22. redna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

7. 12. 2018
podatki objavljeni: 7. 12. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost.  Prehajam na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE V BRUSLJU, 11. DECEMBER.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 6. decembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.  Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča.  Izvolite.
Dobran Božič
Spoštovana gospa / ?/ predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, članice in člani Odbora za zadeve EU in Odbora za zunanjo politiko, želel vas bi seznaniti z izhodišči za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 11. decembra 2018 v Bruslju. Na dnevnem redu bo kar nekaj tem. Torej, prva tema, ki bo, bo večletni finančni okvir. Druga tema, ki bo, bo 18-mesečni program sveta. Tretja – priprave zasedanja Evropskega sveta - 13., 14. december 2018. Četrta točka – nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta,  (nadaljevanje) 5. točka evropski semester, 6. točka pravna država na Poljskem, 7. točka vrednote Unije – Madžarska in 8. točka razno, torej izid konference o subsidiarnosti in delovno kosilo. Kar se tiče večletnega finančnega okvirja 2021-2027, naj povem naslednje. Torej Svet za splošne zadeve bo ponovno opravil razpravo o večletnem finančnem okvirju 2021-2027, tokrat v luči obravnave na Evropskem svetu, kot sem vas seznanil pri prejšnji točki. Do sedaj je na delovni ravni potekala razprava o posameznih elementih večletnega finančnega okvirja, pri čemer se je identificiralo ključno odprta vprašanja in pozicije držav članic. Razprave o finančnih vidikih večletnega finančnega okvirja do sedaj še ni bilo. Kot veste, Slovenija skupaj z nekaterimi državami in Evropsko komisijo močno podpira čim prejšnji in čim hitrejši dogovor o večletnem finančnem okvirju. Res pa je, da marsikatera država članica ne želi hitenja na račun vsebine, kar tudi jasno povejo. Slovenska delegacija bo na zasedanju GAC zagovarjala stališče o večletnem finančnem okvirju, ki jih je Državni zbor sprejel prejšnji petek, 30. novembra. Kot ključni prioriteti bo izpostavila kohezijsko politiko in politiko razvoja podeželja. Glede na to, da GAC še ni obravnaval prihodkov proračuna EU, pa bo nekaj tudi poudarka na tem področju. V zvezi s kohezijsko politiko bo Slovenija poudarila, da mora alokacijska metoda še naprej temeljiti na kriteriju relativne razvitosti držav članic in regij, hkrati pa se mora najti rešitev, ki bo preprečevala nenadne drastične padce kohezijskih ovojnic tako na ravni držav kot tudi regij. Na področju skupne kmetijske politike bo Slovenija izrazila nenaklonjenost visokemu padcu sredstev za politiko razvoja podeželja in predlagani konvergenci neposrednih plačil na hektar med državami članicami. V zvezi s prihodki proračuna EU se bo Slovenija zavzela za ukinitev vseh rabatov kot tudi za ukinitev tako imenovanega DDV vira. 2. točka – 18-mesečni program Sveta. Naknadno je predsedstvo na dnevni red zasedanja uvrstilo točko o 18-mesečnem programu Sveta za obdobje 1. januar 2019 do 30. junij 2020. Svet se bo tako seznanil s programom naslednjih 3 predsedujočih držav Svetu EU, to so Romunija, Finska in Hrvaška, in ga tudi potrdil. Širša razprava o tem ni predvidena. Naj dodam, da je program tria(?) zavezan zagotavljanju nemotenega prehoda v nov institucionalni in zakonodajni cikel ter dokončanju odprtih zadev iz sedanje strateške agende. Tudi v tem programu so kot nujna stalnica delovanja poudarjanje skupne vrednote Unije. Naslednji 3 predsedujoče države so se skupaj zavezale h krepitvi zaupanja državljanov in podjetij v evropski projekt ter k razvoju konkurenčnosti, gospodarski rasti in podpori naložb. Slovenija pozdravlja predložitev 18-mesečnega programa prihodnjih 3 predsedstev, ki je v skladu s prednostnimi nalogami strateške agende za Unijo v času sprememb in z ostalimi relevantnimi dokumenti. Podpiramo tudi poudarek na skupnih vrednotah, dokončanju pogajanj o večletnem finančnem okvirju in Brexitu. Pozdravljamo obravnavo načrtovanih politik v obdobju 1. januar 2019 do 30. junij 2020 s poudarkom na krepitvi notranjega trga, na učinkovitem upravljanju migracij, poglabljanju ekonomske in monetarne unije, promociji evropskih vrednot, boju proti klimatskim spremembam ter krepitvi Evropske unije kot globalnega akterja. Pozdravljamo osredotočenost tria na širitev in krepitev multilaterizma.  3. točka – priprava zasedanja Evropskega sveta, ki bo 13. in 14. decembra 2018. Osrednjo pozornost bo Svet za splošne zadeve posvetil pripravi zasedanja Evropskega sveta, ki bo 13. in 14. decembra 2018 v Bruslju. Glede na to, da sem predstavil že stališče, mislim, da ni potrebno še enkrat govoriti o stališčih. Hvala. Torej 4. točka – nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta. Avstrijsko predsedstvo bo v nadaljevanju predstavilo pregled uresničevanja doslej sprejetih sklepov Evropskega sveta. Dokument za ceno napredka je ta teden pripravil generalni sekretariat Sveta Evropske unije. Slovenija podpira doslednost in redno spremljanje uresničevanja sklepov Evropskega sveta. To je še posebej pomembno v sedanjem obdobju, ko se bližamo zaključku zakonodajnega obdobja, da se zastavljeni načrti ter sprejeti sklepi v kar največji meri uresničijo. 5. točka – evropski semester. Evropska komisija bo v okviru evropskega  (nadaljevanje) semestra za leto 2019 predstavila letni pregled rasti, v katerem opisuje napredek in glavne izzive ter predlaga splošne prioritete za Evropsko unijo in usmeritve za politike, ki naj bi bile podlaga za pripravo nacionalnih razvojnih programov, ki bodo države članice predložile aprila naslednje leto. Širša razprava ni predvidena. Ekonomska in socialna konvergenca naj bi bila tako kot doslej dosežena s trojico politik, in sicer s podporo investicijam, z izvajanjem strukturnih reform in zagotavljanjem odgovornih javnih financ. Komisija med drugim posveča posebno pozornost visokim kvalitetnim investicijam ter obravnavi investicijskih vrzeli pri raziskavah in inovacijah pri izobraževanju, usposabljanju in spretnostih ter infrastrukturi. Usmerili naj bi se na reforme, ki povečujejo rast produktivnosti, vključenost in kvaliteto inštitucij ter zagotovili makroekonomsko stabilnost in trdne javne finance. Slovenija v splošnem podpira cilje in prednostne naloge, navedene v letnem pregledu rasti 2019, ki so v osnovi nadaljevanje usmeritev letnih pregledov rasti iz predhodnih let.  6. točka – pravna država na Poljskem. Svet bo ponovno obravnaval stanje na področju spoštovanja pravne države na Poljskem. Potem ko se je Svet oktobra in novembra seznanil s trenutnim stanjem na tem področju, se tokrat ponovno predvideva nadaljevanje zaslišanja Poljske v skladu s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji. Evropska komisija je na novembrskem svetu izrazila zaskrbljenost nad stanjem. Pričakujemo, da bo komisija med drugim ponovno poročila tudi glede tožbe pred Sodiščem EU in začasne odredbe Sodišča EU, ki Poljski nalaga, da prekine z izvajanjem zakonodaje, ki se nanaša na določbe novega zakona o vrhovnem sodišču. Pričakujemo, da bo Poljska poročala o ukrepih, ki jih je sprejela glede začasne odredbe. Slovenija dosledno zagovarja stališče, da je skrb za zagotavljanje spoštovanja načela vladavine prava skupna odgovornost inštitucij in držav članic Evropske unije. Kot vedno ponovimo, da je 7. člen Podobe o Evropski uniji ključnega pomena za zagotavljanje spoštovanja skupnih vrednot, ki izhajajo iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji. Slovenija nadaljevanje zaslišanja s strani Sveta, ki je predvideno s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji, tako vidi kot priložnost za podrobnejša vprašanja držav članic in za poglobljeno razlago Poljske o aktualnem stanju na področju reforme sodstva in pravne države.  7. točka, vrednote Unije – Madžarska. Svet se bo ponovno vrnil k obravnavi postopka 7/1 člena Pogodbe o Evropski uniji glede Madžarske, torej tveganja, da bi slednja kršila vrednote iz 2. člena Podobe o Evropski uniji. Kot sem zadnjič omenil, še vedno ostajajo odprta nekatera pomembna vprašanja, izhajajoč iz dejstva, da je Evropski parlament prvič nasploh sprožil postopek po 7/1 členu pogodbe. Predvsem pa Madžarska pred Sodiščem EU ugovarja postopku glasovanja oziroma temu, da po njenem ni bila ustrezno dosežena večina v Evropskem parlamentu za sprožitev 7. člena. Avstrijsko predsedstvo je naposled obravnavo te točke označilo kot izmenjavo mnenj, kar pomeni, da se bo v tej fazi še vedno predstavilo postopkovne plati in če ni predvideno vsebinsko nadaljevanje postopka po 7/1 členu. Madžarska je pripravila obsežen odgovor na navedbe v poročilu Evropskega parlamenta, ki v tej fazi ne bo predmet razprave, torej opredeljevanje do vsebinskih elementov ni predvideno. Od predsedstva avstrijskega in nato romunskega se še vedno pričakuje, da bo povedalo, kako se bo peljal postopek.  8. točka, razno – izid konference o subsidiarnosti in delovno kosilo. Avstrijsko predsedstvo bo pod točko razno poročalo o izidu konference o subsidiarnosti, ki je organizirala 15. in 16. novembra v Bregenzu. Nedavno je predsedstvo napovedalo tudi organizacijo delovnega kosila, na katerem bomo člani Sveta za splošne zadeve obravnavali vprašanje uresničevanja načel subsidiarnosti in proporcionalnosti. Krepitev teh načel je namreč ena od prednostnih nalog Avstrije kot predsedujoče Svetu EU. Gospod predsednik, hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa, državni sekretar. Se kdo javi k razpravi? Prijavil se je 1 poslanec, mag. Branko Grims. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo.  Začel bi kar pri dogajanju, ki je v tem trenutku zagotovo najbolj aktualna v Evropski uniji, to so rumeni jopiči v Franciji. Gospe in gospodje, to je realen odraz tega kaj si prebivalci Evropske unije mislijo o politiki Bruslja, ki jo pooseblja ta Macron in v tem trenutku še Angela Merkl. Se pravi to se zdaj širi, posega se po nasilju, na Nizozemskem, kamor se je to gibanje razširilo, so aretirali voditelja opozicije, to smo lahko včeraj brali, posega se po cenzuri in največje, da ne rečem sramota in neumnost hkrati je to, da se poskuša iz Bruslja, ki nima nobene legitimitete več, še kar vsiljevati to politiko drugim državam. Konkreten primer Poljske. Poljska je naredila točno tisto kar bi morala narediti Slovenija že zdavnaj, pa tega ni naredila in zato imamo pravosodje tako, da se ljubi bog usmili. Gremo lahko secirati primere, sicer pa nam jih secira po navadi kakšna druga institucija ali Ustavno sodišče ali pa Evropsko sodišče za človekove pravice. To je pa potem realno stanje. Govoriti pa to s strani Bruslja, da Poljska, ki krši, pojdite malo pogledati kakšne razpise v tem trenutku da Evropska komisija, in oni si dovolijo nekoga kritizirati. Ali veste kakšne razpise dajejo ven? Razpise o financiranju nevladnikov zato, da se bo pospeševalo migracije v Evropo, ob enem se pa flanca kako se bori proti temu. Dajejo se razpisi, ki se notri nevladnikom daje da bi imeli kampanje proti širjenju, ne vem, če je točna formulacija, tistemu kar naj bi bil fake news v zvezi z migracijami. Zanimivo, da v Evropski uniji so bili že primeri, ko so bili nekateri obsojeni ali pa jim je bila vzeta imuniteta zato, ker so dokumentarne posnetke samo širili in mimogrede to se dogaja tudi v Sloveniji, če ne veste tega. Legalno posneti posnetki, posnetki posameznih medijev izven Slovenije se v Sloveniji blokirajo ali pa se naredi tako, da jih potem nihče ne more videti, pa niti se ne obvesti tistega, ki se mu to blokira, to je menda najnovejša domislica. To je seveda grob poseg v človekove pravice in če je grob poseg v človekove pravice, po čem Evropska unija, gospe in gospodje, nima najmanjše pravice komurkoli ušesa navijati, da tisti krši kakšen zakon. Najprej naj Evropska unija neha s takimi neumnostmi sama pri sebi, tako politiko je treba zavrniti, taka politika je uničujoča in vsako vsiljevanje iz Bruslja danes samo krepi tiste sile, ki Evropo trgajo narazen. To še ves čas govorim. Sloveniji je v interesu, da obstane Evropska unija, ampak na ta način z vsiljevanjem, z enkrat znašanjem nad Orbanom, drugič nad Poljsko, tretjič na ne vem kom se ne bo prišlo nikamor več. Najprej bi morali narediti red v Evropski uniji, Evropa naj začne braniti svoje meje, ne pa vabiti nove in nove migracije in potem tam vam lahko preberem uvod k enemu od teh razpisov, da gre za pospeševanje migracij kajti samo na ta način bo Evropska unija lahko zagotovila delovno silo. Kakšno delovno silo? Kdo od migrantov pa dela, gospe in gospodje? Dajte nehati, to je "fake news" že v samem razpisu, ki ga je dala ravnokar ven Komisija Evropske unije. Koliko migrantov dela? Po uradnih vesteh od milijona in pol 33.000, pa še v to v resnici ni res. Po domače rečeno nič, pravi izraz za to je socialni parazitizem, gospe in gospodje, ne pa migrantstvo kot osnova za novo delovno silo. To je problem s katerimi bi se morala Evropska unija soočati. In potem govorite na veliko o tem kako bi se preganjalo nekoga tam na Poljskem, drugič na Madžarskem, tretjič ne vem kje. To ne vodi nikamor več. To bo pripeljalo samo do tega, da se bodo sile, ki že trgajo Evropsko unijo in so jo že raztrgale na primeru brexita, še okrepile in Evropske unije ne bo več. In potem bo imela Slovenija nerešljiv problem, kajti Slovenija je izvozna država vpeta v svoje okolje in kakršnekoli nadaljnje zaostritve brexit je za Slovenijo strahoten udarec, gre za milijardne zneske, kajti zdaj zaradi tega se spreminjajo razmerja kdo je prejemnik, kdo je neto plačnik in za Slovenijo je to čedalje manj ugodno, dvakratno, pa oži se trg in še kaj drugega lahko rečemo. To se pravi, ko gre za to naj najprej Evropska unija počisti sama pri sebi, najprej je treba pozdraviti išijas, pa tiste dati v bolnico, ki imajo ta problem, potem je treba poiskati take, ki bodo znali Evropo povezati in vzpostaviti Evropo nazaj kot skupnost, kjer so spoštovani vsi narodi, vse države in kjer se bo upoštevalo načelo enakopravnosti na najboljši možni način in se bo krepilo evropsko kulturo, ohranjalo evropske narode in skrbelo za to, da se ohrani evropska identiteta. Ko bo Evropa rešila ta problem se bo vse drugo začelo urejati samo od sebe. Dokler se bo pa delalo na ta način kot ste ga zdaj predstavili, pa bo to pripeljalo v nekaj letih do razkroja Evropske unije kot celote, kar bo katastrofa za Slovenijo, gospodarska in siceršnja, da ne govorim o tem, da Slovenija z veseljem participira pri vsemu kar sega v grobo kršenje človekovih pravic zlasti svobode širjenja javne besede in izražanja mnenja, kar tisti, ki je neuspešen svoje oblasti ne more ohranjati drugače kot nasilje in z izkrivljanjem resnice, to zdaj vidimo od Francije do Slovenije pa še kje. Ampak verjemite, da se bodo stvari začele urejati kmalu drugače.
Hvala lepa.  Naslednji se je prijavil dr. Franc Trček. Izvolite.
Hvala za besedo.  Težko je biti nekritičen nad demokratičnim suficitom Evropske unije. Če se pa pogovarjamo o išijasu, eno dejstvo je, da je prevladujoča politična grupacija trenutno še in Evropskem parlamentu, Evropski uniji epepe skratka ljudske stranke, če prevedemo v slovenščino kateri grupaciji pripada tudi slovenska desnica, skratka malo avtorefleksije govorcu pred mano ne bi škodilo in sorodna, če ne ista grupacija je tudi na Otoku zakuhala brexit. To so zdaj neka dejstva, če se pogovarjamo o išijasu. Upam, da se bodo tukaj stanja spremenila. Jaz bi imel v bistvu eno kratko vprašanje že na enem od prihodnjih seji, zdi se mi, da je bila tudi skupna, ko smo malo zapenjali okoli Madžarske, je tam iz tistega stavek in pol stališča Slovenije izhajala neka zadrega. Zdaj neko moje vprašanje je v luči 7/1 člena pogodbe, človek bi pričakoval, kako naj rečem, neko resno meta stališče Slovenije do tovrstnih problematik, ki bi ga tudi v dveh, treh odstavkih pričakoval v stališču ne glede na to ali bo šlo za Madžarsko ali bo šlo za Poljsko ali bo šlo kdaj za nas ali bo šlo za Malto ali bo šlo za Romunijo. In to nekako v bistvu pogrešam in to je tudi neko, če hočete izhodišče neke resne suverene politike, članice, ki bo počasi šla že naslednje leto v gimnazijo, če se tako izrazim. Toliko zgolj. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednji razpravljalec gospod Gregor Perič. Izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav še enkrat vsem prisotnim! Ustroj Evropske unije je politični ustroj je nekoliko drugače organiziran kot naš nacionalni in politične stranke se združujejo, se grupirajo v neke politične družine in v tem trenutku torej v trenutnem razmerju političnih moči znotraj Evropske unije tako v Evropskem parlamentu kot v pretežni meri v Evropskem svetu in pa Komisiji zlasti z njegovim predsednikom na čelu ima glavno oziroma prevladujočo besedo največ vpliv ravno evropska ljudska stranka, torej ta družina, ta formacija. Jaz že kar nekaj časa poslušam različne pozive oziroma kriticizem, ki presenetljivo prihaja prav iz predstavnikov ravno iz evropske ljudske stranke, torej na našem nacionalnem nivoju. Tako da mene to preseneča, hkrati čudi in bi predlagal, tako da s temi razhajanji ne obremenjujete vseh nas pa tudi slovenske javnosti, da se usedete se zmenite, sprejmete neko skupno stališče, če ne vidite neke prihodnosti skupnega sodelovanja znotraj evropske ljudske stranke, poiščete kakšno drugo rešitev, ker v osnovi vsi ti problemi s katerimi se danes ukvarjamo, s katerimi se soočamo in vidimo, da tudi Evropska unija težko najde neke učinkovite odgovore nanje, so dejansko odgovori, kjer ima evropska ljudska stranka največji delež oziroma nosi največjo odgovornost in verjamem, da bodo tudi ljudje v prihodnje videli, da je morda Evropska ljudska stranka v tem smislu klecnila, ker ni znala poiskati rešitve na vse te izzive. In kot še enkrat poziv – rešujte vse te vaše dileme za zaprtimi vrati in ne obremenjujte slovenske pa še kakšne druge javnosti v te namene. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še razpravljati še kakšen poslanec?  Mag. Branko Grims ima repliko. Izvolite.
Hvala. Glejte, kadar kdo klati neumnosti, naj se najprej pozanima, kdo je v Evropski ljudski stranki. Mimogrede je tudi Viktor Orban notri. Če njega ne bi bilo, bi bilo najbrž že tudi, kar se nas tiče, kaj drugače. Drugo pa – to seveda ne opravičuje ali pa kakorkoli utemeljuje take razprave, kot je bila. Gre za to, komu naj bi Slovenija zdaj dajala kakšne lekcije. Sicer v okviru Evropske unije, ampak vendarle. Govorite zdaj o Sloveniji. Gospe in gospodje, čez Slovenijo je šlo nelegalno 530 tisoč ilegalnih migrantov. Za to še do zdaj nobeden ni odgovarjal. Če greš z enim ilegalnim migrantom v prtljažniku čez mejo, greš za tri leta v zapor. Če jih 530 tisoč spraviš organizirano preko meje, si pa zunanji minister Republike Slovenije. Pa dobrodošli v Sloveniji. To se pravi – ko bo Slovenija enkrat pri sebi naredila red in tudi poklicala k odgovornosti vse tiste, ki so zavestno kršili pravni red Republike Slovenije – in ga še vedno zavestno kršijo – potem pa morda lahko tudi komu drugemu kdaj kaj reče. Najprej se naučite pometati pred svojim pragom, gospe in gospodje.
Hvala lepa. Želi še -? Besedo želi še gospod Nemec. Izvolite.
Mag. Branko Grims, odgovornost je na vaši strani. Vi ste odprli to razpravo, jo boste poslušali naslednjih šest mesecev, kajti pred nami so odločujoče volitve Evropske unije. Odločamo o tem, kam bomo zapeljali svojo Evropo in – lahko se strinjamo, da ste del družine, ki je zavozila Evropsko unijo v zadnjih nekaj mandatih. Začelo se je po obdobju po Romanu Prodiju, imeli smo dva mandata gospoda Barrosa, potem Van Rompuyja, danes imamo, kar imamo. Vi ste del te družine, imate tri evropske poslance in vso priložnost v naslednjih šestih mesecih obrazložiti Slovencem, kaj je Slovenska demokratska stranka naredila za to, da bi epepe spravila na pravo pot. In to tisto, ki bo obdržala evropsko skupnost skupaj. Vloga Slovenske demokratske stranke pa je bila večkrat ne samo razdvojenost in razdvajanje slovenske javnosti, tudi evropske javnosti. In to boste imeli priložnost v naslednjih petih mesecih obrazložiti.  Torej, moj predlog je – magister Grims – ne odpirati tistih tem, v katere se boste sami utopili.  Izvolite. Replika.
Hvala lepa. Repliko ima mag. Branko Grims. Izvolite.
Ja, nekoliko nerodno, gospod Nemec. Če to tako postavite, je samo to, da na vseh ključnih funkcijah, vključno s tistimi, ki širijo, recimo, take predloge po Evropski uniji, stojijo člani SD oziroma vaše internacionale. Žal je kdo na desni, ki temu drži »štango«, jaz to zagotovo ne. To zelo dobro veste.  Kar se pa tiče tega, kar ste bili – milo rečeno, nekoliko nesramen pa – jaz bi vam odsvetoval to debato. Da si jo vi želite. Kajti vi ste član stranke, katere evropska poslanka je v debati, ko smo govorili, kako je katastrofa, da zaradi levičarskih vlad zdaj že 10 tisoč mladih na leto odide v tujino, vaša poslanka Tanja Fajon tvitnila – »Ja, kaj pa potem, bomo pa uvozili 10 tisoč migrantov vsako leto. Migracije so nujnost.« Vam pokažem ta tvit?
Replika.
Hvala lepa.  Replika na repliko ni možna.
No, pa razprava, se opravičujem, imate prav.
Nimate besede. Prosim, če se izključite. Naslednji razpravljavec je gospod Robert Pavšič. Izvolite.
/ mikrofon ni vključen/ Mislim, da se je prej gospod Trček prijavil na repliko.
Kar izvolite, gospod Robert Pavšič. Imate besedo.
Hvala, gospod predsednik. Če si malo sposodim terminologijo dr. Trčka, gre za uporabo klasične mantre – pa se dajmo »mantrat« še naprej. Čeprav bi najraje izpustil eno črko ven iz te zadnje besede. Govorimo o migrantih, o cenzuri, o odnosu teh migrantov do dela, pa ne vem, če so moji spoštovani kolegi v zadnjem tednu slišali samo, ne samo slišali, ampak tudi prebrali, da v zadnjem letu dni je bilo 55 % novih zaposlitev v Sloveniji samo zaposlitev tujcev. Zakaj? Zato ker je naš trg delovne sile že tako izčrpan, da pač novih zaposlitev ne bo in če smo zaposlili 55 % tujcev, pomeni, da so legalno prišli v Slovenijo in legalno delali in to je točno tisto, o čemer govorimo že zadnji mesec ali malo več dni in glede česar se pripravljajo tudi naslednji pogromi in mislim, da ta ni »fer«. Ko govorimo o cenzuri, cenzura ni preprečevanja svobode govora, vsaj tako razumem jaz gospoda Grimsa, ampak je preprečevanja širjenja laži. Res pa je, da v pravni terminologiji, če širiš laž, ki vanjo verjameš, potem nisi odgovoren pred zakonom in jaz upam, da verjamete vsako besedo, ki ste jo spregovorili danes. Hvala lepa.
Hvala lepa. Preden nadaljujemo z razpravo, bi vendarle prosil, da se skoncentriramo na zasedanje GAC, ki bo v Bruslju 11. decembra. Naslednji se je k besedi javil dr. Franc Trček, izvolite, imate besedo.
Ja glejte, samo, v bistvu imam samo en stavek: migranti so lenobe, ne delajo, gor, dol. Jaz prihajam z Maribora. 20 tisoč ljudi z naše strani se dnevno vozi v Avstrijo, tudi zaradi levih vlad, ne levičarskih, zlasti prve Janševe vlade, Boruta Pahorja, ki je skakal na vlak, pa tudi Cerarjeve vlade, ki so leta debelih krav, ko bi morali gospodarstvo na neke druge temelje postavit, tako da prosim malo razmisleka, preden se kaj, po domače povedano, blekne. Hvala.
Hvala lepa. S tem zaključujem prvi blog razprave. Besedo dajem državnemu sekretarju, da odgovori na vprašanja, če jih je bilo kaj v zvezi z zasedanjem GAC. Pa se naj omeji kar na zasedanje(?) do konca, lepo prosim, ja, izvolite.
Dobran Božič
Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Jaz mislim, da kaj veliko vprašanj ni bilo / nerazumljivo/ bolj komentarji, mogoče samo kar se tiče Evropske unije v prihodnosti in kje smo. Mislim, da ni tako slabo kot smo mogoče govorimo in tako dalje. Imamo mir, imamo demokracijo, imamo perspektivo za vse nas in za naše mlade in jaz verjamem v to Evropsko unijo in mislim, da je treba zaupat in podpirat Evropsko unijo. Res pa je, da je potrebno mogoče doseči malo večjo kohezivnost navzven in tudi potem navznoter in potem tudi navzven in potem je to tisto, po mojem, kar bo za vse nas boljše in predvsem za našo mladino, ki je in verjamem, da vsak, ki bi se v preteklosti odločil, bi se rade volje odločil za takšno unijo in smo mi vsi že pred časom vsi to pričakovali in si želeli takšne unije. Kar se tiče našega stališča do Poljske in Madžarske, je naše stališče Slovenije bilo vedno jasno. Smo v skupini jedrnih držav, pa ne samo za Poljsko, za Madžarsko, ampak na sploh je naše stališče, da je pravna država tista, ki daje podlago za demokratično družbo in je tem vrednotam treba slediti in če preberem stališče Republike Slovenije, v vseh teh primerih, da je Slovenija vseskozi podpirala aktivnosti Evropske komisije za zagotavljanje in spoštovanje pravne države. Skrb za zagotavljanje spoštovanja in tega načela je skupna odgovornost inštitucij in držav članic EU, pri čemer je 7. člen pogodbe o Evropski uniji ključnega pomena za zagotavljanje in spoštovanje vrednot, ki izhajajo iz 2. člena pogodbe o Evropski uniji in bistvena vseh teh postopkov pa je demokratičnost, torej, da če mi menimo, da je nekdo naredil kaj narobe, ima tista država demokratično pravico, da to pojasni in da se vzpostavi dialog. Tako je to pomembno. Kar se tiče Madžarske, je pa tudi pomembno, da se razčistijo in razjasnijo, ali je, kako je potekalo glasovanje, kako se šteje in da se poda jasno stališče, ali se tisti, ki so se vzdržali, ali se štejejo kot glasovi za ali glasovi proti in da se jasno to opredeli in da imajo države pravico do demokratičnega izražanja. To je tisto, kar je, kar je in da pojasni svoje zadeve. Drugo pa mislim, da ni bilo kakšno vprašanje, kar se tiče GAC posebej, če pa je, bom pa rade volje odgovoril še. Hvala lepa.
Hvala lepa. Odpiram drug krog razprave. Se javi kdo k razpravi? Mag. Branko Grims, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala.  Glejte lepo bi bilo, če bi se zmenili vsaj, da se pojme uporablja tako, da se nikogar ne žali. Primerjati ljudi, ki se dnevno vozijo v Avstrijo na delo ali pa tiste, ki so drugače tukaj mobilni, s temi migracijami, o katerih govorimo in ki jih doživljamo zadnja tri leta, je seveda do teh ljudi žaljivo. Izraz je isti, ja migracije in to se namerno uporablja za to, da se zamegli sliko. Ko govorimo o migrantih in migracijah, ko govorimo o tem, govorimo seveda danes o množičnih migracijah in to o tistih iz Afrike in iz bližnjega vzhoda in to je problem gospe in gospodje, zaradi tega, ker to so ljudje, ki se ne integrirajo, ki ne znajo delati, ki nimajo delovnih navad, tam delajo ženske in ki tukaj seveda potem ostanejo na sociali in to ne vodi več nikamor. Zaradi tega potem zmanjkuje denarja za vse drugo in zaradi tega varnostno in sicer trpijo običajni ljudje v Evropski uniji. In kadar se govori o migracijah in o njihovem pospeševanju in o vsemu, kar smo danes priča, je treba upoštevati eno dejstvo, da tovrstnih pojmov, niti tovrstnih migracij nikoli v zgodovini ni bilo do zadnjih nekaj let, ko jih je začela Evropska unija ne samo dopuščati, ampak lahko vam še enkrat povem, da vam tamle lahko preberem en razpis Evropske unije – celo pospeševati in ni slučajno, da se gre zdajle dol 10., na žalost s sodelovanjem slovenske vlade, za mene je to veleizdaja, sem to že javno večkrat povedal in bom še, razglaševati tisti nesramni akt v Marakeš, kjer se migracije daje kot nekaj pozitivnega, ampak to množične migracije gospe in gospodje. Množične migracije nikdar v zgodovini niso bile nič pozitivnega, ampak so vedno pomenile konec, bodisi civilizacije, bodisi neke nacionalne države ali pa še kaj hujše. To se pravi, kadar se s temi pojmi manipulira, se pa to seveda dela samo zato, da se zamegli sliko in če govorimo o cenzuri, ki je prej kolega tako nerodno rekel – cenzura je orodje vladajočih za to, da se prepreči širjenje posameznih vesti, dejstev in je značilna izključno za samo nedemokratične družbe. Nobena demokracija ne pozna cenzure, v nobeni obliki, ampak ravno nasprotno, po tem koliko dopušča širino mnenj, je družba demokratična. Edino, kar je lahko pregonljivo je pozivanje k nasilju, kadar to pozivanje k nasilju tudi obrodi v posameznih dejanjih. Kar preberite si kaj profesorji prava, kot so Boštjan M. Zupančič, nekdanji član Evropskega sodišča za človekove pravice, predsednik Ustavnega sodišča in drugi pravniki tega ranga objavljajo, pa boste lahko videli kaj pomeni svoboda javne besede in zakaj je pomembna. Pomembna je zato, ker s tem šele vzpostaviš kulturo dialoga, da stvari lahko poimenuješ s pravim imenom. Če se pa s tem manipulira, kot se v danem primeru z migracijami, pa seveda je to odraz nečesa drugega – stiske, ko ti zmanjka pravih argumentov.
Hvala lepa. Repliko ima gospod Robert Pavšič, izvolite.
Hvala. Ko ste omenili masovne cenzure, upam, da se spomnite kaj piše v Stari zavezi, ko je šlo za Eksodus. To je bila prva masovna migracija, ki je tudi ena izmed osnov današnje civilizacije, tako da ne govoriti na splošno, da kakršnakoli masovna migracija prinese samo slabo – slabo za tiste, ki migrirajo ja, ampak tam kamor pridejo pa se lahko tudi kaj pozitivnega razvije, kot se tudi razvila naša civilizacija. Ko sem pa govoril o cenzuri, pa sem mislil predvsem na samocenzuro. Pravo en določa cenzure, razen v primerih, ko je to spodbujanje sovraštva, zavestno širjenje laži in podobno. Imamo pa v zahodni civilizaciji dva termina, ki ju v širjenju lažnih novic prevelikokrat spregledamo – to sta morala in etika in če imamo združenja, ki se zavzemajo za spoštovanje etičnih in moralnih načel pri komuniciranju z javnostmi, sploh pri profesionalcih, potem bi se morala to tudi malce bolj implementirati in uporabljati, tudi v smislu samocenzure. Hvala.
Hvala. Naslednja razpravljavka je gospa Lidija Divjak Mirnik, pa prosim, če se osredotočimo   (nadaljevanje) na zasedanje GAC, ki bo v Bruslju 11. decembra letos. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsedujoči, za besedo.  Pravzaprav se nisem imela niti namena oglasiti, ker sem relativno nova v tem odboru, pa se mi zdi, no, da bi bilo dobro, da govorimo o tem, o čemer teče dnevni red. Ampak, ker to ni tako, je pa kljub temu treba neke zadeve povedati. Ko določeni govorci dobijo besedo, ne glede na to, o kateri temi se pogovarjamo, smo vedno na določeni temi, to so migracije, pa rokavičke pa kapice smo še danes pozabili, verjetno še pridemo do njih. O tem, da nikoli v zgodovini ni bilo migracij, je seveda brez zveze debatirati, ker vemo, da so bile, in vemo tudi, kaj so prinesle, zato je to zavajanje. Bi pa želela spomniti na nekaj - da nikoli v zgodovini tudi ni bilo IT tehnologij, da nikoli v zgodovini ni bilo še pametnih telefonov in da tudi roboti niso delali namesto nas, pa to ne pomeni, da je to slabo, in to ne pomeni, da se svet ne sme vrteti naprej. Migracije so pač dejstvo, to dejstvo je in ostaja in treba se je z njim spopasti tako ali drugače. Lahko pa debatiramo o tem, ali smo se dovolj odgovorno ali pa pravilno v nekem določenem trenutku odzvali, da ali ne, o tem pa verjetno lahko debatiramo. Da pa nekdo tukaj izjavi, da smo Slovenci, posledično pa tudi poslanci in člani tega odbora krivi za to, da se je zgodil brexit, tu pa se mi zdi, da res moramo opozoriti na stvari, ki ne sodijo na ta odbor in pravzaprav ne sodijo niti v parlament. Dobro bi bilo, da bi se v 21. stoletju zavedali, da imamo mir, da imamo demokracijo, da pravzaprav relativno dobro živimo, v skladu z nekimi svojimi vrednotami, tudi v Sloveniji, dobro, seveda imamo tudi ljudi, ki malce slabše, ampak hočem povedati, relativno dobro. In bi bilo dobro, da to cenimo, in bi bilo dobro, da se tega zelo, zelo zavedamo, ker ni samoumevno. Sploh pa ni samoumevno to, da bo tako tudi v bodoče, zato bi bilo mogoče res dobro, da bi bili kljub temu hvaležni za to, kje živimo, in v kakšnih pogojih.  Hvala lepa. Se opravičujem, gospod predsednik, da sem malce presegla svojo razpravo.
Hvala lepa. Je še kakšna ideja za razpravo? Če ne, počasi zaključujem razpravo. Jaz nisem zasledil tu nobenega vprašanja za naše goste z Vlade, zato tudi ne bom prosil, da odgovorijo.  Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 11. decembra letos, in jih podprl. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem končujem 3. točko dnevnega reda.  Besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Nemcu.
Hvala lepa.  Spoštovani, ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 11. decembra 2018.  S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in 11. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije dr. Dariju Krajčiču.
Hvala lepa, spoštovani sopredsedujoči. Zahvaljujem se državnemu sekretarju in ekipi, da so nas obiskali na današnji seji. Želim vam lep vikend! Preden preidemo na 4. točko dnevnega reda, tokrat zgolj v sestavi Odbora za zadeve Evropske unije, kolegom iz Odbora za zunanjo politiko želim lep dan, lep današnji večer! Imamo namreč zaključek leta na posebni lokaciji. Upam, da se vidimo tam v čim večjem številu. / krajši izklop mikrofonov/  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O   (nadaljevanje) OPUSTITVI PREMIKANJA URE NA POLETNI OZIROMA ZIMSKI ČAS IN RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 2000/84/ES.   Gradivo smo prejeli od Vlade 22. 11. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes.  Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu; slednji ga je obravnaval na 2. nujni seji, 4. decembra 2018, in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.  Prosim gospo Nino Mauhler, državno sekretarko Ministrstva za infrastrukturo, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Nina Mauhler
Najlepša hvala, gospod predsednik. Evropska komisija je v zadnjih letih glede na prejete pozive s strani državljanov, gospodarstva, gospodarstvenikov, Evropskega parlamenta in držav članic v zvezi s prenehanjem sezonskega premikanja ure prejela torej več pozivov. Zato je bilo izvedeno v preteklosti posvetovanje o premikanju oziroma o opustitvi premikanja ure. Na to posvetovanje se je odzvalo nekaj več kot 4,5 milijona ljudi in od teh, ki so se odzvali, je bilo skoraj 85 % za opustitev sezonskega premikanja ure dvakrat letno, nekje 16, 15 % pa bi to ureditev želelo obdržati še naprej. Evropska komisija je nato na predlog teh deležnikov, ki so sodelovali na tem posvetovanju, objavila 12. septembra 2018 predlog direktive, to je bilo mesec po zaključku javnega posvetovanja. Po tem predlogu bi morale vse države članice 1. aprila prihodnje leto prenehati s sezonskim premikanjem ure. Na tem mestu bi želela poudariti, da je bilo v ponedeljek v Bruslju odločeno, da je 1. 4. nekoliko preuranjen datum in se bo ta časovnica prestavljala; za koliko in kam se bo prestavila, še ni znano.  Države članice bi si lahko oziroma si bodo lahko samostojno izbrale standardni čas, ki ga bodo trajno uporabljale. Tiste, ki bi si izbrale, da trajno ohranijo poletni čas, bi torej po prvotnem scenariju marca 2019 še zadnjič prešle na poletni čas, tiste pa, ki bi se odločile za ohranitev sedanjega, torej zimskega časa, pa bi potem konec oktobra naslednje leto še zadnjič prešle na zimski čas. Ne glede na to pa bodo države članice tudi kasneje lahko spremenile režim oziroma svoj standardni čas, vendar bo treba o tej izbiri vnaprej obvestiti Evropsko komisijo, mislim, da v roku 6 mesecev vnaprej bo treba komisijo o tem obvestiti. In komisija bo to objavila v Uradnem listu Evropske unije.  Evropska komisija v skladu z načelom subsidiarnosti ni predlagala harmonizacije časovnih območij v EU, prav tako ni opravila ocene učinka različnih političnih opcij, ki ponavadi spremljajo zakonodajne predloge. Predlog je tako odprt le na podlagi izida javnega posvetovanja. Na ministrstvu smo poleg javnega posvetovanja, ki ga je, kot sem že prej omenila, izvedla Evropska komisija, opravili še dodatna posvetovanja z deležniki s področja transporta in energije ter z vsemi reprezentativnimi sindikati. Vse resorje smo vključili v medresorsko posvetovanje. Vsi, ki so se na posvetovanje odzvali, so naklonjeni ukinitvi sezonskega premikanja ure. Transportni sektor vidi celo poenostavitve v ukinitvi, se pravi, poenostavitve v svojem poslovanju. Energetski sektor pa je prav tako potrdil, da zaradi prejšnjega predhodnega premikanja ure v preteklosti ni beležil omembe vrednih prihrankov energije. Vsi deležniki so se strinjali, da je ključno, da se zagotovi usklajenost časovnih območij z državami, ki so v naši neposredni bližini.  Glede na navedeno smo v stališče Republike Slovenije zapisali, da smo načeloma odprti za ukinitev premikanja ure, vendar pod določenimi pogoji. Zahtevali smo, da je ključno zagotoviti, da bodo torej časovni pasovi v EU po ukinitvi premikanja ure usklajeni. Drugič, za ukinitev premikanja ure je potrebno ustrezno prehodno obdobje, da se lahko industrija   prilagodi. Za rok direktive, ki je bil prvotno mišljen, torej 1. april 2019, smo zahtevali podaljšanje, ker bi morali tudi določeno zakonodajo spreminjati. Za Slovenijo je bilo ključno tudi, da so ti pogoji, ki sem jih omenila, izpolnjeni, sicer bi predlogu direktive nasprotovala, ampak kot sem že omenila, se je vse skupaj prestavilo in zdaj v tem trenutku tudi ni aktualno. Se bo pa še naprej področje urejalo. Hvala.
Hvala lepa. Matično delovno telo je tudi obravnavalo seveda to zadevo. Tam žal ni bilo razprave, kar nas čudi. Poročilo, ki smo ga prejeli pisno, bi naj predstavil gospod mag. Andrej Rajh pa je žal zdravniško zadržan. Zdaj, če je kdo iz tega odbora tukaj med nami, bi vendarle prosil, da se vsebinsko zadeve na matičnih delovnih telesih obdelajo. Na 20. seji 28. novembra je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta prosim predsednika komisije gospoda Bojana Kekca.  Izvolite, imate besedo.
Bojan Kumer
Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Torej, Komisija Državnega sveta je, kot ste že povedali, zadevo obravnavala. Razprava je bila kar, bi rekel, živahna in tudi kvalitetna, jaz mislim.  Se pravi, na tehtnici imamo zdaj nekako odločitev volje ljudi, ki jih je v bistvu pridobila Evropska komisija kar veliko število, po drugi strani smo pa več deset let poslušali tudi teorije o velikih prihrankih na področju energetike in drugih zadevah, tako da je zdaj odločitev pač – gre v tej smeri, da se upošteva voljo ljudi.  Zdaj, pri državnih svetnikih smo – mi smo izpostavili predvsem eno zadevo. Da se je večina odločila za poletni čas. Zdaj, poletnega časa nekako v Sloveniji v celotnem, bi rekel, letu še nismo izkusili. Se pravi, vemo, da poletni čas prinaša dodatno uro svetlobe v popoldanskem času na račun eno uro kasnejšega svita v jutranjem času. To pomeni, da poletja ostajajo takšna, kot jih poznamo, pozimi pa se bomo v službo odpravljali še v temi, a bomo imeli popoldne uro več dnevne svetlobe za različne dejavnosti. To je v bistvu nekako povezano z načinom življenja ljudi. Vemo, da so se tudi delovni urniki – da so danes precej drugačni od tistih, ki so bili v 80. letih. Tudi interesi prebivalcev so se precej spremenili. Zaradi tega tudi menimo, da bi bilo treba pridobiti mogoče večji vzorec prebivalcev v razpravo in tudi stroko. No, zelo nam je všeč, da se je Vlada potrudila in da so opravili kar tudi široko javno razpravo, predvsem z našimi podjetji, ki jih to zelo zadeva, predvsem glede voznih redov.  Podpiramo stališče Republike Slovenije, ker mislimo, da če bo do spremembe prišlo, mora biti ta sprememba med državami usklajena. Ne sme priti do nekega konfuznega stanja, da bo, bi rekel, vsaka država si določila, bi rekel, svoje režime menjave časa, ker bo to zelo zakomplicirano predvsem pri prevozih, pri oblikovanih voznih redov in pa ostalih stvareh, ki so nujne za koordinacijo, ki ima v povezavi čas.  Se pravi, naša komisija je soglasno podprla mnenje Republike Slovenije do omenjene zadeve.
Hvala lepa gospodu Kekcu. Veseli me, da je Državni svet aktiven. Tudi sicer je aktiven na vsebinah, ki jih mi obravnavamo, kar daje tudi delu našega odbora pomembno dimenzijo.  S tem odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Doslej sta se javila dva poslanca. Še kdo?  Gospod Gregor Perič, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Kratek pogled v preteklost glede ureditve tega področja nam bo pokazal, da je bilo področje relativno sproščeno. V smislu, da so se posamezne države samostojno odločale, kako se bodo – kako se bo urejal zimski oziroma poletni čas. Ali bodo imeli enega ali bodo prehajale, kdaj bodo prehajale. In s postopno – torej z neko faznostjo, se je to področje tudi uredilo in v   (nadaljevanje) ciljni ravnini oziroma cilj tega je bil, da se je predvsem poenotilo. Torej v tem trenutku danes imamo na ravni Evropske unije enoten sistem, kar je tudi koristno z vidika delovanja samega trga. Evropska komisija je zagnala ta proces nekega posvetovanja, ker je želela ugotoviti, kaj ljudje menijo in ali je smiselno to prehajanje iz zimskega na poletni čas in nazaj. Zdaj, razumeti je tudi prizadevanja, da to agendo spravijo z mize do konca predsedovanja oziroma do oblikovanja nove Evropske komisije, kar se je izkazalo, da ni možno, ker je vprašanje oziroma področje nekoliko bolj kompleksno kot se zdi, zato so tudi najbolj sveže informacije v tem smislu, da je Evropska komisija naredila neke vrste korak nazaj oziroma ugotavlja, da bo potrebnega več razmisleka in bo naslednja razprava o tem v Bruslju v juniju 2019, torej s tem se bo ukvarjalo predsedovanje, torej romunsko predsedstvo.  Vseeno pa se nam zdi in v SMC smo tudi naklonjeni ukinitvi prehajanja iz enega v drugi čas, tako kot je navsezadnje tudi, kot je bilo danes razumeti Ministrstvo za infrastrukturo kot nosilni hrbet ugotovilo tudi še v sodelovanju z ostalimi ministrstvi in tudi izsledki iz posvetovanja Evropske komisije ravno tako govorijo isto.  Torej v SMC zagovarjamo in podpiramo stališče vlade, da do te ureditve pride na nekoordiniran, predvsem pa usklajen način, tako da bomo vse države članice v istem časovnem pasu. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Ivan Hršak, izvolite.
Hvala za besedo gospod predsednik. Moj pogled na to zadevo je takšen – seveda pravilno je, da bo ukinitev, to se pravi tega časa, premikanje ur na poletni oziroma zimski čas. Drugi del je pa za mene bi rekel nekako nerazumljiv. Jaz ne morem… ne vem kako bi si razlagal, da je Evropska komisija dala možnost, da se posamezne članice odločajo, ena bo za zimski, ena bo za poletni čas. Najbolj logična rešitev bi bila seveda, če se ukine premikanje ur, da ostanemo v tistem časovnem pasu, to smo rekli zdajle v zimskem.  Drugo logično bi tudi še bilo – okej, če ne bomo ostali na zimskem, bo cela Evropa na poletnem času. Ko pa je naša komisarka Violeta Bulc, pač njeno izjavo sem zasledil, ker seveda spada pod njeno področje, da se bodo lahko posamezne članice odločale po svoje, se mi zdi pa to nesprejemljivo in v praksi mogoče neizvedljivo. Primer, zdaj Avstrija bo na zimskem, Slovenija bo na poletnem, celo Hrvaška bi recimo teoretično lahko rekli na zimskem in da ne bomo govorili Madžarska – sosednje države, skratka ne vem kako bo to funkcioniralo. Pravzaprav niti ne bo možno glede logistike, prevozov letalskih, skratka to so že povedali po posameznih področjih, da bo za njih to pravzaprav nesprejemljivo – ne vem kako bo v praksi to potekalo. In zdaj državna sekretarka je rekla, da se bo do končne odločitve poskusilo to uskladiti, samo v praksi pa ne vem, kako se bodo uskladili. Mogoče bi bila še sprejemljiva varianta, nekako je rečeno, da Skandinavske države, da one stremijo k poletnemu času, okej, da bi bila Skandinavija še v poletnem času, pa če bi drugi drugačnega, skratka samo to dvoje, da bi celotna pravzaprav ali pa večina Evropske unije imela enoten čas. Da se bodo pa to dogovorili, sem pa kar pesimist in tudi, da bo seveda uspelo to sedanji sestavi Evropske komisije tudi dvomim, glede na to, da bodo drugo leto – mislim, da maja že evropske volitve. Skratka, jaz dajem predlog, sicer podpiram to stališče, da se bo o tem še pogovarjalo in da se strmi k usklajenosti tega predloga in na tem seveda Slovenija mora vztrajati in nikakor na koncu, če do te usklajenosti ne bi prišlo, pa mislim, da Slovenija na to ne bi smela / nerazumljivo/, da bi lahko vsaka država / nerazumljivo/ državo imela različni časovni okvir. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Franc Kepa, izvolite.
Jaz se strinjam enako s to debato, da bi se morali na Evropski uniji uskladiti s tem in poenotiti, ne pa da se vsaka država po svoje odloča, pa neko prehodno obdobje bi moralo biti krajše, po mojem, da pa za letni čas, tisti, ki smo hodili še v Jugi v službo, je bilo ob šestih kar redno, pa do dveh je bila služba, tam deset čez dve smo šli domov, zdaj je pa vse malo drugače, se kasneje gre, tako kot je gospod Kekec omenil in je to vse malo zamaknjeno, je pa potlej popoldanska ura ni več tista(?), se pa vse zamakne v popoldansko zadevo, tako da, Slovenija po mojem / nerazumljivo/ isto kot poletno, poletna zadeva bolj perspektivna.
Hvala lepa. Naslednji je mag. Marko Pogačnik, izvolite.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Zdaj, jaz osebno nisem slišal, bi rekel, predvsem tistega ključnega stališča, ki ga bi po mojem slišati od vlade Republike Slovenije. Zame je ključno zdaj. Dejstvo je pač premika v Evropski uniji ne bo več in zdaj se je treba odločit, ali bomo šli na zimski ali bomo šli na letni čas. In tega v stališču jaz nisem slišal. Ponovno neko prilagajanje temu. Jaz sem prepričan, da Slovenija tukaj noter mora zavzeti svoje stališče, kaj je boljše za Slovenijo in dejstvo je Avstrijci, Hrvati so že povedali. Glede na to, da so pretežno turistične države, bodo zavzeli stališče za poletni letni čas in glede na to, da ima Slovenija, bi rekel, več kot 13 % bruto domačega proizvoda se ustvarja skozi turizem, sem prepričan, da poletni letni čas za Slovenijo je tudi primernejši. Avstrija in Italija sta po mojem vedenju jasno zavzeli stališče, / nerazumljivo/ zagovarjala poletni čas. Zanima me tukaj opredelitev.
Hvala lepa. No, to opredelitev tudi jaz malo pogrešam, čeprav je moje mnenje ravno nasprotno, da bi morali imeti zimski čas, pa bom to utemeljil. Naravni čas je zimski čas. Poletni čas je umetni čas in takrat ko smo spremenili to ureditev, je bilo uvedeno zaradi gospodarstva, je bil zaradi gospodarstva uveden poletni čas. Naš poldnevnik je 15 stopinjski in imamo v bistvu najboljšo uro v Evropi, zato, ker na petnajstem poldnevniku je ura najbolj točna, ker je najbližje sončni uri in tu jasno, da je pomemben človeški bioritem. Tako da jaz bi predlagal tudi Ministrstvu, da vključi v svoje stališče strokovnjake, ki se ukvarjajo z bioritmi. To so zdravniki, ne kakšni šamani in da naj bo stališče oziroma stališče Slovenije opredeljeno tudi na podlagi naravnih danosti, naravnih bioritmov človeka, ker vendarle moramo delati dobro za človeka, ne samo za, recimo, gospodarstvo. Tako da pričakujem tudi od ministrstva, ko bo stališče jasnejše, da pride ponovno v Državni zbor, da pove kakšno je stališče in tudi argumente, na katere je to stališče uprlo. Ali zgolj na gospodarstvo ali tudi še na kaj drugega? Očitno bomo pri, očitno gre pri tej problematiki bolj za premik časovnice, kot pa za premik ure. Tako kaže, če časovnico premikate. Po moji oceni je stvar, je ta reč pa res tako banalna in se tako z njo ukvarjamo, da je prav neverjetno. Tipični primer neke človeške družbe, ki ne ve natančno, kaj bi sama s sabo. Drugi del, ki pa se mi zdi pomemben pa je, da tukaj Evropska komisija dodeljuje to problematiko povsem subsidiarno, kar je pa ravno narobe, ravno nasprotno od tega, kar bi naj bilo subsidiarno, pa kar bi se naj na ravni držav članic ali pa še nižje odločalo, taka reč, ta reč pa zagotovo ne. Če je kaj tako, da bi se moralo na ravni Evropske unije odločiti in bi to morala biti materija Evropske komisije, je pa zagotovo čas.  Tako da, se mi zdi, da takšno uredbo prelagat na države članice oziroma to ureditev, ni dobro. Tako, s tem končujem prvi krog razpravljavcev. Izvolite, gospa državna sekretarka, imate besedo.
Nina Mauhler
Hvala za besedo. Želela bi samo poudarit, da je ta predlog direktive, da je govoril oziroma govori zgolj o ukinitvi premikanja ure, ne govori pa o eksplicitno o poletnem ali zimskem času. Zato se o tem niso – nismo izrazili.  Zdaj, mi smo pa pravzaprav v svojem mnenju že napisali, da vidimo glavni problem v dejstvu, da predlog Evropske komisije to spoštovanje načela subsidiarnosti povsem prepušča državam članicam. Mi smo na to opozorili. Opozorili smo, da bi v Evropski uniji lahko nastalo neko neharmonizirano stanje, ki je nekoč že obstajalo in zaradi katerega pravzaprav se je premikanje ure tudi uvedlo. Bili smo mnenja, da bi neharmoniziran pristop lahko povzročil težave za delovanje notranjega trga in pa določene dodatne nevšečnosti za ljudi.  Pričakujemo, da bo Romunija, ki bo predsedovala v naslednjem obdobju, v sodelovanju s komisijo v nadaljevanju izvedla dodatna posvetovanja.  Dodatna posvetovanja in usklajevanja imamo v tem kontekstu namen opraviti tudi na Ministrstvu za infrastrukturo in v to posvetovanje vključiti še širši krog strokovnjakov, kot ste pravzaprav sami predlagali. Če dovolite, bi predala še besedo kolegu Darku Trajanovu z ministrstva.
Izvolite, gospod Darko Trajanov. Prosim, da se predstavite s celim imenom in tudi s funkcijo. Izvolite.
Darko Trajanov
Najlepša hvala.  Jaz sem Darko Trajanov, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, zadolžen za ta dosje. Torej, če poskusim še dopolniti, kar je še gospa državna sekretarka povedala.  Moramo vedeti, da po Pogodbi o delovanju EU čas – stalni čas v državah članicah sodi v subsidiarnost. Zaradi tega Komisija pač pravno ni mogla poseči v uskladitev časovnih pasov. Same države članice izbiramo prosto, v katerem časovnem pasu smo vključene.  Evropa je razdeljena na tri časovna območja. Sicer, popolnoma fizikalno, se to ravna po poldnevnikih in kot ste že povedali, je Slovenija idealno poravnana na 15. poldnevnik, ki narekuje zimski čas. Na to, na izbiro časovnega pasu pa vplivajo še številni drugi dejavniki. Socialni in tako naprej, da se, vidimo, ta zimski čas v Evropi raztegnil od Španije pa do Madžarske. Se pravi, zajema bistveno širše območje, kot je tisto vzdolž 15. poldnevnika. Tako da recimo, za Španijo bi bilo popolnoma logično, da bi sicer imela greenwiški čas pa ga nima, ampak je zaradi drugih dejavnikov, ekonomskih in socialnih, izbrala centralnoevropski čas, ker je pač bolj povezana na centralno evropsko območje. In zaradi poenostavitve se je to tako zgodilo. Tako da – zanimivo je bilo, da o tem smo imeli razpravo na neformalnem srečanju v Gradcu konec oktobra in tam je recimo Nemčija nakazala, da njim je zanimiv poletni čas. Tako da razmišljajo o uvedbi poletnega časa. Ker se je pač način življenja v družbi spremenil. In kot ste že sami povedali, je v bistvu – teži k zamiku začetka aktivnega dela dneva in zaradi tega ljudje tudi želijo imeti nekaj več aktivnega časa, prostega časa popoldne in bolj cenijo svetli del dneva popoldne, po tem, ko pač zaključijo z delovnimi aktivnostmi. Torej, zakaj zdaj nismo v stališče dali izbire Slovenije glede stalnega časa po uveljavitvi direktive? Prav zaradi tega, ker direktiva o tem ne odloča. Države članice samostojno odločajo in jaz ne pričakujem, da bo prišlo do spremembe v centralni Evropi, do spremembe. Čeprav, recimo, ravno Nemčija, ki je v zimskem času, se je odločila za poletnega oziroma so vsaj nakazali, da razmišljajo o tej smeri. Zdaj, prihaja romunsko predsedstvo, ki bo začelo koordinirati ta postopek usklajevanja in – ko bo prišlo do te potrebe, bomo tudi na ministrstvu začeli, če bo treba, posvetovanje o tem, ali naj se spremeni stalni čas v Sloveniji, ki je zimski čas.  Tako da – zaenkrat moramo počakati, kako se bodo predsedstva tega lotila, kako naj bi koordinirala ta postopek, in potem vidimo, ali bo potrebno, da gremo v to posvetovanje, ali naj spreminjamo stalni čas v Sloveniji, ki je zimski čas zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa. Še kakšna razprava? Ni.  S tem zaključujem razpravo pod to točko dnevnega reda. Na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda. Je malo daljši pa bi vas prosil za potrpljenje. Republika Slovenija načeloma podpira predlog za ukinitev sezonskega spreminjanja časa, vendar le pod pogojem, da se na ravni Evropske unije zagotovi mehanizem in ustrezen rok za koordiniran prehod držav članic na usklajen standardni čas.  Republika Slovenija bo podprla rešitve, ki bodo zagotovile usklajenost časovnih pasov med državami članicami in nemoteno delovanje notranjega trga ter vsakodnevnega življenja ljudi.Republika Slovenija bo predlagala podaljšanje predlaganih rokov za prenos direktive v nacionalni pravni red in uveljavitev nacionalne zakonodaje, ki so prekratke in ne upoštevajo postopkovnih rokov za prilagoditev nacionalne zakonodaje.  Prav tako se bo zavzemala za ustrezno dolgo prehodno obdobje za uveljavitev prepovedi sezonskega premikanja ure, ki bo omogočilo industriji prilagoditev na novo stanje. Republika Slovenija bo nasprotovala predlogu direktive, če tekom pogajanj ne bo moč najti zadovoljivih rešitev za omenjene zahteve. Odpiram glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem je stališče sprejeto. Zahvaljujem se državni sekretarki s kolegom in s tem končujem 4. točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA POTRDITEV SKLEPA SVETA (EU EURATOM) 2018/994, Z DNE 13. JULIJA 2018 O SPREMEBI AKTA O VOLITVAH ČLANOV EVROPSKEGA PARLAMENTA S SPLOŠNIMI NEPOSREDNIMI VOLITVAMI, KI JE PRILOŽEN SKLEPU SVETA 76/787/ESPJ, EGS, EURATOM, Z DNE 20. SEPTEMBER 1976. Gradivo smo prejeli od vlade 8. novembra. Na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odbora za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga obravnava na 5. nujni seji, 20. novembra in je sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.  Prosim gospoda – končno, Leona Behina, državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, da nam predstavi zadevo. Izvolite, imate besedo.
Leon Behin
Hvala lepa gospod predsednik, spoštovani poslanci in ostali prisotni. Tako kot je bilo že tudi v izvajanju povedano je sklep sveta z dne 13. julija 2018 o spremembi akta o volitvah za člane Evropskega parlamenta. Če / nerazumljivo/ samo sklep, se nanaša na manjšo reformo volilne zakonodaje Evropske unije, predvsem v smeri določene harmonizacije rokov in pa seveda opravil za izvedbo samih volitev. Predlog same spremembe se je začel na Svetu Evropske unije že v letu 2015, ključno pa ej poudariti, da je Državni zbor Republike Slovenije v letu 2016 podal predlog in to tudi podprl, prav tako je vlada v vsem tem obdobju aktivno sodelovala pri usklajevanju sprememb.  Sam sklep predstavlja zakonodajni akt sekundarnega prava in kot takšen je tudi neki zaključek določene faze usklajevanja s strani držav članic. Povedati je pa potrebno, da je bil, da za njegovo uveljavitev ni predvidena ratifikacija, temveč samo potrditev s strani držav članic na podlagi 223. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Samo nekatere določbe tega sklepa so zavezujoče narave, na primer kot je volilni prag, prepoved vojnega glasovanja, volilni postopek z imeniki in organom za stike, ostale določbe pa so na način, da ohranjajo raven priporočil, kar pomeni, da so države članice samostojne pri implementaciji v njihovi zakonodaji glede volitev v Evropski parlament. Mi na, bom rekel pri pregledu in tudi vlada meni, da določbe sklepa ne odstopajo od veljavne ureditve volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, zato same spremembe nacionalne zakonodaje iz tega področja za uveljavitev določb tega sklepa niso potrebne. Prav tako so bile vse pripombe, ki jih je Republika Slovenija podala v fazi usklajevanja, predvsem glede uskladitve rokov za končno vzpostavitev volilnih imenikov in za izmenjavo informacij med posameznimi državami članicami, tudi ustrezno upoštevamo. Zaradi tega predlagamo, da Državni zbor Republike Slovenije ob upoštevanju dejstva, da potrditev in uveljavitev sklepa ne bo zahtevala sprememb zakonodaje, sam poda pozitivno mnenje k temu in da Vlada Republike Slovenije v imenu Republike Slovenije sklep tudi potrdi. Tako, na ostala vprašanja pa lahko tudi še kasneje v razpravi.
Hvala lepa. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina, izvolite.
Hvala za besedo. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na svoji 5. nujni seji 20. novembra 2018 kot matično delovno telo obravnaval predlog za potrditev Sklepa Sveta. Dodatno obrazložitev je podala državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, Mojca Ramšak Pešec. Odbor je z 12 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da podpira predlog za potrditev Sklepa Sveta. Hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo na to temo dnevnega reda poslank in poslancev. Se kdo javi k razpravi? Ugotavljam, da nihče. S tem končujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog mnenja, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira predlog za potrditev Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2018/994 z dne 13. julija 2018 o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. september 1976. Prosim da glasujemo. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem je mnenje sprejeto. Zahvaljujem se predstavniku vlade s kolegico, s tem končujem 5. točko dnevnega reda in 22. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Želim vam en lep dan, lep vikend in da se v čim večjem številu srečamo danes zvečer na zaključku letošnjega leta. Hvala.