5. redna seja

Mandatno-volilna komisija

13. 12. 2018
podatki objavljeni: 13. 12. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 5. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Obveščam vas, da je na seji z nami kot nadomestni član s pooblastilom gospod Jože Lenart, ki nadomešča poslanca Braneta Golubovića.  S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:1.predlog sklepa o imenovanju predsednika in dveh članov Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, 2.predlog sklepa o imenovanju članice oziroma člana Slovenske nacionalne komisije za Unesco, 3.administrativne zadeve, 4.zahteva Okrožnega sodišča v Ljubljani, Kazenski oddelek, za odločitev o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Katarino Kuret Marolt, 5.predlog Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke v zvezi z nadzorom premoženjskega stanja eno leto po prenehanju funkcije namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.  30. 11., 6. 12. in 7. 12. 2018 ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z novimi točkami A1, A2 in A3. A1 - predlog za imenovanje guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije; A2 - predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Kopru; A3 - predlog za imenovanje članice Nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, d.d.  Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev? Če ne, prehajamo na glasovanje o predlogih za razširitev dnevnega reda.  Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A1 točko.   (nadaljevanje) Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sprejet. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A2 točko. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sprejet.  Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A3 točko. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sprejet. Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Če jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moramo v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika Državnega zbora sejo zapreti za javnost.  Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE GUVERNERJA, ČLANA SVETA BANKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru 30. novembra 2018 predložil predsednik Republike Slovenije. Predlog ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.  K tej točki dnevnega reda je vabljen Urad predsednika Republike Slovenije. Seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo prav lepo pozdravljam. Uvodna pojasnila. Na podlagi 152. člena ustave in 35. člena Zakona o Banki Slovenije guvernerja Banke Slovenije imenuje Državni zbor za dobo 6 let na predlog predsednika Republike Slovenije in je lahko ponovno imenovan. V skladu s petim odstavkom 37. člena navedenega zakona mora Državni zbor o predlaganem kandidatu glasovati v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno, predlagani kandidat pa je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.  Predsednik Republike Slovenije Državnemu zboru predlaga, da za guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije imenuje mag. Boštjana Vasleta.  Naj uvodoma preberem predlog sklepa, o katerem bomo po opravljeni razpravi glasovali, in sicer: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da predlaganega kandidata mag. Boštjana Vasleta imenuje za guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije. Končno odločitev o imenovanju kandidata bo sprejel Državni zbor s tajnim glasovanjem.  Želi besedo gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, za obrazložitev predloga? Izvolite, beseda je vaša.
Pričenjam prvo nadaljevanje 5. seje Mandatno-volilne komisije.  Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije: Dušan Šiško. Po pooblastilu sodelujejo: Nataša Sukič po pooblastilu nadomešča Mateja T. Vatovca, Prednik Jani po pooblastilu nadomešča Matjaža Hana in pa mag. Andrej Rajh po pooblastilu nadomešča Mašo Kociper.  S sklicem prvega nadaljevanja 5. seje ste prejeli naslednji dnevni red: A3 - Predlog za imenovanje članice nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga d.d. Nadaljujemo s prekinjeno obravnavo navedene točke dnevnega reda. Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistem Udis, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja vas prosim za predhodno opozorilo, saj moramo v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost. K tej točki dnevnega reda je vabljeno Ministrstvo za finance in se ga udeležuje minister dr. Andrej Bertoncelj in ga prav lepo pozdravljam.  Uvodna pojasnila. Mandatno-volilna komisija je na 5. seji 13. 12. 2018 ob obravnavi predloga Vlade za imenovanje članic nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga d.d. sprejela sklep, s katerim je zaprosila Vlado, da gradivo, ki je podlaga za obravnavo te točke dopolni v skladu s predlogi izraženimi v razpravi. Iz navedenega razloga sem obravnaval točke 13. 12. 2018 prekinil. Vlada je 14. 12. 2018 posredovala dopolnitev obrazložitve predloga za imenovane članice nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga d.d., ki je objavljeno pri EPI. Ugotavljam, da iz dopolnitve obrazložitve, ki nam jo je posredovala Vlada ne izhaja medsebojna primerjava treh kandidatov, ki jih je strokovna komisija na podlagi v naprej določenih meril ocenila kot strokovno primerne za člane nadzornega sveta SDH iz česar bi bilo razvidno, da je predlagana kandidatka najprimernejša za opravljanje nalog članicam nadzornega sveta SDH, zato sprašujem ministra gospoda Bertonclja ali bi lahko takšno dopolnitev podal ustno na današnji seji. V tem primeru bi moral sejo na podlagi drugega odstavka 101. člena Poslovnika zapreti za javnost, saj druga dva kandidata, ki Državnemu zboru nista predlagana v imenovanje uživata varstvo osebnih podatkov.  Želite uvodno besedo gospod minister? Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Hvala lepa, gospod predsednik.  Spoštovani članice in člani komisije! Jaz seveda bom z veseljem v celoti predstavil postopek nimam nobenega problema tudi razkriti imena in seveda, če to članice in člani želite, potem bi predlagal, da se v skladu s pravilnikom   (nadaljevanje) in ostalimi zadevami, potem seja zapre?
Nataša Kovač
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Kot ste že seznanjeni, se je predsednik Republike Slovenije, potem ko po prvem pozivu predlagani kandidat za guvernerja Banke Slovenije v Državnem zboru ni bil izvoljen, odločil, da ponovi javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za to funkcijo. Na ponovljeni poziv je Urad predsednika republike prejel pet predlogov kandidatur, in sicer za prof. dr. Jožeta Damijana, mag. Evo Lorenčič, prof. dr. Igorja Mastena, Tomaža Toplaka in mag. Boštjana Vasleta. Po temeljitem razmisleku, po več krogih posvetovanj in pogovorov z vodji poslanskih skupin Državnega zbora se je predsednik republike odločil, da za kandidata za funkcijo guvernerja Banke Slovenije in člana Sveta Banke Slovenije predlaga mag. Boštjana Vasleta, magistra ekonomskih znanosti, ki je magistriral s področja makroekonomije na Central European University v Budimpešti. Vsi ga poznamo kot dolgoletnega direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj, v tej funkciji je sodeloval pri vseh ključnih ekonomskih izzivih zadnjih 15 let razvoja Slovenije. Pri pripravi programa zniževanja inflacije, pripravi in izvedbi obsežnega programa strukturnih reform, pripravi ukrepov za odziv na gospodarsko in finančno krizo,   (nadaljevanje) kar vse je zahtevalo usklajeno delovanje ekonomskih politik. Ob tem je pridobil celovit pregled in poglobljeno razumevanje delovanja slovenske ekonomije. Koordiniral in izpeljal je nekaj ključnih in odmevnih projektov s področja razvojnih politik, znaten del svojega časa je namenil analizi ekonomskih tveganj. Sodeloval je z vsemi ključnimi organi v Republiki Sloveniji, kot tudi z mnogimi in številnimi mednarodnimi institucijami, s katerimi se srečuje tudi Banka Slovenije. Dobro je seznanjen s pomembnimi deli mednarodnih aktivnosti Banke Slovenije. S svojim delom in dejavnostjo je pridobil ugled neodvisnega strokovnjaka z osebno integriteto, ki svoje poglede oblikuje na podlagi argumentiranih stališč in opravljenih analiz. Je član številnih strokovnih odborov mednarodnih institucij, OECD, Evropske komisije ter član Evropske mreže fiskalnih svetov. Ima več kot desetletne vodstvene izkušnje z vodenjem urada ter več kot petnajstletne delovne izkušnje z vodenjem najzahtevnejših projektov v okviru urada. Mag. Boštjan Vasle je kandidat, ki se je izkazal s svojimi moralnimi in etičnimi standardi. Skupaj s strokovnimi vodstvenimi izkušnjami vse navedeno zagotavlja, da bo kandidat mag. Vasle opravljal zaupano mu funkcijo člana Sveta Banke Slovenije, guvernerja Banke Slovenije strokovno, skrbno in učinkovito ter da bo pri svojih odločitvah neodvisen. Predsednik Republike Slovenije predlaga poslankam in poslancem Državnega zbora, da mag. Boštjana Vasleta izvolijo za guvernerja Banke Slovenije. Hvala lepa.
Se opravičujem! Želi še kdo besedo? Če ne bi za magnetogram še povedal, da Mojca Žnidarič po pooblastilu nadomešča poslanca Igorja Zorčiča.  Glede na to, da se Vlada strinja z ustno dopolnitvijo obrazložitve, v kateri bi bila predstavljena tudi neizbrana kandidata v skladu z drugim odstavkom 101. člena Poslovnika del seje bo potekal brez navzočnosti javnosti. Zaradi izvedbe zaprtega dela seje prekinjam sejo za 10 minut in jo bomo začeli ob 8.15. Glasovanje bomo nato opravili na odprtem delu seje.  Prekinjam sejo za 10 minut.  (SEJA JE BILA PREKINJENA 18. DECEMBRA 2018 OB 8.06.)
Najlepša hvala generalni sekretarki za dodatno obrazložitev.  Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi razpravljati? Če ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da predlaganega kandidata mag. Boštjana Vasleta imenuje za guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem gospe Nataši Kovač za sodelovanje in ji želim uspešno delo še naprej.  Prehajamo na A2 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKRAJNEGA SODNIKA NA OKRAJNEM SODIŠČU V KOPRU, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet.  Del gradiva je objavljenega pri EPA, obrazložen predlog Sodnega sveta pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.  K tej točki dnevnega reda sem vabil: predsednico Sodnega sveta dr. Barbaro Nerat, seje pa se udeležuje član Sodnega sveta mag. Emil Zakonjšek, ki ga prav lepo pozdravljam.  Uvodna pojasnila. Sodni svet na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o sodnem svetu in 18. člena Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Kopru izvoli Miho Špilarja. Predlog sklepa, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje Državnemu zboru, ste prejeli kot delovno gradivo.  Člana Sodnega sveta mag. Emila Zakonjška prosim za uvodno obrazložitev predloga.
Emil Zakonjšek
Bom kratek. Obsežno obrazložitev, zakaj Sodni svet predlaga kandidata Miho Špilarja za mesto sodnika Okrajnega sodišča, ste dobili. Postopek je potekal tako kot običajno pri kandidaturi za sodnike. Za to delovno mesto se je javilo 13 kandidatov, formalno so vsi izpolnjevali pogoje. Potem se naredi izbor kandidatov, in sicer predsednik sodišča opravi izbor, opravi razgovor z vsemi kandidati in nato še Sodni svet pridobi vso dokumentacijo in opravi razgovor s posameznimi kandidati, ki po oceni Sodnega sveta najbolj ustrezajo za to sodniško mesto. To smo opravili in smo predlagali Miho Špilarja. On je zaposlen na sodišču, začel je   (nadaljevanje) na Okrožnem sodišču kot strokovni sodelavec v Kopru, zdaj je pa na Višjem sodišču kot strokovni sodelavec. Ima tudi dobre ocene iz študija in pravosodnega izpita, izkazal se je tudi pri dosedanjem delu, tako smo ocenili, da je med prijavljenimi kandidati najbolj primeren za sodnika na Okrajnem sodišču v Kopru.  Toliko zaenkrat, če bo pa kakšno vprašanje, pa prosim.
Hvala lepa. Za magnetogram še povem, da Andrej Rajh s pooblastilom nadomešča Mašo Kociper.  Odpiram razpravo članic in članov Mandatno-volilne komisije. Kdo želi besedo? Izvoli, kolegica Anja Bah Žibert, podpredsednica, izvolite.
Hvala za besedo.  V Slovenski demokratski stranki se kar večkrat javimo, kadar gre za imenovanje oziroma predlaganje tovrstnih funkcij. Jaz upam, da to za Sodni svet ne pomeni tega, da zdaj imajo pa spet ti neke argumente oziroma razprave. Predvsem želim, da veste, da svoje delo opravljamo resno in zato tudi želimo nekatere odgovore.  Pri vseh teh zadevah, ki smo jih veliko obravnavali, smo povedali, da bi radi neka merila med enimi in drugimi kandidati, pa tega še vedno nimamo. Imamo zelo natančen opis, zakaj je posamezen kandidat izbran, nimamo pa nikoli podatkov o merilih, predvsem tistih, ki so opravili tisti najožji krog na nek način evidentiranja ali pa kandidiranja. Se pravi, Sodni svet je imel na voljo 13 kandidatov, od tega so prišli v ožji krog 4 kandidati. V gradivu tudi jasno piše, da je s kandidati opravila razgovor tudi predsednica Okrožnega sodišča v Kopru. Zdaj me zanima, s katerimi kandidati, s temi štirimi ali z vsemi trinajstimi. Ne nazadnje me tudi zanima predvsem to, na kakšen način se opravijo ti razgovori okrožnega sodnika, ker na nek način ljudje, ki delajo v tistem okolju, so za predsednika Okrožnega sodišča gotovo bolj poznani kot tisti, ki morda v okolju niso toliko poznani, pa vendar to ne pomeni, da ne izpolnjujejo nekih kriterijev.  Kot drugo, sicer bo to tudi verjetno predmet kakšnega drugega odbora, ampak v zadnjem času je v javnosti odjeknila tudi novica o odstopu ene od članic Sodnega sveta. Namreč, razlog je bil zelo presenetljiv, gre za to, da Sodni svet, ne da ne dela dobro, ampak je časovno precej omejen in za enega kandidata, ki ga obravnava 11 članov Sodnega sveta, imate na voljo okrog 20 minut. To pomeni, da se niti ne zvrsti krog vprašanj. Po moje gre le za ustavno kategorijo, kar se tiče Sodnega sveta, in se mi zdi res zelo minimalno oziroma nesprejemljivo, da lahko v 20 minutah nekdo oceni primernost kandidatov. Tako jaz tu predvsem bolj kot to imenovanje konkretno apeliram na to, da bi vendarle morali dobiti vsaj med tistimi štirimi ožjimi kandidati, ki so, neke kriterije, zakaj je prišlo do odločitve. Jaz mislim, da v 20 minutah nobeden, ki ne pozna kandidatov, težko oceni njihovo primernost. Je pa tako, da sklicevanje samo na ocene v času fakultete, menim, da to ni najbolj posrečeno, namreč, ocene so lahko zelo različne, potem so pa delovne sposobnosti nekoga ali pa znanje, ko se mora dejansko izkazati v samem okolju, mogoče ne odražajo tega in je primernost kandidata morda vse prej kot samo ocena, ki jo je imel nekdo na fakulteti.   (nadaljevanje) Ker vedno, kadar gledamo te predloge, se zelo usmerjate v oceno na fakulteti. Verjetno se bo kdaj prijavil tudi kakšen kandidat, ki ni opravljal fakultete v Sloveniji, in bo verjetno tudi to ocenjevanje zelo težko primerljivo. Tako mislim, da bi morali pri tem izboru imeti vendar vsaj za tisti ožji krog na voljo neke kriterije v smislu en kandidat, drug, tretji, četrti, odločili smo se pa za enega. Tako kot Sodni svet ocenjuje, da imate preveč dela in da imate, glede na to, da gre za volontersko opravljanje funkcij, morate razumeti, da tudi mi v Državnem zboru moramo sprejeti pomembno odločitev. Imamo veliko podatkov o tem kandidatu, nimamo pa primerjave z ostalimi.  Hvala.
Hvala lepa, Anja. Želite dodatno obrazložiti? Prosim.
Emil Zakonjšek
Torej, najprej glede odstopa prof. Trstenjakove. Jaz nimam pooblastila, da bi pojasnjeval stališče Sodnega sveta, ga tudi ne morem, ker ravno danes imamo sejo ob dveh in je na dnevnem redu tudi obravnava in stališče, ki ga bo Sodni svet sprejel ob tem odstopu. Mislim, da bomo podrobnejše pojasnili vse, tudi delovanje Sodnega sveta in se ne opredelili samo do odstopa kot takšnega. Mogoče se pri tej odstopni izjavi prof. Trstenjakove in potem v reakcijah v medijih se preveč poudarja teh 20 minut, ki naj bile na razpolago za razgovor s kandidati. Teh 20 minut ali pol ure je zato v bistvu, da se določi dnevni red, kako kandidate vabimo, ker na eno sejo vabimo največ, smo se zdaj dogovorili, šest kandidatov. Nikoli pa pri vseh razgovorih, ki smo jih opravljali na vseh sejah, na katerih sem jaz sodeloval, nismo omejevali časa tega razgovora.  Kar se tiče tega, ne konkretnega kandidata, ampak načina izbora, bi pa povedal naslednje. Omenil sem ocene, ampak to so samo eden od številnih in ne odločilen podatek pri tem. Ocene so ene, potem so poročila o delu, vsak kandidat mora odgovoriti na obsežen vprašalnik. Potem se dobi mnenje mentorjev, ki so sodelovali, če dela na sodišču, če je izven sodstva, poskušamo dobiti mnenje delodajalca oziroma predstojnika tam, kjer je delal. Potem je priložen najmanj en izdelek, torej sodba ali kakšen drug izdelek sodišča, ki ga je ta kandidat izdelal pri svojem delu. Seveda, predsedniki sodišč opravijo razgovore z vsemi kandidati, in to natančno, pa ne samo oni, ampak tudi tisti predstojnik, vodja oddelka, na katerega se predvideva, da bo ta kandidat, če bo izbran, razporejen. Tako je to dosti natančen razgovor in preverjanje, zakaj se odloča, kako se odloča in tako naprej. Potem je pa še razgovor na Sodnem svetu. To ni preverjanje znanja, ker to je bilo že opravljeno prej, ampak nek osebni vtis, vsak član Sodnega sveta lahko opravi razgovor, z različnih področij smo v Sodnem svetu, tako lahko pokrivamo tudi vsa tista pravna vprašanja s posameznega področja, na katerega se predvideva, da bo kandidat potem izvoljen.  Kar se tiče kriterijev, te kriterije seveda imamo, to ni na pamet. In če boste pogledali oziroma bom svetoval Sodnemu svetu, da pošlje eno pojasnilo zdajle na seji, v zadnjem zapisniku smo tudi opredelili, po katerih kriterijih se je izbralo tiste štiri ali pa šest ali koliko kandidatov, ki jih povabimo potem na razgovor. Vsak kandidat, ki ni bil izbran, dobi obrazloženo mnenje, zoper katerega se je mogoče pritožiti. Tako jaz mislim, da so na ta način v tem postopku varovane pravice kandidata, hkrati pa se najbolje kar se da preveri njegove sposobnosti za mesto sodnika, na katerega kandidira.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Izvoli, kolega Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi! Pozdrav tudi predstavniku Sodnega sveta! Jaz bom čisto kratek in bom ponovil apel na vse, tudi na Sodni svet, na Ministrstvo za pravosodje, na Vlado, na koalicijo, da vendarle, ker smo že velikokrat ugotovili, da je postopek izvolitve v sodniško funkcijo pri nas zastarel, rigiden, ne racionalen, pristopimo vsi skupaj k izboljšavi tega sistema. Poslanci, ko glasujemo o izvolitvi nekega kandidata v sodniško funkcijo, tega človeka morda nikoli nismo srečali, morda ga v življenju ne srečamo, nimamo možnosti, da bi pridobili vse informacije o njem, informacija pa je ključni, bistveni element v procesu odločanja. Pred kratkim sem sprejel v Državnem zboru predstavnike pomurskih sodišč, ki so gostili sodnike iz naše sodne sosede. In smo odprli tudi to razpravo. Nekatere države imajo to bolj elegantno, bolj racionalno rešeno kot pri nas. Ta postopek pri nas je treba zamenjati, in to bomo tako dolgo ponavljali, dokler k temu dejansko tudi ne bomo pristopili.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi še kdo od članic in članov besedo? Če ne, zaključujem razpravo. Dal bi apel na Sodni svet, res je, Mandatno-volilna komisija je že večkrat apelirala, da bi tisti, ki pride v ožji izbor in potem izbor tistega kandidata, ki ga dobimo na MVK, da se tam zapiše vse, po katerih kriterijih in merilih je bil ta izbran, glede na druge. To bi prosil, da na seji izpostavite, da bi v bodoče to dobili.  Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Kopru izvoli gospod Miha Špilar. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Zaključujem to točko dnevnega reda in se vam zahvaljujem za sodelovanje ter želim še naprej uspešen dan.  Prehajamo na A3 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANICE NADZORNEGA SVETA SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA, D.D., ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.  Del gradiva je objavljenega na EPA, del gradiva pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.  K tej točki dnevnega reda je vabljeno Ministrstvo za finance, seje se udeležuje državni sekretar, gospod Metod Dragonja, s sodelavci.  Uvodna pojasnila. V skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu sestavlja nadzorni svet SDH pet članov. Na podlagi prvega odstavka 40. člena navedenega zakona vse člane nadzornega sveta SDH imenuje Državni zbor na predlog Vlade. Državni zbor daje soglasje k celotnemu predlogu Vlade in ga ne more spreminjati. Drugi odstavek 40. člena nadalje določa, da je član nadzornega sveta SDH izvoljen za dobo petih let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.  Vlada Državnemu zboru predlaga, da v Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, d.d., za mandatno obdobje petih let imenuje gospo Karmen Dietner, in sicer namesto dr. Andreja Bertonclja, ki mu je z imenovanjem za ministra prenehala funkcija člana nadzornega sveta SDH. V skladu z drugim odstavkom 59. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu mora kandidat za člana nadzornega sveta SDH pred odločanjem o imenovanju organu, ki ga imenuje, predložiti izjavo, s katero razkriva, ali se je znašel v okoliščinah, ki bi lahko povzročile konflikt interesov skladno s tem členom. Kandidatka je izjavo o okoliščinah nasprotja interesov Državnemu zboru predložila 7. decembra 2018.  Besedo dajem državnemu sekretarju Metodu Dragonji za predstavitev predloga.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!  (nadaljevanje) Predlog za imenovanje članice Nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, d.d., temelji na izvedenem postopku, ki je določen v 40. členu Zakona o slovenskem državnem holdingu. Trenutno ima nadzorni svet manjkajočega enega člana. Po odstopu članice uprave SDH Nade Drobne Popovič ni imenoval manjkajočega člana uprave, zato je na podlagi drugega odstavka 273. člena ZGD člana nadzornega sveta dr. Andreja Bertonclja imenoval za začasnega člana uprave z enoletnim mandatom. Funkcijo je nastopil 3. maja 2018, od takrat dalje pa mu je funkcija člana nadzornega sveta SDH mirovala, in sicer do imenovanja za ministra za finance, ko mu je ta funkcija prenehala, tako funkcija člana uprave kot posledično tudi člana nadzornega sveta. Zato je bilo treba izvesti postopek za imenovanje v skladu z zakonom.  Strokovna komisija, ki jo je imenoval minister dr. Bertoncelj, je objavila odprti javni poziv in izmed 16 prijav na podlagi preverjanja izpolnjevanja pogojev iz 39. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu in Zakona o gospodarskih družbah ter tudi meril za ocenjevanje strokovnega znanja, izkušenj in veščin, potrebnih za kakovostno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, ministru za finance predložila seznam treh najprimernejših kandidatov. Ministrstvo za finance je Vladi Republike Slovenije izmed kandidatov iz predloga strokovne komisije za članico nadzornega sveta predlagalo gospo Karmen Dietner, ki jo je Vlada potrdila in posredovala predlog za njeno imenovanje v obravnavo Državnemu zboru. Kandidatka je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka, od leta 1993 do 1995 je bila zaposlena v Pomurski banki, d.d., hčerinski družbi Feniks, Murska Sobota. Od leta 1995 do 1998 je bila vodja revizije v družbi Audit&Co, od leta 1998 do 2001 pa je bila namestnica direktorja Slovenske odškodninske družbe. Od leta 2001 do 2015 je bila članica uprave Pokojninske družbe A, od leta 2015 pa do danes pa je njena predsednica. Iz življenjepisa in dokazil izhaja, da kandidatka Karmen Dietner izkazuje ustrezne strokovne kompetence, s katerimi dopolnjuje strokovno znanje članov nadzornega sveta ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za imenovanje na to funkcijo.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vašo dodatno obrazložitev. Odpiram razpravo članic in članov Mandatno-volilne komisije. Ali želi kdo besedo? Izvolite, kolega Marko Pogačnik.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar!  Iz gradiva smo lahko videli, da so v ožji izbor prišli trije kandidati. V tem gradivu, ki smo ga dobili poslanke in poslanci, ni razvidno, na osnovi katerih kriterijev ste se potem odločili za predlagano članico nadzornega sveta. Jaz mislim, da je že predsednik Mandatno-volilne komisije opozoril Sodni svet, da bi morali v svojih gradivih opredeliti, če so prišli v ožji izbor trije kandidati, na osnovi katerih kriterijev ste se potem odločili, da je predlagana kandidatka najprimernejša. In če se da povedati, kateri trije so prišli potem v ožji izbor in na osnovi česa. Hvala.
Hvala. Želi gospod Metod Dragonja odgovoriti ali mogoče dodatno obrazložiti tole? Prosim.
Metod Dragonja
Hvala lepa za vprašanje. Podal bi dodatno pojasnilo.  Ključni kriteriji, ki jih je minister upošteval pri oblikovanju svojega predloga iz nabora treh kandidatov, ki jih je razpisna komisija obravnavala, so bila predvsem strokovna znanja teh kandidatov in pa njihova kompatibilnost s strokovnimi znanji ostalih obstoječih članov upravnega odbora,   (nadaljevanje) ker je v zakonu izrecno navedeno, da se morajo člani nadzornega sveta dopolnjevati po svojih strokovnih kompetencah. Za kandidatko, ki je predlagana, so bile ključne kompetence na področju financ, na področju korporativnega upravljanja in upravljanja premoženja in obveznosti. Te kompetence so po mnenju ministra in po kriteriju ocenjevanja teh kompetenc pretehtale, zato da je minister med tremi kandidati, ki so bili v ožjem izboru, kot najustreznejšo za opravljanje funkcije v tem organu predlagal to kandidatko.  Za ostali dve imeni obstajajo določeni zadržki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Če jih želite izvedeti, bi prosil, da se sejo zapre.
Hvala lepa za to dodatno obrazložitev. Besedo želi še Anja Bah Žibert. Izvolite.
Hvala lepa. Zdaj smo slišali, da je bil pri dveh kandidatih zadržek, torej je praktično ostala samo ena kandidatka. Ne glede na to, kakšne kompetence je imela, je očitno ostala samo ena. Glejte, govorimo o SDH, ki razpolaga z okoli 10 do 12 milijard našega premoženja. To niso heci, kajne, in tu bi zagotovo moralo tudi ministrstvo in pač celotna sfera iskati najprimernejše kandidate za to mesto. Jaz imam tu direkten pomislek. Najprej to, da se mi zdi, da je pravzaprav ostala edina, in zdaj, ali je bistveno, da samo zato, da nekoga imamo, če pa so tu neki drugi kriteriji, potem me pa čudi, da se ni iskalo nekoga, ki bi pokrival korporacijsko pravo. Namreč, vi imate štiri kriterije, ki naj bi bili pomembni za opravljanje funkcije nadzornega sveta. Na primer, korporativno upravljanje obvladajo vsi, finance obvladajo, če zdaj štejem še to kandidatko, trije od petih, upravljanje premoženja in obveznosti dva, medtem ko korporacijsko pravo en sam kandidat oziroma član. Tudi omenjena kandidatka tega ne obvlada. In se mi zdi pač res nenavadno, da stremite samo k enemu od teh področij, ker potem pomeni, ali druga niso pomembna ali jih pa zanemarjate. Ampak pri tako pomembnih funkcijah bi morala biti tu razpršenost znanj in tega pri tej kandidatki, ki ima seveda obilo drugega znanja, ampak tistega, kar je manko pri teh članih nadzornega sveta, se pa ne upošteva. Jaz mislim, da potem tukaj nekje nekdo kadrovsko zelo greši. Ne glede na to, saj ne govorimo zdaj samo o tej kandidatki, ampak potem tudi o ostalih, glede na to, da ste sami določili štiri kriterije.
Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Jože Tanko, izvolite.
Hvala lepa. Zdaj tega, kar je bilo v teh dveh kratkih razpravah povedano, ne bi niti ponavljal. Ampak predlagam en postopkovni predlog, in sicer, da se gradivo Vlade z vsemi temi razlogi, pomisleki ustrezno dopolni, preden sploh pride do odločanja na Mandatno-volilni komisiji. Glejte, s tako, bom rekel, nerazdelanimi kriteriji, nepojasnjenimi odločitvami Vlade, s pomanjkljivim gradivom, ki ga imamo tukaj, predlagam, da se to naredi. Mislim, da je naša dolžnost, tako kot pri Sodnemu svetu, ko pač vedno znova zahtevamo ta pojasnila in dopolnitve, da je tu enako. In nobenega razloga ni, da zdajle kar na hitro se nekaj odloča, ampak da se pač to gradivo, ta pojasnila ustrezno pisno predložijo Državnemu zboru, z vsemi relevantnimi podatki, ki so pripeljali do končnega izbora. Zdaj to komponibilnost, ki se dogaja na političnem organu, lahko razumemo tudi kot politično komponibilnost, ne kot kakšno drugo. Če zagovarjamo strokovne kriterije, potem naj bodo to strokovni kriteriji. Če pa je ta izbor političen, kar je najbrž zelo verjetno, pa naj to piše, da je to političen izbor, da vemo kdo to odgovarja. Ali odgovarja v končni fazi stroka, ali pa izključno politika, ali tako osebo nastavila. Toliko, da gospod predsednik, predlagam, da daste ta predlog na glasovanje, da Vlada svoj predlog izbora z vsemi ustreznimi obrazložitvami in postopki, ki jih je izpeljala v tem kontekstu, pač tudi dodatno obrazloži, dopolni in da se tudi mi seznanimo s temi razlogi, ki so vodili do tega izbora in tega predloga. Hvala.
Jaz bi rekel samo to, glede kandidatov, Vlada je dala razpis, objavila razpis, kandidati so se prijavili kateri so se prijavili, oni so se odločili tako kot so se. Seveda zagovarja Mandatno-volilna komisija, tako kot smo rekli pri Sodnem svetu, da čim bolj obrazloži zakaj so enega kandidata iz tistega ožjega izbora ali iz celotnega izbora izbrali. Tako, da bi želel, da v bodoče, da bo ta obrazložitev nekako isto velja kot za Sodni svet, bi pa dal seveda ta proceduralni predlog, ki ga je dal Jože Tanko na glasovanje. To se pravi, da Mandatno-volilna komisija predlaga Vladi, da gradivo, ki je podlaga za obravnavo te točke dopolni v skladu s predlogi izraženimi v razpravi. Pričenjam z glasovanjem. Glasovanje poteka.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Sklep je sprejet.  Ugotavljam, da predlog sklepa… Izvoli, kolega Hana.
Prišlo je do dveh interpretacij tega sklepa, kot sem razumel… Samo malo. Če imam proceduralno predsednik?
Ja, proceduralno imaš Matjaž, izvoli.
Jože Tanko je predlagal nekaj na to zadevo, vi ste pa predlagal predsednik, da v bodoče. Tako sem jaz razumel. Po vsej verjetnosti si ti tako razumel. / medsebojno pogovarjanj/
Želiš besedo? Anja Bah Žibert, izvoli.
Poglejte, sklep je bil čisto jasen. Vi ste natančno prebrali sklep, ki vam ga je pomagala oblikovati… / vmesno oglašanje/ Samo malo. Sklep, ki je bil predlagan, da se dopolni zadeva, kar se tiče kandidatov in se bo seveda odločalo o Skladu takrat, ko bomo dobili to dodatno gradivo. Zdaj, nekateri niste dobro poslušali, pa ste mislili, da se glasuje o kandidatu. Ampak, poglejte, to pač zadeve ne moremo popravljati, to zdaj stoji in jaz ne vidim nobenega problema, saj boste naslednjič izglasovali kar hočete, ampak poglejte, še enkrat, SDH govorimo o res pomembni zadeve in ni nič narobe, če dobimo še kakšno dodatno obrazložitev, zakaj omenjena kandidatka in poglejte. Tako kot pri drugih stvareh, tudi tukaj moramo začeti nekoliko drugače delati. Vlada predlaga, ampak Državni zbor pa o tem glasuje. Na koncu rečejo v Državnem zboru je bil nekdo imenovan, ne Vlada ga je predlagala.
Hvala. Proceduralno Matjaž Han.
Najprej dve stvari. Jaz nisem glasoval ta moment o nobeni Diterjevi ali pa Novakovi ali katerem koli v imenu, ki bo na SDH bil nadzornik. To je prvo.  Drugo, prebrati ni mogel nič, zato ker ni imel v pisni obliki. Lahko je interpretiral samo tisto, kar je Jože Tanko povedal. In jaz sem razumel predsednika, da v bodoče naj pripravljajo drugačna poročila in tako naprej. Zdaj, če ne, pa bomo mogli, ne vem, prekiniti sejo, pa da bom poslušal kaj je prebral, kaj je Tanko rekel in kaj je rekel predsednik, ker pomembno je kako bomo interpretirali to glasovanje.
Hvala. … /oglašanje iz klopi/.. Postopkovno? Marko Pogačnik, izvoli.
Hvala za dano besedo.  Tudi prej, ko sem …/oglašanje iz klopi./… predsednica mandatno-volilne komisije boste pa vi vodila sejo. Že pri sami razpravi o predlogu sklepa in imenovanju, bi rekel, članica nadzornega sveta, sem jaz opozoril na določene pomanjkljivosti te obrazložitve in državni sekretar je rekel: "Ni problema, lahko damo te dodatne obrazložitve, če zapremo sejo." In jaz mislim, da zdaj po tem sprejetju tega sklepa, da se to gradivo dopolni, jaz mislim, da je relativno lahko tudi v kratkem času ta dopolnitev narejena, če je predlagal prekinitev seje oziroma zaprtje seje, sej naj dopolni, saj ni nič drugega, sklep je bil pa z veliko večino izglasovan 15:1, da se gradivo, ki je pripravljeno za mandatno-volilno komisijo v zvezi z imenovanjem člana nadzornega sveta slovenskega državnega holdinga ustrezno dopolni, to pomeni, da se dopolni s tremi imeni, ki so prišli v ožji izbor in kriterije na osnovi česa se je minister odločil za oziroma Vlada na osnovi teh kriterijev predlaga Državnemu svetu, da se kandidatko imenuje za članico nadzornega sveta.
Hvala. Postopkovno, gospod Zorčič.
Hvala lepa.  Jaz se strinjam s kolegom Hanom. Mi smo tukaj glasovali o sklepu, ki se nanaša na bodoče kadrovske zadeve. Jaz mislim, da tu ni nobenega dvoma, zato tudi takšna široka podpora s strani poslancev koalicije. Bi pa dal proceduralni predlog, da po tej razpravi daste na glasovanje ta kadrovski predlog, ki ga imamo danes na mizi. Hvala lepa.
Kolega Jožef Horvat, postopkovno?
Za razpravo sem prijavljen.
…/oglašanje iz klopi./.. Postopkovno? Postopkovno, Jože Tanko.
Hvala lepa za besedo.  Gospod predsednik, jaz mislim, da sem dovolj jasno povedal kaj pričakujemo od te točke in od gradiva za to točko dnevnega reda. Mislim, da je bilo popolnoma nedvoumno. Mi smo prišli v situacijo, spoštovani gospod predsednik, ko ste dolžni točko prekiniti in vse nadaljnje razprave bodo potem, ko bomo dobili ustrezno dopolnilno gradivo k tej točki dnevnega reda, tak je bil procesni predlog in to ste izglasovali. Tak je bil moj procesni predlog. Jaz sem dal postopkovni predlog dokaj jasen, zelo jasen in zdaj vi ga ne morete interpretirati kaj sem jaz povedal s tem ali pa kdorkoli drug.  Druga stvar, ki je, gospod predsednik, lahko vi še na tej seji ta predlog ponovno obravnavamo, ker boste mandatno sklical pred odločanjem o mandatnih zadevah in to lahko mi še na tej seji vse opravimo, boste pač eno nujno sejo vmes sklical, saj to ni nobena težava, v tem času pa bo Vlada s svojim aparatom z množico državnih sekretarjev in ministri ustrezno dopolnila svoj predlog, kriterije izbora je treba napisati. Jaz se ne zadovoljim s tem, da nam državni funkcionar tukaj nekaj ustno interpretira, ko končamo s postopkom so zadeve čisto drugačne, tega si enostavno v Državnem zboru ne moremo dovoliti več. Predlagam, da točko prekinite, poveste kdaj bomo točko nadaljevali, to je vaša naloga in bomo lahko tudi na tej seji še o tem odločili, ampak z gradivom, ki pri tej točki mora biti. Zdaj mi ne odločamo tukaj o enem izmed 300, tako kot smo v prejšnji točki ali pa ko bomo v kakšni točki, ko določamo sodnike  (nadaljevanje) na sodiščih. Ampak odločamo samo o enem kandidatu ali pa enem od štirih, ki pač vodijo 12 milijard evrov premoženja. In, glejte, zdaj tule nas »farbat«, kajne, pa nas vozit čez vse te procedure, je nekorektno na tak način, nekorektno je, neodgovorno je tudi. Meni je čisto vseeno, kdo je komu všeč, ampak postopek je treba pač zapeljati tako, kot se to spodobi.  In ravnanje, gospod predsednik, da se zadeva dopolni, je odgovorno. In zdaj vse to, kar se pri tej točki nadaljuje, je brezpredmetno, te razprave ni, ker o točki, ki je končana, zahteva za dopolnitev gradiva, se ne more več razpravljati. Je konec. In vaša dolžnost je, da to ugotovite, in da gremo na naslednjo točko dnevnega reda.
/ izklopljen mikrofon/
Hvala lepa, gospod predsednik. Bom čisto kratek.  Ja, saj to že najbrž vemo, kajne, da glasujemo o proceduralnem predlogu predlagatelja, tisto, kar predlagatelj pove, to je edino relevantno.  Ponavljam, informacija je ključni element, bistveni element v procesu odločanja. Zato želim od Vlade, ker je sklep bil izglasovan, da zelo jasno pove, za to in za vse bodoče kandidate in kandidatke za nadzorni svet SDH, da nam da natančne podatke, za nekatere vemo, za nekatere ne, ali je kandidat ali kandidatka sodelovala kdaj pri poslih, ki so pomembni, bili pomembni za državo; tu seveda mislim na, zelo direktno, na insajderske informacije. Želim, da Vlada razišče, ali so bile dane komu, pri kateremkoli od kandidatov, kakšne insajderske informacije, te so ključne, in šele potem bomo lahko mi tukaj tudi relevantno odločali. Glejte, ne nazadnje, seveda, to je politična razprava, volitve ste dobili zato, ker ste rekli, da bo odslej šlo vse drugače. Torej, izberimo in izvolimo tistega, ki je kompetenten, ki je pošten, ne pa tistega, ki je naš ali, bolje rečeno, vaš.
Hvala. Zdaj ima pa še zadnji besedo kolega Franc Jurša.
Hvala za besedo. Jaz bi v glavnem želel samo opozoriti na to, pa ne da bi zdaj hotel biti pomočnik predsednika Mandatno-volilne komisije, ampak predsednik Mandatno-volilne komisije je zadevo konkretno primerjal s postopki Sodnega sveta. In je rekel, da te zadeve naj bodo v bodoče tudi tako urejene, kot so pri Sodnem svetu. In ocenjujem, da je predlog, ki je bil z njegove strani podan, dejansko konkreten in točen.
Hvala. Še zadnji pri tej točki gospod Pogačnik.
Predsednik, hvala za besedo.Jaz predlagam, da iz magnetograma pogledamo, kaj ste vi prebrali pa kakšen sklep ste predlagali. Mislim, da se ne bomo tu zdaj šli slepe miši, ali je tako rekel ali je tako rekel. Naj se pač prebere magnetogram, se sejo prekine za pet minut in se še enkrat prebere sklep, pa bomo videli, kaj je bilo.
Hvala. Zdaj bom tako povzel, dejansko, hotel sem dobro in sem na Vlado dal isti poziv kot za Sodni svet, da v bodoče poda kriterije oziroma na osnovi česa je potem bil ta oziroma ta kandidatka ali pa drugič kandidat izbran glede na druge. In potem sem prebral predlog gospoda Jožeta Tanka in nato se je glasovalo. In tu je prišlo očitno pri kolegicah in kolegih poslancih do napačnega razumevanja in so pomotoma glasovali. In zdaj glede na poslovnik dejansko bom… / oglašanje v ozadju/ Ja, lahko še enkrat preberem, kaj je postopkovno Jože Tanko predlagal, in jaz sem to prebral   in potem smo o tem glasovali. Mandatno-volilna komisija predlaga Vladi, da gradivo, ki je podlaga za obravnavo te točke, dopolni v skladu s predlogi izraženimi v razpravi. In tukaj je očitno pri kolegih poslancih in poslankah prišlo do nerazumevanja in so upoštevali moje mnenje, ki se je nanašalo na pozneje, tako da jaz moram prekiniti to sejo in jo bomo v nekaj dneh nadaljevali, to točko, pardon, to točko prekinjam in jo bomo v nekaj dneh nadaljevali, to se pravi en dan pred redno sejo Državnega zbora, na Vlado pa podajam ta apel, da točko opredeli, to se pravi kriterije na osnovi katerih je bila izbrana gospa Ditnarjeva(?). Še mogoče kakšna dopolnitev z vaše strani? Nič, je jasno. O.K. To se pravi prekinjam to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PREDSEDNIKA IN DVEH ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO. Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli poziv poslanskim skupinam, delovno besedilo predloga sklepa in seznam predlaganih kandidatov. Predloge kandidatov ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Uvodna pojasnila. Na podlagi sklepa sprejetega na 4. seji Mandatno-volilne komisije 15. novembra 2018 so bile poslanske skupine pozvane, da zaradi izteka mandata upravnemu odboru skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško posredujejo predloge kandidatk in kandidatov za predsednika in dva člana upravnega odbora sklada. Mandatno-volilna komisija je v roku prejela predlog Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki za predsednico upravnega odbora sklada predlaga mag. Marjeto Lipec, predlog Poslanke skupine Slovenske demokratske stranke, ki za člana upravnega odbora sklada predlaga Gregorja Koreneta in predlog Poslanke skupine Liste Marjana Šarca, ki za člana upravnega odbora sklada predlaga dr. Miho Skvarča. Vsi predlogi so popolni. Odpiram razpravo o predlaganih kandidatih. Kdo želi besedo? Vidimo, da nihče, zato zaključujem razpravo. Glede na to, da je predlaganih toliko kandidatov kolikor se jih imenuje, torej ena kandidatka za predsednico in dva kandidata za člana, predlagam, da vse tri kandidate uvrstimo v predlog sklepa o katerem bomo odločali in ga posredovali v odločitev Državnemu zboru. ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Vidim, da nihče, zato dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep o imenovanju predsednice in dveh članov upravnega odbora sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Kraško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne Krško s katerim se za dobo štirih let imenujejo za predsednico mag. Marjeta Lipec, za člana Gregor Korene in dr. Miha Skvarč. Pričenjam glasovanje.  Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU ČLANIC OZIROMA ČLANOV SLOVENSKE NACIONALNE KOMISIJE ZA UNESCO. Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli poziv poslanskim skupinam, delovno besedilo predloga sklepa in seznam predlaganih kandidatov. Predloge kandidatk ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Uvodna pojasnila. Na podlagi sklepa sprejetega na četrti seji Mandatno-volilne komisije 15. novembra 2018 so bile poslanske skupine pozvane, da zaradi izteka mandata članov komisije posredujejo predloge kandidatov za članico oziroma člana slovenske nacionalne komisije za Unesco. Prejeli smo dva predloga, in sicer predlog Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki za članico predlaga Alenko Jeraj in predlog Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, ki za članico predlaga Nino Maurovič. Oba predloga sta pravočasna in popolna. Odpiram razpravo o predlaganih kandidatkah. Kdo želi razpravljati? Izvoli, Anja Bah Žibert.
Hvala lepa za besedo. Z vsem spoštovanjem tudi do kandidatke Liste Marjana Šarca, vendar pa že sama nekako predstavitev kandidatke ene in druge kaže na različne reference in izkušnje. Kandidatka Alenka Jeraj, ki jo predlagamo v Slovenski demokratski stranki izkazuje tako vsebinske kot praktične izkušnje kar se tičejo kulturne dediščine in vsega ostalega. Ima za sabo kar nekaj uspešnih projektov in glede na to, da upam, da pri taki zadevi res ne bom tehtali potem iz katere poslanke skupine predlog prihaja, ampak predvsem na to kaj lahko v taki funkciji nekdo prinese so zagotovo izkušnje in znanje Alenke Jeraj v prednosti. Kot rečeno z vsem spoštovanjem do kandidatke druge stranke, vendar pa lahko iz opisa vidite, da je razlika bistvena in da zagotovo lahko Alenka Jeraj pri vsebini delovanja v okviru Unesca bistveno več pripomore. Hvala.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Vidim, da ne, zato zaključujemo razpravo. Prehajamo na določitev kandidatke, ki jo bomo vključili v predlog sklepa in ga poslali v odločanje Državnemu zboru. glede na to, da bomo glasovali o dveh kandidatkah za eno funkcijo bomo glasovali z glasovnico, zato predlagam, da glasovanje vodi komisija v naslednji sestavi: za predsednico predlagam Anjo Bah Žibert, podpredsednico in drugo podpredsednico Lidijo Divjak Mirnik in za članico Janjo Sluga. Upam, da se strinjate in dam ta predlog na glasovanje.  Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Na glasovnici sta navedeni dve kandidatki izmed katerih bomo določili eno, in sicer sta to pod zaporedno številko 1 Jeraj Alenka in pod zaporedno številko 2 Nina Maurovič. Mandatno-volilna komisija bo odločala z večino opredeljenih glasov članov oziroma članic komisije. Predlagani kandidatki sta na glasovnici navedeni po abecednem vrstnem redu. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred priimkom predlagane kandidatke. Glasovnica na kateri bo obkrožena več kot ena kandidatka ne bo veljavna. Neveljavna bo tudi glasovnica, ki ne bo izpolnjena in glasovnica iz katere volja poslanca ne bo jasno razvidna. Določena bo tista kandidatka, ki bo prejela najvišje število glasov članov oziroma članic Mandatno-volilne komisije. Zdaj bi prosil komisijo, da razdeli glasovnice. Glasovanje se bo pričelo ob 9.05 in bo trajalo pet minut, to se pravi do 9.10. Predlagam, da po opravljenem glasovanju omogočimo članom komisije, da glasove preštejejo. sejo bomo nadaljevali ob 9.15 uri. Prekinjam sejo. Prosim komisijo, če gre na delo. Hvala.
Spoštovane kolegic in kolegi nadaljujemo s prekinjeno točko. Za magnetogram bi še prebral, da Tomaž Lisec po pooblastilu nadomešča kolega Jožeta Tanka. Sedaj pa bi prosil predsedujočo Anjo Bah Žibert, da nas seznani z rezultati glasovanja. Izvoli Anja.
Komisija je ugotovila naslednje izide glasovanja. Razdeljenih je bilo 18 glasovnic, ena ni bila razdeljena, oddanih je bilo 18 glasovnic, neveljavna je bila ena, veljavnih je bilo 17. Alenka Jeraj je prejela 7 glasov, Maurovič Nina 10 glasov, tako da je prejela več glasov kandidatka Nina Maurovič.
Hvala lepa.  Komisiji se zahvaljujem za opravljeno delo in podano poročilo o izidu glasovanja. Na podlagi izida glasovanja ugotavljam, da smo določili kandidatko, ki jo bomo vključili v besedilo predloga sklepa, ki ga bomo posredovali v odločitev Državnemu zboru. Na glasovanje dajem še naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep o imenovanju članice slovenske nacionalne komisije za Unesco, s katerim se za članico za dobo štirih let imenuje Nina Maurovič. Postopkovno? Obrazložitev, Anja Bah Žibert, prosim.
Jaz moram povedati, da gospe Nine Maurovič ne bom podprla zaradi strokovnih kompetenc, ki mislim, da jih nima za opravljanje te funkcije zgolj zato, čeprav kolegico povsem spoštujem. Mi je pa žal, da je prevladal koalicijski valer in ne kompetenca kandidatke. Hvala.
Hvala. Želi še kdo obrazložitev? Če ne prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – ADMINISTRATIVNE ZADEVE. V okviru te točke dnevnega reda bomo najprej obravnavali vlogo poslanca Borisa Doblekarja z dne 12. decembra 2018 za najem službenega stanovanja. Vlogo ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predlagal v sistemu Udis. Poslanec je vložil vlogo za najem službenega stanovanja na podlagi prvega odstavka 9 člena in v skladu z 12 členom stanovanjskega pravilnika, želeno stanovanje navedeno v vlogi pa je nezasedeno, zato predlagam, da vlogi ugodimo. Želi kdo razpravljati? Ne. S tem zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa. Na podlagi prvega odstavka 8. člena v zvezi z drugim odstavkom 10. člena stanovanjskega pravilnika dodeljuje Mandatno-volilna komisija poslancu Borisu Doblekarju službeno stanovanje navedeno v vlogi z dne 12. decembra 2018.  Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  V okviru te točke bomo obravnavali še obvestila poslank in poslancev Nataše Sukič in Gregorja Židana z dne 8.11.2018 ter Primoža Sitarja z dne 9.11.2018 o opravljanju dopolnilnega dela na podlagi 13. člena Zakona o poslancih. Obvestila ste poslanke in poslanci prejeli v sistemu Udis. Ob obravnavi obvestil na četrti seji Mandatno-volilne komisije 15 novembra 2018 je bilo izpostavljeno vprašanje ali dejavnosti navedene v obvestilih poslancev sodijo v okvir dejavnosti po prvem odstavku 13. člena Zakona o poslancih. Mandatno-volilna komisija je zato sklenila, da pridobi mnenje Zakonodajno-pravne službe z vidika skladnosti obvestil poslancev s 13. členom Zakona o poslancih. Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13 novembra 2018 ste prejeli. Prav tako ste prejeli tudi njihovo mnenje z dne 9.2.2012 na katerega se v mnenju tudi sklicujejo. Ker zakonodajno-pravna služba opozarja na potrebo po enaki obravnavi istovrstnih vprašanj pri odločanju o dopolnilnem delu poslancev ste prejeli tudi pregled dopolnilnega dela v tekočem in preteklih dveh mandatih. Prav tako smo poslance pozvali k morebitnim dodatnim utemeljitvam svojih obvestil. Poslanec Gregor Židan je svoje obvestilo dopolnil dne 30.11.2018, poslanka Nataša Sukič in poslanec Primož Sitar pa sta svoji dodatni dopolnilni obvestili podala včeraj popoldan, zato ste jih danes tudi prejeli na sami seji. Želi kdo o tem razpravljati? Postopkovno, Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej vam želim izraziti priznanje, da ste za tako občutljivo temo zahtevali dodatno pojasnilo Zakonodajno-pravne službe, ki smo ga tudi dobili.  Spoštovane kolegice in kolegi, zdaj, ko govorimo o 13. členu Zakona o poslancih jaz predlagam, da to, gospod predsednik, da to točko tukaj prekinemo. Vi veste, da je to vprašanje 13. člena oziroma tako imenovanega petinskega dela poslancev bilo odprto tudi na neformalnem posvetu pri predsedniku Državnega zbora. res je, vprašanje je bilo odprto, ampak ravno zaradi tega, ker je bilo vprašanje bilo odprto, ker še ni nobenih zaključkov sprejetih na posvetu, res je, da je Mandatno-volilna komisija tisti pristojni organ, ki o tem odloča, zato za ohranitev ugleda poslancev, kolikor ga še imamo, mislim da je dobro, da to točko tukaj prekinemo in nadaljujemo razpravo na eni od naslednjih sej. Hvala lepa.
Glede na to, da ste dali postopkovni predlog ga bom jaz dal na glasovanje in članice in člani Mandatno-volilne komisije se boste pač odločili kakor se boste odločili. Vašo odločitev bom spoštoval. Dajem ta predlog na glasovanje, da bi se ta točka prekinila. To je predlog poslanca Jožefa Horvata. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (5 članov.) Postopkovni predlog je sprejet in bomo o tej točki nadaljevali na naslednji seji Mandatno-volilne komisije.  Ker bosta 4. in 5.. točka dnevnega reda v skladu s prvim odstavkom 206. člena Poslovnika Državnega zbora potekala brez navzočnosti javnosti prekinjam sejo za 10 minut in jo bomo nadaljevali ob 9.35. Hvala.  Odprti del seje je končan 13. Decembra 2018 ob 9.24.