26. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

18. 1. 2019
podatki objavljeni: 18. 1. 2019 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, zlasti pa spoštovani gosti! Začenjam 26. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Obveščam vas, da je danes zadržan gospod Branko Grims in da je namesto gospoda Blaža Pavlina z nami gospod Jožef Horvat. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - IZZIVI EVROPSKE KOMISIJE V LETU 2019.   Gradivo k tej točki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje, del gradiva je objavljenega na e-klopi.  Lepo pozdravljam ob tej priložnosti mag. Violeto Bulc, komisarko za promet, ki bo ob koncu mandata komisije predstavila izzive Evropske komisije v letu 2019. Izvolite, gospa komisarka, imate besedo.
Violeta Bulc
Hvala lepa. Dobro jutro vsem skupaj in še enkrat hvala za povabilo. Vedno je posebna čast priti v hram demokracije.  Res je, vstopamo v zadnje leto mandata komisije in zadnje leto mandata Evropskega parlamenta v tej sestavi. Komisija zaključi mandat konec oktobra in s 1. novembrom nastopi nova, medtem ko parlament, kot veste, zaključi mandat prej in zaradi tega imamo tudi evropske volitve. Torej, zadnja seja parlamenta bo konec aprila in potem nastopi uradno obdobje evropskih parlamentarnih volitev.  Izzivi, s katerimi se Evropska unija sooča, vam niso novi, so pa močno tudi obarvali predlog Evropske komisije za naslednje finančno obdobje 2021-2027, kar je tudi osrednja točka današnjega pogovora. Bi pa samo na hitro še enkrat opozorila na tiste največje izzive, s katerimi se trenutno soočamo.  Še vedno Evropska unija, vse države članice iščejo dovolj močan odgovor na zagotavljanje socialne Evrope, in sicer v okviru vseh novih projektov, ki jih predlagamo, in tudi načinov financiranja za zagotavljanje kakovosti bivanja za vse državljanke in državljane.   Kot vemo, še vedno sejo potekamo z določenimi posledicami prejšnje finančne krize in vsa orodja, ki so danes v pripravi, obdelavi in veliko njih bomo še videli skozi pogajanja s parlamentom in svetom v naslednjih nekaj tednih, so usmerjene v to, da Evropska unija v bodoče lahko bolje upravlja s podobnimi krizami, če še kdaj nastopijo. Enako še vedno nadaljujemo s sprejemanjem ustreznih ukrepov za obvladovanje migrantskih tokov in seveda za ustrezno reševanje tudi begunske krize. Kot veste, je Evropska komisija takoj po prvemu večjemu udaru oziroma prisotnosti teh tokov na ozemlju Evropske unije začela predlagati številna orodja kajti do tedaj Evropska unija ni imela ustreznih orodij za obvladovanje tovrstnih tokov. Naš glavni poudarek je, da znamo ustrezno ločiti ekonomsko migracijo od begunskih tokov, kajti to sta povsem dve različni ciljni publiki in jih je tudi potrebno obravnavati na dva različna načina in verjamem, da bo parlament zmogel dovolj tudi še notranje moči in motivacije, da vodijo ta orodja skupaj s svetom tudi v uspešno sprejeta do konca predno zaključi svoj mandat. Gotovo je treba omeniti Brexit, ki je ves čas nekako prisoten in vnaša določeno nesigurnost v vse naše napovedi. O tem bomo tudi govorili kot 2. točka v katero se tudi na vašo pobudo želim malo bolj poglobiti. Še vedno je en velik izziv politika Združenih držav Amerike in seveda njihov odnos do globalnega gospodarstva oziroma do globalne skupnosti kjer je še tudi veliko neznank, zato ves čas razvijamo orodja oziroma različne scenarije v okviru katerih lahko ustrezno odreagiramo na različne nastale situacije. Še vedno je seveda obrambna politika tista, ki je predmet številnih pogovorov in dialogov v katero smer in do kakšne mere povezati tudi vse države članice v skupno obrambno politiko. Dejstvo pa je, da določene skupne strategije in skupne ukrepe in tudi določena financiranja, ki odpirajo močnejšo obrambno politiko Evropske unije so potrebni in so tudi že na mizi, predlogi in o njih bomo naslednji teden in v naslednjih nekaj tednih še poglobljeno razpravljati tudi v evropskim svetom in evropskim parlamentom. Izziv bo gotovo še več, predvsem v naslednjih letih in Evropska unija poskuša predvsem skozi aktivna delovanja vseh strokovnih služb v okviru komisije tudi pripravljati veliko bolj dinamična in odzivna orodja s katerim se lahko odzivamo na nastale nove situacije, kajti vsi izzivi, ki sem jih prej naštela, pet let nazaj so bili še nepoznani. In seveda v tem dinamičnem svetu v katerem živimo in vse bolj povezanem svetu lahko samo pričakujemo, da bo vedno znova prihajalo do novih nepredvidenih situacij in eden večjih poudarkov je ravno na razvoju bolj prožnih, bolj odzivnih, bolj racionalnih orodij s pomočjo katerih lahko potem tudi ustrezno ukrepamo. Kot rečeno, tudi usklajevanja z vami smo se odločili za dve ključni točki in sicer, predlog večletnega finančnega okvira, ki ga želim tudi postaviti v luč že postavljenih mnenj s strani parlamenta in sveta, namreč drugi teden se začenjajo, nekatera so se že začela, se začenjajo še preostala pogajanja, delna pogajanja za novo finančno perspektivo in potem pričakujemo jo kot časovnica je, da bi v času sedanjega parlamenta zaključili vsa sektorska pogajanja in potem do jeseni si želimo ob nastopu novega parlamenta in pred zaključkom mandata te komisije, da bi sprejeli tudi celotno finančno perspektivo predvsem zaradi tega, ker smo se mi naša komisija mogla soočati s situacijo, ko ni bilo potrjenega finančnega načrta in smo zgubili kar nekaj produktivnih mesecev, ko smo čakali na sprejetje in na potrditev programskih usmeritev. Tako, da želimo novi komisiji, da lahko začne na polno z delom že od prvega dne. No brez, da bi se podrobneje spuščala v vse ostale izzive, ki sem jih navedla, bi se kar preusmerila zdaj na predlog večletnega finančnega načrta za obdobje 2021-2027 in predvsem mogoče najprej poudarila te tri ključne značilnosti tega novega večletnega finančnega načrta, ki upoštevajo tudi mnoge pobude, ki prihajajo iz terena. Kot rečeno, da mora biti budžet preprostejši, bolj racionaliziran in precej prožnejši. Kot prvo morda čisto nekaj statističnih podatkov. V budgetu predlagamo zmanjšanje števila programov na 37 v primerjavi z zdajšnjimi 58 programi, to pa predvsem v luči tega, da združujemo sorodna področja zato, da lahko prihaja do sinergijskih učinkov, to je recimo tipično tudi na mojem področju, kjer smo ugotovili, da je vse več projektov, ki potrebujejo skupno infrastrukturo, tako na področju digitalizacije energetike in pa prometa in boste videli kasneje, ko bom šla bolj podrobno predstavitvi predvsem te mehanizme bom posebej predstavila tudi tako imenovano področje sinergijskih projektov. Pri zmanjšanju programov recimo gre tudi za to, da se združujejo razdrobljeni viri. Mi smo namreč ugotovili, da imamo določena področja zastopana v številnih finančnih mehanizmih z različnimi kriteriji in potem, ko se odobrijo financiranja ne pride do sinergijskih učinkov na terenu, se pravi se investicije ne dopolnjujejo in maksimizirajo, ampak prihaja še do večje razdrobljenosti, zato smo tudi predlagali, da odpravimo to pomanjkljivost in združimo razdrobljene vire financiranja v nove integrirane programe, ki pa predvsem racionalizacijo porabo finančnih sredstev in s tem tudi bolj odgovorno porabo davkoplačevalskega denarja. Drugo je recimo priložnosti oziroma poenostavitev pravil, ki urejajo financiranje EU z zmanjševanjem upravnih bremen ter olajšanje postopka za pridobivanje sredstev EU. Tukaj imamo kar veliko dobrih praks na nivoju držav članic in bi želeli te dobre prakse povezati, zato bo tudi oblikovana posebna skupina, ki se bo do zagona tega novega finančnega okvirja tudi predlagala konkretne spremembe v načinu organiziranja, ki bodo prispevale k tej 2. točki in seveda nadgraditev obstoječih inštrumentov za krizno upravljanje, da bo EU proračun odzivnejši glede na spremembe, ki sem jih že prej omenila je nato potrebno prilagodljivost, ki jo v prejšnjih finančnih modelih nismo imeli. To predvsem mislim na primer, ko se je bilo treba odzvati na izzive oziroma na upravljanje begunskih tokov, na upravljanje migracijskih tokov, na izzive, ki so bili povezani z dramatičnimi terorističnimi aktivnostmi in seveda je bilo zelo veliko težav dobiti ustrezna sredstva zato, da smo lahko ustrezno odreagiral oziroma začeli opravljati izzive na najbolj ustrezen način. Tako, da to so nekako glavna vodila, ki smo jih zastopali potem na vseh področjih, na vseh portfeljih. Celoten sveženj je v višini 1279 milijard, se pravi 1,27 ali 1,28 trilijona evrov in ustreza približno 1,11 % bruto nacionalnega dohodka 27-ih držav članic. Ta budžet je namreč pripravljen oziroma finančni načrt je že pripravljen v mislih, da Britanija izstopa iz Evropske unije.   (nadaljevanje) Če upoštevamo inflacijo, potem vidimo, da je ta budžet približno na nivoju budžeta, ki ga imamo zdaj. Morda bi tu samo še opozorila, ko gre velikokrat za zavajanje z informacijami v javnosti o potratnosti evropske administracije. Kot vidite, je ta mnogo, mnogo nižja od kateregakoli nacionalnega budžeta, se pravi, ne za faktor ena, ampak za mnogo, mnogo več.  Trenutno stanje in zaželeni cilji za doseganje sporazuma v Evropskem svetu. Kot sem že rekla, je jesen letošnjega leta, za dogovor po delnih sporazumih je april 2019, recimo, drugi teden se pa že začnemo v torek pogajati za portfelj prometa, za tako imenovani CEF oziroma instrument za povezovanje Evrope, o katerem bo potem malo več v nadaljevanju povedano.  Samo na hitro si poglejmo glavna področja, ki so vezana na financiranje na področju prometa. To je instrument za povezovanje Evrope, kjer se v celoti predlaga 30,6 milijarde evrov s strani Evropske komisije. Lahko vam pa še povem, s čim vstopa parlament v pogajanje v torek. Parlament je ocenil, da Evropska unija potrebuje še bolj intenzivna vlaganja predvsem v infrastrukturne projekte, zato predlaga za promet 37,8 milijarde evrov, medtem ko pa Svet še ni podal svoje številke, tako bomo videli šele v torek verjetno, s kakšnim predlogom prihajajo v pogajanja; čeprav so pa potrdili na zadnjem Svetu decembra strukturo in prioritete, niso pa še dodali številk, se pravi, države članice se še niso izjasnile. Promet pa se financira tudi še iz drugih programov, program Invest EU, kjer gre za 11,5 milijarde evropskih garancij, kar bi omogočilo razvoj, približno 185 milijard evrov za trajnostno infrastrukturo. To je zelo pomemben podatek, kajti tu gre predvsem za nove, sveže projekte, ki so vezani na digitalizacijo, na razogljičenje in na razvijajoče se nove programe, ki so predvsem vezani na sodobne tehnologije. Tretji vir financiranja za promet so skladi iz regionalnega razvoja. Kot veste, je to še tisto področje, ki je v oklepaju in še nima dokončno dogovorjenih številk. Zato imamo tudi vse portfelje razporeditev za kohezijska sredstva še v oklepaju, se pravi, to je številka, ki še ni določena. Vendar predlog komisije je, da v teh 30,6 milijarde evrov je razporeditev naslednja: splošna ovojnica, za katero se lahko javljajo vse države članice, se pravi, projekti iz vseh držav članic, naj bi bila 12,8 milijarde evrov; potem kohezijske - predlagamo, to je predlog - je 11,3 milijarde evrov, to je podobno višini zdajšnjega budžeta, tu gre predvsem za vse tiste projekte, ki so na regionalnem nivoju vezani na glavne koridorje v vseh prometnih oblikah; in pa nova komponenta, ki je vojaška mobilnost, kjer je 6,5 milijarde evrov, ki pa so namenjeni osnovi investiranje v infrastrukturo za dvojno uporabo, torej za civilno in za vojaško mobilnost. Tu bi rada samo na hitro poudarila - o tem bom še malo več kasneje -, da gre strogo za projekte, kjer je prva prioriteta civilna infrastruktura, v primeru, da se pa ta civilna infrastruktura pokriva s potrebami vojske oziroma s potrebami za obrambne namene, se pa lahko to sofinancira iz tega sklada, da se izboljšajo karakterne lastnosti, recimo, teža mostov, širina tunelov in podobne stvari. Vendar vsi projekti, ki so pa izključno vojaške narave, se ne financirajo iz teh mehanizmov.  Tretji pomemben sklad je sklad za regionalni razvoj, kjer, kot sem že rekla, sredstva še niso dokončno razporejena.  (nadaljevanje) In pa Obzorje Evropa, ki je pa predvsem sklad, ki je namenjen raziskavam in razvoju ter inovacijam. Tu sem zelo vesela, da je promet tudi napredoval in dobil večji delež, govorimo o 15 milijardah evrov za raziskave na področju prometa, podnebja in energije. Če pogledamo celoten instrument, je predlog višji in je promet eden tistih portfeljev, ki se mu priznava potrebo po višjih investicijah, kot so bile do sedaj.  Kaj nas vodi predvsem pri prometnih infrastrukturnih projektih, kateri so tisti primarni cilji, ki jih zasledujemo. V celotnem tem obdobju smo se zelo trudili, da bi vzpostavili model upravljanja z investicijami, ki bi kazal na konkretne rezultate za evropske davkoplačevalce. In tudi celoten model za upravljanje, tako imenovani »governance model«, je narejen s spremljanjem konkretnih ciljev. In ena od teh vizij, ki jih imamo na mizi, je vizija Nič v smislu smrtnih žrtev in prometnih nesreč s težkimi poškodbami. Tu namreč vsako leto Evropska unija izgubi med 25 do 26 tisoč ljudi na leto in več kot 137 tisoč ljudi je hudo poškodovanih, kar pomeni, da so verjetno zaznamovani za celo življenje. Mislim, da so tovrstne žrtve povsem nepotrebne in da z novimi tehnologijami ter z jasno začrtano vizijo lahko do leta 2050 pridemo do uresničitve te vizije Nič.  Enako imamo zelo jasno vizijo Nič, ki diktira tudi vsebino vseh instrumentov, ki sem vam jih predstavila, vizija Nič v smislu onesnaževanja s strani prometa. Trenutno je promet drugi največji onesnaževalec in temelji 95 % na nafti, kar je strateško šibka točka Evropske unije in na drugi strani tudi ogromno negativnih posledic. Mi smo pred kratkim objavili prve rezultate štiriletne raziskave o negativnih posledicah prometa oziroma negativnih vplivih in številka je presenetljiva - tisoč milijard stroškov na leto. To je bil tak šok za vse, ker smo predvidevali več kot polovico manjši negativni vpliv, pa že to bi bila ogromna številka. Zato imajo ti cilji zelo visoko vrednost in boste videli v nadaljevanju, da smo tudi zelo močno preusmerili in uspeli prepričati tudi ostale deležnike, da je ravno proti tej viziji Nič in proti učinkovitejšemu upravljanju vseh projektov, da dosegamo tudi multiplikativne učinke investicij, temelji na teh jasnih številkah in na sposobnosti spremljanja potem tudi neto izplenov.  Če gremo še malo podrobnosti pogledat, kakšne so druge značilnosti tega novega mehanizma. V skladu z vizijo Nič v smislu smrtnih žrtev in težkih poškodb, razogljičenja, pa še eno sem pozabila povedati, odstranitve papirja iz logističnih verig oziroma mrež in iz javnega prometa za državljanke in državljane, smo 60 % vseh sredstev, ki jih imamo v budžetu za promet, namenili za razogljičenje in za obvladovanje prometnih sprememb. To je v primerjavi z drugimi portfelji, kjer je povprečje na nivoju EU 25 %, zelo visok odstotek, vendar je realističen in se samo na ta način lahko približamo potem tem ambicioznim ciljem, ki sem vam jih prej predstavila. Hkrati pa s tem pomagamo tudi evropski industriji, da se hitreje prestrukturira, kajti zeleno danes ne pomeni več stroška, ampak pomeni večjo učinkovitost, večjo prilagodljivost, visoke tehnologije in seveda s tem tudi večjo konkurenčno prednost evropske industrije, ne samo doma, ampak tudi v svetu. Prvič v zgodovini Evropske komisije imamo v predlogu inštrumentov, tudi financiranje varne cestne infrastrukture. Tega do sedaj ni bilo. In en sestavni del te pobude je tudi priprava, oznake vseh črnih točk na vseh evropskih cestah in potem tudi upoštevanje tovrstnih karakteristik cestnega omrežja pri sofinanciranju za odpravo tovrstnih kritičnih predelov.  Naslednje je tudi, kot sem že prej omenila, spodbujanje sinergij med sektorji. Namreč promet postaja eden največjih uporabnikov sodobnih telekomunikacijskih storitve in telekomunikacijske infrastrukture in hkrati tudi uporabnik pospešeno zelenih tehnologij oziroma zelenih virov energije. In zato je planiranje skupaj z ETK ponudniki z energetiki in pa seveda ponudniki prometnih storitev nujen, nujno. In da to spodbudimo, smo tudi pripravili potem poseben del finančnih mehanizmov, ki bo namenjen prav spodbujanje teh sinergijskih učinkov in pri upoštevanju, ko se bodo javili recimo skupaj na isti projekt tako promet, energetika ali pa promet in telekomunikacije ali pa vsi trije skupaj, bo prevladal proces sofinanciranja tovrstnih projektov tisti, ki je najvišji odobren v enem od teh treh portfeljev. Recimo, če ima promet sofinanciranje določenega projekta odobreno 30 %, energetika 40 %, telekomunikacija pa 20 %, bo ta projekt dobil sofinanciranje v višini 40 %. To je tudi stimulacija za to, da se začne sodelovati, ker brez sodelovanja imamo podvajanje investicij in imamo potem neučinkovite rešitve na trgu. Zato smo se tudi za ta korak odločili.  Še en zelo pomemben element v novem načinu financiranja je usmerjanje, uporaba istih kriterijev za sofinanciranje projektov v vseh finančnih mehanizmih. Namreč zdaj se je dogajalo, da so bile prioritete na enem inštrumente ene, na drugem druge in kot rečeno, že na začetku ko se je začel potem sestavljati projekte, nisi mogel dobiti tistega efekta, ki bi ga, če bi bile usklajene prioritete. Če se odločimo za digital…, če se država članica odloči, da bo digitalizirala svojo prometno infrastrukturo, potem seveda se mora to zgoditi na celotnem omrežju ne samo na 20 kilometrih železnice, ker potem seveda ti digitalni učinki se ne bodo nikjer poznali. In na drugi strani enako velja za razogličenje, če se bo razogličil samo en del infrastrukture v tem, seveda ne bomo dobili učinka zmanjševanja vpliva, negativnega vpliva na bolezni oziroma na cestne zamaške, na žrtve na cestah, itn. Se pravi, tukaj vabimo vsa ministrstva, da seveda delujejo skladno in da usklajujejo te tri portfelje zato, da strmijo skupnim prioritetam.  Dobro. Morda to že verjetno veste, je čisto odvečen podatek, da pač skupna ovojnica, ki je namenjena v tem načrtu za povezovanje je namenjeno vsem državam članicam. Mogoče je to prav še enkrat poudariti, zato da ste pozorni, da se Slovenija ne rabi javljati samo na kohezijska sredstva in na tista ovojnica, ki je namenjena Sloveniji, ampak se lahko javi na vse razpise, slovenska ovojnica je pa rezervirana samo za Slovenijo. Na tisto se pa ne more nobeden drug javiti. Tako, da to je včasih mogoče prav poudariti.  Morda pri vojaški mobilnosti bi, zaradi tega, ker to je zelo aktualno tudi za Slovenijo, in tukaj moram pohvaliti Ministrstvo za obrambo je oddalo vse te prve predloge, ki jih je bilo treba oddati, v tem trenutku namreč komisija analizira vse predloga držav članic, kakšne so potrebe oziroma kje država članica smatra, da ima projekte dvojnega pomena. Tukaj vas vabim, vsi ki sodelujete tudi v odborih za obrambo oziroma ki ima to tematiko na mizi, da ste na to pozorni.   (nadaljevanje) Jaz bi sedaj vam povedala štiri korake, ki še sledijo na tem področju. To je nov projekt, nov portfelj, ki smo ga prepoznali, ko je Evropska unija začela govoriti o obrambni politiki in je potem zelo hitro bil sprejet na vseh nivojih. Prvo je. Kot rečeno projekti so že od vojaške strani držav članic so bili oddani. Trenutno delamo na primerjavi tehničnih zahtev, ki ga ima hrbtenično evropsko omrežje s tehničnimi zahtevami s strani obrambe oziroma vojaških zahtev. Delamo tudi analizo razkoraka med potrebami, ki jih vojska ima in tistimi potrebami, ki so identificirane kot civilne potrebe, zato da bomo znali, potem, mislim da bomo prišli do seznama tistih kriterijev, ki se pokrivajo in tistih infrastrukturnih projektov, ki se pokrivajo. S kolegico Mogerinijevo, ki pokrivava to področje bova pripravile prvo večjo poročilo junija 2019 in potem bo sledila na osnovi dogovorjenih kriterijev in potrjenih kriterijev tudi s strani sveta in parlamenta bo sledila / nerazumljivo/ vseh izbranih projektov, kar pa bo šlo, potem kot aneks v plan za infrastrukturne projekte za naslednje finančno obdobje. Vabim vas, da ostane še naprej aktivni, ampak moram reči, da je tukaj Slovenija zelo projektno funkcionira in je v vseh časovnih okvirih oddajajo dokumente. Toliko bi bilo s strani financiranja.  Sedaj pa bom z veseljem, če želite, da se najprej na tej točki ustavimo ali grem še Brexit skozi pa, potem? Gremo kar naprej. V redu. Kot veste okoli Brexita je trenutno, to je verjetno ena najbolj aktualnih tem oziroma najbolj medijsko pokritih tem. Stvari se odvijajo skoraj od ure do ure oziroma od dneva do dneva. Morda bi jaz samo povedala najprej pragmatičen pristop, ki ga EU še vedno ima, ker so popolnoma neznani koraki, ki bodo sledili v prihodnosti. V tem trenutku lahko rečem, da se mi še zelo zavzeto pripravljamo na opcijo, da ne bo prišlo do nobenega sporazuma. V skladu s tem smo seveda pripravili sveženj ukrepov, ki jih nujno rabimo za to, da lahko tudi funkcioniramo v primeru izhoda Velike Britanije iz EU brez dogovora. V tem trenutku začenjamo tudi pogajanja. Recimo za področje prometa začenjamo pogajanja s parlamentom in svetom o teh orodij že v ponedeljek. Govorimo o številnih področjih. Na področju prometa imamo štiri različne ukrepe, ki so jih pripravili za primer izhoda brez dogovora. In sicer za področje prometa, da vendarle zagotovimo najbolj osnovne pogoje za to, da lahko cestni promet in seveda tovornjaki še vedno potujejo iz EU v Združeno kraljestvo in obratno. Za to, da zagotovimo najbolj osnovne storitve za delovanje / nerazumljivo/ prometa, zračnega prometa in pa za delovanje pomorskega prometa. To gre res za tiste najbolj osnovne elemente. Tukaj nikakor ne gre za to, da bomo nagovarjali kakšne pomanjkljivosti v vsakdanjem delovanju sistema, ampak gre za predvsem zagotavljanje teh najbolj osnovnih elementov za funkcioniranje, ki so nujno potrebno za delovanje družbe kot celote. So vsi ukrepi začasne narave. Vsi ukrepi se morajo sprejemati in preklicati na enostaven način, zato so zelo pragmatični in v resnici tudi zelo kratki in ne smejo odpravljati zamud, ki so predmet normalnega poslovanja nekih podsistemov. Ni to cilj, cilj je ta najbolj osnovni način delovanja. Recimo kateri so ti ukrepi, če gremo na hitro skozi njih. Zakonodajni predlogi, s katerimi vstopamo tudi v pogajanje s parlamentom in svetom v naslednjem tednu so teritorialno sodelovanje na Irskem otoku, kot rečeno zračni promet, osnovna povezljivost, zračni promet, varnost, izvozna dovoljenja Evropske unije za blago z dvojno rabo, cestni promet, osnovna povezljivost, pomorstvo, priznavanje osnovnih posrednikov oziroma baz podatkov za nemoteno delovanje pomorskega prometa, potem fluorirani toplogredni plini, referenčne vrednosti in pa poročila, sklepi o enakovrednosti Združenega kraljestva v smislu centralnih depozitarjev in vrednostnih papirjev. Sklep o enakovrednosti Združenega kraljestva na nivoju centralnih strank, potem ravni geografske razčlenitve, regulativni tehnični standardi za kliring, za marže in pa rok za vložitev izvoznih deklaracij. Tako, da to so najbolj tisti osnovni s katerimi vstopamo v pogajanja. Rada bi pa še šla z vami skozi nekaj kar je predvsem zelo močno zdaj prisotno tudi v medijih, kar je v bistvu pa čisto moj prispevek k današnji debati. Kakšni so sploh možni scenariji od zdaj naprej? Se pravi, s čim sploh razpolagamo? Kaj se lahko jutri zgodi? Scenarijev je veliko in na nobenega si nihče v tem trenutku ne upa staviti. Zanimiva je pa reakcija vrednosti funta, ki je takoj, ko predlog sporazuma, ki je bil na mizi, ni bil sprejet, so borze v bistvu odreagirale kontrainuitivno, predvsem zato, ker verjamejo, da ne bo prišlo do drastičnega izstopa, se pravi borze imajo že en drug pogled kot bi rekel politika v svoji komunikaciji predvsem. Še vedno je na mizi opcija, da se izstopi brez dogovora in zato se zelo resno mi pripravljamo. Še vedno je teoretična opcija, da se prekliče člen 50. in se Britanija odloči, da ne izstopi iz Evropske unije, vendar je zelo, zelo malo verjetno. Rešitev se bo iskala v okviru ostalih treh opcij. Spremenjeni pogajalski pogoji Združenega kraljestva, torej umik nekaterih teh nekompromisnih točk, o katerih se niso do zdaj hoteli pogajati, kar bi spremenilo pogoje s katerimi vstopajo v pogajalski odnos to je predvsem vprašanje enotnega trga oziroma ostati v enotnem evropskem trgu ali ne. Vprašanje Customs Union se pravi carinske unije in pa nekaterih drugih okvirjev. Za enkrat kakšnih konkretnih impulzov glede tega še nismo dobili. Seveda obstajaj velika verjetnost, da bodo zaprosili za podaljšanje pogajanj, kar bi omogočilo dodatno komunikacijo tudi s prebivalstvom in z vsemi političnimi skupinami. Zelo glasni so tudi predvsem ljudi na ulici, ki kličejo po novem referendumu, vendar v tem trenutku tudi za to ni bilo še nobenih impulzov s strani trenutne politične elite. Tako, da mi bomo pozorni in verjamem, da tudi vse države članice tudi v Sloveniji verjamemo, da bomo pozorno spremljali razplet teh scenarijev. Lahko samo še enkrat rečem, da obžalujemo odločitev Velike Britanije o izstopu, vendar je treba spoštovati voljo ljudstva, je pa vse, kot vidite v medijih, vse več različnih interpretacij predvsem s pogojev v katerih je do te odločitve prišlo.  Kar se tiče Slovenije, seveda tudi mene zanima kakšna vprašanja so tista, ki so prava in na katere želite dodatne odgovore. V kolikor jih jaz danes nimam jih bom z veseljem posredovala v najkrajšem možnem času. Za enkrat večjih pomislekov s strani Slovenije glede tega ni bilo, vendar če ima katerikoli od vas članov slovenskega parlamenta konkretno vprašanje kot rečeno, se bom potrudila, da v najkrajšem možnem času na njega tudi odgovorim. Toliko bi bilo za enkrat vse, zdaj pa vabim za vaša vprašanja.
Hvala lepa. Člane odbora obveščam, da je z nami tudi gospod Blaž Pavlin. Ali želita mnenje še morda gosta iz zunanjega ministrstva in iz predstavništva? Če ne, potem odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Se javi kdo k razpravi? Ugotavljam, da smo se javili trije poslanci. Prvi je na vrsti dr. Franc Trček. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj, še zlasti evropski komisarki in vodji predstavništva evropske komisije. Na srečo številnih bom moral kmalu iti, ker me čaka sestanek z mojim resornim ministrom, če se tako izrazim, "what to do" v slovenskem zdravstvu, kjer je tudi cela kopica izzivov, navsezadnje ste tudi omenjena uporabnika slovenskega zdravstva. Tako, da bom del vaših odgovorov žal prebral iz magnetograma. Začel pri koncu. Začel bi pri Brexitu. Moram reči, da me tukaj nič ne preseneča, ker to zelo resno spremljam že v času / nerazumljivo/ zdaj se je začel kuhati, imam tudi kar dobre informacije iz obeh ključnih političnih taborov, me pa zgodba spominja na dvoje. Dobro, jaz sem tudi tukaj v parlamentu rekel premierju, da je to nekaj kar bi morali kot pozitivno politično propagando, če se tako izrazim, uporabiti, kam prideš s takim neodgovornim populizmom. Sem pa toliko star, da me spominja na neko gospo Milko Planinc, ko neki ne dovolj razmišljujoči dedi kot bi rekli v Mariboru vse zavozijo, tam potisnejo gospo, ki v bistvu nima podpore, noben pa noče iti po kostanjevo žerjavic. Zdaj verjetno tukaj neko vprašanje, ki ga bo drugi načel kako se to veže na naš avtomobilski grozd. Zdaj glede same perspektive v letošnjem letu in v naslednji kohezijski in proračunski perspektivi, seveda politika Evropske unije in tudi komisija se je morala vprašati zakaj se nam dogaja Francija, zakaj so Španci takoj odreagirali in dvignili minimalno plačo za 22 %, zakaj je to bila v Sloveniji taka halabuka, da je skoraj nekega sociologa iz gospodarske zbornice razneslo, pa še koga drugega zakaj se nam dogaja oziroma kaj se dogaja Urbanu s tako imenovanim suženjskim zakonom, to je citat, da me ne bo kdo narobe razumel, kaj se dogaja Vučiću, kaj se dogaja z vprašanjem Makedonije, če hočete do tega kaj se dogaja Putinu glede pokojninske reforme. Se mi zdi, da so to neke zadeve, ki bi jih morali načeti. Včeraj sem slučajno nekako v roke prejel z zamudo nek intervju od Alenke Zupančič in Mladenu Dolarju osebi, ki jih v teh miselnih tokovih najbolj cenim, ampak ki se je mogoče ob neki generacije ZSMS-jevcev najmanj pokvaril, če sploh ne, ni nujno, da se vedno strinjam z njim, gre za gospod Mastnaka(?), ki je bilo tudi vprašanje o problematiki Evrope on je nekako rekel, da sicer za nazaj mu je malo nerodno, da je bil del neke ameriške zgodbe, kar je ta združena Evropa v osnovi bila, da Evropa v bistvu nima resnega razmisleka o politični prihodnosti, kaj šele o neki socialni kohezivnosti in da bi navsezadnje morala tudi se deantlantizirati in tudi sama skozi lastni jezik začeti misliti sebe in svojo prihodnost. Mogoče je to komu preveč filozofsko, ampak to je to. zdaj, če bi šli na kratko čez ta dokument samo par vprašanj, par opomb. V bistvu cenim našo evropsko komisarko, ki ta komu težko razumljiv jezik prevede v to, da lahko to razume moja hčerka pa sočasno tudi moja babica, skratka v razponu 10 do skoraj 90 let, kar je tudi naloga politikov. Nove spodbude za delovna mesta rast in naložbe. V tem delopustu, ki seveda za resne poslance ni delopust, sem šel gledati regulacija deregulacija poklicev. Recimo Počivalšek je zelo močan tukaj ali če hočete vaša stranka gospa komisarka na deregulaciji poklicev, najbolj regulirane poklice imajo še vedno v Nemčiji, verjetno z nekim razlogom.  (nadaljevanje) Se mi zdi, da tudi o tem bi se morali začeti resno pogovarjati v luči rumenih jopičev, namesto da jih zlorabljamo.  Povezan enotni digitalni trg, poslušam že peto leto. Cinloga bralnikov v Sloveniji si še vedno ne morem naročiti. Dobro jutro!  Trdna energetska unija. Tudi brez štroma sem bil leto dni kot poslanec v pisarni, ker o tem resno govorim, pa sem dobil to kot čestitko. Trdna energetska unija pomeni tudi, da se bomo morali resno začeti ukvarjati s problemi, ko na severu premočno zapiha, imamo težave z robustnostjo energetskega sistema. Ni samo Kosovo krivo, da vam tam potem mediji zapišejo, v kuhinji ura malo narobe kaže zaradi nekega takta.  Okrepljena industrijska baza. Tu se absolutno strinjam, ampak če gremo spet nazaj, edina država, ki je resno delala reindustrializacijo, je spet Nemčija, potem pa še kdo mogoče v odtenkih.  Uravnotežena in progresivna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije, kot človeka, ki se četrt stoletja z globalizacijo ukvarjam, veste, ta dikcija »izkoriščanje globalizacije«, jaz sem tu kar napisal, je enako migracija. Skratka, mi potrebujemo manj izkoriščajočo globalizacijo, da bomo na drugačen način obvladovali migracijske tokove, sočasno pa v starajoči družbi potrebujemo seveda tudi primerno in ustrezno plačano delovno silo. Mi imamo velik problem Evrope z mankom delovne sile. Manjka delovne sile v Srbiji. Ta Orbanov zakon pride, zaradi česa - manjka delovne sile zlasti avtomobilskim grozdom. Da boš ti šel, delal dva meseca v enem letu, ki ti jih mogoče bodo plačali, če ti jih bodo plačali. Dobro jutro!  Območje pravosodja in temeljnih pravic. Ne vem, danes imamo v obravnavi tudi točko, kjer moramo govoriti, da bodo proračuni vezani na pravno državo. Mislim, tu človek nekako striže z ušesi.  O tem »močnejši svetovni akter«, to sem malo povedal. Jaz sem si zapisal DI, če hočete, reatlantizem, mogoče več vezan na Kanado kot na ZDA, če sem lahko toliko direkten na odprtem delu seje.  Če gremo na neke te ožje zadeve, proračunske. Vsi mi, ki smo delali večje evropske projekte, dajmo reči, ranga proračuna občine Kamnik in več, kar sem sam tudi počel, saj po eni strani pozdravljaš to skrčenje programov, po drugi strani se pa sprašuješ, ali to pomeni še manjše možnosti, da bodo majhne države nosilni partnerji. In tu govorim o državah ranga, če hočete - dobro, Nizozemci imajo bogato tradicijo diplomacije -, ranga sosednje Avstrije, kaj šele ranga Slovenije.  Verjetno je DG, ki ga vodite, eden takih DG-jev, kjer se najbolj vidi, da potrebujemo tudi, kar jaz imenujem, desektorizacijo. Promet je eden največjih onesnaževalcev, to se ve. Trči tudi ob druge zgodbe, energetika, podnebje in tako naprej. In zdi se mi, da smo tu tudi ujetniki tega. Edini, ki so to malo razmislili, so bili Švicarji, pa se ne bi ponavljal o tistih horizontalnih ministrstvih. In zdaj, če se spomnim, onesnaževalci, slučajno v isti prilogi sem bral tudi poročilo, ki ga tudi poznam iz svojega obiska na Norveškem, eden največjih onesnaževalcev je ladijski promet. Zdaj vas čisto v funkciji evropske komisarke sprašujem - tule sem si postavil vprašanje e-trajekti. Mogoče se to komu zdi, Slovenija je znanstvena fantastika, ampak Norvežani imajo že zelo jasno strategijo do leta, kako so rekli, 2025, nobenega avta več, ki ne bo »in«, in seveda trajekti. Zakaj to govorim? To govorim tudi zaradi tega, ker doma imamo kar nekaj znanja, pa neka soseda ima kar razvejano obalo in kar nekaj trajektov in trenutno v kolapsu ladijsko industrijo.  Če grem še naprej. A veste, saj poznate stališče Levice glede tega, vojaška, civilna industrija, pa malo nekako mimikriranje tega. Da je Evropa v neki veliki miselni krizi, kaže tudi to, da vse mislimo samo kot varnost, kot nevarnost. Mislim, imaš »filing«, da smo mi v poziciji ene miške, kajne, ki malo tako kuka   (nadaljevanje) iz luknjice ven, pa je vsa pr… tri pike, da ne bom nadaljeval stavka. Ampak okej, če sem tu pragmatičen politik, mi imamo nek star odsek avtoceste na potezi Ljubljana-Postojna, imamo neke viadukte, kjer vam bodo resni ljudje iz stroke rekli, da je to škoda že obnavljati, zlasti tam eden, dva viadukta sta kritična. Ali iz te sheme lahko zgradimo nove viadukte, zelo pragmatično vprašanje. Zdaj, ko to govorim, sem se spomnil, da sem pa bral tri leta nazaj, da imajo Nemci skoraj polovico mostov v kritičnem stanju, ali pa eno tretjino v zelo kritičnem stanju, pa to mogoče sodi na zaprto sejo. Mogoče je to tudi, a veste, neka malo dobra diplomacija, kako denar preko Bruslja pripelješ nazaj, kar nekako mi zelo slabo delamo.  Jaz bom rekel, v tem poročilu še vedno ne vidim dovolj sociale in tudi ne vidim nečesa, kar bi pa v starajoči družbi moralo biti. Jaz, žal, že govorim, da smo mi neka družba, ki ljudi, mlajše od 45 let, ne vidi. Smo tudi družba, ki relativno slabo dela Evropsko unijo, moram priznati. In zdaj v tej luči me zlasti tudi zanimajo neki praktični odgovori okrog predvsem Obzorja Evrope, ker če gledam letošnji proračun, za raziskave bo šlo, koliko, 0,4 %, tam nekje, kar je v bistvu nek koncept nemišljenja.  Seveda, če zaključim, bi si pa želel tudi način kroženja kadrov. Zdaj verjetno obstaja večja verjetnost, da ne boste več na poziciji evropske komisarke, ste si pa nabrali kar nekaj znanja, kajne. Zdaj te ALDE interne informacije jaz ne bom v javnosti govoril, nisem član ALDE, Levica se ne bo včlanila v ALDE, saj je že pol slovenskih strank tam. Ampak navsezadnje iz te vaše vednosti, neka znanja, ki jih imate, da v naslednji perspektivi tudi bolj inteligentno delamo strategijo pametne specializacije. Ker kaj mene najbolj žalosti - evo, pa imam v isti ulici neko ekipo, ki ima trenutno najboljši mali satelit na svetu, ki najbolj točno računa karkoli že, čeprav 80 % časa porabi za odpravljanje napak, ampak ti ljudje lahko delajo s tujino, večina slovenske politike niti ne ve, da obstajajo tukaj. Zdi se mi, da moramo to kvadraturo kroga nekako presekati.  Na tej točki se bom ustavil, da ne bom že takoj razjezil predsedujočega, in vam želim ustvarjalno leto 2019, ker se strinjam z vsemi našimi varovanimi predsedniki, da je to leto, ki potrebuje neke reforme in dosti bolj poglobljena mišljenja.  Hvala.
Hvala lepa. Spoštovani kolega, danes imam rojstni dan, pa sem mislil, da mi boste še bolj polepšali, da boste še krajši, pa ni šlo… / smeh/ Naslednji razpravljavec je gospod Jožef Horvat. Izvolite, imate besedo. Če lahko kratko, da bo lahko gospa komisarka še potem odgovorila, ker bi radi nekako do 10.10 zaključili to točko, ker nas čakajo še točke. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa, gospod predsednik. Vse najboljše ob vašem osebnem prazniku! Vedeli smo, da imate rojstni dan. Priznam pa, da nisem tukaj zaradi rojstnega dneva, ampak zaradi vsebine, ki je izjemno pomembna.  Sam ocenjujem, da bi delovni program Evropske komisije za letošnje leto ali katerokoli moral biti obravnavan na plenarni seji Državnega zbora, približno tako, kot bo deklaracija. In še enkrat neko razočaranje izražam, kot ga izražam že nekaj let, najbrž jaz ne bom doživel, da bi Državni zbor bil toliko cenjen, da bi predsednik Vlade vedno pred zasedanjem Evropskega sveta prišel pred Državni zbor in povedal kaj o stališčih Republike Slovenije, o vsebinah, ki se bodo tam obravnavale. Ampak to je zdaj namesto uvoda.  Lepo vas pozdravljam, gospa komisarka, in se zahvaljujem za vašo predstavitev.  Kar zadeva večletni finančni okvir. Seveda, jaz kot opozicijski poslanec nimam vseh teh podatkov, ki jih imajo tisti, ki so v pogajalskih ekipah. Morda se vam bo zdelo nepomembno, kar bom povedal, ampak za Slovenijo vidimo, da bo za razvoj podeželja dobrih 15 % manj denarja. Ali to velja generalno za celotno EU 27, ker na eni strani pa imamo, želimo razvijati turizem, turizem ki bi naj ponujal neka doživetja, ki favorizira doživetja v naravi, narava je zelena, itd., itd., itd. To mi nekako ne gre skupaj.  Naslednja stvar. Enotni digitalni trg. Mi smo v Novi Sloveniji to zadevo absolutno pozdravili. Spomnim se začetka delovanja komisije, spomnim se gospoda Junckerja, ki je povedal, da bi enotni digitalni trg na evropskem gospodarstvu na letni ravni prinesel dodatnih približno 415 milijard evrov. Če to pomnožimo z mandatom, pet letnim, smo na dveh trilijonih, to je več kot je obseg večletnega finančnega okvira, sedemletnega. Kje smo, gospa komisarka, danes? Vem, da enotni digitalni trg, da ga bomo dosegli enkrat v limitih, lahko rečem, v neskončnosti. To ni projekt, ki bi ga lahko, da bi rekli, ga zaključujemo v nekem desetletju. Ampak kje smo zdaj glede doseganja ciljev, ki smo si jih vsi skupaj, najprej pa seveda komisija, zadali za to petletno mandatno obdobje. Zadovoljen sem, da ste opozorili na dramatične številke, to so mrtvi na naših cestah. Ne morem se sprijazniti, da na eni strani govorimo o samovozečih avtomobilih, jutri se bomo vsi z njimi vozili, ne dobesedno jutri, ampak na drugi strani pa se mi zdi, da ob vsej tej digitalizaciji po moji oceni naredimo premalo, Evropa naredi premalo, da bi zmanjšali število mrtvih na cestah. Statistično gledano, gospe in gospodje, tudi danes bo na evropskih cestah umrlo 70 ljudi. To so naše, to morajo biti naše nočne more, ker edino tako bomo naredili več. In tukaj ob bok temu podatku postavim tudi brutalno demografijo s katero se sooča Slovenija oziroma Evropa, podčrtujem, Evropa.  Sedaj, seveda ni to vaše področje, ampak mislil sem še kakšno informacijo od vas dobiti, ko govorim o digitalni ekonomiji in digitalni družbi, o etičnih smernicah na področju umetne inteligence. Vem, da je en portal odprt, kjer zdaj lahko te smernice dajejo tudi državljani Evropske unije, ampak bom hvaležen za kakršnokoli informacijo, pa res, da ne bom predolg. Morda ste bili preskromni, se niste hoteli pohvaliti, gospa komisarka, po mojih informacijah ste vi nosilka akcijskega načrta za vojaško mobilnost. To je trenutno eden ključnih interdisciplinarnih projektov EU in Nato. Mislim, da se ne motim. Zdaj, za njegovo realizacijo je v prihodnjem večletnem finančnem okviru predvidenih, kot ste povedali, 6 in pol milijard evrov, ki pa bodo, kar je pa zelo pomembno, sproščeni takoj, že naslednje leto, 2020. / oglašanje iz ozadja/ Ja. Jaz mislim, da bo sprejeto. No, ampak če bo sprejeto, bo ta denar na razpolago takoj. In zdaj seveda, razumem, da vi niste komisarka za Slovenijo, vi ste komisarka iz Slovenije, ampak zanimivo bi bilo od vas, gospa komisarka, slišati, če vidite kakšne priložnosti tudi za Slovenijo iz teh 6,5 milijard. Zakaj to sprašujem? Na MORS, na Ministrstvo za obrambo, je bila za ta namen oblikovana medresorska delovna skupina, ki bo pripravila načrt za Slovenijo, ampak brez podpore komisarke ne bomo kaj prida uspešni pri pridobivanju teh sredstev. Tukaj zelo direktno govorim. Morda ne boste morali vsega odgovoriti na odprti seji, iz razlogov, ki sem jih povedal prej. In zato ponavljam, bi bilo zanimivo slišati kako   (nadaljevanje) evropska komisarka iz Slovenije, gospa Violeta Bulc, vidi to priložnost in kaj imate v mislih za Slovenijo. Bodimo tukaj sedaj malo sebični, ker najprej moramo imeti radi sebe pa, potem še koga drugega. Nato ima - to pa vemo - prioritetno smer za vojaško mobilnost iz Luke Koper čez Slovenijo v Avstrijo in gor proti Nemčiji medtem, ko v TT EU te poti nima - mislim, da se ne motim. Potem je še vprašanje logističnega haba, ki bi lahko bil na tej poti nekje v Sloveniji in bi lahko bil »dual use« - dvojna uporaba - za civilne in vojaške namene. Tako financiran iz postavke za vojaško mobilnost. Zato vas spodbujam, gospa komisarja, da se močno zavzamete za Slovenijo pri tej vojaški mobilnosti, kjer pa vidim jaz predvsem koristi najprej za civilne potrebe, če smem tako reči. Jaz vam želim do konca mandata dobrih projektov za Evropo to se pravi tudi za Slovenijo.
Hvala lepa. Naslednji sem na vrsti jaz. Bom malo konkreten pa, kar relativno kratek.  Omenili ste poenostavitve, kar vsekakor pozdravljam sam in tudi kot Državni zbor najbrž. Bojim pa se, da znotraj teh poenostavitev se, potem zgodi kompliciranje. Tudi pri tej zadnji perspektivi vemo, da so dokumenti zelo zamujali in tudi certifikati do držav so bili vsaj za Slovenijo koncem 2016 sprejeti pa ni bila na slovenski strani takrat težava, ampak na evropski strani. Res je, da se je v Sloveniji kasneje druge stvari zakomplicirale, ampak ta vstopni dokument v bistvu je zamujal, zaradi razlogov na strani Evropske komisije pa bi vas prosil, da to pokomentirate - ali je nevarno, zaradi poenostavitev bodo zadeve še bolj komplicirane?  Naslednja reč, ki me zanima je področje kohezije kohezijske politike. Vemo, da imamo na ravni EU tako imenovane prijatelje kohezije, ki so celo malce formalizirani na drugi strani pa tudi sovražnike, ki pa niso pa me zanima, da pokomentirate odnos med sovražniki in prijatelji kohezije na ravni Evropske unije. Razogljičenje, ki kot vidim je sedaj postala resna komponenta evropske politike - prvič po moji oceni res resna - je seveda lahko priložnost za nacionalne ekonomije, če bodo to znali prepoznati. Ocenjujem, da je Slovenija to relativno slabo prepoznala do sedaj. Sploh je to po moji oceni problem majhnih držav pa ne gre pri tem toliko za denar Evropske komisije oziroma Evropske unije kot tudi za nacionalne akumulacije, ki jih zbirajo preko skladov - ekoloških, podnebnih in podobno -, ko financirajo recimo razogljičenje projekte, ki podpirajo razogljičenje. Kajti te tehnologije običajno so zahtevnejše, prihajajo iz bom rekel razvitejšega dela EU, zato se nacionalna akumulacija preliva v nacionalne ekonomije in razvoje močnejših držav tako, da je lahko to za manjše države zlasti velja to za Slovenijo esencialno razvojno vprašanje. Če ne bo tukaj naredila temeljitega koraka naprej v to, da bo videla tukaj dejansko poslovno priložnost in da se bo ta denar vrtel najprej znotraj nacionalnega gospodarstva. Pri tem pozdravljam besede kolega Horvata, ko je najprej sebe rad imeti pa, potem druge s tem tudi na splošno imaš rajši vse, ker če sebe ne maraš tudi drugih ne moreš imeti, čeprav mislim, da jih imaš rad. Skratka, prosil bi vas, če daste nekaj sporočil tudi slovenski javnosti v smeri pomena politike razogljičenja za nacionalno ekonomijo in za nacionalne razvojne izzive.  Naslednja reč, ki me zanima je. Na ravni EU ugotavljamo, da so eni malo bolj enakopravni eni pa malo manj enakopravni, govorim o državah članicah. Če bi recimo Slovenija ravnala podobno kot Italija v pripravi proračuna bi po moje že sem priletelo sedem trojk in pet četvork. V Italiji je to malo drugače očitno, tam so možni neki drugi odpustki. Mi imamo fiskalno pravilo zapisano v Ustavi, drugim to vsem ni treba itd… Prosim vas, če malo pokomentirate razmerje med manj in bolj enakopravnimi članicami EU. Kar se biče Brexita, jaz ga gledam, veste kako, kot gledališče. To je sicer gledališče v živo, je malo bolj oddaljeno od nas, kar je vredu, ker ko sem takšna pod…, hujša seveda gledališča bila pred tridesetimi leti pri nas, je bilo dosti težje, ampak zdaj je to prav, na eni strani, zanimivost. Ogromno se s tem ukvarjamo. En vtis smo dobili o tem tudi na Cosacu na Dunaju. Dejansko so razsuti ti Angleži. Verjetno so jim kaj takega, ko se jim v zadnjem času dogaja, ni dogajalo že vrsto let, vprašanje če sploh kdaj. Ne bom rekel, da se mi smilijo, ampak župo, ki so jo skuhali, naj lepo kar sami pojedo. To je pač moje mnenje. Mi moramo pa paziti, sebe imeti radi in pri tem paziti, da pridemo iz tega ven kar se da brez bušk. Na vsak način to ne pomeni seveda, da podpiram izstop, daleč od tega, ampak malo z vidika gledališča je pa tudi to potrebno gledati. In Ko smo imeli srečanje na zelo uspešen obisku v Bruslju, nazadnje, in smo imeli razgovor tudi z enim visokim predstavnikom evropske komisije, sva se strinjala, da naslednji dan, ko se Brexit zgodi, bomo preprosto popili kavo in živeli naprej in tako je treba na to po mojem tudi gledati.  In na koncu bi se rad tudi zahvalil za zelo uspešen obisk, ki smo ga imeli gor na evropski komisiji, v organizaciji predstavništva, kjer ste nas tudi vi počastili z dobrim segmentom našega obiska.  Naslednji razpravljavec je mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovana gospa komisarka!  Jaz sem z velikim zanimanjem in veliko naklonjenostjo spremljal to vašo današnjo prireditev, predstavitev. Večkrat ste že tukaj, ko ste bili v preteklosti, poudarili pomen črpanja evropskih sredstev, tudi pozvali, javno pozvali slovenska podjetja, da jih začno črpati. Jaz bi pa ta vaš poziv preselil tudi dalje slovenski Vladi, da preko skupščinskega sklepa Slovenskemu državnemu holdingu določi, da morajo podjetja v državni lasti črpati ta sredstva. Danes takega sklepa ni in je tudi črpanje in angažma teh podjetij, ki so v državni lasti, ki imajo resurse ljudi, zelo majhni.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  S tem zaključujem prvi sklop vprašanj. Pa prosim gospo komisarko za odgovore.  Izvolite.
Violeta Bulc
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!  Zelo dobra vprašanja, zelo aktualna vprašanja ste postavljali in si želim, da bi imela zdajle dve uri, ker bi si želela odgovoriti na čisto vse zelo podrobno.  Ampak prvo, na splošno. Prihajamo in čez nekaj tednov bomo vstopili v obdobje evropskih volitev. To je idealna priložnost, da odpiramo zahtevne teme in se o njih odkrito pogovarjamo. Jaz bom na voljo vsem in kadarkoli le ne bom imela obveznosti do parlamenta in sveta v Bruslju, da se odzivam na vaša povabila, da razčlenimo vse kar Slovence in Slovenke skrbi. Vse kar želite izzvati in želite, da se na nivoju EU spremeni, zaradi tega, ker samo skozi odprt konstruktiven pogovor, ne glede na to katera stranka ne glede na to kdo bo potem na volitvah nastopil je prav, da v tem prostoru odpremo zahtevno, ampak odkrito diskusijo o vlogi, tematikah, ki se tičejo Slovenije v širši skupnosti narodov v okviru Evropske unije. Mislim, da je to idealna priložnost, in da na osnovi tega potem Slovenija še bolj samozavestno nastopa na evropskem prizorišču. Ker mi se moramo zavedati, da se stvari vedno znova na nivoju EU dogovarjajo. Dogovarjajo se par let predno ali pa par mesecev predno pridejo v javnost, zato imamo svoje predstavnike. In zelo težko je potem spreminjati stvari, ki so enkrat že dogovorjene. Zato pa, da lahko samozavestno in poslanci in predstavniki, ministri, ki hodijo na svete in predsednik Vlade in kdorkoli zastopa interese Slovenije, vključno z menoj. Da lahko zagovarjamo, moramo imeti eno podporo narodu. In ne samo skozi negativne kritike, ampak skozi konstruktivne dogovore in dajmo izkoristiti to obdobje, ker Evropska unija je nedokončana   (nadaljevanje) projekt, tu se strinjam z vsemi vami. Ampak nihče drug ga ne bo spreminjal, kakor ga lahko spreminjamo mi sami. Kaj Slovenija lahko naredi - veliko, vsega pa ne, ampak veliko pa. In je zaenkrat enakovredno zastopana za mizo in lahko svoje mnenje oblikuje. Zato vas res vabim k temu morda zahtevnemu, morda celo emocionalnemu, ampak odprtemu dialogu, iz katerega bodo prišle potem tiste glavne smernice, ki jih vsi želimo zastopati, ker nekaj se lahko od drugih narodov naučimo. Saj se med sabo tepejo doma, različne strankarske struje, različna mnenja se krešejo, ampak ko pridejo ven, ko pridejo na nivo EU, so tu enotni, je to interes nekega prostora, ni več to interes ene stranke. In to jaz pogrešam. Jaz se še slikati ne smem z evropskimi poslanci, da ne bi koga skrbelo, da bo tepen v svoji stranki. To je pa hudo. Jih pa razumem, osebne stiske, res. Vendar mislim, da imamo tu eno priložnost. In v tem duhu bi rada odgovorila tudi na vaša vprašanja.  Naj najprej samo nekaj razčistim. Jaz se res danes nisem osredotočala na socialno področje, kateri so programi, koliko je financiranja. Na hitro. Na socialnem področju v novem budžetu imamo predlog 111 milijard evrov za povsem nove modele, ki bodo zagotavljali tako imenovani »Triple-A Rating« za socialo v Evropski uniji. Danes nismo še tam in ne moremo biti zadovoljni s socialnimi razmerami. Ampak vsaj vse države članice in različni deležniki so se aktivirali, da smo pripravili vsesplošen program za EU, ki ga vodi moja kolegica Tissenova, za socialo, ki ima zdaj rekorden obseg denarja, 101 milijardo evrov.  Obzorja, raziskave in investicije. To je portfelj, ki je poleg Erasmus programa dobil največje povečanje in je zdaj okrog 100 milijard namenjenih Erasmusu. S povečanjem števila projektov, ki povezujejo narode, zato da se, ko se oblikujejo raziskave in razvoj inovacij, ki imajo priložnost za dodano vrednost, čim hitreje lahko po celi Evropi razširijo, ker to je namen. Zato mi spodbujamo večnacionalne projekte, zato da se znanja čim hitreje prenesejo v čim večje število držav. Na tem področju je Slovenija zelo aktivna in je dobra in lahko še nadaljuje in še pospešuje to svojo prisotnost, predvsem ker imamo res izjemne znanstvenike in na določenih področjih smo v samem svetovnem vrhu. In je prav, da se to razvija naprej, in upam, da bodo tudi koristniki tovrstnih financiranj, sploh ker je velik poudarek na inovativnosti, se pravi, transferju znanja v uporabne, za trg že primerne rešitve, kjer se ustvarja potem neposredna dodana vrednost.  Erasmus je eden najuspešnejših naših projektov, 12 milijonov mladih udeležencev v Erasmus programu. Nov budžet je 30 milijard evrov. Na en del tega sem zelo ponosna, iniciativa je prišla iz Slovenije. Na enem prvih mojih »citizen dialog« mi je nek dijak rekel, kaj boste naredili za mobilnost mladih. In nisem imela odgovora. Pa smo takoj začeli s predlogom, lansirali »move to learn, learn to move« projekt in danes imamo »Discover Europe«, se pravi, Raziskujmo Evropo, ki ima izjemno privlačen budžet za mlade, ki potujejo po celi Evropi in spoznavajo EU. A vidite, da že iz enega dobrega vprašanja se da narediti evropski projekt. Zato nikar se držati nazaj!  Pametne vasi so, recimo, na področju kmetijske politike. Kako je do tega prišlo. Ko smo sedeli enkrat v mojem kabinetu in smo razmišljali, kako lahko povečamo investicije v prometno pametno infrastrukturo na podeželju. In smo si izmislili ime Pametne vasi. Kolega Hogan je naslednji teden zagrabil, sva prišla v Slovenijo, smo lansirali koncept pametnih vasi. Danes je kolega Bogovič prevzel to kot politično platformo. To je super! V naslednjem obdobju bomo imeli konkretne finančne mehanizme, osem projektov je že delujočih na področju pametnih vasi po celi Evropi, Slovenija je vključena v njih. Ampak to je odprto za vse. To je izjemen projekt! Prišel je iz lastne iniciative, tri leta nazaj se je kreiral, danes imamo v evropskem budžetu rezervirana finančna sredstva v naslednji finančni perspektivi. Da se, res se da. Vojaška mobilnost je tako nastala. Ko je predsednik Juncker sporočil preko svojega nagovora v Evropskem parlamentu, da bo Evropska unija začela delati na obrambni politiki, pa smo sedeli v moji pisarni   (nadaljevanje) in smo rekli, ja, super, kje se bo pa ta vojska premikala. In smo predlagali kolidžu, da uvrstimo vojaško mobilnost na seznam. In poglejte, kje smo čez dve leti po tistem, kajne. Da se. Zato se dajmo pogovarjat. Jaz vse dobre ideje, ki jih dobim v Sloveniji, plasiram naprej. Saj vse ne pridejo do konca, ampak kar nekaj jih pa uspešno se zaključi. Da se. Vendar se pa da, če se hočemo pogovarjati. In samo to je način, kako bomo lahko vzpostavljali ustrezne socialne pogoje za to, da bo Evropa držala blaginjo. Ne pozabljati, vem, da niso najbolj idealne razmere v Evropski uniji, ampak pojdite kamorkoli po svetu, samo čez mejo, v Azijo, Ameriko, Afriko, pa mi povejte, kje vidite deželo, ki je bolj organizirana, ki je bolj človeku naklonjena, ima več investicij. Smo najmočnejše gospodarstvo na svetu, najmočnejše. Imamo največ tujih investicij, imamo najbolj razdelane programe od vseh držav na svetu, ki so usmerjeni v prihodnost, in smo potegnili za sabo številne države po svetu, ki se nam pridružujejo. In trenutno na področju razogljičenja, na kar se je kar nekaj vas na to nanašalo, izjemno dobro delamo, recimo, z Japonsko. Po podpisu gospodarskega sporazuma smo zelo okrepili odnose z Japonsko in se razvijajo krasni projekti v sodelovanju z Japonsko, kjer Slovenija seveda lahko veliko od tega profitira, ker ima že zelo dobro razvite odnose z Japonsko. In če samo še dokončam to zgodbo o razogljičenju. Evropska unija je pred COP24 na Poljskem, par dni pred tem dogodkom, novembra, prišla ven z dokumentom, s strategijo razvoja obvladovanja klimatskih sprememb do 2050. Tam noter je skoraj 60 % elementov vezanih na promet in mobilnost. In tam noter so zelo jasno razdelane smernice. Dokument je javno dostopen, lepo vas prosim, vzemite ga v roke. Jaz močno zagovarjam zgodbo Slovenije, referenčne države za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. To, kar je Estonija za digitalno javno upravo, bi lahko Slovenija postala za krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj. Vsi imamo ogromno prostora v okviru tega koncepta. To je koncept, v katerega verjame tudi EU. In v tem dokumentu za klimatske spremembe je krožno gospodarstvo oziroma sodobna zelena ekonomija temelj razvoja Evropske unije za naprej. Zato smo mi uspeli dati v finančni plan 60 % vseh investicij za razogljičenje. In tu bodo izjemne priložnosti. Samo na prometu, če pogledamo, železnice, reke in morja so tri oblike prometne, na katere stavimo, da bodo pripeljale do vizije Nič. Ceste je ne bodo. Prej ste sicer omenili, da je pomorstvo največji onesnaževalec. Največji onesnaževalec v Evropi je promet, cestni promet, in to individualni avtomobili. 70 % vsega CO2 prihaja od cestnega prometa in od individualnih avtomobilov v okviru tega več kot 60 %. Se pravi, v to se mi zdaj osredotočamo. Zato je toliko investicij zdaj v infrastrukturo, za alternativne vire energije, za alternativna goriva, zato da bi vzpostavili pogoje, da se ljudje lahko odločajo za drugačen tip mobilnosti, za drugačna vozila, predvsem pa tudi za alternativne prometne poti, kot je železnica. Za železnico gre v tem obdobju 70 % investicij in v naslednjem obdobju 70 % investicij. Dajmo izkoristiti! In na tem bo temeljila tudi vojaška strategija. Veliko projektov, ki so jih države predlagale, vključno s Slovenijo, je vezanih na železnice, ki so za obrambo ena najbolj primernih prometnih oblik. In kaj lahko jaz pomagam. Jasno, saj k meni prihaja delegacija iz Slovenije na temo vojaške mobilnosti čez nekaj tednov, imamo že dogovorjen termin. Pridejo na posvet zato, da bodo razumeli pravila in aktivnosti, ki se vršijo v naslednjih mesecih. Z veseljem jih sprejmem in jim bom povedala vse, kar lahko povem, to, kar bom seveda povedala katerikoli državi članici tudi. Ampak, glejte absurd! Mi smo se res trudili, da zagotovimo ustrezna finančna sredstva za strateško pomembne projekte v Sloveniji. Upam, da jih bomo izkoristili. Več kot toliko pa ne morem. Jaz lahko povsem o vseh pogojih, vse spodbujam, jih vedno znova sprejemam na srečanje zato, da razložim, da je dostop do informacij, delamo na strokovnih podlagah, projekt je odobren in priznan na nivoju Evropske unije kot strateški projekt, samo Slovenija ga mora izpeljati in enako bo tudi za vojaško mobilnost. Me slišite ali ne, upam, da ste z menoj. OK.  Zdaj še za kohezijo, če smo že pri financah, ko ste me tudi vprašali. Kar se tiče kohezije, je bil res resen, je še vedno resen poizkus, ne da se vzame koheziji denar. To se nikoli ni govorilo. Drugo je ali bo enak procent budžeta namenjen komisiji ali ne, tukaj ne gre za sovražnost. Tukaj gre, je treba razumeti, ko izstopa Britanija iz EU, vendarle so posledice za vsakega državljana in državljanko v tem smislu, da se zmanjša priliv v evropski budžet. In zato bo treba vse budžete prilagoditi, odločili pa smo se, da ne sme trpeti programi za mlade in programi za razvoj, raziskave in inovacije. In kot ste videli, tudi parlament smatra in tudi komisija delno, da tudi za infrastrukturo ne smemo popuščati, zato da je Evropa povezana, da se lahko ustvarjajo priložnosti na tem enotnem trgu. Kar pa smo predlagali in vas vabim k temu, da pozorno razumemo, kaj pa smo predlagali, da se že tudi v okviru kohezijske ovojnice, del tega denarja nameni konkurenčnosti med kohezijskimi državami zato, da se navadijo in naučijo uporabljati mehanizme, ki jih bolj ko bodo razvite, bolj bodo pomembni za to, da bodo lahko vzdrževale stopnjo dinamiko investicij. Ali je to pravi pristop ali ne, je to zdaj stvar debate. Samo da razumemo kaj je na mizi. To se ne bo zmanjšalo za teh 30 % kohezijska ovojnica, ampak denar, ki bo namenjen skupnim projektom vsem kohezijskim državam. To je bil komisijski predlog. Parlament in svet prihajata z milejšo obliko in komisija seveda bo pripravljena tukaj se pogajati in najti rešitev, ki bo najbolj ustrezna. Zato se verjetno pričakuje, da bo ta procent manjši. Mogoče 15 %, ampak mi rabimo tudi med državami, ki uporabljajo kohezijo, da so motivirane, da se učijo novih finančnih mehanizmov, in da začenjajo razvijati inženirska finančna inženirska znanja, ki so potrebna, sicer se nam bo zgodilo kot se nam je zgodilo s finančnim investicijskim novim načrtom Invest EU, ko kohezijska država v začetku sploh niso nobena koristila teh novih finančnih mehanizmov. Šele z dvoletnim izobraževanjem in ne vem kolikokrat nismo mi šli samo na prometnem področju vse države predavati, delati delavnice, se je počasi začel tudi razvoj tovrstnih projektov v kohezijskih državah. Še enkrat, to je pogajanje. In kaj bo izplen na koncu? Upam, da bo prevladala neka razumna rešitev na nivoju EU in tukaj bo komisija seveda zelo pripravljena tudi poslušati predloge držav članic in iščemo potem, če so drugi boljši predlogi, ki pripeljejo do istega cilja, bomo seveda se prilagodili. Tako, da bo zelo pomembno od pogajalcev in tukaj imate tako člane Evropskega parlamenta kot seveda še vedno predstavnike Vlade, ki lahko svoja mnenja posredujejo preko sveta ali preko parlamenta. Koliko imam še časa? Nič več. A ha…  Potem pa ne morem nič več drugega povedati. Jaz se vam samo na koncu še enkrat iskreno zahvaljujem… A ha, druga runda vprašanj. Izvolite.
Hvala lepa za ta prvi sklop.  Drugi sklop sta se javila dva poslanca. Naj vendarle povem, da moramo sejo končati do deset do desete, točko. Sejo do enajst dvajset, ker imamo potem naslednjo sejo, sicer bomo morali sejo prestaviti na popoldne, tam okoli sedemnajste ure se bomo ponovno morali dobiti.  Javila sta se dva poslanca. Prvi je na vrsti gospod Boris Doblekar. Izvolite. Če lahko prosim kratko razpravo. Izvolite.
hvala lepa za besedo, predsednik.  Mislim, da bi morali imeti veliko več časa za takšno razpravo kot je ta  ne samo uro dve, ampak kakšen dan, dva ali tri ali pa celo tako kot je Jože predlagal ali nekdo od poslancev, da bi mogli imeti celo na Državnem zboru tako širšo razpravo o tej zadevi, ki se mi zdi zelo pomembna za našo državo. Jaz se bom dotaknil nekaj stvari, bom poskušal biti čim krajši, mogoče se nekatere navezujejo že na prejšnje razpravljavce, ampak vseeno bi rad na njih opozoril in bi potem tudi prosil gospod komisarko, da pokomentira oziroma odgovori bolj konkretno na moja vprašanja. Ta Evropska unija je ena taka velika zadeva, o kateri se mi pogovarjamo tukaj na taki visoki ravni, pa še kje drugje, ampak naši državljani in državljanke jo pa morda vidijo malce drugače. Zelo pomembno se mi zdi, da naši državljani in državljanke to Evropo tudi občutijo tako bolj konkretno, da občutijo, da dejansko lahko potem nekaj od tega tudi imajo in bodo rekli aha, super, mi imamo pa to Evropsko uniji, toliko in toliko denarja smo dobili, to in to se je naredilo. Saj se je naredilo nekaj večjih projektov ali pa se še delajo ali pa se še bodo, ampak mislim, da je naša država še kar precej zadaj po mnogih zadevah in jaz bi rad, da naši ljudje to bolj občutijo. Jaz se bom na hitro dotaknil nekaj zadev, in sicer najprej to, ko ste govorili o Brexitu, o migrantih in ostalih zadevah, ogromno, ogromno časa zgubljamo s tem in se mi zdi, da tudi mnogo preveč s tem teatrom Brexita, ki se mi zdi, da zamegli polno drugih bolj pomembnih tem in non stop poslušamo in v medijih in v političnih krogih in vse povsod samo še Brexit in migrante. Vse ostalo se mi zdi, da je zelo, zelo zadaj. Zdaj, ko smo pri migrantih, zelo malo je slišati o naših slovenskih migrantih, ki gredo ven iz Slovenije, takih je mnogo in to so ljudje, ki so šolani, v katere je Slovenija vložila ogromno denarja, da so prišli do izobrazbe in odhajajo. Te migranti se meni zdijo bolj pomembni in mislim, da bi mogli več časa, denarja, volje vložiti v to, da se to ne bi dogajalo, da bi ti ljudje ostajali pri nas, da bi naše okolje bilo prijazno za njih in da bi bili tukaj in da bi še novi k nam prihajali v večjem številu, ne rečem, da kdo ne pride tudi k nam iz drugih razvitih evropskih držav, in da mi malo manj se govorilo in manj denarja namenjalo za tiste migrante, o katerih stalno govorimo in spet bom rekel zamegljujemo in zapolnimo tako medije kot ostali prostor in ostale stvari ostajajo zunaj po mojem mnenju. Ponastavitve, olajšanje postopkov pri črpanju evropskih sredstev, to se mi zdi zelo pomembno, kar ste tudi izpostavili. Je pa problem črpanje evropskih sredstev naše države, vemo koliko smo počrpali in koliko denarja ostaja in ga Slovenija ne dobi, pa me zanima kako pa Evropska komisija oziroma kašno je vaše mnenje tudi osebno na to, da Slovenija ne zna, ne zmore počrpati evropskih sredstev toliko kolikor bi jih lahko ali ima evropska komisija kakšen inštrument oziroma kako bi vi pomagali Sloveniji, če se sama ne znajde, če ne zmore, če ne zna. Zdaj ali je za to kriva Vlada ali smo krivi vsi ali smo nestrokovni ali ne znamo, da bi počrpali ta sredstva. Zakaj je to tak velik problem v Sloveniji? Kajti mnogokrat, tudi kasneje, ko bom šel ne neke konkretne zadeve, bom res pohitel, se sliši in se dogaja to, da enostavno stvari bi bile za narediti, tako na občinski kot na državni ravni, pa rečemo, pa potem tudi uradno odgovor pride, denarja ni več, ne moremo ga dobiti, v koheziji nismo v pravi regiji, ne bo šlo, ne moremo in zadeve stojijo, po drugi strani pa slišimo toliko denarja ni bilo počrpanega.   (nadaljevanje) Kje je ta problem, kje je ta zaplet. Zakaj, denarja je dovolj, pravite, in ga bo še veliko, občine oziroma država pa projektov ne izvaja. Recimo, predor Karavanke, štiri leta, zdajle se vam bo iztekel mandat, kaj je bilo v tem času narejenega na predoru Karavanke. Avstrijci delajo, mi nič. Vem, zapleti, revizije itd., itd. Ampak štiri leta so mimo in druge cevi predora Karavanke ni. In koliko časa ga še ne bo! Mislim, to je res žalostno. Tretja razvojna os, govorimo, fantaziramo, res je o tem ogromno debat. Saj se je zdaj spet nekaj začelo dogajati, pa je bila ministrica gor in tako naprej, nekaj so podpisali, pa zapleti. Ampak čas gre naprej, to hočem povedati, gre čas naprej, leto, dve, tri, desetletje, in tretja razvojna os je samo v nekih sanjah. Drugi tir prav tako, pri nas. In še mnogo drugih stvari. Zakaj Evropa ne priskoči na pomoč tukaj, mogoče tudi kako drugače, ne da samo od daleč opazuje nas, kako smo nesposobni oziroma zakaj ne zastavimo, ne pridemo do teh projektov, ne dobimo financ in ne gremo naprej po poti razvoja. Prav tako je tudi z železnico. Saj ste omenili železnico, tudi večkrat smo se o tem tu pogovarjali, ampak še vedno so hitrosti nizke, pretočnost je slaba. Nekaj se nabavljajo sicer nova vozna sredstva, ampak spet dobivamo, bi rekel, mercedese, vozili se bomo pa kolovoznih poteh še naprej z nizkimi hitrostmi in s prometnimi zamaški. Pa ne rečem, da se nič ne vlaga v železnico, v infrastrukturo, ampak mnogo, mnogo premalo.  Nadalje, razvoj podeželja. Je že Jože omenil, slaba prometna infrastruktura, še vedno ni interneta, nezanimivo področje za mlade. Marsikje nimajo niti pitne vode, jo imajo iz štern še vedno, marsikje še elektrike nimajo. Opozarjam na to, kmetije, ki so bile zapuščene zaradi naših velikih napak v preteklosti, ki smo jih delali tudi zaradi samega sistema, ko so ljudje odhajali v mesta, v industrijska središča, bi se zdaj vrnili na te kmetije ali pa se nekako poskušajo vrniti, pa nimajo niti elektrike. Elektriko je treba napeljati, kdo jo bo plačal? Občina pravi, nimamo denarja, država pravi, mi nismo pristojni za to, in - nič, stoji, razvoj ne gre naprej. Čeprav bi ljudje radi mogoče šli nazaj na podeželje.  Omenili ste potovanje mladih, se pravi, Erasmus, mladi potujejo, grejo sem, grejo tja… Super, kajne, to je fino, potovanje in tako naprej, večja razgledanost in to, ampak mladi bi tudi delali. Mladi bi tudi delali, mladi bi imeli službe, mladi bi šli nazaj na podeželje, na kmetije, dajmo še tu poskušat malo več narediti, tudi na sami reklami oziroma na samem tem medijskem področju. Veliko se sliši o Erasmusu pa potovanjih, pa veliko slikic je objavljenih vsepovsod, od Facebooka, ni da ni, fino je, super, kajne, ampak kaj dosti pa ni objav o mladih, ki bi delali, ki bi bili na podeželju, na urejenem, razvitem podeželju. To njih zanima, to jih bo pritegnilo, da bodo šli delat ljudje nazaj.  Prometna varnost, tudi tu ste omenili vizijo Nič. Tudi pri nas smo bili v lanskem letu, eno najboljše leto, kar se tiče varnosti, ampak se nam je vse sesulo v prvih dneh novega leta, ko smo imeli štiri, pet ali zdaj že šest, sedem mrtvih, pa smo komaj na polovici januarja. Mislim, da bo treba na varnosti cestnega prometa še mnogo, mnogo več narediti. Lahko samo spet en tak, bi rekel, spet čisto za ljudi, saj ljudje to opazijo, uporabniki ceste, prometne infrastrukture, vozniki. Ne vem, ni denarja za ureditev enega nevarnega križišča v krožišče, na primer, ni denarja, ne dobi se ga, ni ga. Občina ga nima, ne vem, kje ga boš dobil. Ne da se prijaviti na noben razpis, po drugi strani pa poslušamo, uh, super, vizija Nič, denarja je dovolj, vedno več ga bo - kje je ta problem, da mi potem, občine, lokalna skupnost, ljudje, mali ljudje, o katerih sem govoril, ne pridejo do rešitve, pa bi rekli, aha, zdaj pa imamo v Litiji pri KGZ prehod za pešce, ki ga čakamo že 30 let. Naredimo pločnik, prehod za pešce in ljudje bodo čez hodili - ne, letajo čez glavno državno cesto, glavno državno cesto!   (nadaljevanje) Vsakodnevno z vrečkami čez cesto, pa se jih avtomobili tam izogibajo. Ampak ni denarja za to, občina ga pa nima. Jaz tega enostavno ne razumem. Zakaj ne pride do realizacije nekih malih stvari, ki so zelo pomembne, da bi pomagali pri tem, tudi občinam, tudi pri urejanju lokalnih cest. Jaz sem na to že opozarjal, občine, lokalne skupnosti imajo premalo denarja, vedno več obveznosti se jim nalaga, ceste, prometna infrastruktura ostaja v zelo slabem stanju. Denarja pa ni, ga ni, čeprav pravite, da je…
Spoštovani kolega, ali lahko malo strnete, prosim.
Bom, bom, gospod predsednik, ampak mislim, da je zelo pomembna zadeva.
Gospa komisarka nam bo ušla, mi bomo pa…
Ne bo, ne bo…
Bo, bo…
A res?
Ja, že pakira, glejte, že pakira…
No, jo bomo še malo zadržali. Bomo pa vrata zaprli… / smeh/
Pa rojstni dan imam danes, če ste lahko uvidevni, to bi prosil…
Aja, pa še to, pa še to, ja…
Vljudno prosim.
V redu.  Razvoj gospodarstva, obrtne cone, zelo pomembne. Ljudje nimajo prostora, da bi kaj delali. Zakaj bi samo v Ljubljano, v center hodili, če bi lahko tudi na periferiji te obrtne cone lepo živele in bi ljudje tudi zunaj delali, tudi neka prometna infrastruktura do tja je že speljana, ampak denarja za to ni.  Da ne bom res predolg, predsednik me je že malo okregal. Mislim, da sem se dotaknil tistih glavnih stvari, glavnih zadev. Bi pa mogoče na koncu samo še omenil, borimo se za tiste evre, da jih dobimo iz Evrope, trudimo se, ne vem, po vseh svojih močeh, ampak še vedno, moram reči, najbolj se trudijo lokalne skupnosti, občine, ki so tiste, ki ljudem, tem uporabnikom potem nekaj dajo, ki potem gledajo to Evropsko unijo. Po drugi strani slišimo ali pa vemo vsi, 5 milijard našega denarja v bančne luknje, 75 milijard pa v davčne oaze, našega denarja, zdaj pa čakamo, da bomo dobili iz Evrope neke evre.  Še enkrat pa glavni poudarek in tudi vaš odgovor je lahko zelo kratek - kako bodo mali ljudje, občanke in občani, naše državljanke in državljani lahko bolj občutili to Evropo, ta evropska sredstva, tisto, ko bomo rekli, okej, super, evo, naša komisarka, bravo, zdajle pa smo mi dobili en prehod tamle v Litiji ali pa eno kolesarsko državno cesto uredili, da se lahko sploh kolo pelje po tej cesti, ne da država da samo oznako, da je to ta pot ali pa turistična, vinska in tako naprej, da se konkretno nekaj, bi rekel, te male stvari lahko tudi vidijo iz tega denarja. Ne da smo samo pri neki globalni zadevi pa pri nekih velikih projektih. To me zanima, čisto konkretno, pa bom povsem zadovoljen z odgovorom.  Še enkrat pa, predsednik, vse najboljše! Hvala, komisarka, za odgovore.
Hvala lepa. Izvolite, gospa komisarka, imate besedo. Prosim, da kratko odgovorite.
Violeta Bulc
Hvala lepa, gospod predsednik.  Hvala lepa poslancu za vso to debato. Mogoče na začetku, če smem povabiti, izjemno pomembne stvari ste izpostavili, je pa 95 % teh vezanih na delovanje slovenske Vlade pa tega parlamenta, tako da če vam jaz lahko pri tem kaj pomagam z informacijami, kako do sredstev, ki lahko podprejo te vaše izzive, seveda se na ta pogovor z veseljem odzovem, vendar bo večino teh stvari treba urediti v Sloveniji.  Mogoče samo nekaj kratkega, ko ste me zelo dobro vprašali na koncu, kako Slovenci sploh čutijo EU. Na tisoče projektov v Sloveniji je financiranih s strani Evropske unije. Ni vasi v Sloveniji, da ne bi imela znakca, da je bilo vsaj nekaj, ali kanalizacija ali vodovod ali cesta ali šola, sofinancirano s strani EU. Samo en podatek, vem, da je, recimo, 600 tisoč slovenskih državljanov dobilo nove vodovode, ki jih je financirala Evropska unija. Je pa res, da seveda župani radi rečejo, da so to oni naredili, saj hvala bogu, saj v končni fazi so pripravili finančne načrte in vse za to, da so lahko te projekte izpeljali. Ampak denar je bil sofinanciran včasih celo 100 %, 90, 85, 70 % sofinancirano s strani EU. Mogoče smo lahko tudi vsi skupaj malo bolj korektni pa povemo, saj to ni nič slabega, da povemo, da je za Slovenijo Evropska unija bila izjemno uspešen projekt, in verjamem, da bo še naprej zelo uspešen projekt. Vabim pa, da se tudi župani bolj povezujejo med sabo. V bodoče bo velik poudarek na tako imenovanih platformah sodelovanja. Ravno zato, da zagotovimo, da ne samo ena občina, ampak več občin v regiji sodeluje  (nadaljevanje) v skupnih projektih. In ti tako imenovani portali bodo pomembna novost v bodoči obliki financiranja na lokalnem nivoju. Midva bi lahko diskutirala res nekaj ur o vseh možnih oblikah financiranja. Jaz se ne bom spuščala zdajle v podrobnosti, ker sem bila tudi naprošena, da sem zelo kratka.  Prvič, Slovenija ima moč, da 3,47 milijarde evrov, ki so na razpolago za Slovenijo za kohezijska sredstva v naslednji perspektivi, modro razporedi med kohezijo, razvojem podeželja, razvojem regij, kmetijsko politiko in socialnim skladom. Slovenija se o tem odloča, koliko bo dala v instrument za povezovanje Evrope, koliko bo ostalo zgolj na regionalnem nivoju, na nivoju občin. Se pravi, Slovenija o tem odloča, ko se pa enkrat odloči in to sporoči v EU, se to sprejme in med finančnim obdobjem tega ne more spreminjati, razen v izjemnih pogojih, z izjemnimi dogovori. In je velika odgovornost, kako se zdaj to v pripravi načrtovanja operativnih načrtov v resnici razporedi, ker se velikokrat potem ljudje pritožujejo tokom finančnega obdobja, ja, mi bi pa nekaj drugega - ja, ne moreš, tega pa res ne moreš, zato ker je cel kup stvari potem organiziranih in planiranih, ne glede na načrte držav članic. Medtem ko je pa za mehanizem za povezovanje Evrope, Invest EU, in določeni novi finančni mehanizmi so pa občasni in so klici, takrat imamo pa splošne ovojnice in kohezijske ovojnice. To so pa drugačnega tipa mehanizmi in tam se pa da prilagajati tudi tokom finančne perspektive, kjer so pa ključni kriteriji. Recimo, mi že danes vemo, da bodo glavni kriteriji za naložbe skozi te mehanizme na prometnem področju, čezmejna povezava, manjkajoči linki, razogljičenje, digitalizacija in varnost v cestnem prometu; to danes vemo. Koliko, kdaj in kup projektov, to se pa še dogovarjamo, ve pa se, kje bodo prioritete.  Kar se tiče varnosti v cestnem prometu. To je tudi za mene ena najbolj emocionalnih področij mojega portfelja in smo se tega lotili zelo korenito. Posledice, upam, da bodo vidne v naslednjih letih do leta 2030, kjer hočemo ponovno razpoloviti smrtne žrtve, in do 2050, ko je Vizija nič. Oblikovali smo sistemski pristop s tremi glavnimi stebri. Prvi, ki bo deloval, kot sem omenila, na izboljševanju infrastrukture in direktnem sofinanciranju izboljšanja infrastrukture. Drugi, ki bo predvsem deloval v sodelovanju z industrijo na bolj varnih vozilih, ki zaščiti ne samo ljudi v avtu, ampak ljudi, ki pridejo v stik z vozilom, ne samo z avtomobilom, ampak z vozilom, torej različni signali, ki opozarjajo na kolesarje, na pešce, na prometne znake, in pa bolj zavarujejo vse, ki so v vozilu; tu bo pa predvsem, moram reči, da je pa bilo zelo učinkovito lobiranje tako na nivoju Sveta kot na nivoju parlamenta, ko so zmanjšali ambicije Evropske komisije in so mnogo funkcij, ki bodo na voljo tudi v vseh cenovnih razredih, zlobirali, da niso obvezni, ampak so na strani odločitve voznika. Seveda s tem veliko zmanjšamo verjetnost, da bodo vse te funkcije varnosti uporabljali, ker so seveda včasih tudi moteče, ker zapiska, ker te opozori, ker ima določene ovire pri športni vožnji in podobno. Tu vas pa vabim, da nadaljujete s pritiskom in da vsi nadaljujemo, da bo čim več teh obveznih funkcij, ki se jih ne bo dalo izklopiti; trenutno se bo veliko teh še vedno dalo izklopiti. Človeški faktor je v 94 % razlog za smrtne žrtve in žrtve s težkimi poškodbami. Prvi razlog je hitra vožnja, drugi alkohol in droge, tretji še vedno neuporaba pasu, posebno na zadnjih sedežih, in četrti uporaba mobilnih telefonov. In zato je tretji steber namenjen še naprej osveščanju ljudi in predvsem raziskavam in razvoju na področju zmanjšanja človeškega faktorja kot udeleženca pri odločanju v prometu. Zaradi tega se povečuje avtomatiziranost vozil in pa gremo do leta 2050 v smeri avtonomnih voženj. Ker človeka ne moremo spremeniti, človek je kreativno bitje, ga zanimajo stvari, se odzove na situacijo v prostoru   (nadaljevanje) in seveda že najmanjše zmanjšanje pozornosti na cesti lahko pripelje do nesreče. In namesto da spreminjamo človeka v robota, seveda sprejmemo naše lastnosti, ki jih imamo kot ljudje, in jih poskušamo s tehnologijo dopolniti. To je način, mislim, vizija in v to smer gremo. In računam tudi na vašo podporo, da lahko te stvari peljemo uspešno naprej na lokalnem nivoju. Predvsem pa to, da posvečamo čim več pozornosti infrastrukturi, zavarovanju železniških prehodov; že danes so razpisi bili zunaj že v tem finančnem obdobju za zavarovanje železniških prehodov. Upam, da je čim več slovenskih skupnosti oziroma da so se povezali z železnicami in da se je to tudi potem realiziralo. Jaz več kot prositi, naznanjati, opozarjati ne morem, ker projekta ne morem napisati, pa ne morem prisiliti nekoga, da se javi na razpise, če ni pripravljenosti. Tako tu vabim vse poslance, da spodbujate pozitivno, da opozarjate. Poglejte, tudi v končni fazi mogoče lahko samo eden sledi Twitterju pa Facebooku, pa vidi, ker jaz vse razpise objavim. Potem pa dajte naprej. Pa lahko rečem, da ste vi povedali, saj ne rabite, jaz ne rabim nikjer prisotnosti, vendar dajte razširiti med ljudi, ker informacija je moč, informacija je uspeh.  Hvala lepa še enkrat in vsem skupaj želim srečno in uspešno novo leto!
Spoštovana komisarka, ne izpustimo vas še iz naših rok, dva poslanca sta se še javila. Prvi je na vrsti gospod Franci Kepa, ki je obljubil, da ima dve izjemno kratki vprašanji. Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Lepo pozdravljam komisarko in vse ostale goste!  Bom kratek. Dotaknil se bom kohezijskih sredstev, to, kar je zelo pereče, kar je predhodni kolega omenil. Ker je Slovenija zelo slaba pri tem črpanju, kako bi lahko pomagale tudi službe Evropske komisije, ali pri svetovanju našim službam v Sloveniji ali da se poenostavi zadeve, ker to, da imamo samo 15 % počrpano, pa samo še dve leti sta, lokalne skupnosti čakajo na sredstva in vsaka občina posebej ima projekte narejene, sredstev pa ne dobijo. In to je mogoče tudi za bodočnost neka zadeva, da bi se te stvari poenostavile, ali na evropskem nivoju ali v svetovanju pri nas, ne vem, ker se tega ne da počrpati.  Imam pa še eno zadevo. Kot sem že zadnjič omenil, konkretno železnica. Najslabša železniška proga je z Dolenjske oziroma iz Metlike ali pa iz Karlovca gor. Vem, da ni bila v perspektivo dana iz Slovenije, pa vseeno, kaj bi se dalo narediti, da se to progo nekako posodobi v nekem doglednem času, ker se dve uri voziš iz Novega mesta ali pa eno uro in pol iz Trebnjega, je to za teh 50 kilometrov malo preveč, kajne. Da bi se nekaj naredilo v bližnji prihodnosti tudi na tej progi. Ker posodobile so se v Kočevju, posodobile so se tudi okoliške, iz Domžal, ta je pa zelo zanemarjena, je pa tudi potniškega prometa bi znalo biti kar dosti, ker je veliko močne industrije na Dolenjskem in bi se verjetno zelo uporabljalo tudi to infrastrukturo. Hvala.
Hvala lepa. Imamo še gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega z enim vprašanjem, ki bo še dosti krajše od prejšnjih dveh. Izvolite.
Hvala. Ne bo vprašanje, bo pa en razmislek. Vse lepo in prav, to smo poslušali in je bilo krasno. Projekti so genialni, odlični, pozabili ste pa na eno hudo zadevo - migrantsko krizo, to grozljivo tako imenovano Marakeško deklaracijo, ki bo sprožila bistveno drugačne procese v Evropi, in mislim, da bo zelo udarilo po Erasmusu, po potovanju mladih, po pametnih vaseh in po vsem skupaj. Zgolj kot pripomba. Hvala, ni treba odgovarjati.
Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo naših poslancev.  Prosim še komisarko, da kratko odgovori na zastavljena vprašanja.
Violeta Bulc
Hvala lepa obema poslancema, tudi za komentar. Bi bilo pa fino se samo o tem pogovarjati dve uri, ker Evropska komisija ima zelo široko zastavljen program, s katerim, upamo, bomo uspešno začeli nagovarjati tudi migrantske tokove. Predvsem je to vezano na azilno politiko. In tu se sprejemajo in so v parlamentu, in če lahko vplivate, da parlament pospeši sprejemanje teh predlogov, bo to zelo pomembno orodje za nadaljnji razvoj. Pomembno je pa, da smo   uspeli popolnoma ločiti begunske tokove od migrantskih tokov kjer so eno ekonomski migranti drugo so pa ljudje, ki bežijo pred zločini in rabijo začasno zatočišče in tukaj bo zelo pomembno, da nadaljujemo s to zgodbo.  Zdaj pa, če samo na hitro kohezijsko. Ne biti tako zelo črnogledi. Slovenija res, da je uspela počrpati in dobiti denar nazaj v, kot rečeno, petnajst… Jaz imam podatek, da je že v bistvu blizu 20 %, če ni celo 21 %, vendar ima 70 % dodeljenih sredstev, kar pomeni, da je denar že odobren za projekte, seveda proces izplačil je pa precej počasnejši. Slovenija je v prejšnjem obdobju bila najuspešnejša v črpanju skupaj z Estonijo. Jaz nimam nobenega razloga, da ne bi verjela, da na koncu finančnega obdobja, ki bo trajalo, ki je za obdobje do 2020, vendar se izplačila izplačuje še nekaj let po tistem, da ne bi Slovenija tudi uspešno zaključila tega obdobja. Izziv, ki ga je imela, je bil informacijski sistem za vnašanje in potem seveda usklajevanje vseh poročil v zvezi s projekti. Upam, da je to rešeno. Nimam zadnjega podatka, in če je to res, potem ne vidim nobenih ovir več za naprej. Če se pa zatika pri kakšnem konkretnem, pa me lahko obvestite, pa se lahko še posebej pozanimam pri komisarki, ki je za to zadolžena.  Kar se tiče železnice za Dolenjsko. To je zdaj že kar nekaj časa aktualna tema. Jaz sem že vsem županom na tej poti poskušala razložiti, da če hočejo dobiti sofinanciranja s strani EU, mora biti to v načrtih, prvič, Slovenije, infrastrukturnih načrtih za infrastrukturo in zato je prvi naslov Ministrstva za infrastrukturo, da odgovori ali je to v planih notri začrtano, ker če ni v planu, Evropska komisija ne more odobriti projektov, mora biti v nacionalnih načrtih. Drugo je pa, da bodo 2023 potekali pogovori za razširitev hrbteničnega omrežja Evropske unije in dodelitev novih koridorskih poti. V kolikor je promet dovolj velik, se lahko poteguje tudi ta trasa za sofinanciranje iz mehanizma za povezovanje Evrope, vendar tukaj bo pa odločal promet. Se pravi, ali skozi kohezijsko ovojnico in prometni del v kohezijski ovojnici, ki bo zelo pomembno koliko denarja bo Slovenija namenila v okviru kohezijske ovojnice regionalnim prometnim projektom. Tukaj se boste med seboj pogajali. Jaz ne vem kakšno razmerje boste imeli. Če pa bo del hrbteničnega, pa lahko posega tudi po financiranjih iz tega naslova, tako da upam, da lahko to zgodbo nadaljujemo. Za hrbtenično omrežje so hitrosti zahtevane 260 kilometrov na uro, ampak na obstoječi železnici. poglejte, ker to gre samo za spremembo... / oglašanje iz ozadja/ Ja, ampak če bodo, če si del koridorja, boš moral biti, torej ta promet od Kopra do avstrijske ali pa madžarske meje z izjemo najbolj strmega področja, ki ima drugačen koeficient zaradi geografske lege, bo hitrost za potniški promet morala biti do te hitrosti, za tovorni pa do 210 kilometrov na uro. To so pravila za hrbtenična omrežja. / oglašanje iz ozadja/ Ne, na isti šteki lahko, z signalizacijo. / oglašanje iz ozadja/ Ja, no, to je pa drugo. Ja, to je pa drugo. Ampak hočem povedati, da je to standardizacija, ki če bo hotela biti v koridorju, bo morala ustrezati tovrstnim zahtevam. Tako da, dajmo se zangažirati, mora priti od spodaj gor, prvi so župani, potem je ministrstvo potem je pa Evropa. Evropa pride na koncu tukaj, ker se je treba priti pogajati, da se potem vidi v kateri inštrument in v kateri mehanizem se tovrstni projekti vključijo. Zato vabim k pogovoru, dovolj zgodaj in je vseeno katera stranka je, važno da se za Slovenijo to dobro naredi.  Hvala lepa.
Hvala lepa spoštovana komisarka. ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 26. seji seznanil z izzivi evropske komisije v letu 2019. Zahvaljujem se vam osebno za prisotnost na današnji seji in ekipico, ki ste jo pripeljali, želim vam uspešno delo do konca mandata. Kljub temu, da je Evropa zadnja, je pa za nas zelo pomembna.  S tem končujem 1. Točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAŠČITI PRORAČUNA UNIJE V PRIMERU SPLOŠNIH POMANJKLJIVOSTI V ZVEZI Z NAČELOM PRAVNE DRŽAVE V DRŽAVAH ČLANICAH.  Gradivo smo prejeli od Vlade, 20.decembra. Na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije.   Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.  Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite, gospod državni sekretar, imate besedo.
Dobran Božič
Spoštovani gospod predsednik hvala lepa. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Lep pozdrav z naše strani. Bom poskušal biti bolj kratek jasen. Torej, ko gre za črpanje evropskih sredstev je potrebno, da velja v državi, ki črpa ta sredstva, pravna država. To pomeni, da Evropa ne gleda, če posamezniki mogoče ne izvajajo črpanja evropskih sredstev nepravilno. Pomembno pa je, da obstaja inštrument pravne države, ki to zazna in da njihove inštitucije to pravilno potem tudi sprocesirajo.  Kar se je v Evropi v zadnjem času zaznalo, da v nekaterih primerih ne velja mogoče pravna država je evropski parlament pozval komisijo, da naj predlaga mehanizem, ki določa finančne posledice za države članice, ki ne bi spoštovale vrednot iz 2. člena pogodbe o Evropski uniji. Komisija je na podlagi potem maja leta 2018 predstavila predlog uredbe kot del paketa dokumentov za večletni finančni okvir. Predlaga se vzpostavitev mehanizma, ki bi omogočal zaščito proračuna EU v primeru tveganj in pomanjkljivosti sistema vladavine prave v državah članicah. Pri sprejemanju odločitev o možnih ukrepih bi se upoštevale sodišča EU, Evropskega računskega sodišča in mednarodnih organizacij. Torej, namen te uredbe, ki je pred nami je zagotoviti spoštovanje načela pravne države, ki je pogoj, da se uporaba finančnih sredstev v EU državah članicah, da so zaščitene in da imamo v državah mehanizem, da se denar davkoplačevalcev Evropske unije pravilno koristi. Treba je povedati, da uredba na eni strani opredeljuje pomanjkljivosti, na drugi strani pa tudi ukrepe v primeru izkazanih nepravilnosti. S tem se zagotavlja sistemska ureditev in večja pravna varnost ter pozitiven učinek na finančno poslovanje, poslovodenje splošnega proračuna Evropske unije. Treba je poudariti, to je posebej pomembno, da pri tem ne gre za sankcioniranje, ki je posebej urejeno v 7. členu pogodbe o Evropski uniji in lahko v posebnem členu pride do odvzema glasovalnih pravic države kršiteljice. Slovenija se zavzema, ki je zavezana načelu prava, podpira predlog uredbe. Menimo, da bi bilo treba EU omogočiti, da sprejme ukrepe zaradi pomanjkljivosti glede pravne države ali nepravilnosti pri proračunskih vidikih. Slovenija podpira jasen in pregleden postopek, ki se ne prikriva s postopkom po 7. členu, torej tudi po odvzemu glasovalnih pravic. Želimo, da bi bil predlagani mehanizem učinkovit v praksi. Zavzemamo se tudi, da mora iz uredbe jasno izhajati, da gre za zaščitni mehanizem in ne za sankcioniranje.  Torej, če nekako zaključim, bistveno je za nas, da ima predlog uredbe pravno osnovo finančnih pravilih EU, torej 322. člen pogodbe o delovanju EU. Njena uporaba ni predvidena v primerih posameznih nepravilnosti, kot sem na začetku povedal, temveč v primeru kršitev, ki so posledica nedelovanja celih inštitucij zaradi nespoštovanja načela pravne države. Torej, ko prihaja do kršitev finančnega poslovanja zaradi sistemskih pomanjkljivosti, ki povzročajo nepravilno delovanje državnih inštitucij v državi članici. Torej, Slovenija predlaga sprejem uredbe in hvala lepa za možnost pojasnitve tega dela. Hvala.
…/ izključen mikrofon./
Gospod _____
Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! Komisija Državnega sveta je sicer to mnenje oziroma stališče Republike Slovenije sprejela s petimi glasovi za, tremi proti in pa nekaj vzdržanimi glasovi. Vseeno pa je bila razprava kar polemična. Najbolj je državne svetnike nekako zmotilo, da gre za ukrepe, ki bi zamrznili, zmanjšali ali omejili dostop do finančnih sredstev EU sorazmerno z naravo resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti. Tukaj je resno vprašanje, ali gre res samo za zaščitni mehanizem ali gre za sankcije, finančne sankcije oziroma discipliniranje določenih držav. Najbolj pa nas je mogoče pri tem zmotilo obrnjena kvalificirana večina. Če je kvalificirana večina 55 % držav članic, to je 15 držav ali pa države, ki predstavljajo 65 % celotnega prebivalstva, je obrnjena kvalificirana večina 35% Evropskega prebivalca, se pravi, držav, ki imajo 35 % Evropskega prebivalstva, to pomeni da tri velike evropske države preglasujejo vseh 27 in odločajo o stvareh, ki…, kaže se neko nesorazmerje pri odločitvah in to nas je najbolj pri naši razpravi zmotilo. Vseeno, kot sem pa povedal, smo stališča Republike Slovenije podprli, sicer ne enotno, ampak z resnimi opozorili glede te uredbe.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Zaznali smo enega poslanca, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite, imate besedo.
/ izključen mikrofon/ Hvala lepa.  Samo eno pripombo. Namreč tukaj pri opredelitvi pojmov je ta pojem, načelo pravne države, zelo zelo bi rekel čudno opredeljen, kajti tukaj notri pa… / brez zvoka/ …poljsko pa madžarsko in podobno, ne pa, da bi se tukajle šlo za kakšno bolj pravo zadevo, ampak mislim, da gre za / nerazumljivo/ politične usmeritve oziroma ukalupljanja določe…
Spoštovani kolega, če prosim vključite mikrofon. / oglašanje iz ozadja/ Pa smo v bistvu slišali do zdaj vse, tako da lahko nadaljujete…
Bom še enkrat povedal, da bo za magnetogram, da ostane.  Mene moti v tem dokumentu pri 2. členu pri opredelitvi pojmov, me moti definicija načela pravne države. mislim, da v tem primeru gre za političen pritisk na določene države, da se morajo podrediti določenim smernicam, ki so v Evropski uniji v centru Evropske unije v Bruslju, ne pa, da se… To je treba prepustiti samim državam, da urejajo, kar tukaj notri piše, da…, načelu zakonitosti vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom, sprejemanja zakonodaje, pravne varnosti, prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč, itn., itn. Če pa ne gre za to, da se določene države, da se jih udari po prstih, potem pa tudi ne vem če Slovenija sodi sem notri, konec koncev. Učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč v Sloveniji nimamo. V Sloveniji je sodna oblast in sodna veja zelo zelo čudno obrnjena in mislim, da bo trajalo še kar nekaj časa. Ne vem ali ste na Vladi kaj razpravljali o tem ali je šlo to kar mimo kar tako ali, mislim pa, da bi morali na tak način vse evropske akte, ki nam jih pošljejo, temeljito pregledati, za to pa žal nimamo časa.
Hvala lepa.  Naslednja razpravljavka, gospa Alenka Jeraj. Na kratko, prosim.
Hvala za besedo.  Jaz imam podobne pomisleke kot kolega pred menoj, pa morda tudi kot Državni svet. Najprej to, da si Evropska komisija jemlje eno veliko moč. Mi vemo, da je nekaj držav v obravnavi pred Evropsko unijo zaradi pravnih sistemov oziroma kako delujejo ali ne delujejo in zato se ne moreš znebiti občutka, da dejansko bo šlo za sankcije proti tem državam. Ob tem pa seveda je to lahko zelo dvorezen meč tudi za nas. Kaj pa in kje je tukaj Slovenija? Vemo, da smo prvi po kršenju človekovih pravic. Verjetno ni daleč dan, ko bo tudi Evropska unija ugotovila, da tudi v Sloveniji nekaj ni vredu. Vse tožbe nam padajo na   (nadaljevanje) Evropskem sodišču za človekove pravice. Imeli smo v tej državi odvzem mandata, nezakonito, nezakonit zapor za vodjo opozicije, in najbrž Evropa te stvari gleda in po mojem ni daleč dan, ko bo ugotovila, da nekaj ni v redu s pravnim sistemom pri nas. V nadaljevanju bomo pa potem kaznovani tako, da evropskih sredstev ne bo. In po izkušnjah, torej, država nekaj ne dela v redu na pravnem področju, po izkušnjah bodo pa potem to kasirali tisti, ki pa bodo pripravili dobre projekte in delali stvari tako, kot je treba, se pravi, končni uporabniki, ki že tako z velikimi mukami pridejo do tega denarja, ker je država nesposobna asistirati pri tem oziroma opraviti svojo funkcijo in nalogo, ki jo ima. Tako imam jaz tu, moram reči, malo pomislekov, no, v zvezi s tem; kot rečeno, na koncu vedno nastrada tisti, ki je najmanj kriv. Vi ste že rekli, da mora stvar biti pripravljena tako, da ne bo sankcij. Ampak kako bomo to ugotovili ali pa se temu izognili. Pa tudi načela pravne države so res zelo širok pojem, tu lahko damo noter vse mogoče. In ko ne bo denarja, ko bo nek problem, bodo rekli, tile pač ne izpolnjujejo, ne spoštujejo načel pravne države in zato bodo ob določena sredstva. Tako ne vem, ali je dovolj to, kar smo potem v nadaljevanju sicer zapisali, da bomo določene stvari zahtevali, da zahtevamo jasno in natančno opredelitev in tako naprej, ali bo to dovolj. Mogoče še to, mi kar naprej dobivamo kazni, ker nepravočasno uveljavljamo oziroma v svoje zakone vključujemo evropske direktive in tako naprej. Se pravi, si spet zatikamo zanko za vrat s tem. To počnemo in bomo lahko zaradi tega sankcionirani. Tudi to so načela pravne države, če imaš ti rok, da moraš v dveh, treh letih v svoje zakone prenesti direktive in stvari, za katere smo se skupaj odločili, pa tega ne narediš, to je nespoštovanje, to je nespoštovanje načel pravne države in vemo, da za to plačujemo kazni. Enkrat nam bo nekdo lepo vse napisal, ste imeli leta in leta čas, da uredite, pa niste.  Tako imam jaz kar precej pomislekov pri tem in bi zelo težko glasovala za, ker mislim, da je preveč stvari nedorečenih.
Hvala lepa. Naslednja razpravljavka je mag. Meira Hot. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane in spoštovani! Lahko samo pritrdimo nekaterim sogovornikom, da je zelo tvegano dejstvo, da je tako visoka stopnja diskrecije predvidena pri tem mehanizmu. Pa me zanima, ali je v postopku sprejemanja predloga mogoče predvidena vloga pravne službe Evropske komisije v tem kontekstu oziroma sodišča Evropske unije, ali bodo imeli kakršnokoli vlogo. Nadalje, kako je ta mehanizem usklajen z drugimi ukrepi, ki so že predvideni v primeru neskladja z zakonodajo Evropske unije, torej predvsem s postopkom o posebnem členu.  Dotaknila bi se tudi dejstva, da evropska sredstva, predvsem tista iz naslova kohezije, so in morajo biti usmerjena v zagotavljanje koristi za končne uporabnike, ker so prav zato za državljane posameznih članic običajno najbolj otipljiv dokaz koristi članstva v Evropski uniji. Predlog uredbe sicer targetira ravnanje vlad, ampak na kakšen način oziroma s katerimi varovalkami bi se preprečilo negativni vpliv sprejetih ukrepov na ljudi ter razrast negativnih čustev do Evropske unije, ki bi lahko vodila v evroskepticizem in v pojave, ki so privedli do odločitve Združenega kraljestva in brexita.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji je dr. Milan Brglez.
Hvala lepa za besedo.  Jaz bi samo do določene mere ponovil tisto, kar je bilo že rečeno, ampak mogoče z drugimi besedami. Namreč, izkušnje z diskrecijo Evropske komisije ravno pri vladavini prava, ravno pri tej državi so takšne, ki od nas zahtevajo posebno pozornost. Torej, v kakšnem razmerju je dejansko do teh pravnih organov oziroma do samih mehanizmov, ta vidik mi je zelo   (nadaljevanje) pomemben zaradi tega, ker ta komisija vse bolj postaja politični organ, ki dejansko službe uporablja ali pa ne uporablja, kakor se ji pač… Ja, tu imamo določen problem, zato bi jaz bil do celotne zadeve, vsaj kar se tiče možnosti podeljevanja te diskrecije, vseeno malo zadržan, ker mi pač imamo eno tako izkušnjo, ki je ne bi potrebovali, če bi bila komisija tako, kot je delovala pred desetimi leti. Tako kot je delovala pred desetimi leti, se ve, da tisto, kar je pravna služba rekla, bi dejansko na koncu nekako prišlo na dan ali pa vsaj ne bi naredila ničesar v smislu tega, da bi dala kakršnekoli že izjave in bi pač prepustila nadaljnjemu postopku. Tako da, ja, to je tisto, kar je zame problematično. Razumem, da si želi imeti dodaten manevrski prostor, ampak se bojim dajati diskrecijo tistemu, ki jo zlorablja.
Hvala lepa. Preden damo besedo državnemu sekretarju, bi še sam nekaj na to temo rekel.  Uredba ima osem členov - boj se uredb, ki so kratke. Jaz nimam načeloma nič proti temu, da dobi Evropska komisija učinkovit mehanizem v smeri spoštovanja pravil, težava pa je v tem, da se to lahko tudi zlorabi. Težava je v tej večini, nenavadni, pa to boste verjetno znali pojasniti, kako je s to večino. In tudi to, kar je predhodnik rekel, namreč, da je komisija, ta, ki je zdaj, precej bolj politična, kot je bila prejšnja. Ne vemo, kakšna bo bodoča. In če dobi komisija kot političen organ preveč močne vzvode, lahko tudi nenavadno ukrepa. Zelo dobro vemo, da je še kako res, kar je predhodnik rekel, da komisija svoje službe upošteva precej bolj po lastni izbiri, kot je to prejšnja počela; te nevarnosti dejansko obstajajo.  Prosim, gospod državni sekretar, imate besedo za odgovore, pojasnila in tako dalje.
Dobran Božič
Hvala lepa, gospod predsednik. Tudi jaz sem bil krajši v svojem nastopu zaradi časovne omejitve.  Naj povem, vse tisto, kar ste izpostavili, ko sem se srečal s tem vprašanjem, sem tudi jaz imel iste pomisleke. Torej, ali je to izkoriščanje elementov pravne države tudi za neke druge zadeve. Pa načeloma smo potem ugotovili, da ne. Zakaj ne - zato, ker mora biti najprej izkazana malverzacija pri porabi finančnih sredstev. Torej, če te malverzacije ni, se ta instrument ne uporablja. Torej, mora se dokazati, da je nekdo zlorabil uporabo finančnih sredstev, in potem ima tudi država možnost pojasnila, ali je izvedla vse ukrepe pravne države, policije, kriminalistov, pregona, tožilcev, sodišča, da je to ustrezno kaznovala. Komisija, torej mi, davkoplačevalci, ki plačujemo na koncu dneva denar v Evropsko unijo, smo tisti, ki želimo, da se naš denar po sedemindvajseterici oziroma danes osemindvajseterici pravilno koristi in uporablja. Slovenija, kakor vem, mi nismo imeli nekih težav pri tem, da zagotavljamo zakonitost in transparentnost porabe evropskih sredstev. In verjamem, da tudi v našem sistemu ne pričakujemo, da bi to imeli v prihodnje. Torej, ko se ugotovi malverzacija, se pričakuje, da institucije delujejo, da se ta malverzacija odpravi in da se potegne ustrezne sankcije. To je ta prvi del, ki je bil; tudi sam sem imel pomisleke, da se ne bo zdaj kot v primeru, recimo, dveh držav, ki mislimo, da sta pravni državi, oziroma tretje, in to ni namenjeno temu. Tisto je čisto drug člen pogodbe, kot sem omenil, 7. člen pogodbe, ki se ugotavlja, pravna država po 2. členu in po drugih zadevah.  Kar se tiče komisije in moči komisije. Jaz mislim, da tako kot vsepovsod v našem življenju prihaja komisija, ki je takšna, in komisija, ki je drugačna. Jaz mislim, da Evropa kot taka, Evropska unija kot taka z vsemi institucijami deluje demokratično in da imamo vsi instrumente, da se ta demokracija dokazuje skozi različne instrumente. In imamo tudi Svet, ki lahko komisijo in sklepe komisije predrugači in obrne.  Kar se tiče kvalificirane večine. Torej, če samo pojasnim, za sprejetje   (nadaljevanje) ukrepov v svetu bi veljalo torej obrnjena kvalificirana večina, to je, da bi se štelo, da je svet sprejel sklep razen, če svet v enem mesecu sprejetja predloga sklepa s kvalificirano večino zavrne predlog komisije. Torej svet lahko tudi spremeni predlog komisije torej svet lahko spremeni predlog komisije, če menimo, da komisija je tista, ki ni po meri strokovnosti, ampak je bolj politična in takšno besedilo sprejme kot sklep sveta in ga zavrne sklep komisije. Uredba tudi določba, da bi morale biti vse faze v celoti vključen tudi evropski parlament torej imamo kar nekaj varovalk, ki so vključene, da do tega pride torej ni samo eden institut, ki bi odločal ali nekomu vzamemo ali ne. Predvideno je tudi, da se pri ukrepih spoštuje načelo preglednosti oziroma sorazmernosti. Potrebno je tudi povedati, da Slovenija do sedaj ni imela težav z obrnjeno kvalificirano večino. Potrebno je tudi povedati, da smo danes med prijatelji držav, ki podpiramo pravno državo. Torej na eni strani smo prijatelji držav, ki podpiramo pravno državo in pravimo, da pravno državo moramo imeti. Bi bilo verjetno tudi zelo neobičajno, da ne bi podpirali uredbe, ki govori o nekih zakonitostih pri recimo po domače kraj proračuna oziroma denarja EU. Ta kvalificirana večina se pogosto uporablja pri odločanju o proračunskih zadevah EU torej, njena uporaba ni problematična, vsaj za nas, kadar gre za nujne primere. Še enkrat naj povem, mora biti malverzacija in mora biti dokazano, da instrumenti države oziroma institucije države niso izvedli potrebnih ukrepov, da bi se tam malverzacija sankcionirala.  Hvala lepa, gospod predsednik.
Hvala lepa. Javila sta se še dva poslanca. Prva je gospa Alenka Jeraj. Izvolite.
Samo eden stavek na to.  Mi imamo vsak dan primer, ko država ne naredi svojega oziroma uradne institucije. To, kar ste vi rekli to se zgodi takrat, če pač državne institucije ne opravijo svojega. Pri nas je to vsak dan.
Hvala. Še gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
Kratko.
Ja, zelo kratko. V 5. členu piše, kadar komisija ugotovi, da ima utemeljene razloge za domnevo, da so pogoji iz 3. člena izpolnjeni pošlje itd… To, utemeljeni razlogi za domnevo to je malo preširoko vse skupaj to se lahko eden spomni jaz domnevam, da nekaj je in potem bomo uvedli sankcije, potem pa kakor je bilo v času vojske »izvrši pa se žali«.
Hvala lepa. Boste odgovorili komentirali državni sekretar? Ne. S tem zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda. Še prej pa vas obveščam, da gospoda Periča nadomešča Monika Gregorčič. Stališče se glasi: »Republika Slovenija podpira predlog uredbe, pri čemer pa je treba upoštevati pomisleke, ki jih je v upravnem mnenju izrazila pravna služba sveta glede pogojev za sprožitev mehanizma.« Začenjamo glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (3 člana.) S tem je stališče sprejeto.  Zahvaljujem se državnemu sekretarju z ekipo in s tem končujem 2. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE V BRUSLJU 22. JANUARJA.   Gradivo smo prejeli od Vlade 17. januarja na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU. Prosim, gospo državno sekretarko, mag. Sašo Jazbec z Ministrstva za finance, da nam predstavi izhodišče.  Izvolite.
Saša Jazbec
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni! V torek bo v Bruslju potekalo zasedanje Sveta Ecofin dan pred tem pa bo zadela tudi evro skupina. Obeh zasedanj se bo udeležil finančni minister dr. Bertoncelj. To bo prvo zasedanja Sveta Ecofin pod romunskim predsedstvom in kot običajno bo predsedstvo predstavilo svoje prioritete dela v prvem polletju 2019. Na zakonodajnem področju napoveduje nadaljevanje dela na podedovanih dosjejih s področja bančne unije, unije kapitalskih trgov, poglabljanja Ekonomske in Monetarne unije ter poštene obdavčitve. Poskrbeli bodo tudi za tekoče naloge na področju izvajanja koordinacije ekonomskih politik ter proračuna Evropske unije. Pomembna prioriteta bo doseči napredek v pogajanjih v prihodnjem večletnem finančnem okviru. Na program in dinamiko dela v prihodnji šestih mesecih pa bo imel občuten vpliv potek mandata Evropskega parlamenta v sedanji sestavi ter izhod Združenega kraljestva iz EU. Na torkovem zasedanju Sveta Ecofin bodo ministri opravili politično razpravo o dveh zakonodajnih predlogih in sicer o predlogu uredbe o vzpostavitvi programa Invest EU ter o predlogih za revizijo Evropskega sistema finančnega nadzora. Do obeh predlogov je pristojni odbor DZ že sprejel stališče in sicer glede Invest EU programa, ki ga je Evropska komisija predložila v sklopu aktov za prihodnji večletni finančni okvir in katerega cilj je zapolniti investicijsko vrzel v EU, ki je na tehnični ravni odprtih še veliko vprašanj. Ministri se bodo v torej osredotočili na dve politični temi. In sicer, glede na to, da naj bi tričetrtine EU garancij izvajala Evropska investicijska banka, bo beseda tekla o upravljanju in o alokaciji preostale četrtine sredstev izvedbenim partnerjem, ki niso Evropska investicijska banka. Slovenija predlog uredbe predvsem glede poenostavitve in povečane preglednosti podpira, imamo pa več pomislekov. Med pomembnejše sodi občutljivo vprašanje predlaganja alokacije EU garancije v višini 25 % drugim izvedbenim partnerjem. Ti izvedbeni partnerji so v večini primerov nacionalne razvojne banke kot pri nas SID banka. Glede na predlagane kriterije in pogoje namreč obstaja bojazen, da za manjše države članice z nižjo kapaciteto črpanja, dostop do EU garancije ne bo možen oziroma bo precej otežen. Tako bi bila garancija na razpolago le velikim nacionalnim razvojnim bankam in Slovenija bo zato v nadaljevanju pogajanj iskala in podpirala takšne kompromise, ki bodo omogočili geografsko uravnoteženost in vključevanje tudi manjših projektov ter manjših nacionalnih razvojnih bank. Enako velja glede določb o zastopanju v organih upravljanja kjer morajo biti ustrezno zastopani interesi vseh, tudi manjših držav članic. Zagovarjamo pa večjo poenostavitev sistema upravljanja, ki je bil v osnovnem predlogu precej kompleksen.  Kar zadeva evropski sistem finančnega nadzora, ki ga sestavljajo evropski bančni organ EBA, evropski organ za vrednostne papirje in trga ESMA, evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine EIOPA ter evropski odbor za sistemska tveganja, je Evropska komisija predložila v obravnavo dva svežnja zakonodajnih sprememb in dopolnitev. Prvi je posegel v mandat upravljanje in financiranje EBA, ESMA in EIOPA ter predlagal dodatne pristojnosti direktnega nadzora ESMA in ciljno usmerjanje spremembe sestave in organizacije ESRB. Svet do tega svežnja še ni oblikoval stališča. Drugi predlog krepi pristojnosti evropskih nadzornih organov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Glede tega dela svežnja je bil že dosežen delni splošni pristop na ravni Coreper, potem ko so ministri Ecofin oktobra lani potrdili, da je to prioritetni dosje. Predsedstvo bo na torkovem zasedanju poskušalo dobiti podporo za predlog, da se del paketa, ki se nanaša na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, obravnava prednostno in se o njem pričnejo trialogi z evropskim parlamentom, na preostalem delu predlogov pa se bo nadaljevalo tehnično delo. Slovenija bi tak pristop lahko podprla, saj po dogovoru celotnem svežnju težko doseči pred iztekom mandata sedanjega Evropskega parlamenta. Ministri bodo predvidoma sprejeli tudi sklepe v zvezi z letnim pregledom rasti za leto 2019 v zvezi s poročilom o mehanizmu opozarjanja ter odobrili priporočila za ekonomsko politiko Evroobmočja s katerimi se Slovenija strinja v teh priporočilih pa niti ni več v glavni vlogi ker od lani ne obstajajo več makroekonomska neravnovesja v naši državi. Predsedstvo bo tudi poročalo o rezultatih zasedanja vrha Evroobmočja decembra 2018 na katerem so bile sprejete usmeritve za nadaljnje delo na poglabljanju ekonomske in monetarne unije. Večina dela bo opravljenega na ravni Evroskupine in njenih delovnih teles, na primer priprava spremembe pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost in razvoj instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Nekatere odločitve evrovrha zadevajo razprave, ki potekajo v okviru sveta kot na primer glede večletnega finančnega okvira, glede predloga uredbe evropski shemi za jamstvo vlog ter pogajanja o dosjejih s področja bančne unije ter unije kapitalskih trgov, zato je prav, da predsedstvo pojasni kako se bo zagotavljala koordinacija dela. Evroskupina bo v rezultatih decembrskega vrha Evroobmočja in o programu dela do konca junija razpravljala v ponedeljek v razširjeni sestavi, v redni sestavi pa se bo posvetila priporočilom za Evroobmočje ter predlogom, ki jih Evropska komisija sprejela za krepitev mednarodne vloge evra, 5. decembra lani. Toliko za uvod.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo. Se javi kakšen poslanec k razpravi? Ne zaznam nikogar, ki bi se prijavil.  Zato zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi:  »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju, 22. januarja in podprl.« Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je s tem sklep sprejet.  Zahvaljujem se državni sekretarki s sodelavko. S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 26. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Naslednjo sejo, to je 27. Sejo začenjam ob 11.30 uri.  Hvala lepa.