1. nujna seja

Odbor za obrambo

6. 9. 2018
podatki objavljeni: 6. 9. 2018

Transkript

Spoštovani! Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47., drugega odstavka 48. člena in 230. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.  Pozdravljam vse prisotne člane odbora, še posebej pa gospoda Karla Viktorja Erjavca, kandidata za ministra za obrambo in vse ostale prisotne.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora oziroma po pooblastilu bo poslanca Rudija Medveda nadomeščal poslanec Igor Peček. Potem bo poslanca Mateja Tonina nadomeščal poslanec Jožef Horvat in še poslanca Zdravka Počivalška nadomešča poslanec mag. Branislav Rajić.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S tem sklicem ste prejeli naslednji dnevni red, prva in edina točka je predstavitev Karla Viktorja Erjavca, kandidata za ministra za obrambo. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.  Prehajamo na obravnavo 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV KARLA VIKTORJA ERJAVCA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA OBRAMBO. Predsednik Vlade Marjan Šarec je predsedniku Državnega zbora mag. Dejanu Židanu, 30. Avgusta 2018 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre. Predsednik Državnega zbora je odboru poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za obrambo imenuje Karla Viktorja Erjavca. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil. Po opravljeni predstavitvi bo odbor poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora. Predlagam, da kandidat odgovori na zastavljena vprašanja prvih treh poslancev, tako da prosim, spoštovani gospod Karel Viktor Erjavec, kandidat za ministra, da se predstavite odboru za obrambo. Izvolite, beseda je vaša.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik Odbora za obrambo. Tudi lep pozdrav vsem poslankam oziroma poslancem Državnega zbora, člani tega odbora. Vidim, da smo samo člani.  Najprej bi vam čestital na izvolitev za poslancev v Državnem zboru in tudi, če bom potrjen kot minister za obrambo, pričakujem, da bomo v okviru odbora za obrambo dobro in konstruktivno sodelovali, ker ravno področje varnosti in obrambe je eno ključnih področij, je eno temeljnih področij. Vsi razumemo, da brez varnosti seveda tudi ni mogoče zagotavljati blagostanja. Najprej bi izhajal iz koalicijske pogodbe, ki je bila podpisana in ki nekako opredeljuje kakšne bodo usmeritve kar se tiče ministrstva za obrambo in širše, kar se tiče nacionalne varnosti. Najprej bi rad povedal, da koalicijska pogodba oziroma sporazum določa, da bomo ohranili Slovenijo še naprej kot varno državo. Mislim, da je to zelo pomembno, zlasti zato ker vemo, da so se varnostne razmere v svetu precej spremenile. Verjetno veste in ste lahko prebrali, da sem opravljal funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-2008. In moram reči, da takrat mednarodne razmere, varnostne okoliščine so bile bistveno boljše, bolj stabilne kot so danes. Danes se soočamo z različnimi grožnjami. Recimo v mojem času, to se pravi, ko sem opravlja funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-208, so bile ocene tako domače kot tudi tujih institucij, da v naslednjih 20. letih Slovenija ni ogrožena kar se tiče nekih klasičnih vojaških ali drugih groženj. Seveda se je opozarjalo na grožnje, ki izhajajo predvsem zaradi spremenjenih klimatskih razmer. Veste, da pač Slovenija leži na takšne teritoriju, ki je zelo občutljiva glede klimatskih sprememb, zato se ves čas tudi soočamo s poplavami, plazovi, požari, glede na to, da je naše področje zelo gozdnato in tudi vemo iz zgodovine, da je to področje tudi potrebno. In v tistem času so to bile nekako glavne grožnje, poleg zahodnega Balkana, ki je pa v tistem obdobju kazal eno pot k večji stabilnosti, niti ni grozilo, da bi lahko destabilizacija zahodnega Balkana vplivala na varnost in na stabilnost naše države. Danes seveda so se te razmere precej spremenile. Tudi imamo opravka z nekaterimi novimi grožnjami, ki so se nam takrat še zdele zelo oddaljene. Na primer, ne vem, kibernetske grožnje, masovne migracije, terorizem, ki sicer obstaja že ves čas, vendar ne v takšni obliki kot smo se lahko soočili v zadnjih letih. Zlasti na območju Evrope. In seveda se postavlja vprašanje, ki ga pa tudi definira koalicijska pogodba, in sicer da bi bilo potrebno proučiti ustreznost sistema nacionalne varnosti. Ko govorimo o sistemu nacionalne varnosti, seveda, tukaj ne mislim samo na slovensko vojsko, na področje zaščite in reševanja, ampak tukaj imamo potem še policijo, obveščevalne-varnostne službe. In dejansko bo treba pregledati in proučiti, vse te službe imajo prave odgovore na te nove odzive, ali vse te službe, vse te strukture uspešno lahko odvračajo tovrstne grožnje. In zaradi tega mislim, da je ta pregled nujne. Da bo potrebno verjetno tudi bolj natančno konkretizirati katere so tiste grožnje, ki dejansko lahko destabilizirajo našo državo. Če prebiramo naše dokumente v tem trenutku so te grožnje zelo na splošno definirane, ampak mislim, če jih bomo bolj natančno, konkretizirali, in to je ena od nalog, bomo lahko tudi lažje prilagajali te strukture, kako odvrniti in kako preprečiti te grožnje. Tako v sistemu Slovenske vojske, v sistemu policije, sistemu obveščevalno-varnostnih služb in tudi v sistemu zaščite in reševanja. Seveda te stvari bodo zahtevale, da bo potrebno določene dokumente modernizirati, prilagoditi sedanjim razmeram. Mi vemo, recimo, da strategija o nacionalni varnosti določa tri pomembne stebre. En steber je, ki ga predstavlja Slovenska vojska, policija, obveščevalne službe, zaščita in reševanje. In če se ustavim pri Slovenski vojski, Zakon o obrambi, in tudi Ustava na nek način določa kaj je pravzaprav vloga Slovenske vojske. Na prvem mestu obramba države, na drugem mestu preprečevanje agresije, na tretjem mestu zagotoviti suverenost naše države. Ampak tukaj vidimo, da nimamo več opravka samo z grožnjami od zunanjega okolja, ki bi lahko vplival na to suverenost. Vidimo na nekatere pojave, ko kaže na to, da bi tudi znotraj države lahko prišlo do krnitve te suverenosti. Tukaj zlasti mislim na   (nadaljevanje) določene paravojaške strukture, to, kar lahko spremljamo te dni, ko nekateri posegajo direktno v suverenost naše države, v nasprotju z ustavo, zakoni in tako naprej. In seveda ena od pomembnih vlog, ki jo ima Slovenska vojska, je pa tudi prispevek k mednarodnemu miru in stabilnosti; mislim, da ta del Slovenska vojska zelo dobro opravlja.  Če nadaljujem s koalicijsko pogodbo, moram povedati, da sem zadovoljen, da je tam določilo, ki pravi, da bomo povečevali obrambne izdatke, seveda v skladu z javnofinančnimi možnostmi, in hkrati skušali zagotavljati kredibilnost naše države, ko gre za te obrambne izdatke. O tem bom več povedal v nadaljevanju svojega nagovora.  In še eno področje, ki je izjemno pomembno, to je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tam je v koalicijski pogodbi tudi zapisano, da bo namenjenih več sredstev, sicer preko požarnega sklada, mislim, da se tam nabira letno nekje med 7,5 in 8 milijonov evrov. Zelo pomembno se mi pa zdi, da je tam tudi navedeno, da je treba okrepiti helikoptersko transportno floto, tudi v smislu funkcij, ki jih naj bi opravljala na področju zaščite in reševanja.  No, v koalicijski pogodbi tudi piše, da bi se ponovno pogajali, pogovarjali, dogovarjali glede paketa sil, ki je dogovorjen z zvezo Nato. V javnosti v zvezi s tem je tudi krožilo, da naj bi se dogovorili, da namesto dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, da bi skušali se dogovoriti za samo eno. Moram reči, da tega eksplicitno v koalicijski pogodbi ni, samo da bomo pač še enkrat se pogovarjali, dogovarjali glede tega paketa sil. Mislim, da v zvezi s tem je najpomembnejše, da bi končno res zgradili vsaj eno srednjo bataljonsko bojno skupino, ker veste, da že v preteklosti, ko smo vstopali v zvezo Nato leta 2004, takrat smo celo obljubljali več, tri bataljonske skupine, potem smo prišli na dve pa eno lahko, zdaj smo na dveh srednjih. Ampak ključ je, da tu ne gre samo za to, da bi mi izpolnjevali neke zaveze do mednarodnih organizacij, ampak da ta tehnična oprema, ta sredstva omogočajo pravzaprav razvoj in modernizacijo Slovenske vojske. To počnemo tudi zaradi domače, nacionalne obrambe, počnemo tudi zato, da bi bolje zaščitili pripadnike Slovenske vojske. Če prevzemamo določene odgovornosti, kot je, na primer, da pošiljamo pripadnike Slovenske vojske v mednarodne operacije in misije, potem smo dolžni in odgovorni, da jih pošiljamo z ustrezno opremo in tudi omogočimo s tehničnimi sredstvi, da so varni. Srečo imamo, da ves ta čas, odkar je Slovenija samostojna država, ker je treba vedeti, da mi sodelujemo v mednarodnih operacijah in misijah ne samo odkar smo člani zveze Nato in člani Evropske unije, ampak da smo sodelovali praktično od nastanka nove slovenske države v različnih misijah, zlasti pod okriljem Organizacije združenih narodov.  Mogoče bi na tej točki zaključil, kar se tiče koalicijske pogodbe, in se dotaknil, kako kot kandidat za ministra za obrambo in kot oseba, ki je že opravljala to funkcijo, vidim v tem trenutku, kaj so glavni problemi Slovenske vojske. Na vsak način vidimo, da je problem kadrovska podhranjenost, da je problem, da nismo ustrezno opremljeni, problem, da oprema ni bila prenovljena, da investicij praktično ni bilo. Razlogi pa so seveda, kot glavni razlog ocenjujem, pomanjkanje finančnih sredstev, zlati zato, ker če pogledamo obdobje od leta 2010 do leta 2016, pravzaprav je proračun Ministrstva za obrambo padel za 42 % in to je tak padec sredstev, da nobeden zdrav sistem tega ne zdrži in prepričan sem, da bo potrebno na tem nivoju postoriti nekaj odločilnih korakov, ker če bomo šli po teh trendih, ki so zdajle predvideni v dokumentih, na primer ko gledam SOB, to se pravi, za srednjeročni obrambi program in pa resolucijo o splošnem dolgoročnem razvoju in opremi slovenske vojske, in če pogledamo izdatke, vidimo recimo samo iz srednjeročnega obrambnega programa, da v letošnjem letu naj bi bil nekje 1 % bruto domačega produkta namenjeno, leta 2023 pa 1,11 %. S tem seveda mi ne moremo zagotoviti ciljev, ki jih želimo doseči in zato sem prepričan, da tudi v tem odboru bo potrebna razprava o tem na kakšen način zagotoviti potrebna sredstva, ki bodo omogočali modernizacijo in nadaljnji razvoj Slovenske vojske. Jaz bi rad opozoril, da recimo na vrhu Zveze Nato v Walesu smo že takrat obljubljali 1,4 %, ampak če pogledamo trende, ki jih nakazujejo dokumenti, smo daleč od tega odstotka. Lahko tudi povem kot zunanji minister, ker varnostna in obrambna politika se povezujeta tudi z obrambo, z Ministrstvom za obrambo, da na vrhu Zveze Nato, julija v Bruslju, je bila ena od težišč in ena od najbolj pomembnih razprav ravno to, kako bodo članice Zveze Nato spoštovale svoje zaveze in moram reči, da v tem trenutku je to stanje za vse članice precej slabo. Mislim, da je pet, šest članic, ki dosegajo ali pa presežejo 2 %, med tem, ko vse ostale so nekje od 1 % do 1,3 % in tukaj pričakujem, da bo ta pritisk iz dneva v dan močnejši, tudi zato ker pač je mednarodno okolje takšno kakršno je. Jaz ne bi rad v funkciji ministra za zunanje zadeve razlagal s kakšnimi grožnjami se sooča Evropa, Slovenija, naša soseščina, da ne govorim južno Sredozemlje, razpad Libije, Bližnji vzhod. Vidimo, da ta mirovni proces med Palestino in Izraelom je povsem zaustavljen. Sirija, Irak, potem islamska država, da ne govorim Jemen, da ne govorimo problem masovnih migracij, da ne govorimo o Ukrajinski krizi, itd. Da ne omenim Afrike, kjer tudi Slovenska vojska sodeluje v misiji. In ta razprava mislim, da nas čaka, in da tukaj, če ne bo teh korakov narejenih, potem lahko mi pišemo krasne dokumente, ampak bodo to mrtve črke na papirju.  Kar se tiče kadrovske podhranjenosti. Moram reči, da je eden glavnih razlogov, so seveda nizke plače. Ko sem gledal kakšne so plače v tem trenutku, moram reči, da sem bil kar malce presenečen, ker so nižje od takrat, ko sem jaz upravljal funkcijo ministra za obrambo. Mislim, da v letu 2008 je bila bruto plača za pripadnika Slovenske vojske, to se pravi, za vojaka, nekje 1200 evrov bruto, danes je 929 evrov bruto. Povejte mi kateri mlad človek se bo odločil za ta poklic, če je takšna plača. Verjetno ni za pričakovati, da bomo lahko privabili mlade za ta poklic in tukaj mislim, da bo tudi potrebno postoriti določene korake. Jaz lahko povem, da v mandatu 2004-2008, pa se opravičujem, da se sklicujem na ta mandat, mi smo takrat tudi sprejeli Zakon o službi v Slovenski vojski ravno zato, ker smo videli, da samo preko Zakona o obrambi, ki je krovni zakon, ki ureja neke splošne zadeve, ki se tičejo nacionalne varnosti, obrambe države ni mogoče urediti in prilagajati sistema na dejanske razmere. In jaz mislim, da tisto kar omogoča Zakon o Slovenski vojski vse tiste inštrumente bi morali sprostiti, če želimo privabiti in narediti ta poklic zanimiv.  Naslednjo stvar, ki bi jo rada tudi povedal v zvezi s tem. Poglejte, povprečno bruto plača je ta moment 1.600 evrov. Jaz mislim, da to, da pripadnik, vojak dobi 929 evrov brugo, da s tem ne moremo mi zgraditi Slovenske vojske. In potem se seveda tudi postavlja vprašanje smiselnosti nabave opreme. Po eni strani naj bi nabavljali, ne vem, osemkolesnike, štirikolesnike, ne vem kaj vse, po drugi strani pa bomo lahko opazili, da praktično ne bo vojakov, ne bo kadra, ki bi lahko upravljal s temi sredstvi. In če preidem na opremo lahko ugotovimo, da kakšnih večjih investicij zadnjih 10 let ni bilo v smislu povečevanja, bom rekel, bojne moči. Potem lahko, če pregledamo katera so ta sredstva, lahko ugotovimo, da kar precej sredstev je že na koncu življenjske dobe. Da se v tem času ni šlo v prenovo nekaterih sredstev in da bo potrebno tudi sprejeti določene odločitve. Tu zlasti mislim glede valukov, kolesnikov, šestkolesnikov, vemo, da ti so praktično dotrajani. Potem imamo helikopterje Belle, tukaj bo tudi potrebna odločitev ali se gre v prenovo ali v nabavo novih. Ne vem, če je ta prenova smiselna. Potem Pilatusi. Njihova življenjska doba se prav tako iztekla. Da ne govorim, da nekatera ključna sredstva, da so sredi izteka življenjske dobe. In tukaj bo treba napraviti ta premislek, kako v bistvu izpeljati to modernizacijo Slovenske vojske. Vendar še enkrat ponavljam, nima smisla iti v takšno razvojno smer, če ne bomo odpravili kadrovske podhranjenosti. In če nam to uspe, potem so tudi vse te nabave smiselne in pa potrebne.  V zvezi z zakonodajo bi rekel, da ugotavljam, da bi, to pa kot diplomirani pravnik, da mislim, da Slovenska vojska potrebuje svoj zakon. Vse temelji v glavnem na Zakonu o obrambi in na Zakonu o službi v Slovenski vojski in mislim, da glede na to, da je potrebno ves čas prilagajati Slovensko vojsko tudi na zunanje okoliščine, da bi Slovenska vojska potrebovala svoj zakon, zato ker je obrambni zakon preveč splošen in se ne dotika samo Slovenske vojske. Tam se dotika tudi nekaterih drugih struktur. In poglejte, če ima policija svoj zakon, celo sistem zaščite in reševanja, mi imamo poseben zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, jaz mislim, da bi si zelo olajšali delo, če bi tudi sprejeli Zakon o Slovenski vojski, kjer bi bolj natančno konkretizirali katere so tiste grožnje, na katere mora Slovenska vojska biti sposobna ustrezno odgovoriti oziroma ustrezno odvračati. Bile so že določene spremembe v preteklem mandatu. Vi veste, da zaradi masovnih migracij se je šlo v dopolnitev Zakona o obrambi, zato kar se je ugotovilo zaradi nekih novih okoliščin, novih groženj, da aktualna zakonodaja ne omogoča ustreznega odvračanja in tudi ustreznega upravljanja s temi grožnjami. Ena od mojih nalog bo tudi, da v okviru generalštaba Slovenske vojske oblikujemo  (nadaljevanje) delovno skupino, ki bo začrtala, kaj so pravzaprav tiste grožnje in na katere grožnje mora biti Slovenska vojska sposobna odgovoriti in kaj potrebuje Slovenska vojska, da lahko na te grožnje tudi ustrezno odgovori. Jaz mislim, da moramo imeti vizijo vsaj do leta 2030. Res je, da imamo, kot rečeno, to Resolucijo o splošnem dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske, v tem trenutku do leta 2025, pripravlja se do leta 2030, ampak ne bi rad, da bi to postal še en rutinski dokument, ki ne bi odgovarjal na sodobne izzive.  Da se ne bom predolgo dotikal samo Slovenske vojske. Pomemben sistem v okviru Ministrstva za obrambo je tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta sistem po moji oceni dobro, stabilno deluje. Seveda je tudi podhranjen, vem, da ima uprava 320 zaposlenih, da bi potrebovali vsaj 345 ljudi, če bi želeli kvalitetno pokriti vse naloge. Treba je pa vedeti, da ta sistem temelji zlasti na prostovoljstvu in da bo treba to prostovoljstvo ohranjati in ga razvijati. V bistvu imamo v tem sistemu 60 tisoč operativnih reševalcev, v glavnem prostovoljcev, mislim, da je 3 tisoč poklicnih gasilcev, 43 tisoč operativnih gasilcev, od tega 23 tisoč takih, ki dejansko so usposobljeni za najtežje nesreče, se pravi, za najtežje prometne nesreče, najtežje požare in tako dalje. Potem ne smemo pozabiti na potapljače, na gorsko reševalno službo, jamarje, kinologe in tako dalje. Proračun je nekaj manj kot 40 milijonov evrov in mislim, da opravljajo eno veliko delo za tako malo sredstev, kot je vloženih v sistem. Tu bo najprej ena od glavnih nalog, če pogledamo zakonodajo, mislim, da se Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izteka v letu 2022, kar pomeni, da bo treba začeti z posodobitvijo te resolucije. Treba je pa vedeti, da ta resolucija temelji na Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa, da moramo to postoriti. V prejšnjem mandatu je bil tudi pripravljen Zakon o gasilstvu. Mislim, da potrebuje določeno modernizacijo. Ključen pa je tudi ta dogovor, ki je bil dosežen s poklicnimi gasilci, tu pa gre za stalnost. Tam je določilo, da če je nekdo pet let poklicno v gasilski službi, mu pripada ta dodatek za minulo delo. In to je pač dogovor, ki je bil dosežen s sindikati, in tega je treba spoštovati. Naj zaključim, mogoče nek bolj generalen zaključek. Jaz sem prepričan, da v Slovenski vojski imamo dobre pripadnike Slovenske vojske, da so usposobljeni, da dobro opravljajo svoje delo. Na čem temelji to moje prepričanje. Poglejte, mi sodelujemo na 12 mednarodnih misijah in operacijah. Tam tudi kot zunanji minister, še prej kot obrambni minister sem jih večkrat obiskal in moram reči, vedno so bili deležni pohval s strani tujih poveljnikov glede usposobljenosti teh naših pripadnikov. In tudi kažejo na neko privrženost sistemu. In zaradi tega mislim, da moramo doseči politično soglasje, na kakšen način dejansko doseči ta cilj, da bo naša vojska dobro opremljena, da bodo naši pripadniki Slovenske vojske dobro usposobljeni in da bo tudi spoštovana tako, kot ji gre. Mislim, da družbeno soglasje o tem je bilo že sprejeto, saj tudi vse javnomnenjske ankete kažejo visoko raven spoštovanja do sistema, pa ne samo Slovenske vojske, tudi sistema zaščite in reševanja, ko govorimo o gasilcih, gorski reševalni službi in drugih prostovoljcev.  Mogoče bi se na koncu še dotaknil te negativne ocene, ki je je bila deležna Slovenska vojska s strani vrhovnega poveljnika. Moram reči, da nisem presenečen, da je pač bila ocena negativna, zlasti zato, ker vemo, da v zadnjih desetih letih se ni zadosti vlagalo. Povedal sem, za 42 % je padel obrambni proračun, kadrovska podhranjenost, oprema se tudi ni obnavljala, tako da s temi ukrepi, ki jih napovedujemo in ki jih lahko skupaj pospešimo, da se jih izvede. Mislim, da bi lahko v zelo kratkem času bistveno izboljšali to oceno, ker ko govorimo o pripravljenosti Slovenske vojske v miru, ta ocena je pa še vedno dobra.  Toliko bi jaz samo za uvod. Če sem bil predolg, se opravičujem, ampak mislim, da gre za toliko pomemben sistem, da je bilo potrebno nekaj več besed kako kot kandidat za ministra za obrambo vidim problematiko zlasti v Slovenski vojski in tudi kaj je potrebno postoriti v sistemu zaščite in reševanja.  Hvala lepa.
Zahvaljujem se gospodu Karlu Viktorju Erjavcu za predstavitev.  In dajem besedo članicam oziroma imamo samo eno članico, ki trenutno ni prisotna, in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja. Do sedaj imam na seznamu šest imen, šest poslancev. Predlagam, da damo besedo prvim trem prijavljenim. Najprej bo začel gospod poslanec Nemec, potem pa naj se pripravita gospod poslanec Šiško in gospod poslanec Grims.  Izvolite gospod Nemec.
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani kandidat za ministra za obrambo, gospod Viktor Karel Erjavec.  Veljate za enega izmed bolj izkušenih politikov, tako kot ste dejali, bili ste že na temu resorju, gotovo je pa to vaše izkušnje bilo še dodatno oplemeniteno s funkcijo, ki ste jo zasedali, se pravi, ministra za zunanje zadeve, ker gotovo vam bo v kolikor boste potrjeni in jaz osebno v to ne dvomim, vam dalo dodatnega zagona predvsem iz vidika poznanstvenih izkušenj, ki ste si jih nabrali na mednarodnem parketu. Gotovo je ta vaša primerjalna prednost, torej da primerjate vašo vlogo med leti 2004-2008, vam dala tudi jasnejši vpogled v pomanjkljivosti, kot ste sami dejali, sistema nacionalne varnosti. V nekaj letih smo zaznali kar nekaj pomanjkljivosti. Naj omenim samo nefunkcionalnost ob pojavu žleda ali pa množične emigracije in kot zadnji pojav kateri je potrebno ga omejiti, o tem je potrebno opraviti jasno tudi javno razpravo in definirati vlogo tako imenovanih paravojaških enot oziroma ne vlogo, ki jo imajo le te pobude v naši družbi.  Postavil vam bom samo dve splošni vprašanji z jasnimi podvprašanji. Mislim, da področje zelo dobro poznate. trenutno je slovenska prisotnost v mednarodnih operacijah in misijah tam nekje okrog 340 pripadnikov. Zato me zanima naslednje:  Kakšen je vaš osebni pogled in seveda kot bodočega ministra o nadaljevanju sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah? Kako vidite vlogo Slovenije na področju Zahodnega Balkana? S tem ste se kot zunanji minister veliko ukvarjal in ob upoštevanju dejstva, da je največ vojakov prav na tem območju na misiji KFOR in seveda ob tem, da Slovenija vodi mednarodne pisarne v Beogradu, Skopju in v Sarajevu. Že kot minister za zunanje zadeve ste bili aktivno vključeni v proces pristopanja Slovenije k stalnemu strukturnemu sodelovanju PESCO. O tem vedno govorimo, da želimo biti, in to je bila tudi ena od vaših prioritet, del najbolj integriranega dela evropske unija. Gotovo PESCO je en korak v tem, proti temu. Kakšen je vaš pravzaprav pogled kar se samega PESCO tiče, ob dejstvu, da je Slovenija kot članica Nata   (nadaljevanje) povezana tako seveda z Nato kot z PESCO in v odnosu enega do drugega. Ter seveda kot zadnje, kje so priložnosti za Republiko Slovenijo znotraj PESCO? In kako in kje vidite priložnosti za slovenski obrambni varnostni sistem, tudi v vidu naše domače industrije? Toliko za enkrat. Hvala lepa.
Hvala lepa poslancu Nemcu. Besedo ima gospod poslanec Šiško.  Izvolite.
Predsednik hvala za besedo. Spoštovani kolegi, kandidat za ministra. Kot sem že povedal ob imenovanju mandatarja, ta vlada nima osnovnih pogojev, da bi bila uspešna, ker bo v njej preveč ministrov in kot slišim tudi drugih funkcionarjev iz prejšnje vlade. Tako kot je prejšnji predsednik vlade Cerar že takoj začel pozabljati na obljube o moralni, etični in pravni vladavini, tako se zdi, da tudi gospod Šarec že takoj odstopa od napovedi, da je potrebno prekiniti s starimi načini vladanja. Visoko na tem seznamu je gospod Erjavec, ki je postal nekakšen multipraktik minister, saj je očitno sposoben oziroma se on sam čuti sposobnega za vsako področje, ki je na razpolago. In prav to zadnje se mi zdi najbolj problematično, če pustimo vprašanje ali se človek lahko dobro spozna na tako različna področja kot so komunalni odpadki, oklepna, vojaška vozila in mednarodni odnosi. Gospod Erjavec, ali se vam zdi sporno, da po tolikih problematičnih primerih še vedno kandidirate za položaj v slovenski vladi? Enkrat ste res odstopili, a takrat je šlo za daleč manj pomembno zadevo kot je bila vrsta drugih, na primer zadeva Patria in arbitražni sporazum in z njim povezana prisluškovalna afera.  Kar pa je očitno, da vas bo koalicija imenovala za ministra, bi vas vprašal naslednje. Prihajam iz Posavja in me zanima kako gledate na prihodnost letališča v Cerkljah ob Krki? To je prvo vprašanje. Drugo, ali nameravate še krepiti njegovo vojaško vlogo v smislu bodoče NATO baze? Tretje, zlasti pa me zanima, ali boste omogočili in podpirali razvoj civilnega dela letališča? Sem pa dobro poslušal tudi vaš uvodni govor in me je pri obrazložitvi zelo zmotilo, da niste, da ste govorili, da v času, ko ste bili vi minister, da so imeli vojaki bruto plačo tisoč 200 evrov, sem novi poslanec in kolikor sem osebno spremljal delo Vlade ste vi osebno bili vseskozi v Vladi od leta 2008 in me čudi, da sedaj govorite, da niste bili seznanjeni o zmanjšanju plač. Hvala.
Hvala lepa tudi vam gospod Šiško. Besedo dajem gospodu poslancu Grimsu. Izvolite.
Hvala za besedo, vsem prav lep pozdrav. Spoštovani gospod minister, dobro veste, da živimo v svetu v katerem so veliki vojaški spopadi manj verjetni. So pa številne druge oblike ogrožanja, ki se dotikajo tudi vojske in, ki seveda še kako zadevajo obrambno sposobnost, vprašanje varnosti in s tem tudi kvaliteto življenja vseh državljank in državljanov. Danes v modernem svetu ni samo vojska tista, ki daje obrambo države, danes tudi uspešno podjetništvo predstavlja edini trden temelj za obrambo suverenosti, za njeno krepitev, pa, če želite tudi za krepitev vojaških sposobnosti, pa za blaginjo ljudi. Ampak od dobrega podjetništva je odvisno ali je država obrambno sposobna ali se bo ob kakršnemkoli varnostnem izzivu sesula sama vase, ali pa se bo uspešno obranila? Vi pa ste osebno tudi kot pač predsednik Desusa podpisnik koalicijske pogodbe, ki predvideva dobesedno uničenje slovenskega gospodarstva. Pod taktirko Levice, ki vam je narekovala nekatere najbolj nore formulacije v tej pogodbi, najbrž niti sami niste dobro prebrali »kuga« ste podpisal, ker je šlo samo za to, da ste izvolili mandatarja z glasovi Levice, ki je seveda s tem postal nadvlada, ste podpisali med drugim rešitev po kateri bodo kapitalski   (nadaljevanje) prihodki šli v dohodnino, kar pomeni, da recimo nekdo naredi hišo, jo mora prodati in bo 70 % davka skoraj šlo od njegovega življenjskega dela državi, iz česar se bodo nenasitni poslanci Levice pa vse ostalo kar je levičarjev veselo mastili, nekaj bo ostalo pa še za ilegalne migrante, za državljanke in državljane bo ostalo pa pomanjkanje in beda. In seveda tako državo se ne da braniti. To se pravi, sprašujem vas najprej to, kako menite, da boste lahko ustvarjali in krepili obrambo države s razsuto in uničeno slovensko ekonomijo, tako kot ste to napovedali v koalicijski pogodbi? Da bi v Sloveniji preusmerili pogled od te nepopisne sramote in od katastrofe, ne brez primerjave v zgodovini, ki jo pač predstavlja nova reciklirana vlada, ki v tem hipu nastaja, je bil pač insceniran neki tamle nastop ene skupine gor na Pohorju, ki jo seveda vodi ultra levičar, kdor pozna gospoda Šiška ve, da njegove govorice se noben antifajevec ne bi sramoval, toliko je socialistična, itak pa teka okoli tudi z zastavo, rdečo zvezdo in tudi s kakšno kapo z rdečo zvezdo smo ga že videli. No, pa mimogrede Vilko Brus, predsednik zveze borcev iz Ajdovščine je izrecno rekel kdor ceni vrednote NOB mora nujno glasovat za gospoda Šiška, tako, da tukaj ni najmanjšega dvoma za kaj v resnici gre, gre za nekega skrajnega levičarja, ki je pač uprizoril eno sceno, ki so jo mediji pograbili, jo pač hinavsko pripisali na nasprotni pol in marsikdo je temu tudi nasedel, to se vidi po odzivih med ljudmi. Ampak vsa ta umazana igra, ki se te dni končuje, je pa pač razgalila en problem, ki se dotika prav vas osebno, to pa je dejstva, da je Slovenska vojska razsuta do te mere, predvsem zaradi tega očitno, ker jo je v zadnjem obdobju ministrica SD, do te mere, da je praktično nesposobna in tudi ne uživa več tistega zaupanja kot ga je nekoč, nekoč je bila Slovenska vojska pojem, osamosvojili smo Slovenijo, Slovenijo smo v vojni za Slovenijo ubranili, danes se v Slovenski vojski postavlja vprašanje, koliko operativnih sposobnosti sploh še ima in koliko zaupanja ljudi uživa, jaz sem trdno prepričan, da tisti vojaki, mladi fantje, ki so danes v vojski, bi naredili vse za obrambo Slovenije. Drugo pa je koliko jim je to omogočala ali jim bo omogočala politika zadnjih dveh levičarskih vlad, ki je to razsulo v največji meri povzročila. Ogromno število vojakov je zapustilo vrste slovenske vojske v zadnjem mandatu, ko ste bil tako kot v vseh prejšnjih vladah tudi vi minister v tej vladi. Danes se postavlja seveda varnostni izziv pred ne samo Slovenijo, ampak tudi Evropo drugače kot je bilo pred desetimi in več leti. Če želimo imeti uspešno zaščito pred udorom, invazijo, radikalnega islama oziroma ilegalnih migrantov na Slovenijo, potrebujemo tudi vojsko na meji. Delno se to že dogaja, imamo skupne patrole Slovenske vojske in policije, ki pač po najboljših močeh poskušajo zaščititi slovensko mejo. Zakaj je vojska v tem primeru tako pomembna? To se je videlo pri zgodbi, ko je Vlada v kateri ste bil vi minister gospod Erjavec protipravno, samovoljno, v nasprotju z mednarodnimi predpisi in z zakoni Republike Slovenije preko meje spustila 530 tisoč migrantov, ilegalnih migrantov in takrat se je videlo, ko so tisti prvi valovi pljusknili na mejo, da se pravzaprav policije ti ljudje praktično ne bojijo. Dokler so bili samo policisti pa gasilci pa pripadniki civilne zaščite in vsi ostali, ki so pač po službeni dolžnosti vključno z zdravstvenim osebjem skrbeli za te ljudi, po nalogu seveda oblasti, vaše vlade, dokler so bili samo tisti na meji, se je dogajalo vse mogoče, obmetavalo so jih s steklovino, s kamenjem, nemiri so bili, metali so stvari, uničevali, kurili, vse mogoče do trenutka, ko je prišla tja tudi Slovenska vojska. Samo par oklepnikov se je pripeljalo, ven so poskakali fantje v popolni bojni opremi in iz »nenada« je bil tak blažen mir, da se   (nadaljevanje) to komaj da povedati, zakaj? Kajti treba je razumeti mentaliteto teh ljudi, v državah radikalnega islama je vsa policija skorumpirana do konca in je prav simbol korupcije na nek način in se je ljudje ne bojijo, se pa bojijo vojske, kajti, ko tam vojska pride, naredi svoje in naredi red. Zaradi tega in zaradi razumevanja te mentalitete je še kako pomembno, da pri obrambi Republike Slovenije neposredno na meji sodeluje tudi Slovenska vojska. Zato vas sprašujem še dvoje, prvič, ali boste še naprej podpiral to obrambno nalogo Slovenske vojske, ki je aktualna pred največjo nevarnostjo s katero se sooča v tem hipu v resnici Evropa tu in zdaj? In, ki tudi Evropo cepi po šivih zaradi razlik med politiko različnih držav. In pa po drugi strani, kaj boste storil, da boste vojsko ustrezno okrepil? In predvsem v skladu s tistim kar sem izpostavil kot vprašanje na začetku, od kje nameravate dobiti denar? Ali ne boste izpolnjevali koalicijske pogodbe oziroma boste delali v popolnem nasprotju z njo, boste zniževali davke, omogočali podjetništvu prijetno, naklonjeno okolje, da se bo krepila slovenska ekonomija in bomo na tej trdni edini pravi osnovi, trajni osnovi gradili tudi obrambne sposobnosti in Slovensko vojsko, ali boste izvajali koalicijsko pogodbo, uničevali slovensko ekonomijo, izganjali slovenske podjetnike v tujino, tako kot to počne Levica in v revščini, ki bo nastala potem najemali nove in nove kredite za to, da boste ustvarjali neko vojsko, ki bo ločena od ljudi in nad ljudmi? Jaz upam, da ta druga opcija ne bo prišla v poštev, toda izhaja prav iz same koalicijske pogodbe, zato vas sprašujem ali ta velja ali ne velja?
Hvala lepa gospod Grims. S tem smo sklenili prvo trojko, prvo trojico poslank in poslancev, ki so postavili vprašanja gospodu kandidatu.  Gospod Karl Viktor Erjavec, prosim, če lahko odgovorite na zastavljena vprašanja. Izvolite.
Karel Viktor Erjavec
Ja, hvala lepa za vprašanja, bom poskusil odgovoriti na vprašanja, ki so mi bila postavljena, verjetno na vsa pa ne bo mogoče, verjetno tudi ni odgovorov na nekatera vprašanja, ampak gre bolj za vprašanje pogleda na posamezno zadevo. Zdaj kar se tiče vprašanj poslanca gospoda Nemca, kakšen je moj pogled glede mednarodnih misij in operacij, jaz to podpiram, tudi po strategiji o nacionalni varnosti je določeno, da je ena od nalog Slovenske vojske prispevek k mednarodnemu miru in stabilnosti in tudi, ko pogledamo kje sodelujejo pripadniki Slovenske vojske lahko opazimo, da sledimo določenim prioritetam. Zlasti smo močno prisotni na zahodnem Balkanu, vemo, da ta regija je še vedno precej nestabilna, da je precej odprtih vprašanj in mislim, da to operacijo K4 je potrebno nadaljevati, podobno je tudi s sodelovanjem v operaciji v Bosni in Hercegovini, gre za operacijo Altea (?) in, da imamo mednarodne pisarne v Beogradu, Skopju, Sarajevo kaže na to, da Slovenijo dejansko vidijo kot državo, ki dobro pozna situacijo na zahodnem Balkanu, ki se ji zaupa in zaradi tega tudi nam zaupajo upravljanje teh nalog. Rad bi spomnil, da ravno, ko je šlo članstvo Črne gore v zvezo nato je tukaj veliko delo opravila naša NATO pisarna v Črni Gori, kjer smo dva mandata pač dajali podporo zato, da bi Črna Gora dejansko izpolnjevala vse pogoje za vstop v zvezo NATO in je potem tudi to uspelo. Tako, da tukaj moram reči, da povprečno imamo 5 % naših pripadnikov v misijah in, da bomo pač nadaljevali s tem trendom in to je en del kjer Slovenska vojska dejansko zelo kvalitetno uresničuje cilje, ki so tudi določeni v posameznih dokumentih.  Kar se tiče FESCO, moram reči, da decembra lansko leto sva skupaj z ministrico za obrambo podpisala sporazum o tem, da Slovenija postane članica tega stalnega strukturnega sodelovanja. Tukaj gre za to, da želimo zlasti krepiti varnostno in obrambno politiko Evropske unije, da želi Slovenija biti močno prisotna. Tukaj seveda bi rad opozoril, da ne gre za to, da bi se podvajali v okviru nalog, ki jih izvajamo preko Zveze Nato in v okviru Evropske unije, ker je Zveza Nato tipična vojaška organizacija, ki izvaja tipične vojaške naloge, med tem, ko v okviru Evropske varnostne in obrambne politike se pa izvajajo tudi določene druge naloge, recimo veste za naše sodelovanje v Maliju, kjer pripadniki Slovenske vojske vzdržujejo red in mir, potem je vrsto operacij Evropske unije z vidika varnostne in obrambne politike, ki so humanitarne narave, ko gre za pomoč civilnemu prebivalstvu in ne predstavljam si kako bi v nekaterih delih sveta ljudje preživeli, če ne bi tukaj Evropska unija res aktivno sodelovala, recimo, zlasti mislim na področje bližnjega vzhoda. V okviru tega stalnega strukturnega sodelovanja mi želimo zlasti se močneje povezati z Evropsko vojaško industrijo, tudi z evropsko obrambno agencijo in zlasti želimo se močneje implementirati v to varnostno in evropsko obrambno politiko. Tukaj lahko tudi povem, da nas bo čakalo delo kako se implementirati v to sodelovanje. Naj tudi povem, da že imamo na vidiku tehnološki projekt, ki se nanaša na jedrsko, radiološko, biološko in kemijski nadzor. To je projekt, ki ga delamo skupaj z Avstrijci, Madžari, Hrvatje. Opazovalke sta slovaška in pa Češka, tako da tukaj za vidim določene koristi zlasti tudi za obrambni sistem, ne nazadnje so tukaj tudi na voljo sredstva, ki jih lahko črpamo iz evropskih fondov, ki so temu namenjena, tako da kar se tega tiče mislim, da tukaj bomo nadaljevali s to implementacijo, in da je to bila prava odločitev. 24 članic Evropske unije sodeluje v okviru tega stalnega strukturnega sodelovanja.  Gospod Poslanec Šiško mi je postavil vprašanje. Glede tega se čutim primernega, da bi opravljal funkcijo ministra za obrambo. Najprej moram povedati, da funkcija ministra je politična funkcija. Zavisi kakšen rezultat dosežeš, ali pride tvoja stranka v parlament ali se je sposobna dogovoriti, da oblikuje koalicijo. Vidimo, da v Sloveniji imamo tudi situacijo, ko relativen zmagovalec ima težave s tem, da sestavi neko koalicijo. Tukaj je bila sestavljena koalicija in dogovor, da kot eden od predsednikov strank pač prevzemam neko odgovorno delo v Vladi.  Glede na to, da sem bil ustrezen minister za obrambo v času, ko je bila neka druga Vlada, sem prepričan, da delite podobno mnenje tudi še danes, razen če vas kakšni politični razlogi odvračajo od tega.  Glede posameznih zadev, jih ne bom komentiral. Bil sem na sodišču, sem bil oproščen, tako da to ni tema.  Kar se tiče prihodnosti letališča Cerklje, moram reči najprej to, da to ni Nato baza. Tukaj vas moram popraviti, da ne boste uporabljali napačnih izrazov, ker je to nestrokovno. Če boste govorili, da je letališče, ki je osrednje letališče za potrebe Slovenske vojske Nato baza. To ni. Res pa je, da je Nato velik del sredstev prispeval k temu, da smo zgradili to letališče. Kar se tiče civilnega dela letališča podpiram vse tiste projekte, ki so bili že zastavljeni v mandatu 2004-2008. Mislim, da je to tudi odlična priložnost tudi za gospodarstvo v Posavju. Tako da, kar se tega tiče mi bomo pač nadaljevali s temi aktivnostmi. Vem, da takratni minister Vizjak je bil zelo angažiran kar se tiče civilnega dela razvoja tega letališča in sem prepričan, da občinske oblasti, zlasti občine na tem delu, da bodo izkazale še naprej interes, da se tam razvija zlasti ekonomsko-poslovna cona in da bi to lahko prineslo veliko koristi.  Kar se tiče vprašanj poslanca Grimsa glede koalicijske pogodbe lahko povem tukaj naravnost, da sem zelo zadovoljen s koalicijsko pogodbo. Sicer ne toliko v funkciji ministra za obrambo, bolj v funkcija predsednika stranke Desus. Poglejte, mi bomo tam povečali odmero kar se tiče pokojnin, skušali popraviti zaostanek, ki je nastal zaradi zamrznitev pokojnin, popravili vdovske pokojnine, potem demografski sklad, potem imamo tukaj tako imenovano olajšavo za seniorje. Tako da, kar se mene tiče, sem s to koalicijsko pogodbo zelo zadovoljen. Kot minister za obrambo veliko dam na tisto dikcijo, da bomo povečevali obrambne izdatke. Tukaj tudi računam na kolege iz opozicije, da bodo pomagali. Ker, kot sem povedal, če se ti izdatki ne bodo povečali, potem ne moremo govoriti, da bomo v naslednjih letih razvijali in modernizirali Slovensko vojsko, ker smo lahko videli kaj se je zgodilo zadnjih 10 let. Res je, da sem bil ves čas, razen enega leta in pol, član vlade, tudi v času gospodarske krize, ampak res pa je, da takrat smo se odločali o tem, ali bo vsak mesec izplačana plača v javnem sektorju, ali bodo izplačane pokojnine, ali bodo izplačani socialni transferji. In seveda, ko imaš takšno dilemo pred seboj verjetno ne razmišljaš o tem, da boš nabavljal vojaško opremo in druge stvari. Zagotovo vsaka vlada v takšni situaciji ima svoje prioritete.  Kar se tiče gospodarstva, komentarja, da je gospodarstvo v razsulu, jaz ne vem, ko gledam podatke nimam tega mnenja. Imamo gospodarsko rast, ki je stabilna. Če bi bilo gospodarstvo res v razsulu, potem ne vem od kod gospodarska rast. Ampak kar se tiče vprašanj, ki se nanašajo na gospodarstvo gotovo ni minister za obrambo tisti, ki je pristojen za odgovarjanje na ta vprašanja. Mislim, da je danes imel svoj hearing minister za gospodarstvo in verjetno ste tam postavili ministru ta vprašanja, vam je tudi adekvatno odgovoril na ta vprašanja.  Kar se tiče masovnih migracij. Vi ves čas ponavljate kako smo nezakonito spustili 530 tisoč migrantov skozi Slovenijo in da, celo ko sem gledal hearing kandidata za ministra za notranje zadeve ste tam apelirali, da bi bilo potrebno ljudi, ki so to dovolili, odgovorne politike tudi kazensko preganjati. Ampak meni se zdi ta zadeva, ki jo postavljate precej bizarna. Ker to pomeni, da tudi ti migranti, ki so prihajali v Grčijo so prišli nezakonito, ilegalno. Iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito in ilegalno. Iz Slovenije v Avstrijo nezakonito in ilegalno. Iz Avstrije v Nemčijo nezakonito in ilegalno. To pomeni, da celotni evropski politični vrh bi moral biti v kazenskih postopkih in odgovarjati zakaj je dopustil, da so ti migranti ilegalno prišli. Mislim, da nimam kaj več komentirati, in da se to želi uporabljati zlasti za potrebe notranje politike.  Kar se tiče vojske, da bi dala večjo podporo, ko gre za nadzor zlasti naše južne meje. Verjetno bo treba tudi o teh stvareh razmisliti. Vidimo, da policijske sile, če bi dejansko prišlo do resnega masovnega migracijskega vala je dejansko vprašanje ali imajo kapaciteto in sposobnost, da to upravljajo, dejstvo pa je, da obstaja ta nevarnost. Upam, da je ta nevarnost nizke stopnje, ker vemo kakšna je situacija v soseščini. Mislim, da v Turčiji je 3 milijone in pol teh migrantov, v Iranu jih je 6 milijonov, da ne govorim, ko gre za ekonomske migrante iz Afrike, jih je tudi kar nekaj milijonov in to je ravno tisto kar sem v uvodu govoril, ko smo govorili o strategiji nacionalne varnosti in to kar je zapisano v koalicijski pogodbi. Dejansko moramo še enkrat preveriti ali dokumenti ustrezajo dejanskemu stanju ali ustrezajo dejanski ogroženosti in zaradi tega sem prepričan, da prva naloga te Vlade, ko govorimo o varnosti je, da te stvari pregledamo, da konkretiziramo grožnje, kakšna grožnja je lahko za državo, ne vem, masovne migracije, kakšne grožnje so lahko tuji borci. Poglejte, mi vemo, da s tem, ko je bila islamska država ali pa, Daesh premagana, da so se ti tuji borci, ki v glavnem so prihajali iz Evrope, se jih je nekaj razpršilo po južnem delu Sredozemlja, nekaj se jih je pa začelo vračati proti Evropi in vemo, vi ki ste pač na čelu te komisije, vsaj bili ste, za nadzor tajnih služb, veste kakšni so podatki za Zahodni Balkan glede tujih borcev. In seveda zato je ta pregled nujen, potreben in oceniti na kakšen način bomo v Sloveniji z vsemi strukturami, ki jih imamo, od Slovenske vojske, policije, obveščevalnih služb, tudi zaščita in reševanje. Ne pozabimo, ravno v času migracij, kdo je največje breme nosil. Področje zaščite in reševanje, 155 tisoč gasilcev imamo, od tega 43 tisoč operativnih. Ti so nosili veliko breme. Pripadniki civilne zaščite 10 tisoč ljudi in tukaj bo treba te stvari pregledati, proučiti, ne samo z vidika masovnih migracij, tudi ko govorimo na grožnje glede infrastrukture, mi imamo določene infrastrukturne objekte, ki so zelo ranljivi, na primer jedrska centrala, da ne govorimo o informacijskih, komunikacijskih sistemih, kaj bi se zgodilo, če tam pride do udora. Mislim, da tukaj je potrebno na novo definirati kaj so tiste resnične grožnje na katere moramo imeti ustrezne odgovore, ustrezne ukrepe za odvračanje in preprečevanje teh groženj.  Kar se tiče Slovenske vojske in pa ugleda. Jaz sem povedal v svojem nagovoru, da želim, da bi povečali operativnost Slovenske vojske. To bomo lahko, če bo ustrezno opremljena, če bo ustrezno popolnjena, če bomo izboljšali pogoje in prepričan sem, da bo tudi s tem se povečal ugled Slovenske vojske, čeprav sem mnenja, da Slovenska vojska v javnosti še vedno uživa zelo visok ugled. Poglejte, ko pride do nekih nesreč, vidimo kakšne pohvale s strani javnosti in za pripadnike Slovenske vojske in za gasilce, prostovoljce, itd. Tukaj bi, zlasti namesto, da politiziramo na tak način, ker to nas ne pripelje nikamor, samo se bomo vrteli okoli repa, bi raje videl, da probamo tukaj v tem parlamentu doseči neko politično soglasje, da gremo v nek resen pristop kako modernizirati našo Slovensko vojsko in prvi ukrep je, potrebno jo je popolniti potrebno jo je opremiti glede   (nadaljevanje) usposobljenosti, sem pa prepričan, da kader, ki ga imamo, ki je sicer strukturno neustrezen - rad bi spomnil, mi imamo 16 % častnikov, 29 % podčastnikov, 40 % vojske, ampak moram reči, da ti častniki in podčastniki odlično opravljajo svoje naloge, ko gre za usposabljanje slovenskih vojakov, in to sem potrdil tudi s to tezo, da ko sem obiskoval v funkciji zunanjega ministra slovenske vojake in pripadnike v misijah, so bili vedno deležni visokih ocen. Tako zaenkrat znanje, usposobljenost ni problem, problem je pomanjkanje vojakov in pa dotrajana oprema; in tu moramo skupaj ta korak narediti. Drugače pa lahko, seveda, politiziramo v nedogled, ampak zaradi tega Slovenska vojska ne bo nič boljša, ne bolj učinkovita in ne bolj pripravljena na sodobne varnostne izzive.
Hvala lepa zaenkrat, gospod kandidat.  Imamo dve repliki. Naj opozorim, da je replika omejena na največ tri minute. Prvi je zanjo zaprosil gospod poslanec Šiško. Izvolite, imate na razpolago največ tri minute.
Predsednik, hvala lepa. Bom čisto kratek. Veste, gospod kandidat, dobro vas poslušam. Naj vam povem, da tudi vi niste bili izvoljeni, pa imate srečo kot predsednik stranke, da se nam zdaj tu predstavljate. Vam bi pa rad še enkrat ponovil vprašanje, da ne bom nečesa kar tako govoril, ker očitno me niste poslušali dobro. Ali nameravate še krepiti njegovo vojaško vlogo v smislu bodoče Nato baze? Sem poudaril, bodoče, ne da je Nato baza letališče dol. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Repliko ima gospod poslanec Grims. Izvolite.
Spoštovani kandidat, zelo dobro mi je znano, kako je z bojevniki ISIS in njihovim vračanjem z območij v Arabiji. Ravno tako mi je zelo dobro znano, koliko ilegalnih migrantov je zdaj na tleh Evropske unije, od grških otokov pa tja potem do Gornjega Vakufa in okolice Sarajeva v Bosni. In za vse te je Slovenija postala ciljna država - cilja država, ne več tranzitna. In to seveda predstavlja izjemen varnostni izziv za Slovenijo in za Slovensko vojsko, obrambni izziv. In zaradi tega sem vam postavil vprašanje, iz česa boste financirali vse te stvari - obrambo. Sprenevedate se na najbolj poniglav način, kajne. Jaz sem rekel, da to, kar je v koalicijski pogodbi, bo povzročilo razsulo slovenske ekonomije, in vi ste pod to osebno podpisani. In že dela škodo, že dela škodo. Akrapovič, eden najbolj uspešnih slovenskih podjetnikov, človek, ki je legenda, na Japonskem, v Ameriki, kjerkoli, je napovedal, da bo ustavil investicije in da bo začel usmerjati kapital drugam. In mnogi drugi napovedujejo, da mu bodo sledili. Moje informacije iz Avstrije pravijo, da so tam masovne prošnje za nakupe - nakupe, gospe in gospodje, ti ljudje se nimajo namena vrniti - s strani uspešnih slovenskih podjetnikov, da se zaradi katastrofalne reciklirane Vlade, kakršna nastaja in v kateri hočete sodelovati, umikajo v tujino. To bo drastično okrnilo obrambno sposobnost Republike Slovenije. In zato sem vas vse te stvari vprašal in prosim, da na to odgovorite - od kje boste vzeli denar. In ali koalicijska pogodba za vas velja ali ne velja, ker če velja, bo to nacionalna katastrofa z vidika podjetništva in ekonomije.  In ko ste omenili gasilce, vas sprašujem konkretno. V prejšnjem mandatu je skozi prvo branje šel moj predlog zakona, ki je bil namenjen prostovoljnim gasilcem kot priznanje za njihovo delo, da se razbremeni občine, da se izboljša položaj gasilstva. In vas sprašujem, ker je zdaj zaradi zamenjave, zaradi volitev, novega mandata ta proces ustavljen, ali boste tiste rešitve, ki so bile v tem zakonu, vključili v zakonodajo v korist slovenskega gasilstva, in seveda brez kakšnega sprenevedanja v stilu slovenskih levičarjev, ki takrat, ko rečem, da tisti NVO-ji, kot je Mirovni inštitut, in so utemeljeni na RBT Coupe /?/ ideologiji, delajo proti   (nadaljevanje) narodu, delajo škodo, tudi ekonomsko škodo, če hočete, tudi varnostno škodo, obrambo šibijo…
Čas se je iztekel, ali lahko sklenete misel.
… da jim je treba ukiniti financiranje iz javnih sredstev, in potem zraven rečejo, da gre za gasilce - gasilci s tem nimajo nič, gasilci opravljajo plemenit poklic. Zato vas sprašujem: Ali boste to priznanje gasilcem omogočili?
Hvala lepa, gospod Grims.  Postopkovno je zaprosil gospod poslanec Jurša. Izvolite, tudi za vas velja triminutna omejitev.
Hvala lepa, gospod predsednik. Saj bom krajši, bistveno krajši. Predlagam vam, da v bodoče ne dovolite poslancu, ki ima repliko, da postavlja ponovno vprašanja, naj pusti možnost, da bomo lahko tudi drugi poslanci postavili kakšno vprašanje. Hvala.
Hvala lepa.  Zdaj prehajamo… / oglašanje v ozadju/ Zdaj prehajamo na naslednji sklop vprašanj. Dal bom besedo trem poslancem. Najprej bo to gospod poslanec Mahnič, potem pa naj se pripravita gospoda poslanca Horvat in Rajh. Izvolite, gospod Mahnič.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in… v bistvu samo kolegi, ja! / oglašanje v ozadju/ A, je, aha, pardon, Jerce nisem videl.  Spoštovani gospod kandidat za ministra Karl Erjavec!  Najprej bi vprašal - danes ne mislim razpravljati o tem, kako sam vidim obrambno varnost in sistem Slovenske vojske, kaj bi bilo treba narediti, pač pa imam za ministra konkretna vprašanja. In me zanima, gospod predsednik, če bi se minister strinjal, da mi direktno odgovarja, namreč, teh vprašanj je 60 in minister si jih ne bo mogel zapisati niti si jih ne bo zapomnil, lahko pa postavim tri in se pač dvajsetkrat javim. Tako, gospod predsednik, če nima minister nič proti, da bi mi odgovarjal sproti, če gremo ta krog, se bom pa pač dvajsetkrat javil, kakor želite, ker želim, da je odgovorjeno, in če jih zdaj vse povem, na marsikaterega ne bo.
Jaz predlagam, da postavite sklop vprašanj, potem pa bo gospod kandidat za ministra odgovoril, ampak potem bom dal naslednjemu besedo; če boste pa vseh 60 zdaj postavili, pa lahko.
Dobro, potem jih bom samo nekaj.  Gospod Erjavec, 28. maja ste na soočenju na POP TV za trenutnega mandatarja, takrat še predsednika stranke LMŠ kot kandidata, dejali, da »bo nov obraz nova napaka, da za naprej nič ne ve, za nazaj nima pa nič pokazati.« Moje vprašanje na tem mestu je, kako to, da potem želite s takšnim človekom in njegovo stranko sodelovati in na nek način pomagati pri novih napakah.  Skozi celotno kampanjo in tudi vsa ta leta, ko ste bili minister za zunanje zadeve, vas je bilo veliko slišati, kako ste opozarjali na krivice, ki se dogajajo upokojencem. 20 let je vaša stranka že v Vladi, vaš moto je bil: »Popravimo krivico upokojencem.« Konkretno me zanima, kako boste vi kot obrambni minister in druga Desusova kandidatka oziroma ministrica iz Desusove kvote na kmetijskem ministrstvu odpravljala krivice upokojencem, ker to se meni res zdi nenavadno, da nekdo, ki tako opozarja na upokojence, v 20 letih ne upa ali pa predvsem ne želi prevzeti ministrstva za socialo.  Naslednje vprašanje je, gospod Erjavec…
Ali lahko, gospod poslanec, prosim, da se držite vsebinsko te točke, pokojninska politika s točko, ki je na dnevnem redu, nima nobene zveze, razen če bi se vprašanje nanašalo na vprašanje upokojenih predstavnikov vojske ali obrambnega ministrstva. Izvolite.
Seveda se bo nanašalo. Glejte, poteka zaslišanje kandidata za ministra za obrambo in mene zanima tudi kakšna stvar iz njegove… / govorita oba hkrati/
Ne pa zaslišanje predsednika Desusa, prosim.
… politične kariere. On je govoril o penzijah, pa ga niste prekinili, kajne, ko je govoril, kaj vse so v koalicijski pogodbi za upokojence… Tako prosim, da imate enake vatle za vse.  Spoštovani gospod minister, zanima me, če bi prišel k vam minister za finance, ker ste prej omenili tudi, da je treba posodobiti helikoptersko floto, pa bi prišel k vam minister za finance in vam rekel, tu imate 20 milijonov evrov, kam naj jih damo, za pokojnine ali za nov helikopter, kako bi se odločili, oziroma za pokojnine ali za plače vojakom, kako bi se odločili.  Kar se tiče Odbora za obrambo,   (nadaljevanje) je moje vprašanje vam ali menite, da ima Odbor za obrambo pravico, da na sejo povabi in se, potem seje tudi morajo udeležiti visoki častniki Slovenske vojske? Vemo za afero glede Berislava Popova, ki je bila v prejšnjem mandatu. Takrat je ministrica dolgo časa vztrajala, da Odbor za obrambo ne sme povabiti visokega častnika, da mu postavi nekaj vprašanj kljub temu, da je bilo, kar nekaj dni v javnosti kako je bil vpleten v to, da se je podalo tako izvedeniško mnenje, da je bil nekdo, ki je po gornji Radgoni razbijal, uničeval in pobijal na sodišču oproščene.  Moje naslednje vprašanje je: kolikokrat ste v zadnjih 10. letih na povabilo njenih predstavnikov obiskalo rusko federacijo in pa kolikokrat ste v zadnjih desetih letih na povabilo njenih predstavnikov obiskali Združene države Amerike. Nadalje vas sprašujem katerih pet držav vidite kot največje zaveznice Republike Slovenije na mednarodnem parketu. Kakšen odnos imate z ruskim veleposlanikom in kakšen odnos imate z ameriškim veleposlanikom?  Nadalje me zanima gospod Erjavec. V primeru, da bi Rusija scenarij, ki ga trenutno izvaja v Ukrajini ponovila recimo v Estoniji kakšen odziv Republike Slovenije bi vi zagovarjali? Kakšen je po vašem mnenju razlog za vojno v Ukrajini? Kako vidite vlogo Rusije v tej državi? Predvsem pa me zanima kako vidite povezovanje v zadnjem času Rusije, Turčije in Irana in kako vidite odnos Slovenije do povezave teh treh držav vemo, da je Turčija zveze Nato? Meni je zanimivo kako v koalicijski pogodbi piše, da bo Slovenija vodila uravnoteženo zunanjo politiko. Sedaj vemo, da je zunanja politika neposredno povezana z obrambno politiko in zanima me ali tukaj zopet gre za to, da se jasno ne izrečemo kje je naše vrednostno središče kljub temu, da je to zapisano v deklaraciji in strategiji o slovenski zunanji politiki? Ali uravnotežena politika na področju obrambe, lahko bi se to tudi tako bralo, pomeni, da bomo poleg sodelovanja na vojaških vajah Zveze Nato sodelovali tudi na vojaških vajah Ruske federacije? Kar se tiče same Zveze Nato, gospod Erjavec, ne drži, da je večina držav članice Zveze Nato med 1 in 1,3 odstotka BDP, ki jih namenja za obrambo, teh držav je 9, je pa Slovenija od vseh 28 držav na 25 mestu po izdatku za obrambo. Kot zunanji minister kako gledate na mednarodne pogodbe, verjetno se mi zdi, da kličete k uresničevanju mednarodne pogodbe arbitražni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ne kličete pa k uresničevanju mednarodne pogodbe, ki jo je Slovenija podpisala v Walesu in to je, da bomo do leta 2024 za potrebe obrambe namenili 2 odstotka BDP.  To bi bilo za enkrat to predsednik, potem pa naprej.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod poslanec Horvat.  Izvolite, gospod Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Kolegice in kolegi! Spoštovani gostje, predvsem pa, spoštovani kandidat za ministra za obrambo! Spoštovani zunanji minister, ki opravlja tekoče posle pa seveda tudi med drugi spoštovanje nekdanji minister za obrambo! Najprej hvala za relativno dober posnetek stanja na obrambnem področju, ki ste nam ga predstavili, poslanci seveda to poznamo, ampak, ker je seja odprta je gotovo bilo koristno za slovensko javnost. Mi smo pred časom predlagali že tudi konkretne rešitve kot veste.   (nadaljevanje) Nova Slovenija z amandmaji na proračunske dokumente, vendar ste jih najprej na Vladi zelo gladko zavrnili. Če nadaljujem s koalicijsko pogodbo. Ne more biti slučajno, da besedice, kratice Nato ni slučaj, da kratice Nato ni v koalicijski pogodbi. To je namerno in nekdo je to gotovo naročil. Od tod sledi, ker oba veva gospod minister, to zaslišanje, ta sestanek poslušajo tuje ambasade v Sloveniji in od tukaj od danes in seveda tudi naslednje seje tečejo in so zelo pomembna sporočila slovenski, evropski in svetovni javnosti. Neki čuden signal, to je moja ocena, morda se motim dajemo s tem, da enostavno Nato izbrišemo iz koalicijske pogodbe. Lahko logično sklepam, da se torej deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije sprejeta tukaj v Državnem zboru julija 2015 ne bo spoštovala. Tam, kjer sta dva poudarka, da drugi je, da članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato pomeni naš temeljni, varnostni okvir. Sedaj tega temeljnega varnostnega okvira ni torej ne spoštuje se v tej koalicijski pogodbi referendumska volja ljudi tiste pomladi leta 2003, ko je dvotretjinska večina volivcev, ki so prišli na volišča - približno milijon jih je prišlo, slab milijon -, ko so se dvotretjinsko odločili za članstvo Slovenije v zvezi Nato.  Seveda je res in to bo pozitivno, da področje obrambe dobro poznate saj ste v preteklosti kot rečeno že opravljali dolžnost ministra za obrambo v svoji dosedanji vlogi ministra za zunanje zadeve pa ste tudi tesno sodelovali z Ministrstvom za obrambo, zato me toliko bolj preseneča, ko v koalicijski pogodbi za področje zunanje politike berem - ampak vi ste to koalicijsko pogodbo podpisali kolikor mi je znano -, da bo nova vlada zagotavljala citiram »dosledno izvajanje usklajene zunanje politike med vsemi glavnimi zunanje političnimi akterji« konec navedka, kjer v oklepaju navajate Državni zbor, urad predsednika republike UPV - to je najbrž urad predsednika vlade - pišemo navadno KPV kabinet predsednika vlade ali kakorkoli že, potem MZZ in med njimi pa ne navajate Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske katera sicer s sodelovanjem v mednarodni operaciji in misijah v veliki meri prispeva k ugledu Republike Slovenije zunaj njenih meja, za slovenske vojake pa večkrat slišimo in pravimo, da so prav oni najboljši ambasadorji Slovenije, kar podpišem. Kot razumem in vem se je do sedaj v zvezi z napotitvami slovenskih vojakov v mednarodni operaciji in misiji Ministrstvo za obrambo redno posvetovalo z Ministrstvom za zunanje zadeve in vzpostavljena je bila dobra praksa sodelovanja tudi z Državnim zborom preko katerega je Vlada Republike Slovenije pred sprejemom končne odločitve o napotitvi z namero seznanila Državni zbor. Zato me toliko bolj preseneča in zanimajo me razlogi zakaj je v koalicijski pogodbi izpostavljeno, da boste citiram »pristojnosti napotovanja Slovenske vojske v tujino prenesli na Državni zbor« konec citata, Kako ocenjujete ta ukrep? Ali menite, da dosedanja praksa o napotovanju ni bila ustrezna in zakaj že v vlogi ministra za zunanje zadeve niste opozorili na neustreznost? To je bilo moje malo širše vprašanje. Dovolite, da naj navežem tudi drugo vprašanje. Mednarodne operacije in misije za Slovensko vojsko predstavljajo pomemben element nabiranja izkušenj in priložnosti za sodelovanje z ostalimi partnerskimi državami in vojskami, vendar morajo biti za takšne naloge slovenski vojaki tudi ustrezno opremljeni in izurjeni. Ne bom vas spraševal o vaših načrtih in ocenah glede dvigovanja obrambnih izdatkov saj ste se že v vlogi ministra za zunanje zadeve večkrat glasno zavzeli za potrebe po dvigovanju obrambnih izdatkov in upam, da v vlogi ministra za obrambo svojega mnenja ne boste spremenili, seveda pa pričakujem, da boste učinkoviti. Zavzemati se, veliko o tem govoriti, pa nič doseči je brez zveze. Tega v vladi in takšne vlade ne rabimo.  Vprašal pa vas bom o zagotavljanju pogojev za delovanje Slovenske vojske. Mednje sodi tudi osrednje vadišče Slovenske vojske na Počku v občini Postojna. Občinski svet občine Postojna je namreč na svoji seji 27. junija letos sprejel sklep, po katerem županu nalaga, da z Vlado Republike Slovenije vodi pogajanja za zaprtje vadišča Poček in da v kolikor ne pride do sklenitve sporazuma o zaprtju do 31. oktobra letos občina Postojna sama pripravi besedilo o zaprtju vadišča Poček. Zanima me, gospod minister in gospod kandidat, vaše mnenje in ocena glede vadišča Poček in zakaj se boste kot minister za obrambo in član Vlade Republike Slovenije zavzemali? Torej, ali za zaprtje ali pa za ohranitev vadišča Poček in kakšni so vaši argumenti za prvo ali drugo? V zvezi s tem mi dovolite še podvprašanje, in sicer ali menite, da bi morebitno zaprtje lahko vplivalo tudi na odnose z našimi sosednjimi partnerskimi in zavezniškimi državami glede na to, da na vadišču Poček Slovenska vojska sodeluje tudi s tujimi vojskami in da vadišče Poček Slovenska vojska redno uporablja za izvedbo več vojaških vaj, tudi takšnih z mednarodno udeležbo? Kakšne bi bile torej po vaši oceni posledice zaprtja vadišča Poček za Slovensko vojsko in za slovensko državo?  Kar zadeva področja zaščite in reševanja, gospod kandidat, oziroma varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bi želel opozoriti na dvoglavo vodenje, kar ocenjujemo mi v Novi Sloveniji, da ni učinkovito. Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje vodi, še več, odlično vodi gospod Darko But, poveljnik Civilne zaščite pa je Srečko Šestan. To pomeni, da je v tako imenovanem mirnodobnem stanju šef na tem področju generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki vodi in usmerja delo uprave, razpolaga s finančnimi sredstvi, je dnevno v stiku s številnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite in reševanja. Ko pa pride do naravne nesreče in je aktivirana Civilna zaščita pa to poveljevanje preide na poveljnika Civilne zaščite, ki pa ni nujno vedno usklajen z generalnim direktorjem uprave in ima lahko tudi diametralno drugačne poglede.  Moje vprašanje za vas, gospod kandidat je, ali nameravate dvoglavo vodenje področja zaščite in reševanja zožiti na eno osebo, da bo tako direktor Uprave za zaščito in reševanje hkrati tudi poveljnik Civilne zaščite in bo tako imel pristojnosti in odgovornost na tem področju v tako imenovanem mirnodobnem času, kot tudi v času naravnih nesreč, pa upam, da bo teh čim manj.  Pa še za zaključek, kako nameravate, gospod minister in gospod kandidat, zagotoviti izboljšanje socialnega položaja pripadnikov Slovenske vojske? Kakšno je vaše stališče do mnenja, da lahko slab socialni položaj pripadnikov Slovenske vojske bistveno vpliva na varnostno strukturo obrambnega sistema?  In še, kar se boste gotovo strinjali, dolgoletno drsenje Republike Slovenije proti dnu zavezniških standardov močno zmanjšuje našo kredibilnost v Natu in postavlja pod vprašanj zavezanost in zmožnost našega nadaljnjega sodelovanja v aktivnostih zavezništva. Druge članice Nata so zaskrbljene, tudi zaradi naših skromnih ambicij, da bi z bolj odločnimi koraki obrnili negativne trende, kakor je to v zadnjih letih storilo več zaveznic, ki so se med gospodarsko krizo soočale s podobno globokimi rezi v obrambne izdatke, na primer Balti, Romunija in tako naprej. Od Republike Slovenije se kot od zaveznice, ki ne dosega 2 % BDP za obrambo, niti nima načrta, poudarjam niti nima načrta kako doseči vse valižanske zaveze do leta 2025 pričakuje, da najkasneje do 1. 1. 2019 predstavi kredibilen   (nadaljevanje) nacionalni načrt za čim hitrejši dvig obrambnih izdatkov na 2 % BDP. To jesen lahko pričakujemo okrepljene pozive, če sem prav informiran ti že dežujejo, tako na bilateralni kot multilateralni ravni k bolj konkretnim in ambicioznim načrtom izpolnjevanja zaveze v dveh procentih BDP za slovensko obrambo, v čim krajšem času še posebno v luči naše visoke gospodarske rasti in skromnih izkazanih ambicij pri dvigovanju obrambnih izdatkov. Zdaj kaj je bojazen? Kar je nekako že tudi bilo v prejšnjih razpravah pokazano, bojimo se in tukaj želimo, da nas prepričate, da, vsaj mene, da razmišljam napačno, ko boste vi na Vladi zahtevali več denarja za slovenski obrambni proračun, slovenski obrambni proračun, vam bodo morda nekateri kolegi v Vladi rekli, Karl, oprostite, da tako govorim, Karl zdaj se pa odloči, ali hočeš usklajevanje penzij, namreč to vprašanje postavljam, ker ste jih sami začeli govoriti o upokojencih, ali hočeš več denarja za penzij, za usklajevanje penzij ali pa za obrambni proračun? In vi boste seveda rekli logično za penzije. Kaj potem? In, no še to morda, se tudi v bodoče ne boste udeleževali NATO zasedanj v Rusiji? In, ker ste še vedno minister za zunanje zadeve in je vse to povezano in s porabo javnih sredstev, je minister to zelo odgovorna funkcija. Je res, da je Ministrstvo za zunanje zadeve pod še vedno vašim vodstvom plačalo stroške, potne stroške nekdanjemu predsedniku Republike Slovenije, ki pa ni zaposlen na MZZ, torej potne stroške za pogreb Kofija Annana, zelo prav je, da se je nekdo udeležil tega pogreba, ampak financiranje nam prosim pojasnite, če je to res ali ne…
To lahko s poslanskim vprašanjem na seji…
To bom itak ja, hvala gospod predsednik.
Ali pa pisno, ker to ni tema.
In še zadnje vprašanje, glede gasilcev, seveda tu smo vsi gasilci, to je dejstvo. Zelo cenim vašo gospod minister, gospod kandidat vaš odnos do gasilcev, danes ste jih že nekajkrat pohvalili, ampak veste od besed pa od ljubezni tudi se ne da živeti, kaj konkretno boste naredili glede plač poklicnim gasilcem in kaj konkretno boste naredili glede statusa prostovoljnega slovenskega gasilca?  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam gospod poslanec Horvat. Jaz bi prosil vse nadaljnje razpravljavce, da se držijo teme dnevnega reda, to pa je razprava v zvezi z predstavitvijo kandidata za ministra za obrambo v novi slovenski vladi. Drugi sklop bomo sklenili z vprašanji gospoda poslanca Rajha. Izvolite gospod Rajh.
Hvala lepa predsedujoči za besedo, spoštovani kandidat gospod Erjavec. Moje vprašanje se nekako navezuje na vprašanje gospoda Nemca, na katerega ste že odgovorili. Vemo, da je Slovenija članica zveze nato in evropske obrambne agencije. Obe organizaciji izvajata številna naročila, opravljata tudi temeljno raziskovalno delo, sam sem se nekako po naključju seznanil z možnostmi, ki jih te dve organizaciji izvajata na področju obnovljivih virov energije, jaz menim, da to za naše gospodarstvo predstavlja tudi eno dobro priložnost. Me pa zanima kako vi vidite tudi možnost za nadaljnjo vzpodbujanje sodelovanja slovenskih podjetij pri naročilih teh dveh organizacij? Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam gospod Rajh. Besedo dajem gospodu kandidatu za ministra za obrambo. Izvolite gospod Erjavec, beseda je vaša.
Karel Viktor Erjavec
Ja, hvala lepa. Vesel sem, da nisem prejel vseh 60 vprašanj, ker potem ne vem, če bi bil naslednji teden prišli do konca in dobili vlado.
Mahnič se je že prijavil.
Karel Viktor Erjavec
Tako, da se zahvaljujem. Poglejte kar se tiče teh političnih zgodb kaj je kdo rekel v času volilne kampanje, tega ne bom komentiral tukaj na Odboru za obrambo,   (nadaljevanje) cilj tega zaslišanja, da bi se pogovarjali o tem kaj se je dogajalo v času volilne kampanje, kakšne so bile izjave. V glavnem tisto kar sem obljubil bomo mi skušali v okviru te koalicije tudi realizirati, zlasti glede upokojencev, poglejte tukaj ni pomembno, sem minister za obrambo, minister za notranje zadeve ali pa ne vem, minister za delo, pomembno je, da je v koalicijski pogodbi zapisano in pomembno je, da se to realizira. In kot član vlade bom bdel nad tem ali so te stvari realizirane, ker mi imamo praktično dve funkciji, enkrat si v funkciji člana vlade, ko pač tudi skrbiš za to, da je program stranke zaradi katere si tudi šel v vlado, v koalicijo se realizira in seveda hkrati tudi nosiš funkcijo vodenja nekega resorja. In zato so veš čas ta vprašanja precej brezpredmetna in gre predvsem za nek političen ekskurz, ne pa za neko resno dilemo. Kar se tiče vabila na Odbor za obrambo, poglejte, tukaj je zelo odvisno za kaj gre, za kakšno zadevo tudi se potem postavlja vprašanja ali se to zaslišanje opravi na odprtem delu Odbora za obrambo oziroma na zaprtem delu tako, da kar na prvo žogo ne morem odgovoriti na kakšen način bi ravnal. Nekaj ureja poslovnik, nekaj pa je seveda tudi odvisno za kakšno zadevo gre, ampak glede na to, da želim, da bi bilo sodelovanje med ministrom za obrambo in tudi med Ministrstvom za obrambo in Odborom za obrambo dobro, korektno, seveda se bom vedno zavzemal za to, da bo odbor dobil vse tiste informacije, ki jih potrebuje za svoje delo, ne bi pa rad komentiral konkretnega primera za nazaj. Kar se tiče relacije Ruska federacija-Združene države Amerike. To se ves čas pojavlja, da je minister za zunanje zadeve bil večkrat v Ruski federaciji kot v Združenih državah Amerike, jaz bi rad vas opozoril, ko gre za sodelovanje z Rusko federacijo sem opravljal funkcijo predsednika vladne komisije za gospodarsko sodelovanje. In že po pravilu si enkrat na leto iz tega naslova v Rusiji. Zdaj, če je bila ponesrečena rešitev ravno to, da je funkcijo predsednika te medvladne komisije opravljal zunanji minister, potem okej, to je lahko stvar neke presoje, vendar kot predsednik komisije sem se vedno zavzemal zato, da so te sestanki tekli, da smo pomagali slovenskemu gospodarstvu, da so se sklepali posli, pogodbe, ne nazadnje, zadnja takšna zadeva je bila, je bil sklenjen dogovor glede dobave plina, jaz si ne predstavljam kaj bi bilo, če ta dogovor ne bi bil sklenjen, na kakšen bi si zagotavljali neko energetsko varnost, pa tukaj ne govorim o gospodinjstvih, ker je industrija tista, ki potrebuje ta energent za to, da lahko deluje. In mislim, da ta navajanja so vedno zelo namerna, ker se želi predstaviti ministra za zunanje zadeve, da je ves čas v Moskvi oziroma v Ruski federaciji, v Združenih državah Amerike ga pa ni. Moram reči, da tudi v Združene države Amerike praktično sem bil vsako leto vsaj enkrat, že zaradi generalne skupščine, organizacije Združenih narodov, ki sicer slučajno na teritoriju Združenih držav Amerike, da je bilo mnogo konferenc, ena je bila na primer zadnja, ki se je spominjam konferenca glede koalicije zoper DAEŠ, to je zoper boja proti Islamske države, lahko ta vprašanja v nedogled ponavljate, zato, da boste ves čas vzdržali vtis v javnosti,   (nadaljevanje) da je Karl Erjavec prorusko usmerjen, vendar jaz vam zagotavljam, da pač glede na funkcijo, ki jih opravljam, skušam te funkcije čim bolj korektno opravljati. Glede vprašanja pet držav zaveznic, poglejte, če smo članica NATO, tam ni samo pet članic zaveze, ampak je vsaka članica naša najbolj tesna zaveznica. Tudi v okviru Evropske unije, to so vse naše tesne zaveznice, morda res, da s Hrvaško imamo nekaj odprtih vprašanj, ampak to še ne pomeni, da nismo povezani. Poglejte samo gospodarsko sodelovanje pa vam bo takoj jasno, da tudi v tem smislu je tesna zaveznica in je zelo provokativno spraševati katere pet tiste države. Ne vem po kakšnem kriteriju bi želeli, da to definiram. Za nas so vse zaveznice enakovredne, enakopravne, vsaj zame kot minister za obrambo oziroma dosedanji minister za zunanje zadeve. Zdaj kakšen imam odnos do veleposlanika, Ruske federacije in pa do veleposlanika, mislim, da vsi veste, da bo veleposlanica Združenih držav Amerike, jaz moram reči, z obema sem imel stalne kontakte, sproti smo reševali določene zadeve in tukaj ni bilo ne za enega, ne za drugega bolj ali pa manj prijateljskega odnosa. Pač kadar je bila potreba zmeraj sem oba sprejel, kadar sta si to zaželela. Če ste pa mislili na kakšen drug odnos, pa ne vem, ga boste pa morali malo bolj konkretizirati. Zdaj me sprašujete kako gledam na vlogo Rusije, Turčije, Irana – Turčija je naša strateška partnerica veste imamo strateški sporazum, ne gre samo za zvezo NATO, poglejte, tako kot jo vidi EU in pa zveza NATO, tukaj gre za probleme različnih akterjev v mednarodnem prostoru in, če gledamo v smislu varnostne politike so naši pogledi takšni kot so v EU in pa v zvezi NATO, ker drugačni ne morejo biti, ker tudi Državni zbor, ki na nek način usmerja to politiko, verjetno na Odboru za Evropsko unijo, na Odboru za zunanjo politiko se sprejemajo usmeritve kakšna naj bo ta politika in kakšna je vloga. Glede uravnotežene zunanje politike, mislim, da je to umetna dilema, ki jo pač nekateri ves čas postavljajo, da imamo prorusko politiko. Če vprašamo v parlamentu predstavnike stranke SDS, bomo sigurno slišali, da imamo izjemno prorusko politiko. Če bomo vprašali predstavnike Levice, bom poslušal, da imamo proameriško zunanjo politiko, to mi da nekako vedeti, da imamo zelo uravnoteženo politiko, če je temu tako. In jaz upam, da tudi bodoči, prihodnji zunanji minister bo imel uravnoteženo zunanjo politiko, ve pa se, da je Slovenija članica Evropske unije, članica zveze NATO, članica OECD in tam pač v tem sklopu se mi gibljemo. Zdaj sodelovanje z Rusijo v vojaških vajah, jaz, če se bo NATO zato odločil in, če bo Slovenija povabljena verjetno bomo se odločali o tem, če temu ne bo tako verjetno tega sodelovanja ne bo. Zdaj kar se tiče vprašanj gospoda poslanca Horvata, je bilo tudi več vprašanj, eno od teh je zakaj v koalicijski pogodbi ni besede NATO, ni omenjena, poglejte, ne vem, jaz v tem delu nisem sodeloval pri pisanju koalicijske pogodbe, mislim pa, da to niti ni pomembno. Povsem je jasno, da je Slovenija članica zveze NATO, povsem so jasne zaveze in seveda več truda bo treba vložiti v to, da te zaveze izpolnjujemo in, če je tam dikcija, da bomo povečevali obrambne izdatke in ni definirano natančno, jaz to razumem, da bo to stvar pogajanj. In če smo že na teh 2 %, ki ste tudi to odprli, dejansko je res, da julija, ko smo imeli vrh Zveze Nato je bilo dogovorjeno, da bo potrebno pripraviti nacionalni program za dosego 2 % do leta 2024-25. In jaz pričakujem, da na Ministrstvu za obrambo to pripravljajo. Po mojih informacijah naj bi na tem delu delali. Zato sem tudi v svojem uvodu navedel, da različni dokumenti vnašajo določeno zmedo v zvezi s tem vprašanjem. Če pogledate srednjeročni obrambni program, tam vidimo, da ne bomo še nadaljnjih 50 let dosegli teh 2 %. Ker če je za 2018 nekje 1 % določen, za 2023 1,11 potem smo zelo daleč od tistega, kar je bilo dogovorjeno v okviru sestankov na vrhu Zveze Nato. In to je eno vprašanje, kjer se bo treba znotraj Vlade odkriti pogovoriti na kakšen način to izpeljati. In tu ne gre za to, če bo 2 % za Zvezo Nato, pa bi še enkrat ponovil, ne gre za to, da moramo mi dati 2 % zato, da izpolnjujemo neke zaveze do Zveze Nato. Mi potrebujemo ta delež BDP zato, da bomo vzpostavili eno sodobno učinkovito vojsko. Mi potrebujemo vojsko za svojo nacionalno obrambo. In jaz si ne predstavljam brez teh tehničnih sredstev, kot so osemkolesniki, šestkolesniki, štirikolesniki, helikopterji, da ne govorim o raketah in drugih zadevah, na kakšen način si bomo to zagotavljali. Zlasti zato, ker so grožnje danes izjemno specifične. Ne gre samo za klasične vojaške grožnje. To bi bilo še najlažje odvrniti, da pride nekdo in napade Slovenijo. Zato smo se odločili za kolektivno obrambo in za 5. člen Washingtonske pogodbe, ki pač omogoča, da se članico v primeru napada brani. Seveda moramo pa tudi mi izpolnjevati svoje obveznosti. Ampak tukaj gre tudi za neke druge vrste groženj, kjer nam Nato ne more nič pomagati, pa še kakšna druga organizacija tudi ne. Ampak se lahko postavimo samo na lastne sile. In zaradi tega je treba vse te dokumente o nacionalni varnosti pregledati, proučiti in dejansko definirati katere so res tiste konkretne grožnje. Ne nekaj na splošno. Veste reči, je nevarnost kibernetskega napada, s tem še nič nismo povedali. Opredelili smo eno grožnjo, ampak na kakšen način, kje, na katerih segmentih, na katerem delu te naše infrastrukture in tako dalje. In te stvari bo treba strokovno res opredeliti in prilagoditi Slovensko vojsko in ostale varnostne sisteme, da bomo kos temu izzivu. Tukaj seveda tudi pričakujem pomoč Odbora za obrambo.  Od kod denar? Vemo, da pri financiranju obrambe ni sponzorjev, ampak gre iz proračuna in bo treba v okviru proračuna ta sredstva najti. In še enkrat ponavljam, tukaj ne gre za vprašanje, če bomo mi namenili več sredstev za obrambo, potem bodo pa upokojenci, ne vem, še naprej v slabem socialnem položaju. Mi kot vlada, kot država, vi kot parlametnarci morate, moramo poskrbeti, da najdemo neke kompleksne rešitve, ki omogočajo, da bomo imeli boljšo vojsko in da bomo imeli boljše pokojnine. Midva se že zelo bližava temu trenutku in mislim, da je obema v interesu, da se tudi to vprašanje reši.  Naslednje vprašanje glede akterjev zunanje politike. Tukaj dejansko je tako, predsednik republike, Ministrstvo za zunanje zadeve, KPV, predsednik Državnega zbora. Kar se tiče pa Ministrstva za obrambo, zlasti Slovenske vojske, on je ponavadi izvajalec teh odločitev, ki naj bi bile usklajene in enotno sprejete, tako da Ministrstvo za obrambo je akter v zunanji politiki, vendar bolj v izvedbeni fazi kot pa v tej odločevalski fazi. Vi veste, da ponavadi je minister za zunanje zadeve, ki skupaj z ostalimi akterji sprejema določene odločitve, potem pa je na Ministrstvu za obrambo, da to izvede. Seveda, preden se pa sprejme kakšna odločitev, je pa vrsto usklajevanj, kaj smo sposobni, kaj lahko zagotovimo iz tega paketa. Tudi sam moram reči, da ne vidim nobene potrebe, da bi prakso napotovanja na mednarodne operacije in misije spreminjali. Mislim, da ta praksa je bila dobra, je tudi učinkovita, ker včasih je potrebno na hitro neke odločitve sprejeti, ampak kot rečeno, v koalicijski pogodbi je, da naj bi to Odbora za obrambo o tej stvari, seveda bomo videli na kakšen način ta člen realizirati, moram pa reči, da osebno tudi nimam nič proti, če ima Odbora za obrambo še okrepljeno vlogo, ko gre za napotitve v misije, ker je treba vedeti, da vsaka napotitev v misijo tudi nosi eno veliko odgovornost, da akterje tudi za ministra za obrambo vemo, da te misije so rizične in lahko smo zelo zadovoljni, da do danes praktično nismo imeli nobene smrtne žrtve in upam, da bo tudi v bodoče tako.  Kar se tiče Podček. Poglejte, to je srednje vojaško vadbišče. Mi ga potrebujemo. Če bi ga zaprli, mislim da bi bilo nekaj negativnih posledic, vendar na kakšen način zdaj razrešiti to vprašanje. Najprej moram povedati, da v tem trenutku tudi teče sprejem državnega prostorskega načrta. Mislim, da predvčerajšnjim so imeli tudi javno predstavitev predstavniki Slovenske vojske, so imeli javno predstavitev v Postojni glede tega in sedaj smo v fazi zbiranja teh pripomb s strani prebivalcev in zainteresirane javnosti. Ta državni prostorski načrt naj bi bil sprejet nekje junija 2019 in tukaj bo kombinacija tega državnega prostorskega načrta, te razprave in kombinacija pogovorov, Ministrstvo za obrambo Slovenske vojske z lokalno oblastjo, če smem tako reči. In upam, da bomo sklenili nek kompromis, nek razumen dogovor, kakšen bo pa končen izid, pa vam ne znam v tem trenutku povedati. Moram tudi povedati, da nisem natančno seznanjen z vsemi podrobnosti tega problema, ker sem se seznanil samo na podlagi dokumentov, ki so mi bili dostopni in ki so mi jih pripravili.  Kar se tiče problema dvojnosti v sistemu zaščite in reševanja. To je ena prvih stvari, ki jih bom uredil, zlasti zato, ker aktualen poveljnik civilne zaščite, gospod Šestan, je tudi vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja in že to je funkcionalno nezdružljivo in gre v kolizijo. Tako da, bodite prepričan da, če bom potrjen za ministra za obrambo, da bo to ena prvih zadev, ki jo moram urediti. Moram reči pa, da dosedanja praksa je bila vedno nekako usmerjena, da tisti ki je vodil Urad za zaščito in reševanje, je tudi ponavadi bil poveljnik civilne zaščite, ker je to najbolj praktično in najbolj funkcion… , je bilo vsaj v mojem času vem, da je bilo nekaj časa tako še, ko smo imeli gospoda Bogataja, on je upravljal, dokler ni postal moj svetovalec. Ampak mislim, če tako gledamo funkcionalno, da je to najboljša rešitev, ker ni treba stvari podvajati in veste, ko gre za zaščito in reševanje je čas vedno pomemben faktor in s tem tudi preprečiš razne komunikacijske šume. Bom pa se mogel tudi s to zadevo osebno seznaniti, da bom videl kaj je najboljša rešitev, ampak če me zdaj vprašate nekako razmišljam v tej smer. No, mene veseli, da smo vsi gasilci, tako da ne bo nobenih več težav kar se tiče prostovoljnega gasilstva. Kar se tiče statusa, tukaj moram reči, da je ustanovljena delovna skupina pri gasilski zvezi in da tukaj gre za zelo specifične dileme. Zadeva ni tako enostavna kot si mi predstavljamo. Poglejte, mi imamo nekako 155 tisoč gasilcev, od tega imamo 43 tisoč gasilcev, ki so operativni, 23 tisoč za najtežje nesreče in zdaj je treba ta status, če ga bomo enotno uredili za vse enako, se bojim, da bodo tukaj določene težave, tisti, ki delajo v operativi, gotovo ne bodo najbolj zadovoljni, zato smo se tudi odločili, da ta delovna skupina strokovno pristopi k razrešiti tega vprašanja. Jaz lahko povem, da podpiram že ves čas, da se ta status uredi in smo v teh letih vedno iskali neke rešitve, ki so tudi izboljševale status gasilcev, vendar vemo, da so še vedno težave, ko gre za delodajalce, tukaj bi želeli še vedno bolj prijazen pristop imeti, vendar smo tudi omejeni z zakonodajo, vemo, da so določene olajšave preventivni medicinski pregledi se plačujejo in tako dalje. Ampak tukaj bi rekel dajmo prepustiti tej delovni skupini, da zadeve pogleda in da predlaga neke ustrezne, strokovne rešitev, da ne bomo ad hock reševali zadev in povzročili s tem po nepotrebnem veliko slabe volje.  Glede poklicnih gasilcev sem pa povedal, strokovni sporazum je bil podpisan in to je zadeva, ki jo moramo takoj urediti. Kar se tiče Zakona o gasilstvu vem, da je pripravljen, bomo pogledali, tukaj se tudi dotikam navajanj gospoda poslanca Grimsa, bomo pogledali kaj so vaše rešitve, kaj je na ministrstvu, jaz zdaj na pamet vam ne znam odgovoriti na ta vprašanja. Kar se tiče pogreba generalnega sekretarja OZN moram reči, da nisem seznanjen kdo je plačnik, ampak ne glede na to se mi pa zdi prav,da jena pogrebu prisoten predstavnik Slovenije, zdaj, če je to dr. Danilo Türk, verjetno so bili sprejeti ustrezni skepi in tudi ustrezni sklepi kdo je plačnik teh stroškov, verjetno država, ker ga je država napotila.  Glede prihodnosti letališča Cerklje, da ne bo Nato baza. Poglejte, kratko vprašanje kratek odgovor; ne. Usmeritev ne gre v to smer, da bi to postala Nato baza. Moram reči, da tudi takrat, ko sem bil v funkciji ministra za obrambo 2004-2008 in ko smo začeli ta vlaganja nikdar ni šlo v tej smeri. Moram pa reči, da so določeni načrti na tem območju, in sicer mi bi želeli vzpostaviti center za letalski nadzor in gasilsko reševalno službo. To so projekti, ki so v načrtu in ki bodo tudi po mojih informacijah 75 odstotkov financirano s strani sredstev Zveze Nato.  Potem samo vprašanje s strani poslanca Rajhg. Glejte, kar se tiče te vojaške slovenske   (nadaljevanje) ali pa gospodarstva, tu moram reči, da zelo podpiram, da bi bili čim bolj vpeti. Imamo tudi določene programe, ki so zanimivi, tako za zvezo Nato kot za EU, na primer, brezpilotna letala, kombinirane smuči, zaščita vojakov. Moram reči, da tu delamo promocijo zlasti preko različnih sejmov. Namen imamo sodelovati na treh sejmih, mislim, da je Pariz, Washington in še en sejem. Naj povem tudi, da tu ne gre samo za gospodarstvo, ampak gre tudi za področje raziskav. In tu je sodelovanje med gospodarstvom in institucijami, ki se ukvarjajo z raziskavami, izjemnega pomena, ker ti produkti so vedno rezultat nekih raziskav. Moram reči, kolikor imam jaz informacij s strani gospodarstva, tudi še iz časa, ko sem bil bolj aktiven v gospodarski diplomaciji kot zunanji minister, da je ta del bil zelo pohvaljen in ga želimo krepiti. Lahko tudi povem, da smo v zvezi s tem imeli v Bruslju na predstavništvu tudi eno promocijo, kjer so bili vabljeni predstavniki Evropske komisije, zveze Nato, Evropske unije, kjer je deset slovenskih podjetij lahko predstavilo nekatere produkte, pa tudi storitve.  Toliko morda glede teh zadev.
Hvala lepa, gospod Erjavec.  Prehajamo na tretji del. Besedo dajem gospodu poslancu Jurši. Pripravita naj se gospoda poslanca Pavšič in Siter. Izvolite, gospod Jurša.
Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslancem in poslanki! Pomembno je, da jo imamo med sabo, da lahko rečemo, da smo ljudje.  Za začetek mogoče moja ocena o predstavitvi kandidata, gospoda Karla Viktorja Erjavca, na tem odboru. Ne glede na to, da pripadam isti politični stranki, pa četudi ne bi, bi to oceno dal kot zelo pozitivno. Gospod Erjavec je dejansko v svojem uvodu povedal vse tisto najosnovnejše, kar dejansko je problem Slovenske vojske, sistema obrambe ter sistema zaščite in reševanja.  Očitki, da v preteklosti gospod Erjavec ni dobro vodil obrambnega ministrstva, s strani opozicije pa po moji presoji ne pijejo vode. V preteklosti sem večkrat se pogovarjal s posameznimi poslanci in tudi predstavniki tedanje Vlade in moram reči, da je gospod Erjavec takrat dobil zelo pozitivno oceno in smo se takrat relativno najbolj približali tistima 2 %, kolikor rabimo za ta sistem na osnovi nekaterih smernic Nato pakta.  Kar mene zdaj v tem trenutku najbolj zanima, je, gospod kandidat, ali razmišljate tudi o tem, da bi nadaljevali s sprejemanjem Zakona o obrambi. Ker mi nismo v prejšnjem mandatu teh dveh zakonov, ki jih je ministrstvo pripravilo uspeli spraviti skozi proceduro, pa mi je zelo žal, da tega nismo uspeli, predvsem zaradi tega, ker so posamezni poslanci znotraj opozicije in tudi koalicije zavrnili to zadevo. Namreč, tudi s tem bi položaj Slovenskih vojakov delno rešili, saj so bile rešitve take, da bi dejansko na nek način dobili tudi višje denarne nagrade za opravljeno mesečno delo.  Želim se dotakniti še tiste ocene, kdo koga predlaga oziroma kdo je v koaliciji. Poglejte, najprej seveda, če dobi to nalogo oziroma   (nadaljevanje) običajno jo dobi od predsednika republike relativni zmagovalec. In če relativni zmagovalec oblikuje koalicijo, se on odloči, koga bo povabil v to koalicijo. Tokrat se je zgodilo pač malo drugače in je tisti, ki je dobil drugi najboljši rezultat na volitvah, oblikoval to koalicijo. Povabil je določene stranke. In te stranke smo imele na koncu koncev možnost predlagati kandidate za ministre. In očitati zdaj s strani opozicije, kdo je kandidat za ministra, to pa ni v pristojnosti opozicijskega poslanca, to smo se mi znotraj naše stranke pač odločili. Veste, velikokrat govorimo o tem, kdo je obranil Slovenijo v času osamosvojitvene vojne. Jaz bi si želel, da enkrat naredi nekdo - to so zgodovinarji - eno temeljito analizo, ker zdaj si pripisovati, da si to pripisuje ena politična opcija, to ne drži. Jaz mislim, da smo takrat, da so takrat naši državljani bili tisti, ki so dejansko odigrali najpomembnejšo vlogo. Pa če gremo vsa tista žarišča, kjer so se odvijali boji za samostojno Slovenijo, analizirat, bomo hitro prišli do tega, da je bilo prav tako, kot sem maloprej omenil. Gospod kandidat za ministra, zanima me tudi, na kakšen način se boste v prihodnosti lotevali ocenjevanja Slovenske vojske. Namreč, mene je strašno zmotilo, da smo mi naenkrat prišli iz neke relativno zelo dobre ocene v nekem kratkem obdobju na zelo nizko oceno Slovenske vojske. Jaz sem na Odboru za obrambo že diskutiral o tem in mislim, da so se nekateri kriteriji namerno spremenili. Hoteli smo s tem pokazati, da nimamo za Slovensko vojsko dovolj denarja, kar je tudi res, in potem iz tega brezna slabe ocene nismo mogli zlesti kar nekaj let. Mislim, da je tu treba malo razmisliti, mogoče malo drugače, kot pa se je to v preteklosti.  Plače so glavni in ključen problem v Slovenski vojski. Če ne bomo ljudi v Slovenski vojski nagrajevali bolje kot do zdaj, potem ni realno pričakovati, da bomo imeli zadostno število vojakov. Veste, kaj me pa pri tej zadevi še malo moti - na primer, to razmerje med slovenskimi častniki, podčastniki in vojaki. Tu bo treba nekaj narediti, treba bo nekaj spremeniti. In tu pričakujem, minister, kandidat za ministra, da se bo to tudi v tem mandatu zgodilo. In kar je druga zadeva, ki me tudi bremeni, ko razmišljam o ministrstvu, Slovenski vojski, o sistemu kot takem, tudi v njem sem nekaj časa deloval, mislim, da je na uradniškem delu ministrstva tudi preveč ljudi zaposlenih, da bo to treba v prihodnosti tudi spremeniti.  Področje zaščite in reševanja je ključnega pomena v sistemu. Jaz mislim, da je to najbolj odprto vprašanje, na kakšen način bomo razreševali vse tiste faktorje, ki delujejo znotraj tega sistema. Nevladne organizacije odlično delajo vse v sistemu zaščite in reševanja. Vedno večje breme pa pada na prostovoljna gasilska društva in zdaj je treba razrešiti to problematiko. Kako se boste tega lotili in katere spremembe na tem področju boste predlagali?  Predlog gospoda Horvata, kolega poslanca, je meni zelo všečen in primeren, glede enostranskega vodenja sistema zaščite in reševanja. In pričakujem, da boste to problematiko razrešili v kratkem. Dobre izkušnje imamo na področju lokalnih skupnosti, kjer imamo že vrsto   (nadaljevanje) let to zadevo tudi na tak način urejeno. Hvala.
Hvala lepa tudi vam, gospod Jurša.  Besedo dajem podpredsedniku odbora, gospodu poslancu Pavšiču. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Jaz bi najprej vprašal v bistvu samega sebe, malo retorično vprašanje, pa mogoče tudi za kolege poslance in poslanke: Koliko odborov smo mi od torka do danes izpeljali v za to določenem času, torej tiste debele tri ure, ki jih imamo na voljo - mislim, da točno tri. Drugače smo pa vse ostale vmes prekinjali, se sprehajali gor in dol po parlamentu in poslušali, če se vremensko izrazim, pretežno nebuloze; ne pravim, da so bila vsa vprašanja oziroma komentarji deplasirani, ampak večina je bila pa popolnoma mimo. In tudi danes imamo, sicer pričakovani, pogrom z leve strani, ki je pa klasičen - ustvarjanje nekega strahu, zavajanje, osebna diskreditacija, neargumentirana popolnoma, in kar je najhuje, mešanje hrušk in jabolk, in to zelo populistično, vzamemo pač tisto, kar nam paše. S kakšnim namenom se pa postavljajo ta vprašanja. Če danes vprašam oziroma če bi kadarkoli prej vprašal v tej sobi ljudi, kako bodo kolegi poslanci glasovali, nam je popolnoma jasno - proti bodo, ne glede na to, kar boste vi, gospod Erjavec, povedali, argumentirali. In gospod Mahnič ima pripravljenih še najmanj 50 vprašanj, pa ga trenutno ni v dvorani; vsaj gospod Grims je prišel nazaj, ki je tudi šel vmes ven. Takoj, ko jaz to zaključim, bom tudi šel ven, se malo spočil, pa prišel nazaj.  Jaz vam, gospod Erjavec, ne bom postavil nobenega vprašanja, tako si boste od mene lahko oddahnili, ker vem, da bodo vprašali še več, kot je potrebno. Do zdaj je bila vaša predstavitev, kar se mene tiče, zelo kredibilna, izkazuje poznavanje sistema in da imate vizijo, kako s sistemom Ministrstva za obrambo upravljati naprej, ker je zelo kompleksen, zelo pomemben in nikakor ni smešen, čeprav so se tudi kolegi maloprej smejali vmes, ko smo poslušali vprašanja gospoda Jurše. Bi vas pa dopolnil v eni točki, če sem pravilno slišal, pri DPN Poček oziroma pri vadbišču Poček; jaz sem namreč iz Postojne in tudi občinski svetnik, ki je sprejel ta sklep, na katerega se je gospod Horvat… / oglašanje v ozadju/ Ja. Ne, ne, vaš odgovor me je presenetil. Rekli ste, da bo DPN sprejet predvidoma šele naslednje leto.
Karel Viktor Erjavec
/ mikrofon ni vključen/ Tako imam informacije.
Ja, če je tako, potem bomo imeli 23. decembra, za katerega je Ustavno sodišče določilo rok, da preneha DPN veljati, en velik problem, ker če DPN preneha veljati, velja OPN, če pa velja OPN, na Počku aktivnosti ne more biti.  Samo toliko. Vas pa pozivam, ko boste nastopili svojo funkcijo, da čim prej vzpostavite kontakt z lokalno samoupravo, da se začnejo pogovori. Ker namreč sklep je bil sprejet že po odstopu trenutne Vlade in bi bila kakršnakoli pogajanja nesmiselna. Najlepša hvala. / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/
Hvala lepa tudi… Izvolite… Hvala lepa za vaš nastop, gospod podpredsednik odbora Pavšič.  Zdaj dajem besedo gospodu poslancu Siterju. Izvolite, gospod Siter, beseda je vaša.
Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.  Preden začnem, zavoljo magnetograma te seje, ki nima vpogleda v geografijo te sobe - moj predhodnik je z nebulozami najverjetneje mislil na levo stran dvorane, ne leve strani političnega parketa, pri čemer seveda se mu zahvaljujem za komentar in se popolnoma strinjam z vami.  Spoštovani gospod Erjavec, imam nekaj vprašanj, ki jih bom razdelil v podvprašanja, v glavnem se tičejo koalicijske pogodbe, ki ste jo tudi vi med drugim podpisali.  Najprej se dotaknem helikopterjev, ki ste jih že v uvodnem nagovoru omenili. Ta naša 151. helikopterska eskadrilja je, roko na srce, ena redkih enot trenutne Slovenske vojske, ki je za delovanje države v vseh okoliščinah nepogrešljiva in nujna. Ja, razlog seveda so naloge v sistemu zaščite in reševanja ter pomoči na težko dostopnih terenih ob nekih naravnih ali drugih nesrečah. Žal pa so tukaj, kot ste tudi sami rekli, investicije na porazno nizki   (nadaljevanje) ravni, zelo slabo pa je tudi stanje v tej helikopterski enoti. Majhno število ur naleta, problemi z usposabljanjem na simulatorjih, to so vse izzivi, s katerimi ste dobro seznanjeni. Večji del preteklega leta, recimo, je bila večina posadk zaradi tega sploh neplovnih, kot se reče. Potem je tu dotrajanost helikopterske flote in tako naprej.  Kar se tiče kadrovske podhranjenosti, 71 % je ocena. V lanskem letu sta v enoto - zdaj nekaj matematike za uvod v vprašanju -, sta v enoto prišla dva nova kopilota helikopterja Bell-412, v letošnjem juliju sta zaključila osnovno usposabljanje. Potem septembra osnovno usposabljanje začneta še dva nova kopilota. Junija 2018 je enoto zapustil en pilot, ki je šel raje k Ryanair, ker se to bolj splača. Še dva pilota bosta odšla v tem mesecu, ker se jima izteče odpovedni rok. Skratka, z eno besedo, situacija, ne da ni ugodna, situacija je porazna. Druga stvar, naletenost teh pilotov. Lani se je pojavil ta problem z usposabljanjem na simulatorjih. Praktično povprečno število ur naleta pilotov helikopterjev Bell-412, pravi statistika, v letu 2017 je 86 ur. Največje število ur naleta znaša 181, najmanjše pa - upam, da sedite - 12 ur. Mimogrede, Nato standard je 180 ur, torej samo tista ena ura zadovoljuje dejanske Nato standarde. Seveda, velikokrat govorimo o zavezah do Nata, največkrat, ko so zraven omenjene kakšne vsote, ne pa tudi, ko je treba govoriti o usposobljenosti kadra. Ne bom tu poudarjal, da so to piloti, ki praktično vsakodnevno onstran njihove naloge, ki je neka služnostna obrambi države, so to ljudje, ki rešujejo življenja v miru.  Tretja točka, dotrajanost helikopterjev. Kot smo rekli, je porazna, življenjska doba - zopet nekaj matematike - se izteče leta 2025, če jih bomo posodobili, pravijo moji podatki, se bo ta življenjska doba podaljšala do 2035, torej za 10 let. Ta dotrajanost se vidi v glavnem v praksi, dejansko na terenu, zopet na področju reševanja, ko je treba te sive lise v uporabi popolniti s Cougarji, pri čemer je zopet vprašljiva njihova namembnost.  V koalicijski pogodbi piše takole: »Posodobiti je treba floto transportnih helikopterjev, ki delujejo pri nalogah zaščite in reševanja ter helikopterske nujne medicinske pomoči.« Nekaj konkretnih vprašanj in prosim za merljive odgovore. Kdaj bomo dobili te helikopterje? V predstavitvi oziroma v enem od prejšnjih odgovorov ste rekli, da ste načeloma bolj naklonjeni nakupu kot popravilu oziroma prenovi obstoječe flote. Koliko jih bo opremljenih za naloge zaščite in reševanja, jih bo dovolj, da bodo za naloge zaščite in reševanja - zelo pomembno - razporejeni geografsko po državi, torej na eni strani na Brniku, na drugi strani v Mariboru, z vsemi podpornimi ekipami; vemo, da v Mariboru je ta težava še posebej izrazita. Kako boste zagotovili, da se ne bo ponovila situacija, ko piloti ne bodo imeli opravljenega usposabljanja na simulatorjih? Toliko o helikopterjih.  Naslednja točka, mednarodne misije oziroma pristojnosti napotovanja vojske nanje. Rekli ste, da je naloga naših slovenskih vojakov prispevek k svetovnemu miru in stabilnosti. To je neko tako zelo moralno vprašanje lahko, na kateri strani smo, ali smo v okviru nekih mednarodnih vojaških formacij dejansko tisti, ki zagotavljajo mir, ali smo tu v vlogi okupatorja, ampak o tem lahko ob neki drugi priložnosti. Vprašanje je, tudi jaz pozdravljam dejstvo, da Slovenija ni v teh misijah zabeležila še nobene smrtne žrtve, ker kaj bi bilo hujšega, kot poslati neko mlado slovensko življenje   (nadaljevanje) v smrt zaradi kapitalskih nenasitnežev nekje daleč na oni strani oceana. Mi smo v Levici že v prejšnjem mandatu predlagali novelo Zakona o obrambi, z njo bi pristojnostna potovanja Slovenske vojske prešla v mednarodne misije, prešla z Vlade na Državni zbor. Takrat ste bili tudi minister, vaša stranka, tudi SMC in SD, ste takrat temu predlogu nasprotovali, čeprav roko na srce ima takšno ureditev kar nekaj evropskih držav, tudi članice zveze NATO, med drugim, zdaj zopet v koalicijski pogodbi, se opravičujem, piše pristojnostna potovanja Slovenske vojske v tujino bomo skladno z novelo Zakona o obrambi prenesli na Državni zbor, vprašanje, na podlagi česa ste spremenili mnenje in zdaj podpirate, da ima Državni zbor pristojnost na potovanja Slovenske vojske na misije v tujino. In druga stvar, ki je vezana na časovno implementacijo tega, bržkone bo naslednja napotitev Slovenske vojske prišla kar hitro, novelo tega zakona je treba čim prej sprejeti, ali boste sami posredovali predlog spremembe zakona v Državni zbor še pred novim letom, tukaj bi želel zelo jasen da ali ne odgovor. Naslednja, Zakon o obrambi, ja tako. Naslednja točka se pa dotika pravice stavke slovenskih vojakov, stavka je seveda ustavna kategorija tudi za pripadnike Slovenske vojske ureja uveljavljanje pravic do stavke v Zakonu o obrambi. Vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe nimajo pravice do stavke pravi 99. člen, v zelo omejenem obsegu imajo pravico do stavko upravi in strokovni delavci na obrambnem področju. Ni treba izgubljati besed kaj to v praksi pomeni, vojakom in vojakinjam in tudi drugim seveda zaposlenim na področju obrambe je odvzeto ključno orodje boja za njihove lastne delavske pravice. Tudi, če se ozrem zopet tu na Evropsko unijo in tudi nekatere članice NATA, to ni redna praksa, med njimi imamo nekaj lepih primerov, Švedska recimo, Nizozemska, Danska, Finska, vsepovsod imajo pripadniki in pripadnice vojaških enot pravico do stavke. Prepoved stavke je nerazumna, vprašanje pa ali podpirate načeloma pravico pripadnikov Slovenske vojske do stavke, če da zakaj, če ne zakaj? In ali menite, da je primerna prepoved stavke nasploh ali bi bila bolj pravična prepoved v času, ko je razglašeno izredno ali vojno stanje in morda v času napotitve na misije v tujini. Če da, kdaj lahko pričakujemo zopet spremembo istega zakona, ki bo stavko vojakov legalizirala. V zaključek, zelo kratek bom, pa samo še vprašanje na eno malenkost iz vašega uvodnega nagovora, govorili ste o grožnjah, glede na to, da smo zdaj potem cirkusu prejšnji vikend s paravojaško enoto dobili zagotovilo vrhovnega poveljnika slovenskih oboroženih sil, da smo varna država, o kakšnih grožnjah govorite? Najlepša hvala.
Hvala lepa tudi vam gospod Siter. Sklenili smo tretji sklop današnjega pogovora. Prosim gospoda Karla Viktorja Erjavca, kandidata za ministra, da odgovori na zastavljena vprašanja Izvolite gospod Erjavec.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa za postavljena vprašanja. Zdaj poslanec gospod Jurša in tudi poslanec gospod Siter sta se dotaknila zakonodaje, tudi Zakona o obrambi, kakšen je moj namen, ali bomo nadaljevali te postopke? Moram reči, da na vsak način moramo nadaljevati te postopke, vendar moram si pa dopustiti, da vse te stvari natančno pregledam kaj pravzaprav želimo doseči s temi spremembami Zakona o obrambi, jaz moram priznati, da nisem o podrobnostih seznanjen, tako, da o tem bo opravljena iz moje strani tudi ena preučitev, da vidim   (nadaljevanje) pravzaprav kaj so cilji sprememb tega Zakona o obrambi, vendar še enkrat ponavljam, meni se tudi zdi, da potrebuje Slovenska vojska poseben zakon, še enkrat bom ponovil, poglejte policija ima svoj zakon, gasilci imajo svoj zakon, civilna zaščita v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in mislim, da ravno v tem delu bi lahko bolj učinkovito razreševali določena vprašanja na katera trčimo potem na Zakonu o obrambi, ki pa zahteva dve tretjini in vemo s kakšno muko lahko dosežemo spremembo Zakona o obrambi, glede na to pa, da se te grožnje spreminjajo, mednarodno okolje se spreminja, se mi zdi, da v prihodnje bomo dostikrat primorani sprejemati zelo hitro določene zakonodajne spremembe. In tukaj mislim, da bi to specifiko morali vključiti in unesti v ta Zakon o Slovenski vojski, kot smo takrat tudi sprejeli Zakon o službi v Slovenski vojski, je bilo jasno, da samo z Zakonom o javnih uslužbencih, Zakonom o obrambi ne moremo specifike vojaškega poklica dobro urediti. Poglejte, zelo težko primerjamo klasičnega javnega uslužbenca z vojakom. Tudi statusno gledano, vojak ima pogodbo do 45. leta, po navadi javni uslužbenec, če je priden in, če želi dočaka upokojitev znotraj javnega sektorja, in zato v Zakonu o službi smo takrat določili določene možnosti na kakšen način to problematiko razrešiti, dali smo neke podlage, ampak niso implementirane, zato tudi danes ne deluje učinkovito sistem na primer, če je vojak starejši od 45. let, ne vem zakaj moramo imeti na Ministrstvu za zunanje zadeve varnostno službo na podlagi pogodbe, ko bi lahko pravzaprav ta tip strokovnjakov, usposobljenih ljudi lahko opravljalo to funkcijo in tukaj mislim, da nas čaka kar še nekaj dela v smislu te implementacije.  Zdaj glede pravice do stavke, tu gre za zelo občutljivo vprašanje in sem zadovoljen, da ste tudi sami začutili, da recimo, če je izredno stanje, če so vojaki na misiji, da verjetno ne morejo pač uresničevati tudi to pravico do stavke, ker bi to pomenilo lahko zelo hudo motnjo pri opravljanju določenih nalog zaradi katerih so napotene. In tukaj je tudi stvar razprave, do kam zamejiti to pravico do stavke in v katerih okoliščinah? Na primer, ne vem, če je neka velika vojaška vaja, po možnosti še mednarodna, verjetno tudi si težko predstavljamo, da bi en kontigent pa začel uveljavljati pravico do stavke. Hočem reči to zadevo je treba seveda pogledati, jaz tukaj ne morem, kar iz prve roke odgovoriti, na vsak način pa more pač, če je okrnjena pravica do stavke, to biti tudi na nek način finančno ovrednoteno z raznimi dodatki, zato, ker ne morem v določenem trenutku stavkati, mi zato pripada neko nadomestilo. Tako, da poglejte, tukaj glede tega zdajle konkretnega odgovora ne bom dal, bomo pač, če bom v funkciji ministra za obrambo to zadevo pogledali in tudi opravili razpravo s sindikati, veste, da so tam štirje sindikati in pogledali kakšne so možne rešitve in tudi primerjalno pravno, vi ste povedali, da nekatere države imajo to prakso, kakšne države jo absolutno nimajo, jaz moram reči, se spominjam še, ko sem bil minister za obrambo in sem bilateralno srečanje, ko sem omenil, da pri nas imajo pripadniki Slovenske vojske pravico do stavke, me je zelo debelo   (nadaljevanje) pogledal kako je to možno, saj gre za tako strukturo, ki mora ves čas biti pač na razpolago in se mu je zdelo nenavadno. Je pa res, da so te ureditve po državah zelo različne. Zdaj kako izboljšati oceno Slovenske vojske? Jaz mislim, da, če bomo uspeli popolniti Slovensko vojsko, če bomo uspeli prenoviti, vzdrževati in tudi nabaviti opremo, če bo več vaj, ker je bilo obdobje, ko sploh se vaje niso mogle izvajati, ker ni bilo streliva in tako dalje, potem sem prepričan, da se lahko ta ocena izboljša in moram reči, da z nekimi učinkovitimi ukrepi lahko hitro pridemo do izrazito boljše ocene. Tudi mene moti struktura znotraj Slovenske vojske, povedal sem, da praktično 45 % imamo častnikov in podčastnikov, 40 % vojakov, ostalo so civilne osebe in pa vojaški uslužbenci, to razmerje bo treba izboljšati, vendar je treba tudi vedeti, da podčastniki opravljajo tudi zelo konkretne operativne vojaške naloge. Ampak gotovo to razmerje ni ustrezno, kar se tiče administrativnega ali tako imenovanega upravnega dela, Ministrstvo za obrambo moram reči, da tukaj so bili narejeni določeni koraki, mislim, da v mojem času je bilo v administrativnem delu tisoč 450 zaposlenih, zdajle je tisoč 130 nekje tukaj se ta številka giblje, treba je pa pogledati kako bi lahko še bolj racionalno organizirali ta del, zlasti v smislu, da se ne bi neke naloge po nepotrebnem podvajale. Vemo, da imamo določene službe tako v sistemu Slovenske vojske kot v upravnem delu Ministrstva za obrambo, ampak to je tudi stvar analize na kakšen način čim bolj racionalizirati delovanje Ministrstva za obrambo. Zdaj kar se tiče gasilstva, mislim, da je bilo že veliko rečenega, ampak tako, če nekaj številk še povem, recimo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v lanskem letu bilo preko 18 tisoč 600 dogodkov, tukaj mislim na razne dogodke, od prometnih nesreč do požarov in drugih zadev in skoraj 5 tisoč intervencij. Tako, da lahko vidimo kakšna je masa teh izrednih dogodkov, ki so posledica narave ali pa tudi delovanja človeka. Kot rečeno, jaz ocenjujem, da sistem zaščite in reševanja je stabilen, je dobro organiziran, zlasti glede na to, da so bile tudi tukaj posledice finančne krize, ampak moram pa povedati, da stvari se izboljšujejo, v proračunu za letošnje leto je bilo 3 % povečanje, tudi v koalicijski pogodbi želimo povečati ta sredstva, ker tukaj gre za zelo realne konkretne grožnje, ko ste mi gospod poslanec Siter govorili o varni državi in o kakšnih grožnjah govorimo, moram reči, v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so to zelo konkretne grožnje, recimo tudi na področju prometnih nesreč lahko v zadnjem času sledimo trendu množičnih prometnih nesreč, tega recimo v preteklosti ni bilo v taki meri, sedaj se to zaradi očitno avtocestnega križa, vremenskih razmer – megle so te nesreče postale kar pogoste. Govoril sem predvsem o potencialnih grožnjah, poglejte, na zahodnem Balkanu imamo opravka zaradi kalizacij o islama, imamo tam tuje bojevnike. Tukaj lahko pride do nekih aktivnosti na ozemlju Republike Slovenije. Ne nazadnje je tudi sama regija nestabilna. Vidimo relacije med Beogradom, Prištino, potem v Makedoniji. Komaj smo uspeli v okviru Evropske unije stabilizrati razmere, da so dobili Vlado, da se je začel postopek razreševanja problema imena, tako da, Bosna in Hercegovina, da ne govorim kaj lahko vse se še zgodi in zato je tukaj potreben ta mednarodni napor, da ves čas teče dialog, da ves čas se iščejo te evropske rešitve za te države, da ne govorim o tem kaj bi se zgodilo, če bi prenehal veljati dogovor med Evropsko unijo in Turčijo glede migrantov. Lahko to v nekaj tednih popolnoma spremeni situacijo v Sloveniji. Tako, da o teh stvareh je potreb en razmislek in zato tudi podpiram, da se čim prej prouči vse te temeljne dokumente nacionalne varnosti, zlasti ugotovi ali so vsi akterji na področju nacionalne varnosti primerno usposobljeni za odvračanje vseh teh groženj in tudi na nove varnostne izzive.  Kar se tiče napotitev, zakaj smo v tej koaliciji bili proti temu, da bi Državni zbor dobil več pooblastil, spraševali, zlasti za našo stranko. Poglejte, tukaj obstaja ena dilema. Če gre napotitev preko odločitve Državnega zbora, je ta bolj dolgotrajna. Včasih se nam zgodi, da je treba na hitro napotiti in potem je ta postopek lahko tako dolg, da čas napotitev ni več potrebna, ko gre za neke izredne situacije in je, če ima Vlada to pristojnost in potem odbor se s tem seznani, se postopek bistveno skrajša, vendar ne glede na to, jaz kot kandidat za ministra za obrambo in glede na to, da je to dogovor tudi v koalicijski pogodbi, tam pa seveda izmed petih partnerjev, Levica je šesti, pridruženi na nek način preko protokola, vendar vi ste se tudi strinjali s to koalicijsko pogodbo, pač je to tudi za mene in za našo stranko neka zaveza, ki smo jo podpisali.  Glede helikopterjev. Vidim, da zelo dobro poznate problematiko. Moram reči, da tam so težave in se strinjam z vašimi ugotovitvami. Nimam kaj oporekati in je res potrebno razmisliti kako to enoto, jim zagotoviti takšne pogoje, da bodo učinkovito delovali.  Vi ste tudi nekaj vprašanj postavili glede reševalnih, transportnih oziroma transportnih helikopterjev. Mislim, da tukaj, recimo Cougarji že opravljajo te naloge, tudi ostali helikopterji. Jaz bi recimo samo povedal glede reševalnih akcij, da je bilo preko 560 ur naleta, in če ne bi bilo teh helikopterjev, bi šlo tudi za vprašanje življenj. Tako da tukaj mislim, da je to prava usmeritev. Zdaj ste me zelo konkretno vprašali kdaj, koliko. Jaz bi glede nujne oziroma helikopterske nujne medicinske pomoči povedal, da tukaj imamo v načrtu, da bi nabavili tri nove helikopterje, to bi znašalo 29 milijonov evrov. Gre za medicinske helikopterje, s tem, da ena baza bi bila na Brniku, druga v Mariboru. V Mariboru je seveda problem hangarja. Mislim, da je projekten strošek oziroma projekta cena nekje milijon 400. Seveda pa to pomeni, da bi morali takoj dobiti še šest pilotov in pa še štiri teh vzdrževalcev. In glede na to, da je že tako in tako stanje šibko bo treba tukaj veliko napora, da bomo pač poplnili vse te posadke in da bodo tudi piloti imeli ustrezen nalet v urah. Tako da tukaj lahko računate, da bom posebej pozoren. Treba je vedeti, da Slovenska vojska ima strukturo 9 področij, od pehote, pomorstvo, letalstvo, inženirja, potem imamo zveze RKB, potem altirelija, pehota, oklepna enota. In tukaj bo treba določiti prioritete. In ko govorimo o letalstvu jaz mislim, da mora iti v razvoj v ta helikopterski v to smer, ker to je tisto kar lahko tudi koristi sami Slovenski vojski, ki potrebuje te kapacitete, zlasti pa sistem zaščite in reševanja. In tudi v okviru te strukture bo treba opredeliti kaj so prioritete. Recimo, vem, da v mojem času smo opredeli kot eno od prioritet RKB bataljon, to je radio kemični biološki, ki je več funkcionalen. Ne gre samo za potrebe Slovenske vojske, ampak vidimo, da nas prizadanejo tudi industrijske nesreče kot je Kemis, pa še nekatere. In seveda mislim, da je taka enota več kot koristna. Je pa to tudi ena od enot, ki je v paketu sil Zveze Nato. Tako da tukaj mislim, da bo treba z ustrezno kombinatoriko zagotavljati tiste sile, ki bodo pravzaprav omogočale, da bo Slovenija še naprej varna in ki so sposobne odgovora na te grožnje s katerimi se danes soočamo. Ene so bolj konkretne, ene so potencialne. Vendar ne podcenjevati potencialnih groženj, ker se lahko hitro spremenijo v konkretne grožnje. Recimo, na področju kibernetskih napadov vemo, da ti ves čas potekajo in da ves čas moramo odvračati te napade, da ne bi prišlo do kakšne večje škode na teh sistemih. Toliko z moje strani.
Imate repliko? Gospod Siter bi želel repliko. Naj spomnim gospod Siter, da je replika omejena na čas treh minut.
Zelo kratko. Samo eno dopolnitev bi prosil, gospod Erjavca. Ko smo govorili o helikopterjih, eno vprašanje vam je ušlo. Investicija v usposabljanje pilotov. Brez zveze je, da imamo tri nove helikopterje, če nimamo usposobljenih pilotov. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Siter. Ker replike na replike ni boste lahko odgovoril v naslednjem sklopu.  Prehajamo na četrti sklop vprašanj. Začel jih bo gospod poslanec Kordiš, pripravita pa na se gospoda poslanca Grims in Mahnič.  Izvolite, gospod Kordiš.
Hvala za besedo predsedujoči. Uvodoma bi se rad odzval na nekatere stvari, ki jih je gospod minister oziroma kandidat za ministra postuliral.  Za začetek postopek napotovanja Slovenske vojske v tujino. Poglejte, več evropskih držav ima ureditev kjer ima to pristojnost njihov parlament, torej zakonodajalec. Pa mislim, da tam nimajo nikakršnih težav z odzivnostjo. To je prva stvar. Druga stvar, tudi pri nas znamo in pogosto sklicujemo izredne seje Državnega zbora, sploh na desnem polu to radi počnejo, tako da se lahko cel postopek drastično skrajša, če bi bila res taka sila. In kot tretje, tako pomembne odločitve, kot je napotovanje pripadnikovi in pripadnic Slovenske vojske v tujino ni nekaj kar bi se smelo dogajati mimo demokratične razprave. To, da Vlada odloča o nekih takih stvareh po kuloarjih ali po možnosti preden je sploh kdorkoli o čemerkoli odločal, pa se dajejo na srečanjih v tujini neke zaveze, to ne gre in je narobe. Tako, da mislim, da ni nikakršnega argumenta, ki bi stvarno izpodbijal to, da se pristojnost napotovanja prenese iz Vlade na Državni zbor. Dalje. Vprašanje varnostnih groženj. Vse grožnje, ki ste jih v vaših intervencijah prepoznali, so take, da pri njih nabava Patrij oziroma po novem Boxarjev pomaga bore malo ali nič. Pri naravnih nesrečah ali na bom bodo pomagali kaj tisti oklepniki, tista bojna vozila, ki mimogrede niso transporterji, to so bojna vozila, prav čisto nič. Ali nam bo Patria pomagala pri hekerskem napadu? Ja, tudi ne bo. Bo preprečevala desničarsko islamsko radikalizacijo, religiozno? Prav tako ne. Skratka, če se pogovarjamo o varnostnih grožnjah, Slovenija ni vojaško ogrožena, stvari, ki so pa potencialno problematične pa terjajo nek popolnoma drugačen odziv, koncept, spoprijem kot je to izgradnja dveh bataljonskih skupin. Kar se tiče pravice vojakov do stavke, če kaj so res mednarodne vojaške vaje strateški trenutek v katerem je morebitna stavka vojakov, torej vojakov kot delavcev lahko najbolj učinkovita, takrat imajo najmočnejše vzvode, tako da tudi to mislim, da ni argument za omejevanje pravice do stavke pripadnikov Slovenske vojske. Ampak to je samo nekaj odzivov, to niti niso moja vprašanja.  Bi pa svoje prvo vprašanje začel z novico, ki je prišla v javnost včeraj pa je bila osveščena danes in sicer to, da naj bi Luka Koper kmalu postala Natova stalna logistična točka, tako se je glasil naslov članka na RTV. Glede na to, da ste, gospod Erjavec, še vedno v funkciji zunanjega ministra, o tem bržčas veste kaj več kot mi vsi ostali, ki smo uspeli prebrati samo en članek in zelo preprosto me zanima za kaj se tukaj gre. Neke konkretne informacije tukaj so bile sila skope in me zanima za kaj tukaj gre, kakšni zneski so v igri, kakšen tovor je v igri, o koliko tovora se pogovarjamo in tako naprej. Pa rad bi slišal vašo opredelitev do tega scenarija ja ali ne. Tukaj mislim, da ni prostora za mogoče, ampak mislim, da smo zelo na ja ali ne ali nam je O.K., da čez Slovenijo teče Natova logistična žila ali nam to ni O.K. V Levici smo jasni v pozicioniranje, da to ni dobra stvar, za začetek zaradi tega, ker postanemo tarča in smo izpostavljeni potencialnim napadom in to za neke tuje interese, to ne za interese državljank in državljanov Republike Slovenije, ampak čisto za imperialistične interese Zveze Nato. In ker bi to postala Natova logistična žila to seveda za sabo potegne še kaj drugega; Natove baze, Natovo orožje, ker transportne poti je potrebno zavarovati in tudi to je nekaj kar v Levici zavračamo. Nato je nosilec imperializma v sodobnem svetu, ki z trdo roko omogoča ohranjanje globalne neenakosti, ki pogajanja kapitalistični sistem, pa še gojišče korupcije je v resnici. Sili države, da za nabavo neke vojaške tehnike, ki jo po možnosti sploh ne potrebujejo tako kot mi ne potrebujemo tistih dveh bataljonskih skupin, namenjajo velike dele proračunu in potem se izgublja neka vrednost zajeta v proračunu za potratne vojaške investicije za de facto subvencije vojaško industrijskem kompleksom jedrnih kapitalističnih držav, namesto, da bi posamezne države namenile za raziskave, za razvoj, da ujamejo razvojni zaostanek za homogenimi državami, za njihovo zdravstvo, izobraževanje in tako naprej. Navsezadnje je Nato problem zaradi tega, ker ogroža svetovni mir. In mi bi z logistično podporo njegovim operacijam skozi Luko Koper in naprej k temu prispevali. Zato smo proti uporabi slovenske infrastrukture kot logistične žile Nata, sploh, če pomislimo, da bi najbrž šlo za oskrbovanje Natove rovarjenja po vzhodni Evropi. In širitev provokacije konfliktov, vemo, Ukrajina in tako naprej. In Nato seveda tega ne počne za interese velike večine slovenskih državljank in državljanov, ampak počne za interese prvega globalnega hegemona, to je Združenih držav Amerike. Če hočete še kakšen močnejši dokaz. Že v tem članku o Luki Koper kot Natovem "suplain pointu" zelo lepo piše, da se niti niso predstavniki Nata prišli pogovarjati s slovensko in luško stranjo, ampak so bili tam direktno predstavniki ameriške vojske. Skratka, gospod minister, nam lahko postrežete z nekaj več informacij kaj zdaj s to Luko Koper in Natovo preskrbo, ki naj bi tekla po slovenskem ozemlju in po slovenski infrastrukturi in da se do takega scenarija opredelite. Dalje. Najbolj pereč problem obrambnega področja je v tem trenutku izgradnja dveh srednjih bataljonskih skupin, ki naj bi nanesla 1,2 milijardi evrov. Sreča, nesreča je hotela, gospod Erjavec, da ste bili minister za obrambo v času ene največjih korupcijskih afer, to je bila takrat nabava oklepnikov Patria in zdaj se ironično vračate na Ministrstvo za obrambo ravno v času, ko se vrš nov še dražji nakup oklepnikov, tokrat Boxerjev. In še lani maja ste v Bruslju opozarjali, da mora Slovenija dvigniti obrambne izdatke zato, da se prislini Zvezi Nato in potem en mesec kasneje so obrambni ministri članic Nata sprejeli cilje zmogljivosti Nata takrat za leto 2017 za Republiko Slovenijo in prioritetni cilj je bil oblikovanje teh dveh srednjih bataljonskih skupin, ki naj bi se zgodila v nadaljnjih osmih letih s stroškom 1,2 milijardi evrov. To so ogromni denarji. Ni skrivnost, veste, da v Levici temu ostro nasprotujemo in zahtevamo, da gre taka odločitev, če želite pri njen vztrajati, na referendum, to je 1,2 milijardi evrov, ki so za vekomaj izbuljene za raziskave, za razvoj, za blaginjo, za izboljšave zdravstvenega sistema in tako naprej. Poleg tega ti dve srednji bataljonski skupini nikakor, kot sem že prej očrtal, ne bi bistveno povečali obrambne sposobnosti Slovenije, ampak samo uporabnost Slovenske vojske kot podizvajalke Nata za neke nam tuje interese in Boxerji se kupujejo z bojnim krikom posodobitve Slovenske vojske za obrambo domovine, ampak v resnici so namenjene temu, da se vozijo po raznih malih Avganistanih in tako naprej, kjer že v prvi vrsti ne bi smeli karkoli iskati, do čisto funkcionalnega problema kdo bo te Boxerje vozil v luči kadrovskega osipa niti ne izpostavljam v prvi vrsti. Tako, da to so vložki v bodoča stara železja z visokimi korupcijskimi tveganji s katerimi si pri nas ne moremo kaj dosti pomagati. V tem kontekstu me, gospod kandidat za ministra, zanima ali podpirate izgradnjo dveh srednjih bataljonskih skupin z ceno 1,2 milijard evrov.  Naprej. Ali menite, da je Slovenija na takšni stopnji vojaške ogroženosti, da so izdatki upravičeni in če ne kaj potem opravičuje takšne izdatke. Sami ste prej podčrtvali vojaške grožnje, pardon, varnostne grožnje, nobena izmed groženj, ki ste jih našteli ni bila zares vojaška po svoji naravi in kako bi tudi bila. Obkroženi smo s prijateljskimi državami in nimamo nikakršne potrebe, da bi krepili tukaj neke vojaške izdatke, ki, kot sem že omenil, za obrambo domovine sploh niso primerne. Kako se opredeljujete do ideje referenduma, mislite, da je treba državljankam in državljanom pustiti, da se o investiciji v bataljonske skupine izrečejo na referendumu ali ne?  In naprej. Operativni podaljšek tega istega vprašanja. Če se strinjate, da bi bilo optimalno referendum izpeljati skupaj z lokalnimi volitvami, ki prihajajo, ker bi na tak način lahko solidno znižali stroške? izvedbe referenduma, pa tudi vsa pogajanja z zavezništvom bi lahko stekla precej hitreje.  Prva etapa v izgradnji teh dveh srednjih bataljonskih skupin naj bi bili že večkrat omenjeni oklepniki Boxer in konec prejšnjega meseca smo na moje veselje v Levici dosegli preložitev odločanja o pobudi za sklenitev pogodbe za nakup 48 Boxerjev v skupni vrednosti 306 milijonov evrov, pa še DDV na to moramo pribiti. Ministrstvo za obrambo je namreč hotelo pobudo za nakup teh oklepnikov spraviti skozi v času, ko Vlada deluje z omejenimi pooblastili in že čisto na formalni ravni je to neka podla poteza, rokovnjaštvo, ki ne more biti skozi in zato je bila takrat tudi postopkovno izglasovana prekinitev točke. Konec koncev se za nabavo teh oklepnikov tudi nikamor ne mudi, če že se mudi orožarskemu lobiju in njegovim predstavnikom, Ministrstvo za obrambo, nobene druge objektivne potrebe ni, da bi z nabavo hiteli. Sploh, če se ozremo še na rastoče ceno teh oklepnikov, ki je samo v enemu letu poraslo za polovico, torej za 50 % je šla ta cena gor. Smo imeli vladni proračunski memorandum za leti 2018-2019, tam notri je bil ta strošek opredeljen za 56 vozil na 207 milijonov evrov. Potem je gospod državni sekretar Bizjak, januarja letos dal za revijo Slovensko vojsko intervju, kjer je ta številka narasla na 250 milijonov evrov. Približno v istem času je Dnevnik poročal o realnejši oceni 280 milijonov evrov. V pobudi za sklenitev sporazuma, torej pri tistem, kar smo dobili na mizo en mesece nazaj, je pa ta vrednost projekta narasla na 360 milijonov evrov, nevštevši davka na dodano vrednost, pa padla iz 50 in nekaj vozil na 48 Boxerjev. Zdaj, zakaj so ti Boxerji namenjeni? Rad bi utemeljil to kar neprestano ponavljam, da v taki srednji bataljonski skupini nima to nobene veze z obrambo Republike Slovenije. Boxerji so uporabni predvsem za morebiten napad na kakšno drugo državo. Kar se mene tiče, je sila neverjetno, da bi Slovenija kogarkoli napadla. Upam, da se strinjate z menoj v tej oceni. Boxerji lahko funkcionirajo tudi kot podporo ostalim enotam Zveze Nato na operacijah v tujini, ki so imperialistične po naravi in nimajo nikakršne veze z blaginjo, zares z mirom ali pa karkoli drugega. Govorim o tako imenovanih »non article five operations«. Ali pa, še najslabša varianta oziroma najverjetnejša funkcija teh oklepnikov so policijske operacije proti ljudem na ozemlju Slovenije, omejevalnik gibanja oseb, obvladovanje skupin in množic, itn. Govorim seveda o 37.a členu Zakona o obrambi, ki se je stišal skozi Državni zbor v prejšnjem mandatu in je omogočil de facto Slovenski vojski, da stopi v škornje policije, dal jim je policijska pooblastila in zato lahko vojska operira proti svojim lastnim državljankam in državljanom. Ja, v zadnjem mandatu, v prejšnjem mandatu ste dejansko izpostavili zakonsko podlago za kaj takega.  Vprašanja, ki jih na temo Boxerja imam, so pa naslednja. Kakšna je po vašem mnenju, gospod Erjavec, uporabna vrednost Boxerja za obrambo države proti zunanji agresiji. Sam sem se do tega že opredelil in kar se mene tiče je zadeva jasna.  Kaj mislite o skokoviti rasti cen Boxerjev? Ali mislite, da bo šla ta cena še kaj gor? V enem letu je ta strošek porasel za 50 %. Sem že omenil kje je tista meja, ko se bo rast tega stroška zaustavila. Kjer ste pripravljeni potegniti to črto? Koliko rasti cene ste pripravljeni tolerirati? In navsezadnje, ali podpirate, da se najprej izpelje referendum o izgradnji dveh srednje bataljonskih skupin, šele potem pa se gre v sklepanje kakršnihkoli sporazumov za nabavo orožja, ker brez tega postane referendum popolnoma brezpredmeten. Ali pa, če se gremo naknadni zakonodajni referendum o ratifikaciji mednarodne pogodbe. Kako sramotno bi bilo za zunanjo politiko, da se gre, se podpiše nek sporazum navzven, potem ga pa zavrnejo državljanke in državljani   (nadaljevanje) na referendumu pa verjetno sami kot nekdanji, skoraj že nekdanji zunanji minister veste bolje od mene. Tako, to so uvodna vprašanja. Hvala.
Hvala lepa gospod Kordiš. Besedo pa ima gospod poslanec Grims. Izvolite gospod Grims.
Hvala.  Danes je boj za demokratično, samostojno Slovenijo, boj za svobodo javne besede. Kajti država kjer ne bo svobode javne besede ne bo pripravljena na obrambo in take države verjetno tudi ljudje ne bodo pripravljeni braniti. Svoboda javne besede pa je čedalje bolj ogrožena, celo tam, kjer bi morala biti ta svoboda praktično popolna, to je na internetu. Danes slišimo, da neko podjetje tam nekje pri Mirovnem inštitutu šari in jim blokira račune, menda v imenu Facebooka in to za denar, potem to počne policija, pa počnejo razni aktivisti, ki prijavljajo vse povprek ljudi med seboj, da ne govorimo o vsem ostalem kjer se ponovno pojavljajo razne tožbe proti medijev z grožnjo njihovih blokad in prepovedi, par tednov nazaj je bila spet…
Ali ima to kaj zveze s točko?
Napoved prepovedi ene knjige…
Današnjega dnevnega reda.
Seveda gospod Bevk, jaz verjamem, da vas to moti, ampak svoboda javne besede…
Ne, ne prav nič me ne moti.
Je izjemno pomembna za obrambo države Slovenije. To sem povedal v uvodu, lepo, če me poslušate, boste to tudi razumeli, ni problema ne. Tako, da kot rečeno, od tega ali bo svoboda javne besede res prisotna je seveda zagotovo odvisna tudi pripravljenost ljudi, da svojo domovino branijo. Poleg tega so samo ob tem, ko je spoštovana svoboda javne besede tudi seznanjeni z realnimi pač grožnjami, ki prihajajo, konec koncev tudi z grožnjami, ki jih predstavlja radikalizirani islam, pa sploh vse kar se v Evropi dogaja. Nekateri to imenujejo zelo zmotno in zavajajoče begunska kriza, dejansko je tisto kar ogroža Evropo naveza med levičarji in pa invazijo radikalnega islama, zaradi česar potem nekatere Vlade delujejo kot promotorji dodatnega uvoza ilegalnih migrantov, druge to poskušajo zaustaviti, poglabljajo se vezi, pač cepijo se vezi znotraj Evrope in se poglabljajo razpoke in danes rastejo pač znova ograje znotraj Schengena celo, kar smo upali, da je zdavnaj preseženo, to pa seveda tudi povečuje realnost, da prej ali slej pride tudi do drugačnih konfrontacij, do sporov in upajmo, da se to nikoli več ne bo zgodilo, celo vojne. Kot rečeno, svoboda javne besede je ogrožena, vendar gospod minister, vi ste bil zunanji minister v Vladi, ki je v času, ko je bila že »vedejevska« (?) vlada in imela zgolj pooblastila za opravljanje tekočih poslov podpisala tudi Marakeško politično deklaracijo, to ni samo politična deklaracija, če pogledamo povezano na Evropski uniji, potem boste videli, da piše, da je to tudi akcijski načrt. In poleg tega, da se je s to deklaracijo na politični ravni Slovenija zavezala, da bo kar izenačila status vseh ali so migranti, ali so ilegalni migranti ali so begunci ali karkoli že, da bo povečala azilne zmogljivosti in jih dodatno napolnila, da bo pač skrbela še za vsa druga področja za povečevanje možnosti za migracije. In, da bo vračala predvsem po načelu prostovoljnosti, kar je izjemno zanimivo formulacija in tudi zelo raztegljiva, je notri tudi formulacija, da bo v bodoče poročanje v javnih medijih o ilegalnih migrantih zelo…
Gospod Grims, gospod Grims, migracije so v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve.
Gospod predsednik, jaz govorim o obrambni sposobnosti, to je največja nevarnost s katero se Slovenija sooča, o obrambi pred to nevarnostjo že sodeluje tudi Slovenska vojska in prosim, da vodite skladno s poslovnikom, se pravi, da mi ne segate v besedo in, da omogočite, da jaz normalno povem in, da minister seveda normalno odgovori.
Predsedujoči lahko seže v besedo, če meni, da je govorec v nasprotju z poslovnikom, jaz menim, da je bilo to v nasprotju s poslovnikom. Nadaljujte.
Torej ste v zmoti. Ravnali ste v zmoti, naj vam bo. V glavnem, ko se govori o Marakeški deklaraciji spoštovani gospod minister, za to področje ste bil vi odgovoren, ta predvideva, da se bo v bodoče o ilegalnih migracijah in vsemu kar je z njimi povezano poročalo po načelu politične korektnosti, citiram: »Migrantom izrazito naklonjneno«. Lahko greva tudi pogledati original te deklaracije, ki je objavljen na internetu, to ste podpisali v Vladi mimo parlamenta, brez soglasja celo delovnega telesa in pač v času, ko ste imeli izključno še pravico, da izvršujete dejanja, ki so opravljanje tekočih poslov. Ker gre tudi za vprašanje obrambne sposobnosti in za vprašanje trenutno največje varnostne grožnje s katero se Slovenija in Evropska unija sooča, ker to ogroža celo obstoj Evropske unije kot celote, veste, da se je Brexit celo že zgodil, vas sprašujem kje vidite vi pravno podlago za podpis te deklaracije in pa kako se namerava to izvajati in vašo oceno kako bo izvajanje tega, če se bo šlo po črki te deklaracije, je vplivala na obrambno sposobnost Republike Slovenije, ko ljudje ne bodo imeli več jasne in realne slike o tem kakšno ogrožanje prihaja s pač migracijami in vsem kar se prinese z njimi. Drugo vprašanje bom moral ponoviti tisto, ki sem ga postavil na začetku, ker nanj absolutno nič niste odgovorili, od kje boste vzeli denar za povečanje stroškov za obrambo kot jih napovedujete? Od kje boste vzeli denar za višje plače vojakov? Od kje boste vzeli denar za več vojakov? Od kje boste vzeli denar za orožje in opremo? Od kje boste vzeli denar za vse ostalo kar zajema vključno z obveščevalno dejavnostjo, sistem moderne vojske? Kajti v koalicijski pogodbi, ki ste jo podpisali so določila, ki so za podjetništvo uničujoča, notri je napoved med ostalim, da se bo pač kapitalske prihodke štelo v dohodnino, kar pomeni, da bo recimo dobiček podjetnikov obdavčen več kot dva tretjinsko, kar je popoln absurd, to se pravi, ampak ne samo to, tudi, če bo nekdo recimo eno novejšo hišo prodajal pa bo ravno tako to obdavčeno in tako naprej in tako naprej. Skratka pa razni prihranki in tako dalje. Vse to seveda pomeni, da se bo popolnoma sesula ekonomija, ekonomija zdajle je celo pokazala določeno rast, zakaj? Ker je bila štartna osnova nizka in seveda, ker imamo izjemno kvalitetne slovenske podjetnike, ta rast ni bila zaradi obstoječe Vlade, ampak kljub temu, da je bila Vlada takšna kot je bila, vsaj kakšne posebne škode ni delala podjetništvu. Zdaj pa se napoveduje katastrofalna škoda, ki že celo nastaja, kajti zaradi pogona vaše ključne stranke v vladnem šesterčku, to je Levice, kajti od nje je bila izvolitev pač premiera odvisna, pa tudi vse ostale ključne stvari bodo od nje odvisne, so se napovedale in se že dogajajo selitve podjetnikov v tujino, in to najuspešnejših podjetnikov, kot je gospod Akrapovič, ki je svetovna legenda in, ki je samo s svojim delom ustvaril to kar ima, ni nek tajkun tamle, ki je dobil goro kapitala kot se lahkomiselno in krivično govori. Poleg tega se ta agonija izvaja še na osnovi laži, slišali smo predsednika Levice, ki je dejal, da je izplačilo dobička, ki ga je napovedal gospod Akrapovič, citiram: »utaja davkov«. Enega evra ne moreš ti izplačati dokler ne plačaš vseh davkov državi, kako je to potem / nerazumljivo/…? Se pravi tisti, ki je to govoril je zavestno hujskal, je lagal, se pravi je vzpodbujal nestrpnost z lažmi, to je protiustavno ravnanje, zato sem tudi to naznanil policiji in upam, da bo zadeva doživela tudi ustrezen epilog. V normalni državi zanesljivo bi ga, kajti to ni neko bagatelno kot se temu v pravu reče dejanje, nepomembno dejanje, škoda gre v milijone in ta milijonska škoda zaradi te vladne koalicije in njene podpisane   (nadaljevanje) koalicijske pogodbe že nastaja, zato se je zdajle poskušalo preusmerjati pozornost od tega nepojmljivega škandala s raznimi formacijami in temi neumnostmi, ki so zapolnile medijski prostor v zadnjih dneh. Torej druga možnost, če bo kot, če se izvede torej koalicijska pogodba, bo ekonomija v Sloveniji doživela kolaps, bo podjetništvo propadlo…
Gospod Grims, prosim, če še lahko držite točke dnevnega reda! In sicer predstavitev kandidata za ministra gospoda Karla Erjavca.
Uspešni podjetniki bodo šli v tujino in obrambna sposobnost države gospod Bevk, obrambna sposobnost države gospod Bevk bo resno okrnjena.
Prosim gospod Grims, prosim gospod Grims!
Zelo resno okrnjena.
Na plenarnem zasedanju boste lahko imeli splošno razpravo, danes pa govorimo o programu kandidata za ministra za obrambo. Prosim, da se…
Gospod Bevk, prvič pripadate stranki, ki zelo veliko govori o strpnosti, o strpnosti do drugačnih mnenj. Drugič pa kot predsednik odbora ste dolžan dovoliti razpravo, ki se dotika obrambnih sposobnosti, nobena stvar v Sloveniji se ne dotika obrambnih sposobnosti bolj kot vprašanje od kod dobiti denar za obrambo Republike Slovenije in samo o tem govorim. Samo o tem govorim gospod Bevk, verjamem pa, da je to za vas nerešljiv problem. Kajti kaj je rekel nobelovec Vonhaet (?), če bi levičarji imeli karkoli pojma o ekonomiji sploh nikoli ne bi bili levičarji.  Druga možnost, ki jo pač preostane za iskanje sredstev in to gospod minister zelo dobro pozna in ima iz tega tudi obilne izkušnje je seveda najemanje kreditov v tujini. To pomeni, da zadolžiš naslednje generacije, jaz upam, da v to smer ne bo šlo. Ampak možnosti sta v resnici samo dve in to vas ves čas sprašujem, ali boste izvajali, dejansko izvajali koalicijsko pogodbo in s tem povzročili katastrofo slovenskega podjetništva? Ali boste šli v najemanje kreditov v tujini? Ali pa druga možnost, da pač ta pogodba sploh nič ne velja in je mrtva črka na papirju? In lepo prosim dajte nam to pojasniti, ker gre za vitalno vprašanje za obrambo Republike Slovenije.
Hvala lepa gospod Grims. Jaz apeliram, da bi se vsi v bodoče, predvsem pa vi držali poslovnika in točke dnevnega reda.  Sedaj pa ste pridelali tri postopkovne predloge, prvega bo podal gospod poslanec Kordiš. Pripravita pa naj se, a Siter je bil? Se opravičujem, prvi postopkovni predlog bo podal gospod poslanec Siter, imate na razpolago 3 minute, potem pa še gospoda poslanca Kordiš in Pavšič. Izvolite.
Hvala lepa. Gospod Grims, koliko mandatov ste že tukaj? Jaz sem tukaj tri mesece, podučil sem se o poslovniku in razumem kam katera stvar tematsko spada. Davčna politika spada na Odbor za finance, podjetništvo na gospodarstvo, obravnava vojnih beguncev na notranje zadeve. In na zaslišanjih ministrskih kandidatov smo vse te teme v zadnjih treh dneh ekstenzivno pokrili, ne vidim razloga zakaj moramo zdaj zgubljati čas glede na to, da je vrsta še dolga, na vrsti je še nekaj poslancev, ki bi radi konkretna vprašanja zastavili ministrskemu kandidatu, vsi smo se lahko disciplinirali, vsi smo lahko kot prioriteto postavili priložnost za en demokratični dialog, ne vem zakaj bi moral en človek to rušiti. Še vaš kolega Žan Mahnič je prišel z dolgim seznamom, ampak konkretnih vprašanj. Prosim lepo, če lahko odpirate vrata demokratičnemu dialogu in dajete priložnost še drugim poslankam in poslancem, ne glede na to na katero stran političnega parketa »pašejo«. To je naša pravica, zato so nas naši volivci postavili sem in ne morem dovoliti, da podpro mojih volivcev jemljete meni na takšen praktičen način iz rok, moja dolžnost do njih je, da postavljam vprašanja, ki so za njih relevantna in dolžnost vsakogar od nas je, da postavlja vprašanja, ki so relevantna za njihove volivke in volivce. Imeli ste priložnost vprašati o financah, o davčni politiki, o podjetništvu, o vojnih beguncih in tako naprej, na drugih naslovih. Prosim, dajte priložnost drugim in dajte kandidatu, da si vzame čas, da odgovori. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Dovolite, da povem, da bo poslanca Rudija Medveda nadomeščal poslanec Aljaž Kovačič.  Naslednji ima postopkovni predlog gospod poslanec Kordiš.
Hvala za besedo predsedujoči. Moj postopkovni predlog je namenjen vam. Vi vodite to sejo, vi ste predsedujoči na tej seji, imate poslovniške možnosti za usmerjanje te seje. Uporabite jih. …/ oglašanje iz klopi/ Ker to, kar se dogaja je preprosto… /oglašanje iz klopi/ Ne napadam predsednika, Matjaž, pa prosim, ali lahko mi dovoliš imam postopkovno, imam zanj tri minute…
Izvolite, gospod Kordiš.
Samo to, predsedujoči, sem vas hotel pozvati, da prosim malo bolje oziroma malo bolj rigorozno, saj vidim, da se trudite, ampak probajte še malo bolj rigorozno peljati to sejo, zaradi tega, ker je jasno, da gospod Grims zgolj zlorablja možnost razprave zato, da rentači o vsem in o ničemer, na veliko laže, in se pripravlja na, ne vem, tako kot je tovarišica Sukič rekla na eni izmed prejšnjih sej, na ministrovanje ministrstvu za resnico. In to pač nima absolutno nikakršne veze z zaslišanjem potencialnega ministra za obrambo oziroma ima s tem veze ravno toliko kolikor ima zveze z resnico. Torej, točno nič.
Hvala lepa, gospod Kordiš. Me mika, da bi vam kot podpredsedniku dal to mesto, da nadaljujete to vodenje, ampak bom kar sam opravil do konca. Bo še prilika do konec mandata, sploh če bomo vsa štiri leta zdržali.  Naslednji s postopkovnim predlogom je gospod poslanec podpredsednik odbora Pavšič. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Najprej vprašanje, kdo daje poslancu opozicije pravico oziroma pristojnost, da interpretira koalicijsko pogodbo, ko ni še iz nje bilo nič realiziranega niti ni bilo te možnosti? Nenehno ponavljanje poslušamo, to tudi kar sedaj počnete je kršenje Poslovnika, če motite nekoga, ki govori. Jezus Christ! Nenehno ponavljate, dvakrat ste nastopili gospod Grims, in dvakrat ste enako povedali. Edino kar je, po mojem smislu, nevarno tukaj, če že obravnavamo varnost je vaše ravnanje. Vi umetno ustvarjate neke izredne razmere. In sedajle bi pa morali vsi skočiti gor in je totalna katastrofa. Če se nek poslovnež odloči, da bo šel ven je to njegova legitimna pravica in lahko gre. Ne pa tega obešati koalicijsko pogodbo, ki ni imela niti še možnosti, da bi bila predstavljena podrobneje s programom navzven. Zaradi kršitve 75. člena in, po moje, zlorabe inštituta tako poslanca Državnega zbora kot tudi inštitucije Državnega zbora pozivam predsednika, da izda gospodu Grimsu opomin.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Glede na moje parlamentarne izkušnje mislim, da to še ni za opomin. Lahko pa sledi. Postopkovni predlog gospod poslanec Grims. Izvolite.
Hvala. Najprej predlagam, gospod predsednik, postopkovno, da opozorite kolege, ki so sedajle govorili, da je njihovo govorjenje protiustavno. In bi jih vi dolžan biti ustaviti. Kajti to, kar oni delajo, je krnjenje svobode javne besede. In to v parlamentu, kjer je ta prva in zadnja črka abecede. Kdor ne verjame naj vpraša kakšnega ustavne pravnika, če nima za to ustreznega znanja.  Drugo, gospod Kordiša, pozovite da ali navede točno kaj naj bi bila laž in katere laži naj bi bile izrečene ali naj se pa opraviči. Kajti, to kar sem jaz govoril, gospe in gospodje, recimo, v zvezi s posledicami koalicijske pogodbe niso moje besede ali moj izum. To so vas opozorili najuglednejši slovenski gospodarstveniki, Gospodarska zbornica, elitni kljub slovenskih podjetnikov, nekateri najbolj znani slovenski ekonomisti so se oglasili s točno temi ugotovitvami, ki sem jih tukan navedel. Če kdo ne razume, da je obramba države vitalno odvisna od ekonomske moči države in da je vprašanje obrambe neizpodbojno povezano, ne more biti bolj, z vprašanjem od kje boš dobil denar za financiranje stroškov obrambe, oprostite, tisti ne sodi v ta prostor. Če kdo nima ustreznega znanja, je spodaj knjižnica, preberite si kakšen priročnik obrambe za začetnike. Zakaj so zmagovale nekatere države v vojnah? Recimo ZDA v nekaterih vojnah. Zaradi svoje izjemne ekonomske moči. Se pravi…
Prosim, da oblikujete vaš postopkovni predlog, gospod poslanec Grims.
… od ekonomske moči je še kako odvisno to, kako bo uspešno država branila svojo varnost. Spoštovani gospod predsednik in zato moj postopkovni predlog tudi vam. Če kdo spet začne temu oporekati, ste ga kot predsednik odbora na to dejstvo dolžni opozoriti. Če pa tega nihče ne razume, pa predlagam, da sejo prekinete pa gremo skupaj dol prebrati nekaj knjig o obrambi, da boste vsi razumeli kako neskončno je povezana ekonomska moč ene države za njeno obrambno sposobnost. In ker sem o tem tudi prej govoril, tudi vprašanje svobode javne besede, če kdo o tem dvomi, naj se spomni, da je George Washington pred 200 leti že rekel naslednje, če nam vzamejo svobodo govora, nas lahko utišane in neumne vodijo kot ovce v klavnico. Tisti, ki ste govorili v tej smeri, se na tem zamislite.
Hvala lepa.  Postopkovno ima prej še gospod poslanec Mahnič. Izvolite, imate na razpolago 3 minute, največ.
Hvala predsednik.  Zdaj, ker sem tudi naslednji razpravljavec, je moje postopkovno vprašanje. Moram reči, da sem zaskrbljen, ko podpredsednik odbora reče, da opozicija nima pravice interpretirati koalicijske pogodbe in moje postopkovno vprašanje v bistvu, gospod predsednik vam, ki vodite to sejo je, ali je to stališče Odbora za obrambo oziroma ali je to tudi vaše stališče in če resnično kot opozicijski poslanec nimam pravice interpretirati koalicijske pogodbe, potem pa res najbolje, da sejo zaključimo in se razidemo.
Kolikor vem, naš odbor ni sprejel nobenega tovrstnega sklepa.  Zdaj ima postopkovni predlog še gospod poslanec Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči.  Med drugimi, gospod Grims, laže o ukrepih, ki so zapisani v koalicijski pogodbi, o ukrepih, ki jih je Levica tja notri spravila, tudi teh, ki se dotikajo davkov.
Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je gospod poslanec Mahnič. Izvolite, gospod Mahnič.
Hvala za besedo, predsednik.  Ja, prej sem šel ven v pisarno, gledam na mobitel, vidim novice, da v ameriškem senatu že tretji dan zapored zaslišujejo kandidata za novega sodnika in potem imam tisto radio napravo, poslušam v pisarni kjer se slovenski poslanec čudi kako bomo tri ure zasliševali kandidata za ministra za obrambo, se res vpraša, kje živim, v kakšen parlament sem prišel oziroma je prišel gospod Pavšič. Potem za nameček še reče, da ne spremljam te razprave, da sem zunaj. zdaj ne vem, mogoče tukaj poziv službam, da če nima sam v pisarni naprave za spremljanje sej, naj mu jo montirajo, razen če ne ve kaj tista naprava je, pa jo mogoče ima. In pa ne nazadnje, poglejte, to kar vi govorite, da so brezvezne razprave na tej strani in kljub številnim vprašanjem, ki jih imam, dajte si pogledati kakšno zaslišanje kakšnega ministrskega kandidata v kakšnem tujem parlamentu. mogoče se priključite kakšni parlamentarni skupščini, kakšni delegaciji, gospod Pavšič, v tem mandatu, da boste videl kaj so teme obrambe in zunanje politike v Evropski uniji in Zvezi Nato. In da so teme kot so Rusija, Iran, Sirija, da so vprašanje v tujih parlamentih kako so posamezni kandidati povezani z državami, kako vidijo državo, katere države so jim prioriteta, da so to povsem normalna in legitimna vprašanja, ki zanimajo ne samo poslance, ampak tudi javnost, in ne nazadnje naše partnerje v mednarodnih organizacijah.  Če grem nazaj k vam, gospod minister, odgovoril ste mi na, dotaknil ste se vseh odgovorov na vsa vprašanja. Nisem vam očital vaših obiskov Rusije v smislu, kolikokrat ste hodili tja na forume. Sami ste sicer rekli, da ste bili v Združenih državah, ker je slučajno tam potekalo zasedanje. Vprašal sem, kolikokrat je bilo uradno povabilo s strani uradnih predstavnikov države, ene in druge.   (nadaljevanje) Samo to me je zanimalo.  Kar se tiče uravnotežene politike, gospod minister, ne vem, pravijo, da imamo prorusko politiko nekateri, nekateri proameriško. Zakaj je potem kandidat za zunanjega ministra, gospod Cerar, na zaslišanju na odboru dejal, da bo vodil »bolj« uravnoteženo politiko na zunanjih zadevah, ne da bo vodil uravnoteženo, ampak »bolj« uravnoteženo. In, poglejte, kar se tega tiče, ne vem, no, jaz nisem slišal, da bi Rusija svojim podjetnikom svetovala, naj ne vlagajo v Slovenijo, so jim pa svetovale ZDA, zaradi vsega, kar se dogaja, tudi s podjetjem KTR, ker prepričan sem, da če bi Russia Today kupovala POP TV, bi bilo to že zdavnaj odobreno.  Jaz sam, gospod minister, menim, da to, kar ste govorili, da si želite podpore odbora, s tem se strinjam, ampak, žal, kot sem dejal, tudi ministru za notranje zadeve - odbor je v bistvu brezzobi tiger, Vlada lahko spoštuje sklepe odbora ali pa tudi ne. V prejšnjem mandatu smo pogostokrat videli, da Vlada ni spoštovala sklepov. Imela je ministrica Andreja Katič neverjetno podporo opozicije, ko je šlo za dvigovanje finančnih sredstev, ko je šlo za podporo Slovenski vojski. Žal pa je ni imela znotraj lastnih koalicijskih vrst. Gospod Erjavec, kadar bo šlo za dobrobit Slovenske vojske, boste imeli podporo Slovenske demokratske stranke. Dvomim pa, da boste imeli podporo lastne Vlade in lastnih koalicijskih strank. Verjamem, da bo šlo policiji bolje kot vojski, ker v tem mandatu je slika enaka, predsednik Vlade, minister za finance in minister za notranje zadeve so iz iste stranke, vi ste iz druge, ki ste na obrambnem področju. Jaz sem prepričan, da v prejšnjem mandatu Slovenska vojska ni dobila toliko tudi zaradi tega, ker ministrica ni bila iz stranke, iz katere pa so bili ministrica za notranje zadeve, ministrica za finance in predsednik Vlade. Tako tukaj podpora bo, boste pa pač morali v lastnih koalicijskih vrstah iskati podporo za projekte.  Moje konkretno vprašanje: Ali mogoče razmišljate, da bi pripravili belo knjigo na področju obrambe? Menim, da bi morali belo knjigo vzeti za izhodišče, tudi če izgubimo še pol leta ali leto, bela knjiga bi bila tisti krovni dokument, na podlagi katerega bi potem razvijali vse ostalo, novo resolucijo o nacionalni varnosti, nov SOPER, nov dolgoročni program razvoja in opremljenosti Slovenske vojske, ki ga bo tudi treba sprejeti, in vse ostalo, potem pa zakon. Zakon je pa izvedba vseh tistih ukrepov, ki so pripravljeni. Sam menim, da bi morali vzeti ta pristop, se pravi, bela knjiga, kamor bi povabili različne strokovnjake, kamor bi povabili bivše načelnike, bivše ministre, kjer bi jaz osebno z veseljem rad videl generala Franka Gorenca, generala Edwardsa, bivšega poveljnika koloradske nacionalne garde, in tako naprej. Tako Uroša Sveteta kot Klemna Grošlja, tako Iztoka Podbregarja kot Dobrana Božiča. Skratka, skupek strokovnjakov na področju obrambe in varnosti, ki bi po nekem »brainstormingu« pripravili to belo knjigo.  Kar se tiče financ, me zanima, gospod minister, kako bo v prihodnjih letih potekalo financiranje Slovenske vojske, približno, če lahko po letih napoveste delež BDP za obrambo. Predvsem me pa zanima, ali ste se kakorkoli pred današnjim zaslišanjem pogovarjali s kandidatom za ministra za finance, ali imate podporo pri njem za dvigovanje obrambnega proračuna ali ne. Predvsem me zanima, če bo res to, kar je zapisano v srednjeročnem obrambnem programu, da bomo imeli 1,11 % BDP leta 2023, kako boste zagotovili modernizacijo oborožitve in opreme Slovenske vojske. Zdaj mi govorimo o dveh srednjih bataljonskih bojnih skupinah. Pa če rečem, da se boste poskušali izboriti za eno, kot ste sami rekli - k temu še kasneje -, mi trenutno moramo kupiti 200 vozil 4 x 4, moramo kupiti vozila Boxer,   (nadaljevanje) potem bo treba kupiti samohodne havbice. In zanima me, kako boste kupili vse to, četudi za samo eno srednjo bataljonsko bojno skupino, če boste dobili 20 do 30 milijonov evrov letno. Da ne govorim potem še o vzdrževanju, da ne govorim tudi, kako je s samimi plačami pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske.  Helikopterji, Cougar, Bell. Poročilo, ki smo ga dobili s strani predsednika republike, življenjska doba poteče leta 2019, leta 2020. Kaj bomo potem? Kje bomo dobili denar za helikopterje? Podobno je s Svaruni, kot ste že sami omenili, pardon, z Valuki. S sredstvi, ki so na razpolago, gospod minister, in sredstvi, ki bodo na razpolago - in tu se kot opozicijski poslanec iskreno opravičujem, da interpretiram koalicijsko pogodbo -, žal, modernizacija Slovenske vojske ne bo izvedljiva. Če se boste pa držali SOPER, 1,10, 1,11 do leta 2023, pa res ne ostane nič drugega, kot da greste v Nato in poveste, mi bomo imeli samo pehoto, čisto, golo pehoto, kupili bomo Hummerje, kupili bomo 4 x 4, in to je to. Ne bo nobene ognjene moči, kupili bomo protiletalsko obrambo, kupili bomo Spike. Če je to cilj, predvsem pa, kako bodo na to odreagirali v Natu, potem povejte. Če pa ni cilj, mi pa, prosim, povejte, kako boste zagotovili denar.  Konkretno vprašanje, gospod minister, ali boste oziroma ali nameravate zamenjati načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Vprašanje je povezano s tem, načelnik general Geder je dejal, da ob takšnem obrambnem proračunu mi leta 2020 Slovenske vojske ne bomo imeli. Kakšen je vaš pogled na to?  Nadalje, kar se tiče kadrovskih zadev, me zanima, kakšno je vaše stališče oziroma ali boste zamenjali direktorja Obveščevalno-varnostne službe, gospoda Trbovška. Če držijo informacije, ki jih imam, glede postroja - OVS za to ni vedel -, se je s tem začel dva dni nazaj ukvarjati in to je resen problem, če obveščevalna služba, kot je OVS, ne ve, kaj se dogaja v Sloveniji. In to je posledica nič drugega kot nestrokovnosti, prevelike političnosti, kupčkanj, preigravanj, podtikanj, nagajanja drug drugemu znotraj OVS, in pa direktor Franc Trbovšek, ki ne obvladuje razmer. Dobila je več sredstev v preteklem mandatu, rezultatov pa ni bilo, niti ni bilo predstavljenih na KNOVS. Kar je škandalozno, je afera, ki je bila v prejšnjem mandatu glede OVS, zaradi katere je ne nazadnje tudi moral oditi minister za obrambo, gospod Veber. Kasneje so pripadniki OVS ovadili poslanca, zaradi izdaje podatkov, mag. Mateja Tonina. V zvezi s tem me zanima, kaj boste storili, da bodo kadri v OVS politično neodvisni in strokovni.  Zanima me, gospod minister - in mislim, da bo to rdeča nit tega mandata, s katero se boste morali ukvarjati -, kako boste uveljavili vojaški poklic kot konkurenčen poklic med mladimi na trgu delovne sile in s tem spodbudili pridobivanje novih pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Sami ste že omenili plače. Nekaj časa nazaj sem se z nekom pogovarjal, ki je dejal, poznam poročnika, ki je imel v mandatu 2004-2008, poročniška plača 1.300 evrov, lansko leto poročniška plača 950 evrov. To je tisto, o čemer smo tudi govorili. Leta 2008 povprečna plača vojaka 95 % povprečne slovenske plače, danes smo na 55. Skratka, gospod minister, zanima me, kako boste naredili vojaški poklic konkurenčen, ker je plača še vedno tisto, kar šteje. Samo s pogumom, samo s pripadnostjo domovini,   (nadaljevanje) z domovinskim zanosom, pogumom ne morejo ljudje plačevati položnic, kupovati hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. Kako zadevo reševati? Pogledi so številni, zagotovo pa je ena od idej, ki so jo začele prakticirati države glede na to, da pripadate stranki katere stališče je, da je državno premoženje oh in sploh, srebrnina kaj jaz vem kaj še vse me zanima ali bi se strinjali oziroma mogoče razmišljate v smeri, da bi se dobili s predstavniki državnih podjetij in se poskušali dogovoriti za kakršnekoli ugodnosti pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske? V tujini te zadeve poznajo - s Petrolom, s Telekomom Slovenije, z Zavarovalnico Triglav. Jaz sem v prejšnjem mandatu - žal se je zadeva iztekla - obiskal vsa ta tri podjetja v mesecu aprilu in povsod je bil odgovor pozitiven. Nasvet - kontaktirajte jih - in jaz mislim, da bi se dalo kaj zmeniti. Ne govorimo o ne vem kakšnem denarju kaj bi jim to prineslo pa vendarle neka gesta, da se pripadnike in pripadnice Slovenske vojske postavi na mesto, kamor jim pripada vendarle.  Naslednje vprašanje. Ali se strinjate, da je potrebno uvesti celostno skrb za pripadnika Slovenske vojske in njegovo družino po vzoru tujih držav tako Evropske unije kot Zveze Nato celostna skrb za družino, ko je pripadnik na misiji, vrtci v vojašnicah, trgovine v vojašnicah, kjer vojaki lahko kupujejo potrebščine brez davka, državna podjetja kot sem že omenil, zavarovanja, prehodi, potem v realni sektor, izobraževanje, ki bi jim to olajšala…? Isto vprašanje kot sem ga zastavil nesojenemu kandidatu za ministra za javno upravo zastavljam vam. Ko je bilo na soočeno na nacionalni televiziji vprašanje kako rešiti stanje v Slovenski vojski je takrat Marjan Šarec dejal: »Slovensko vojsko je potrebno izvzeti iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.« in moje vprašanje je kdaj bo to izvedeno?  Kakšne ukrepe boste uvedli za ustavitev dviga povprečne starosti pripadnikov Slovenske vojske, ki je že okoli 40 let? Zanima me gospod kandidat glede kariernih poti ali se strinjate, da bi bilo potrebno uvesti tako imenovano piramidno shemo, to se pravi, največ spodaj vojakov, potem podčastnikov, častnikov? Po mojem mnenju nekdo, ki je star 40 let ne more biti stotnik oziroma ne more biti stotnik nekdo, ki je star 40 let, takšnega mora sistem že prej izločiti. Skratka, sistem mora biti nastavljen tako, da imamo tudi po činih od spodaj navzgor neko selekcijo. V prejšnjem mandatu je bilo ustavljenih 70 podkovnikov povejte mi ali po vašem mnenju Slovenska vojska potrebuje dodatnih 70 podkovnikov v štirih letih? Kam jih bomo dali in kakšne so njihove naloge? Potem imamo pa porušeno celotno razmerje. Ne samo časnik, podčastnik, vojak, ampak tudi znotraj častniškega kadra med samimi čini. Torej, ali se strinjate, da bi bilo potrebno jasno uvesti? Če ob tolikem času ob jasnih kriterijih, ki jih prej postavimo ne napreduješ v naslednji čin moraš pač oditi iz sistema. Mi govorimo o tem / nerazumljivo/ leta in leta. Vse, kar smo mi naredili - kar se tiče profesionalizacije Slovenske vojske - to, da smo jih dali med javne uslužbence in da smo šli na profesionalno vojsko iz naborniške, vsega ostalega nismo naredili. Vprašanje minister, kaj boste naredili na tem področju in ali podpirate to piramidno shemo?  V času mandata Cerarja je Slovenska vojska izgubila za dober bataljon vojakov. Ko smo se o tem pogovarjali na Odboru za obrambo v mesecu aprilu je načelnik dejal še za četo ali dve jih bo šlo do konca leta.   (nadaljevanje) Kateri so tisti ukrepi, ki jih boste takoj uveljavili, da bo mogoče vod ali dva ne pa cela četa?  Nadalje, kar je najbolj pomembno in najbolj smešno je, ko gledaš cilje v resoluciji dolgoročnem razvoju in programu opremljanja Slovenske vojske, potem pa SOPER, ki ga neambiciozno sprejemamo, ampak žal spreminjamo, da ga prilagajamo stanju je kakšen bo obseg stalne sestave in pa prostovoljne rezervne sestave v srednjeročnem obdobju? Mi imamo odličen dokument iz časa vlade Janeza Janše - kjer ste bili vi tudi zunanji minister - vojaška strateška rezerva - govorimo o drugi Janševi vladi -, kjer smo sprejeli Doktrino o vojaški strateški rezervi. Kako boste zagotovili podčastniški in častniški kader, za to rezervo namreč potrebujemo 3 tisoč 200 častnikov, 6 tisoč 400 podčastnikov in 15 tisoč vojakov?  Toliko o tem sklopu, predsednik.
Hvala lepa, kolega Mahnič.  Zaključili smo četrti sklop današnje razprave, zato prosim kandidata za ministra, gospoda Erjavca, da odgovori na postavljena vprašanja.  Izvolite, gospod Erjavec.
Karel Viktor Erjavec
Hvala.  Najprej bi odgovoril na vprašanja, ki bi jih je postavil poslanec Kordiš glede napotitev na mednarodne operacije in misije v Državnem zboru mislim, da sem bil jasen, da sem povedal tukaj, da bomo spoštovali določilo koalicijske pogodbe in se strinjam, da se da v nekaterih okoliščinah tudi z izrednimi seji Državnega zbora oziroma Odbora za obrambo doseči učinkovite odločitve.  Kar se tiče vprašanje Luke Koper. Moram povedati, da sem seznanjen s to zadevo kot zunanji minister - ne kot obrambni oziroma kandidat za obrambnega ministra - in sicer preko našega predstavništva v Bruslju predstavništva Zveze Nato. Po mojem vedenju in po mojih informacijah gre za klasičen komercialen posel. Pogovori o tem še tečejo. Nič še ni dogovorjenega. Luka Koper vem, da je zastavila določena vprašanja, ker gre za to ali sploh je sposobna glede na kapacitete izvesti takšen posel. Ne gre za to, da bi Luka Koper postala neka logistična točka Zveze Nato ali pa Združenih držav Amerike, ampak gre za enkraten komercialni posel. Luka Koper je po mojih informacijah izrazila interes, ker bi šlo tudi za pridobivanje dodatnega dohodka, so pa v igri tudi nekatera druga pristanišča. Toliko lahko povem v tem trenutku več informacij o tem ni, o tem še potekajo dogovori med Luko Koper in pa ameriškimi predstavniki.  Kar se tiče dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Tukaj moram reči, da se z vami ne strinjam, da gre za staro železo, da tega ne potrebujemo. Mi potrebujemo v dveh smereh tako za nacionalno varnost, čeprav v tem trenutku izgleda, da ni nobene vojaške nevarnosti, ampak teh zadev se ne kupuje za eno leto ali pa za dve leti, ampak je življenjska doba takih sredstev 30 in več let. Zakaj potrebujemo to strukturo teh 8 kolesnikov in pa tudi ustrezno število štirikolesnikov? Zato, ker na tem gradimo hrbtenico Slovenske vojske. Povedal sem, da imamo še druge strukture od letalstva, pomorstva, inženirje in tako dalje, ampak glavna bojna moč in obrambna moč pa predstavljata strukturo. Če pridemo na vprašanje referenduma jaz mislim, da je vprašanje napačno postavljeno. Jaz mislim, da moramo se vprašati ne ali državljani ste za to, da nabavimo za dve srednje bojne bataljonske skupine oklepnike osem krat osem, ampak moramo vprašati državljane ali potrebujemo Slovensko vojsko ali ne, ker to je pravo vprašanje. Ker če tega ne bomo izvedli, potem ne vidim smisla, da gradimo Slovensko vojsko. Potem zadostuje, da imamo zelo učinkovit sistem zaščite in reševanja, na primer RKB bataljon bi lahko premestili v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. In jaz podpiram referendum, ki bi se glasil ali Slovenci ali pa državljani Republike Slovenije želimo imeti svojo slovensko vojsko ali ne. Ker če pa postavljamo na takšen način vprašanje kot ga vi zastavljate, pa mislim, da referenduma ne potrebujemo, ker odgovor bo precej jasen. Vsak bi rajši dal za pokojnine, za plače, za izobraževanje, za raziskave, ampak to je zavajanje. To vprašanje ne bi bilo korektno. Ker če se slovenski državljani bi odločili na referendumu pod predpostavko, da bi bilo postavljeno takšno vprašanje ali se strinjate, da Slovenska vojska potrebuje osem kolesnike ste jih pravzaprav vprašali ali želite, da imamo Slovensko vojsko ali ne. Tako da ta zadeva ni tako enostavna. Mislim, da tukaj bova težko prišla do istega stališča, ker vi izhajate iz stališča, da gre za neko staro železo ampak poglejte… / oglašanje iz klopi/ ali pa bodoče staro železo. Ampak tukaj ne gre samo za funkcijo, da se povečuje bojna moč, ampak gre tudi v funkciji za varovanje vojakov. Mi s tem, ko izvajamo določene mednarodne operacije in misije tudi moramo poskrbeti za ustrezno varnost. In verjetno veste kaj se je zgodilo na zadnje v Libanonu, na tisti izredni dogodek. Če ne bi bili vojaki ustrezno opremljeni bi lahko se zadeva drugače končala. Ampak še enkrat ponavljam, tudi zaradi potrebe nacionalne obrambe potrebujemo ta sredstva. Če vi imate kakšno boljšo rešitev, seveda, lahko se tudi o tem pogovarjamo. Ampak to, da pa država si privošči, da nima kapacitet za izvajanje nacionalne varnosti, če bi prišlo do takšnih dogodkov, ne vemo pa kaj bo čez 5, 10, 30 let. Poglejte, v času, ko sem bil minister za obrambo 2004-2008 je bila ocena vseh, tudi Zveze Nato, da v naslednjih 20 letih ni nobene realne grožnje, ne za Slovenijo, ne za Evropsko unijo. In tu ne mislim samo klasično vojaško grožnjo. Pa poglejmo danes kakšna je mednarodna varnostna situacija v soseščini, tako naše države kot celotne Evrope.  Zakaj so se ta vozila dražila, poglejte, o tem ne vem nič povedati, ker nisem seznanjen. Domnevam pa, da gre za nek proces ko je to zelo odvisno s čim bodo ta vozila opremljena. Ali bodo, ne vem, mitraljezi 12,7 milimetrov ali bodo topi 30 milimetri ali bomo imeli protioklepni raketni sistem. To zelo potem definira ceno. Če zelo preprosto rečem, vozilo brez dodatne opreme je pač osnovna cena, vemo, 30 tisoč evrov lahko. Takoj ko pa daš nekaj več dodatne ocene ja pa isto vozilo lahko tudi 50 tisoč evrov. Vendar kot rečeno, ne bi se rad spuščal zakaj se je ta cena povečala. Bom pač preveril, pustil se podučiti v čem je razlika v tej   (nadaljevanje) ceni, ampak glede na moje izkušnje domnevam, da gre ravno za ta problem, da najprej je bila predstavljena cena osnovnega vozila, ko se pa seveda dodajo določene komponente, pa ta cena začne naraščati. Bistvo pa je, da če že bomo imeli ta vozila, da imajo takšno opremo, ki omogočajo učinkovito delovanje te srednje bataljonske skupine. Se pa seveda povsem z vami strinjam, da nobenega smisla pa nima, da bi nabavljali takšno opremo, če bomo imeli težave glede kadrovske podhranjenosti. Tukaj moram se strinjati s poslancem Mahničem, ki govori, da so prognoze zelo črne – na primer, podatek za leto 2020 kaže, da bomo imeli samo še 5 tisoč 600, 5 tisoč 700 pripadnikov slovenske vojske. Če pogledamo, da v tem trenutku po načrtih, bi morala biti ta številka 7 tisoč 600 pripadnikov, smo pa v tem trenutku na 6 tisoč 700 pripadnikov, potem vemo, kaj nas čaka čez dve leti in dejansko tukaj, če bomo tiščali glavo v pesek in ne naredili tistega potrebnega koraka za popolnitev slovenske vojske, potem tudi ne vidim pravega smisla, da gremo v neke nabave opreme, zlasti osem kolesnikov, če ne bo nikogar, ki bi s temi sredstvi lahko upravljal. Moram pa tudi to povedati, mi smo se na referendumu odločili za kolektivno obrambo in mi smo del te kolektivne obrambe in moramo tudi prispevati k tej kolektivni obrambi. Ko bo odločitev drugačna s strani državljanov Republike Slovenije, ko bodo drugačne zakonodajne podlage, potem seveda se lahko tudi pogovarjamo o tem kakšna naj bo slovenska vojska v prihodnje. Gospod poslanec Grims, pač je postavljal vprašanja, ki ne sodijo v pristojnost kandidata za ministra za obrambo – Marakeška deklaracija, res je, podpisal jo je predsednik vlade, gospod Cerar. Nanaša se predvsem na vsebino, ki jo pokriva Ministrstvo za notranje zadeve, ampak kakor se jaz spominjam ta deklaracija zlasti govori o boju proti ksenofobiji, proti tem negativnim pojavom, ki se pojavljajo ob problematiki migracij. Tudi glede tega od kod bomo vzeli denar za obrambo, povedal sem, to je proračunska postavka, če bomo uresničili cilj dveh odstotkov, bo minister za finance pripravil ustrezen proračun, ni pa minister za obrambo tisti, ki bo povedal iz katerih postavk državnega proračuna bomo prišli do dveh odstotkov. Najem kreditov v tujini – to je tudi stvar ministra za finance. Sem pa zadovoljen, da poslanec gospod Mahnič je postavil res dosti konkretna in tudi strokovna vprašanja. Moram reči, da z marsičim, kar je bilo povedano, se tudi strinjam. Bom skušal iti po vrsti, mogoče bom preskakoval, zato ker ste res veliko vprašanj dali, meni pa je malce zmanjkovalo prostora na listu in sem potem tudi sam malo premetaval. Kar se tiče bele knjige, poglejte, jaz sem zagovornik, da bi imeli belo knjigo o nacionalni varnosti, zato ker se mi zdi, da če bi imeli belo knjigo – ne vem, o slovenski vojski, da ne obsega celotne problematike. Mislim, da to bi potrebovali, zlasti zato, ker na nacionalno varnost je vezana tudi policija, obveščevalne službe, tako SOVA, kot OVS, sistem zaščite in reševanja in verjetno je to predlog, ki ga je potrebno premisliti in sem tudi podpornik tega, da bi strokovnjake, ki ste jih navedli, tudi sodelovali poleg ostalih, ki tudi delujejo operativno na področju nacionalne varnosti. Medtem pa, kar se tiče slovenske vojske, bi pa raje videl, da bi na primer Resolucija o dolgoročnem programu razvojno opremljanje slovenske vojske, ki je sicer baje pripravljena za obdobje do leta 2030, da bi ta resolucija dejansko odslikavala potrebe v smeri na kakšen način bomo lahko odvračali vse te nevarnosti.Podobno glede srednjeročnega obrambnega programa, ki je srednjeročni program, ki je pravzaprav vezan na mandat ministra za obrambo, da bi tam dejansko bile zapisane neke realne stvari. Če imamo mi zapisano, da bodo 2023 obrambni izdatki 1,11 odstotkov, potem dajmo se raje vprašati, ali ne bi res naredili referendum - ali potrebujemo slovensko vojsko ali ne? Ker potem vso to mučenje, matranje nima nobenega učinka. Poglejte, treba se je zavedati, da mi v teh desetih letih, tudi zaradi finančne krize in zaradi drastičnega znižanja obrambnih izdatkov, smo prišli v velik zaostanek glede drugih vojska, s katerimi delujemo v okviru Evropske unije, zveze NATO in mi, če želimo ta zaostanek nekako nadomestiti, bomo morali narediti en preskok. Če tega preskoka ne bo, se bojim, da bo ta sistem ves čas capljal in enkrat se bo morala ta država odločiti, ali želimo moderno, učinkovito, profesionalno vojsko ali bomo pa stalno se izmikali in skušali najti vrsto argumentov zakaj česa ne bomo naredili. Enkrat bo razlog gospodarska kriza, drugič bo razlog ne vem kaj, ko bo pa prišlo do neke konkretne nevarnosti, potem bomo pa se spraševali kdo je odgovoren, da tega nismo storili, kdo je odgovoren, zakaj tega nimamo in to so zelo odkrite razprave, tukaj moramo en političen konsenz. Se pa strinjam s tem, kar je povedal poslanec Mahnič, toliko imam politične kilometrine, da verjetno ne bo problem v opozicijo. Vi boste pač podprli te projekte in da bo večji problem znotraj koalicije, zato ker vemo, da sredstva so omejena, zdaj vprašali ste me, če sem imel že kakšen pogovor z ministrom za finance – moram reči, da še ne, je tudi zgolj kandidat, samo sem imel temeljit pogovor s predsednikom vlade, z gospodom Šarcem, ki mi je zagotovil podporo, kar se tiče povečevanja obrambnih izdatkov in to imamo tudi zapisano v koalicijski pogodbi, ker če te podpore ne bo, potem poglejte, res se postavlja vprašanje smiselnosti, da vzdržujemo nek sistem, ki seveda ni sposoben odgovarjati na tisto, kar bi moral na podlagi ustave, na podlagi zakona.  Še enkrat pa ponavljam, zdaj je pravi čas, da napravimo ta premik. Jaz moram reči, da pripadniki slovenske vojske, imam stik z njimi, kažejo predanost, želijo delati, želijo biti profesionalni, želijo se usposabljati, res pa je, da problem je plača, problem je oprema, ampak glede plače, moram pa tudi zelo jasno povedati – ko govorimo o javnem sektorju, tisti vojaški del, ki upravlja naloge javnih uslužbencev, ta naj deli usodo ostalih uradnikov. Ne more nekdo, ki upravlja podobno delo v upravnem delu Ministrstva za obrambo in podobno delo v sistemu   (nadaljevanje) Slovenske vojske, samo zato, ker je v Slovenski vojski, ki nosi uniformo imeti pa bistveno večjo plačo. Takoj pa podpišem, da imajo višjo plačo vsi tisti pripadniki Slovenske vojske, ki operativno delujejo, tukaj mislim na časnike, ki usposabljajo, tukaj mislim na vojake, ne samo, ki so v misiji, ampak o vojakih, ki so v ciklusu. Ker vemo, da ciklus teče tako, naprej usposabljanje, priprava, potem je napotitev na misijo in potem je rehabilitacija, to se pravi, da se odpočijejo, da si naberejo novih moči in tako naprej. In vsi tisti, ki so v tem ciklusu, bi morali imeti tudi ustrezno plačo, ker oni so tisti, ki operativno seveda zagotavljajo tudi varnost. Pri tem pa seveda tudi poskrbeti, da imajo vsi ti pripadniki ustrezno opremo. Tudi se jaz zahvaljujem za tole podporo, ki ste jo javno izrekli, da bo stranka SDS, ko gre za obrambne izdatke to podprla, ker očitno se zavedate pomena Slovenske vojske. Zdaj kar se tiče načelnika generalštaba gospoda Gederja, jaz vam rečem, da ga jaz zelo dobro poznam, v mojem času je bil se mi zdi, da poveljnik poveljstva sil, bil je tudi v Bruslju, ko sem bil zunanji minister, gre za profesionalca, gre za vojaka po srcu in vam, ne vidim razloga zakaj bi tukaj karkoli menjali, ne nazadnje bil je ravnokar postavljen, lahko pa povem, da se takoj, ko bom potrjen kot minister za obrambo bova tudi imela temeljit pogovor. Tudi se z njim strinjam, ko je rekel, da 2020 ne bo več Slovenske vojske, mislim Slovenska vojska bo še, ampak ne bo pa sposobna zaradi vseh problemov opravljati tistih nalog za katero pravzaprav sploh imamo Slovensko vojsko. Potem se tudi strinjam glede piramidnega sistema, žal mi tudi piramidnega sistema nimamo, ker bi moral reči recimo, ko gre za imenovanje recimo načelnika generalštaba, mi pravzaprav sploh nimamo neke širšega izbora, imamo neko strukturo, ki na sredini piramide se zelo razrašča in se napihuje en trebuh, na vrhu imamo pa res ozko špico, in tukaj vsakič, ko se pogovarjamo o novem načelniku generalštaba vedno naletimo na problem izbora, ker praktično tega kadra nimamo. Imamo pa srednji ravni veliko, saj je bilo že rečeno, različnih činov in to verjetno ni dobro in moram reči, da napredovanja so tudi eden od resnih problemov Slovenske vojske, ki tudi povzroča veliko nezadovoljstvo, tukaj bo treba kriterije bolj jasno definirati, tudi kdo si zasluži, kdo dejansko dela, da ni to nek avtomatizem kot ga poznamo v javni upravi, ko pač uradnik napreduje glede na število let, ki jih prebije v pisarni, v vojski tega ne more biti. Kar se tiče izteka življenjske dobe, sem že sam omenil, da beli vemo, da se jim izteka mislim, da tam 2025, »kugarji« so sredi življenje dobe, ampak kot rečeno, jaz mislim, da ta segment helikopterjev je potrebno okrepiti in, da to ne bo vržen proč denar in, da ne bo to neko staro železo. Zdaj zelo sem vesel, da ste bili aktivni kar se tiče ugodnosti pri državnih podjetjih, jaz vam zagotavljam, da bom s tem nadaljeval, to je tudi del projekta celotne oskrbe pripadnika Slovenske vojske, to je projekt, ki ves čas teče in, ki ga moramo nadaljevati in ga   (nadaljevanje) tudi ustrezno zaključiti, čeprav ta projekt ne bo nikdar do konca zaključen, ker se želi vedno poiskati neke nove možnosti kako zagotoviti nekatere ugodnosti. To zdaj, da bi znotraj Slovenske vojske imeli svoje vrtce, svoje trgovine, v tem trenutku mislim, da je to bolj nek ideal kakor pa, da bi dejansko bili sposobni to zagotoviti, zame je prva ključna prioriteta, da uredimo plače, da uredimo modernizacijo, operemo Slovenske vojske.  Zdaj kar se tiče pogodbene rezerve, jaz se strinjam, da, ja oziroma strateška rezerva, se opravičujem, tukaj, to je pomembna sila in jaz mislim, da je treba na tem projektu nadaljevati, zlasti zato, ker po mojem mnenju smo prehitro naredili ta prehod iz naborniške vojske v profesionalno vojsko, to je bil ta projekt Provoj, ki ste ga omenili. Tukaj mislim, da se je šlo preveč na silo, da se je želelo pokazati zlasti zvezi NATO, da to znamo narediti hitro in učinkovito, mislim pa, da zaradi tega, ker smo šli prehitro na ta prehod imamo še danes določene težave, že samo, če pogledamo strukturo Slovenske vojske, potem ta naborniški sistem, vi veste, da sam navijam za te zadeve, seveda je pa to zelo zahteven projekt, ampak dolgoročno sem prepričan, da bi morali omogočiti eno kratko služenje vojaškega roka kjer vsak posameznik dobi neke veščine, dobi nek smisel nadrejenosti, podrejenosti in tako dalje, da ne bom predaleč zašel. Toliko v tem sklopu. Če pa nisem kaj odgovoril na vaša vprašanje, ker res jih je bilo.  Aja izvzeti iz javnega sektorja, poglejte, jaz mislim, da to ni realno. Lahko mi govorimo, je to seveda bi bila krasna rešitev, zlasti, če bi to pomenilo tudi drugačen status, višje plače, ampak jaz mislim, da to ni realno, da, če bo tukaj narejen korak v to smer, potem bomo imeli policisti, bodo hoteli ven učitelji, vsi bi hoteli ven in potem bodo samo še klasični uradniki. Jaz mislim, da to ni realno, čeprav bi ta način marsikaj rešil, zato pa smo šli v sprejem Zakona o službi v Slovenski vojski, ki specifiko, ki ni običajna za klasične javne uslužbence, ampak je običajna za poklic vojaka, da ravno ta zakon te posebnosti ureja, problem je pa v tem, da rešitve, ki jih določa ta zakon jih ne implementiramo, vemo, da z ZUJF smo takrat kar počez ukinili vse dodatke in zato tudi takšen padec osnovne plače vojaka. Potem razne rešitve kaj po 45. letu, ko izteče pogodba, te zadeve niso implementirane, tako, da jaz mislim, da pravne podlage zato, da bi si ustrezno rešil status pripadnikov Slovenske vojske imamo, je pa vprašanje seveda sredstev, politične volje in pa tudi družbenega in pa sindikalnega soglasja, jaz mislim, da glavna hiba v preteklem mandatu je bila ravno ta konkurenčnost med policijo in pa pripadniki Slovenske vojske. Jaz mislim, da do tega ne bi smelo priti, ampak, da bi dejansko tisti, ki operativno delajo, da dobijo primerno plačilo. Ne glede na to ali si v policiji, ali si paznik, ali si pripadnik Slovenske vojske, seveda imamo pa tukaj potem različne strukture, od specialcev in tako naprej, seveda je treba to tudi ustrezno ovrednotiti in potem, da se to tudi pozna na plačilnem listku. Najslabše je pa to, če pride do konkurence znotraj uniformiranih poklicev, takrat pa mislim, da smo potem predvsem odvisni od politične moči posameznega ministra. To kar je bilo omenjeno. Kar se tiče trenutne situacije v koaliciji, pač jaz računam, pričakujem, da imam tisto politično moč, ki mi bo omogočala, da izvedemo te stvari, seveda pa te stvari ne bodo čez noč narejene, bodo potrebovali svoj čas, ker tisti, ki misli tudi če jutri namenimo 2 % za obrambne izdatke, to ne bo nič rešilo, to bo treba res načrtno, postopno in skušati preskakati določene zaostanke, ki so nastali tudi zardi finančne in gospodarske krize in tudi nekega vzdušja, ki je bil prede časom krize in tudi pred letom 2012 "saj vojske ne rabimo, saj smo varni, pa kaj se gremo, Slovenija je najbolj varna dežela", jaz sem vesel, da je še vedno zelo varna, ampak želim povedati, da je ta varnost zelo relativna glede na to kar se dogaja v mednarodnem prostoru, to pa lahko povem odgovorno kot mi dosedanji minister za zunanje, zadeve niso enostavne.  Glede OVS, poglejte, pa ne gre samo za OVS, gre tudi za se ostale službe, jaz si bom pustil čas, da tudi vidim kako posamezni sektorji, posamezna področja, službe delujejo in potem na podlagi tega bom tudi sprejel ustrezne odločitve. Res pa je to kar ste povedali, da problem vseh teh služb, in žal se moram z vami strinjati, je, da so te službe skoz bolj pod nekimi političnimi vplivi. Mislim, da to ni dobro in bi tukaj kar piko naredil.
Hvala lepa, gospod Erjavec, za odgovore v četrtem sklopu današnje razprave.  S tem pa prehajamo na peti del, kjer bo svojo razpravo začel gospod poslanec Kepa. Pripravita pa naj se gospoda poslanca Mahnič in Podkrajšek.  Gospod Kepa, izvolite.
Hvala za besedo. Prav lepo vse pozdravljam, še posebej kandidata za obrambnega ministra.  Prej je bilo rečeno, če bomo imeli referendum za vojsko, če ne bomo imeli vojske, potem imamo to zaslišanje zastonj, ker ne bomo rabili obrambnega ministra, če ne bo več vojske.  Jaz sem se največ prav zaradi tega oglasil, ker tako podhranjena kakor je trenutno zdaj vojska ni bila še nikoli in če bo šel ta trend naprej nam ne bo pomagal niti dvig bruto na 3 %, ker če ne bo vojske mi nobene opreme ne bomo rabili ne oklepnike niti helikopterje niti avione, ker vojske ne bo, ker se je v par letih zmanjšalo za več kot za tisoč in zdaj je mislim, da že več kot kritično in bo zelo velik problem mladina dobiti nazaj, pripraviti jih, da bi šli nazaj v ta poklic, čeprav je ta poklic bil Slovencem v zgodovini blizu. Imamo 18, 19 let starega sina tudi on razmišlja in mu je ta poklic eden od izbirnih. Je pa problem, imam dosti kolegov, ki v vojski delajo, prav problem osebni dohodki, vsi pravijo, da je to največji problem, da je tako nizek standard in prav zaradi tega gredo največ vojaki ven, častniki ne toliko, večina gre vojska ven, tudi častniki nekateri nižji, ampak večinoma gredo vojaki, ker so druge služb bolj pripravne, bolj vabljive in mislim, da je to prvi ukrep, tudi jaz sam osebno, če bo glede na osebne dohodke bom to podprl, da je treba vrniti neko dostojanstvo v ta poklic, vrniti je treba mogoče na tisto razmerje kot je to že bilo, kot je gospod Mahnič omenil, 2004-2008, da se vsaj povrne ta dohodek nazaj, da se ali pa še nadgradi, da se privabi mladino v ta poklic, ker je zaostanek ogromen in čez noč se tega ne da narediti. Bo treba presekati kot je rekel kandidat za obrambo. Potlej imam pa še nekaj vprašanj katera so nekatera mogoče že odgovorjena. Ali boste povečali rezervni sestav, ste nekaj že odgovarjal, v obrambni strukturi? Ali imate v bližnji prihodnosti namen vrniti obvezno služenja vojnega roka vsaj za kratek čas, za dva, tri meseca, pol leta? Kako boste, mislim, da je to vprašanje že bilo, kako boste v tem mandatu povečali po procentih? Ampak to je verjetno od koalicije odvisno.  Potlej bi pa še, kot je predhodnik rekel, tudi pri begunskem vprašanju je prišla vojska zelo v pomoč policiji. Bi se dotaknil še ene zadeve, zelo lepo, da nudimo v begunskem vprašanju zelo veliko, ste pa bil zunanji minister me pa zanima, sicer se ne dotika tako obrambne zadeve, bili ste zunanji minister; kaj ste nudili v pomoč na kriznih področjih našim Slovencem na primer v Venezueli, Argentini, kaj ste ukrenili, da bi pomagali našim ljudem kateri so naše krvi, kateri mogoče ne znajo več jezika, ali imajo pol krvi ali tretjino krvi, v glavnem so naše krvi. Tako kot ti begunci niso nič naše krvi, niti vere niti nič. Nič nisem opazil po medijih, da bi se kdo menil, da bomo šli v kakšno pomoč našim ljudem v Venezueli, po neki oceni jih je 1500 do 2000, tam baje stradajo…
Gospod poslanec, o tem smo govorili na enem drugem hearingu, tako da…
Potlej bi se pa še dotaknil isto od tega, da so dostikrat omenili, da ste proruski. Tudi sam sem dostikrat, moram se opravičiti ali mogoče medij prikazuje, ampak velikokrat sem vas videl v Rusiji, v Ameriki vas pa nisem velikokrat videl. Pa bi zdaj, ko boste obrambni minister, če ne drugače boste mogoče s Trumpom, ko bo prišel na zasedanje povedati koliko morate dvigniti procente, pa se boste skupaj slikali, Nato zasedanje. Hvala za odgovore.
Hvala lepa tudi vam, gospod poslanec, za vprašanja. Naslednji, ki zaključuje peti krog, pa je gospod poslanec Mahnič. Izvolite gospod Mahnič.
Hvala.  Sem videl gospoda Buta direktorja URSZR še nekaj vprašanj glede tega. Kar se tiče uprave za zaščito in reševanje, v preteklem mandatu je bilo na Odboru za obrambo predstavljena kadrovska problematika URSZR, ki je zares pereča, predstavljene pa so bile tudi rešitev, ki jih je odbor soglasno podprl, se pravi vse stranke so jih soglasno podprle. In zanima me, gospod minister, saj boste z njimi   (nadaljevanje) seznanjeni, kaj boste naredili, da bo URSZR ustrezno popolnjeno? Gre za pomembno službo, ki, s katero se naše državljanke in državljani srečajo posebno ob hujših naravnih in drugih nesrečah in pomembno je, da je ta služba ustrezno popolnjena in tudi opremljena. Rečeno je že bilo prej, da se je večkrat kot težavno izkazalo ravno to dvojno vodenje, poveljnik ni nujno tudi direktor, za to enotno vodenje se je v prejšnjem mandatu zavzemal tudi vaš poslanec Jurša, tukaj ga jaz podpiram in me zanima kako se bo v prihodnosti reševal ta problem? Je pa res, da je denarja za sofinanciranje reševalnih sestavov, ki se delno financirajo iz teh sredstev URSZR premalo, na odboru smo tudi na terenskem obisku videli kako težko deluje z obstoječimi sredstvi gorska reševalna služba, gasilcev pa raje ne bom omenil, kaj boste storili, da bodo reševalni sistemi od katerih so odvisna tudi človeška življenja bolje financirani? Zdaj tisti, ki imamo Twitter vidimo vsak dan Slovenska vojska spusti »twitt« kolikokrat je helikopter poletel v slovenske gore, mislim, da bomo letos podrli vse rekorde kar se tiče tega reševanja. In pa, če se navežem na vaše prejšnje odgovore, veseli me to, da se strinjate s tem, da nima smisla, da se še karkoli gremo, če bomo do leta 2023 imeli 1,11 % BDP za obrambo. Je pa moje konkretno vprašanje, kaj boste storili, da bo vaše komuniciranje oziroma komuniciranje Ministrstva za obrambo in pa Slovenske vojske bolj učinkovito kot je pa komuniciranje stranke Levica? Kaj imam v mislih? Levica bolje prepričuje državljanke in državljane, da delamo dve srednji bataljonski bojni skupini za potrebe zveze NATO, kot pa Slovenska vojska in MORS prepričujeta državljanke in državljane, da ti dve srednji bataljonski bojni skupini delamo za potrebe lastne obrambe. Trenutno menim, da je nekako večinsko prepričanje uspelo, da se to dela za potrebe zveze NATO, ne pa za potrebe lastne obrambe. Zdaj, če je že doktor Trček napisal na Facebook, ker je ravno prišel notri, nekaj kar mu je moj poslanski kolega mag. Branko Grims dejal ob vrčku piva v Minsku, jaz sicer, ko se z nekom pogovarjam ne grem potem ven govoriti kaj je kdo rekel, ampak naj bom pa še jaz tak…
Prosim!
In bi rad rekel, takrat, ko nam je načelnik generalštaba…
Prosim, da spoštujete drugi in tretji odstavek 75. člena poslovnika.
Kdo to? Jaz ali gospod Trček?
Na splošno sem povedal.
Saj mi je tudi Miha rekel, saj me je Geder kar prepričal, ampak saj veš, jaz tega ne morem povedati in moram še naprej vztrajati na tem.  Skratka gospod minister, vaša prva naloga je, da boste bolje strateško komunicirali in jasno povedali, da se dve srednji bataljonski bojni skupini potrebujeta za nacionalno obrambo. Ni res, da lahko ti z »boxerji« napadeš državo, »boxerji« so za obrambno delovanje, nimajo nikakršne bojne moči, ne vem kdo bo šel z »porsom« in pa 30 milimetrskim topom pa 12,7 milimetrov mitraljezom napadati kakšno državo, to so totalne neumnosti. Je pa res, da se pa zdaj vidi kakšno škodo je afera Patria naredila ne samo v političnem, predvsem v vojaškem smislu. Mi bomo dali 300 milijonov evrov za 50 oklepnikov, 8x8, leta 2008 bi pa za 125 oklepnikov dali 280 milijonov evrov in bi danes imeli zgrajeni dve srednji bataljonski bojni skupini. In kar se teh dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin tiče je minister in tudi kandidat za ministra, ja saj vendarle ste še minister, kaj boste NATO ponudili v zameno? Oziroma kako nameravate iti v NATO in se zopet izpogajati za nekaj drugega? Ker kakor sem bil v navezi z predstavniki, slovenskimi v zvezi NATO, resnično so čudno gledali in bili zaskrbljeni nad tem kaj se v Sloveniji dogaja, ko je prišlo ven, da se bo Slovenija ponovno začela pogajati, katere sile in pa zmogljivosti   (nadaljevanje) bo nudila, da jih bo lahko zavezništvo uporabljalo. Nekateri pravijo, od 28 bataljonskih bojnih skupin bo Slovenija prispevala kar dve. Ja, seveda, ker so države, ki bodo prispevale bistveno več brigad, ker nimamo samo bataljonske bojne skupine, ampak je tudi brigadna bojna skupina, ki jo prispevajo države. Tako da prispevek dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin je v skladu s tem, kar smo se dogovorili, in v skladu z neko razporeditvijo bremen. Se pa strinjam, in sem tudi jaz skeptičen, kje dobiti in kako dobiti 1,2 milijarde evrov. Jaz menim, da je to do leta 2025 nemogoče, glede na to, da vemo, kakšne so finance. Ampak kako se boste pogajali, kaj bo namesto tega, gospod minister, želim vam srečo, ampak mislim, da bomo zopet izpadli še bolj nekredibilni.  Kar se tiče sistema plač v javnem sektorju. Marsikdo mi je rekel, da če ne bi bili vojaki v tem sistemu, bi imeli zdajle še nižje plače, kot jih imajo. Mi pa pravijo vsi, da če pa zdajle ne gredo ven, se pa stanje ne bo izboljšalo. In ko ste rekli, da bomo na koncu ostali samo še res javni uslužbenci, državni uradniki v tem sistemu, saj to smo mi iz vojske naredili, kar se tiče zakonov glede delovnih obveznosti, delovnega časa in tako naprej. Saj vam bo general Geder kmalu povedal, kako k njemu prihajajo poveljniki čet, polkov, ne moremo popolniti niti enot za vajo, ker ko gremo na teren, in zaradi tega ne dobijo potnih stroškov, ne dobijo dodatkov, se vsak sklicuje na 185. člen, »doma imam majhnega otroka, jaz na teren ne grem,« zaradi tega, ker je tak pač zakon, ker smo vojaka izenačili z državnim uradnikom. Gre za specifično delo, gre za specifične naloge in če želimo imeti efektivno vojsko, to pač ne more tako biti.  Sami ste omenili naborništvo. Ena od rešitev, ki so možne, je ta sistem ne bo pokazal trendov navzgor, ne bo pa jih, če ne bo več financ, ko pa pridemo na naborništvo, bodo pa visoki častniki rekli, v zadnjem letu naborništva je bil odziv samo še 32 %, vse ostalo je bilo ugovor vesti. In spet nismo nič naredili. Brez dodatnih finančnih sredstev ne bo šlo. In 2 % BDP za obrambo ni neka številka, ki bi bila govorjena na pamet, ampak je številka, za katero stojijo izračuni, da je ta številka tista, ki zagotavlja normalno funkcioniranje obrambnega sistema, v tem primeru vojske, ne samo v Sloveniji, pač pa tudi drugod. Obstajajo seveda še drugi sistemi. Švedska je uvedla hibridni sistem, kjer so prešli z naborniške na profesionalno vojsko, pa so videli, da, žal, ne gre, in so sedaj uvedli sistem, kjer so generaciji 1999-2000, približno 100 tisoč jih je, poslali vprašalnike, na podlagi teh vprašalnikov so jih zbrali 16 tisoč in teh 16 tisoč je potem opravilo psihofizične sposobnosti in od teh 16 tisoč so jih izbrali 8 tisoč, 4 tisoč jih mora služiti letos, 4 tisoč pa naslednje leto. S tem rešujejo kadrovsko problematiko. In to je hibridni sistem, kjer se sproti določi, ko se vidi, koliko se jih javi prostovoljno, ostali gredo, bodisi na način žreba bodisi na način vprašalnika.  S tem bi nekako zaključil. Vidi se, da minister vendarle pozna, da bo poznal bolje, kot je poznala prejšnja, upam pa, da bo poznal oziroma imel več posluha v lastnih koalicijskih vrstah, kot je imela ministrica Andreja Katič. Podporo opozicije pri dvigu finančnih sredstev in tudi pri kakršnemkoli izboljšanju stanja v Slovenski vojski boste imeli. Upam pa, no, da bodo izpeljane nekatere stvari, predvsem ni treba odkrivati tople vode, začeti bi bilo treba z belo knjigo in ukrepi, ki jih je vodstvo Slovenske vojske predstavilo. Je pa seveda res, takrat praktično ni bilo problemov, ker je bilo za obrambo približno   (nadaljevanje) 1,6 % BDP, danes z 1 %, žal, lahko krpate oziroma še krpati ne morete tega, kar je. Da ne govorim o tem, da če bo tako, kot je zastavljeno, ne bo nobene modernizacije in nobenega drugega napredka. Jaz resnično upam, da to ne bo tako.
Hvala lepa, gospod poslanec Mahnič. Na vrsti za razpravo je gospod poslanec Podkrajšek.
Hvala, predsedujoči, za besedo.  Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, še posebej kandidatu za obrambnega ministra!  Ker je zdaj že kar nekaj časa razprave mimo in sem na nekatera vprašanja že dobil odgovore oziroma so jih postavili kandidatu za ministra moji kolegi, ne bom kratil časa vsem vam in se ponavljal.  Danes govorimo o zelo pomembnem resorju, področju v Republiki Sloveniji. Sploh ne dvomim v sposobnosti ministra, da lahko na ta vprašanja, ker je zelo dober in verziran, odgovarja še kar nekaj ur, to sposobnost ima. Bi se pa dotaknil ključnega momenta - politična moč. Minister je politična funkcija - danes govorimo na tem odboru o resorju obrambe -, mnogo ugotovitev je že bilo skozi celo popoldne, kje smo zašli na tem področju, kaj smo izgubili, predvsem v zadnjem mandatu, kakšen odnos ima politika, tista, ki je vodila državo v zadnjem obdobju, do vojaka, do Slovenske vojske. Tudi sam minister, kandidat za ministra je ugotovil, da smo od leta 2008 zmanjšali proračun za Slovensko vojsko za 42 %. Spoštovani kandidat za ministra, tudi vas sem zelo pozorno poslušal, ko ste povedali, da kot predsednik stranke, ko podpisujete koalicijsko pogodbo, ste vedno v dveh funkcijah, prvič ste v krovni funkciji, kjer podpišete koalicijsko pogodbo, seveda v tem mandatu s šestimi strankami, v prejšnjem s tremi, na drugi strani pa prevzemate odgovornost za resor, ki je v tem mandatu obrambni, v prejšnjih ste pa vodili druge resorje. Ampak, spoštovani gospod Erjavec, kandidat za obrambnega ministra, sami ste ugotovili, koliko smo izgubili v desetih letih, ampak vseskozi ste vi obe pogodbi vedno podpisali. Vse koalicijske pogodbe ste v desetih letih vi podpisali. Pomeni, da ste narekovali kot politik tempo razvoja Republike Slovenije. Ampak, ker danes govorimo, da ne bom opozorjen, pa da ne bom kršil poslovnika, govorimo o obrambi, smo padli za 42 %. In v zadnjem mandatu nam je odšlo za en bataljon slovenskih fantov iz vojske. Ni moj namen, da danes obsojam, vas pa sprašujem - v današnji predstavitvi vsem nam, in jaz sploh ne dvomim, kot je kolega Mahnič pa še moji kolegi, ko so obljubljali vso podporo, ko bo šlo za Slovensko vojsko, za slovenskega vojaka, ni nobenega dvoma, da v Slovenski demokratski ne bi dvignili rok, pa vam tudi pomagali. Kako vam bo uspelo z vami plus petimi koalicijskimi partnerji, pri tem, da ima ena stranka zelo velike pomisleke, kar se tiče Slovenske vojske. Ali to današnje zaslišanje vas, seveda, ker vi pa rabite mišice politične in te mišice vaše, glede na to, da niste bil izvoljen v Državni zbor, so mnogo manjše kot so bile pred štirimi ali osmimi leti. Pa še enkrat ponavljam, vsi skupaj danes smo ugotovili kje smo zašli na področju Slovenske vojske, kje je manjko. Še enkrat sprašujem, kako vam bo uspelo to politično moč, ki je seveda v tej koaliciji, jaz mislim, da se realno pogovarjamo, vaša najmanjša, da boste lahko zagotovili za plače, za Nato in za vse tisto kar je potrebno, da bo Slovenska vojska jutri v drugačnem stanju kot je danes. Hvala.
Hvala lepa tudi vam, gospod Podkrajšek. Sedaj ste pa na vrsti vi, gospod Erjavec. Izvolite.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa. Najprej bi odgovoril poslancu Kepi. Jaz podpiram, da je potrebno povečati rezervni sestav. To je pomembna sila, ki lahko deluje na terenu, tako da tukaj bomo pač sprejeli ustrezne ukrepe, da bi tukaj naredili korak naprej.  Kar se tiče služenja vojaškega roka, jaz mislim, da bi bilo potrebno pripraviti, razmisliti na kakšen način morda to urediti. Treba je vedeti, da določene evropske države resno razmišljajo o tem. Mi ali pa sam sem zlasti predlagal zelo kratek vojaški rok, dvomesečni, trimesečni v več fazah, zato da sploh uvedemo nazaj to filozofijo, ker mislim, da z ukinitvijo tega sploh ni več v zavesti služenje domovini, kot se je nekoč reklo. So pa seveda različne možnosti. Ampak mislim, da ob celotni problematiki, ki jo ima ta trenutek Slovenska vojska, dajmo najprej reševati tisto, kar moramo pod nujno rešiti, potem bomo pa seveda tudi se ukvarjali kako povečati rezervni sestav, kaj je z naborom in tako dalje.  Vi ste me tudi o Venezueli spraševali, poglejte, mi kot zunanje ministrstvo smo bili ves čas v stiku s temi Slovenci. Tudi je prava številka tisoč 500. Vem, da nekaj posameznikov je zaprosilo, da pride v Slovenijo. Pa je zelo zanimivo, so prišli v Slovenijo, ampak glede na to, da, kot ste sami rekli, gre za ljudi, ki ne obvladajo več slovenščine, da so se nekako tudi izgubile te sorodne korenine, sorodstvo in tako naprej, je bilo zelo zanimivo, ko smo sprejemali, da so šli naprej v Španijo in pa na Portugalsko, kjer pač se počutijo bolj domače, tudi zaradi znanja jezika. Kar se tega tiče vam zagotavljam, da smo ves čas bdeli nad tem problemom. Res pa, da ni bilo kakšnega masovnega povpraševanja, da bi prišli v Slovenijo.  Gospod poslanec Mahnič mi je postavil vprašanje v zvezi s področjem zaščite in reševanja. Kadrovska problematika, moram reči, da pač nisem šel brati zapisnika o zadnji seji Odbora za obrambo, ki se je s to problematiko ukvarjala. Vendar kot sem se sam seznanil s kadrovsko problematiko. Mislim, da je v tem trenutku 422 zaposlenih. Da bi bila pa neka primerna številka, da bi tudi nekatere kadrovske vrzeli odpravili je pa mislim 446 in mislim, da bi morali znotraj sistema poiskati rezerve, ali v vojski ali v upravnem delu. Problem pa je, ker ne pokrivamo zadosti kvalitetno kadrovsko popolnjenost, ko gre za centre za obveščanje. In tukaj bo treba tudi opraviti razmislek o smotrnosti, da delujejo 24 ur ob sodobni tehnologiji, digitalizaciji. Vendar to bi seveda tudi   (nadaljevanje) pomenil en velik finančni zalogaj, tako da treba je te stvari pregledati proučiti, zaupam pa kot rečeno vodstvu uprave za zaščito in reševanje, da bodo pripravili ustrezne rešitve. Meni se zdi, da dejansko bi bilo najbolje pogledati znotraj Ministrstva za obrambo, če imamo neke kadrovske rezerve, ki bi jih lahko namenili upravi za zaščito in reševanje.  Glede dvojnega vodenja, sem povedal, da bom takoj to uredil. Osebno sem še vedno prepričan, da je najboljša rešitev, da je poveljnik civilne zaščite hkrati tudi direktor urada, ravno zaradi teh komunikacijskih šumov, ki lahko pride pa se verjetno, ko pride do neke nesreče, je potrebno temu izogibati. Zdaj, glede prostovoljcev sem že v uvodnem nagovoru veliko stvari povedal – od gorske reševalne, od gasilcev, jamarjev, potapljačev. Poglejte, tukaj bo treba najti način, da dodatno okrepimo te službe. Vesel sem, da vidim, da sredstva za to področje uprave za zaščito in reševanje, se povečujejo, mislim za tri odstotke, seveda so pa še druge možnosti kako okrepiti finančno ta sistem. Vi veste, da so predlogi o tem, da bi bili oproščeni, ko gre za nabavo sredstev za zaščito in reševanje, DDV, vendar zaradi direktive tega ni mogoče izpeljati, pa smo takrat leta 2003 poiskali eno drugo rešitev, tako da iz tega naslova recimo vem, da je lansko leto preteklo milijon 700 tisoč evrov na račun DDV, ampak seveda niso pa oproščeni. Potem tukaj je požarni sklad in treba pogledati, ali so poleg takse še kakšne druge možnosti, da bi tukaj povečali sredstva in jih namenili operativcem, ki prostovoljno izvajajo to dejavnost. Potem ste zopet prešli na slovensko vojsko in pa na srednjo vojno bataljonsko skupino in na kakšen način se bom pogajal v okviru paket, cilj, zmogljivosti. Poglejte, dajmo mi končno enkrat zgraditi vsaj eno. Mi se lahko pogovarjamo ena, dva, tri, štiri, v Bruslju lahko marsikaj govorimo, marsikaj se zavežemo, ampak poglejte, 15 let že govorimo o tem in danes je še vedno nimamo. Moja prva prioriteta je, da dejansko naredimo tisto, kar moramo, potem bomo pa postopno po korakih in tudi poglejte, če smo realisti, verjetno smo realisti, tisti, ki misli, da bo Slovenija 2023 imela dve srednji bataljonski skupini, potem ni realen, potem zavajamo javnost, zavajamo… vem, zato sem pa povedal, da te dokumenti, ki sem jih prebiral se mi zdijo zelo rutinsko napisani in zato tudi mislim, da je ta predlog bele knjige, glede nacionalne varnosti, bi bila potem osnova tudi da res realno ocenimo, kaj lahko ponudimo v okviru srednjeročnega obrambnega programa in potem do leta 2030 in bi bilo res, da te strokovnjake, ki ste jih omenili pa še nekatere, da jih privabimo, da sodelujejo pri tem. Sicer so to neke lepe besede okoli katerih se potem celo prepiramo – Levica pa opozicija. Poglejte, 15 let je minilo, mi pa še vedno nimamo srednje bataljonske skupine in dajmo najprej poskušati tukaj nekaj postoriti. Ne nazadnje ne smemo pozabiti, imamo 30 patrij – ne vem, zdaj se sploh več ne govori o tem. Bile so kupljene zato, da bi zgradili srednjo bataljonsko skupino in ne vem zakaj o tej zmogljivosti se ne pogovarjamo in to je tudi eno vprašanje zame, ki ga bom zastavil, če bom minister, slovenski vojski, kaj je s temi vozili, ker to ne moremo zanemariti, saj to nismo kupili  (nadaljevanje) za hec ali pa muzej. Potem glede strukture stroškov. Poglejte, v tem trenutku z enim odstotkom kaj zagotavljamo? Neke slabe plače v slovenski vojski, potem neke materialne stroške pa še to včasih zmanjka za strelivo, zagotavljamo, da upravni del nekako funkcionira. Vi pa veste, da po razrezu, tisti, ki se malo bolj spoznate na vojsko, da je po navadi struktura stroškov takšna – 50 % za plače, 30 % za materialne stroške in druge stroške, 20 % bi morali pa nameniti za investicije in tega razreza mi ne dosegamo in dokler tega ne bomo dosegli v strukturi stroškov, nima smisla, da se pogovarjamo kaj bomo naredili, ker bomo prej vse pojedli, kakor bomo prej kaj naredili in zato se še enkrat postavlja vprašanje smiselnosti vzdrževanja takega sistema. Če ga ne bomo dejansko ustrezno plačno ovrednotili in ustrezno opremili, potem sem tudi sam mnenja, da tavamo v neki slepi ulici in mislim, da dokumenti, vsaj ta srednjeročni obrambni program, ki sem ga pogledal, če bomo šli po tej poti, potem je to že spet štiri leta pa pet let, ker bomo ugotavljali, da bomo še bolj zaostajali za drugimi vojskami in potem bo res napočil trenutek, da se vprašamo kaj pravzaprav želimo s to slovensko vojsko. Bela knjiga in vsi te strateški dokumenti morajo odgovoriti na to vprašanje, seveda moramo pa tudi vedeti koliko bo to stalo, ker poglejte, jaz sem prepričan, da glede na programe, dokumente, ki jih imamo, tudi če bi danes imeli dva odstotka, jaz vam povem, da velik del teh sredstev ne bi šel v pravo smer, ampak bi se nakupovalo kot se je v preteklosti. Vemo kaj se je v 90-ih letih nabavljalo in potem ob prelomu neka oprema, ki je bila povsem nepotrebna, kot da nismo vedeli, da bomo nekoč postali članica zveze NATO. Takrat smo nabavljali opremo, tako kot da bomo samostojno, v celoti si zagotavljali obrambo in varnost in se bojim, da bo treba res zelo konkretizirati kaj želimo s slovensko vojsko in tudi sem prepričan, če bi šli v postopno dviganje 1,1, 1,2, 1,3, da bi tudi s to dinamiko uspeli sproti razvijati vse tisto, kar je potrebno, ker tudi, če danes kolega Kordiš govori milijardo 200, če jo damo v teh petih, šestih letih, jaz vam povem, da bi nastala velika škoda in tudi mislim, da bi bil ta denar lahko neracionalno porabljen, ker kot rečeno, lahko imamo opremo, ampak, če nimamo pripadnikov slovenske vojske, potem se postavlja vprašanje – ali potrebujemo opremo?  Zdaj gospod Podkrajšek je imel nek političen diskurz o moji moči in nemoči, pa če sem bil izvoljen. Jaz vam čestitam, da ste izvoljeni, ne skrbite, jaz sem bil večkrat izvoljen, pa nikoli nisem opravljal funkcije poslanca Državnega zbora, ker vedno sem moral kot predsednik stranke v vlado, tako da, če vas skrbi zame, lahko kar mirno spite, ne se s tem obremenjevati, ali sem bil izvoljen ali nisem. Po navadi je zmeraj nadomesten poslanec prišel na moje mesto.  Zdaj, kar se tiče v koalicijski pogodbi v preteklih, da sem bil zraven, da smo mi podpisali, da bomo zniževali stroške za obrambo ali pa obrambne izdatke. Jaz vam povem – nobena koalicijska pogodba ali pa sporazum, karkoli sem podpisoval, se ne spomnim, da bi tam bil člen, da bomo zmanjševali obrambne izdatke. Nasprotno, vedno je bilo kako jih bomo povečevali, kako bomo povečevali svojo kredibilnost in tako pogodbo sem vedno.  (nadaljevanje) podpisal, tako, da jaz odgovornosti za to zmanjševanje ne morem prevzeti, ker tega nisem jaz nikdar podpisal, je pa res, da v vladi in tudi v Državnem zboru so pa bile razprave, ko ni bilo denarja, ko smo se zadolževali za to ali bomo sploh lahko izplačali plače, pokojnine, socialne transferje, štipendije, seveda je bilo povsem jasno, da pride na zadnje mesto nabava vojaške opreme. Jaz mislim, da bi vi enako ravnali in mislim, da 2012 sem imel to priložnost biti v Vladi, ki jo je vodil vaš predsednik, smo ravno natančno tako razmišljali, ali si vi predstavljate, da bi mi 2012 v času največje krize, da bi Vlada pod vodenjem Janeza Janše sprejela sklep, da bomo nabavljali ne vem osem kolesnike, pri tem pa finančni minister bi pa iskal denar kako bomo izplačali plače za uslužbence v javnem sektorju, plače poslancem, plače ministrom, pokojnine in tako naprej. Tako, da glejte, saj je fino, da malo politiziramo, jaz razumem v času volilne kampanje, da so take razprave, ampak sedaj, ko je to mimo bi pa vseeno prosil, da smo toliko realni, da pač vemo, da je bila gospodarska kriza, da sistemi, ki jih ni bilo potrebno pod nujno vzdrževati pa čeprav je varnost in obramba nujna, ampak mislim, da je to, da imaš vsak mesec plačo bolj nujno, pač so to bile dileme s katerimi smo se takrat soočali. In zadovoljen sem, da imamo v tem trenutku gospodarsko rast in, da bo treba znotraj koalicije povedati kaj so prioritete. Če Slovenska vojska ni prioriteta, potem recimo, da ni, ampak potem dajmo se nehati mučiti s tem, da vzpostavljamo neko silo za katero bomo potem ugotovili, da nimamo vojakov, da nimamo opreme in bomo imeli, ne vem, nekaj častnikov, nekaj generalov, polkovnikov, ki bodo pač v funkciji, da opravljajo neko nalogo za obrambo domovine. Mislim, da smo danes na tej točki in saj pravim, jaz kot kandidat za ministra za obrambo, jaz resno mislim odpreti to razpravo in to z vsemi parlamentarnimi strankami. Saj pravim, lahko imamo referendum o srednji bataljonski skupini, ampak potem dajmo raje referendum ali bomo imeli Slovensko vojsko ali ne? Če gre pa za strokovno vprašanje, da mogoče ta zmogljivost Slovenska vojska ne potrebuje pa naj stroka pove, to pa ni politično vprašanje, to ni vprašanje, da bo minister povedal, ali res potrebujemo osem kolesnike ali ne. Tudi mislim, da poslanci verjetno nimamo tega znanja, ampak to je potem strokovno vprašanje, če je pa nič, potem pa dajmo reči, da pač te Slovenske vojske ne potrebujemo in je potem nič, pa dajmo res nameniti za druge stvari, za raziskave, za izobraževanje, jaz recimo bom zelo navijal za višje penzije.
Hvala lepa gospod Erjavec za odgovore na vprašanja v petem sklopu. Boste dobili besedo gospod Podkrajšek. Naj povem samo to, da sem vesel, da bomo lahko to razpravo končali v enem kosu, kajti nam je grozilo že ob 18. uri, da bomo morali prekiniti pa zdaj ob 20. tudi, vendar so na srečo nekateri odbori končali s svojim delom tako, da lahko nemoteno nadaljujemo današnjo razpravo. Za repliko je zaprosil gospod poslanec Podkrajšek, imate na razpolago 3 minute največ. Vi se pa? Se javite za razpravo? Boste prišel na vrsto. Izvolite gospod Podkrajšek, replika.
Hvala predsedujoči še za ta del. Ja minister, jaz se mogoče v kakšnem segmentu opravičujem no, če sem vas malo vznemiril. Ampak, jaz mislim, da smo vsi odgovorni, ki so zato mizo oziroma, ki smo v tem odboru do Republike Slovenije. Jaz sem vam že uvodoma priznal, da ste politično kar dobro moder politik, ki bi še lahko danes govoril še mogoče pet ur. To sposobnost imate, to vam jaz priznam. Ampak poglejte, zdaj pa nič ne bom več politično, rezultati pa kažejo pa številke kažejo, vojska nam je ušla, mladi fantje so nam ušli. Vzrok je, ker smo manj dali za vojsko. Bil ste zraven. Navezujem se pa zato, tega vprašanja ne bi danes izpostavljal, če se ne bi pogovarjali na tem odboru o prihodnosti Slovenske vojske. Če sem narobe kaj ugotovil, ker ste bil zraven ste zmanjšali proračun, pa ne govorim tisto leto, ko je bila največja kriza, deset let ste podpisoval koalicijske pogodbe. Tudi velikokrat sem bil slabe volje, ko sem vas opazoval kot diplomata, pa zdaj zamahnite z roko, naj se to prihodnje generacije ukvarjajo s tem. Mislim, da ni prav. Ste spreten politi, ampak za vami ostajajo brazgotine, ki jih bodo mogli prihodnji politiki reševati. To vam hočem povedati. Bom pa vedno roko dvignil v tem odboru, ko se bo šlo za slovenskega vojaka za pa Slovensko vojsko.
Hvala lepa. Zaključena je replika.  Začenjamo šesto rundo. Na vrsti je za razpravo gospod poslanec Kordiš, pripravita naj se gospoda poslanca Trček in Mahnič.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Jaz se bom sprehodil čez set vprašanj, ki sem jih že v svoji prvi intervenciji zastavil in z odgovori gospoda Erjavca nisem bil zadovoljen. Začel sem z Luko Koper in tudi tokrat bom nadaljeval z Luko Koper.  Informacija, ki se je pojavila, da naj bi Luka Koper postala logistična žila za Zvezo Nato je, da ne gre za enkratni deal, ampak da gre za nek stalnejši aranžma. To je eksplicitno taka informacija v javnosti. Vi, gospod Erjavec, trdite, da gre za enkraten trasport tehnike čez slovensko ozemlje. Kaj je zdaj od tega dvojega drži? Nekaj od tega brz čas drži, zanima me kaj drži. Informacija v javnosti je, da gre za stalen aranžma, da ne bi tukaj čez Nato potegnil svoj supply line, vi trdite, da gre samo za enkraten posel.  In naprej me zanima kaj ta posel pravzaprav je. Prej ste bili zelo skopi z odgovorom, zato me zanima, če nam vendarle lahko razkrijete še kaj drugega, za kakšne finančne zneske gre, za tovor kakšnega obsega gre, kakšnega tipa, itn. Mislim, upam, verjamem, da s to informacijo razpolagate in seveda bi jo radi pridobili.  In navsezadnje, kako se vi do takega scenarija, ki se nam morda obeta, torej Natove logistične poti čez Slovenijo opredeljujete. Ali je to nekaj kar vi podpirate, nekaj kar vi zavračate? V Levici to absolutno zavračamo iz razlogov, ki sem jih uvodoma že omenil, navsezadnje pa zagovarjamo tudi izstop Slovenije iz Zveze Nato.  Naprej. Referendum. Mi želimo referendum o temu, da ali namenimo 1,2 milijarde evrov sredstev za izgradnjo dveh bataljonskih skupin ali ne. Nič na tem vprašanju ni zavajajočega, torej prav nasprotno, kot vi gospod Erjavec trdite, vprašanje je popolnoma jasno. In ni res, da je Slovenska vojska odvisna od nabave Patrij oziroma Boxerjev. Preprosto ni. Že zdaj obstaja Slovenska vojska kakršna pač je, brez teh oklepnikov. To je pač neka retorična finta. Ja, lahko imamo Slovensko vojsko brez Patij in brez Boxerjev, brez problema in to ni vprašanje o tem Slovenska vojska ja ali ne, ampak ali bomo mi dali 1,2 milijarde evrov za bodoče staro železo, kot sem se prej izrazil ali ne. Iz vašega razpravljanja veje neka relativizacija, ampak pragmatično, ampak hkrati pragmatično naklonjenost izgradnje vsaj ene srednje bataljonske skupine, zato naj še enkrat poskusim razjasniti kaj je na stvari.     (nadaljevanje) Torej, dve srednje bataljonske skupine, 1,2 milijard evrov gospod Erjavec da ali ne, kakšno je vaše stališče? Ne sedaj, se bomo na Vladi odločili, prioritete. Vi iz pozicije ministra, ministra za obrambo, močne pozicije kakšno stališče boste zagovarjali? Ali ste za to, da zmečemo te milijarde v nabavo novih boxarjev ali ne?  Vprašal sem vas tudi po tem, če se vam zdi, da smo v Sloveniji toliko vojaško ogroženi, da bi bilo legitimno vložiti 1,2 milijarde evrov v nabavo nove vojaške tehnike, ki je vprašljivo oziroma neuporabna za potrebe obrambe domovine? Te dve srednje bataljonske skupine, še enkrat poudarjam, sta primerne za pomožne naloge v okviru Zveze Nato na okupacijskih misijah vsepovsod po svetu, nista pa primerne za obrambo domovine. Vi, gospod Erjavec ali mislite, da smo dovolj vojaško ogroženi, da namenimo 1,2 milijarde evrov v dodatne vojaške izdatke in to v istem času, ko imamo krizo s financiranjem zdravstva, ko imamo resni razvojni zaostanek in razvojno krizo, kamor bi morali prednostno vlagati denar?  Kar se tiče samih boxerjev. Z opremo v vojaške tehnike pravite, da cena narašča, ampak s to opremo je nekako tako kot z aneksi v infrastrukturi. To ni strokovno-tehnično vprašanje, ampak je politično vprašanje kako daleč dovolite, da ta cena naraste, ker smo sedaj šli iz 200 in nekaj milijonov evrov za 57 boxerjev na 300 in nekaj milijonov evrov za manjše število vozil torej 50 odstotni dvig sredstev zgolj v enemu letu. To se ni za hecati, korupcijska tveganja tukaj so velika. Smo imeli v preteklosti že afere, imeli smo afero Patria ravno v času vašega ministrovanja na obrambnem resorju. Kar želim slišati je jasno zaveda, da tudi, če v koaliciji tiščite naprej na vsaki način mimo Levice, mimo naših opozoril v nabavo novih oklepnikov, da boste naraščanje cene oklepnikov zamejili in kje ste pripravljeni ceno teh oklepnikov postaviti?  Tudi ne zdrži trditev, da moramo zavarovati svoje vojake in da boxerji so zadeva kako naj mi zavarujemo vojake in pripravnike Slovenske vojske. Prvič. Tudi s transporterji, to so bojna vozila, ofenzivna bojna vozila. Kot drugo. Zakaj so pripadniki Slovenske vojske sploh ogroženi? Zaradi tega, ker sodelujejo tudi na nelegitimnih misijah v tujini, ki servisirajo imperialistične interese Zveze Nato za njimi interese Združenih držav Amerike. To nima nobene veze ne z blaginjo slovenskih državljank in državljanov niti ne z interesi Republike Slovenije, pika. Investicija v nabavo boxerjev oziroma izgradnjo dveh srednje bataljonskih skupin ne sledi nujno temu, da smo del Zveze Nato, da smo tja vstopili z glasovanjem na referendumu in da sedaj z njega nekako mehanično pridemo do tega, da moramo dati 1,2 milijarde evrov za dve srednje bataljonski skupini pač to ni res. V prejšnje mandatu je takrat ni predsednik Državnega zbora gospod Milan Brglez zelo lepo povedal. V Natu imaš ti vedno pravico »ne« torej ni sedaj mi smo v Natu moramo to delati. To ni res, mi smo v Natu, lahko delamo tudi kaj drugega, vedno se lahko izvzameš. Poleg tega postavimo višino izdatkov in te dve bataljonske skupine v perspektivo. Če se ne motim je Natov cilj sestava 30. bataljonskih skupin in v to kvoto naj bi Slovenija prispevala dve bataljonske skupine. Kaj to sedaj pomeni, da jih bo proporcionalno Nemčija 80? Ne. To je velik in visok zahtevek do nas, ki nima nikakršne veze za zmožnostjo države, nima nikakršne veze s pravičnimi prispevki v kolektivno obrambo ali karkoli že.   (nadaljevanje) Poleg tega dve uri nazaj je bil objavljen članek, ki je mene dosegel 15 minut nazaj. V Murski Soboti se je vdrla bankina in Patria je padla s ceste in so mogli priti z dvigalom, zato da so jo ven potegnili. Ne vem, če so do tega trenutka že uspešno rešili tisto Patrio ali ne, ampak to se je zgodilo pa ima Patria 24 ton boxerji, ki naj bi Patrio nadomestili imajo pa 36 ton. Kam kaže prednostno vlagati sredstva v tej državi? Očitno ti nobena Patria pa nobeden boxer ne pomaga, če bankina ne štima? Za zaključek pa morda jaz odgovorim na vaše vprašanje gospod Erjavec kaj je sedaj s tistimi 30 Patriami kolikor jih imamo. Kolikor vem, kolikor razumem - mogoče me lahko kdo korigira - se je zgodil prehod iz Patrie v boxerje skozi poizkus vstopa v Oker. Oker naj bi delal z boxerji in zaradi tega so, potem Patrio substituirali z težjimi bokserji. Teh 30 Patrij naj bi še vedno sodelovali v sestavi teh dveh srednjih bataljonskih skupin, ampak zaledna vozila kot komandna vozila in naj bi se jih posodobilo s Software, da bodo kompatibilne z boxerji. Seveda se tukaj nemudno odpira vprašanje koliko naj bi ta posodobitev koštala po zagotovilih vaše predhodnice sicer ne kaj sila veliko, ampak vemo kako je s temi nabavami. Ko imaš javni razpis za gremo delati tunel skozi neki hrib, potem pa končaš z desetimi aneksi in dvakrat višjo ceno. Nanizal sem neka vprašanja, razmisleke in bi želel, da se do njih opredelitev. Jasno, nobena skrivnosti ni, da na teh političnih vprašanjih, ki zadevajo vojsko, ki zadevajo obrambo konceptualno ne pridemo ravno skupaj. Želel bi pa od vas jasne odgovore kje in kako se pozicionirate? Ne relativizacija pa se bomo nekaj zmenili pa odvisno od prioritet itd… Navsezadnje ne gre za strokovno vprašanja kakor ste vi, gospod Erjavec, prej navedel. Gre za eminentno politično vprašanje.
Nadaljujemo z razpravo.  Besedo ima gospod poslanec Trček.
Vas moram pohvaliti, da se striktno držite Poslovnika, v skladu s Poslovnikom bom govoril na osnovi 56. točke izhajajoč iz drugega odstavka druge alineje 75. točke o vsebini današnje seje. Seveda bi lahko gospodu Viktorju Karlu očital marsikaj, saj je največ časa bil v Vladi. Z gospodom Erjavcem je podobno kot je z nekim gospodom, ki žal ni glih najboljše končal, s Schumaherjem rojen na isti dan kot jaz je bilo včasih v Formuli 1, če imaš Formulo 1 imaš Schumaherja in zmaguje, če imaš Vlado imaš Karl Erjavca, ampak ne bom se sedaj o tem. Nekoč bo prišel čas, ko bo šel gospod Karl v penzijo, sicer ga ne bo ujelo še demografski sklad, ampak ne dvomim, da se bova kje srečela v okolici Kranja pa kako lepo rekla. Dajmo se zresniti.  Obstaja eno pravilo iz teorije organizacij. Številnim, ko rečeš teorija padejo v znak vi pa filozofirate gor dol. Je zelo praktično. Ko imaš ti neko področje in imaš za to področje resur, ko ti gre več kot dve tretjini v - Kordiš bi rekel - stafe, v ljudi, v osnovno amortizacijo, v opreme, v škornje, v čevlje začne to področje stagnirati. Velja kjerkoli velja za katerokoli državo. V dovolj ljudskem jeziku je gospod kandidat to zelo lepo povedal - dajmo se mi končno kaj zmeniti.  Za razliko od mladcev jaz spadam še v neke generacije, ki smo dali neko obvezno služenje vojaškega roka. Kolega Bevk, upam da ne boste rekli, ker je eden kolega drugi znorel kaj sedaj o sebi govoriš. Sem bil v inženirskih enotah, imam še vedno izpit, na civilnega nisem prevedel za rečni remor, ker v / nerazumljiv/, to enoto smo imeli v Novem mestu pri nas pa še v Makedoniji nekje dol je bila. Mi imamo neko veliko generacijsko vrzel naraščajočo v Slovenski vojski in tisti, ki ste bili v politiki na tem resorju, ste to zakuhali tudi na način, da nikoli niste resno naredili profesionalizacijo Slovenske vojske, a veste. To je podobno kot tisti naš, na nek način, pa ki ga dosti bolj nujno potrebujemo kot te, Kordiš bi rekel, »kmalu stare kante« UKC Maribor. Zelo lahko je nekaj napisati. In tu se s Karlom strinjava. Rečeš: »Bela knjiga, bomo imeli to. Dajmo napisati, bomo vlado izstrelili na Mars.« Pa ne vem, do katerega leta. Ampak bodimo resni in seveda, potem imamo težave in se to »flika«. To se »flika« s tem, da se je Slovenska vojska spremenila v ekspedicijsko, »flika« se s tem, da je neko razmerje med vojaki in podčastniki malo nenavadno, v primerjavi s kakimi drugimi vojskami. In zdaj moram reči, takrat, ko smo mi imeli revolt državljank in državljanov, ko je šla druga Janševa vlada »zu grund«, sem jaz imel ogromno nekih mailov tudi od pripadnikov Slovenske vojske. Jaz zdaj ne bi te seje rad zapiral, tudi na KNOVS smo izvedeli o nekem stanju v Slovenski vojski, ki na nekih področjih ni ravno super. Dobro, imamo tudi vrhovnega poveljnika, ki ne bo bral, kaj mu Sova pošlje pa, ne vem, tam čez enega Miha Kordiša »šizite«, ker nekaj objavi na Twitterju, to se nam pa zdi normalno. To je tudi – pardon, Kordiš, na Facebooku – to je tudi pogovor o Slovenski vojski. In seveda so ljudje nezadovoljni in seveda je sindikat nezadovoljen. Nekdo, ki je bil zelo visoko v Slovenski vojski pa ima na kakem področju kako drugo afero, veste, jaz sem prebral tisto edino poročilo računskega sodišča o Sovi. Bral sem marsikaj v življenju, ampak nekaj takega pa ne, to si upam priznati na javni seji. Pa se mi zdi, da bo to treba enkrat odpreti.  In je nekdo rekel: »Ali sploh Slovensko vojsko?« Jaz bom rekel tako. Če že, majhno, fleksibilno, ustrezno plačano, mirovniško, neekspedicijsko, profesionalno, visoko izobraženo. Vi veste, da sem jaz odprl razpravo o policiji. Pa so rekli: »Joj, tebe so v Mariboru tepli.« Sem rekel: »To je by book.« Najdeš enega profesorja, ko je revolt. In se to Vinko Gorenak spomni in rečeš: »Ta je nor profesor.« Saj to mi delate tudi v parlamentu. Saj včasih drugega niti ne veste verjetno v SDS, »zaciklani«. Pa bi lahko, ker ste pametni. Ampak ste samo v tej neki svoji zgodbi. Jaz lahko odkrito povem, da se s kolegom Mahničem lahko normalno pogovarjam, ko so kamere ugasnjene, pa ko se prižgejo pa se včasih vprašam: »A niste vsi na »snegecu« kot vaš podmladek?« V tisti aferi Čuš. Kar ni smešno, ni smešno, to daleč od tega, da je smešno.  Vrnimo se zdaj nazaj k Slovenski vojski. Nehajmo si delati iluzije, Nato ima nek historiat. Malo ga je čas povozil. Veste, resni nemški časopisi niso ravno Reporter, Demokracija ali nekaj takega in tam so začeli odpirati razpravo o smiselnosti Nata. In imajo neke resne ankete v Nemčiji, pa so tam EPP-jevci vaši bolj na oblasti, SDS. In je delež ljudi, ki so proti temu, skoraj identičen kot v Sloveniji. Dve tretjini. To je dejstvo. Kdo od nas se je že tudi ločil v življenju, a veste. Reči: »Imeli smo referendum enkrat o tem.« Imeli smo referendum tudi o tem, kako bi Slovenske železnice upravljali pa v kakšnem stanju so, ker se vozim z njimi iz Maribora. Eni očitno malo greste proti »penziji« pa dobro se to sliši pa volivci. »Ah, saj ti mladi nič ne vejo.« Mi smo vzor tem mladim. Verjetno bi se mi morali začeti drugače obnašati. Glejte, mladi ljudje niso za naborništvo. Jaz sem že rekel, veš, Karl, te bom kar tikal, tudi če delava »cost benefit«, dva, tri mesece pa jih malo, tako, »šariti« na neko vojsko. To je neodgovorno do proračuna. Zelo odkrito povedano. Boljše bi bilo, kot je Olaf Palme delal, ki je dal direktivo, da kadarkoli mladi v tistih časih pridejo »na štop«, nekje na njihovo ambasado pa reče, »Joj, zmanjkalo mi je penezov,« da so mu dali 500, bi danes rekli evrov. Na takšen način mlade v svet, jaz to včasih rečem metaforično, brez Mojce Mavec, da ga spoznavajo. To bo večji varnostni učinek za Slovenijo.  Spoštovani mladi kolega Mahnič je omenjal hibridnost. Jaz sem šel študirati, pa Švedi imajo tudi kar probleme s tistim popolnjevanjem. Probleme imajo na dvojni ravni. Eni mladi nočejo drugi mladi pa niso dosti fit. Jaz sem v tem mandatu predsedujoči Odboru za zdravstvo, imamo pa Ministrstvo za zdravje. Dajmo se raje s tem ukvarjati namesto, da bi kupili to neko bojno enoto. Nehajmo si delati iluzije, pač imamo vojaško industrijo. Ta slovenski zet na katerega večina ni ravno ponosna, veste, saj hodi po svetu in reče, kaj naše lepo orožje. On je trgovec, ubija lepše kot vaše lepo orožje. Tako on govori. Ne vem. Lahko bi »clipping« izdani naredil, pa bi tri ure vam zdaj Trumpa citiral. Nehamo si delati iluzije. Tudi zgodba pesko je zgodba, veste, evropske vojaške industrije. Včasih smo imeli gospoda Drnovška, ki mu zamerim edino to, da takrat leta 1994 ni nekega košarkarja pa nekoga pospravil, čeprav iz politike, čeprav je bil predkazenski postopek že speljan, ampak je rekel, da pač, se je malo ustrašil, čeprav je imel takrat politične moči. Žal zaradi tega po mojih minimalnih kriterijih jih je zgolj gospod Bučar, politik ki ga imam jaz za vzor, mimogrede pod črto. Tudi strateški dokumenti kažejo, da Slovenije nobeden ne bo napadel na ta nek klasičen način. Če jo že bo kdo napadel, je nek nizozemski general rekel, to je celo, slovenski mediji so to povzeli, rekel, ti generali so malo v času obstali in kolega Mahnič tudi malo tako govorite, kar me preseneča, navsezadnje počasi končujete ali mogoče ste že končali študij obramboslovja. Nekdo, ki bi hotel napasti Slovenijo, bi najprej razsul dispečerski sistem. Logično, kaj pa drugega. Imamo dnevne kiber napade. Poznam ekipo z Arnesa, in tudi tisti general je rekel, če se bo zgodilo, se o zgodilo nekaj takega. Če že investiramo, investirajmo v to, ker imate večji multiplikator. Jaz sem v mladih letih, imel sem tudi Mundovo štipendijo, hodil na Ars elektroniko v zgornji avstrijski Linz, je bil razvoj takrat še, kaj so bili, na »unics in na silicon graphics«, grafičnih postajah 3D okolij. Ko sem se s tistimi umetniki pogovarjal, so mi rekli, veš kaj, mi peneze v bistvu dobimo, ko za ameriško vojsko delamo. / nerazumljivo/ so delali simulatorje, zadeve gor dol, imamo ogromno mladih z ogromno tovrstnega znanja, če se že hočete to igro iti. Govorim zdaj nekako v bistvu kot makroekonomist. Zdaj kolega Prikl, Desusov vaš kolega, ki bo, slišim, državni sekretar, pa bova spet lepo z Urošom sodelovala, upam tudi kdaj šla skupaj domov, upam, da ne bo to prečenje interesov med izvršilno oblastjo in zakonodajno, vam lahko gospod Erjavec ali kolega Karel pove, da v Mariboru dobesedno določene omice jejo hrane za mačke in pse in to ni smešno. Zdaj, če se mi bo kdo smejal, bom težko se resno zadržal. In imajo, dejansko imamo tam civilno družbene iniciative, ki jim pomagajo, veste, in pridemo do osnovnega vprašanja politične ekonomije…
Gospod poslanec…
Ja, bom. Ja.
Ali lahko…
Ne, ne, ne, ne, vračam se nazaj.
Ali lahko citiram 112. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o imenovanju ministrov. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji Državnega zbora, ker je to minister storil, in odgovarjati na njegova vprašanja. Prosim, da kot poslanec, čeprav ne član odbora, zastavite ministru vprašanja in omejite svojo razpravo na neko znosno minutažo.
spoštovani predsedujoči, se zelo omejujem, ampak seveda, če hočeš priti do vsebinskega vprašanja, ga moraš razložiti in moje vsebinsko vprašanje je bodočemu ministru in osebi, ki je v Sloveniji vsaj formalno najbolj zagovarja upokojence, tipično, osnovno vprašanje politične ekonomije, ki so nas ga včasih učili, odnos med maslom in topovi. Skratka, spoštovani gospod minister:  Kako boste dejansko preživeli to vašo vlogo dvoživke, ko boste po eni strani morali zagovarjati topove, po drugi strani, kot tisti, ki v prečenju ustavnega loka slovenskih političnih strank zlasti izpostavljate in zagovarjate pravice upokojenk in upokojencev, ki jim jaz, kot predsedujoči odbora za zdravstva privoščim maslo in ne margarino. To je zelo moje konkretno vprašanje. Druga zadeva. Kako se boste, če se boste na Drnovškovski način pogajali o tem, koliko in kakšno vojaško opremo boste kupovali. Veste, z vsem dolžnim spoštovanja do gospoda Mahniča, je meni vseeno dosti večja avtoriteta, ki jo gospod Mahnič mogoče kdaj lahko doseže, zaslužni profesor, doktor Bebler, ki zelo jasno problematizira te zadeve, ki zelo jasno pove, da zveza NATO ni odpoved suverenosti za razliko od članstva Slovenije v Evropski uniji in seveda da kredibilnost si ne pridobiš na ta način, da ti nekdo v bistvu vsili, skozi neka politična pogajanja, pritiske, tudi lobiranja, neko opremo. In dejansko, kako se boste pogajali. Glejte, mi glede na konfiguracijo terena bi verjetno potrebovali prej neko eskadrilo helikopterjev, pa sva se strinjala s kolegom Mahničem glede tega, ali se vi strinjate ali ne in potem pride spet do nekega drugega vprašanja, da imamo sedaj pa v slovenski vojski pilote helikopterjev, ki nam bodo pobegnili, ne vem, v kakšne nizkocenovnike, ker, kolikor sem jaz informiran, ne vem če ste gospod minister informiran, ker je vseeno nekaj časa od kadar ste bili na tem ministrstvu, čisto iz preprostega razloga, ker jih je tam enih dvajset in tisti, ki so malo bližje povezani letijo, tisti, ki pa niso ne in ne bojo naleteli dovolj ur. Kako boste reševali to problematiko? Zdi se mi, da smo že iz poslanske skupine Levica postavljali to zelo konkretno vprašanje vladi v odhajanje. Glede na to da imamo naraščajoče število ujem po Sloveniji. Veste, kar navsezadnje kaže, če grem kot turist v Logarsko dolino ali Solčavski predel, ujma je bila decembra, še danes imamo dejansko vse razsuto. Ne moremo te turistične kapacitete tržiti in prispevati v proračun, kot bi hoteli. Seveda mi je zelo jasno, da ne moremo kot v stari Jugi reči, bomo vojake poslali. Bi bilo tudi neodgovorno, ker delo v gozdu je tudi nevarno. Tudi recimo iz Elektra Maribor mi sporočajo in me zelo podučujejo, ko gledaš recimo v poletnih mesecih, koliko imajo oni nekih izrednih dogodkov, kolikokrat jim pade omrežje. Skratka moje vprašanje, vem da ste na to že zelo odgovarjali, pa tudi te informacije sem dobil iz samega Morsa, ker Mors ni samo slovenska vojska. Mors je tudi civilno zaščitni del, ki je bil znotraj tega, že tako in tako na pol pozabljenega resorja, kjer ste se vi tu politično nabijali, še bolj pozabljen. Kako bomo ta del resorja, ki ga definitivno bolj potrebujemo, ker ko govorimo o varnosti, govorimo o širokem spektru varnosti, razvijali in kako se boste tu dejansko izborili za več denarja. To so neki odgovori, zelo kratek sem bil,
Gospod _____
/ oglašanje iz dvorane/
na kateri bi rad, dejansko sem bil zelo kratek, na katere bi rad, da mi dejansko odgovorite in tudi kako bomo popolnjevali to generacijsko vrzel. In čisto za konec, mi bi seveda potrebovali, ker je vsakemu, ki se želi resno pogovarjati o tem, kaj država mora imeti, prenovo, varnostno obveščevalnih in protiobveščevalnih služb in sistemov. Saj se vam je na ministrstvu iz katerega odhajate, pardon, zgodila afera tudi zaradi tega. Kako boste to usklajevali vojaško z, dajmo reči, civilno, skratka z Sovo. Mi se moramo tudi resno vprašati, ne vem, ali se strinjate s tem ali ne, ne zaradi seveda nekih, tudi travmatičnih izkušenj iz predhodnega sistema, ki je bil avtoritaren z nekimi elementi totalitarnosti, tu se jaz z določenim delom levice ne strinjam, da nimamo nekaj, če rečem metaforično MI6.   (nadaljevanje) Notranjo obveščevalno in protiobveščevalno. Če bi jo imeli, se nam ta zgodba s Šiškom ne bi zgodila na takšen način. Kako se boste opredelili do tega, ker seveda mi ne moremo imeti neke paralelne paravojaške strukture, pa jih povezujejo s SDS, pa se kažejo neke slike… Jaz ne vem, ne me narobe razumeti, kolegi, jaz nočem biti počez obsojajoč, a veste, ampak gospod Grims je tam mahal, da so ne vem kakšni, pa to z Levico povezoval. Mogoče so to dejansko fotomontaže, mogoče pa ne. Kakšno je vaše stališče do tovrstnih pojavov pri nas?  In zadnje vprašanje: Kako bomo v Slovenski vojski in tudi vseh teh varnostnih strukturah razvijali neko kibernetsko samozaščito. A veste, saj imamo zgodbo, evo, to je ravno ekipa iz Maribor, imate tako imenovane kriptovalute, skozi katere pere balkanska mafija denar. To je tudi varnostni izziv, ki preči delno tudi ta resor. Tako, a veste, da ne boste mislili, da Trček kar nekaj naklada, pa se ne ukvarja s tem področjem. Navsezadnje, tudi nekdo iz dobro izobražene družine Trčkov je bil v Afganistanu dvakrat po pol leta, kolega Mahnič pa ne. Hvala za besedo.
Hvala lepa tudi vam, čeprav ste obljubili, da boste zaključili že pred dvema vprašanjema.  No, jaz bi res položil vsem na srce, ki razpravljate na današnji seji Odbora za obrambo - tu smo že pet ur in pol -, da bi počasi le poskušali skleniti današnjo razpravo, ki je bila res zelo temeljita. Zdaj v šesti rundi ima zadnji možnost postaviti vprašanje gospod poslanec Mahnič; dejal je, da bo samo eno vprašanje, bomo videli. Izvolite.
Hvala. Ja, zdaj glede na te vaše besede, gospod predsednik, nočem spodbujati še dodatne razprave in ne bom odgovarjal kolegu Trčku, ker potem bomo tu še dlje časa.  Me pa samo zanima, gospod minister, prej ste sami omenili ta upravni del. Ko se pa pogovarjaš z visokimi častniki Slovenske vojske, vsak opozori na to, da je v upravnem delu približno 100 uradnikov, ki imajo plačo ekvivalentno brigadnemu generalu. Kako nameravate urediti to področje?  Če kaj, se seveda tako s kolegom Trčkom kot s kolegom Kordišem strinjam, niso Boxerji edini način razvoja oziroma kako zgleda Slovenska vojska. Mi se lahko odločimo za takšno Slovensko vojsko, za takšno ali za takšno. To se lahko odločimo politiki, s tem se strinjam, ampak vojaška stroka pa je tista, ki bo povedala, za takšno vojsko, kot ste se odločili, je najprimernejša taka in taka oprema. In ni res, da je Boxer glavno ofenzivno orožje. Če bi mi želeli graditi ofenzivne enote, potem ne bi delali srednje bataljonske bojne skupine, ampak bi delali težko bataljonsko bojno skupino, kjer so v konici tanki. Ker tankov nimamo, to ne bo ofenzivna enota. Samo še ena zadeva, gospod Erjavec, in s tem res zaključujem, nekako mi je prej ušlo. Vemo, da ste bili sami kot minister za zunanje zadeve precej ostri do sosednje Republike Hrvaške, da ste takrat tudi sami dejali, da bi poslali naše flote, kar pač imamo, če se temu lahko sploh flota reče, na mejo. Pa me zanima, kakšno je zdaj vaše stališče glede tega. In pa, kakšno sodelovanje si lahko obetamo med vami in hrvaškim obrambnim ministrom, generalom Krstičevićem.  Predsednik, zdaj pa zaključim.
Hvala lepa, gospod Mahnič.  Besedo dajem kandidatu za ministra, gospodu Karlu Erjavcu.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa.  Poslanec, gospod Kordiš, mi je še enkrat ponovil vprašanje glede Luke Koper. Zagotavljam vam, da sem povedal tisto, kar vem. Vse drugo, kar bi povedal, bi si izmišljeval ali pa bi, ne vem, ugibal. Ne vem, za kakšno ceno, ne vem, kakšno opremo. Vem, da tečejo pogovori z Luko Koper,   (nadaljevanje) in tudi vem, da ne gredo v smeri, da bi to postal nek logističen center stalne narave. Povedal sem, da Luka Koper pač ima kar precej zasedene svoje kapacitete, in je sploh vprašanje, ali je ta komercialni posel izvedljiv. Če me sprašujete za moje mnenje, jaz podpiram vsak zakonit komercialni posel, ki prispeva k večjemu dohodku podjetja, ker to je osnova potem tudi za gospodarsko rast, za boljše plače in tako naprej. Tako jaz tu ne bi dramatiziral te zadeve.  Kar se tiče Boxerjev ali pa oklepnikov, kolesnikov 8 x 8. Vojaški strokovnjaki trdijo, da je potrebno to tudi za nacionalno obrambo. Vi ste pač drugačnega mnenja, to je vaše osebno mnenje. Tudi nekateri strokovnjaki, pa ne iz vojaške stroke, omenili ste dr. Beblerja, mislim, da je gospod dr. Trček to omenil, ampak on ni vojaški strokovnjak v klasičnem smislu, da bi imel znanja glede strukture vojska, opreme in tako dalje. Tako bova tu verjetno vsak na svojem stališču. Jaz to prepuščam stroki. In ni res, da je to politična odločitev, to je še vedno strokovna odločitev. Je pa politična odločitev, koliko denarja bomo namenili, da ustrezno opremimo Slovensko vojsko. Tudi stalno poudarjate teh 1,2 milijarde evrov, da naj bi jih porabili do leta 2023 ali 2024. Poglejte, jaz sem že danes prepričan, da, prvič, toliko denarja verjetno ne bo, in sem tudi prepričan, da ta denar ne bo porabljen. In bi bilo dobro, da nehate stalno ponavljati teh milijardo 200 milijonov evrov, razen če to delate pač v smislu politične propagande, ki pa jo tudi razumem, glede na to, kaj zastopa vaša stranka. Mislim, da bomo zelo zadovoljni, če bomo uspeli povečevati sredstva za obrambo, in zelo zadovoljen, če nam bo končno uspelo sestaviti vsaj eno srednjo bataljonsko bojno skupino. Seveda, po dokumentih, ki trenutno veljajo, in po dogovorih, ki so bili sklenjeni v okviru paketa sil zmogljivosti, je pa predvideno, da naj bi v prihodnje imeli dve srednji bataljonski skupini; ali se bo to zgodilo ali ne, ne vem, na to ne znam odgovoriti v tem trenutku. Ampak glede na svoje izkušnje - in sem povedal, že 15 let se o tem pogovarjamo in še danes nismo uspeli tega zgraditi - upam, da bomo naredili nek korak naprej.  Vi tudi stalno poudarjate, da pri vseh operacijah zveze Nato gre za nek imperialističen interes. Glejte, mi smo najbolj prisotni v operaciji KFOR, tam imamo največ pripadnikov ponavadi, tam nekaj čez 200, 240, se ponavadi vrti ta številka. In tu moram reči, v našem interesu je, da smo tam prisotni. Jaz tu ne vidim nobenega imperializma s strani Slovenije, ne vem, neke vizije, da bomo podredili Kosovo ali karkoli. Ampak tam opravljajo naši pripadniki Slovenske vojske, jaz upam, da ste kdaj bili tam in obiskali v okviru KFOR naše vojake. Boste videli, tu gre za naloge, ki so humanitarne narave, ponavadi gre za pomoč prebivalstvu. In, seveda, ko vi govorite tako vehementno, da samo izpolnjujemo neke imperialistične interese, mislim, da to ne drži povsem. Lahko se pogovorimo o nekih drugih lokacijah, kjer bi mogoče lahko našli kakšen element, pa nisem prepričan, ampak tisto, kar dela slovenska vojska in tam kjer smo res masovno prisotni, tukaj gre za naš interes. Mi smo zainteresirani za stabilnost zahodnega Balkana in upam, da bo situacija tudi še naprej tam stabilna. Zdaj, profesor Trček, jaz moram reči, da bi bil pri vas – ali je tukaj? Je. Jaz bi bil izjemno slab študent, ker moram reči, da velik del vašega izvajanja nisem razumem, zlasti tisti del, ki se je nanašal na Schumacherja pa na Formulo 1 in še so bili neki pasusi, ki jih nisem razumel, tako da se opravičim že zdaj, če ne bom dosti konkretno odgovoril na vaša vprašanja.  Razumel sem, da ste mnenja, da mladi fantje ne želijo v vojsko, da to je nepopularno in tako naprej, ampak vam moram pa povedati - in kot zunanji minister in kot minister za obrambo, ko sem šel med ljudi, zlasti zanimivo, kako mame želijo, da bi njihovi sinovi šli služiti vojaško službo, punce, dekleta in to iz čisto preprostih razlogov. Bom ta nivo uporabil, kot ga vi radi, da recimo si ne znajo očistit čevljev, ne znajo poskrbeti za osebno higieno, ne vedo kako se postelja postelje in tako naprej in tako nazaj. Jaz sem prepričan, da tudi v Mariboru, tam kjer se veliko družite med ljudmi, da bi našli kakšno mamo ali pa kakšno dekle, ki bo vam pojamrala v tem smislu in jaz osebno sem prepričan, da bi to prineslo več pozitivnega kot negativnega, zlasti za tiste, ki si želijo opravljat. Saj vemo, da imamo tudi vsakoleten tabor, kjer študentje preživijo nekaj dni tam v Bohinjski Beli in ko sem gledal intervjuje, sem videl, da so bili zadovoljni, da so se nekaj naučili, tako da ne bi to jemal povsem negativno. Zdaj glede masla in margarine, jaz bi tako rekel – in maslo in margarina sta škodljiva, vemo, da povečuje holesterol, tako da tukaj ne gre za vprašanje masla ali topov, gre za vprašanje, kako zagotavljati ustrezen socialni standard prebivalstvu in kako zagotavljati ustrezno varnost? To je vprašanje in v okviru tega se bom skušal gibati.  Se pa strinjam glede tistega izvajanja v helikopterskem delu, vidim, da dobro poznate zadeve. Na letu je treba urediti, to ne more, da bo eden imel 13 ur naleta, drugi pa 186 ur, tako da tukaj je odgovornost poveljnikov in tistih, ki skrbijo za ta del. Glede zaščite in reševanja se povsem strinjam z vami. Ta služba izjemnega pomena, ta sistem je ključen, ker tukaj so pa realne grožnje vsak dan in če pogledamo posledica podnebnih sprememb, tukaj vidimo, da je potrebno ta sistem še dodatno okrepiti. Recimo, dogodke za katere smo mislili, da je nemogoče, da bi se zgodili, da je to daleč od nas, se nam dogajajo. Jaz imam konkretno izkušnjo Železnikov. Takrat sem bil minister za obrambo, takrat smo tudi prvič aktivirali slovensko vojsko s svojimi inženirskimi kapacitetami in mislim, da tam smo prišli do spoznanja, da je tudi pomembna ta povezanost, interoperatibilnost med vojsko in pa sistemom zaščite in reševanje.  Zdaj, glede fotomontaž pa moram reči, da v tem bi bil pa tudi zelo slab študent, ker nisem razumel poante tega vprašanja.  Potem imam pa gospoda Mahniča, zdaj ne vem, sva že pri 60. vprašanju ali ne? Kaj se tiče plač, hvala za to opozorilo.   (nadaljevanje) Jaz bom preko notranje revizije dal preveriti, ali so te plače izplačane v skladu z zakonom, korektno, zato imamo notranjo revizijo in bom to odredil, če bom potrjen za ministra za obrambo. Zdaj glede Hrvaške – ko sem govoril glede morske meje, nisem mislil na uporabo obrambnih sil, ampak predvsem, da bi morala policija in službe, ki so pristojne, razne inšpekcije, takoj tisti dan, ko je bila izvedena, oziroma izdana arbitražna odločba, morali tisti dan začeti izvajati te pristojnosti in tukaj moram reči, da je prišlo do disharmonije s predsednikom vlade, ampak jaz sem še danes prepričan, če bi takrat tako storili, ne čakali, da se izteče 6-mesečni rok, da verjetno bi situacija bila drugačna. Kar se tiče sodelovanja na obrambnem področju, ni nobenega razloga, da ne bi dobro sodeloval z ministrom. Jaz moram reči, da sem ga že srečal, ker veste, da zunanji ministri in obrambni ministri imamo tudi skupna zasedanja in jaz pričakujem v okviru pristojnosti, ki jih bom imel kot minister za obrambo, da bova dobro sodelovala, ne glede na nekatera odprta vprašanja. Tako da verjetno to sodelovanje z ministrom za obrambo Republike Hrvaške bo precej lažje, kot je bilo sodelovanje z zunanjimi ministricami, ker nisem se imel praktično kaj z njimi pogovarjati, ker niso imele nobenih pooblastil in pristojnosti, ker o odprtih vprašanjih, zlasti glede arbitraže o vsem tem odloča hrvaški predsednik vlade in zato se mi tudi ni zdelo smiselno, da imava neke pogovore okoli tega, ker tudi ni imela mandata, da bi lahko stališča karkoli spreminjala. Kar se tiče pa hrvaškega ministra za obrambo pa sem prepričan, da bova dobro sodelovala, ker je v skupnem interesu, da skupaj odvračamo grožnje, ki se nakazujejo.
Hvala lepa gospod Erjavec. Začenjam sedmo rundo, imam tri prijavljene, upam, da bo to tudi zadnja runda, vsaj prosim vas vse skupaj. Gospod poslanec Lenart imate prvi besedo.
Hvala, predsednik.
Se opravičujem, ja, prednost ima po poslovniku replika, zato dajem besedo za repliko gospodu poslancu Trčku. Saj veste tri minute največ, lahko pa tudi manj.
Seveda, hvala lepa predsedujoči. Glejte, gospod minister in gospod kandidat za ministra, veste reči: »nekdo si nekaj želi, mama želi, punca želi«, saj nek fant ni last ne mame ne punce in zdaj, če se pogovarjamo o populizmu, veš Karl, bom kar tikal, to kar si ubesedoval, da »neki pubec ne zna spucati to, da ne ve ono, da ne ve tretje pri 18-ih letih«, pa to je vprašanje vzgoje doma in to je nivo vrtca in to kar vi ubesedujete naj bi slovenska vojska, ki je profesionalizirana skozi naborniški sistem sočasno postala vrtec. Nehajmo se hecat, hvala za besedo.
Hvala lepa tudi vam, predvsem za kratek nastop. Gospod Lenart, izvolite.
Hvala predsednik. /oglašanje iz dvorane/
Za repliko tudi vi gospod Kordiš. Ja, spet ima replika prednost. Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči, bom tudi jaz kratek. Vojska res ni vzgojna institucija. Če rabiš ti si predstavljati neke efektivne 18-letnike, ki ne znajo postelje postlati, zato da utemeljuješ nek obrambni koncept, mislim, da je ta popolnoma slaba, če bi pa slučajno zdržala, je pa še neodgovorna in neresna. Na človeka, ki si ne zna postelje postlati, mu bomo pa orožje dali. Ne se hecati. Zakaj sem se prijavil na repliko je pa naslednje. Gospod Erjavec, upam, da se boste na pogajanjih v okviru zveze NATO ali še česar drugega v tujini, držali približno tako izmuzljivo, kakor se držite na tem odboru. zelo konkretno dve srednje bataljonske skupine ne to ali smo mi zmožni to postaviti gor dol, mislim glejte, če je politična volja, če je zadosti političnega interesa potem se to naredi. In iz moje pozicije je to precej neresno neodgovorno tratenje 1,2 milijard evrov in zaradi tega vztrajam pri tem ali ste vi na stališču, da to se naredi ali da se to ne naredi. Če vam je prehuda dve srednje bataljonske skupine lahko se opredelite do prve srednje bataljonske skupine, da ta skupina ja ali ta skupina ne. Saj iz konteksta izhaja, da se nagibate sicer v to smer, ampak bi rad nek jasen odgovor zaradi tega, ker takrat, ko vas pozovem na jasen odgovor in potem se ta kontekst začne malo majati, pa to neka biti tako zelo konkretno in podobno.  Dalje. Referendum o tem ali naj mi namenimo sredstva za nabavo nove vojaške tehnike, ja ali ne. To je ogromno denarja, ki bi lahko šel v raziskave in v razvoj, lahko bi šel v okrepitev zdravstva, kot pa vi predvidevate oziroma kakršni so vladni plani oziroma kar plani celotnega političnega establismenta je pa to denar, ki gre za subvencijo nemškega, ameriškega, francoskega in še kakšnega vojaško industrijskega kompleksa. Za zaključek. Kje vidite imperializem? Nikjer nobenega imperializma. Ali v Latviji ni nobenega slovenskega vojaka? Seveda da je.
Replike na repliko ni mogoče podati, namenjena je replika drugim stvarem ne pa postavljanju novih vprašanj. Zato predlagam, da nadaljujemo s sedmo rundo. Gospod poslanec Lenart imate besedo.
Hvala predsednik. Spoštovani kandidat ministrski gospod Erjavec. Jaz sem danes malo presenečen nad vašo načitanostjo tudi bom rekel izkušenostjo in nikakor ne želim, da se kdo v parlamentu opravičuje za obstoj Slovenske vojske, ampak potem bi se morali tudi mi poslanci opravičevati za to, da imamo svojo državo suvereno in varno Slovenijo in bom rekel, da so vaši odgovori kar spretni, nekako so tudi vprašanja izčrpana kolikor vidim. Ampak vseeno pa se mi zdi, da je bilo v vaših odgovorih tudi nekaj preveč "če nam bo uspelo", tudi je bilo mogoče kakšno kolebanje in tudi vsi vemo, da je bilo morda premalo "tako bom ukrepal, takšen rezultat bom dosegel, sem dosegel, to bom zahteval", nekaj takšnega se tudi zahteva od kadrov v vojski, čeprav ste vi politična funkcija, ampak če želimo, da bodo šli vojaki za poveljnikom, potem mora ta nastopati bolj pokončno. Namreč omenili ste malo prej, da je vojaška služba specifična služba, deloma se strinjam z vami, ampak drugače pa bom rekel iz mojega stališča in stališča obubožanega slovenskega vojaka, katerega politiko boste sedaj s svojo funkcijo, če jo sprejmete tudi vi krojili, se pravi krojili bi dejansko življenje in delo mladih ljudi, ki zastavijo za državo, za ministra, za nas, ki tukaj sedimo, svojo glavo in svojo tazadnjo in zaradi tega menim, da takrat, ko gre za varnost vaših in naših državljanov, takrat moramo dejansko imeti pravi recept, se pravi pravi program, vedeti tudi vse o številkah, ki ga bo zahteval. Tako, da bom še enkrat rekel veliko sreče, pa korajža velja sicer, zato bi vam moral pa čestitati. Hvala.
Hvala lepa gospod poslanec Lenart. Na vrsti pa je članica odbora gospa poslanka Korče. Izvolite.
Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Sem upala, da bom zadnja, pa je očitno še nekdo za mano. Jaz sem cel čas, če ne tukaj v tej dvorani, pa zunaj poslušala to razpravo in imam veliko materiala za povedati. Prva zadeva je to, da grožnje so mi malo napačna beseda, rečemo, da se soočamo z varnostnimi izzivi, se mi zdi, da bi bilo to bolje. In soočenje z enim izmed varnostnim izzivov zame, kolega Grims, so tudi nekatere naslovnice in še marsikaj drugega kar se pojavlja,   tako da se lahko začnete tudi glede tega opredeljevati in urgirati, pa če bomo tam začeli bomo že marsikaj naredili, ker bomo s tem prispevali k neki strpnosti, k neki normalni kulturi v naši družbi, pa se bodo kakšne varnostne grožnje mogoče tudi zmanjšale. Kar se tiče služenja vojaškega roka mi je kolega Trček vzel besede, res je, vojska ni vzgojna ustanova in upam, da vojske ne peljemo v to, da bomo naše mlade fante ali fante moje generacij vzgajali v vojski, ampak se to vzgaja v primarni in sekundarni ravni. Kakorkoli. Vidimo tudi da imamo ogromno enih problemov v vojski in to res upam, gospod minister, da boste uredili. Imamo prekarno delo, za katerega verjamem, da bomo dobili podporo tudi pri kolegih iz Levice, da uredimo status slovenskega vojaka tudi po 45 letu, da uredimo to kakšne pogodbe imajo, da ne govorimo o 700 evrih plače, ker če si želite dvigniti ta poklic na neko normalno raven in ta poklic mora biti na normalni ravni, če si želimo biti tudi normalna država, potem bo treba tukaj nekaj začeti delati. Zanima me na tem mestu vprašanje kako ocenjujete to potezo načelnika generalštaba z 19 % dvigom po ukazu, ki ga je izdal, ker to je nek gasilni ukrep, ki je po mojem sprožil več slabih stvari kot dobrih, pa vem, ko boste vstopili na Ministrstvo za obrambo boste mogoče tudi videli s kakšno težavo se boste tukaj najbrž soočili. Vem, da tega podatka najbrž nimate, ampak iz tega dviga je bilo izločenih nekaj pripadnikov Slovenske vojske, ki so uniformiranci, pa delujejo na vašem ministrstvu, pa vem, da zdaj mogoče s to tematiko niste seznanjeni, ampak pričakujem, da se boste z njo seznanili in jo tudi primerno rešili. Kar se tiče pa mednarodnih misiji mi je škoda, da kolega Kordiša ni tukaj, jaz sem namreč bila večkrat na Kosovem, tudi s fanti dol debatirala, tako da tematika mi je relativno znana in se strinjam z vami, to kar dol opravljajo je plemenita zadeva vojske s katero se kolegi iz Levice najbrž strinjajo. Jaz sem tudi delala raziskovalno nalogo na temo kako vpliva prisotnost pripadnikov slovenskih vojakov na Kosovu na gospodarsko sodelovanje med državama in vplivi so zaznani, tako da mogoče tudi kašno drugo zadevo rešujemo. In ja, če bomo imeli varnost in primerno urejen sistem tudi v obveščevalnih službah in še kje bomo lahko primerno poskrbeli tudi za socialno varnost naših ljudi, tako da mislim, da tukaj ne bo kakšnih hudih zadev. Me pa veseli, da bomo kar se vojske tiče pridobivali glasove tako na levi in desni strani ali kakorkoli to pojmujete za tem omizjem, ker se vsi zavedamo, Levica se zaveda, da brez varnostni ne bomo imeli normalne sociale, desnica bo pa tako ali drugače pripomogla k temu, ker proti vojski najbrž ne bodo glasovali. Pa hvala, ker me sprejemate fantje, mogoče je napaka, da ni tukaj kaj več ženske energije, pa bi se kakšna zadeva tudi drugače premaknila. Hvala.
Replika.
Predno vam dam repliko, gospod Trček, moram za magnetogram prebrati, da namesto poslanca Zdravka Počivalška od sedaj na seji sodeluje Gregor Perič. Izvolite, replika.
Hvala za besedo. V preteklem mandatu sem bil predsednik skupine prijateljstva z Republiko Kosovo, bil sem celo prvi predsednik skupine prijateljstva, ki je kadarkoli obiskal parlament kosovski, takrat je opozicija blokirala delo parlamenta in zaradi mene so prišli dejansko in mojih študentk in študentov v parlament. Srečal sem se dobesedno na terenu pri samostanu Gračanica z našimi vojaki tam in tukaj se strinjam s kolegico in mislim, da mogoče bi morali dati v Poslovnik, da mora biti ta odbor sestavljen iz polovice članic Državnega zbora, bomo podprli ureditev sindikalnih zadev na tem področju, seveda bi pa to kot sem jaz videl moj razvoj vojske lahko tudi mimo Nata počeli na Kosovu. Upam, da se danes zadnjič oglašam in da bo več resnosti, ki jo je kolegica načela na tem odboru, kjer bom občasno sodeloval. Hvala.
Jaz tudi. Hvala lepa. Gospod Erjavec, ko boste postali minister za obrambo boste prevzeli tudi predsedovanje postali minister za obrambo, boste prevzeli tudi predsedovanje Nacionalnemu odboru za obeleževanje 100 letnice Prve svetovne vojen 2014-2018, ki ga je Vlada ustanovila že leta 2012. V tem obdobju so nacionalni odbor vodili vsakokratni obrambni ministri in ministrica. Odbor je bil koordinator in usmerjevalec ter organizator brezštevilnih odmevnih dogodkov, kot tudi prireditev. Med drugimi tudi postavitev spomenika padlim slovenskim vojakom na Soški fronti v Doberdobu v Italiji, na našem slovenskem etničnem ozemlju. Še posebej pa omenjam dva spomenika v spomin na več kot 30 tisoč padlih slovenskih vojakov na vzhodni fronti v Galiciji, v Gorlicah na Poljskem in Lvivu v Ukrajini letos spomladi. Ministrstvo za obrambo ima zelo razvejeno področje delovanja od sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in nevladnimi organizacijami, kulturnimi, izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi inštitucijami, zdravstvenimi ustanovami in gospodarstvom. Tega se praktično danes nismo ničesar dotaknili, pa je zelo pomembno področje. Če bi začeli še o tem razpravljati, bi lahko govorili še uro ali dve.  Ker pa sedaj nimam več prijavljenih razpravljavcev, ugotavljam, da je razprava zaključena. Malo sem prehitel, se vidi, da sem tudi jaz že utrujen po 6 urah. Morate še odgovoriti na vprašanja iz sedme runde. Izvolite gospod kandidat za ministra.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa. Moram reci, da se strinjam s tem, kar je bilo povedano. Morda res sem večkrat rekel, bom poskusil, če bom lahko in tako naprej, ampak kar se tiče obrambnih izdatkov, ker to je ključno, lahko povem, da bom v Vladi vztrajal, da uresničimo koalicijsko pogodbo. To pomeni dvig obrambnih izdatkov, seveda v skladu z javnofinančnimi zmožnosti in ki zagotavljajo kredibilnost Republike Slovenije. Sigurno bom težek sogovornik. Tisti, ki me poznajo, vedo kako je v časih z menoj težko.  Gospa poslanka, se strinjam mogoče, beseda varnostni izzivi je lepša kot beseda grožnja, tako da bom poskušal večkrat uporabiti rajši besedo varnostni izzivi. Glede vojakov po 45 letu. Mislim, da sem precej o tem povedal in se ne bi ponavljal.  Glede sklepa 19 odstotkov, ki ga je sprejel načelnik Generalštaba, pa vam lahko povem, da je to bil na podlagi sklepa Vlade. Vprašanje pa je, če je bil ta sklep pravilno izvršen. Vem, da je notranja revizija ministrstva to pregledala, pa da bodo določene težave, vendar upam, da bomo to rešili z neko zdravo pametjo. Ker ta 19 odstotni dodatek je zlasti bil mišljen za tiste pripadnike Slovenske vojske, ki izvajajo neke… / Pardon. A to je skozi? Saj ni treba, da ponovim, ker to ne bi znal še enkrat ponoviti, kar sem že do sedaj povedal. / smeh//. Tako da ja, tukaj bo notranja revizija to zadevo pogledala. Kar se tiče Kosova, pa se strinjava in glede na to, da ste bili tam, mi je v veselje, da ste potrdili tudi moje besede.  Kat se tiče 100 obletnice, pa tudi kot predsednik tega odbora, bomo nadaljevali vse te začete aktivnosti. Pri tem bi rad opozoril, če bo ta Vlada dlje časa trajala, nas pa čaka tudi en velik izziv, predsedovanje Evropski uniji. Tukaj obramba ima kar veliko nalogo, od logističnih, do tudi vsebinskih.  Še enkrat, če ni vprašanj, bi se vam zahvalil za vsa ta vprašanja. Očitno bo moral minister za obrambo, če bo potrjen imeti eno dobro kondicijo, kar se tiče govorjenja, ker moram reči, da šest ur ni enostavno, ampak moram reči, da zaenkrat mi to ne dela težav. Tako da se veselim tudi naslednjih odborov za obrambo, ne glede na to koliko časa bodo trajali. Bom pa seveda povabil tudi člane Odbora za obrambo, da obiščejo Slovensko vojsko. Zelo bi bil veselo, da se boste udeležili tudi kakšne aktivnosti. Recimo, ko sem jaz bil minister za obrambo, smo šli malce tudi z vojsko teči, tako da že danes lahko začnete s fizičnimi pripravami, da bomo to skupaj to naredili, da ne bom sam tam tekel. Hvala lepa.
Hvala lepa za vašo predstavitev in odgovore gospod Karel Viktor Erjavec, tudi za vnaprejšnje povabilo. Potrebno bo seveda še glasovanje danes in prihodnji teden, upam da uspešno.  Ker ni več razpravljavcev, ugotavljam, da je razprava zaključena. V Skladu z ustaljeno prakso, gospoda kandidata prosim, da za trenutek zapusti sejno sobo, da bo odbor opravil glasovanje.  Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Predstavitev Karla Viktorja Eerjavca kot kandidata za ministra za obrambo, je bila ustrezna.« Želi kdo razpravljati o tem predlogu?  Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Želi kdo v imenu poslanske skupine pred glasovanjem obrazložiti svoj glas?  Ugotavljam, da ne.  Želi kdo obrazložiti glas v sovjem imenu?  Ker ne želi nihče več razpravljati oziroma obrazložiti glasu, lahko preidemo na glasovanje o predlogu mnenja.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (6 članov.) Ugotavljam, da je odbor z 8 glasovi za in 6 glasovi proti… / vmesno oglašanje: predsednik, 7…; 8 piše…/ Moja glasovalna naprava je na tem ekranu in mislim, da smo korektno opravili glasovanje. Tudi se končni rezultat vsebinsko ne bi spremenil.  Sedaj lahko kandidata pokličemo v sobo. Spoštovani kandidat sporočam vam, da je odbor sprejel predlog za vaše imenovanje za ministra za obrambo. 8 članov odbora je glasovalo za, 6 proti.  Dovolite mi, da vam čestitam in zaželim uspešno delo pri vodenju obrambnega ministra.  / aplavz/
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa.
Še eno nalogo imamo. Potrebno je določiti še poročevalca odbora. Za sejo Državnega zbora želi biti kdo poročevalec? Če ne… Ugotavljam da ne, bom poročevalec na seji zbora jaz kot predsednik odbora.  S tem je dnevni red današnje seje izčrpan in zaključujem 1. nujno sejo odbora. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam ter zaželim lahko noč.