2. nujna seja

Odbor za pravosodje

12. 9. 2018
podatki objavljeni: 12. 9. 2018

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za pravosodje, ki jo vodim kot podpredsednica odbora po pooblastilu predsednika odbora Jerneja Vrtovca.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice: predsednik odbora gospod Jernej Vrtovec in seveda zaradi imenovanja gospod Cerar in gospod Peter Jožef Česnik. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod Blaž Pavlin, ki nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca ter po pooblastilu kot nadomestna članica sodeluje Janja Sluga.  Na podlagi tretjega in šestega odstavka 154.d člena Poslovnika Državnega zbora lahko predsednik odbora dnevni red seje na kateri se obravnavajo zadeve Evropske unije razširi najkasneje 24 ur pred začetkom seje. V skladu z navedeno določbo je bil dne 13. 9. 2018 dnevni red 2. nujne seje Odbora za pravosodje razširjen z naslednjima točkama dnevnega reda: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje, EPA 128-VIII EU U 870 in Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote, EPA 130-VIII, EU U 872. O tej razširitvi se ne glasuje. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in obvestilom o razširitvi.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE ŠTEVILKA 1393/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VROČANJU SODNIH IN IZVENSODNIH PISANJ V CIVILNIH ALI GOSPODARSKIH ZADEVAH V DRŽAVAH ČLANICAH.  Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 30. 8. 2018 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.  Na sejo so bili k tej točki vabljeni ministrica za pravosodje in sodelavci Ministrstva za pravosodje.  Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve EU kot pristojnemu odboru, ki bo zadevo obravnaval na svoji 4. seji, dne 21. 9. 2018.  Glede na to, da je predlagana uredba tesno povezana s predlogom uredbe, ki ga bomo obravnavali v okviru 2. točke dnevnega reda Vladi predlagam, da v uvodni besedi poda dopolnilno obrazložitev za obe zadevi, potem bi opravili skupno razpravo o obeh predlogih, glasovali pa bi seveda ločeno. Ali kdo temu nasprotuje? V kolikor ne, besedo dajem ministrici za pravosodje gospe Andreji Katič za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Hvala.
Andreja Katič
Spoštovana podpredsednica, člani in članice odbora. Lep pozdrav! Na kratko bi se v uvodu dotaknila samo pristojnosti Ministrstva za pravosodje na področju EU zadev in mednarodnega sodelovanja. Na ministrstvu načrtujemo, usklajujemo, izvajamo naloge s področja EU zadev in mednarodnega sodelovanja. Ministrstvo izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v EU in Svetu Evrope. Sodelujemo v zakonodajnih postopkih in pogajanjih, pripravljamo in zastopamo stališče do zakonodajnih in drugih aktov in sodelujemo tudi pri prenosu zakonodaje EU v nacionalni pravni red, sodelujemo pa tudi v pravosodnih in sodnih postopkih.  Danes so pred vami, tako kot ste rekli, štirje predlogi stališč. Stališča k tem predlogom je sprejela že prejšnja vlada. Mi smo ocenili, da se bistveno ne bi spremenili, zato tudi nadaljujemo s postopki, in prvi dve stališči, kot ste rekli, sta med seboj tesno povezana. Predstavljata posodobitev ter dopolnitev dosedanjega sistema pravosodnega sodelovanja med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah. Pa če mi dovolite, bi se na kratko dotaknila tudi drugih dveh točk, tako programa Pravosodja kot tudi programa Pravice in vrednote, ki bosta prav tako prispevala k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi, vzajemnem prizadevanju, medsebojnem zaupanju. Drugi cilj podprograma Pravice in vrednote pa je zaščititi, spodbuditi pravice in vrednote, ki so zapisane v pogodbah EU tudi s podporo organizacij civilne družbe, da se ohranijo odprte, demokratične in vključujoče družbe.  Danes je z mano državni sekretar Gregor Strojin, prvič tudi z vami. Zato bi jaz v nadaljevanju svojo prisotnost tudi opravičila. Prišla sem toliko, da ga predstavim. Mislim, da bomo tesno sodelovali v prihodnosti. Sama bi se pa potem opravičila zaradi drugih obveznosti, vendar mislim, da imate tukaj kompetentne sogovornike in da bodo lahko podali tako obrazložitev kot tudi odgovore na vsa vaša vprašanja. Hvala.
Hvala lepa, gospa ministrica. Predamo besedo gospodu državnemu sekretarju.
Gregor Strojin
Hvala lepa. Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci. Kot je izpostavila gospa ministrica, je med nalogami EU tudi, in v katerem sodelujejo tudi Slovenija preko Ministrstva za pravosodje, razvoj evropskega območja pravice v civilnih zadevah, za kar je potrebno čezmejno pravosodno sodelovanje. V ta namen in za spodbujanje pravilnega delovanja notranjega trga je Evropska unija sprejela zakonodajo o čezmejnem vročanju sodnih pisanj in o sodelovanju pri pridobivanju dokazov. Njun skupni namen je zagotoviti učinkovit okvir za čezmejno pravno sodelovanje. Nadomestila sta prejšnji bolj zapleteni mednarodni sistem haaških konvencij, ki je veljal med posameznimi državami članicami. Sodelovanja med državami članicami v zadevah, ko se pisanja vročajo prek meja, ter v zadevah čezmejnega pridobivanja dokazov, zaradi njegove narave ni mogoče učinkovito urediti na ravni posameznih držav članic, zato je nadnacionalni akt nujno potreben za učinkovito in hitro mednarodno sodelovanje.  Pred nami sta na dnevnem redu predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 1393/2007, ki se nanaša na vročanje sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah, ter predlog uredbe o spremembi Uredbe št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001, ki se nanaša na sodelovanje med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah. Predloga sta med seboj tesno povezana in predstavljata posodobitev ter dopolnitev dosedanjega sistema pravosodnega sodelovanja med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah.  Če podrobneje predstavim prvo uredbo, torej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah. Torej lahko jo imenujemo »uredba, ki se nanaša na vročanje pisanj«. Vročanje je procesno dejanje sodišča, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom, procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča ter stranki zagotavlja pravico, da se izjavi do teh pisanj. Vročanje je temeljnega pomena za uveljavljanje procesnih pravic strank ali udeležence v postopkih. Trenutno veljavna ureditev čezmejnega vročanja sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah je urejena z Uredbo 1393/2007, torej o vročanju pisanj, ki v praksi načeloma dobro deluje. Kljub temu pa je praksa pokazala, da še prihaja do nekaterih nejasnosti in težav, ter da so nekatere izboljšave še možne zlasti v luči modernizacije in digitalizacije. Trenutno ima vsako leto na ravni evropske unije približno 3,4 milijone civilnih gospodarskih sodnih postopkov čezmejne posledice, kadar vsaj ena stranka prebiva v državi članici, ki ni država v kateri poteka pravdni postopek, sodišča uporabljajo ravno to uredbo pogosto večkrat tekom posameznega postopka. Če pisanje o začetku postopka ni pravilno vročeno, je to daleč najpogosteje uporabljeni razlog za zavrnitev priznavanja in kasneje izvrševanja sodb. Stiki med organi, ki pošiljajo in sprejemajo pisanja za namen vročitve, danes še vedno potekajo skoraj izključno v papirnati obliki. Posledično so lahko dragi, neučinkoviti. Prav tako v praksi elektronsko vročanje prejemnikov v čezmejnih primerih ni možno, čeprav so nekatere članice uvede ali pa uvajajo to možnost na nacionalni ravni. Posodobitev ter zlasti digitalizacija postopka vročanja pisanj v tujino je zato nujno potrebna. Republika Slovenija tako pozdravlja predlog uredbe o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah. Predlog namreč naslavlja pomanjkljivosti sedanje ureditve in to bo vplivalo na izboljšanje učinkovitosti in hitrosti sodnih postopkov ter zagotavljalo pravilno delovanje pravosodja v primerih s čezmejnimi posledicami. Na ta način bo predlog pripomogel k izboljšanju delovanja notranjega trga in zmanjšanju nepotrebnih stroškov tako držav kot tudi strank v postopkih ter hkrati zaščitil ali izboljšal pravico do pravnega varstva. Rešitve, ki jih prinaša predlog, bodo namreč dodatno pospešile in poenostavile mehanizem sodelovanja za čezmejno pravno pomoč, zlasti s prilagoditvijo sistema tehničnemu razvoju in izkoriščanjem prednosti, ki jih nudi digitalizacija. Ustvarile bodo večjo preglednost pri iskanju naslovnikov, vplivale bodo na izboljšanje pravne varnosti in učinkovitosti s spodbujanjem uporabe hitrejših načinov vročanja ter z razjasnitvijo področja uporabe uredbe in njene vloge pri zaščiti procesnih pravic strank.  Republika Slovenija pozdravlja modernizacijo in večjo digitalizacijo na tem področju, saj meni, da je ta zaželena in neizogibna. Kljub temu pa je zaradi učinkovite zaščite pravic strank in udeležencev v postopkov potrebno upoštevati omejitve vezane na nacionalne zakonodaje, nacionalne-tehnične omejitve kot tudi realno pričakovane možnosti uvedbe ustreznih informacijskih sistemov s strani posameznih držav članic in na to bo Republika Slovenija tudi opozarjala. Pozdravljamo natančnejšo opredelitev pogojev za zavrnitev neprevedenih pisanj s strani naslovnika, kar je tudi v skladu s prakso sodišča Evropske unije. Naklonjeni smo iskanju ustrezne rešitve vezane na zavezo držav članic k zagotovitvi pomoči pri ugotavljanju naslova prejemnika, menimo pa, da je potrebna nadaljnja preučitev ustreznosti in potrebe po nadaljnji harmonizaciji, zlasti kar se tiče ureditve vezane na neposredno vročanje ter določitve rokov za vzpostavitev v prejšnje stanje. Tukaj predlog določa namreč roke, ki so daljši kot v posameznih državah, vključno s Slovenijo.  In v zvezi s drugim predlogom, torej predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe št. 1206/2001 z dne 28. maj 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, torej poenostavljeno, pridobivanje dokazov. Predložitev zadostnih dokazov sodišču je ključnega pomena za utemeljitev zahtevka. Kot smo že navedli, ima letno približno 3,4 milijone civilnih in gospodarskih sodnih postopkov v Evropski uniji čezmejne posledice. V številnih postopkih je potrebno pridobiti dokaze iz druge države članice. Trenutno veljavna ureditev določa orodja, ki omogočajo lažji dostop do takšnih dokazov, uvaja sistem za neposredno in hitro posredovanje iz izvršitev zaprosil za pridobivanje in izvrševanje dokazov med sodišči, določa natančna pravila glede oblike in vsebine takšnih zaprosil, uporablja standardne obrazce in komunikacijske kanale. Uredba povečuje s tem vzajemno zaupanje med sodišči,   (nadaljevanje) pomaga zmanjšati breme za državljane in podjetja, ki sodelujejo v čezmejnih postopkih. Stiki med organi, ki so določeni z uredbo pa trenutno še vedno potekajo skoraj izključno v papirnati obliki. To ima negativne učinke na stroške in učinkovitost. Poleg tega se je videokonferenca za zaslišanje v drugi državi članici uporablja le redko. Uredba namreč ne zahteva uporabe sodobnih tehnologij v sodstvu. Dejstvo, da je takšna uporaba v celoti odvisna od prizadevanj posameznih držav članic pa je vodilo do zelo počasnega napredka na tem področju pri določenih državah članicah. Republika Slovenija pozdravlja Predlog Uredbe o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov saj le ta naslavlja pomanjkljivosti sedanje ureditve, to pa bo vplivalo na izboljšanje učinkovitosti in hitrosti sodnih postopkov zlasti z določbami uporabe elektronske komunikacije in videokonferenc. Zagotavljalo bo pravilno delovanje pravosodja v primerih čezmejnimi posledicami. Predlog bo s tem pripomogel k izboljšanju delovanja notranjega trga in zmanjšanju nepotrebnih zamud in stroškov za zainteresirane strani, ki so udeležene v zadevah, pri katerih se dokazi pridobivajo preko meja ter hkrati zaščitil ali izboljšal pravico do obrabe oziroma pravnega varstva. Predlog določa vzajemno priznavanje digitalnih dokazov, kar ne bo samo zmanjšalo bremena za državljane in podjetja v postopku temveč tudi omejilo primere, v katerih se elektronski dokazi zavrnejo. Več pojasnil in dodatkov kot jih zajema predlog te spremembe uredbe torej opredelitev dodatnih kanalov za pridobivanje dokazov, pojasnitev pojma kaj sploh pomeni sodišče. To vse bo povečalo pravno varnost in izboljšalo dostop do pravnega varstva. Kot v primeru Predloga Uredbe o vročanj pisanj, ki smo jo predstavili malo prej Republika Slovenija pozdravlja modernizacijo in večjo digitalizacijo tudi na tem področju. Meni, da je zaželena in glede na razvoj tehnologije tudi neizogibna, vendar pa si bo tudi v teh okvirih prizadevala za proučitev in upoštevanje omejitev, ki so vezane na nacionalne zakonodaje, nacionalne tehnične omejitve kot tudi realno pričakovane možnosti uvedbe ustreznih informacijskih sistemov s strani posameznih držav članic. Ureditev v skladu s predmetnima predlogoma sprememb prinaša določene stroške za države članice, vendar tudi znatne koristi za državljane in podjetja, ki sodelujejo v čezmejnih postopkih. Največji stroški za države članice so povezani z izvajanjem sistema e-kodeks kot obveznega orodja za organe za pošiljanje in sprejem, vendar pa so ti stroški dokaj omejeni ali enkratni, koristi pa so trajne. Nacionalni javni organi bodo imeli koristi, zaradi učinkovitejših pravnih postopkov ter manjših upravnih bremen in stroškov dela. Stroški povezani z razvojem, izvajanjem in vzdrževanjem elektronske komunikacije in izmenjave dokumentov ter z nakupom, izvajanjem in delovanjem profesionalne visokokakovostne videokonferenčne opreme bodo tudi predmet možnosti sofinancirati.
Hvala lepa.  Sedaj prehajamo na razpravo.  Odpiram razpravo.  Mag. Kaloh.
Lep pozdrav. Predsedujoča, hvala za besedo! Državni sekretarji in ekipa pozdravljeni! Bolj komentar kot pa mogoče na koncu tudi kakšno vprašanje. Svet EU - če ste pogledali - je pri nujnosti ukrepanja izpostavil pomanjkljivost v zvezi s pravili, ki ščitijo procesne pravice strank na področju prevajanja in posledično zamudnih sodb. Jaz sem imel več stika z enimi civilnimi pisanji, kjer so bili prevodi pomanjkljivi, naš materni jezik je bil tako rekoč zamerličen, včasih pa sploh prevodov ni bilo. Sedaj me zanima, ker potem procesne pravice strank so logično okrnjene in če se stranka, se pravi, naš slovenski državljan ne more ustrezno odzvati glede na to, da sploh ne razume kaj mu organ sporoča in potem se dela dvakratna škoda, ker potem je že v zamudni, se pravi, zamudna sodba. Zanima me, če imate odgovor na vprašanje kdo in kakšen način bo zagotovil relevantne prevode, se pravi, da ne samo slovenski državljani tudi državljani ostalih članic EU, da bodo dejansko imeli to procesno pravico strank zagotovljeno? To je prvo vprašanje.  Govorili ste nato o navedbi sistem e-kodeks. Slovenija še ni kot nekatere druge članice     (nadaljevanje) še ni priključena k temu sistemu in zanima me časovnice glede tega. Kdaj naj bi se Slovenija priključila e-kodeksu? Podvprašanje. Slovensko sodstvo naj bi imelo ta sistem laurentius pa me zanima, če prav razumem iz vašega poročila, če sta ta dva sistema kompatibilna oziroma ali se bo ta e-kodeks nadgradil na ta obstoječi pravosodni sistem laurentius?
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Predlagam, da kar podate odgovor.
Gregor Strojin
Hvala za vprašanje.  Sama uredba predvideva možnost zavrnitve sprejema pisanja, če to ni sestavljeno v enem od jezikov ali pa ni priložen prevod v ustrezen jezik torej jezik, ki ga naslovnik razume ali pa uradni jezik zaprošene države članice, če je v tej državi več jezikov. Rok je predviden, da se to lahko zavrne v roku dveh tednov sicer pa gre tukaj za pristojnost sodnih tolmačev, da delajo na tem nivoju.  Kar se tiče drugega vprašanja. Sistem laurentius, ki ga je razvilo Vrhovno sodišče je bil že potrjen kot ustrezen in kompatibilen s sistemom e-codex tako, da mislim, da Slovenija je tukaj v / nerazumljivo/ držav, kar se tiče kvalificiranosti, da se poveže v ta sistem, ko bo enkrat uredba tudi sprejeta. Časovnica je odvisna od tega kdaj bo uredba sprejeta. Je pa res, da sistem laurentius se v Sloveniji že uporablja tako, da glede kompatibilnost je bolj stvar kako bodo na drugih straneh sprejeli ustrezne prejemne mehanizme.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? (Ne.)  Zaključujem razpravo.  Prehajamo na odločanje.  Ker k predlogu stališča ni bilo predlaganih amandmajev odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira predlog stališča Republike Slovenije do Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izven sodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«  Želi kdo razpravljati o predlogu mnenja? (Ne.)  Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Mnenje je sprejeto.  Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika odločimo še poročevalko, ki bo predstavila poročilo na seji Odbora za zadevo Evropske unije. Ker sem sama članica Odbora za zadeve Evropske unije predlagam, da sem sama poročevalka. Je kdo proti? (Ne.)  Zaključujem 1. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE SVETA ŠTEVILKA 1206/2001 Z DNE 28. MAJA 2001 V SODELOVANJU MED SODIŠČI DRŽAV ČLANIC PRI PRIDOBIVANJU DOKAZOV CIVILNIH ALI GOSPODARSKIH ZADEVAH.  Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 31. 8. 2018 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili k tej točki vabljeni predstavniki Ministrstva za pravosodje.  Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi ter o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, ki bo zadevo obravnaval na svoji 4. seji, dne 21. septembra 2018.  Ker sta bila uvodna predstavitev in razprava opravljeni že v okviru 1. točke dnevnega reda prehajamo na odločanje. Ker k predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira predloga stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe sveta št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki ga je predložila vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.« Želi kdo razpravljati o predlogu mnenja? V kolikor ne, prehajamo na odločanje. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Tudi v tem primeru bo odbor v skladu 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitev v zvezi s predlogom stališča. Prosim, da tudi pri tej točki določimo poročevalca, poročevalko in ponovno predlagam, da sem to jaz kot članica. Se strinjamo? Hvala lepa.  S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA ZA PRAVOSODJE. Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 12. 9. 2018 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Na seji so tudi v tem primeru bili vabljeni predstavniki Ministrstva za pravosodje.  Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, ki bo zadevo obravnaval na svoji seji dne 21. septembra 2018. Glede na to, da je predlagana uredba tesno povezana s predlogom uredbe, ki ga bomo obravnavali v okviru 4. točke dnevnega reda, Vladi predlagam, da v uvodni besedi poda dopolnilno obrazložitev za obe zadevi. Potem bi opravili skupno razpravo o obeh predlogih, glasovali pa seveda ločeno. Kdo temu nasprotuje? V kolikor ne, besedo dajem mag. Gregorju Strojinu državnemu sekretarju za dopolnilno obrazložitev predlogov stališč.
Gregor Strojin
Hvala za besedo. Torej, pred nami sta še dva predloga uredbe. Prva se nanaša na vzpostavitev programa za pravosodje, druga na vzpostavitev programa za pravice in vrednote. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje je Evropska komisija izdala 31. maja letos. Ta predlog je bil junija Ministrstvu za pravosodje poslan v predlog in v pregled dopolnitve, pripombe večim deležnikom. Odgovori, ki smo jih prejeli so bili praktično brez pripomb. Predlog tega akta, torej vzpostavitve programa za pravosodje se nanaša na enega izmed aktov, ki vzpostavljajo programe, ki bodo del naslednjega večletnega finančnega okvirja za EU proračun, obdobje 2021-2027 in bo del sklada za pravosodje, pravice in vrednote. Predlagana višina sredstev pa je 305 milijonov evrov. Ko bo uredba sprejeta se bo torej začelo uporabljati 1. januarja 2021. Program pravosodje bo omogočil, da bodo države članice EU in posamezne tretje države, pri katerih so upravičenci neprofitni sektor javne uprave, pravosodni organi, univerze, inštituti, nevladne organizacije, lahko kandidirali za financiranje nepovratnih EU sredstev za izvedbo programov s področja ciljev tega programa. Program hkrati omogoča, da nekatere evropske mreže in povezave dobijo sredstva tudi brez razpisov. To so mreže, ki delujejo v korist celotne EU, na primer evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju. Predlog akta ima za splošni cilj programa prispevanje k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju. Za specifične cilje programa pa predvidevam olajšanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbujanje pravne države tudi s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje uspešnosti nacionalnih pravosodnih sistemov in izvrševanja odločb. Podpiranje in spodbujanje usposabljanja v pravosodju z namenom gojenja skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države, olajševanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva za vse in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z elektronskimi sredstvi s spodbujanjem učinkovitih civilnih in kazenskih postopkov ter spodbujanjem in podpiranjem pravic črtov kaznivih dejanj ter procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih. Ti cilji se bodo uresničevali zlasti s podporo dejavnostim kot so: ozaveščanje in razširjanje informacij, vzajemno učenje za izmenjavo dobrih praks, analitične dejavnosti in dejavnosti spremljanja, usposabljanja, razvijanje in vzdrževanje orodij informacijske in komunikacijske tehnologije, razvijanje zmogljivosti ključnih mrež na evropski ravni in evropskih pravosodnih mrež, izboljšanje znanja o programu ter širjenja in prenosljivosti njegovih rezultatov. Predlog akta določa tudi pravila za zagotavljanje financiranja. Republika Slovenija podpira predlog uredbe evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje, predlog uredbe nadaljuje z zasledovanjem splošnega cilja obstoječega programa pravosodja, torej prispevati k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravice, ki temelji na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju zlasti s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah. Ta cilj se dosega na način sofinanciranja nacionalnih in transnacionalnih projektov ter drugih aktivnosti. Finančna sredstva Evropske unije lahko prispevajo dodano vrednost in pomagajo pri podpiranju skupnih evropskih vrednot kot so: temeljne pravice, nediskriminacija in enakost, boj proti rasizmu, pravna država in neodvisnost sodstva, aktivna civilna družba, svoboda izražanja ter udeležba državljanov v demokratičnem življenju. Za uspešen notranji trg in podpiranje skupnih vrednot unije je potrebno delujoče evropsko območje pravosodja in uspešni nacionalni sodni sistemi. Republika Slovenija podpira predlagani pristop. Predvsem vidi, da velik potencial programa leži v možnosti za kvalitetno izobraževanje v pravosodju. Republika Slovenija si bo prizadevala, da bodo letni programi pripravljeni čim bolj v sodelovanju z državami članicami, ter da se minimalna vrednost projektov ne bo zvišala. Zavzemala se bo za večjo dostopnost relevantnih dokumentov za opravičence programov v slovenskem jeziku z namenom večjega dosega upravičencev ter s tem povezanega razumevanja prijav na projekte. Zagovarjala bo poenostavljen portal za prijavo projektov ter se zavzemala, da bodo sredstva enakomerneje razporejena med države članice, še posebej med članice iz srednje in vzhodne Evrope. Kljub velikemu pomenu transnacionalnih projektov bo zagovarjal na stališča, da se lahko prijavijo tudi projekti nacionalne države. prav tako si želimo pregledne kazalnike učinkovitosti. Iz vidika kontinuitete dosedanjih programov je dobro, da neposredno in nepovratna sredstva dobijo tudi evropske mreže, ki so dejavne na področju spodbujanja in odpiranja pravosodnega sodelovanja v civilnih oziroma kazenskih zadevah ter dostopa do sodnega varstva, ki so z evropsko komisijo že podpisale okvirne sporazume o partnerstvu ali pa konference z že vzpostavljenim sekretariatom. Republika Slovenija tovrstno financiranje podpira, saj so vzpostavljene mreže koristne za delo slovenskih pravosodnih organov kot tudi za Ministrstvo za pravosodje predvsem pri vzajemnem učenju ter učinkovitemu in hitremu reševanju čezmejnih primerov. Iz vidika preglednosti in celovitosti uredbe Republika Slovenija meni, da bi nabor dejavnosti s katerimi se bodo uresničevali cilji programa, ki so sedaj navedeni v prilogi programa, morali postati del same uredbe v ustreznem členu. Republika Slovenija se bo tudi zavzemala za jasno opredelitev vloge nacionalnih kontaktnih točk, ki naj bi jih vzpostavil program. Republika Slovenija podpira tudi zavzemanje za sinergije programa   (nadaljevanje) pravosodja z ostalimi politikami Evropske unije in njihovimi programi financiranja. Vendar pa je bilo na Ministrstvu za zunanje zadeve sprejeto stališče, da se držimo skorajšnjega roka 3. 9. 2018… / medsebojni pogovor/ No, to je, kar se tiče programa za pravosodje.  Imamo pa še drugo točko, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostaviti programa za pravice in vrednote. Ta je bil prav tako izdan 31. maja. Junija je Ministrstvo za pravosodje poslalo predlog v pregled, dopolnitve, pripombe več deležnikom. Odgovori so bili tudi v tem primeru praktično brez pripomb oziroma upoštevani. Tudi ta predlog se nanaša na večletni finančni okvir EU proračuna za obdobje 2021-2027, bo del sklada za pravosodje, pravice in vrednote. Predlagana višina sredstev pa znaša 641,7 milijona evrov. Ko bo uredba sprejeta, se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2021. Program pravice in vrednote bo omogočil, da bodo države članice EU in posamezne tretje države, pri katerih so upravičenci tudi tu neprofitni sektor, javne uprave, pravosodni organi, univerze, inštituti, nevladne organizacije, lahko kandidirali za sofinanciranje nepovratnih EU sredstev za izvedbo projektov s področja ciljev tega programa. Predlog akta ima kot splošni cilj zaščititi ter spodbujati pravice in vrednote, kot so zapisane v pogodbah EU, tudi s podpiranjem organizacij civilne družbe, da se ohranijo odprte, demokratične in vključujoče družbe. Kot specifične cilje programa, ki ustrezajo sklopom programa, pa predvideva: spodbujanje enakosti in pravice, spodbujanje delovanja in udeležbe državljanov v demokratičnem življenju Unije ter boj proti nasilju. Bolj specifično, v okviru spodbujanja enakosti in pravic, preprečevanje neenakosti in diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in boj proti njim ter podpiranje celovitih politik za spodbujanje enakosti spolov in boja proti diskriminaciji ter vključevanja teh vprašanj, pa tudi podpiranje politik za boj proti rasizmu in vsem oblikam nestrpnosti, zaščito in spodbujanje pravic otrok, pravic invalidov, pravic iz državljanstva Unije ter pravice do varstva osebnih podatkov. Pri spodbujanju delovanja in udeležbe državljanov v demokratičnem življenju Unije se to nanaša na izboljšanje razumevanja Unije, njene zgodovine, kulturne dediščine in raznolikosti pri državljanih, spodbujanje izmenjave in sodelovanja med državljani različnih držav, spodbujanje državljanske in demokratične udeležbe državljanov, ki državljanom in predstavniškim združenjem omogoča izražanje in javno izmenjavo mnenj glede vseh področij delovanja Unije. In na ravni boja proti nasilju, tako imenovani sklop DAFNE: preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter nasilja nad drugimi ogroženimi skupinami in boj proti tovrstnemu nasilju, nanaša se tudi na podporo in zaščito za žrtve tovrstnega nasilja. Ti cilji se bodo, podobno kot pri prejšnjem predlogu programa, uresničevali zlasti s podporo dejavnostim, kot so ozaveščanje ter razširjanje informacij, namen je izboljšanje poznavanja politik in pravic na področjih, ki jih zajema program, vzajemno učenje z izmenjavo dobrih praks med zainteresiranimi stranmi z namenom izboljšanja poznavanja in vzajemnega razumevanja državljanske in demokratične udeležbe, z analitičnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja z namenom boljšega razumevanja stanja v državah članicah in na ravni Evropske unije na področjih, ki jih zajema program, ter izboljšanje izvajanja zakonodaje in politik EU, usposabljanjem zadevnih zainteresiranih strani z namenom izboljšanja njihovega poznavanja politik in pravic na zajetih področjih, razvijanje in vzdrževanje orodij informacijske in komunikacijske tehnologije, krepitev ozaveščenosti državljanov glede evropske kulture, zgodovine in spominjanja ter njihovega občutka pripadnosti Uniji, združevanje Evropejcev različnih narodnosti in kultur z omogočanjem njihovega sodelovanja pri dejavnostih partnerstva med mesti, spodbujanje in olajševanje aktivne udeležbe pri izgradnji bolj demokratične Unije ter ozaveščanje o pravicah in vrednotah s podporo organizacijam civilne družbe, financiranje tehnične in organizacijske podpore za izvajanje uredbe,   (nadaljevanje) s čimer se podpira uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropske državljanske pobude (to se nanaša na Uredbo 211/2011), razvijanje zmogljivosti evropskih mrež z namenom spodbujanja in nadaljnjega razvoja prava, ciljev politik in strategij Unije ter podpiranje organizacij civilne družbe, ki se udejstvujejo na področjih, zajetih s programom, izboljšanje znanja o programu ter širjenje in prenosljivost njihovih rezultatov ter spodbujanje vzpostavljanja stikov z državljani, vključno z vzpostavitvijo in podpiranjem mreže centrov oziroma nacionalnih kontaktih točk programa. Predlog akta določajo tudi pravila za zagotavljanje financiranje.  Republika Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote. Predlog uredbe nadaljuje z zasledovanjem splošnega cilja obstoječega programa pravice, enakost in državljanstvo, ki velja v programu 2014-2020, to je zaščititi ter spodbujati pravice in vrednote, kakor so zapisane v pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah, tudi s podpiranjem organizacij civilne družbe, da se ohranijo odprte, demokratične in vključujoče družbe. Cilj se dosega na način sofinanciranja nacionalnih in transnacionalnih projektov ter drugih aktivnosti. Finančna sredstva Evropske unije lahko prispevajo dodano vrednost in pomagajo pri podpiranju skupnih evropskih vrednot, kot so temeljne pravice, nediskriminacija in enakost, boj proti rasizmu, spoštovanje človekovega dostojanstva, pravna država in neodvisnost sodstva, boj proti nasilju, kulturna raznolikost, živahna civilna družba, svoboda izražanja, zaščita invalidov ter udeležba državljanov v demokratičnem življenju.  Spodbujanje in zagovarjanje vrednot in pravic Evropske unije močno vpliva na politično, družbeno, kulturno, pravosodno in gospodarsko življenje Unije ter prispeva h konkretnemu učinku EU na vsakdanje življenje ljudi. Da bi obravnavali obstoječe vrzeli in nove izzive ter zagotovili spodbujanje, učinkovito varstvo ter spoštovanje pravic in vrednot, je treba ohraniti in okrepiti ukrepanje na ravni EU na teh področjih. To bo pripomoglo tudi k dolgoročnemu, dokončnemu oblikovanju notranjega trga ter spodbujanju blaginje in kohezije v Evropski uniji. Prav tako bo lahko Evropska unija prevzela ključno vlogo pri zagovarjanju in spodbujanju svojih vrednot na svetovni ravni ter prispevala k ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja.  Republika Slovenija podpira predlagani pristop in si bo prizadevala, da bodo letni programi pripravljeni čim bolj v sodelovanju z državami članicami ter da se minimalna vrednost projektov ne bo zvišala. Zavzemala se bo za večjo dostopnost relevantnih dokumentov za upravičence programov v slovenskem jeziku z namenom večanja dosega upravičencev ter s tem povezanega razumevanja prijav za projekte. Zagovarjala bo poenostavljen portal za prijavo projektov ter se zavzemala, da bodo sredstva enakomerneje razporejena med države članice, še posebej med države članice iz srednje in vzhodne Evrope. Kljub velikemu pomenu transnacionalnih projektov bo zagovarjala stališče, da se lahko prijavijo tudi projekti nacionalne narave. In podobno kot v primeru prejšnje uredbe, si tudi tu želimo preglednost kazalnikov učinkovitosti.  V sedanjem predlogu akta je navedeno, da bi se vanj prenesel tudi del ukrepov iz aktualnega programa Evropa za državljane, ki podpira projekte kulturne dediščine, ki se osredotoča na zgodovinski spomin z evropsko razsežnostjo. Vendar pa se bo na tej točki Republika Slovenija zavzemala, da je bolj smiselno in smotrno, da tako z vidika kontinuitete in vsebinske primernosti ti ukrepi, ki podpirajo projekte kulturne dediščine, ostanejo v programu, ki ga na tem področju predvideva nova finančna perspektiva, torej ustvarjalna Evropa se imenuje ta program.  Z vidika preglednosti in celovitosti uredbe Republika Slovenija meni, da bi bilo bolje, da dejavnosti, s katerimi se bodo uresničevali cilji programa in ki so sedaj navedeni v prilogi programa, postanejo del same uredbe v ustreznem členu. Zavzemala pa se bo tudi za jasno opredelitev vloge nacionalnih kontaktnih točk, ki naj bi jih vzpostavil program. Republika Slovenija podpira tudi zavzemanje za sinergije programa z ostalimi politikami EU in njihovimi programi financiranja.  Hvala.
Hvala lepa. Prisotne poslanke in poslance obveščam, da na podlagi pooblastila na seji sodeluje nadomestni član odbora, gospod Vojko Starović. Lepo pozdravljeni!  Odpiram razpravo. Besedo dajem mag. Dejanu Kalohu. Izvolite.
Hvala predsedujoča še enkrat za besedo. Zdaj, veseli me, da je Vlada sama spoznala, da se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, z povečanjem radikalizma in terorističnimi napadi, tudi v tem mnenju to samo jasno zapišem. Zdaj, ne toliko davno nazaj, smo bili priča primeru Žavbi, kjer je po izpustu, oziroma izgona iz Italije ta obsojeni terorist napadel novinarsko ekipo. Zdaj, vsi naši organi so bili v tistem trenutku izgubljeni, od represivnih do obveščevalnih in varnostnih. Zdaj me pa v zvezi s tem zanima, menite, da bo takšen nadnacionalni program za pravosodje tudi kar pripomogel k temu, da takih ekscesov kot je bil primer Žavbi, se pravi ne bo prihajalo?  Poudarjam, da v sfero pravosodja šele zaidemo, ko se odredi pripor, ki ga odreja sodišče - ali menite, da bi tudi naša kazenska zakonodaja potrebovala kakšno modifikacijo v zvezi s tem, da bodo te evropske vrednote, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, varovanje premoženja, zdravje ljudi, zagotovljene? Hvala.
Hvala lepa. Morda samo, če ima še kdo kakšno razpravo? Izvolite, gospod Cigler Željko.
Hvala lepa. Zelo pomembna točka razprave za danes in jutri so evropske vrednote, razgovor o pravicah tudi zraven. Zanima me pa samo nekaj, kako bo Vlada Republike Slovenije izvajala na svojem področju in zagovarjala te vrednote in ta program, glede na to, da ima v kabinetu predsednika vlade zaposlene ljudi, ki ravnajo popolnoma v nasprotju s tem? Hvala.
Še kakšno vprašanje? Mag. Strojin, izvolite.
Gregor Strojin
Hvala lepa. Kar se tiče omenjenega primera Žavbi ali pa kateregakoli konkretnega primera, ga ne moremo komentirati, ker gre za posamezno zadevo, ki je v pristojnosti pristojnih organov. Program, oziroma točke, ki jih predstavljamo se nanašajo na programe, ki jih vzpostavlja Evropska komisija in iz tega vidika tudi se ne moremo na tej točki osredotočati na to, kaj so spremembe kazenske zakonodaje, to bo verjetno predmet kakšne druge razprave.  Prav tako ni predmet te razprave imenovanje na ravni kabineta predsednika vlade, oziroma Vlade, ga ne morem komentirati. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Želite dopolnilno? Izvolite.
Smiselnost takšnih sestankov in podpora tega je, če potem v praksi konkretno država Republika Slovenija prakticira stvari, ki jih potrjuje. V nasprotnem, izguba časa. Moj komentar. Hvala.
V kolikor nima nihče več, bi zaključila razpravo na tej točki.  Prehajamo na odločanje. Ker k predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme«. Želi kdo razpravljati o predlogu mnenja? V kolikor ne, prehajamo na odločanje. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično telo pripravil mnenje in ga posredoval odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitev v zvezi s predlogom stališča. Prosim, da v skladu z 2. odstavkom, 42. člena Poslovnika Državnega zbora določimo še poročevalca oziroma poročevalko, ki bo v predstavi poročila na seji odbora za zadeve Evropske unije, kot pri preteklih dveh točkah predlagam, da sem kot članica Odbora za zadeve Evropske unije, poročevalka  (nadaljevanje) Odbora za pravosodje jaz. Kdo je za? Hvala lepa. S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA ZA PRAVICE IN VREDNOTE. Predlog stališča na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije, Državnemu zboru v obravnavo dne 12. septembra 2018 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Na tej točki so prav tako bili vabljeni člani, predstavniki Ministrstva za pravosodje. Pričenjamo obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154h. člena poslovnika. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, ki bo zadevo obravnaval na svoji 4. redni seji dne 21. septembra 2018. Ker sta bila uvodna predstavitev in razprava opravljeni že v okviru 3. točke dnevnega reda, prehajamo na odločanje. Ker k predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.  Želi kdo razpravljati o predlogu mnenja? Nihče. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Odbor bo v skladu s 154h. členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejelo odločitev v zvezi s predlogom stališča. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora določimo poročevalca, poročevalko, ki bo predstavil poročilo na seji Odbora za zadeve Evropske unije, kot smo pri prejšnjih točkah ugotovi, sem sama članica odbora in predlagam sebe kot poročevalko. Kdo je za? Hvala lepa. S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda in 2. nujno sejo odbora. Hvala vsem prisotnim.