20. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

30. 11. 2018
podatki objavljeni: 30. 11. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovani kolegice in kolegi!  Začenjam jubilejno 20. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Nekateri odbori v celem mandatu ne pridejo do številke 20, tako da gre za odbor, ki je najpridnejši v Državnem zboru in tudi razprave ne odboru so dobre, poglobljene, kar me seveda veseli. Obveščam vas, da je zadržan danes iz opravičljivih razlogov dr. Franc Trček in pa gospod Gregor Židan od 9.30 dalje in gospoda Francija Kepo nadomešča gospod Dejan Kaloh in gospoda Igorja Pečka nadomešča gospa Nina Maurovič in še naprej, gospod Boštjan Koražija nadomešča gospo Natašo Sukič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta in Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.  Vse navzoče lepo pozdravljam. Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPOROČILA KOMISIJE – SODOBEN PRORAČUN ZA UNIJO, KI VARUJE, OPOLNOMOČA IN ŠČITI VEČLETNI FINANČNI OKVIR ZA OBDOBJE 2021–2027.  Gradivo smo prejeli od Vlade 26. oktobra 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za finance, Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, kot matičnim delovnim telesom.  Odbor za finance je gradivo obravnaval na drugi nujni seji 8. novembra; Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na tretji redni seji 15. 11. ter na prvem nadaljevanju tretje redne seje 21. novembra; Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na četrti nujni seji 12. novembra. Prosim gospoda mag. Igorja Mallyja, državnega sekretarja za Evropske zadeve v kabinetu predsednika Vlade, da pojasni stališča. Izvolite, imate besedo.
Igor Mally
Najlepša hvala, predsednik. lep pozdrav vsem prisotnim. Evropska komisija je predstavila predlog večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020, konkretno za obdobje 2021-2027.  Gradivo oziroma predlog pomeni izhodišča za pogajanja glede prihodnjega sedemletnega proračuna v Svetu in pa kasneje tudi v Evropskem parlamentu, hkrati je pa to, kot vedno doslej, nek temeljni okvir za financiranje evropskih politik za prihodnje finančno obdobje. Komisija je predlagala večletni finančni okvir v višini tisoč 135 milijard oziroma 1,11 procenta bruto nacionalnega dohodka EU-27, kar je realno primerljiv obseg, kot ga imamo že danes. Opazno več sredstev Komisija predlaga za tako imenovane nove izzive, kot so notranja in zunanja varnost, migracije, raziskave in razvoj in pa mobilnost mladih ter za socialo. Hkrati predlaga tudi vzpostavitev nekaterih novih instrumentov vezanih na Evropsko monetarno unijo, to sta predvsem instrument za podporo izvajanja strukturnih reform in pa taki imenovani evropski instrument za stabilizacijo investicij.  Z drugimi besedami nek zametek proračuna evro območja v katerem se je v zadnjem obdobju kar veliko govorilo. Ob omenjenih povečanjih sredstev za nove izzive in pa ob dejstvu, da s tako imenovani Brexitom, se pravi izhodom Združenega kraljestva iz EU, bo v Evropski proračun prišlo manj sredstev, se hkrati predlaga zmanjšanje obsega za dve največji politiki.  To sta kohezijska politika in pa skupna kmetijska politika. Zmanjšanje za skupno kmetijsko politiko je približno minus, se pravi 15 procentno zmanjšanje za kohezijsko politiko pa okoli 10 procentov.  Pri tem se vendarle predlaga, da se več sredstev znotraj kohezije nameni socialnim politikam, konkretno Evropskemu socialnemu skladu, tako imenovani SSS plus. Na drugi strani pa so predlagani višja stopnja nacionalnega financiranja, tako za kohezijsko politiko, kot tudi za politiko razvoja podeželja.  Na strani prihodkov proračuna ob dejstvu, da naj bi Združeno kraljestvo šlo iz Evropske unije do začetka naslednje finančne perspektive, naj bi tudi počasi ugasnil tako imenovani britanski rabat, ki je bil v vseh teh dosedanjih pogajanjih nekakšno jabolko spora na strani prihodkov. Komisija pa za največje plačnice, največje neto plačnice predvideva tudi počasno zmanjšanje njihovih korekcij, vezano na sam rabat.  Hkrati se predlagajo trije novi lastni viri. Prvi iz naslova nereciklirane plastike, drugi iz naslova trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in pa tretji, prispevek na podlagi skupne konsolidirane osnove za davek dohodkov pravnih oseb, tako imenovani CCCTB.  Dogovor o večletnem finančnem okviru naj bi bil sprejet s strani Evropskega sveta, kot vedno doslej. Evropski parlament pa potem nanj poda mnenje.  Prva celovita razprava na ravni Evropskega sveta naj bi se začela šele prihodnji teden na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, kjer pa se ne pričakuje nekih konkretnih zaključkov. Praktično gre šele za prvo celovito razpravo.  Po predlogu Komisije naj bi bil dogovor o večletnem finančnem okviru sprejet do evropskih volitev, se pravi do spomladi naslednje leto, s čimer se absolutno strinja, se ej strinjala in pa podpirala to tezo, že od samega začetka, tudi Slovenija. V kolikor pa do tega ne bo prišlo, kar je pa dokaj možno, pa lahko pričakujemo, da bo do dogovora prišlo šele konec naslednjega leta, v času finskega predsedovanja, ali pa v začetku leta 2020, kar je pa že zelo pozno. Dejstvo je, da v naslednjem letu imamo evropske volitve, menjuje se Evropska komisija, menjuje se tudi predsednik Evropskega sveta in to vse bo povzročilo zamik, v kolikor ne pride do dogovora do spomladi. Če pa pride do dogovora v letu 2020, je pa, bom rekel, takšna rešitev zelo pozna, ker hkrati to pomeni, da bo prišlo do zamika pri sprejemanju posameznih uredb in to za sabo povleče dejstvo, da bo prišlo do zamika za začetkom financiranja prihodnje finančne perspektive, kar ima posebej negativen učinek  zlasti za tako imenovane skupne politike kot so raziskave in razvoj in podobno, kjer so recimo raziskovalci odvisno od samih razpisov Komisije. Kateri so ključni elementi za Slovenijo?  Dejstvo je, da za Slovenijo kohezijska politika ali pa skupna kmetijska politika, še vedno ostajata ključni politiki znotraj evropskega proračuna. Na področju kohezijske politike je Komisija predlagala za Slovenijo 3,07 milijarde evrov za devetletno obdobje, kar predstavlja 9 procentno zmanjšanja alokacije, kot jo imamo danes. Ob dejstvu, da se celotna kohezijska politika zmanjšuj za 10 procentov mislim, da je takšen padec zmeren oziroma da je Slovenija dobro odnesla pri tej razdelitvi. Dejstvo je tudi, da to zmanjšanja kohezijskih sredstev za Slovenijo bo prišlo že iz povsem objektivnih razlogov.  Prvič, ker bo prišlo do zmanjšanja kohezijskih sredstev za celotno Evropsko unijo, drugič, ker se bo tudi relativna razvitost Slovenije spremenila oziroma povečala zaradi Brexita, ker gre bogatejša država članica iz Evropske unije in pa tretjič, ker zahodna, ki je že danes na 99 procentih razvitosti EU, je že doslej imela nek prehoden režim, ki ga zdaj več ne bo. Tako da zlasti v primeru zahodne Slovenije se pričakuje večji padec sredstev kohezijske politike.  Ugoden izhodiščni položaj na področju kohezijske politike seveda ni samoumeven.  Mi smo v tem prostoru 25. marca letos imeli eno dobro razpravo, bila je nujna seja Odboru za EU zadeve, kjer se je posebej opozorilo na možnost krčenja kohezijskih sredstev za več kot 50 procentov. Se pravi pod 2 milijardi evrov za Slovenijo.  Debata takrat, razprava takrat je bila dokaj pestra, ampak ne glede na to, tudi po tisti razpravi je vladna pogajalska skupina, ki jo vodim vzpostavila zelo intenziven kontakt z Evropsko komisijo in posledica našega dela je v bistvu ta, da se je Evropska komisija na koncu odločila spremeniti metodo razdelitve kohezijskih sredstev, ki jo je najprej takrat načrtovala.  Če se spomnite v začetku maja je Komisija objavila ta dokument brez metodologije kohezijske politike, kar je bilo prvič.  In metodologijo kohezijske politike in pa razdelitev sredstev smo dobili šele praktično mesec kasneje. S tem, s spremembo metodologije je pravzaprav Slovenija pridobila nazaj oziroma ubranila več kot 1 milijardo sredstev. Tako da danes je predlog Komisije, kot sem že prej omenil za Slovenijo oziroma naslednje finančno obdobje več kot 3 milijarde evrov za kohezijo.  Na področju skupne kmetijske politike se obseg sredstev prav tako zmanjšuje. Predlagana je ovojnica 1,66 milijarde evrov, kar predstavlja 13 procentno zmanjšanje sredstev za neposredna plačila, to znaša okoli 903 milijona evrov in pa za razvoj podeželja 716 milijonov. V relativnem znesku pomeni 4 procentno znižanje neposrednih plačil in pa 15 procentno znižanje razvoja podeželja. Zlasti slednje, je bistveno preveliko. Več sredstev se pa pričakuje tudi za Slovenijo iz strani tako imenovanih centraliziranih politik, ki so tudi največ pridobile, pomeni raziskave in razvoj, digitalizacija, strateške naložbe, varnost, obramba pa tudi migracije in pa upravljanje meja.  Ne glede na navedeno je upravičeno pričakovati, ne glede na vse spremembe, upravičeno je pričakovati, da bo Slovenija tudi v naslednji finančni perspektivi neto prejemnica evropskih sredstev. Govorim o teoretičnem neto prejemniškem položaju, ki ni vezan na samo črpanje. Vendar pa pri tem je treba opozoriti, da v kolikor pride do zamika pogajanja, se pravi čez to obdobje pred evropskimi volitvami, bodo najverjetneje v poštev prišli novi podatki za razvitost regij. Pomeni, glede na to, da je Slovenija gospodarsko, gospodarska rast Slovenije skokovito rasla, sploh v zadnjih letih, da to v sami metodologiji pomeni dodatno zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko. Predvsem zato smo toliko glasni, da naj bi se pogajanja zaključila čim prej. In še nazadnje, ključni elementi predloga stališča Republike Slovenije. Pod ena, pozdravljamo dejstvo, da je Komisija predlagala obseg sredstev, ki je primerljiv z zdajšnjim obsegom kljub dejstvu, da Velika Britanija odhaja iz Evropske unije.  Zelo podpiramo tudi dejstvo, da je Komisija predlagala modernejši proračun, da gre več sredstev predvsem za varnostno politiko, predvsem pa za raziskave na razvoj, socialo, mlade in podobno. Se pravi, da je sam proračun nekako orientiran v prihodnost. Seveda ne moremo mimo dejstva, da bo prišlo do rezov na področju kohezije in pa skupne kmetijske politike,š še zlasti na področju razvoja podeželja.  Tako da ključni izziv, ki ga vidimo za Slovenijo, je ohraniti v pogajanjih vsaj ta predlog oziroma paket, ki ga je Komisija predlagala za Slovenijo za področje kohezijske politike in pa hkrati vztrajati na tem, da se vsaj za področje razvoja podeželja nameni več sredstev.  Pri kmetijski politiki oziroma razvoju podeželja je treba tudi vedeti, da zlasti pri razvoju podeželja, da je prišlo do linearnega zmanjšanja za vse države članice, ne samo za konkretno za Slovenijo.  Na področju prihodkov proračuna ocenjujemo, da je trenutni sistem preveč kompliciran in da je ravno Brexit tista osnova na podlagi katere bi lahko prišlo do poenostavitve, do ukinitve rabata, do ukinitve raznih popustov in na tako, da bi sama prihodkovna stran proračuna v glavnem bazirala na tako imenovanem BNDV viru, ki je tudi najbolj pravičen in tudi najbolj enostaven.  Smo absolutno pripravljeni tudi se pogovarjati o novih lastnih virih, še posebej tistih z okoljsko komponento, dejstvo pa je, da je Komisija tudi v prejšnjih pogajanjih večkrat predlagala neke nove vire, ki pa na koncu žal niso zaživeli. Toliko zaenkrat z moje strani, hvala.
Hvala lepa za ta uvodna pojasnila.  Želi besedo tudi dr. Jernej Štromajer z Ministrstva za - ni potrebno - z Ministrstva za izobraževanje? Želi besedo tudi mag. Tanja Strniša z MKGP? Želi besedo morda dr. Nevenka Ribič? Želi morda besedo državna sekretarka, gospa … tudi ne?  Želi morda besedo mag. Melita Šinkovec, z Ministrstva za notranje zadeve?  Izvolite, imate besedo, pred tem vam pa še čestitam za imenovanje in želim, da se dobro počutite v naši odlični družbi.  Izvolite, imate besedo.
Melita Šinkovec
Hvala lepa, predsedujoči.  Slovenija oziroma tudi na mini - ta večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 se dotika tudi področja notranjih zadev in Ministrstvo za notranje zadeve v bistvu pozdravlja predloge Komisije za znatno povečanje sredstev za nadzor nad zunanjo mejo Evropske unije, učinkovitejše naslavljanje migracij in varnostnih izzivov.  (nadaljevanje)Menimo, da bi na ta način ustrezno naslovimo ključne izzive, s katerimi se Evropska unija v zadnjih letih sooča. Te ključne izzive je Evropska unija tudi že opredelila v svojih prioritetah in strateških dokumentih na področju notranjih zadev, kot je Evropska agenda o migracijah, Evropska agenda o notranji varnosti ter Evropska strategija notranje varnosti.  V okviru tega finančnega okvira so bile na področju notranjih zadev predstavljene tri uredbe in sicer: Uredba o ustanovitvi sklada za azil migracije, Uredba o ustanovitvi sklada za notranjo varnost ter Uredba o financiranju instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja. V okviru teh skladov Slovenija pozdravlja bolj prožen mehanizem financiranja, po katerem je 60 procentov finančnih sredstev v naprej predvidenih z nacionalne programe držav članic in 40 procentov za nujne ukrepe in tiste ukrepe skupnosti, ki bi bile zaradi nekih spremenjenih varnostnih in migracijskih situacij - bilo potrebno ukrepanje. S tem je Evropska komisija tudi naslovila oziroma upoštevala izkušnje iz leta 2015 in 2016, ko se je soočala z veliko migracijsko krizo in terorističnimi napadi.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev mnenj matičnih delovnih teles. Za predstavitev mnenja Odbora za finance prosim člana odbora mag. Marka Pogačnika, izvolite.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.  Spoštovani vabljeni, Odbor za finance je na drugi nujni seji dne 8. 11., kot matično delovno telo obravnaval predlog stališča Republike Slovenije do sporočila Komisije: Sodoben proračun za unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027. Po uvodni predstavitvi predlagatelja predlaga stališče oziroma njihovih predstavnikov je v razpravi članic in članov odbora bilo izraženo mnenje, da ima Slovenija premalo ambiciozne cilje po posameznih politikah, zlasti na področju kmetijstva in razvoja podeželja ter vlaganje v raziskave in razvoj. Poleg tega pa je težava tudi v primerjavah podatkov, ki se spremljajo po drugačnih cenah na nivoju Evropske unije in na nacionalnem nivoju, kar je treba upoštevati pri ocenah upada sredstev po posameznih področjih.  Odbor za finance je v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: Odbor za finance podpira predlog stališče Republike Slovenije do sporočila Komisije Sodoben proračun za unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.
Hvala lepa magistru Pogačniku. Za predstavitev mnenja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina. Izvolite.
Hvala za besedo.  Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je predlog stališča obravnaval na svoji 4. nujni seji 12. novembra 2018, kot matično delovno telo.  Ker so predstavniki Vlade svojo udeležbo opravičili dodatnih obrazložitev ni bilo, odbor je brez razprave z osmimi glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije.  Hvala.
Hvala lepa. No, malček je vendarle nenavadno, da je brez razprave sprejel tako pomemben dokument, tako da mislim, da sem že zadnjič malo rekel, da malo apeliram, če lahko malo aktivirate odbore matična delovna telesa vsaj na tako pomembnih zadevah, kot je večletni finančni okvir. Predstavitev mnenja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo - mnenje smo dobili v pisni obliki.  Gospod Boris Doblekar je moral za trenutek ven skočiti, se mi je opravičil, tako da bomo citirali, da smo ga pisno dobili.  Na 19. seji 13. novembra je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisija Državnega sveta prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca, izvolite.
Bogomir Vnučec
Spoštovani predsednik, spoštovani članice in člani, hvala za besedo. Naša komisija je podprla predlog stališča Vlade do tega vprašanje, seveda smo pa mnenja bili, da je mogoče razlog za zmanjšanje sredstev, ki jih je predstavnik Vlade navedel, mogoče tudi to, da smo bili zelo slabi pri črpanju sredstev v obstoječi finančni perspektivi in nas tudi zanima, ali bo to vplivalo na obseg sredstev pri pogajanjih za nadaljnjo perspektivo. Hvala.
Hvala lepa. Sedaj pa odpiram razpravo poslancev. Se kdo javi k razpravi? Javili so se trije poslanci. Gospod Gregor Perič, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav številnemu omizju. Tako, jaz bi se najprej zahvalili predstavniku Vlade, gospodu Mallyju za zalo podrobno in obširno obrazložitev v kateri smo lahko razumeli vse, kaj je bilo, kaj je in tudi neka predvidevanja, kaj bo v zvezi s prihodnjo perspektivo, predvsem pa se mi je zdelo pomembno, da smo slišali argumente, ki so pripeljali do tega, da bo sredstev toliko, kolikor jih bo.  Kljub vsemu si pa na tem mestu dovolim tudi neko napoved v smislu tega, da bomo okoli številk, o katerih se pogovarjamo danes, še veliko slišali in bo tudi veliko kritik, predvidevam s strani opozicije, koliko bodo te kritike objektivne oziroma argumentirane, koliko bojo predmet politizacij pa mislim, da si bo lahko vsak sam ustvaril svoje mnenje. Jaz predvsem pozdravljam razvojno naravnanost in tudi pozivam v smislu tega, da v Sloveniji končno že naredimo ta paradigmatski preskok in da gremo predvsem z vidika nekih trdih in infrastrukturnih vsebin razmišljati tudi o temu, kako lahko s tistimi mehkejšimi pristopi, vlaganji v ljudi, v projekte, v sam razvoj, naredimo tiste korake, ki jih še moramo narediti.  Torej ne samo na območjih oziroma tistih predelih Slovenije, ki so že dovolj razviti, ampak tudi na tistih predelih, ki ta razvoj še potrebujejo. Vseeno pa gre poziv tudi Vladi, da v okviru pogajanj, ki so še v teku na različnih ravneh vloži maksimalni napor, da poskusimo izpogajati Sloveniji čim boljše izhodišče. In še kratko vprašanje, če morda kdo s strani Vlade ve, zasledil sem, da je včeraj se srečala skupina prijateljev kohezije na ravni vodij držav znotraj Evropske unija, ne kateri je bil tudi prisoten naš premier, gospod Šarec, pa če je morda kakšna informacija več v zvezi s tem, kaj so se voditelji odločili oziroma kaj so sprejeli?  Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji želi razpravljati mag. Branko Grims. Izvolite.
Ja, hvala.  Bilo je zelo nekaj lepih vznesenih besed.  Zdaj dovolite, da poskrbim za prevod v slovenščino iz politične latovščine. Se pravi, kaj se je v resnici zgodilo?  Zaradi Brexita je Slovenija strahovito oškodovana. To se pravi tako, od palca je zdaj minusa nekaj pol milijarde evrov v enem obdobju. Lahko tudi bistveno več, ampak toliko ga je zanesljivo. Se pravi, pol milijarde neto škode.  Kdo je za to kriv?  Tisti, ki je protipravno odprl meje Republike Slovenije, da so se čez zvalile trume migrantov. Kajti trume migrantov oziroma kolone, ki so šle preko Slovenije so bile uporabljene pri agitaciji za Brexit, kot pravzaprav glavni vizualni argument za izhod Velike Britanije iz Evropske unije.  Brez, da bi se takrat odprle meje, zanesljivo do Brexita ne bi prišlo, to dokazuje dejstvo, da so se že enkrat o tem izrekali in takrat je bila velika večina Britancev za to, da ostanejo v Evropski uniji in tudi danes bi bil verjetno izid že drugačen. Toda žal se je že zgodilo, kar se je. In seveda, danes se tukaj govori kako je to fino, da imamo toliko, kot imamo denarja, zamolči se pa, da ga imamo bistveno manj, kot bi ga morali imeti. In kdo je za to odgovoren?  Za to je odgovorna prejšnja vlada, osebno in kot celota vsak od njih, na čelu z ministrom, ki je danes zunanji minister in seveda to dokazuje, da tisto, kar se je takrat zgodilo, šlo je za protipravno, to je treba desetkrat podčrtati, odpiranje slovenskih meja za 530 tisoč ilegalnih migrantov. Ne samo, da je ogrozil državljanke in državljane Slovenije, ne samo, da je ogrozilo blaginjo te države, ampak je povzročilo tudi merljivo materialno škodo, ki je ogromna. Gre v stotine milijonov evrov. In ker se je to storilo naklepno, bi zato ljudje morali odgovarjati ne samo kazensko, ampak tudi z vsem svojim premoženjem.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je dr. Milan Brglez. Izvolite.
Hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni vsi navzoči.  Pa bom začel v bistvu na tistem, kjer je kolega pravzaprav končal pa bom dodal rahlo drugačno, ne rahlo, kar občutno drugačno videnje, namreč, zakonodajna telesa nikjer na svetu niso sodniki, zato obstajajo sodne instance in tiste sodne instance, ki so odločale, so glede te aktualne ali pa predhodne migracijske krize odločile v primeru proti, komisija proti Slovaški in madžarski, in se zelo jasno izrekle na tem nivoju, tako da vsaj tiste instance, ki jim mi moramo upoštevati, torej samo sodišče Evropske unije, ali pa našo Ustavno sodišče vsekakor ni nobene takšne razsodbe, ni naredilo. Je pa to politično presojanje in v bistvu ustvarjanje še pri vsaki temi dodatne zmede. Zdaj, če bi bilo tukaj kaj narobe glede tega je preprosta zadeve, raje kot vpiti, vložiti tožbe. In potem naj pač sodne instance razsodijo o teh zadevah in ne konstantno zgolj pri vsaki temi ponavljati te obtožbe. Drugo kar pa je, druga stvar, ki bi jo rad izpostavil je seveda, da razumem to stališče, razumem in nimam kaj pravzaprav dodati glede samega stališča Slovenije do teh pogajanj o večletni finančni perpektivi in tudi razumem potrebno po tem, vsaj iz našega vidika, da bi čim prej sklenili ta pogajanja, ker je pričakovanje kasneje še slabše kot je, po drugi strani pa vseeno moram ugotoviti v bistvu, da je to naš pogled. Ja, naš egoistični pogled je pravilen.  Pogled stališča celotne Evropske unije me pa pravzaprav tudi skrbi. Namreč tisto, kar bi si jaz upal vseeno reči v celotnem tem paketu in delu komisije je, da je vseeno rast veliko pred samo solidarnostjo, torej ni rast za solidarnosti, ki bi jo pravzaprav zdaj znotraj Evropske unije na takšen in drugačen način potrebovali in se to potrebo po solidarnosti / nerazumljivo/ re-nacionalizira. To je pa zadnja, ki bi si jo želeli pravzaprav re-nacionalizirati, kakšno drugo prej, kot pravzaprav to, tako da je razvoj nekako v ozadju, še zlasti pa neupoštevanje tega, da dejansko so meje razvoja, kar je znano že ne vem kako dolgo časa nazaj in še vedno v bistvu zanašanje na to, da bom os tehnologijo, z inovacijami v bistvu dosegli tisto, kar bi pravzaprav morali, hkrati pa vemo, da bo ta zadeva, če bomo šli samo po tej poti, zelo neenakomerno razporejena znotraj Evrope.  Tako, da tukaj je ena po mojem velika dilema in ne verjamem, da se bo tudi z evropskimi volitvami ta osnovni občutek bistveno spremenil, bi si pa želel več zagovornikov dejansko trajnostne rasti in potrebe po tem, da se prilagodimo tako okolju, kot pravzaprav tudi naredimo kakšne družbene spremembe, ali pa ne spremembe, dajmo reči strukturne spremembe na tem področju, da ne skušamo zadeve z več istega reševati, ker vemo, da to isto nas še nikoli ni do konca razrešilo. Ampak zdaj to ni kritika Slovenskega stališča, to je pač objektivno dejstvo s katerim se Evropa še ne zna soočit.  Ja, hvala.
Hvala lepa. Repliko ima mag. Branko Grims, izvolite.
Hvala. Ko je bilo tako lepo poudarjeno, da Državni zbor ni sodišče, veste  seveda ni del pravosodja, je zakonodajna veja oblasti. Ampak dostikrat prihaja tudi do presoje v tem Državnem zboru.  Spomnil bi samo, da so enemu od poslancev v prejšnjem mandatu protipravno odvzeli mandat in da je takrat isti dr. Brglez, ki je zdaj govoril dejal, da bo prevzel odgovornost, če se izkaže, da je to protipravno.  Ko je Ustavno sodišče to razveljavilo o tisti odgovornosti ni bilo niti sledu. In za odgovornost gre, gospe in gospodje. In odgovornost se ugotavlja tudi na osnovi ustavnega pooblastila Državnemu zboru, recimo z institutom ustavne obtožbe.  Glede na to, da najbolj razvpit oboževalec Hitlejevih del v Sloveniji zdaj prevzema že vlogo velikega cenzorja in posega v svobodo podjetništva in v svobodo izražanja javne besede se zna zgoditi, da boste kmalu tudi doživeli spet kakšno ustavno presojo in bomo torej uresničevali skupaj to ustavno pravico.
Hvala lepa. Dopolnilno razpravo želi dr. Milan Brglez, izvolite, imate besedo.
Ja, saj na drugačen …
Če lahko na kratko prosim …
Bom na kratko.
… pa če se držimo točke dnevnega reda.
Bom se držal točke dnevnega reda, koliko se je pač da znotraj celotne zadeve.  Torej sicer mislim, da to ni primeren trenutek za to, odgovora sta zgolj dva.  Ustavno sodišče je razveljavilo zakon na podlagi katerega je prišlo do tega in popravilo stanje v tisto normalo, ki ga je lahko Ustavno sodišče naredilo glede na delitev oblasti v državi sami. Kar se pa drugih zadev tiče pa poznamo postopke tudi za ustavno obtožbo in kako se te zadeve dejansko lahko tako ali drugače izidejo, če ima pa kdo karkoli bolj konkretnega, gre pa konkretno na sodišče.
Hvala lepa.  No, imam še jaz eno vprašanje. Če sem prav razumel, spoštovani gospod državni sekretar, je Slovenija močno vplivala na spremembo metode izračuna kohezijske politike, ki je rezultirala v tem, da je za nas izkupiček boljši, pa bi vas prosil, če lahko o tem nekaj besed poveste. Izvolite, gospod državni sekretar, imate besedo pa prosim, če v okviru odgovora odgovorite tudi gospodu Bogomirju Vnučcu, ne samo poslancem. Izvolite.
Igor Mally
Najlepša hvala, gospod predsednik. Najprej, če začnem na koncu.  Ja, kot veste je Evropska komisija spomladi letošnjega leta načrtovala bistveno spremembo metodologije razdelitve sredstev kohezijske politike za posamezne regije.  Ideja je bila ta, da se od nekako, odrine oziroma gre stran od obstoječe tako imenovane berlinske metode, ki je bila osnovana na razvitosti posameznih regij in vključi druge dodatne, bom rekel, faktorje, vezane predvsem na migracije, varnost, še najbolj pa na socialo.  Se pravi, da bi se, da bi bila kohezijska politika nekakšen korektiv gospodarske krize v kateri, skozi kater je Evropa šla in je še zlasti udarila tako imenovane južne države članice. Govorilo se je tudi o penalizaciji držav na vzhodnem delu Evropske unije in podobno. Skratka, mi smo v spomladanskih mesecih zelo intenzivno delali z Evropsko komisijo in rezultat tega je bil, ker smo v teh razgovorih izpostavljali specifični položaj Slovenije, ki je v tem, in nesmiselnost metode, ki jo je imela Komisija takrat na mizi. Rezultat vsega je bil, da je - vsaj po naših podatkih - predvsem zaradi našega slovenskega delovanja, Komisija potem ustavila prejemanje nove metodologije in šla na korekcijo stare metodologije, kar je rezultiralo v bistveno boljšem položaju Slovenije, konkretno kot sem že omenil, mi smo uspeli s tem ubraniti več kot eno milijardo kohezijskih sredstev.  Ali bo črpanje obstoječe finančne perspektive vplivalo na pogajanje za naslednjo finančno perspektivo, kar je gospod Vnučec vprašal? To so zdaj že moja tretja pogajanja o večletnem finančnem okviru. Pogajanja   (nadaljevanje) ne delujejo na ta način. Pogajanja delujejo na objektivnih dejstvih, kot so razvitost, bruto nacionalni dohodek in podobni objektivni kriteriji. Res pa je, da predvsem neto plačnice to dejstvo izkoriščajo v svoj prid, za namene zmanjšanja celotnega obsega evropskega proračuna. Ampak črpanje je mišljeno v smeri črpanja vseh kohezijskih držav skupaj, ne pa posamezne države članice.  Gospod Perič je vprašal glede prijateljev kohezije. Ravno včeraj zvečer so se vrnili iz Bratislave. Format prijateljev kohezije traja že tretji mandat. Bistvo tega formata je, da se združijo države, katerim primarni pomen je kohezijska politika v evropskem proračunu. Bistvo tega srečanja je bilo, da tudi tokrat posebej izpostavimo pomen kohezijske politike za razvoj Evropske unije nasploh in jasno povemo, da ne želimo, da se kohezijska politika tako zmanjšuje, kot se zmanjšuje zdaj. Hkrati je pa v sprejeti deklaraciji bil poseben poudarek tudi na kmetijski politiki, še zlasti politiki razvoja podeželja. Se pravi, oba elementa, ki sta nam bistveno v prid. Sama skupina je v bistvu protiutež skupini neto plačnic, ki pa zagovarjajo bistveno znižanje proračuna na 1 % BND ali niže, hkrati pa vsaj tiste najbolj aktivne neto plačnice bistveno znižanje kohezijske politike in praktično skoraj ukinitev skupne kmetijske politike. To je v bistvu neka protiutež v pogajanjih, ki se bodo še nadaljevala.  Glede razprave o številkah. Zaenkrat se o številkah tudi na evropski ravni še ne razpravlja. Ko se pa bo, bo pa Vlada, tako kot je bilo v navadi doslej, prišla tudi pred ta zbor po konkretni pogajalski mandat.  Pa še zadnja, praktično predzadnja zadeva, samo kratek komentar. Brexit je predvsem posledica dejstva, da je Velika Britanija oziroma Združeno kraljestvo ugotovilo, da nima več takšne moči v Evropski uniji, kot jo je imelo doslej. Prišlo je do širitve evroobmočja in enostavno teža Velike Britanije v Evropski uniji se je s tem znižala. In to je bil tisti glavni motiv, da je prišlo do te njihove kampanje.  Zadnja zadeva, omenjeno je bil premalo ambiciozen pristop v pogajanjih, ki jih imamo. Jaz mislim, da je predvsem pristop realen. Govoriti oziroma prizadevati si za nekaj, kar je že na podlagi objektivnih dejstev, vemo, da ne bo uresničljivo, vsaj v tovrstnih pogajanjih, kjer se pogovarjamo o številkah, ni preveč modro. Jaz bi še enkrat poudaril, da mislim, da je naše pogajalsko izhodišče predvsem realno.  Hvala.
Hvala lepa. S tem končujem razpravo.  Na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi: »Republika Slovenija pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija kljub predvidenemu izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije kot izhodišče za pogajanja predlaga obseg sredstev, ki so primerljiva s trenutnim večletnim finančnim okvirom. Meni, da je na ta način možno ustrezno nasloviti ključne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija. Republika Slovenija podpira predlog Evropske komisije, da alokacijska metoda na področju kohezijske politike še naprej temelji na kriteriju relativne razvitosti držav članic in regij. Republika Slovenija pri tem vztraja na stališču, da se mora najti rešitev, ki bo preprečevala nenadne drastične padce kohezijskih ovojnic tudi na ravni regij. Republika Slovenija ocenjuje, da predlagan obseg proračunskih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike ne odraža navedenih ciljev reforme. Zlasti znižanje sredstev za razvoj podeželja, je bistveno preveliko. Republika Slovenija močno podpira pristop k pogajanjem o večletnem finančnem okviru 2021-2027, v skladu s katerim   (nadaljevanje) bi bil dogovor o slednjem dosežen najkasneje do volitev v Evropski parlament spomladi 2019.« Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. Zahvaljujem se gostom na današnji seji. Tistim, ki nas zapuščajo, želim lep dan, drugim pa lep dan tule z nami.  S tem končujem 1. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, BRUSELJ, 4. DECEMBER 2018.  Gradivo smo prejeli od Vlade 29. novembra 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim mag. Sašo Jazbec, državno sekretarko, da nam predstavi izhodišča.
Saša Jazbec
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu! Zasedanje Sveta ECOFIN bo potekalo v torek v Bruslju, dan pred tem pa bo zasedala tudi Evroskupina. Obeh zasedanj se bo udeležil finančni minister dr. Bertoncelj.  Na zasedanju Sveta ECOFIN so na sporedu tri zakonodajne točke, in sicer: predlog obdavčitve digitalne ekonomije, bančni sveženj in evropska shema za jamstvo vlog, poleg tega pa še evropski semester 2019 ter izvajanje akcijskega načrta za zniževanje slabih posojil v Evropi.  O Predlogi direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev so ministri nazadnje razpravljali na zasedanju ECOFIN 6. novembra, zato vsebine verjetno ni treba ponovno predstavljati. Besedilo je bilo v vmesnem času tehnično in vsebinsko izpopolnjeno, tako se na ministrski ravni pričakuje odločanje o tem, ali so države članice soglasne glede celotne vsebine direktive ter kdaj naj direktiva najkasneje preneha veljati, če v ustreznem času na globalni ravni ne bo sprejeta ustrezna celovita dolgoročna rešitev. Slovenija v prvi vrsti podpira tako dolgoročno celovito rešitev, ki naj bi se oblikovala na OECD. Napredek na mednarodni ravni je zaradi zapletenosti problema in velikega števila različnih vprašanj v kratkem času težko doseči, zato je pričakovati, da bo za oblikovanje mednarodnega soglasja potrebnega še nekaj časa. Do njenega sprejetja pa bi lahko podprli tudi predlagan začasni ukrep, to je davek na digitalne storitve, ki pa ne sme biti obremenjujoč in administrativno zahteven ter ne sme bistveno vplivati na konkurenčnost EU. V zvezi z datumom prenehanja veljavnosti menimo, da bi bilo treba zasledovati cilj zveznega prehoda iz začasne na dolgotrajno rešitev, ob tem je smiselno, da datum ni postavljen prezgodaj.  Nadalje bodo ministri obravnavali dva sklopa zakonodajnih predlogov s področja bančništva. Prvi zadeva bančni sveženj iz leta 2016, ki ga sestavljajo predlogi sprememb uredbe in direktive o kapitalskih zahtevah, o sanaciji in reševanju bank in o enotnem mehanizmu za reševanje. Predlogi naj bi pomembno pripomogli k znižanju tveganj v bančnem sistemu EU. Pod avstrijskim predsedstvom so potekala intenzivna pogajanja v trialogih med Svetom, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, s ciljem, da se do konca leta doseže politični dogovor, k čemur je pozval junijski evro vrh. ECOFIN naj bi potrdil rezultate trialogov o ključnih zadevah, ki so pomembne za končni dogovor. Slovenija dosedanje rezultate trialogov ocenjuje pozitivno, predvsem v luči stališč, ki so bila potrjena v Državnem zboru v zvezi z zadevnimi predlogi.  Drugi bančni predlog zadeva Predlog uredbe za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge, ki ga je komisija objavila novembra 2015. Razprave o tem predlogu ne napredujejo. Ministri se bodo poskušali dogovoriti o časovnici za nadaljnje delo tudi na Evroskupini, ki bo zasedala dan pred tem. Za samo poročilo predsedstva menimo, da uravnoteženo odraža dosedanje razprave.   (nadaljevanje) Predlog za vzpostavitev evropske sheme za jamstvo vlog Slovenija podpira, vendar je tu bistvenega pomena, da se pred kakršnimkoli skupnim kritjem izgub iz naslova jamstva za depozite pomembno zmanjšajo tveganja v bančnem sektorju. In v tej zvezi se nam zdi smiselno, da se razprave nadaljujejo v smeri prehodne rešitve, ki bi bila zgolj v obliki likvidnostne podpore nacionalnim sistemom jamstva za vloge v obliki posojil, ne bi pa vključevala možnosti čezmejne absorpcije izgub.  V okviru nezakonodajnih dejavnosti se bodo ministri seznanili s poročilom o izvajanju akcijskega načrta za znižanje slabih posojil v bančni uniji ter s tremi dokumenti iz jesenskega svežnja, ki jih je Evropska komisija objavila novembra in s katerimi se pričenja nov cikel evropskega semestra za leto 2019. V letnem pregledu rasti za 2019 komisija izpostavlja, da smo že šest let v obdobju rasti, pred nami so izzivi, kot uvedba novih tehnologij oziroma digitalizacija, demografija, migracije in klimatske spremembe. V poročilu o mehanizmu opozarjanja je opredelila 13 držav članic, v zvezi s katerimi bo leta 2019 opravila poglobljen pregled za oceno, ali se zadevne države dejansko soočajo z makroekonomskimi neravnotežji. Slovenije ni med temi državami, se pravi, je izšla iz makroekonomskih neravnotežij.  V priporočilih za ekonomsko politiko evroobmočja pa je Evropska komisija bolj ali manj ponovila prioritete, ki so politika rasti, fiskalna politika, trg dela in socialna zaščita, krepitev finančnega sektorja in dokončanje ekonomske in monetarne unije. Pomembno je, da se ustvarijo fiskalni blažilci ne le pri najbolj zadolženih državah članicah, ampak tudi širše. Priporočila so krajša in usmerjena v boljšo koordinacijo evroobmočja. Podrobnejša razprava o teh besedilih bo v januarju, ko bodo pripravljeni tudi sklepi Sveta.  Evroskupina v redni sestavi bo razpravljala o osnutkih proračunskih načrtov držav članic za leto 2019, o poprogramskem nadzoru Cipra, Grčije in Španije, o programu dela Evroskupine januar-junij 2019 ter o rezultatih misije Mednarodnega denarnega sklada na podlagi člena 4 za evroobmočje. Evroskupina v razširjeni sestavi bo pa razpravljala o poglabljanju EMU, s ciljem oblikovati predloge odločitev na evro vrhu, ki bo zasedal v decembru. Večja teža bo na ukrepih za dokončanje bančne unije, v zvezi s katerimi pričakujemo, da se bodo ministri dogovorili o podrobnejših pogojih, pod katerimi bi evropski mehanizem za stabilnost lahko zagotavljal varovalo enotnemu skladu za reševanje v primeru, da bi bila sredstva tega sklada izčrpana. Del pogajanj je tudi vprašanje datuma uvedbe tega varovala. Pričakujemo, da bo na Evroskupini oblikovan predlog konkretnih odločitev glede pogojev vzpostavitve skupnega varovala za enotni reševalni sklad v okviru EMS ter širše glede reforme ESM. Na različnih predlogih, ki zadevajo proračun evroobmočja oziroma fiskalno kapaciteto, se bo delo nadaljevalo v prvi polovici leta 2019 in o tem boste podrobneje razpravljali na odboru v okviru predstavitve stališč za evro vrh.  Izhodišča vključujejo še informacijo o reviziji ključa za vplačilo kapitala v evropski mehanizem za stabilnost, zaradi prenehanja začasnega popravka razdelitvenega ključa za Slovenijo. Slovenija je namreč ena od štirih ustanovnih članic, ki so na podlagi 42. člena pogodbe 12 let bile upravičene do znižanja razdelitvenega ključa, z letom 2019 pa bo to prenehalo. Zato v okviru Sveta guvernerjev EMS poteka postopek za prilagoditev razdelitvenega ključa in spremembe priloge k pogodbi ESM. Novi ključ za Slovenijo bo zaradi prenehanja tega začasnega popravka znašal 0,47 namesto dosedanjih 0,42 % in posledično se bo povečal vpisani in vplačani kapital za Slovenijo, razlika v vplačanem kapitalu v višini 34,8 milijona evrov pa bo prerazporejena državam članicam, ki do tega popravka niso upravičene. Gre za implementacijo že sprejete mednarodne obveznosti ob podpisu Pogodbe o ustanovitvi EMS, zato Slovenija z njo soglaša. V prihodnjih letih bodo začasni popravki prenehali tudi za Malto, Slovaško, Estonijo, Latvijo in Litvo. Toliko za uvod. Hvala lepa.
Hvala lepa za predstavitev.  Preden odprem razpravo, na odboru smo ugotovili, da evropska shema za jamstvo vlog ni bila v tekstu obdelana.    (nadaljevanje) To je verjetno - ni kakšnega posebnega namena, verjetno kakšna nerodnost se je zgodila, da je pač do tega prišlo, si predstavljam. Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Ali se kdo javi k razpravi? Ugotavljam, da nihče, zato razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 4. decembra 2018, in jih podprl. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem končujem 2. točko dnevnega reda. Zahvaljujem se državni sekretarki z ekipo za sodelovanje na današnji seji.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PREPREČEVANJU RAZŠIRJANJA TERORISTIČNIH SPLETNIH VSEBIN, PRISPEVEK EVROPSKE KOMISIJE K SREČANJU VODITELJEV 19. IN 20. SEPTEMBER 2018 V SALZBURGU.   Gradivo od 3. do 6. točke dnevnega reda smo prejeli od Vlade 15. novembra letos na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradiva k omenjenim točkam so bila v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljena v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu; slednji jih je obravnaval na 5. nujni seji 20. novembra 2018 in sprejel mnenja, ki smo jih prejeli.  Prosim mag. Melito Šinkovec, državno sekretarko z ministrstva, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Melita Šinkovec
Hvala lepa, predsedujoči.  Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!  Kot je bilo že rečeno, bi želela uvodoma kratko predstaviti predlog Evropske komisije in nato še stališče Republike Slovenije.  Prizadevanja na ravni Evropske unije za boj proti terorističnim vsebinam so se začela že leta 2015, predvsem s prostovoljnim sodelovanjem med državami članicami in ponudniki storitev gostovanja. V tistem času oziroma malo kasneje je bila tudi sprejeta direktiva na ravni Evropske unije, ki predvideva določene ukrepe držav članic, da bi naslovile to problematiko. Slovenija se je temu pridružila, predvsem pa so ugotavljali, da so ti ukrepi nezadostni, ker prihaja do različnih hitrosti in obsega napredka na tem področju, pa tudi do pravne razdrobljenosti med državami članicami, kjer so se te vsebine pojavljale. Zato se je kot posledično na ravni Evropske unije oziroma je Evropska komisija dala predlog nove uredbe, s katero bi nadgradili dosedanje ukrepe in bi te ukrepe poenotili, pri čemer se ne bi posegalo v temeljne pravice, kot je svoboda izražanja in obveščanja. Predvsem je namen in cilj, da se preprečujejo zlorabe storitev gostovanja v namene širjenja terorističnih vsebin. Torej, uredba bi celovito in na pregleden način, pregleden pravni okvir za odkrivanje in odstranjevanje terorističnih vsebin z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za zaščito temeljnih pravic za povečanje zaupanja uporabnikov v spletno okolje in enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike storitev gostovanja, ki svoje storitve usmerjajo v Evropsko unijo. Če ponudniki storitev gostovanja, ki ponujajo storitve v Uniji ne glede na sedež, ne bi ravnali v skladu z uredbo, bi lahko Evropska komisija naložila državam članicam tudi kazni.  Predlog stališča Republike Slovenije je, da podpremo napore, da se na sistematičen in enoten način   (nadaljevanje) uredi preprečevanje in zmanjševanje zlorabe spleta za namen terorizma; da se opozori, da je pri tem treba dosledno spoštovati načela, ki zagotavljajo svobodo govora, misli in medijev, ter zagotoviti nemoteno delovanje enotnega digitalnega trga. Poleg tega bi poudarili, da si bomo prizadevali za dopolnitev uvodnih določb uredbe, na način, da bo možen umik oziroma odstranitev vsebin le na podlagi sodne odredbe oziroma dokaznega standarda, ki kaže na kaznivost spornih vsebin. Nadalje bi si prizadevali za dopolnitev besedila, da bo bolj jasen namen oziroma obseg uredbe, ki ni poseganje v varovano svobodo izražanja in v svobodo komuniciranja. Nadalje si prizadevamo za jasnejše besedilo glede proaktivnih ukrepov in podaljšanje roka za prenos na nacionalno raven. Zaradi določenih nejasnosti v tej uredbi pa bi Evropsko komisijo zaprosili še za dodatna pojasnila glede naslednjih vsebin: onemogočanje dostopa do vsebin, glede operativnih in tehničnih ukrepov ter glede pritožbenih mehanizmov.  Hvala lepa. Smo pa pripravljeni odgovarjati na vprašanja, če bi se pojavila.
Hvala lepa za uvodno predstavitev.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina.
Hvala za besedo. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na svoji 5. nujni seji, 20. novembra 2018, kot matično delovno telo obravnaval Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe. Dodatno obrazložitev je podal državni sekretar z Ministrstva za notranje zadeve mag. Sandi Čurin. Odbor je s šestimi glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predlagane uredbe.
Hvala lepa. Na 20. seji, 28. novembra 2018, je gradivo od 3. do 6. točke dnevnega reda obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca.
Bogomir Vnučec
Hvala za besedo, gospod predsednik. Naša komisija podpira stališče, kot ga je predlagala Vlada. Bi pa, če dovolite, tudi za vse ostale točke - ker se bom moral opravičiti - velja enako in podpiramo vsa stališča, ki jih predlaga Vlada, za naslednje točke od 4 do 6. Hvala.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Javili smo se trije poslanci. Najprej gospod mag. Branko Grims, izvolite.
Glede na to, da pri teh stvareh postaja Evropska unija zelo podobna dogajanju iz nekega romana z naslovom 1984, pa nekega drugega z naslovom Živalska farma. Raje vprašam, kaj, natančno, pravzaprav pomeni pojem teroristične vsebine, kaj, točno, vse to obsega. Pa bi prosil za pojasnilo.
Hvala lepa.  Naslednji je gospod Dejan Kaloh.
Hvala, predsednik, za besedo.  Jaz bi tudi imel eno vprašanje za predstavnike Vlade. Namreč, zasledil sem, da bo Republika Slovenija opozorila, da bo pred odkrivanjem in odstranjevanjem spornih vsebin lahko nastopile težave glede dostopa do vsebin, kjer je potrebna registracija. Zdaj me zanima, ali se misli tu na navadne spletne strani, se pravi, na navadne »site«, ki zahtevajo registracijo, ali so bili tudi toliko previdni in pametni, da so pomislili na »Dark Web«, se pravi, na del tako imenovanega »Deeb Web«, kjer je poleg kriminalcev, pedofilov tudi zbirališče za teroriste. Zdaj me zanima tudi, ali bo Slovenija pri tem participirala v smislu naših strokovnjakov. Kot vemo, naši tako imenovani spletni kriminalisti so pri razkrivanju »Dark Net« omejeno uspešni. Zdaj imam nek podatek, da so takrat neke kriminalce, ki so trgovali z narkotiki, ujeli, seveda z mednarodno pomočjo. Se pravi, ali je naša država na tem področju dovolj usposobljena za odkrivanje teh dejanj, ki jih tudi ta uredba   (nadaljevanje) zdaj na novo ureja, da bomo tu učinkoviti partner v Evropski uniji na tem področju. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednji razpravljavec je dr. Milan Brglez.
Jaz bi želel samo komentirati en del, in to je naslednje. Ugotavljam dejstvo, da je naša zakonodaja s samim stališčem nekako postavljena v ospredje in tudi naši standardi v razumevanju te problematike, ki ima politično ali pa kakršnokoli drugo dimenzijo. Tako v tem trenutku, dokler se ta pravni okvir ne spreminja, nimam nekih pripomb. Učinkovitost pa ni pred zakonitostjo.  Hvala.
Hvala lepa. Moje razmišljanje bo kratko, pa tudi vprašanje. Nadaljeval bi razmišljanje gospoda Kaloha. Za ta temni del interneta, ki po nekaterih ocenah znaša 80 % celotnega interneta, je vprašanje, ali je ta ocena pravilna, to je približno tako, kot fiziki tudi ocenjujejo temno snov, ki jo je nekajkrat več kot te vidne snovi. Pa me v zvezi s tem zanima - obstaja celo pot, legalna pot, internetna, v ta temni del interneta, da se aplikacijo sneti z neta - pa me zanima, kako je z nadzorom tega temnega dela. Ali je tu nadzor zgolj varnostno-obveščevalnih služb ali bodo zavezanci za nadzor nad temnim delom spektra tudi ponudniki, tako kot, če pravilno razumem, tudi uredba gre v tej smeri.  Izvolite, gospa državna sekretarka.
Melita Šinkovec
Hvala lepa, predsedujoči. Hvala lepa za razpravo oziroma za vprašanja.  Glede prvega vprašanja, kaj vsebujejo teroristične vsebine. Gre predvsem za vsebine, ki se pojavljajo na svetovnem spletu glede pridobivanja in novačenja podpornikov, pripravljanje in omogočanje teroristične dejavnosti, poveličevanje svojih grozodejstev in svojih aktivnosti ter pozivanje drugih, naj sledijo njihovemu zgledu ter skupaj z njimi sejejo strah v širši javnosti.  Če nadaljujem, glede »Dark Web« oziroma temnega spleta. Naj poudarim, da v bistvu ta uredba predvsem ureja aktivnosti oziroma naj bi bolje uredila te ukrepe na področju legalnega spleta. V bistvu policija, kot je bilo že omenjeno, deluje na tem spletu in na temnem spletu v okviru svojih pristojnosti in pooblastil, v okviru svojih nalog in pristojnosti. Če bi se pojavila potreba oziroma se bo izoblikovalo stališče, da je treba tu dodati določene ukrepe, razširiti naloge, ne dvomim, da bomo vsi skupaj postopali tudi v tej smeri. Mislim, da sem s tem nekoliko odgovorila tudi na zadnje vaše razmišljanje, gospod predsedujoči. Bi pa predala besedo še gospodu Robertu Furmanu, ki je predstavnik Policije in je tu z nami. Prosim.
Izvolite, gospod Furman. Prosim, da se predstavite tudi s položajem.
Robert Furman
Hvala, gospa državna sekretarka. Hvala, gospod predsednik. Sem Robert Furman iz Uprave kriminalistične policije, višji kriminalistični inšpektor.  Vprašanje je na mestu, vezano na »Dark Net« oziroma »Dark Web«. V bistvu komisija ni šla dlje v tem predlogu, kakor je javno dostopen splet. Se pravi, Evropska komisija v tem predlogu uredbe cilja na teroristično propagando, ki je dostopna vsem, dostopna čim hitreje, mladim, drugim ljudem, ki se preko mogoče teh spletnih strani oziroma prispevkov video vsebin sami radikalizirajo in spodbujajo tudi druge. V tej povezavi je ta predlog uredbe precej kratek, doseg ni daljši, zadeva uvaja zgolj proaktivne ukrepe, da se v bistvu spodbuja ponudnike storitev gostovanja, da sami vzpostavijo določene mehanizme, ki jim omogočajo prepoznavanje teh terorističnih vsebin.   (nadaljevanje) Preden preidem lahko na vprašanje vezano na teroristično vsebino – tukaj je sicer komisija, ker je uredba kot neposredno… akt, ki bo veljal neposredno za delati prag dlje, ker se je sklicevala na direktivo 541/2017, katero so države bile dolžne inventirati(?) do začetka 2018, predhoden je pa v bistvu okvirni sklep, ki je definiral kaj je terorizem in kaj posledično potem tudi je teroristična vsebina. Teroristična vsebina, če bi rekel tako je, kakor je gospa državna sekretarka že dobro povzela, propaganda, ki spodbuja, napeljuje, promovira teroristične dejavnosti iz teh pravnih okvirjev, ki sem jih prej navedel, to pa je v našem kazenskem zakoniku preneseno v 108. člen, 109., 108a. člen, 110., 111. Še en(?) kazenskega zakonika.  Vezano na usposobljenost. Se pravi, v bistvu mislim, da se odgovor Dark web se tukaj ne dotika ta uredba. Govori o javnem dostopnem delu spletne oziroma storitve informacijske družbe. Glede usposobljenosti je v tej fazi, bo potrebno v bistvu spremljanje te uredbe in bomo mogli biti seznanjeni s to uredbo v toliko, saj bomo del te uredbe tudi mogli izvajati. Samo usposabljanje v tem delu bo vezano na področno zakonodajo, se pravi to, kar nam kazenski zakonik veleva kaj je terorizem, kaj je teroristična vsebina. Tako da v bistvu, tukaj bomo mogli sami pri sebi eno vrsto usposabljanj, da bomo lahko izvajali to samo uredbo v tem delu. Toliko iz moje strani.
Hvala lepa, želi še kdo razpravljati? Prijavil se je še en poslanec, izvolite gospod mag. Grims, imate besedo.
Hvala. Dopolnilno vprašanje, pa bom potem najbrž imel še tretjega. Namreč, katere teroristične organizacije pa so zajete v ta proces oziroma postopek?
Hvala lepa. Gospa državna sekretarka imate besedo.
Melita Šinkovec
Hvala lepa.  V bistvu ta uredba se ne naša na konkretne teroristične organizacije, ampak v bistvu ureja teroristične vsebine, ki se pojavljajo na spletu, tako da tukaj ne »targetiramo« nekih točno določenih organizacij, ker tudi če bi jih, bi se lahko naslednji dan spremenila, teroristične vsebine pa ostajajo. Tako da glavno zasledovanje tukaj so vsebine, ne pa organizacije. Hvala lepa.
Hvala. Še dopolnilno vprašanje, mag. Branko Grims.
Ja, zakaj to vprašam? Zaradi tega, ker obstaja trenutno ena sama vse evropska teroristična organizacija, reče se ji Antifa. Zaslužna je za uničenje centrov nekaterih mest, recimo Hamburga, ob zasedanju G20 je izgledal kot bi bombardirali tam. Zaslužna za veliko osebnih napadov, nasilja, ogromno uničene imovine, rope in me zanima, če se bo preganjalo po tej črki tudi to teroristično organizacijo?
Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, izvolite.
Melita Šinkovec
Hvala lepa. Glede vsebin oziroma katere vsebine so teroristične oziroma take, da napeljujejo na teroristične aktivnosti, določi vsaka država članica preko sodnega postopka in potem tudi na ta način da določi aktivnost, odredbo, da se bo ta vsebina umaknila s spleta. Hvala lepa.
Hvala lepa. S tem končujem razpravo pri tej točki dnevnega reda. Ker je predlog stališča daljši, ga če se strinjate ne bi bral v celoti, tako dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na 3. strani gradiva z dne 15. november letos. Prosim, da glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem končujem 3. točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SKUPNIH STANDARDIH IN POSTOPKIH V DRŽAVAH V DRŽAVAH ČLANICAH ZA VRAČANJE NEZAKONITO PREBIVAJOČIH DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV, PRENOVITEV.  (nadaljevanje) Prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev, 19. in 20. september v Salzburgu. Ponovno prosim gospo državno sekretarko, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite, imate besedo.
Melita Šinkovec
Hvala lepa.  Predlog direktive je v bistvu del svežnja na evropski ravni, ki v bistvu sledi oziroma nadgrajuje že sprejete dokumente oziroma direktive o vračanju, ki so bili leta, rečemo 2008 že tudi sprejeti in jih v bistvu želi nadgraditi.  Nekje ta prva direktiva o vračanju, ki je bila sprejeta 2008, je bila tudi sprejeta v okviru našega predsedovanja in je takrat bila velik napreden na tem področju in ta veljavna direktiva že določa skupne standarde, torej postopke zavračanj državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice do prebivanja v Evropski uniji.  Tekom teh let in teh aktivnosti in procesov Evropske unije glede vračanja, pa so se razkrile določene pomanjkljivosti, ki jih v bistvu želi Evropska unija s to novo direktivo nasloviti. Se pravi, ker je bilo neučinkovito in nedosledno izvajanje direktive v državah članicah, je v bistvu okrnilo tudi splošno neučinkovitost postopkov vračanja v Evropski uniji, zato je bila sprejeta ta nova direktiva. Še en razlog je bil tudi ta, da so se v lanskem letu oziroma v letu 2016 je bil odstotek vrnjenih 45, 8 %, v 2017(?) pa zgolj 36, 6, se pravi je ta odstotek upadel.  Z novo direktivno bi bila vpeljana določena nova pravila, ki bi v bistvu pripomogla k pospešitvi postopkov vračanja, potem bi preprečila samovoljne zapustitve oziroma pobege in s tem omejila sekundarna gibanja in v bistvu bi povečala skupno stopnjo vračanja v Evropski uniji. Pri tem pa bi v bistvu v celoti naslovila in tudi spoštovala temeljne človekove pravice in pa načelo nevračanja. Med ključnimi novostmi pa bi ta direktiva uvedla oziroma opredelila skupna merila za določitev nevarnosti pobega in omogočanje pridržanja posameznikov, ki ogrožajo javni red ali nacionalno varnost in bi s tem v bistvu omejila ta sekundarna gibanja. Določila bi poenostavljena pravila, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, ki so bili že obravnavani po azilnem postopku na meji. Potem bi jasnejše in učinkovitejše opredelila pravila za izdajo odločb o vrnitvi in pa uvedla obveznosti za tujce, da sodelujejo v postopku v odločanju in v samem postopku vrnitve.  Torej v predlogu stališča v bistvu predlagamo, da Republika Slovenija podpre sprejem prenovljene direktive, saj je korak v pravo smer za bolj učinkovito vračanje. Podpre obveznost tujca, da mora sodelovati s pristojnimi organi v postopkih vračanja. Da podpre opredelitev kriterijev, merila za ugotavljanje obstoja nevarnosti pobega. Ob tem bi izrazili zadržanost do obveznosti izdaje odločbe o vrnitvi takoj po prenehanju zakonitega prebivanja. Tukaj se zlasti veže na postopke, ki jih imamo mi v Republiki Sloveniji.  Podprli pa bi / nerazumljivo/ naštevanje razlogov, kdaj se rok za prostovoljno vrnitev ne odobri. Podprli bi namen omejitve sukcesivnega vlaganja pritožb, vendar s pridržkom, zaradi preveč omejujočega besedila določbe, ki posega v nacionalni sistem sodnega, pravnega varstva. In pa načelno bi izrazili podporo možnosti izvedbe postopkov na meji, a se pridobi dodatna pojasnila Evropske komisije. Hvala lepa.
Hvala lepa za tole predstavitev. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina. Izvolite.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na svoji 5. nujni seji, 20. novembra kot matično delovno telo obravnaval predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive. Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, mag. Sandi Čurin je podal dopolnilno obrazložitev. V razpravi sta poslanca koalicijskih poslanskih skupin podprla predlog stališča in predlagano direktivo, a izrazila določene pomisleke glede izraženih vladnih zadržkov, kot na primer pri omejitvi sukcesivnega vlaganja pravnih sredstev in pri roku za odločitev o pravnem sredstvu. Izraženo je bilo stališče, da bi bilo smiselno pogledati na zadevo celostno in pri implementaciji direktive prilagoditi zakonodajo tako, da bi zadostili v predlagani(?) direktivi določenemu roku za odločanje o pravnem sredstvu. S strani predsednika odbora je bilo izraženo stališče, da bo opozicija podprla predlagane zakonske predloge, v kolikor jih bo vložila koalicija. Odbor je z 10 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije. Hvala.
Hvala lepa gospod Pavlin. Glede Državnega sveta smo mnenje že slišali. S tem odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. Se javi kdo k razpravi? Prijavili so se štirje poslanci. Najprej mag. Meira Hot, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Torej, v zvezi z zadevno točko bi najprej povedala, da, v kolikor vem, je že evropska agenda za migracije bistvena, v bistvu, politika vračanja nezakonitih priseljencev, ker naj bi imelo to zelo velik odročilni učinek na potencialni azil imigracije. Pa gre prvo vprašanje, zakaj toliko let, kljub temu, da je to prioritetna agenda dejansko učinkovitosti politike na izjemno nizki ravni? Zakaj torej države članice te politike ne izvajajo? Kot drugo bi pa pohvalila, v bistvu, v stališču, dejstvo, da je Republika Slovenija zadržana v zvezi z učinkovitim pravnim varstvom. Ampak me zanima, kako bo dejansko spoštovano načelo / nerazumljivo/, pa vemo, da so hitri postopki na mejah dejansko z vidika varstva človekovih pravic, sporni, dejansko nemogoče vsebinske presoje z vidika individualnih okoliščin posameznika in kot tretje, ali to pomeni, ko ste prej govorili tudi o možnosti detenci, da bojo avtomatično vsi pridržani in kakšno bo sodno varstvo za te, ki bodo na ta način pridržani? Hvala.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je dr. Milan Brglez, izvolite.
Ja, tudi jaz se pravzaprav, najprej moram ugotovit, da so, da je pravzaprav že vlada sama identificirala tiste probleme, ki so v naši obstoječi zakonodaji, ki je skladna z Ustavo, še vedno. Bi pa hotel izpostaviti še en vidik, na katerega bi pred kakršno koli že poseganje v našo zakonodajo, bilo potrebno, da je odpravljen dvom. Namreč, ti hitrejši ali pa postopki brez suspenzivne pritožbe ali karkoli takšnega, so bili v našo zakonodajo vneseni za primere, ki so zelo blizu izrednega stanja ali karkoli podobnega in o tem mora za enkrat, torej o zakonu o tujcih in teh spremembah, mora odločit Ustavno sodišče. Dokler ustavno sodišče ne spreminja oziroma ne odloči o tej zadevi, je vztrajanje na obstoječih zadevah bistveno, bi si pa želel, da bi odločilo, zaradi tega, ker je v primerih ali pa na splošno v sprejemanju zakonodaje se vedno postavi vprašanja ustavnosti in odločitev glede tega primera bi nakazala tudi smer, kje je ustavna in torej, kje so meje ustave pri nas. Tako da, jaz mislim, da bi pred kakršnimkoli popuščanju od tega stališča, bilo nujno, da se predhodno prouči odločitev Ustavnega sodišča, ko bo ta znana, ker do takrat je pa naša zakonodaja takšna, kot so naši pridržki. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Dejan Kaloh, izvolite.
Predsednik, hvala za besedo. Včeraj je naš minister za notranje zadeve, gospod Boštjan Poklukar bil član ministrskega srečanja držav članice Strasbourškega foruma v Bratislavi. Tam je gospod minister izrekel nekaj cvetk, o tem malce kasneje. Zdaj bi se najprej rad dotaknil točke, ki jo obravnavamo. Pred tem je predstavnica vlade dejala, problem tega imigrantskega, v navednicah, »izginjajo«(?). Zdaj, malo statistike za uvid v situacijo. (nadaljevanje) Letos je Slovenija vsaj uradno zabeležila več kot 8 tisoč nezakonitih vstopov, do konca novembra torej. To je od 100 do 150 na teden in sprejela je več kot 2 tisoč prošenj za mednarodno rešitev. Se pravi, za azil. Jaz sem že pred tednom dni postavljal pisno poslansko vprašanje na to temo. Odgovora seveda še ni zaradi zakonskega roka, ampak zgolj na kratko, pomembno je to, da se od natančno 2 tisoč 555 prošenj za azil, govorim do meseca konca oktobra, se končajo z ustavitvijo postopka v kar 2 tisoč 27 postopkov. Zakaj se pa postopki končajo? Iz preprostega razloga – ker ti ljudje, se pravi, tako imenovani prosilci za azil, enostavno izginejo. Zdaj, kaj bo tukaj v zvezi s temi izginjajočimi ljudmi vlada storila, je drugo vprašanje. Opažamo neko veliko inerčnost na tem področju, hkrati pa tudi na ravni EU je zabeleženo, so zmanjšane stopnje vračanja, ki ga opredeljuje direktiva. Podatki kažejo, da v letu 2016 je bila ta stopnja 45,8 %, v letu 2018 pa samo še zgolj 36,6. Vlada ni v tem poročilu zapisala, kolikšna pa je ta stopnja, se pravi vračanja v Sloveniji. Dajte nam postreči prosim s tem podatkom, ker je seveda za našo državo pomemben. Kar se pa tiče dela, o katerem sem zdaj govoril, se pravi o obveznosti držav članic o vračanju. Opažam, da se zadeve po nepotrebnem podvajajo. Zakaj sta zdaj trenutno še vedno dva ločena postopka? Upravna enota izda prenehanje zakonitosti tem azilantom, ki jim poteče veljavnost bivanja, po drugi strani pa Ministrstvo za notranje zadeve pa izda odločbo o vrnitvi. Kdaj mislite uvesti izdajo enotnega akta? Ste o tem kaj govorili? Kar se pa tiče, ker sem začel s tem Strasbourškim forumom v Bratislavi, ki se je zdaj minula dva dneva dogajal. Verjeli ali ne, minister govori o tem, da bo poudarek na slovenskem predsedovanju, ker namreč vodimo ta forum od 1. januarja do 30. junija. Govoril je tudi, da bo fokus oziroma eden izmed poudarkov na sobivanju v večkulturnih skupnostih. Jaz se zdaj sprašujem, samo po sebi je ta stavčna zveza tako nesmisel, kar opozarja kolega Grims ves čas, ker prišleki iz Islamskega sveta in izpod Saharske Afrike enostavno se ne bodo nikoli asimilirali in to ne bo nikoli realnost. Realnost je seveda getoizacija(?), v vsem svojem razkošju, vidna v Bruseljskem(?) / nerazumljivo/, ampak tam verjetno minister Poklukar še ni bil, tako da, za enkrat toliko. Hvala.
Hvala lepa. Zadnji razpravljavec je gospod Boštjan Koražija, izvolite.
Najlepša hvala.
Upam, da sem prav naglasil vaš priimek.
Ja, prav je. Hvala, hvala. Se opravičujem, malo sem na slabem glasu oziroma malo sem prehlajen. Najlepša hvala za besedo. Jaz bi se pa navezal v moji razpravi na 4., 5. in 6. točko dnevnega reda. Pa bi se kar lotil razprave. Ta in naslednji dve točki jasno kažejo na to, da se EU migracij loteva na napačni strani. EU se prioritetno ukvarja s tem, kako čim bolj zagraditi zunanje meje Evropske unije in kako čim več tistih, ki jim kljub vsemu uspe doseči ozemlje trdnjave Evropa, zavrniti in jih po čim krajšem postopku vrniti tja, od koder so prišli. Trenutno stanje je takšno, da na primer, v Sloveniji v letih od 2015 do 2018, odstotek tistih, ki jim je prošnja za mednarodno zaščito odobrena, 8,7 %. Bilo je vloženih 5 tisoč 616 prošenj, 491 je rešenih, je bilo pozitivno. In kaj predlaga ta direktiva? Da vseh ostalih 5 tisoč 125 obravnavamo v mejnih postopkih, sprocesiramo njihove prošnje in pritožbe v 48 urah in jih zaradi možnosti pobega in tako imenovanih sekundarnih migracij strpamo v pripor do izgona. Glede tega ima taka oseba dve opciji: ali jo bomo v okviru Dublina vrnili na Hrvaško in nato po poti sosednjih držav nazaj proti državi izvora ali pa bodo imeli posebno srečo in jih bomo izročili direktno v roke organov izvorne države. V nekaterih primerih torej tistim, zaradi katerih so v prvi vrsti zbežali. Pa ne zaradi tega, ker imajo kriminalno preteklost ali kaj podobnega, ampak zato, ker naša zakonodaja in organi menijo, da ni nobenega razloga, da bi jim podelili zaščito. Konkreten primer naše izjemno radodarne ureditve, kolikor se rad - tudi povejo na desnici. Marca letos smo v Levici zahtevali nujno sejo glede nezakonitega vračanja prosilcev za mednarodno zaščito.  Konkretno je šlo za 38 ljudi, ki so k nam prišli kot posamezniki, pari ali družine po legalni poti, nato pa pri nas zaprosili za azil. V vseh, vseh 38 je bilo zavrnjenih, ker naj bi bila Turčija varna izvorna država.  V času, ko je v Turčiji vladalo vsesplošno preganjanje Kurdov in tako imenovanih Gulenistov, smo mi vseh 38 oseb zavrnili kot država, ker naj ne bi izkazali, da bodo doma preganjani. Se pravi te osebe, ki so bile preganjane. Kljub 133 tisoč 257 priprtih, 151 tisoč 967 odpuščenih, a za  Ministrstvo za zunanje zadeve, se opravičujem, za Ministrstvo za notranje zadeve so bile to prenizke številke in jih je preprosto zavrnilo. Ob doslednem spoštovanju tistega, kar piše v predlogu direktive ne samo, da bi se mi, te ljudje vrnili, mi bi jih vrnili v sodelovanju z državo izvora. Vrnili bi jih direktno v roke tistih, pred katerimi so zbežali, tako da izpostavljene, kako zelo je nas sistem radodaren in kako zelo je EU solidarna do beguncev in migrantov je navadna manipulacija. Hvala.
Hvala lepa, gospod Koražija. S tem zaključujem prvi sklop razprave pa prosim državno sekretarko, da odgovori. Izvolite, imate besedo.
Melita Šinkovec
Hvala lepa.  Če začnem na začetku, zakaj je toliko let trajalo, da je prišlo do nove uredbe, nove direktive. Gre za to, da v bistvu so bile omejene pristojnosti Evropske komisije in hkrati gre za policijske postopke, ki se urejajo v vsaki članici posamezno. Z Lizbonsko pogodbo so pa se te pristojnosti v bistvu razširile in zato v bistvu so sedaj sledile temu nove aktivnosti. Glede Non-refoulement, gre za v bistvu presojo pogojev glede tega in je vedno v bistvu del odločbe o vrnitvi. Ta odločba o vrnitvi pa je del mednarodnega prava in ga ta direktiva v bistvu ne more urejati. Glede mednarodne zaščite, ta direktiva v bistvu ne naslavlja mednarodno zaščito. Tukaj ni predmet mednarodna zaščita, ampak gre za vračanje tistih, ki pridejo v Slovenijo oziroma v državo nezakonito, ker za mednarodno zaščito v bistvu človek zaprosi in potem s tem stopi v postopek. Če on tega ne zaprosi, potem gre zato za nezakonito prebivanje v državi in se spelje temu primeren postopek.  Stopnja vračanja teh nezakonitih oziroma oseb, ki so nezakonito prestopile mejo je višja za državami zahodnega Balkana, ker imamo z njimi tudi sklenjene določene sporazume, večji problem tega vračanja pa predstavljajo tretje države, s katerimi v bistvu tudi Evropska unija sedaj dela na določenih aktivnostih skupaj s temi tretjimi državami, da bi se to, da bi sprejemale te osebe.  Tako da Evropska unija v bistvu tukaj dela na teh aktivnostih, seveda tretje države je težko prisiliti, vedno nekaj dam-daš, tako da so te proces v bistvu trajajo dlje časa.   Ja, glede tem, zdaj sem pozabila vprašanje, sem si samo odgovor pripravila. Pripravlja se določene spremembe v bistvu, ki, aha, za te postopke za združevanje postopkov oziroma skrajševanje teh administrativnih ovir. Pripravljajo v bistvu se nekatere spremembe na tem področju, da bi se v bistvu, da bi prišlo do združevanja postopkov. Zdaj bolj konkretno oziroma podrobno, bi pa prosila, da predstavnik Policije predstavi to, če dovolite, predsedujoči. Lahko.
Hvala, izvolite predstavnik policije, če se prosim predstavite z imenom in položajem. Izvolite.
Melita Šinkovec
Aha, se opravičujem.
Matej Stopar
Matej Torkar, vodja službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve.  Jaz bi naprej podal nekaj dodatnih pojasnil, mogoče glede vprašanja samovoljnih zapustitev in potem mogoče tudi glede samega pridržanja v tovrstnih postopkih potem pa še, kot je bilo rečeno, kolega iz Policije, mogoče glede teh trenutnih sprememb glede združevanja postopkov.  Zdaj, zelo točno ste navedli, problem samovoljnih zapustitev prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji je zelo visoko in ta problem je prepoznan. Dejstvo pa je, da oseb, ki so v postopku mednarodne zaščite ni mogoče pridržati oziroma jim ni mogoče omejiti gibanja, razen če niso podani neki razlogi po nacionalni zakonodaji, se pravi ogrožanje javne reda, miru ali javnega zdravja, ali karkoli.  Ampak samo zaradi dejstvo, da so osebe v postopku presojanja mednarodne zaščite, pa tem osebam ni mogoče omejiti gibanja, zato se te sekundarne migracije med državami dogajajo, ni pa to stvar tega predloga direktive.  Se pravi to ni stvar politike vračanja, ampak je stvar politike mednarodne zaščite in ta problem samovoljnih zapustite in posledično sekundarnih migracije je velik in to je tudi eden izmed elementov prenove pravne podlage s področje skupnega evropskega azilnega sistema.  Tako da tam bodo nekateri postopkovni vidiki nekoliko drugače urejeni, predvsem se pa vse stremi k pospešitvi postopkov, da države lahko izvedejo postopke presoje mednarodne zaščite hitreje.  Oseba potem pride v ta režim, ki ga ureja direktiva o vračanju šele potem, ko je zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito in to potem velja tudi potem za morebitne pritožbe, tako da takrat, ko je polnomočna odločitev o zavrnitvi upravičenosti do mednarodne zaščite, potem ta oseba pride v ta postopek vračanje. Zdaj v tem postopku vračanja, tukaj gre pa za policijski postopek, to je treba poudariti, se potem te osebi lahko omeji gibanje, se pravi pri nas v konkretnem primeru je to v okviru Centra za tujce v Postojni, tako da samih teh zapustitev, kar se tiče v Republiki Sloveniji je bistveno manj.  Je pa tako, zdaj v obstoječi pravi podlagi, v obstoječi direktivi o vračanju omejitev gibanja ni, bom rekel, predvidena kot ukrep, ki se praviloma v teh postopkih uporabi. In države se tega poslužujejo zelo različni in praviloma je v tisti državah, kjer ta ukrep odvzema prostosti ni uporabljen, potem te osebe seveda zapustijo Center za tujce, tam niso v območju omejenega gibanja in grejo v državah članicah.  Zdaj od leta 2008, od uveljavitve direktive je bilo to, se je izkazalo, da je to velik problem, zato ker lahko, teoretično bi bila ta oseba v postopku vrnitve v vsaki državi članici in bi tik preden bi bila vrnjena potem šla v drugo državo. In to je ena od stvari, ki jih želi ta direktiva omejiti. In kot je že državna sekretarka rekla leta 2008 je šlo za policijski postopek, ki je bil del, bom rekel, nekdanjega tretjega stebra, se pravi medvladnega sodelovanja.  Tukaj je bil potreben konsenz držav članic in zato dejansko so bili standardi v direktivi o vračanju opredeljeni relativno nizko.  Z Lizbonsko pogodbo so pa politike tretje stebra postale politike skupnosti, kar pomeni, da je Evropska komisija dobila znatno več pristojnosti, tukaj uporabljeno je tudi, se pravi načelo kvalificirane večine, tako da so zdaj standardi, ki se dvigajo vključno s poenotenjem razumevanja nevarnosti pobega, pravili glede odvzema prostosti in tako naprej, so zdaj na bistveno višji ravni, ker dejansko Evropska komisija zdaj to možnost po novi zakonodajo, zdaj to možnost po lizbonski pogodbi tudi ima. Mogoče še kolega s policije, če dopolni, če dovolite.
Hvala lepa. Želite dopolniti še? Izvolite, predstavite se.
Tomaž Pavček
Lep pozdrav! Moje ime je Tomaž Pavček, višji samostojni policijski inšpektor iz generalne policijske uprave uprave uniformirane policije. Kot ste že ugotovili dejansko Evropska unija nekako v zadnjem času intenzivno dela na regulaciji ilegalnih ali legalnih migracij znotraj Evrope in zaradi tega bi rad poudaril, da ta direktiva o kateri se zdaj pogovarjamo je samo en del tega, tukaj velja omeniti tudi entry exit uredbo, SIS uredbo, entias(?) in tako naprej, ki so že sprejete. In to bo ta direktiva o vračanju le del tega. In te številke, ki so bile predstavljene 8 tisoč nezakonitih prehodov pa 2000 in še nekaj prošenj za azil so dejanske. In razlika med temi številkami so pa tiste osebe, ki jih potem policija vrača. Vračanje moramo razdeliti na dva segmenta. Ena so tista, ko vračamo tujce po ilegalnem prestopu državne meje, druga so pa tista, ko nastopijo, ko policija zasači tujca znotraj ozemlja, da naj zakonito prebiva. Tudi teh je kar nekaj tisoč, ki jih policija obravnava, največkrat je, ko tujec prekorači dovoljen čas prebivanja znotraj schengeskega območja in takrat nastopijo naše odločbe o vrniti, ki so bile omenjene. Odločbo o vrnitvi trenutno jo izdaja po veljavnem Zakonu o tujcih samo policija. In res kot ste ugotovili, ko upravna enota razveljavi dovoljenje za prebivanje nekemu tujcu zaradi določenega razloga in mu določi tudi rok, da zapusti državo in če tega roka ne spoštuje in ko ga policija dobi mora policija ponoviti postopek izdaje odločbe o vračanju in tako naprej. S sprejemom Zakona o tujcih, ki je trenutno že mimo medresorskega usklajevanja se bo to uredilo, da bo dejansko odločba upravne enote o razveljavitvi dovoljenj za prebivanje hkrati tudi obveza tujcu, da zapusti državo in če tega ne bo storil bo policija samo izvršila odločbo upravne enote in ne bo izdala svojih odločb. Tako da tukaj smo že racionalizirali kar se tiče administrativnega dela tako policije kot drugih organov. Imamo pa še odprto zadevo kar se tiče teh odločb pri negativnih odločitvah v azilnem postopku. Toliko.
Hvala lepa. Začenjam drugi krog razprave. Prvi se je prijavil poslanec mag. Branko Grims. Izvolite.
Hvala za besedo. Kadar tako kdo razpravlja kot je prej eden od kolegov kako je treba meje maksimalno odpreti in vse kar spustiti čez, ker mi rabimo migrante, ta bi bil najbolj hvaležen, če bi najprej začel s tem podatkom, da bi povedal koliko jih ima pri sebi v hiši, koliko migrantov ima na dvorišču, koliko jih ima v dnevni sobi, če nima nobenega, da bi s tem kar zaključil potem. Kajti, če živimo v državi v kateri ljudje, ki so 30, 40 let delali in gradili to državo, životarijo s 300, 400, 600 evri na mesec, za migranta se pa meče po 1963 evrov skozi okno vsak mesec, je to škandal najvišje kategorije, nečloveško, nesocialno, da ne rečem preprosto podlo. In to je levičarska politika danes. Zdaj, kaj se hoče narediti? 10. se hiti tam dol v Marakeš, 10. je, kdor ne ve tega, dan človekovih pravic, to seveda ni slučajno izbran dan, to je zato, ker se hoče migracijo narediti kot človekovo pravico, če kdo te simbolike še ni pogruntal do zdaj. In oprostite, gospe in gospodje, to je pa svinjarija pa še veleizdaja zraven. Kajti, če se to zgodi je konec države blaginje, že Walter Friedman je opozoril, da če imaš ti odprte meje to nezdružljivost države blaginje, in dobil je Nobelovo nagrado za ekonomijo, mimogrede, in po drugi strani je to konec civilizacije, konec naroda, konec kulture, konec vsega, to je tisto o čemer se mi danes pogovarjamo v resnici. In poslušali smo točno v tej sobi, pa še v nekaterih sosednjih, neumnosti tipa, kako bomo ostali osamljeni, če bomo odstopili od Marakeške pogodbe oziroma globalnega sporazuma o varnih, zakonitih in urejenih migracijah kot se uradno ta zmazek imenuje. Danes, gospe in gospodje, so odstopili Madžari, Avstrijci in Italijani, kar pomeni, da je Slovenija vrh balkanskega žepa za migrante. Upam, da se zavedate, kaj to pomeni. Spravljate Slovenijo v točno tisti položaj, ki sem svaril več let, da se ja ne sme zgoditi in proti čemur je, mimogrede, izrazito in jasno nastopala tudi prejšnja ministrica za notranje zadeve, medtem, ko sedanji minister, ne vem, kako si predstavlja »multi kulti« državo, ampak gospe in gospodje, jaz sem to že parkrat opozoril. Bata klan(?), gospe in gospodje, v Parizu, je bil »multi kulti happening«, pa tamle poboj v Barceloni je bil »multi kulti happening«, pa poboj na božičnem sejmu v Berlinu je bil »multi kulti happening« in če hočete, umor policista, ko sem dve leti govoril, da ga je umoril migrant v Sloveniji, je bil tudi »multi kulti happening«. Toliko da vemo, kaj je »multi kulti« v praksi. To ne obstaja, ker ne more obstajati. Ti ne moreš, v stajo s kokošmi pripeljat pitona, pa reči, no zdaj je pa to »multi kulti« pa lepo se imejte. Za nekoga se bo to slabo končalo. Veste, v Evropi mlade učijo, kako je treba vsakomur se nasmehnit, če ti zagrozi z nasiljem, kje drugje učijo pa mlade, kako se pobija. Ne moreš to potem kar skupaj dati. Ti moraš ustvariti okolje, v katerem ljudje varno živijo in skupaj lahko živijo ljudje, ki jih družijo enake vrednote, enaka zgodovina, enake stvari, enake želje, enaki interesi. Vse drugo, kar je pa mešanje civilizacij in barbarizma, ker sploh ne gre v resnici za več civilizacij, ampak gre za civilizacije in barbarstvo, pa prinaša strahotno nesrečo in pomanjkanje in nevarnost. In zdaj, v tem okviru, se dogaja marsikaj protizakonitega. O 530 tisoč ilegalnih migrantih preko našega ozemlja sem že večkrat govoril. Danes prihaja z vseh strani in seveda, ko eden vdre idealno na ozemlje države, sem že večkrat opozoril, ima samo tri posebne pravice – da je aretiran, da je procesiran in da je izgnan in nobene druge posebne pravice nima in je ne sme imeti. In zato takih razprav, ki so se prej pojavljale, sploh ne razumem. Kdo prihaja danes v Slovenijo? Maročani, Pakistanci, pa Alžirci in tako naprej, da jih ne naštevam. To seveda niso nikakršni begunci. Kdor od(?) takih reče, da hoče azil, je to očitna, vsakomur očitna, zloraba pravice do azila. V nobeni sosednji državi ni nobene vojne, ni ničesar, kar bi povzročilo, da bi bila Slovenija prva varna država in samo prva varna država, je po mednarodnih prepisih dolžna obravnavati take primere in eventuelno tudi priznati pravico do azila, če gre za utemeljen predlog. Vse ostalo je zloraba pravice do azila in bi jo bilo treba sankcionirat. To se pravi, v Sloveniji imamo izključno praktično opravke samo z zlorabo pravice do azila, kar pa seveda slovenske davkoplačevalce strahovito drago stane, tisoč 963 evrov na mesec, za vsakega azilanta, pa še stroški postopkov zraven, ki mimogrede, tukaj niso všteti. In da bo mera polna, kakšna je politika aktualne vlade? Napoveduje dodatna sredstva in jih tudi predvideva za nevladnike in to v tistem delu, kjer pač se daje pomoč azilantom, za to, da vlečejo postopke, čeprav očitno zlorabljajo pravico do vloge za azil nedogled in živijo na račun davkoplačevalcev Republike Slovenije. In zato zmanjkuje za šolstvo, za zdravstvo, za otroke, za hrano, za vse, ni za pokojnine, zato, ker se meče denar skozi okno, za očitno nezakonite stvari. In edino, o čemer bi se bilo smiselno pogovarjat in bi se v normalni pravni državi tudi edino o tem pogovarjali je, kako te postopke maksimalno pospešit. In o tem smo se tudi že pogovarjali, ampak o tem danes tukaj ni sledu in sprašujem zakaj ne. Bile so tudi obljube, tudi s strani vlade, da se bo predlagalo rešitve, da se to maksimalno pospeši, da bo praktično vse izvršeno v 48 do 72 urah, pa teh predlogov zdaj ni videti od nikoder. Ravno nasprotno, debate, ki so danes tukaj, so povsem nasprotne, kot bi živeli v dveh vesoljih, ne samo na dveh planetih in to ni dobro. To je izredno slab obet za državo Slovenijo. Danes se s tem, kar se sicer na simbolni ravni dogaja pri globalnem sporazumu o migracijah oziroma Marakeškem sporazumu kot mu popularno rečejo, se to dogaja vrh ledene gore, ki bo v bodoče razmejil ene in druge in ki bo, bojim se, dokončno razgnal Evropo, tako kot jo mi danes poznamo. In gre za vprašanje, kje bomo? In gre za vprašanje, kaj do takrat lahko naredimo? Zato, da zaščitimo v prvi vrsti svoje državljanke in državljane in blaginjo vseh, ki tu živimo in zaradi tega je treba te postopke maksimalno poenostavit, pospešit in seveda ustrezno izpeljevati. In tukaj ne imeti velikanskih besed o ustavnosti in zakonitosti, kajti vsakomur, na ozemlju Republike Slovenije, so po veljavnih predpisih garantirani prav vse človekove pravice, prav vse temeljne pravice, vse. Gre samo za vprašanje, kaj potem ta človek stori. Ali je na ozemlju legalno ali je na ozemlje prišel z vdorom, torej, ilegalno. In če je prišel z vdorom, gospe in gospodje, ima to svoje pravne posledice in ni nobenega razloga, da bi se te stvari potem vleklo in plačevalo vedno znova in znova, to se pravi, jih je treba pospešit. Vse kar gre v tej smeri, je vredno podpreti. Predvsem pa je treba vprašati vlado, kaj bomo že začeli sprejemat novo zakonodajo, da bomo tudi Slovenijo naredili v tem delu primerljivo s sosednjimi državami, ki so vse te postopke že začele pospeševati in od kateri so nekatere, recimo Francija, ilegalen prehod meje znova opredelile kot kaznivo dejanje, ne kot samo prekršek. Bojim se, da so to naredili sicer 10 let prepozno, ampak naredili so in seveda, da se maksimalno omeji vse druge možnosti zapletov in izigravanja pravnih predpisov in zlorabe tistega, kar je v resnici pravica do azila in pa vsega, kar je na to pravico vezano. Iz tega bi samo vprašal predstavnike vlade, ali lahko pričakujemo, na Odboru za notranjo politiko smo se o tem nekaj pogovarjali, da bo v kratkem tudi dan ustrezen zakonski predlog, ki bi stvari bistveno pospešil in torej zmanjšal stroške, ki jih popolnoma po nepotrebnem, da ne rečem po neumnem, plačujejo davkoplačevalci Republike Slovenije za tiste, ki zlorabljajo institut azila oziroma pravico dodejat(?) vloge za azil in ki so v Slovenijo stopili ilegalno?
Hvala lepa. Postopkovno ima gospod Koražija, pa upam, da je postopkovno, da ni razprava. Prosim, če se omejite na postopkovno.
Najlepša hvala za besedo. Postopkovno imam, rad bi opozoril predsedujočega, se pravi, vas, da opozorite, vsi poslanci, ki sodelujejo v razpravi oziroma pač v tem, ja, diskusiji, da se, da ne uporabljajo žaljivih besed, ko primerjajo recimo, v tem primeru je bilo, begunce za barbare in tudi, ko govorijo o človekovih pravicah, da ne žalijo oziroma, da ne kratijo ustavnih pravic beguncem oziroma migrantom. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je dr. Milan Brglez, izvolite.
Ja, jaz sem si, najprej hvala za besedo, sem najprej naredil en tak pogled na tisto, kar bi se želel povedat, ampak se moram / nerazumljivo/ tudi na zadnjo razpravo, kjer bi lahko kakšnega od pridevnikov, ki je bil uporabljen za to, da se je žalilo druge, uporabil ta samo razpravo, pa rajši te besede ne bom niti izrekel. Skuša se vedno in znova vračati na tisto, kar je Državni zbor pravzaprav s svojimi odločitvami že sklenil, tako da teh zadev ne bi še enkrat odpiral in primerjati neprimerljivo, torej tisto, kar ljudje dobijo, naši državljani skozi socialne transferje s skupnim stroškom, ki ga država ima z nekom, zaradi tega, ker skupni stroški vsakega našega državljana so mnogo večji od tistega, kar neto dobi. Tako da teh zadev in teh primerjav res ne želim pravzaprav delati. Tisto, za kar si bom vedno prizadeval in si in tukaj tudi ugotavljam, da včasih z marsikom ne delim niti skupne kulture, je, da si prizadevam za to kot politik in tudi kot stranka, da spoštujemo ustavo in znotraj tega spoštovanja ustave je treba umestiti tudi to direktivo in ugotoviti, da so naši ustavni standardi, tako glede azila, kot vračanja, ki so potencialno povezani z azilom ravno zaradi tega, precej višji od mednarodnih standardov za začetek. To moramo vedeti. Naši ustavni standardi so takšni – postavljeni to bili takrat, ko se je ta država osnovala. Znotraj tega in za to je bil tista zelo pomembna Ustavnega sodišča na tem področju, hkrati pa lahko ugotovim, da so nekateri elementi, ki jih tudi vi, torej vlada, ki jih pravilno naslavlja, so potencialno tudi v nasprotju s prakso, ki jo je glede teh vprašanj ali pa z njimi povezanih vprašanj, zavzelo Evropsko sodišče za človekove pravice. Med samo, torej ne pred, da ne bi kdo rekel, ampak med samo t.i. migracijsko in begunsko krizo. Tako da to je prva stvar, ki bi jo želel izpostaviti. Druga stvar, ki je bila v razpravi nekako omenjena. Treba je nekako ločiti par delov celotne zadeve. Eno je res azilna politika v smislu tega, kako se zakonodaja, ki je lahko bolj ali manj liberalna izvaja in to je en del zgodbe in o tem se pravzaprav do določene meri tudi pri vseh teh postopkih in tudi vračanja pravzaprav do določene mere ukvarjamo in na drugi strani tisto, kar je, da povzamem malo zaščito tudi ministra, ki je nekatere zadeve izpostavil, to pa so druge besede, zato da se govori o tem, kakšna bo politika migracij, o kateri se pa še nikoli nismo v redu pogovarjali ali pa jo država ni na pravilen način naslovila in na drugi integracijska politika. To so različna vprašanja. Tukaj se pogovarjamo v tem trenutku o postopkovnih zadevah, ne o vsebinskih in ta uredba lahko ureja smo to znotraj meja, ki jih pa določa tudi obstoječe mednarodno pravo, ki pravim, da je vsaj, kar se tega vprašanja tiče, na nižjem nivoju zaščite, postopkovne zaščite vsaj človekovih pravic v teh postopkih, ker pač vsakdo v vsakem postopku ima pravice – veste, da se nanaša absolutno na vsakogar in od tega se preprosto v naši civilizaciji, če jo nočemo razrušiti, ne odstopa. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Dejan Kaloh, izvolite.
Predsednik hvala še enkrat za besedo. Zdaj, rad bi najprej apeliral, da ne bodimo dvolični. Nekatere zelo moti, ko kakšna oznaka barbarstvo, naj spomnim, da odhajajoči piranski župan, gospod Bossman je v nedavnem intervjuju, ravno dal slikovito primerjavo, ko je govoril o tem, kako se velja prilagoditi v nekem kulturnem in civilizacijskem miljeju Evrope. Dejal je namreč, da on sam se zaveda, da ne more dobesedno klatiti kure na domačem dvorišču, ker to enostavno ne spada v našo civilizacijo, tako da zdaj, če pade kakšna beseda o barbarstvu, jaz mislim, da je čisto na mestu. Zdaj, kar se tiče direktive, ki jo obravnavamo. Zdaj, tukaj dikcija Vlade, ki se strinja s tem, da je učinkovitost politike vračanja Evropski uniji odvisna od sodelovanja držav izvora EU. Zdaj, to mlačnost spremljamo že dolgo. Vemo, da je več pravno ne zavezujočih ureditev za vračanje in ponoven sprejem,    (nadaljevanje) se pravi mi smo čisto odvisni od tega, da bodo izvorne države teh prišlekov, migrantov, smo odvisni torej od njihove dobre volje, kar je pa seveda paradoks, glede na to, da naša država želi pristopiti h globalnemu sporazumu o migracijah zdaj že decembra, tam pa vemo, vedno več opozoril prihaja, da če ne že zdaj v tem trenutku, bo pa ta sporazum pravno obvezujoč na osnovi norme običajnega mednarodnega prava, ko se bo začel v praksi izvajati. Tako da tukaj bi Vlada vseeno morala po mojem prepričanju zavzeti kakšno drugačno stališče, ne pa, da se strinja s tem, da smo zdaj na dobro voljo držav izvora prepuščeni torej temu nesrečnemu vračanju. In samo statistični podatek – čez 100 tisoč je že zdaj migrantov prišlo v Evropo. Peto leto zapored je presežena ta številka, se pravi trume, ne mi zameriti, če tudi rečem horde, ki prihajajo v Evropo so neizbežna situacija in s to mlačnostjo si delamo zgolj medvedjo uslugo, zlasti s pristopom k sporazumu Združenih narodov na področju migracij. Zdaj pa za gospoda Pavčka iz policije imam čisto eno tako vprašanje. Smo govorili o nekih policijskih postopkih, zdaj me pa zanima – več medijskih objav je bilo na temo, mislim, da tudi policija to delno potem na svojem spletu nekako pritrdila temu, da se tem ilegalnim migrantom izdajajo ničnostni sklepi. Ničnostni sklepi v kontekstu glob. Zdaj, jaz razumem, da je to akt deklaratorne narave, pa pride v poštev takrat, ko mu nimajo kaj zaseči, ker po navadi nima nobene lastnine, ampak po vzoru drugih držav pa vseeno so zasegi mobilnih, najdražjih telefonov, ki so zdaj na trgu, po drugi strani pa tudi bojda ima policija navodilo, da naj kliče inšpektorja na sam kraj, da bi temu migrantu vsaj odvzela ta mobitel in ga potem v navednicah »unovčila« za plačilo globe. Prosim za ta odgovor, verjetno ga poznate. In pa državna sekretarka tudi za vas vprašanje. Zdaj, sam minister je v Bratislavi povedal, da velika večina migrantov prihaja organizirano s pomočjo kriminalnih skupin, jasno, ki kujejo velike dobičke. Iz tega naslova ste morda razmišljali o kakšnem novem zakonskem predlogu, kajti niso samo kriminalne skupine tukaj te, tudi naše nevladne organizacije, ki z neko svojo infrastrukturo, z nasveti jim nekako trasirajo to ilegalno pot v našo državo, pa me zanima, če je na vaši strani bil kakšen razmislek o tem, da se tudi inkriminira v kazenski zakonik, se pravi dejstvo, da določeni posamezniki ali pa celo nevladne organizacije, te ilegalne migrante seznanjajo o postopkih? Druge države so namreč že to inkriminirale, se pravi in kot je rekel spoštovani kolega Grims, seveda z zlorabo azilnega postopka. To je moje vprašanje za vas. Hvala.
Hvala lepa. Jaz bi prosil kolege poslance, da uporabljajo besede takšne, ki v drugače razmišljajočih ne zbujajo nekega nelagodja, ker problematiko, ki jo naslavljamo je problematika, je problem in se mi zdi, da bo razprava in tudi reševanje boljše in bolj učinkovito, če bo potekalo v strpnejšem ozračju in ključno k strpnejšemu ozračju prispeva ustrezna raba besed. Dopolnilno vprašanje ima dr. Milan brglez.
Hvala za besedo. Samo, da pojasnim. Bom poskušal biti zelo jasen. Kako nastanejo norme mednarodnega običajnega prava? Norme običajnega mednarodnega prava nastanejo s prakso držav, ki jo spremlja pravna zavest. V tem primeru je pravna zavest glede tega, da to ni zavezujoče, zelo jasno izražena in bo zelo izražena na vseh nivojih, tako da je ta tista, ki je odločila. Zaradi tega vsekakor ne drži, da se ustvarja nova norma mednarodnega prava oziroma nova pravica do migriranja kot take, ki ne bi bila zamejena z pravico države, da ureja, torej suvereno pravico države, da ureja svojo migracijsko politiko in to velja tako znotraj Evropske unije, kot velja znotraj vsake države članice, zaradi tega, ker je suverena. Če to primerjamo na drugi strani s tistim, kjer je pa dejansko nastalo običajno pravo na točki človekovih pravic s splošno deklaracijo pa morate vedeti, da je šlo za nek proces.  Prvič, sama deklaracija ni bila toliko zamujajoča v samem besedilu, ampak je šlo res za deklaracijo.  V tem primeru gre za en dokument, ki ga je zelo težko izkristalizirati na tak način, da bi rekel: »Aha, to je pa pet načel, ki velja n tem področju.« In zgolj na teh načelnih ravneh običajno deluje norma običajnega prava, tako da - in potem so bile pogodbe sprejete in za nazaj se je interpretiralo, da je to norma mednarodnega običajnega prava. To je prva stvar, ki je važna. Če bo nastalo norma mednarodnega običajnega prava, lahko nastane kljub naši volji, da smo si zelo na jasnem in po naši Ustavi bi bili takšno normo dolžni upoštevati neodvisno od tega, ali smo zraven ali ne, in bolje je biti in jo oblikovati, kot pravzaprav ne.  In še ena stvar, ki jo bom omenil.  Običajno ne navajam konkretnih avtorje, ki kažejo na to, da je ta zadeva takšna in tokrat bom navedel raje avtorja s tiste strani, ki se običajno ideološko ne strinja z mano in to je dr. Avbelj, da ne ustvarja novih pravnih opravil. In zaradi tega je - še zlasti mi je pomembno mnenje avtorja, ki je tako ustavni pravnik, kot z razumevanjem mednarodnega prava, ker gre za obe komponenti, ki sta v tem primeru pomembni. Drugače se pa držim in ravno ne izrekam tistih zadev, ki jih dejansko mislim v celoti glede uporabe določenih izrazov. Hvala.
Hvala lepa, Dr. Brglez tudi za to gesto, da uporabljate nežne besede.  Spoštovana državna sekretarka, izvolite, imate besedo. S tem zaključujem drugi kroga razprave.
Melita Šinkovec
Hvala lepa.  Naj začnem z mednarodno zaščito.  V bistvu tako kot sem že v bistvu prej povedala, da postopki mednarodne zaščite niso zdaj predmet te razprave, vseeno pa naj povem, da v bistvu je zakonodaja s področja mednarodne zaščite, je v bistvu skladna z Evropsko unijo in vsebuje tudi ukrepe, ki jih zakonodaja Evropske unije predvideva za preprečevanje zlorab. Dejstvo pa je, da je tudi azilna zakonodaja trenutno v postopkih sprememb in tudi v tej smeri bodo te spremembe sledile. Glede nevladnih organizacij naj povem, da mi ocenjujemo v bistvu sodelovanje v postopkih, v določenih postopkih, kjer nevladne organizacije sodelujejo. Menimo, da v bistvu oziroma tam kjer sodelujejo, kjer dopolnjujejo ukrepe državnih organov, zlasti v postopkih integracije so dobrodošli. Seveda pa se ne strinjamo v kolikor te aktivnosti prestopajo zakonodajo oziroma naše zakonske okvire. Če do tega pride imamo določene postopke, ki to lahko tudi sankcionirajo. In kolikor vem, se to tudi, policija to tudi ustrezno ukrepa. Glede trditev, da je vračanja odvisno od sodelovanja tretjih držav drži.  V bistvu sem že tudi povedala, da Evropska unija - se trudi na tem področju in sprejema določene ukrepe oziroma aktivnosti povečanja sodelovanja s temi tretjimi državami, kar bi v bistvu pripomoglo k vračanju teh oseb, ki nelegalno prečkajo mejo in upravičeno pričakujemo, da bi se to sodelovanje z uresničitvijo teh aktivnosti, bi se stopnja vračanja dvignila.  Še glede ministrove izjave v bistvu, da migranti prehajajo mejo organizirano.  Naj povem, da v bistvu policija to spremlja oziroma se trudi, da te ilegalne prehode omejuje oziroma jih trenutno obvladuje in se trudi, da so te ilegalni odkriti čim bolj na meji oziroma, da ti prehodi ne grejo v notranjost in da jih tudi v bistvu že tam obravnava. Se pravi, da so obravnavani bodisi da zaprosijo za mednarodno zaščito, bodisi jih obravnava v kolikor se ugotovi, da ne zaprosijo za mednarodno zaščito, se sproži postopek vračanja.  Hvala lepa. Ja, glede še teh ničnosti sklepov bi pa prosil, če dovolite predsedujoči, predstavnika policije, da pojasni še te ničnote sklepe. Hvala
Matej Stopar
Hvala za besedo …
Gospod s policije.
Matej Stopar
… ničnosti sklep, ja, dejansko Policija pri izdaji plačilnega naloga, ko ugotovi, da tujec nima predmetov, ki bi bile primerne za zavarovanje izvršitve izda ničnostni sklep na podlagi zakona o prekrških. Sicer, tudi če bi tujec posedoval kakšno vrednejšo stvar policija ni pristojna za odvzem te stvari, ampak finančna uprava. Načeloma pa tujci dejansko pri sebi nimajo vrednejših stvari. Če že imajo, imajo telefon, ki pa po navadi ne presega vrednosti ozirom stroškov samega postopka. Hvala.
Hvala lepa. Je še kakšna razprava morda? Mag. Branko Grims, izvolite.
Hvala.  Zelo zanimivo je, kadar profesor z doktoratom tukaj razlaga nekaj, kar ne drži. Prej je dr. Brglez rekel: Nekaj nas zavezuje tudi če nas ni zraven, kadar gre za mednarodne akte. To sploh ni res.  Po ustavi Republike Slovenije nas zavezujejo ratificirane mednarodne pogodbe in pa pravni akti tistih mednarodnih skupnosti na katere z ustreznim postopkom, torej s kvalificirano dvotretjinsko večino, Slovenija sama prenese del uresničevanja svoje suverenosti oziroma suverenih pravic in nič drugega Slovenije ne zavezuje. Se pravi, če nas nekje ni zraven, to Slovenije niti slučajno ne zavezuje in je tudi ne more zavezovati.  Zakaj se pa zdaj tako razglaša, kako je to nedolžen akt? Kdo misli, da je naključno, da se je za razglasitev globalnega sporazuma o migracijah izbralo 10. december torej dan človekovih pravic, seveda ali se spreneveda, ali pa nečesa noče videti, ker je očitno.  Stvari so vzpostavljene na isti ravni, kot se jih je pred mnogimi leti z nekimi drugimi akti. Se pravi, da se vzpostavi podlaga za to, da se bo nekaj razglasilo za človekovo pravico, to je migracija. To pa ni človekova pravica, nikoli ni bila in nikoli ne sme postati, ker če se to zgodi, je konec civilizacije take kot jo danes poznamo. Drugo, kar pa, kar se pri teh stvareh zelo veliko izgublja časa, če Slovenije nekaj ne zavezuje, ne vem zakaj bi potem k temu pristopili. Dejansko pa vsi vemo kaj je tisto, zaradi česar zdajle v ogromno državah levičarji silno podpirajo ta sporazum. To je tisto, kar je napoved cenzure ...
Spoštovani poslanec, vljudno vas prosim, …
… se pravi to je …
… če se skoncentriramo na točko dnevnega reda
… tisto, kjer se gospodu Šarcu, ki sem ga že prej omenil tako mudilo, da je celo prehitel razglasitev Marakeške pogodbe, pa že razglaša cenzuro in posega v svobodo podjetništva in v svobodo do izražanja javne besede, kar se mimogrede dogaja tudi na internetu, kjer prihaja do množičnih blokad, kar trdim, da je organiziran, plačan, protiustaven poseg v človekovo pravico do svobode izražanja. In zakaj se s tem nihče ne ukvarja, postavljam kot vprašanje.
Hvala lepa.  Še kakšna razprava? Dr. Milan Brglez pa prosim, če lahko se sem usedete, ker jaz moram nujno ven, ker to že tako dolgo traja, da ne zdržim več pa če me nadomeščate ta čas, izvolite, imate besedo.
Torej v sklopu same razprave omenim samo to, da ne obstaja samo 3.a člen naše Ustave, ampak tudi 8. člen, kjer nas zavezujejo splošna načela narodnega prava in splošna načela mednarodnega prava so običajno pravo. Tako da kdajkoli je že to pravo nastalo in nočen ničesar drugega polemizirati, vse drugo sem pravzaprav že povedal. To je učenje mednarodnega prava in iz tega trdim, da nekaj vem in nimam kvalifikacij, da kaj povem. Konec moje razprave.  S tem končujem razpravo, razen če še? Ne.  (nadaljevanje) Ker je predlog stališča daljši, ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na 3. strani gradiva z dne 15. 11. 2018. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem končujem 4. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPREMENJENEGA PREDLOGA ZA UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O AGENCIJI EVROPSKE UNIJE ZA AZIL IN RAZVELJAVITVI UREDBE EU ŠTEVILKA 439/210, PRISPEVEK EVROPSKE KOMISIJE K SREČANJU VODITELJEV 19. IN 20. SEPTEMBRA 2018 V SALZBURGU.   Ponovno prosim državno sekretarko mag. Melito Šinkovec, da nam predstavi spremenjeni predlog za uredbo in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Melita Šinkovec
Hvala lepa za besedo. Evropska komisija je septembra 2018 predstavila spremenjen predlog Uredbe o Agenciji o azilu, ki bi nadomestil obstoječo Uredbo o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu. Gre za spremembo obstoječega predloga komisije, ki ga je ta predstavila leta 2016 in je bil sicer še predmet pogajanj med Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom. Predlog sodi v sklop ukrepov za celovit pristop k migracijam in azilu, sprejetih na podlagi sklepa Evropskega sveta junija 2018, osredotoča pa se na določbe v zvezi z operativno in tehnično podporo. Agencija bo tako na zahtevo države članice lahko zagotovila podporo v največji možni meri pri izvedbi postopka za mednarodno zaščito ali njegovih delov v upravni fazi, z izvedbo postopka za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito ali pomoč pri njej, in s pomočjo sodišča pri obravnavi pritožb brez poseganja v pristojnosti držav članic, da sprejmejo odločitve v zvezi s posameznimi prošnjami. Cilj novega predloga je tudi v okrepitvi sodelovanja med Agencijo EU za azil in Evropsko obmejno in obalno stražo, zlasti v primeru napotitve podpornih skupin za upravljanje migracij v žariščne točke in v nadzorovane centre. V tem predlogu se dodaja člen, ki ureja izbiro namestnika izvršnega direktorja.  Stališče Republike Slovenije oziroma predlog stališča Republike Slovenije je, da podpre novi Predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za azil, kajti močna agencija bo namreč olajšala izvajanje in delovanje sistema in bo v večjo neposredno pomoč državam članicam. Predlagamo tudi, da se podpre načrt, da se v večletnem finančnem okviru 2021-2027 agenciji nameni več sredstev, da bo lahko učinkovito izvajala te dodatne naloge. Da se podpre operativno podporo pri azilnih postopkih s strani podporne skupine agencije za azil. Predlagali bi pa, da se izrazi zadržanost glede same izvedbe celotnega upravnega dela azilnega postopka, saj se postavlja vprašanje posega v nacionalne pristojnosti držav članic. Strinjali bi se z delovanjem skupnih skupin EU za upravljanje migracij, saj že od migracijske krize v letu 2015 poudarjamo, da je potrebno sodelovanje vseh deležnikov, kar bi pripomoglo k hitrejšemu reševanju težav na področju migracij. Kot omenjeno, je za Republiko Slovenijo posebej problematičen del, ki se nanaša na izvedbo upravnega dela postopka, ki bi ga lahko po predlogu komisije izvajali tujci, se pravi predstavniki agencije, zato bi tu izrazili pridržek. To je z vidika suverenosti delovanja organov Republike Slovenije vprašljivo, zato bomo na ta del vložili pridržek. Kot rečeno, strinjamo se, da podporne skupine strokovnjakov lahko pomagajo pri izvajanju tistih postopkovnih dejanj, ki pomenijo podporo strokovnjakom države članice, niso pa del odločanja v postopkih. Zato predlagamo, da se v okviru agencije iz tako imenovanega bazena strokovnjakov oblikujejo skupine, ki bodo specializirane za posamezno fazo postopka.  Glede spremenjenega postopka izbira namestnika izvršnega direktorja menimo, da bi morala biti to možnost  (nadaljevanje) samega izvršnega direktorja. Gre namreč za njegovega najožjega sodelavca in menimo, da bi tudi tu moral imeti določen vpliv. Hkrati bi predlagali, da bil to pristop v vseh EU agencijah s področja notranjih zadev.  Za dodatna pojasnila smo vam na voljo. Hvala.
Zahvaljujem se za predstavitev stališča.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa pri tej točki prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina.
Hvala za besedo. Kot matično delovno telo je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval predlog stališča na svoji 5. nujni seji, 20. novembra 2018. Dopolnilno obrazložitev je podal državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve mag. Sandi Čurin. Odbor je sprejel redakcijski amandma, in sicer, da se v prvem stavku prvega odstavka predloga stališča beseda »novi« nadomesti z besedo »spremenjeni«. Na koncu je odbor sprejel mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije. Hvala.
Zahvaljujem se vam za predstavitev mnenja odbora. Mnenje komisije Državnega sveta smo že slišali. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Besedo ima mag. Branko Grims.
No, tole je zelo zanimivo, kar se zdajle daje na mizo, na nek način je to zaključek Junckerjevega obdobja. Osebno sem že nekajkrat rekel, da bi vsaj eden iz te Evropske komisije največ naredil za Evropo, če bi takoj odstopil pa šel predavat po šolah o škodljivosti mešanja velikih količin viagre pa alkohola. Ampak, žal, se to ne zgodi in zato prihajajo predlogi, kot so danes… / oglašanje v ozadju/ pred nami, na mizo. Kajti ti predlogi so z vidika suverenosti države vsaj vprašljivi. Če bi imeli neko zaupanje v evropske institucije, kot bi normalno bilo, potem bi najbrž polovica pomislekov odpadlo vnaprej. Ampak glede na ravnanje evropskih institucij v zadnjih treh letih pa pri velikanski večini ljudi ti pomisleki upravičeno ostajajo in obstajajo. In zdaj gre za to, kaj se pravzaprav tu hoče. Tudi pri tem, kar ste zelo lepo povedali, da naj bi Slovenija izrazila pridržek, tu se očitno hoče vzpostaviti mehanizem, ki bo z migracijami in migranti, se pravi, z ilegalnimi migranti, deloval mimo držav, ki bi jih to zadevalo, kot neka nadenota, in to je po mojem celo v nasprotju s temeljnimi akti Evropske unije. Vsekakor je pa silno vprašljivo z vidika suverenosti posameznih držav in močno dvomim, da bo tole imelo enotno podporo vseh članic Evropske unije. Ravno nasprotno, jaz osebno mislim, da bo spet to en prispevek k nadaljnji krepitvi nasprotij in nadaljnji cepitvi Evropske unije kot celote. Večkrat sem že opozoril, da Evropska unija je zagotovo v našem interesu in njen dolgoročni obstoj. Slovenija je izvozna država, vpeta je, ima tako globalno lokacijo, strateško lokacijo znotraj Evropske unije, da je zagotovo torej njen obstoj v našem vitalnem interesu. Ampak Evropska unija lahko obstane samo, če dosledno spoštuje suverenost nacionalnih držav, in lahko obstane samo kot zveza nacionalnih držav, ob spoštovanju suverenosti teh držav, njihovih interesov, pravic, in brez kakršnegakoli vsiljevanja neke centralne politike, ki ni sprejeta s konsenzom iz Bruslja. Tole pa gre, žal, ravno v nasprotni smeri in zato to jaz osebno zavračam v celoti.
Besedo ima gospod Boštjan Koražija.
Hvala za besedo. Jaz imam samo eno vprašanje. Mene zanima, kako bo ta azilna agencija, tako imenovana, vključena v samo integracijo oziroma v ta integracijski proces beguncev potem v družbo.  Hvala.
Besedo ima mag. Meira Hot.
Hvala lepa, predsedujoči. No, jaz za razliko od nekaterih predhodnikov zelo pozdravljam idejo močne evropske agencije za azil, predvsem z vidika skupnega evropskega azilnega sistema in poenotenja na nivoju Evropske unije. Mislim, da je   (nadaljevanje) tu ključen mehanizem, ki bo odpravil nesorazmerne pritiske na mejne države, kot poznamo v Grčiji, ki se je soočala z izjemnim pritiskom in ki je morda ena izmed izvirnih odgovornih na začetku za migracijsko krizo v letu 2015, ampak to zato, ker se enostavno več ni mogla soočati s takimi pritiski.  Zanima me, glede na to, da je Slovenija izrazila zadržek, kar po eni strani razumem, ker gre za nek odstop notranje suverenosti, kako na to gledajo druge države članice, kako se one s tem soočajo, ali tu obstaja kakšen dogovor na ravni EU. In zanima me, ali bodo uradniki Evropske agencije za azil v bodočnosti se odpravili v tretje države, ki so bodisi mejne državam izvora, torej tam, kjer so konfliktne cone, na primer zraven Sirije, in bodo tam že presojale možnost podelitve mednarodne zaščite ter na ta način zagotovile tudi zakonite prihode tistih, za katere se absolutno ugotovi, da so preganjani v državi izvora.  Hvala.
Besedo dajem še sebi kot razpravljavcu, ne tistemu, ki vodim zadevo.  Povedal bi dve stvari. Najprej, da se strinjam s pristopom, v smislu tega, da to gradi skupni azilni sistem, in brez takšnega se bodo dogajale tudi tiste zadeve, ki smo jim bili priče in smo včasih govorili o tem, ko se išče boljšo priložnost ali karkoli takega v iskanju različnih možnih držav znotraj istega območja. To je en vidik, ki je pomemben, in zgolj gradnja skupnega lahko to nadomesti. Hkrati mislim, da se ustrezno varuje tudi tiste vidike suverenosti, ki jih je pri tem treba varovati.  Za konec razprave bi dodal samo eno zadevo, ki jo poznamo iz medsebojnih odnosov, zlato pravilo: Ne delaj drugemu tistega, kar ne želiš, da tebi drugi naredijo. To pa velja za stopnjo same razprave.  Besedo dajem državni sekretarki.
Melita Šinkovec
Hvala lepa. Glede vključenosti azilne agencije v integracijo. Tu naj poudarim, da ta agencija v bistvu nima pristojnosti na področju integracij, tako tu pač ne more delovati. Glede zadržka, ki smo ga izrazili, da je to poseganje v naš nacionalni pravni sistem oziroma v naše postopke. Naj povem, da je tu večina držav članic zadržanih do tega predloga, tako mi tu nismo sami oziroma tudi druge države to izpostavljajo.  Glede delovanja na območju tretjih držav pa agencija nima pristojnosti delovanja v tretjih državah, ampak samo na območju Evropske unije.  Hvala lepa.
Hvala vam. Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo. Ker je predlog stališča daljši, ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na 3. strani gradiva z dne 15. 11. 2018, skupaj s predlaganim redakcijskim amandmajem matičnega delovnega telesa. Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem končujem 5. točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKI MEJNI IN OBALNI STRAŽI IN RAZVELJAVITVI SKUPNEGA UKREPA SVETA ŠTEVILKA 98/700PNZ, UREDBE EU ŠTEVILKA 1052/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA TER UREDBE EU 2016/1624 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, PRISPEVEK EVROPSKE KOMISIJE K SREČANJU VODITELJEV IN VODITELJIC 19. IN 20. SEPTEMBRA 2018 V SALZBURGU.  Prosim državno sekretarko mag. Melito Šinkovec, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Melita Šinkovec
Hvala lepa. Predlog je del svežnjev ukrepov, ki jih je Evropska komisija predlagala na podlagi sklepa Evropskega sveta junija 2018. Ta je poudaril potrebo po okrepitvi orodij solidarnosti, zlasti pa po okrepitvi evropske mejne in obalne straže Agencije FRONTEX, da se zagotovi učinkovito upravljanje zunanjih meja in migracij. Namen uredbe je, da na trajen in zanesljiv način Agenciji FRONTEX zagotovi potrebne zmogljivosti za zaščito zunanjih meja Evropske unije in učinkovito podpre postopke pri vračanju. Predlog bo okrepil mehanizme zgodnjega opozarjanja agencije. Da bi se povečala odzivnost na krizo in bolje obravnavalo razmere v katerih bi lahko bilo ogroženo delovanje schengenskega območja. Pri tem je bilo eno od vodil komisije, preprečitev situacije, ki smo ji bili priča leta 2015, 2016. S predlogom se tudi izboljšuje zmogljivost za izmenjavo informacij in podpora državam članicam na področju vračanja. Mednarodne agencije bo tako tudi tehnična in operativna pomoč pri izvajanju postopkov vračanja, vključno s pripravo odločb o vrnitvi in drugimi dejavnostmi pred vrnitvijo. Dobrodošla je tudi možnost, da agencija lahko zagotavlja pomoč pri organiziranju in izvedbi politike integriranega upravljanja meja v tretji državi vključno z organizacijo mešanih operacij vračanja. K temu je tudi že dlje časa pozivala Republika Slovenija. Verjetno je najbolj odmeven del predloga, ki predvideva ustanovitve stalne enote z 10 tisoč operativnimi uslužbenci do leta 2020. Cilj tega predloga je zagotovitev lastne operativne veje te agencije, ki je bila do sedaj vezana izključno na napotitve strokovnjakov iz držav članic. Potrebno je opozoriti, da Agencija FRONTEX ima že sedaj na voljo nabor za hitri odziv, ki šteje tisoč 500 članov, je pa prostovoljne narave. Po predlogu Evropske komisije bi stalno enoto evropske mejne in obalne straže sestavljale tri kategorije operativnega osebja. Se pravi, prva kategorija osebje, ki ga zaposli Evropska agencija za mejno in obalno stražo, druga kategorija je osebje, ki ga država članice obvezno dodelijo agenciji za dolgoročno obdobje in tretja kategorija osebje, ki ga morajo države članice obvezno napotiti za kratkoročno obdobje. Bistvena značilnost tega novega pristopa je vključitev statuarnih uslužbencev agencije, se pravi prva kategorija, kot članov stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki imajo vsa potrebna pooblastila za izvajanje nadzora meje in nalog vračanja, vključno z nalogami, ki zahtevajo izvršilna pooblastila.  Kaj to pomeni za Republiko Slovenijo? V času od 2020 do 2027 bi morali napotiti od začetnih 35 do končnih 70 uradnikov iz druge kategorije, se pravi dolgoročna napotitev letno. In v istem obdobju od začetnih 163 do končnih 93 uradnikov iz kategorije tri v smislu kratkoročne napotitve. Tukaj naj še opozorim, da je prišlo tudi do napake v obrazložitvi stališča. Napotene uradnike pa bo potrebno tudi ustrezno usposobiti in izobraziti pred njihovo napotitvijo. V predlogu stališča Republike Slovenije predlagamo, da podpremo predlog in pozitivno oceno vloge evropske mejne in obalne straže pri vračanju v sodelovanju s tretjimi državami. Želi jasno definicijo zunanjih meja. Torej, tukaj v bistvu bi Slovenija želela jasnejšo definicijo zunanjih meja, kjer se bo izvajala nova uredba, se pravi, ali tudi slovensko-hrvaška kopenska meja, ne podpremo vključitve uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema varovanja meja Eurosor(?) v okviru nove uredbe o mejni obalni straži. Izrazimo pomisleke glede stalne enote, zlasti glede izvršilnih pooblastil, dostopa do zbirk podatkov in vodenja postopkov. Tukaj ta predlog je zelo nejasen na tem področju. Opozorimo na nejasna merila za določitev števila strokovnjakov napotenih v stalno enoto, časovnico vzpostavitve enote in njenega financiranja. Zavzemamo pa se za ohranite imena FRONTEX kot kratice.  Naj še pojasnim oziroma dam nekaj pojasnil glede zadržanosti glede stalne enote. Zlasti v tem, kot sem že rekla, da niso jasni kriteriji, po katerih bi opredeljen prispevek posamezne države po kateri bi bil opredeljen prispevek posamezne države, na primer tukaj tudi Finska, ki ima bistveno daljšo zunanjo mejo in nekajkrat večjo policijsko silo, bi morala v bistvu prispevati manj strokovnjakov.  In še drugo pojasnilo. V dejstvu, da želi Evropska komisija to vzpostaviti do leta 2020   (nadaljevanje) ne ozirajoč se na trenutne zmogljivosti držav članic torej tudi, da druge države članice v bistvu tukaj izražajo pomisleke, če je to sploh mogoče dejansko uresničiti do leta 2020. Napotitev takšnega števila strokovnjakov s področja nadzora meje bi tudi za Slovenijo pomenilo znatno oslabitev nabora tistih, ki lahko sodelujejo pri nadzorovanju zunaj schengenske meje. Dodatno je treba opozoriti, da strokovnjakov ni mogoče usposobiti v roku enega leta tudi, če bi ga dobili na trgu delovne sile. Na vse te vidike smo v bistvu že oziroma je minister na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve oktobra v Luksemburgu že opozoril. Takrat je bila že opravljena prva politična razprava o predlogu komisije. Podobna opozorila so prihajala tudi s strani drugih držav članic Evropske unije. Nekaj pa jih je jasno izreklo proti predlogu. Če bo Evropska komisija ustvarjala pri trenutni številki 10 tisoč in opredeljeni časovnici.  Hvala lepa.
Zahvaljujem se vam za predstavitev stališča. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana odbora gospoda Blaža Pavlina.
Hvala za besedo.  Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe obravnaval na svoji 5. nujni seji 20. novembra 2018. Tudi tokrat je predstavil vsebino predlagane uredbe in predlog stališča državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Sandi Čurin. Odbor je brez razprave z osmimi glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe.  Hvala.
Zahvaljujem se tudi za vašo predstavitev mnenja. Ker smo mnenje Komisije Državnega sveta že slišali odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Besedo ima mag. Meira Hot.
Hvala lepa, predsedujoči.  Dejstvo je, da je varovanje zunanjih meja izjemno pomembno za zagotavljanje ene izmed temeljnih notranjih svoboščin torej svobodnega gibanja oseb znotraj EU in zato gre pozdraviti cilje komisije v smeri integriranja upravljanja z mejami, ampak poraja se vprašanje. V preteklosti je bilo agenciji Frontex večkrat očitano potencialno kršenje človekovih pravic in tudi netransparenten okvir, v katerem deluje, pomanjkanje informacij. Te kritike so prihajale s strani evropskega Varuha za človekove pravice, Agencije za temeljne pravice nevladnih organizacij. Predvsem je bil očitek, da ni pravega pritožbenega mehanizma in da ni pravega nadzornega mehanizma. Zanima me, če v okviru nove uredbe se vzpostavlja na novo nadzorni pritožbeni mehanizem za take primere. Kot drugo pa vprašanje v predlogu ne vem, če je še ostalo je bila tudi možnost posredovanja uradnikov brez poziva posamezne državne članice v primerih nenadnega pritiska na mejo. Torej, uradniki bi lahko bili napoteni na mejo v primeru, da se zgodi na primer ponovno izjemen dotok migrantov brez, da država članica ga pozove. Tukaj gre za neki poseg v notranjost, suverenost države članice. Ali je ta možnost ostala notri ali ne ali pa je bilo odpravljeno? Kot tretje. Pri sami debati glede vzpostavitve evropske mejne in obalne straže je bilo tudi vprašanje ali gre tukaj za neke vrste militarizacijo zunanje meje ali bo šlo dejansko za policijo?  Hvala.
Besedo ima mag. Branko Grims.
Če bi v preteklosti evropske institucije pa institucije posameznih držav in seveda njihova vojska in policija v celoti opravljala svoje zakonite dolžnosti in vsi v politiki spoštovali načelo pravnega reda to se pravi, da je pravo potrebno dosledno spoštovati bi bilo vse tole popolnoma nepotrebno. Tako je pa sedaj nekaj, kar se hoče na silo uveljavljati in sodi v isti rang tega, kar sem že prej povedal. Lahko tudi ponovim, če želite?   Bistvo te zgodbe je samo v tem, da se sedaj nekaj dela zato, da se dela videz kako se hoče nekaj narediti, dejansko se pa posega v suverenost posameznih držav. Iz tega koristi ne bo. To so mnoge države že same opredelile in so tudi javno izjavile, da tega ne podpirajo in da to štejejo kot obliko vsiljevanja in če se bo s to politiko nadaljevalo, potem bo to poglabljalo cepitve znotraj Evropske unije. To sem že prej povedal. Ni v interesu Republike Slovenije, zato je to treba zavrniti v celoti.
Želi še kdo razpravljati? Gospod Pavlin.
Jaz bi imel samo eno kratko vprašanje. Kakšno je vaše mnenje zakaj je glede določitve števila strokovnjakov, da predlog predvideva recimo da ima Finska manjše število glede na daljšo mejo kot Slovenija ali je to mogoče v luči pričakovanja večjih potreb na naši južni meji. Hvala.
Zdaj pa dam lahko besedo državni sekretarki mag. Melita Šinkovec. Lahko si pomaga tudi tem, da se vaši podrejeni potem nekako predstavijo. Prosim.
Melita Šinkovec
Hvala lepa. Če začnem s temi očitki glede kršenja človekovih pravic in netransparentnega delovanja oziroma pravnega okvirja delovanja agencije Frontex. Frontex je v bistvu agencija, ki le podpira države članice pri izvajanju teh postopkov. Zato v bistvu so tukaj države članice tiste, ki so odgovorne za pravno-formalno izvajanje postopkov in tudi v bistvu so odgovorne, da vzpostavijo mehanizme zaščite oziroma mehanizme nadzorov oziroma pritožbe. Tako, da agencija Frontex v bistvu tukaj, mislim, lahko da so bile pritožbe na Frontex, ampak morda je bilo tukaj razumljeno, ne vem na kateri primer se referirate, ampak tukaj je pomembno delovanje držav članic samih. Tako da, če so tukaj očitki so očitki na delovanje držav članic. Potem napotitve brez soglasja v državo članico, če bi prišlo do krizne situacije je možno, se pravi to obstaja, vendar pa morajo biti ugotovljeni utemeljeni razlogi oziroma ocena ogroženosti mora biti podana v kateri se izkažejo v bistvu določene pomanjkljivosti pri nadzoru te meje, potem to obstaja ta možnost, da se napoti brez soglasja države sprejemnice tako rekoč povedano. Glede milaterizacije v bistvu razumem, da je bila razprava v preteklosti v tem smislu, da v kolikor ne bi bilo policijskih enot dovolj bi se vključila vojaška sila. Tukaj je bilo na koncu nekako sprejeto soglasje ali kako naj rečem večinsko stališče, da se omeji samo na policijske sile, se pravi, da bodo to samo tako rekoč civilno osebje pač brez vojaške sile. Glede delovanja Frontexa, Frontex je v prvi vrsti namenjen za delovanje na zunanjih mejah Evropske unije, tako da v bistvu ne pričakujemo v bistvu posredovanja na naši meji med Slovenijo in Hrvaško. Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ne. Potem razpravo zaključujem. Ker je predlog stališča daljši ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na tretji strani gradiva z dne 15.11.2018. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ob tem se zahvaljujem državni sekretarki in ji tudi čestitam za dobro opravljen ognjeni krst v Državnem zboru. Zdaj se pa lahko s predsednikom tudi zamenjava.  S tem končujem 6. točko dnevnega reda. Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO, BRUSELJ 3. IN 4. DECEMBER 2018. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 29. novembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Najprej prosim državno sekretarko gospo Nino Mauhler z Ministrstva za infrastrukturo, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Nina Mauhler
Hvala, gospod predsednik. Pozdravljene poslanke in poslanci! Svet za promet, telekomunikacijo in energijo v nadaljevanju TTE bo na zasedanju 3 decembra, se pravi v ponedeljek najprej obravnaval točke s področja prometa. Na področju kopenskega prometa je predviden sprejem splošnega pristopa za tržni in socialni del mobilnostnega svežnja 1, in sicer ta zajema najprej predlog uredbe glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in dostopa do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga. Nato predlog uredbe glede časa vožnje in pa počitka voznikov ter uporabo tahografa in predlog direktive za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa. Pogajanja trajajo že nekaj časa in so bila precej naporna saj se zahteve članic izjemno razhajajo. Za samo zasedanje Sveta tako še vedno obstajajo določena odprta vprašanja, ki pa so izrazito politične narave. Gre za vsebine zamenjave tahografov, vprašanja glede kabutaže, za pogoje okoli vprašanja sedeža podjetja, glede časov voženj prav tako države članice niso poenotene, enako glede počitkov voznikov tovornjakov in pa glede posebnih pravil za napotene delavce. Vezano na sprejem splošnega pristopa na mobilnostnem paketu 1 je tudi sprejem splošnega pristopa za predlog direktive o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami predvsem pri vprašanju kabotaže. Naša država se zavzema za to, da se dogovor med državami članicami in Evropsko komisijo sprejme za vse te predloge na enkrat, ker se ti predlogi med seboj vsebinsko zelo prepletajo in se določeni ukrepi in akti med sabo navezujejo. Za Slovenijo je dodatno ključno ohraniti tudi ravnovesje med socialno zaščito delavcev in pa med konkurenčnim delovanjem notranjega trga. V nadaljevanju je avstrijsko predsedstvo pripravilo še sprejem splošnega pristopa k predlogu direktive o izboljšanju varnostne cestne infrastrukture, ki izboljšuje postopek varnega upravljanja cestne infrastrukture in pa širi izvajanja določil direktive tudi na vzporedno omrežje državnih cest. Slovenija cilje te direktive podpira in bo na svetu v ponedeljek tudi podprla sprejem splošnega pristopa. Na področju kopenskega prometa sta pripravljeni še dve poročilu o napredku, ki po mnenju Slovenije korektno povzemata aktivnosti pri sprejemanju predloga direktive o opustitvi premikanja ure in pa predloga uredbe o pravicah potnikov v železniškem prometu. Nadalje gremo k pomorskemu prometu. Pri pomorskem prometu sta predvidena dva sprejema splošnega pristopa in sicer k predlogu direktive o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov, ki racionalizira obstoječi zakonodajni okvir EU za usposabljanje in izdajanje spričeval za pomorščake z namenom ohranitve skladnosti predpisov EU z mednarodno zakonodajo in pa k predlogu uredbe o vzpostavitvi okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, ki usklajuje poročanje za ladje, ki priplujejo v pristanišče Evropske unije. V tej predlagani novi uredbi bo združeno vse poročanje, ki se nanaša na postanek neke ladje v pristanišču. Slovenija bo na decembrskem zasedanju Sveta podprla oba ta dva omenjena splošna pristopa. Prioriteta avstrijskega predsedstva je dodatno tudi plovba po celinskih plovnih poteh, zato bo Svet pozvan tudi k sprejemu sklepa sveta glede prometa po celinskih plovnih poteh. Slovenija sicer sodi med države članice kjer celinske plovne poti niso povezane v evropsko omrežje in na katerih bi se lahko opravljal linijski tovorni in potniški promet, ne glede na to dejstvo pa bo Slovenija sklepe sveta na zasedanju v ponedeljek podprla. Pri horizontalnih vprašanjih se načrtuje sprejem delnega splošnega pristopa k predlogu uredbe o vzpostavitvi inštrumenta za povezovanje Evrope, tako imenovani CEP-2. Avstrijsko predsedstvo je med državami članicami uskladilo kompromisno besedilo do te mere, da bo na svetu možno sprejeti delni splošni pristop, ki ga bo podprla tudi Slovenija. Nov predlog uredbe določa višino finančnih sredstev in način njihovega dodeljevanja za promet, energijo in telekomunikacije za finančno perspektivo 2021-2027. Delni splošni pristop pa predvideva sprejem večine določil z izjemo tistih, ki so v pristojnosti skupine za splošno finančno uredbo in torej svet za telekomunikacije, transport in energijo zanje ni pristojen. Predsedstvo je pri horizontalnih vprašanjih pripravilo še tri poročila o napredku in sicer za predlog uredbe o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja, tako imenovani Smart TNT. Predlog direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz in pa predlog uredbe o elektronskih informacijah o prevozu blaga. Slovenija se tudi z navedenimi poročili o napredku strinja. Pod točko razno bo v nadaljevanju predsedstva Avstrije podala še informacijo o drugih zakonodajnih aktih, ki so trenutno v obravnavi. To sta Predlog direktive o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov in pa Predlog uredbe o varovanju konkurence v zračnem prometu, kjer pa trenutno potekajo pogajanja z evropskim parlamentom. Hkrati bo predsedstvo predstavilo stanje pogajanj glede predloga Uredbe o vesoljskem programu unije in revizije, Uredbe o zakupu zrakoplovov s posadko. V ponedeljek se bo poročalo še o rezultatih neformalnega srečanja prometnih in okoljskih ministrov, ki je bilo konec oktobra v Gradcu. Prometne ministre bo informiralo tudi o pogajanjih glede celovitega sporazuma o zračnem prevozu. Nadalje bo komisija predstavila informacijo glede trajnostnega zaračunavanja uporabnine za prometno infrastrukturo in / nerazumljivo/ zunanjih stroškov. Luksemburška delegacija bo podala informacijo v zvezi s socialno agendo na področju letalstva, za zaključek pa bo delegacija Romunije predstavila še svoj program, ki se bo dotikal njenega prihajajočega predsedstva.  Hvala.
Hvala lepa. / izključen mikrofon/ Skoraj bi se mi zgodilo, da bi rekel iz Ministrstva za okolje in prostor, ker pač / nerazumljivo/ iz nekih zgodovinskih razlogov lociram že kar nekaj časa.  Izvolite, gospod državni sekretar, imate besedo.
Leon Behin
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovana poslanka in poslanci, ostali prisotni!  Tako kot je kolegica iz Ministrstva za infrastrukturo že v uvodu rekla, se bo delegacija Ministrstva za javno upravo skupaj z našim stalnim predstavništvom v Bruslju udeležila Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo v torek, 4. decembra in sicer za področje telekomunikacij. Na tem svetu so predvidene točke predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021-2027 in sicer gre za prvo branje in pa v katerem se izvaja delni splošni pristop.  Drugič je predlog Uredbe o vzpostavitvi Evropskega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov, poročilo o napredku.  Tretja vsebina bo vezana na predlog uredbe o zasebnosti in tukaj gre za prvo branje in pa v sklopu tega bo predstavljeno poročilo o napredku in izmenja mnenj.  Četrtič, predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, prvo branje, informacija predsedstva.  Sledil bo predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju in delovanju vrhnjega domenskega imena EU, informacija predsedstva.  Uredba o kibernetski varnosti, gre za prvo branje, za samo informacijo o poteku.  Pod sedmo vsebino bo razprava o statusu izvajanja strategije o enotnem digitalnem trgu,  kjer bo svoje informacije podala Evropska komisija o napredku izvajanja same strategije. In pa pod točko 8, tako kot je tudi na prometnem deli, bodo bodoče predsedovanje in predstavnike Romunije predstavili program prihodnjega predsedstva na področju telekomunikacij.  V okviru teh točk, večino tega imate v gradivu, zato ne bi šel posebno v detajle. Bi pa izpostavil predvsem tri vsebine, ki so bile določene naknadno kot glavne vsebine in o katerih je nekje predvidena tudi razprava na samem svetu med državami članicami, in sicer bo poudarek na vzpostavitvi programa za digitalno Evropo, kjer bo svet sprejel delni splošni pristop. Samo gradivo za digitalno Evropo je pred kratkim obravnaval tudi ta odbor. Gre za paket sredstev in prednostne usmeritve, ki se bodo izvajale v sklopu tega programa v obdobju 2020-2021, 2020-2027 in kjer je bilo tudi zavzeto stališče Slovenije, da podpira takšen pristop in povečanje sredstev kjer je. Izpostavljena je bila pa tudi že v sami razpravi in tudi v stališču Slovenije, da je potrebno natančnejše dogovoriti načine izbora in pa določitve partnerstev v sami razpravi.  Tukaj je potrebno povedati, da je predsedstvo pripravilo delni splošni pristop uravnoteženo upoštevalo zahteve vseh držav članic, da smo ravno včeraj dobili poročilo COROPER, kjer je bila razprava opravljena in v katerem so tudi razpravljali o naših predlogih, ki so bili in so se tudi naši predlogi načeloma predlagali za uvrstitev v recital, kar pomeni, da so v neki vrsti, bomo videli še v končnem osnutku tudi upoštevani posamezni predlogi Republike Slovenije.  V zvezi z vzpostavitvijo Evropskega strokovnega centra za kibernetsko varnost pri mreži nacionalnih koordinacijskih centrov je prejšnji teden v petek tudi bil seznanjen ta odbor in smo tudi imeli zavzetje našega stališča, glede na to, da posamezne države članice še niso podale vseh stališč, seveda, ne moremo govoriti o usklajenem stališču, ampak bo tukaj šlo predvsem za informacijo kakšno je trenutno stanje. Je pa Slovenija, tako kot s svojim stališčem, ki je bilo podano, bo tudi tukaj zagovarjala natančnejšo določitev pristojnosti tega novega organa strokovnega centra in pa tudi teh glasovalnih pravic, katere so bile še posebej izpostavljene, glede na to, da so glasovalne pravice predvidene v tem osnutku samo za tisti del plačanih prispevkov oziroma državam članicam, ki bodo plačno sodelovale v vzpostavitvi in financiranju aktivnosti.  Tretji del, kjer bi pa izrazili čisto obvezno stališče Slovenije pa gre glede zasebnosti v elektronskih komunikacijah. Tukaj gre dejansko za kombinacijo sedaj veljavne splošne uredbe o zasebnosti, katere želja je, da se nadgradi s specialnimi določbami uredbe zasebnosti v elektronskih komunikacijah. Gre za precejšnje razhajanje med Evropsko komisijo in pa posameznimi državami članicami, saj so države članice pri obravnavi menile, da so odprte zadeve, ki jih izpostavljajo, terjajo nadaljnjo obravnavo in usklajevanje stališč. Zato bo na svetu opravljena tudi izmenjava dodatnih mnenj s ciljem priprave usmeritve za nadaljnjo obravnavo samega dosjeja. Slovenija namerava v izmenjavi mnenj poudariti, da je potrebno hkrati zagotoviti nadaljevanje obstoječe ravni varstva in nje zasebnosti in seveda tudi dosegati nadaljnjo konsistenco regulacije in usklajen razvoj s prenovljeno regulacijo elektronskih komunikacij v direktivi evropskega zakonika. Poleg tega se bomo zavzemali za optimalno rešitev odprtih zadev in čim večjo uskladitev predloga uredbe o varnosti v komunikacijskem delu s splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Kajti, tukaj je bila najprej želja, da se ta uskladitev in sprejem same uredbe izvede po hitrem postopku. Sedaj pa se ugotavlja, da pač ni možno nadaljevati s samim hitrim postopkom in da je bolj smiselno nadaljevati z optimizacijo in doseči maksimalno stopnjo usklajenosti.  Pod tako imenovano listo A bi želeli izpostaviti samo mogoče del, kjer bo Evropska komisija podala informacijo o statusu izvajanja strategije o enotnem digitalnem trgu. In tukaj gre še posebej potrebno izpostaviti, da bo predlog zakonika o elektronskih komunikacijah in pa uredba organa evropskih regulatorjev na tem svetu, torej 4. 12, sprejeta v prvi obravnavi. Svet se je pri pogajanjih z Evropskim parlamentom močno prizadeval za iskanje optimalnih rešitev, ki se še posebej nanašajo na hitro in obsežno uvajanje omrežij 5G in drugih tehnologij naslednje generacije v Evropi bo šlo varstvu potrošnikov in pa omejitev najvišje tarife za mednarodne klice znotraj Evropske unije. Sam parlament je zadevo sprejel 14. 11. Kot je rečeno, naj bi svet ta dva dokumenta sprejel 4. 12. in objava tega zakonika in pa uredbe je predvidena za 17. 12., kar pomeni, da bi tudi potem se lahko uporabljalo. Je pa potrebno izpostaviti, da tukaj lahko ugotovimo, da večina slovenskih predlogov, ki so se nanašali na enotni digitalni trg in pa uvajanje omrežij 5G bila upoštevana, enako pa tudi podpora Slovenije za uvajanje omejitve najvišjih tarif za mednarodne klice znotraj Evropske unije. Hvala lepa.
Hvala lepa, državnima sekretarjema za poglobljeno pojasnitev.  Odpiram razpravo k tej točki dnevnega reda. Se kdo javi? Nihče. Očitno ni tako zanimiva kot migrantska problematika. Potem bom samo jaz vprašal nekaj. Nekaj temeljitih vprašanj. Eno je čisto postopkovno, pa me malo zanima, kaj pomeni splošen pristop, kaj pomeni delni splošni pristop, če mi lahko nekdo pojasni.  Potem, večina točk je OZU že tako ali tako obravnaval, tako da smo o tem že razpravljali.  Zanima me pa naslednje. Zelo veliko imate točk na tem svetu. Ali je možno, glede na število točk, kakovostno razpravljati o tem? Kakšni so vaši vtisi glede na izkušnje, ki jih ima te z delom v Evropski komisiji? In, ali Slovenija tam tudi dosega potem v tej razpravi svoje cilje? Ali je to bolj kot ne formalnost, to kar se sedaj dogaja na zasedanju sveta?  Število točk je vendarle izjemno veliko. Niso samo z liste A, ampak so tudi taki, kjer je neka razprava. Ali je ta razprava lahko kakovostna oziroma me malo zanima, kakšen duh se na takem zasedanju potem tam vzpostavi, glede na to koliko točk ima.  Lahko pa izberete kdo bo prvi odgovarjal. Očitno… Gospod Behin je očitno bolje pripravljen. Izvolite, imate besedo.
Leon Behin
Hvala lepa, gospod predsednik.  Ne gre za boljšo pripravljenost, bom jaz mogoče začel, pa bo kolegica dopolnila.  Najbolj enostavno je, če splošni pristop možno zagotoviti na način, da se tukaj razpravlja o vseh zadevah in ni zaprtih oziroma neusklajenih zadev in gre za soglasje sveta zato, da se nadaljuje potem pogovore z Evropskim parlamentom. Delni pristop pa predstavlja to, da ni doseženo in obstajajo tako imenovana poglavja v oklepajih, o katerih se pač ne razpravlja oziroma niso usklajene in se ne pogaja, ne pogovarja potem s predstavniki Evropskega parlamenta oziroma samimi telesi. Tako da mogoče to je najbolj enostavna obrazložitev delnega in splošnega pristopa, pa potem kolegica lahko še dopolni, če želi v tem delu.  Kar se tiče pa števila točk, da dejansko je število točk relativno veliko, je pa predvidena razprava v relativno malem obsegu. Vse tisto, kar je pod listo A zelo podobno kot pri nas se praktično ne razpravlja in to so večinoma informacije in poteki in pa, recimo, tisto, kar je že šlo skozi postopke sprejemanja ali Evropskega parlamenta, itn., kar je usklajeno in prihaja do potrditve. Drugi del je pa tisti, ki se, poenostavljam, pod točko B, kjer pa največkrat so podana stališča držav članic v samem postopku in so že tako ali tako znana in se samo izpostavljajo ali pa v tem primeru, kot smo mi rekli, da bomo še posebej vzpostavili v primeru zasebnosti v elektronskih komunikacijah, ker stopnja priprave tega dokumenta takšnega, da se išče še soglasje na delovnih telesih sveta, tukaj se pa potem opravi dodatna razprava in mi se bomo vključevali, kot sem že povedal, predvsem v tem delu, v vseh ostalih bomo pa zgolj po potrebi v primeru potrebe po dodatnih informacijah.
Še gospa državna sekretarka.
Nina Mauhler
Lahko ja. razlike je že kolega Behin pojasnil. Zdaj ne vem ali gre za boljšo pripravljenost. Verjetno tudi gre, pa za to, da ima verjetno daljšo kilometrino v teh vodah.
Absolutno, poglejte, kilometrina je tudi zlata vredna.
Nina Mauhler
Seveda, se strinjam.
Ja, zato je tudi imel prednost. Nisem želel reči, da vi tega ne obvladate, daleč od tega, ampak ker se poznava že od prej vem, da je stari maček na teh področjih in bo to stresel iz rokava.
Nina Mauhler
Nisem vzela za slabo, brez skrbi.  Mogoče samo, da še enkrat pojasnim kar sem že v začetku omenila, da je pri sprejemanju teh svežnjev glavni problem, da se zelo razhajajo mnenja držav članic. Slovenija bo vsekakor predloge komisije oziroma naše komisarke bo v tem duhu sodelovanja bo podprla. Na samem svetu bo pa še ogromno debat glede vseh odprtih vprašanj. Tudi v začetku v pojasnjevanju sem omenila, da so zdaj ta vprašanja prišla do nekega političnega nivoja, da ne gre več toliko za strokovna vprašanja, ampak za vprašanja nekega političnega pristopa. Lahko jih še enkrat omenim, gre za vprašanja, ki se dotikajo zamenjave tahografov, za kabotažo, za napotene delavce, za vprašanja, ki se dotikajo, se pravi, kje bo sedež v teh podjetjih, transportnih, ki opravljajo prevoze. Ne vem, ali vam še karkoli pojasnim v zvezi s tem ali je bilo to pojasnilo na začetku dovolj dobro?
Ja, jaz mislim, da čisto, kar se mene tiče, vprašanj poslancev pa tudi ni, očitno več, tako da počasi zaključujem razpravo. Še prej bi pa…
Nina Mauhler
Hvala.
…še prej bi vas pa prosil, v hišo smo dobili predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ur na poletni oziroma zimski čas in razveljavitvi ene druge direktive. Dali ste nam nerazumno kratek rok. Vljudno prosim, da nam ga podaljšate do 7. 12., kot je to v navadi. Rabimo pa pisno podaljšanje. Pisno. / oglašanje iz ozadja/ Nismo še dobili… OK. Dobro.
Nina Mauhler
Glede ure bo prav tako debata še. Se pravi, tudi glede premikanja ure bodo potekali razgovori v ponedeljek v Bruslju, mislim da na enem od prejšnjih odborov smo o tem že govorili. Enotnega stališča še ni, Slovenija si bo pa v grobem, da povem, si bo prizadevala predvsem za to , da se torej določi nek daljši rok za opredelitev in pa, da se uskladimo s sosednjimi državami članicami, da bi ostali v istem časovnem pasu. To je v glavnem to, odločitve pa mislim, da še ne bo tako hitro sprejete.
Saj o tem bomo razpravljali potem, ko jo dobimo.
Nina Mauhler
Hvala lepa.
Hvala lepa.  S tem zaključujem razpravo na to točko dnevnega reda.  In na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi:  »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči… - gospa državna sekretarka, vljudno prosim, malo še, manj kot minuto, vam garantiram - na zasedanju Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, ki bo v Bruslju, 3. in 4. Decembra, letos in jih podprli.« Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Zahvaljujem se prisotnim iz Vlade na današnji seji, kolegicam in kolegom za tvorno sodelovanje. Prav posebej pa še podpredsedniku, da je vskočil, ko si imel zunaj nujni opravek in tudi zelo učinkovito tisto točko pripeljal do konca, bistveno bolj, kot če bi jaz tukaj bil kot vmesnik, med »ping pongom«. Želim vam en lep vikend in s tem tudi zaključujem 7. točko dnevnega reda in 20. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Hvala.