če vzamem podatke, ki niso zajeti v celoti, ne moremo dobiti točnega rezultata. To oni sami dobro vejo. Zato bi jaz prosila, da s takimi rezultati ne vznemirjamo javnosti takrat, ko s tem še ni čas. Počakajmo vsi skupaj, da dobimo podatke, ki bodo točni in boste lahko tudi točno obdelovali.
Dobro, počasi zaključujem razpravo.
Ja, postopkovno še.
Postopkovno. Luka Mesec.
Hvala. Predlagal bi, v bistvu, dodaten sklep. Glede na to, da vrsta razpravljavcev in vabljenih govori proti dodatnim obremenitvam kapitala, ki so v koalicijski pogodbi, predvsem o treh, ki smo jih predlagali v Levici. Se pravi, o povečanju prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce na 12 %, uvedbi spodnjega praga davka na dobiček pravnih oseb na 5 % in pa vključitev kapitalskih dohodkov in rent v dohodnino. Bi prosil, če lahko komisija sprejme sklep, če lahko Fiskalni svet naredi izračun, kakšen bi bil učinek na javne finance, če nobeden od teh dodatnih davkov in prispevkov ne bo realiziran? Hvala.
Dobro. Pisen predlog, kajne? Jaz bi samo še, preden dam besedo Fiskalnemu svetu, opozoril no, ker mislim, da javnost morda po izjavah koalicijskih poslancev ni popolnoma seznanjena s čim mi danes odločamo. Zdaj, gospod Lenart, ne odločamo o proračunu in tudi ne pozivamo vlade, naj pripravi proračun, ampak samo da naj izračuna finančne učinke koalicijske pogodbe, ki ste jo podpisali člani oziroma predsedniki vaših strank. Zdaj, če ste to podpisali, verjamem, da tudi veste, kakšne so finančne posledice tega. In kot drugi sklep, da se vlada opredeli do poročila Fiskalnega sveta. Ni drugega vzvoda, kot sklep komisije, ki vlade zavezuje, da se opredeli do tega. Zdaj, če koalicijski poslanci ne želite, da se vlada opredeli do mnenja Fiskalnega sveta, je to pač vaša odločitev, je pa to nenavadno sporočilo slovenskih davkoplačevalcem. To pa drži. In do koalicijske pogodbe, ki so jo prvaki vaših strank sprejeli. Zdaj pa, doktor Kračun, vi ste želeli še besedo.
Davorin Kračun
Naša ocena koalicijskega sporazuma je imela namen predvsem opozoriti na tveganja, ki so prisotna v javnih financah ob takšnih političnih načrtih in namen je bil predvsem dati dovolj resno opozorilo sestavljavcem proračuna in proračunskih dokumentov, da naj fiskalno pravilo vzamejo resno oziroma ga dosledno upoštevajo pri pripravi proračuna. Ocena vsebuje tudi nekatere izračune. Ker pa je tudi omenjeno, da temeljijo na predpostavkah, da so v širokih razponih in da predvsem služijo ilustraciji, glavno sporočilo pa je v opozorilo na tveganje. Čez dan razpravljamo o vsaki decimalki. Seveda to vodi v »neboloze« o katerih nekateri govorijo in res je, da tam v tisti tabeli, je rezultat tudi zaokroževanja, kajti številke ki so, so rezultat modelov, na koncu pa pač niso samo enostavno seštete v tabeli, ampak je vsaka številka rezultat modela, ki pride po zaokroževanju takšna kot je, ampak gre samo za razliko na zadnji decimalki. Glede predloga o tem, da bi Fiskalni svet ocenjeval posamezne ukrepe, pa moram reči, da za to ni zakonske podlage, predvsem pa, Fiskalni svet nima kapacitet za to. Imamo Ministrstvo za finance, ki lahko to naredi. Učinek na strukturni saldo oziroma na ravnovesje pa je seveda možno / nerazumljivo/ takrat, ko poznamo vse ukrepe, tako na strani javnofinančnih odhodkov, kot na strani javnofinančnih prihodkov. To je tisto, kar počne Fiskalni svet. Sicer pa mislim, da bo tako naša ocena koalicijskega sporazuma, kot tudi današnja razprava omogočila vladi, da pripravi kvaliteten predlog proračunskih dokumentov in s tem bi bil namen dosežen. Hvala lepa.
Hvala. Prosim, gospod Novković.
Goran Novković
Jaz bi, se opravičujem, samo rad nekaj pojasnil, ker včasih tudi v splošni javnosti, pa pri poslancih je malo v ozadju, pa je zelo pomembno. Gre za, bom rekel temu, nefinančne učinke na javne finance. Ključna naloga po našem mnenju v naslednjem obdobju bi morala biti stimulirati podjetnike in podjetja, da reinvestirajo dobičke v nove investicije. Da s tem povečujejo število delovnih mest in da s tem povečujejo tudi dodano vrednost. Zdajšnji sistem, takšen kot je, je to omogočal. Ko so videli koalicijsko pogodbo, se je na terenu zgodilo naslednje, najprej so se ustrašili, zaradi tega, ker se je dogajalo, da bodo večje obremenitve in bo seveda poslabšano podjetniško okolje in drugo, ko je šlo za predlog v zvezi s tem, da bi osebne dohodke iz kapitala vključili v dohodnino, so seveda videli možnost v prihodnosti, kar je povzročilo negotovost, da bodo obremenitve v prihodnosti večje, kot v bližnjih okolicah, ne v davčnih oazah. Kaj to pomeni? Da vam razložim zelo preprosto in to ima lahko zelo velike učinke tudi na javne finance. Zdajšnji sistem je eden od teh, ki omogoča tudi to, da so podjetja oziroma jih spodbuja, da so podjetja manj zadolžena. Ker so lastniki zadržane dobičke puščali v podjetjih, zaradi tega, da jih reinvestirajo.  30.TRAK: (MK) - 12.25    (nadaljevanje) Seveda ima lastnik predvsem interes, da povečuje, ali svoj dobiček ali vrednost podjetja. V primeru družinskih podjetij je pogosto tako, da imajo strah do svojega podjetja in povečujejo vrednot podjetja. S tem povečujejo število delovnih mest in tudi ustvarjajo boljša delovna mest. Če mi to umaknemo, kar je zdaj nevarnost, bo ta avtomatsko /nerazumljivo/ manjšo podjetniško aktivnost in seveda manj prilival v javni proračun. O tem nikjer ne govorimo, ampak, hočem samo, zakaj sem to razložil: Danes podjetniki odločajo za kakšne investicije se bodo odločali, ki bodo imele učinke čez pet let. In če zdaj zadržujejo zaradi takih informacij investicije, bo to imelo učinke čez pet let. Zato bi samo apeliral na vse. Ali tiste, ki ste bili nekje blizu koalicijske pogodbe ali druge, ki ste kontra. Dajmo z zelo veliko občutljivostjo razpraviti o temu v javnosti. Mi imamo težave v klubu zaradi tega, ker moramo tudi miriti podjetnike, ker nas sprašujejo, ali lahko gremo takoj ven. Prav vprašanje je bilo, ali s prej preden 2020 že kaj velja, ker ni bilo decidirano. Tako, da to je zelo, res je tako, ni treba se smejati lahko vam, pridete, vas povabim k nam pa vam pokažem maile, še predem smo sploh šli v peticijo. Tako, da jaz bi res apeliral na to, da to vzamemo vsi v obzir, da je veliko učinkov tudi nefinančnih, ki so samo informacije zunaj in se lahko to zelo odraža v gospodarski aktivnosti in tudi v javnih financah čez pet let, ali pa čez 10 let.
Dobro, hvala. Prehajamo torej na glasovanje o predlogih sklepov poslanske skupine SDS. Dobili ste jih, gradivo, tako da ni treba več razpravljat o njih. /glas iz ozadja/ Ja, ja, ja. Odpiram pa razpravo o predlogih sklepov. Postopkovno, Luka Mesec.
Ja, hvala. Jaz sem zdaj formuliral ta sklep in sicer: Komisija za nadzor javnih financ poziva, če Fiskalni svet tega noče narediti. Ministrstvo za finance naj pripravi oceno javno-finančnih posledic koalicijske pogodbe v primeru, da naslednji ukrepi na področju davkov in prispevkov ne bodo izvedeni. Prvič, dvig - vpis za delodajalce na 12,05 odstotka do konca mandat. Drugič, uvedba minimalne pet odstotne stopnje davka na dobiček pravnih oseb. In tretjič, vključitev osebnih prihodkov iz kapitala in premoženja v osnovo za odmero dohodnine. Imam tudi pisno to pripravljeno, vam pošljem na mail.
Prav, dobro. /glas iz ozadja/ Vlado, Vlado, ja. Gospod Černač. /glas iz ozadja/ Izklopiti se je treba.
Glede tega, kar je bilo predlagano. Če nekaj ne bo uvedeno, učinkov ni, ne, ko je treba tukaj računat. /glas v ozadju/.
Dobro. Odprl sem razpravo o predlogih sklepov, ki so bili predlagani. Kakšna razprava, če ne, dajem predlog na glasovanje in sicer Predlog sklepa številka ena. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (5 članov.) Ugotavljam, da je predlog sprejet. Prehajamo na drugi predlog sklepa, želi kdo obrazložiti glas? Če ne, dajem predlog na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (5 članov.) Ugotavljam, da je predlog sprejet. Dajem, še predlog glasovanja Luke Mesca. Glasujemo. Kdo je za? (4 članov.) Kdo je proti? (0 članov.) Ugotavljam, da je predlog sprejet. Torej zaključujem današnjo točko dnevnega reda in prvo nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ in se zahvaljujem za udeležbo vsem prisotnim.