15. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

9. 11. 2018
podatki objavljeni: 9. 11. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi.  Začenjamo 15. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani naslednji poslanci: mag. Branko Grims, gospod Boris Doblekar, gospod dr. Franc Trček in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Obveščam vas, da so na sejo vabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora ter naknadno 7. novembra še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako se dnevni red seje razširi z naslednjimi točkami: A1.(?) – zasedanje sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, proračun Bruselj 16. november. Zasedanje sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj 12. november. Zasedanje sveta Evropske unije za splošne zadeve, 50. člen, Bruselj 12. november. Ker k točki A1 nismo prejeli vladnega reda, točko umikam z dnevnega reda današnje seje in jo bomo uvrstili na eno od naslednjih sej odbora. Dnevni red seje odbora je določen na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE EU, EURATOM, ŠT. 1141/2014, KAR ZADEVA POSTOPEK PREVERJANJA V ZVEZI S KRŠITVAMI PRAVIL O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV V OKVIRU VOLITEV V EVROPSKI PARLAMENT. Gradivo smo prejeli od Vlade, 25. oktobra na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru. Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Dobran Božič
Gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, dovolite mi, da predstavim izhodišča Ministrstva za zunanje zadeve. In sicer mogoče, da začnemo malo širše. Torej, vemo kako priti do evropske stranke, ker je potrebno 7 strank in 7 držav, da se formira evropska stranka, ki gre potem v register vseh strank. Financiranje je določeno, jasno določeno, so jasna merila. Ta uredba je bila že enkrat revidirana in 2. TRAK: (ŠPE) – 8.35 je bila tudi predstavljena v maju, v maju letos so bile predstavljene spremembe, predvsem je pa šlo zaradi malverzacij – takrat so ugotovili, da so neke pomanjkljivosti in so to revidirali, popravili, šlo je pa recimo, da je en poslanec iz ene države dal glas dvema strankama in potem je bilo tudi financiranje nesorazmerno. Ugotovili so, da majhne stranke dobijo neproporcionalno več denarja kot velike in so potem odpravili posledice. Danes kar govorimo, oziroma te spremembe, ki so danes grejo predvsem na ugotovitve, ki so bile javno predstavljene in kako so bili podatki izkoriščeni s strani Facebook analitika in kako so nekatere države, ki niso niti v Evropi, izkoriščale podatke in so potem stranke to izkoriščale in v sle tega, je komisija predlagala, da se uredba spremeni. Torej Evropska komisija je 12. septembra 2018 predstavila nov predlog spremembe uredbe o evropskih političnih strankah. Tako kot sem že rekel, predlog je vezan na primer zlorabe v zvezi Facebook Cambridge analitika in novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Spletna komunikacija namreč lahko omogoča tesnejšo in neposredno interakcijo med političnimi akterji in evropskimi državljani, hkrati pa prinaša večje tveganje za nezakonito obdelavo osebnih podatkov državljanov v volilnem kontekstu. Za umestitev v širši kontekst naj samo pojasnim, da je bil namen osnovne uredbe št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, povečati vidnost, prepoznavnost, učinkovitost, preglednost in odgovornost evropskih političnih strank in z njimi povezanih političnih fundacij. Že lani, torej 13. septembra 2017, pa je komisija sprejela predlog revidirane uredbe o evropskih političnih strankah, z namenom, da se že pred evropskimi volitvami leta 2019, reši izzive, ki so bili ugotovljeni pri evropskih volitvah v letu 2014. Predlogi sprememb v revidirani uredbi so se nanašali na problem večstrankarskega članstva, znižanja praga lastnih sredstev strank za registracijo in sofinanciranje, večjo transparentnost, proporcionalnost sofinanciranja iz proračuna EU in možnost izpisa iz registra ter obveze povračil nezakonito pridobljenih sredstev.  Slovenija je predlog podprla, predstavljen je bil tudi Državnemu zboru in Državnemu svetu in uredba je bila sprejeta 3. maja 2018. Kljub tej nedavni posodobitvi uredbe je komisija ugotovila, da obstoječa pravila ne omogočajo učinkovitega odvračanja od zlorab pravil, o varstvu podatkov, ki lahko vplivajo na demokratično razpravo in svobodne volitve ter sankcioniranje teh zlorab, zato je nastal nov predlog za revizijo uredbe. Želimo poudariti, da se s temi revidiranimi določbami ne posega v siceršnjo zasnovo s katero so urejena splošna pravila glede delovanja evropskih političnih strank. Gre le za prilagoditev enega segmenta te uredbe. Komisija predlaga ciljno usmerjeno spremembo uredbe št. 1141/2014, da bi zagotovila, da volitve v Evropski parlament potekajo v okviru trdnih demokratičnih pravil in ob popolnem spoštovanju evropskih vrednot demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Njen cilj je in sicer omogočiti finančne sankcije za evropske politične stranke ali fundacije, ki zlorabijo kršitve pravil o varstvu podatkov za namerno vplivanje ali poskus vplivanja na izid volitev v Evropski parlament. Poleg tega pa bo dan predlog organov »authority« za evropske politične stranke tudi omogočil nemoteno in učinkovito delovanje, tako da bo zagotovil, da ima lastno razporeditev osebja, torej, da bo dobil dovolj števila osebja in da bo njegov direktor postal tudi organ za imenovanja. Predlagane spremembe so popolnoma skladne z načelom subsidiarnosti in z načelom sorazmernosti. Ciljne spremembe uredbe št. 1141/2014 bi morale biti uveljavljene pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, zato komisija poziva države članice, da predlog čim prej preučijo, saj sicer sankcije ne bodo mogle izvajati za te volitve.  Stališče Slovenije je, da predlog vidimo kot hiter odziv komisije na primer Facebook Cambridge analitika in uskladitev z novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, zaradi česar ga podpiramo. Podpiramo tudi ambicijo, da se revidirana uredba sprejme že pred evropskimi volitvami leta 2019. Republika Slovenija, torej v celoti podpira prizadevanje in ukrepe Evropske komisije za odpravo tveganj, ki bi lahko ogrozila demokratičnost in transparentnost volilnih postopkov in vplivala na izid volitev z nepoštenimi in manipulativnimi pristopi, predvsem v spletnem okolju. Gospod predsednik, hvala lepa.
Hvala lepa, državni sekretar, ta tole predstavitev. Na 18. seji 16. 11. je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega zbora za mednarodne odnose in evropske zadeve, ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja komisije prosim predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca. Izvolite, imate besedo.
Bojan Kumer
Hvala, gospod predsednik, za besedo in lepo pozdravljeni vsi skupaj. Torej, državni svetniki smo, ki delujemo v Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve, smo zadovoljni s hitrim odzivom komisije, ki se je odzvala, predvsem na zlorabo podatkov, v primeru Facebook Cambridge analitika in tudi to, da se poskuša uredba urediti pred evropskimi volitvami. Zdaj člani komisije / nerazumljivo/ pozdravljamo predlagane rešitve predvsem v luči zagotavljanja demokratičnih volitev in sankcioniranja kršiteljev na področju varovanja osebnih podatkov, saj je iz predloga moč razbrati, da bo po spremembi uredbe organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije bolj neodvisen. S tem pa bodo vzpostavljeni tudi pogoji za pravičnejše, demokratične in transparente volitve v Evropski parlament. Vsaj tega smo, člani komisije, soglasno podprli mnenje Slovenije do predloga te uredbe.
Hvala lepa, gospod Kekec. Odpiram razpravo, še prej pa vas obveščam, da dr. Franca Trčka nadomešča gospod Primož Siter. Torej, odpiram razpravo na to temo, na to točko dnevnega reda. Se kdo javi? Gospod Primož Siter, imate besedo, izvolite.
Hvala lepa za besedo in lepo dobro jutro. Hvala tudi za predstavitev. Ko govorimo o varnosti osebnih podatkov in zlorabi le te, je bržkone najbolj pomembno razumevanje, da so osebni podatki predvsem zelo dobro tržno blago, v političnih kampanjah še najbolj. Dve leti nazaj je Donald Trump, kot so poročali mediji, za katere je on sam rekel, da so »fake news«, ampak, tudi to bomo vzeli z rezervo, zlorabil 71 milijonov ljudi oziroma njihovih osebnih podatkov. Volitve so mimo, zmagal je, kakšne so posledice bomo pa videli, toda, v vsakem primeru bo takrat že prepozno. Zdaj, en izziv, ki ga vidimo v tej uredbi je, če pride do zlorabe osebnih podatkov in se to ugotovi in se ne sankcionira, preden so volitve izvedene, ta časovnica tega je pod vprašajem in tudi postavljam vprašanje. Kako je s sankcijami in kdaj po časovnici, glede na volitve, se sankcija izvrši? Ker, sicer je sama sankcija precej brezpredmetna, ker politična stranka, ki ima dosti pod palcem, lahko enostavno sankcijo vključi v svoj proračun za volitve in problem je rešen in karavana gre naprej. Zdaj na teh državnozborskih volitvah smo imeli v Sloveniji en lep primer nekih kreditov iz Republike Srpske, pa financiranje iz Madžarske in tako naprej. Zdaj, v Levici menimo, da je ta stvar, sicer pozdravljamo seveda, šiljenje zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov, ampak, malce premalo ambiciozna je ta uredba, še posebej iz tega gledišča časovnice, kdaj, na kakšen način se kršitelja sankcionira in ali kakšne so možnosti, da se to dejansko izvrši pred samimi volitvami. Hvala lepa.
Hvala lepa. Še kakšen poslanec? A ko ne, bom zastavil tudi sam nekaj vprašanj. Torej, razvoj IT tehnologij, razvoj teh medijskih družabnih omrežij in vsega podobnega, je jasno da tudi možnost za (nadaljevanje) zlorabe in je tukaj skušnjava, kot vemo, zelo velika. Veliko se o tem govori, le malo pa o tem dokazanega. Le malo od tega pride na plano kot problemi, ne samo da se sankcionira, ampak, da se tudi eksplicitno pokaže, dokaže, da se nekaj zlorablja. Kot vemo, je eden od takih zloglasnih primerov tudi dejansko v Združenih državah, kajne, kjer so posebno komisijo, tako imenovano Ano Millerjevo ustanovili za raziskovanje teh zadev in tudi njo želijo nekako omejiti, kolikor vidim v zadnjem času, pa me zanima, spoštovani državni sekretar, kako kaj države članice gledajo na to? Ali so temu naklonjene? Kakšen je psiho, kakšno je mnenje? Ali res želijo biti, kar se da do tega poštene, da rečem, ali se kje vrtijo tudi kakšne reči, ki kažejo na to, da, kdo dela tudi s figo v žepu, pa da želijo tudi skozi takšne vektorje, kot je to, doseči neke svoje politične cilje? Takšne zlorabe, kot smo jim priča zdaj, potencialne zlorabe in dejanske tudi zlorabe, mečejo tudi slabo luč na idejo o tako imenovanih elektronskih volitvah. Nezaupanje državljanov, volivcev v IT tehnologijo se na ta način zmanjšujejo in se potem zmanjšuje tudi možnost, da bi nekega dne bile tudi volitve bolj, bi rekel dostopne, na način, da bi prišle morda celo domov, na lasten računalnik. To ni najboljše za, tudi ne za razvoj demokracije. Kot vemo je abstinenca volilna relativno visoka. Ta bi se zagotovo lahko povečala na ta način, ampak skozi sistem zlorab, ki smo jih priča, ne, se nezaupanje tako volivcev, kot tudi, bi rekel, poštene politike v IT tehnologije za take reči zmanjšuje. Pa me zanima malo, kako vi o tem razmišljate? In v povezavi s tem, vas seveda tudi sprašujem, kako to, da ste vi to matično ministrstvo, ki se s tem ukvarja? Da ni Ministrstvo za notranje zadeve, ki vendarle se ukvarja s tem, ali so osebni podatki in varovanje osebnih podatkov.  Toliko morda no, v tem prvem delu. Še kakšen poslanec? A ko ne, prosim državni sekretar za odgovor.
Dobran Božič
Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Upam, da bom odgovoril, če ne pa verjamem, da me pa kolegice in kolegi znajo še kaj dopolnit. Torej, vse kar je bilo danes rečeno oziroma vprašano, je na mestu. Torej, je na mestu. In mogoče, če rečemo, da je to premalo ambiciozno, a veste, ko je družina 27, 28, je potreben kompromis, minimalni kompromis in predvsem, ko smo poudarili, je pomembno, da je komisija z neko hitrostjo odreagirala in verjamem, da je to, tako kot je to že druga sprememba, s podatki, ki jih bo dobila, ki jih bomo pridobili in z analizo bomo šli v dodatne spremembe, ki bodo še bolj utrdile demokratičnost vseh volitev. Mislim, da to je enotno prepričanje vseh v Evropski uniji, da je demokracija, torej, demokratične volitve, pravna država tisto, v kar vsi temeljimo. Res se lahko reče, mogoče, da bi bile sankcije lahko še hujše in je torej, promtne, torej zelo hitre, vendar tukaj moram povedati, da ima bistveno vlogo torej naš nacionalni informacijski pooblaščenec, ki mora takoj ugotoviti in potem takoj sprožiti postopek pri organu avtoritete v Bruslju. Moram reči, da mogoče sankcije niso niti tako nizke, torej, sankcije se delijo nekako v tri segmente, tri sklope, torej, takoj se vzamejo 5 % sredstev, ki jih dobijo iz proračuna EU, 20 % odvzamejo, če se ponavljajo zlorabe in seveda, najhujša sankcija pa je, da gre za izbris stranke iz registra in se s tem onemogoči delovanje te stranke v Evropskem parlamentu. Bistveno pa je treba povedati, da je pa pač pomembna vloga in mislim, da je to tudi pomembno, da je pomembna vloga informacijskega pooblaščenca in njegova aktivnost in hitrost, da te zadeve dela. Ali v tej moderni dobi, torej v 21. stoletju, kjer smo in ja ta pač tehnologija z mediji hitrejša, kot smo mi sami, torej, včasih je zelo, celo prehitra za nas, ko pritisnemo, potem pa nam je, v točno tiste pol sekunde že žal, da smo kaj pritisnili, na Twitterju ali pa kje drugje, na Facebooku, pa je že prepozno, je res, da je tista, ki je in verjetno moramo vsi in to se navezujem na e-volitve, verjetno krepko premisliti o obdobju digitalizacije, v katerega prihajamo. In to mi večkrat poudarjamo na ministrstvu in se poskušamo najti kaj to prinaša za našo družbo, kaj ta moderna tehnologija digitalizacija prinaša za to družbo, kako se mi starejši znajdemo v tej družbi in kako so mlajši, kako živijo v nekem paralelnem svetu mogoče že in kaj to pomeni za vse te volitve in kaj pomeni vse to za kriminalne združbe in države, ki izkoriščajo ta prostor za svoje namene. Torej v tem prostoru je ogromno igralcev, včasih so bili mogoče samo kriminalci, danes pa aktivno v ta prostor, v digitalni prostor posegajo tudi države s takšnimi in drugačnimi interesi in ta prostor je zares aktiven in vsak, torej kot bi mogoče bil pred par leti jaz tisti, ki bi rekel: »ja, elektronske volitve so nujne in gremo v njih«, bi verjetno danes bil tisti, ki bi bil zelo zadržan in bi krepko premislil kaj to pomeni za volitve in za nas in sigurno si ne bi želel, da bi rekel, da bi se potem po volitvah začelo ugotavljati, kaj je bilo sekano, kaj ni bilo sekano, kateri podatki so bili ogroženi in tako dalje. Torej, jaz sem rezerviran za e-volitve in moramo imeti krepek premislek in vse te zadeve, torej zaščiti podatke vseh nas za uporabo za volitve in potem zaščiti tudi samo, če bi šli v e-volitve, zaščiti same e-volitve, da ne more priti do zlorab. Ko bo to s podpisom kdo garantiral, potem verjetno bomo lažje šli v to. Kar se tiče soglasja. Vse države soglašajo, pričakujemo soglasje vseh držav in pozdravljajo(?) to uredbo. Vsi smo imeli nekaj vprašanj in mislim, da je komisija ustrezno odgovorila in Junker je predstavil to uredbo v Salzburgu že in vsi predsedniki vlad takrat v Salzburgu so jo podprli, kar mislim, da je močno politično sporočilo za vse nas oziroma vse države, da v to moramo iti. Toliko z moje strani. Mislim, da sem, upam, da sem… A, torej zakaj MZZ, ker se MZZ ukvarja, torej dobro vprašanje, ker se res ukvarjamo s tem, ampak predvsem se pa z institucionalnimi vprašanji MMZ ukvarja in tisti, ki odgovarja na te zadeve in usklajuje z ostalimi organi. Hvala lepa gospod predsednik.
Hvala lepa za ta pojasnila. No veseli me, da mi mladi, ki smo na teh omrežjih družabnih, da res smo tudi malo rezervirani do njih. Naju štejem med mlajša. Je pa pri tem silno zanimivo to, kako se da skozi te zadeve očitno vplivati celo na volitve, pa verjetno tudi na kaj drugega, pa niti ne vemo na kaj vse, ane, mi pa ne znamo preprosti informacijski sistem vzpostaviti, ki se mu reče e-MA za črpanje kohezijskih in evropskih / nerazumljivo/ je to ključna težava, da smo tako slabi pri črpanju. To mi je pa spet malo enigme kako je to dejansko mogoče. Še kakšno vprašanje? Kakšen komentar? Gospod Siter, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa in hvala za odgovor, čeprav ga bom še malce vprašanje razširil. Zdaj omenili ste to lestvico sankcij 5, 20 %(?) in izbris. Zanima me, kakšni so parametri določevanja? Katera, za kakšno kršitev je stranka kaznovana s 5 % odvzema 20, oziroma z izbrisom? Kakšna je ta, če je tukaj določena lestvica ali je to povsem v rokah presoje predsednika organa ali kako?  Potem pa druga stvar, če se vrnem na časovnico, o kateri sem vas vprašal v prvem vprašanju. Torej informacijski pooblaščenec lahko sproži to prijavo, če prav razumem? Kako pa potem poteka ta mehanika procesa od prijave do sankcije in še enkrat poudarim vprašanje – glede na časovnico volitev, a je ta proces, je ta mehanika dovolj učinkovito določena, da se to dejansko v času predvolilne kampanje realizira?  Hvala lepa.
Hvala lepa za vprašanje. Moj razmislek tu dodaten, gre še v smeri drugih sodobnih izrazov in procesov v teh elektronskih komunikacijah ali elektronskih tehnologijah kot je recimo »blockchain«(?), »ting tang«(?) in podobno. Kako naj človek ima zaupanje v »blockchain«(?), katerega samo en majhen derivat so valute, kako naj ima v to zaupanje, katerih en majhen derivat so valute - »blockchain« je bistveno širša zadeva, če že na tako preprostih stvareh, kot so volitve, opažamo, da je možnost zlorab izjemna, kjer pa v bistvu sploh podlaga ni bila elektronska, to je spet en derivat, izvedba iz podatkov, da se to zlorablja. Pa bi tudi prosil, da to pokomentirate. Se mi zdi, da je to malo vaša tema pa ne vem, ali imam prav ali ne.
Dobran Božič
Same težke teme danes. Hvala lepa, bom poskušal odgovoriti na obe vprašanji.  Tisto, kar je najbolj, kar je in vem, da je ta tema pomembna in če ne bomo uspešni, bom prosil, da dobimo čas za pisni odgovor in te zadeve, ampak kakorkoli mogoče, če preberem kar direktno iz uredbe: »da, če se organ seznani z odločitvijo nadzornega organa, torej našega pooblaščenca in kateri je bilo ugotovljeno, da je fizična ali pravna oseba kršila veljavna pravila o varstvu osebnih podatkov, pri čemer iz take odločitve izhaja ali pa obstaja siceršnji utemeljeni razlogi za domnevo, da je kršitev povezana s političnimi dejavnosti evropske politične stranke ali evropske politične fundacije v okviru volitev v Evropski parlament, zadevo predloži odboru neodvisnih, uglednih oseb«. Torej odbor neodvisnih, uglednih oseb razpravlja in odloča o tem. To je organ, ki se hitro sestane in hitro odreagira. Danes vam res ne morem povedati, ali je to en dan ali je to 10 dni ali je to 14 dni in »ki je ustanovljen skladno z 11. členom. Odbor poda mnenje o tem, ali je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija namerno vplivala oziroma poskušala vplivati na izide volilnih volitev v Evropski parlament z izkoriščanjem navedenih kršitev. In organ potem zahteva mnenje brez nepotrebnega odlašanja, torej organ, torej »authority« zahteva mnenje brez nepotrebnega odlašanja, torej takoj, najpozneje pa en mesec po odločitvi nadzornega organa, torej najkasneje pa en mesec, odbor poda svoje mnenje v kratkem in razumnem roku, ki ga določi organ«. Toliko z moje strani, več vam težko kaj bolj glede tega in saj pravim, napredek je, to je verjetno minimalni možni kompromis za določitev tega, verjetno bodo pa vse aktivnosti oziroma, ki se bodo izvajali glede tega in praksa, pokazala kaj je potrebno še spremeniti in verjetno bo pokazala digitalizacija, da ta rok ne more biti en mesec, ampak da mora biti krepko hitrejši. Kar se tiče »blockchain« tehnologije. »Blockchain« tehnologija je verjetno tehnologija, ki prihaja v sistem, ampak verjetno v taki obliki, kot smo jo poznali skozi »bitcoin«, verjetno ne. Torej iščejo se nove tehnologije, kjer se bo preverjalo, da je podatek kredibilen iz enega resorsa na drugega. In tudi v »blockchain« tehnologiji, ko so rekli, da se ne dajo »heši«(?) spremeniti, da se tudi to spremeniti. Torej, ni tako tista varna, ki smo jo mislili in verjetno je to tista tehnologija, predvsem tudi zaradi porabe, zaradi počasnosti samega, torej preverjanja drug drugega, verjetno tudi ni tista, ki bi omogočala in bila tista podlaga, takšna kot jo danes poznamo za elektronske volitve in tudi ni tista, kot jo mislimo, da bi rešila neke velike zadeve – od porabe energije do preverjanja, do nepoznavanja vsega tega. Verjetno pa je to tista prihodnost neke tehnologije, kjer se bodo sporočila verjetno povrnila v tisto obliko, torej, ko je nastal internet, je nastal zato, da se je komuniciralo med znanstveniki in znanstveniki – predvsem je bilo pomembno to, da so se poznali med sabo in ni bilo nobenih drugih znanstvenikov kot je tista mreža znanstvenikov in se je točno poznalo kdo komu kaj pošilja in je bilo to preverjeno. In mogoče ta »blockchain« gre spet nazaj, torej, da se preveri kdo komu kaj pošilja in da tisti, ki poznajo te zadeve, preverijo, da ta izvor, ki ga pošilja, pravi izvor in mogoče so neke perspektive, da v roku desetih let verjetno bi ta internetna tehnologija, torej internet spet postal skozi to tehnologijo verjetno varen in tisti, ki bi bil zaupanja vreden.  Toliko mogoče, če za pojasnilo, če kaj poznam na tej stvari. Hvala.
Hvala lepa. Mi, ki smo mlajši, bomo seveda bolj previdno spremljali vsaj te zgodbe, kot tisti, ki so recimo malo starejši in tudi če zgodovino pogledamo denarja in tega – dokler je bila zlata podlaga je bilo malo / nerazumljivo/, potem, ko se je zlata podlaga denarja umaknila in je bil papirnati denar, jih je bilo že več. Danes že papirnatega denarja ni več, je že elektronski, v bistvu koda na nekem disku nekje, jutri, ko bo to v »blockchainu«, ko se bo to generiralo, vprašanje na kakšen način sploh, je ta negotovost toliko velika in možnost zlorab še večja, tako da s tem se tudi sidra v družbi pulijo in je za to tudi večja negotovost v družbi, strah in tako dalje. Tako da niso ravno prijetne reči tole. Pa imam še eno vprašanje vendarle – ta uredba velja samo za volitve v Evropski parlament, volitve v državno… v nacionalnih državah so prepuščene istim malverzacijam kot je bilo to ugotovljeno v primeru Cambridge analitika ali kako drugače?
Dobran Božič
Hvala lepa za vprašanje. Torej, izključno za volitve v Evropski parlament. Ni za nacionalne volitve in in velja nacionalna zakonodaja.
Hvala lepa. Še kakšno vprašanje? Gospod Primož Siter še, izvolite. Imate besedo.
Hvala lepa, zopet. Samo eno kratko razlago še, v povezavi s tem, o čemer sva že. Torej ta lestvica 5, 20% in izbris, ali je tukaj, popravite me, če se motim, ampak se mi zdi, da nisem dobil odgovora, morda ste me preslišali, razumel sem vaš odgovor v kontekstu časovnice. Ne vem pa, če ste s tem mislili tudi to lestvico, ker, če je tudi ta prepuščena temu organu uglednih oseb, ne, kot bi lahko predvideval, moram izraziti pomislek, ker potem smo en korak nazaj lahko naredimo in je tudi kadrovanje lahko potem pod vprašajem oziroma vplivanje na osebe, ki sedijo v, na te ugledne osebe, ki sedijo v tem organu. Toliko, hvala.
Hvala lepa. Še kakšno vprašanje? Ni več. Želite repliktirat(?) kaj to, državni sekretar?
Dobran Božič
Bom, bom. Odkrito povedano, torej, lestvica, kakor mi je poznano, naj bi bila prepuščena organom, bom pa, če vam pa lahko rečem, da, ja. / oglašanje iz dvorane/
Želite dati besedo morda / nerazumljivo/
Dobran Božič
Lahko, ampak saj pravim, da glede na malverzacijo in, je prepuščena organom, lahko vam pa damo to pisno pojasnilo, če bi to bilo bolje glede tega, torej, gledamo. Kako je to? V redu? Hvala.
Hvala lepa. Kakorkoli, na koncu vseh pravil, napisanih in nenapisanih, je človek, ne, in ta je vedno pod skušnjavo. Kljub temu da, kot veste, ena od molitev reče, ne vpelji me v skušnjavo, pa mogoče tisti, ki jih najbolj protagonirajo(?), še najbolj podležejo tem skušnjavam. / oglašanje iz dvorane/. Gospod Brozina, boste vi odgovorili / nerazumljivo/ morda bo
David Brozina
Bom mogoče. Ja.
Morda bo bolje. Izvolite, gospod Brozina, imate besedo.
Gospod _____
Evo, se opravičujem, smo našli tudi odgovor, v redu je, tako da je v redu.
David Brozina
Najlepša hvala. Sankcije so urejene že v osnovni uredbi, iz leta 2014. Tam piše, da, po(?) katerim je pogoj, lahko organ sankcionira posamezno stranko. Ti pogoji so natančno utemeljeni. Bodisi, da gre za sodno odločitev, bodisi, da gre za ugotovitev pooblaščenca in potem je seveda odvisno od, temu se reče, kvalitete same storitve in količine. Torej pomeni, za kakšne vrste nivo in kolikokrat se je recimo ponavljalo oziroma kako dolgo je to zloraba tekla. In tam ima organ seveda potem štiri različne nivoje, kot je omenil državni sekretar, ali 5 % ali 7 in pol ali 20, ali celo izbris iz registra in se seveda on odloči. Je pa organ neodvisen, ga imenuje parlament, skupaj s komisijo, tako da gre za nekoga, njegova neodvisnost od inštitucije je ravno moč v tem, da lahko odloča in da ni podvržen političnim pritiskom pri tem odločanju.
Gospod _____
Organ odloča ne, torej.
David Brozina
Organ.
Gospod _____
O lestvici.
Mag. Brozina je generalni direktor direktorata za zadeve EU, ker se pač ni predstavil, ga jaz predstavljam. Še kakšen razmislek? Vprašanje? A ko ni, končujem razpravo pod to točko dnevnega reda. Preden nadaljujemo, vam sporočam, da mag. Bojan Muršič nadomešča mag. Mairo Hot. Ker je predlog stališča daljši, obsega dve strani in še malo, če mi dovolite, ga ne bi bral v celoti, tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na tretji in četrti strani gradiva, z dne 25. oktober letos. Prosim, da glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem končujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE V BRUSLJU, 12. NOVEMBRA LETOS. Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade 8. novembra, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Prosim državnega sekretarja, gospoda Božiča, da nam predstavi ta izhodišča. Izvolite, imate besedo.
Dobran Božič
Gospod predsednik, hvala. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci. Mogoče ta pa bo malo daljši, tako da se opravičujem že na začetku, ker nisem navajen, da vam jemljem toliko časa. Torej, dovolite, da predstavim teze za, gradivo na seji, teze / nerazumljivo/ ki bo(?) 12. novembra v Bruslju. Na dnevnem redu so naslednje teme, in sicer, večletni finančni okvir 2021 – 2027, priprava na zasedanje Evropskega sveta 13. do 14. decembra 2018, evropski semester 2019, zakonodajno načrtovanje, delovni program komisije za leto 2019, sveženj o subsidiarnosti, letni dialog o pravni državi, pravna država na Poljskem, obrazložitveni predlog sklada s členom 7 pogodbe EU, vrednote unije, Madžarska, obrazložitveni predlog sklada 7 člena pogodbe EU. Kar se tiče večletnega finančnega okvirja. Moram priznati, da je razprava dinamična in normalno poteka v smeri lastnih interesov držav članic, tako kot tudi našega interesa, slovenskega interesa. In, Svet za splošne zadeve bo opravil politično razpravo o večletnem finančnem okvirju 2021 – 2027 in avstrijsko predsedstvo je na podlagi dosedanje razprave na delovni ravni identificiralo ključna odprta vprašanja po posameznih poglavjih. Člani sveta za splošne zadeve bomo imeli na zasedanju priložnost izpostaviti ključne prioritete držav članic Evropske unije. Predsedstvo bo do konca decembra pripravilo poročilo o napredku, ki bo podlaga za razpravo na decembrskem Evropskem svetu. Pričakujemo prvi orientacijsko razpravo voditeljev o večletnem finančnem okvirju, ne pa tudi o konkretnih odločitvah v zvezi s tem. Kot veste, je Slovenija naklonjena zgodnjemu dogovoru o finančnem okvirju, vendar vse kaže, da bo razprava se zavlekla krepko v leto 2019. Torej, mi bi želeli, tudi naš interes je, da bi se to zaključilo čim prej. Moram povedati, da tudi interes nekaterih velikih držav je, da se zaključi, predvsem, se zaključi pred predsedovanjem v 2021, da bo krepko, predno se prične predsedovanje našega tria, z Nemci in Portugalci, bi želeli, da bi že bil finančni okvir sprejet čim prej, v letu 2019, ampak verjetno temu res ne bo tako. Torej, ocenjujemo, da je komisija pripravila ambiciozen predlog proračuna Evropske unije in veseli nas predvsem to, da kljub Brexitu, ni predlagala zmanjšanje njegovega obsega. Torej, tukaj je kar nekaj dinamike. Ali se naj zaradi Brexita nekatere države, tudi jedrne države, zagovarjajo zaradi Brexita, da mora biti proračun manjši in da se moramo optimizirat in da se mora administracija zmanjšati, da moramo določene stroške znižat, predvsem, verjetno, na kohezijski politiki, druge države pa pravijo, da temu ne sme biti tako in da Brexit ne sme, da moramo, torej, vrečo imeti podobno. Za Slovenijo seveda obstajata ključni prioriteti, kar je kohezijska politika in politika razvoja podeželja. Na področju kohezijske politike želimo ohraniti relativno ugoden predlog kohezijske ovojnice, ki jo je za Slovenijo predlagala komisija. Torej, tukaj naša pogajanja in naši pogajalci so bili uspešni in jim je treba dati vso priznanje, do sedaj, v dosedanjih pogajanjih. Hkrati pa želimo najti tudi ustrezne rešitve, ki bi preprečile nenadne in obsežne padce kohezijskih sredstev za posamezne regije. Na področju skupne kmetijske politike, ocenjujemo, da je komisija predlagala preveliko znižanje sredstev za to politiko, kar še posebej velja za področje podeželja. Podpiramo pa povečanje sredstev za nekatere nove izzive, kot so digitalizacija, varnost in obramba, migracije in podnebne spremembe. Prav tako smo naklonjeni večjemu obsegu sredstev za programe na področju znanosti in mobilnosti mladih, torej Obzorja in Erasmus. Vedno pa je rečeno, torej, hočemo več na vseh teh področjih in hočemo več na koheziji, torej, vreča je pa enaka in takšna, kot je in pač, če nekje vzameš, moraš nekje drugam dati in je vedno tak kompromis, ki ga je treba doseči. Torej, 2. točka, ki se bo obravnavala, je priprava na zasedanje Evropskega sveta 13. in 14. decembra 2018. Svet za splošne zadeve bo obravnaval obrazloženi osnutek dnevnega reda za zasedanje Evropskega sveta, ki bo 13. in 14. decembra v Bruslju. Predsedniki držav ali vlad držav članic bodo na decembrskem zasedanju predvidoma opravili prvo vsebinsko razpravo o novem večletnem finančnem okvirju. Pričakujemo tudi razpravo o možnih ukrepih za odpravo preostalih ovir za nadaljnji razvoj enotnosti trga Evropske unije. Evropski svet bo pregledal tudi stanje na področju uresničevanja sprejetih zavez na področju (nadaljevanje) migracij. V okviru razprave o zunanjih odnosih, bo med drugim obravnavo pripravil vrha EU z arabsko ligo, ki je načrtovan 24. in 25. februarja 2019. Pričakujemo, da bo predsednik Evropskega sveta, Donald Tusk ostale člane seznanil s pripravami na naslednjo strateško agendo za obdobje po evropskih volitvah, avstrijski zvezni kancler ter romunski predsednik vlade pa bosta predstavila rezultate procesa posvetovanj z državljani. V Sloveniji se strinjamo z obravnavo napovedani vsebin in na obrazloženi osnutek dnevnega reda nimamo pripomb. Podrobneje se bomo k vsebini vrnili decembra, ko bo predložen osnutek sklepov za evropski vrh. Tretja točka, Evropski semester. Svet za splošne zadeve se bo v okviru obravnave točke o Evropskem semestru seznanil z načrtovano časovnico izvajanja Evropskega semestra 2019, ki vsebuje časovni izrez ključnih faz za vse deležnike v procesu in sicer za komisijo, Evropski svet, države članice in Evropski parlament. Širša razprava ni predvidena. Slovenija se strinja s predlagano časovnico. V splošnem podpira izvajanje Evropskega semestra tako, da bo zagotavljal učinkovit okvir za utrjevanje ekonomske in monetarne unije. Poleg tega želimo, da komisija objavi predloge priporočil državam članicam dovolj zgodaj, da bo možna njihova ustrezna obravnava na nacionalni ravni in odborih EU. Pred obravnavo na odborih mora biti tudi dovolj časa za komunikacijo med komisijo in državo članico. Četrta točka, zakonodajno načrtovanje, delovni program komisije za leto 2019. Svet za splošne zadeve se bo seznanil tudi s predlogom delovnega programa Evropske komisije za leto 2019, ki je bil pripravljen na podlagi pisma o nameri komisije z dne 12. septembra 2018, ki smo ga na skupni seji OZP in OZU tudi predstavili, o njem pa je v Državnem zboru konec septembra govorila tudi slovenska evropska komisarka, gospa Violeta Bulc. Tokratni delovni program je peti in hkrati zadnji, ki ga predstavlja Junkerjeva(?) komisija, saj spomladi prihodnje leto zaključuje svoj mandat. Program vsebuje predstavitev aktivnosti in pobud, ki se navezujejo na prednostne naloge strateške usmeritve v okviru desetih prioritet, ki jih je komisija zadala v tem mandatnem obdobju, pa tudi napoved nekaterih dolgoročnejših predlogov za obdobje do leta 2025 in naprej. Prav tako vsebuje napoved aktivnosti za boljšo pripravo na načrtovani izstop Združenega kraljestva iz EU ter ukrepe za izboljšanje priprave, implementacije in uresničevanje zakonodaje EU. Z vidika Slovenije je delovni program komisije primeren in skladen s pričakovanji za čast ob koncu zakonodajnega obdobja. Pomembno je, da se vloži dodaten napor v smeri preseganja delitev ter o dosegu soglasja o najpomembnejših zakonodajnih pobudah, ki so v pripravi. Konkretno gre predvsem za ukrepe za soočanje z izzivi imigrantske krize, za dokončanje ekonomske in monetarne unije, za dosego soglasja o večletnem finančnem okvirju, za nadaljnjo poglobitev notranjega trga in tako dalje. V času pred evropskimi volitvami in prihodnjo pomlad bi bila prav zmožnost doseganja kompromisov, najboljše sporočilo volivcem širom Evropske unije. Peta točka je sveženj subsidiarnosti. Evropska komisija bo na zasedanju predstavila sporočilo o krepitvi načela subsidiarnosti in sorazmernosti preoblikovanja politike EU, ki ga je objavila 23. oktobra 2018, skupaj še z nekaterimi dokumenti s tega področja. Torej, letnim poročilom o izvrševanju načel subsidiarnosti in proporcionalnosti ter poročilom o odnosih med komisijo in nacionalnimi parlamenti. Bistvo navedenega sporočila je načrt ukrepov Evropske komisije, usmerjenih v krepitev razumevanja in pomena načela subsidiarnosti in proporcionalnosti pri oblikovanju zakonodaje in politike EU. Po eni strani gre za to, da bi nacionalni parlamenti lažje in učinkoviteje spremljali in nadzorovali zakonodajne postopke EU in da bi bile v proces posvetovanj, pri pripravi politik EU vključene tudi lokalne in regionalne ravni. Po drugi strani pa komisija napoveduje, da bo tako pri pregledu obstoječe zakonodaje, kot pripravi nove, odslej posebno pozornost posvečala presoji njenih teritorialnih učinkov. Širša razprava dokumenta na zasedanju ni načrtovana. Na Zunanjem ministrstvu sporočilo še proučujemo, gre pa po naših prvih ocenah v pravo smer. Predvideva ukrepe, da bi v praksi pričeli načeli subsidiarnosti in proporcionalnosti bolje uporabljati, kar vsekakor podpiramo. Doslednejša presoja skladnosti z obema načeloma s strani komisije bi bila dobrodošla, tako pri pripravi novih zakonodajnih predlogov, kot pri pregledu veljavne evropske zakonodaje. Prav tako je pomembno olajšano izvajanje nadzora s strani nacionalnih parlamentov, pa tudi vključenost in informiranje lokalnih in regionalnih ravni, kar je za nas bistvenega pomena. Prav nadzor nad spoštovanjem načel subsidiarnosti in proporcionalnosti lahko pomembno prispeva h krepitvi participacije nacionalnih parlamentov v evropskem zakonodajnem postopku.  6. točka – Letni dialog v pravni državi. Vladavina prava bo tokrat ponovno – vladavini prava bo tokrat ponovno posvečeno veliko pozornosti, saj so predvidene kar tri točke dnevnega reda v tem vprašanju. Najprej bo Svet za splošne zadeve opravil redni letni dialog, ki bo tokrat posvečen zaupanju v javne inštitucije. Glede na to, da je vprašanja zaupanja v inštitucije – tako nacionalne kot evropske – izredno aktualno, pozdravljamo izbiro teme za letni dialog. Naj omenim, da razprava v okviru rednega letnega dialoga izhaja iz sklepov, ki jih je svet sprejel decembra leta 2014. Države članice EU so se takrat zavezale, da bodo v Svetu ter v okviru pogodb vzpostavile poseben mehanizem, ki v obliki dialoga poteka enkrat letno. Republika Slovenija podpira redno razpravo o spremljanju stanja na področju spoštovanja načel pravne države v Evropski uniji v okviru Sveta. Na ta način lahko države članice vodimo politični nalog o spoštovanju načel pravne države ter izmenjavo dobrih praks o teh vprašanjih. 7. točka – Pravna država na Poljskem. Svet bo ponovno obravnaval stanje na področju spoštovanja načel pravne države na Poljskem. Na zasedanju se ne pričakuje nadaljevanje zaslišanja, ki je potekalo junija in septembra. Evropska komisija bo po napovedih ponovno poročala o trenutnem stanju, predvsem v luči vložene tožbe pred sodiščem EU. Sodišče EU je v času od zadnjega zasedanja Sveta za splošne zadeve izdalo začasno odredbo, ki Poljski nalaga, da prekine izvajanja zakonodaje, ki se nanaša na določbe novega zakona o vrhovnem sodišču. Kot je zapisano tudi v izhodiščih, smo za zagotavljanja spoštovanja pravne države skupaj odgovorne tako inštitucije kot države članice EU. 7. člen pogodbe o Evropski uniji pa je ključni mehanizem za zagotavljanje spoštovanja vrednot, ki izhajajo iz 2. člena pogodbe o Evropski uniji, ki povezujejo države članice EU.  8. točka – Vrednote Unije, Madžarska. Svet se bo vrnil k obravnavi postopka po 7. členu pogodbe EU glede Madžarske. Torej tveganja, da bi slednja kršila vrednote iz 2. člena pogodbe o EU. Kot sem že poročal pred tem odborom prejšnji mesec, je glede samega postopka še kar nekaj nejasnosti in odprtih vprašanj, saj je Evropski parlament prvič sprožil ta postopek. Odprto ostaja tudi vprašanje štetja glasov v Evropskem parlamentu, ki mu Madžarska ugovarja na sodišču Evropske unije. Avstrijsko predsedstvo je oktobra napovedalo, da bo Madžarska podala v pisni obliki svoje videnje oziroma pripombe na poročilo Evropskega parlamenta. Evropska komisija pa bo pripravila spisek postopkov kršitev, ki tečejo proti Madžarski. Zaradi omenjenega ne pričakujemo vsebinske razprave, temveč predvsem dodatne razjasnitve glede samega postopka. Slovenija, tako kot ostale države pričakujejo napovedana pisna stališča Madžarske, še vedno pa prevladuje ocena, da je potreben dodaten čas za razjasnitev odprtih vprašanj glede konkretnega postopka. Zavedati se je namreč treba, da bo le premišljeno voden postopek s strani Sveta zagotovil, da 7. člen Pogodbe o Evropski uniji še naprej ostane ključni vzvod za zagotavljanje spoštovanja vrednot v Evropski uniji.  Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa za priložnost.
Hvala lepa, državni sekretar za tale vložek.  Odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. Se kdo javi? Imamo dva poslanca v tem trenutku, tri poslance.  Izvolite, gospa Sukič, imate besedo.
Ja, najlepša hvala za besedo, predsedujoči, lep pozdrav z moje strani. Saj bom zelo kratka. Pod točko 3 – Večletni finančni okvir za obdobje 2021 do 2027 pač bom ponovno ponovila to, kar v Levici dejansko ves čas ponavljamo in bomo še ponavljali, dokler bo situacija takšna pač, kot je. In sicer – gre za to, da se povečujejo sredstva za varnost in obrambo, migracije, konkurenčnosti, digitalizacijo in mobilizacijo mladih, nekaj od tega je seveda vzpodbudno. Ampak po drugi strani se zmanjšujejo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, do česar smo mi seveda, pravite, kritični vendarle kljub vsemu nekako pristajamo na to »histerizacijo« okrog varnostne politike. Vse bolj pristajamo, očitno menimo, da so varnostne grožnje dovolj velik faktor, da lahko na koncu koncev gremo tudi v to, da se, da na to ne opozarjamo na način, da bi vendarle se ne zmanjševala ta sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko na račun nekih, bomo rekli, res pretiranega diskurza o varnostnih grožnjah, kjer se migracije, ki so pravzaprav, problem migracij, ki je pravzaprav v resnici predvsem humanitarni problem na enkrat reducira vse bolj na varnostni problem oziroma na vse večjo grožnjo tako domnevno oziroma dozdevno grožnjo pred terorizmom, če poenostavim, ne. Zdaj citiram: »Slovenija pozdravlja predloge komisije po znatnem povečanju sredstev za nadzor nad zunanjo mejo EU, učinkovitejše naslavljanje migracij in varnostnih izzivov. Navedena je nujna, saj je mogoče ta vprašanja uspešno reševati le s skupnim evropskih pristopom na kar Slovenija opozarja vse od začetka migrantske krize leta 2015. Slovenija se strinja tud is krepitvijo sklada za azil …« in tako dalje, in tako dalje. Skratka, ja, po eni strani seveda drži, da mora biti pri takih vprašanjih neka skupna evropska politika, ampak žal bi mogla se ta politika vse bolj nagiba v desno, ne, in jaz sem na to opozorila. Navsezadnje tudi vem, da je bilo, takrat sem povzročila kar nekaj nelagodja, ne, ampak pri predstavitvi tega avstrijskega predsedovanja, ki je tudi fokusirano zgolj in pretežno na ta vprašanja.  In dokler bomo seveda tako verjeli v to, da je to res tako vse hujši problem, se bodo seveda sredstva - vedno bolj mala drugje. In to drugje je recimo v tem primeru kmetijska politika in kohezijska politika, kar ni dobro. Mislim, kar je zaviralno za razvoj. Samo opozarjam, da bi mogoče vendarle bilo treba debato na evropski ravni premakniti malo v drugo smer in resnično malo globlje pogledati problem migrantske krize, mogoče osvetliti tudi katere druge aspekte, ne zgolj in edino na koncu, da vsi že prikimavamo tej retoriki, ki pa vemo, da - mislim, s katere politične »provinjence« prihajajo, ne, takšne ideje. In žal. Mogoče se moramo kot država vendarle malo bolj postaviti pa mogoče opozoriti. Saj tudi, če ne bomo uspešni, ampak vendarle, treba je mogoče malo preobrnit to retoriko, vsaj poskušati preobrniti to retoriko no. Zdaj, pri peti točki, evropski semester, časovni načrt. Seveda pozdravljamo, ne, da boste opozorili, da mora Evropska komisija objaviti predloge priporočil državam članicam dovolj zgodaj, da bo možna njihova ustrezna obravnava na nacionalni ravni, to kar smo tudi že večkrat tukaj govorili in kar bi bilo seveda prav za kvalitetno razpravo znotraj nas za kvalitetni premislek in potem mogoče za posledično tudi v končni boljše rešitve na evropski fazi. Toliko z moje strani, mogoče če pokomentirate to tretjo točko. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Alenka Jeraj, izvolite.
Hvala za besedo, lep pozdrav vsem. Jaz bom imela bolj komentarje, no, kolikor mogoče kakšno vprašanje, ali pa kakšno pobudo, no. Zdaj v tem prvem delu, ko govorimo o prehodni perspektivi zapišete, da Slovenija izpostavlja, da ob sicer morebitni modernizaciji prihodnjega večletnega finančnega okvira ne sme priti do drastičnega zniževanja sredstev, namenjenega razvoju regij in držav članic.  Zdaj jaz vem, da v diplomaciji ti noben ne bo rekel, kaj se pa razburjaš, če pa še tisto, kar imaš na voljo nisi porabil, ne. Če bomo mi nadaljevali v prihodnje in capljali, tako kot zdajle delamo. Ravno danes bomo imeli sejo na to temo, ko na koncu ne vemo, kaj bi točno radi oziroma tisti, ki vedo, se jih ne posluša, ampak se pač pelje neko politiko, ki ni uspešna. Cerarjeva vlada je praktično v zadnjih štirih letih zamudila vse ključne trenutke, da nekaj pametnega na tem področju naredi. Zdaj imamo vlado v podobni sestavi, s podobnimi ljudmi. Ni za pričakovati, ne, da bo kaj bistveno boljše. Mogoče malo. Ves čas se bomo spet izgovarjali na 12. TRAK: (MK) - 9:25 izgovarjali na informacijski sistem, ki ne funkcionira, ampak to imamo »itak« že skozi problem. Je bilo s prejšnjim in je z zdajšnjim. Namesto, da se tisto posodobi in naredi tako kot je treba, zapravim spet milijone za to in potem spet ugotovimo, da ne dela, a ne. Skratka, že v tem trenutku se moramo ukvarjati s tem, kako bomo v tej perspektivi počrpali, medtem se pa seveda mora pripravljati že za naslednje obdobje, a ne. In moramo že za takrat tudi vedeti kaj želimo. Pač, en tak »intermezzo«, no. Jaz imam tudi malo težav s tem, da se niža sredstva za kmetijsko politiko ob vseh teh spremenjenih vremenskih razmerah je lahko to kar problem. In ob tem, a ne, da smo v zadnjih nekaj letih imeli, ne vem koliko sej, na razne teme, od propadanja kmetij, znižanja samooskrbe Slovenije - so to zelo pomembna sredstva, če bi jih seveda znali preusmeriti, a ne. Pri čemer nismo najboljši, ampak moramo stremeti k temu, ad se stvari popravijo, a ne. Vedo, da velo nekatere panoge prav izginjajo, a ne. Kmetije se opuščajo in z manj sredstvi bo tega verjetno še več, kar za Slovenijo sigurno ni dobro, tako da mislim, da bi mogoče tukaj se moral vseeno zavzemati, da bi, glede na to, da se celoten fond sredstev ne zmanjšuje, verjetno bi se lahko tukaj ohranila pač nekaj višina, kot je bila doslej.  To v zvezi s kohezijo, potem pa pravna država. Zdaj, zaupanje v pravni sistem in podobno je tudi pri nas, vemo, eno najnižjih, ne. Zdaj, mi imamo vedno težave, da zadeve bolj potiskamo pod preprogo pa skrivamo, namesto da bi ga začeli reševati. Ponovno se boste pogovarjali o Poljski o Madžarski, tukaj pa spet, najbrž v zraku kakšna opomba, kaj se pa pri vas dogaja, a ne. In glejte, vsak dan nam padajo odmevne sodbe Radan, Novič, ljudje so v zaporu nekaj let, potem pa ugotovimo, da so nepravično v zaporu. Verjetno se bomo kmalu na tem seznamu znašli tudi mi, a ne, da se bodo z nami ukvarjali. Poleg tega nam padajo sodbe na Evropske sodišču za človekove pravice pa ni nobenih sankcij. Vsaj jaz jih ne vidim. Celo imamo primer, da Vrhovno sodišče reče, da ne bo sodbe Evropskega sodišča upoštevalo. Skratka, najbrž nismo ravno tisti, ki bi lahko druge obsojal, če pač pri sebi nimamo stvari urejenih. Sicer ste napisali pri Madžarski, da boste z zanimanjem, da pričakujete napovedana pisna stališča, nismo nič se tako zavezali, da i kaj rekli, da ni v redu, kar v naprej. Ampak ne vem, je treba verjetno tudi svoje stvari najprej urediti pa - preden smo kritiki vseh drugih.
Hvala lepa, še kakšno vprašanje? / glas v ozadju: »Replika, repliko imamo.«/ Replika, gospa Sukič, izvolite.
Hvala lepa, glejte, spoštovana kolegica, no, saj na bi rada kaj doti se vpletala, ampak vendarle moram pa malo odreagirati na tole, ne vem od kot takšna empatija in ljubezen do Madžarske ravno, ne, ki vemo da, mislim, da je prav eklatanten primer kršenja človekovih pravic ta trenutek v Evropski uniji. Tudi poljska ima svoj e presežke v tem smisli in nas, zdajle kar v isto čoln tlačit in reči, da bomo kmalu tudi mi, lepo prosim. Mislim, dokler, mislim, verjamem, da dokler bo ta koalicija v sodelovanju z nami na oblasti, se to seveda na more zgoditi …
Gospa Sukič, držite se imate - replika, replika je, ne razprava.
… To je replika, tako da pač opozarjam, da ne takšnih razpravljat na isti imenovalec z državami, ki so ta trenutek resničen problem znotraj Evropske unije. Hvala lepa.
Replika je namenjena temu, da če niste bili dobro razumljeni, ne pa to, kar ste pa vi rekli, pa ni replika, ampak razprava. / glas v ozadju/ Tudi jaz imam nekaj vprašanj. Torej z veseljem sem slišal danes, da Brexit ne bo na ovojnico imel nobenega vpliva. To torej pomeni, da bo skupen obseg sredstev enak. To me veseli in to ne bo potem razlog za to, da bi bila sredstva znižana, kot se je do zdaj govorilo, ampak gre v bistvu samo za spremembo alokacije. Če je to res, bi pa prosil, če to pojasnite. Morda ni bilo dobro razumljeno, ker do danes sem mislil, da bo ovojnica manjša …
Gospod _____
(Mikrofon je izključen.) Bo, bo.
… kar počasi.  Vidim pa, da se povečujejo sredstva za administracijo. Zdaj, če je brexit pa je manj dela, če je ena država manj, kako se lahko administracija povečuje? Pa bi prosil, če nam na to odgovorite. Sploh če mislimo in imamo idejo subsidiarnosti, če imamo namen izpeljati dejansko tudi v praksi. Ideja subsidiarnosti pomeni, da se stvari, ki se lahko lokalno rešujejo bodisi na ravni države, regije, da ne bom rekel občine, tam tudi rešujejo, ne da se vlečejo na raven Evropske komisije. To torej pomeni, da bo, si predstavljam, manj evropske zakonodaje, zlasti nepotrebne bo manj, tista, ki je pa potrebna za skupnost, pa bo bolj jasna, eksplicitnejša, manj komplicirana in to bi vse moralo voditi k debirokratizaciji. To bi potem pomenilo manj sredstev, si predstavljam, za administracijo. Pa bi vas prosil, če to komentirate. No, govorili boste tudi o svežnju o subsidiarnosti. Jaz sem sicer malo nov v teh zgodbah, subsidiarnost, pa sem vendarle malo dal podučiti, za kaj gre. Ideja je torej v zmanjševanju pristojnosti Evropske komisije na zadevah, ki niso potrebne, da se rešujejo na ravni Evropske unije in se jih bolje rešuje na lokalnem nivoju. Ali to pomeni potem manj evropske zakonodaje? Nepotrebne zakonodaje? In tista, ki je pa potrebna za krepitev skupnosti pa da bo za to učinkovitejša, boljša.  No, kar se tiče vladavine prava. Mi smo v času, vsaj moje mnenje pa tudi mnenje naše poslanske skupine, Liste Marjana Šarca, je, da je v obdobju Junkerjeve Komisije vladavina prava vendarle doživela neko erozijo. Pa ne to samo na najbolj razvpitem primeru, kot je arbitraža s Hrvaško, ampak tudi na drugih segmentih. Zrcalila se je zlasti v tem, da so dokumenti, ki so jih uradniki in strokovnjaki Komisije pripravili, torej dokumenti, ki so se nanašali na proces proti določenim ali pa večini držav članic, ki bi krepile pravno pozicijo in pravni položaj Evropske unije, bili ustavljeni in potem podani v predal. Da se to prej, v prejšnjih Komisijah, ni dogajalo v tolikšnem obsegu. Ali da poenostavim, da se je Evropska komisija premaknila bolj v smislu v smer političnega organa, kot je bilo prej. Pa bi vas prosil, da to pokomentirate. Torej, erozija vladavine prava v obdobju zadnje Komisije.  To bi bilo to. Je še kakšna razprava, razmišljanje? Doktor Milan Brglez, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Zdaj, pri meni je bolj razmišljanje kot karkoli drugega. Tisto, kar je pomenljivo, da se tokrat z, dajmo reči, tema dvema temeljema Evropske unije. Govorimo o dveh temeljih.  Eno čisto finančni, ki izgleda tako – tako ali drugače, vsakodnevnih vprašanj je vedno – določenega kompromisa in seveda interesom, našim interesom vsekakor služi, da je čim več sredstev tudi na evropski ravni. In mislim, da smo bili včasih celo pripravljeni več dati, zato da več dobimo nazaj. Vsekakor je to en vidik obstoja Evropske unije.  Ampak drugi vidik obstoja, ki je pa potencialno še pomembnejši, je pa ravno ta vladavina prava. Vladavina prava v … Kjer imajo same institucije že včasih določen problem, ne samo na drugi strani države kot take. Ampak ta se nanaša predvsem na tiste stvari in – to pa je zaskrbljujoče -, kjer je potrebno odpirati tista poglavja same pogodbe o Evropski uniji, ki so izgledala kot atomska možnost pred temi. In se dejansko zdaj nekatere zadeve – saj se ne bodo izpeljale povsem do konca. Toliko politične realnosti je le treba imeti. Ampak na simbolni ravni ne kažejo dobrega znaka. Torej, tiste zaveze, ki so bile dane, bi se šle na protipravni način, na nek način odvezati in nekako na nek način je treba na te stvari reagirati. Samo sodišče očitno ni dovolj. V primeru Madžarske smo dolgo časa čakali na tisto sodbo o subsidiarnosti, ampak je jasna ta sodba in nesubsidi…, o solidarnosti v primeru solidarnosti… Ne, ne, ni drugo, ki se je nanašalo v bistvu na delitev bremena v primeru migrantske krize in tista je bila vsaj z vidika tega koliko je tega aquija na evropski ravni že oblikovanega, pravzaprav pomembna vsaj z načelnega vidika. Tako, da teh elementov, niso ti elementi samo tisti, ki se dogajajo znotraj samih držav, ampak se dogajajo tudi na ravni v bistvu obstoja same skupnosti kot take in tam je pravila preprosto potrebno spoštovati. To so zelo pomembne zadeve s katerimi se ukvarjamo. Prav je, da smo najprej informirani o vsem, in da se potem v bistvu zadeve peljejo zlagoma naprej, še večkrat bi si pa pravzaprav želel, da bi tudi komisija uporabila instanco, ki jo pa ta mednarodna supernacionalna organizacija, ki je le drugačna od drugih mednarodnih organizacij ima in to je sodišče. Ker je sodišče tisto, ki lahko v takih primerih tudi razsodi. Vsi drugi postopki so namreč odvisni zgolj od arbitrarne volje držav, ki so na nek način, ja, ki si lahko drugi drugi pravzaprav tudi pomagajo kriti hrbet v primerih, ko kršijo vladavino prava. In zdaj združno kršiti vladavino prava na koncu dejansko pomeni razrušiti Evropsko unijo.  Druga stvar se pa nanaša na nek, majhen razmislek o subsidiarnosti in to je, da dejansko, bom rekel tako, ampak to je v bistvu bolj operacionalno, lahko je tudi vprašanje. Včasih imam občutek, da tisti trenutek, ko se Evropska unija res odloči in se institucije odločijo, da bodo subsidiarnost uporabile, samo downloudajo birokracijo iz Evropskega nivoja na nacionalni nivo, zahteve pa na koncu ostanejo bolj ali manj iste, samo da je nacionalni nivo še manj usposobljen, da bi jo speljal, kot je pravzaprav evropski. To je pa bolj kot vprašanje glede same subsidiarnosti. Vidimo tudi pri drugih zadevah, tudi tam kjer dejansko imamo probleme, so se tovrstne spremembe pravil namreč dogajale.  Hvala.
Hvala lepa. Še kakšno vprašanje? Ako ni, državni sekretar imate kar po mojem precej vprašanj oziroma komentarjev, ki jih morate pojasniti, odgovoriti, podati svoja razmišljanja. Izvolite, imate besedo.
Gospod _____
gospod predsednik, hvala lepa.  Seveda, da danes ne bo lahek dan, lahko jutri, tako da, hvala lepa. Mislim pa, da tako se navezuje na par zadev skupnih. Treba je najprej vedeti, da Brexit pomeni 11 % zmanjšanje proračuna Evropske unije. Torej, to ni malo, če govorimo, da je Evropska unija, proračun Evropske unije šteje tisoč 135 milijard evrov, / nerazumljivo/ % dajmo zraven pa vidimo koliko je. Torej, če želimo, da je vreča enaka, vreča približno enaka, moramo ostale članice dati nekaj zraven, da pridemo približno do podobne številke. Torej proračun, ki je, torej do konca finančnega okvira ostaja enak, potem pa bo prišlo do znižanja in se predvideva nekako 5 % znižanje proračuna za obdobje 2020-2021, 2020-2027, ampak to je vse še v okvirih, v ovojnicah in je to v usklajevanju. In o tej vreči se tudi še pogajamo in še ni zaključeno pogajanje, zato je verjetno tudi tako kompleksno sprejet nov proračun v letu 2020-2021, 2020-2027.  Kar se tiče kohezijske politike, je treba povedati, da se Slovenija resnično tudi. Treba pa je vedeti, da je Slovenija ravno zaradi kohezijske politike in naše razvitosti, ni ravno najbolj nerazvita država v Evropski uniji in mi res prihajamo v najbolj razvito državo Evropske unije in mislim, da če gledamo glede kohezije, ki se šteje tri razrede, torej države članice pod 82 % v povprečju BND EU27 države članice med 82 in 99 in 99 povprečja, smo mi nekje prihajamo že v drugi razred, torej smo že tisti, ki smo in mogoče včasih res ne vidimo dobro kaj vse smo v naših lokalnih skupnosti naredili, če gremo nekam, pa smo bili pred 10 leti, pa vidimo kako so se lokalne skupnosti uredili in kako smo naredili, lahko bi bili pa vsekakor boljši. Torej, vedno boljši in je to kar nekaj. Torej, mi se še vedno, ne glede na to, trudimo, tudi za kmetijsko politiko, tudi za kohezijo smo v skupini isto razmišljujočih in se dejansko trudimo. Mislim, da smo bili dovolj uspešni glede na kazalnike. Morate pa ločiti, da del regije Slovenije že krepko presega mogoče katero drugo kategoriji, ampak kateri drugi del regije Slovenija pa mogoče zaostaja za tem in smo v tem pogledu tudi smo bili uspešni.  Kar se tiče potem prihodnje perspektive oziroma kje vidim pravne države, če govorim o pravni državi, je treba vedeti, da, jaz se strinjam, da mogoče smo v času, pa če poslušamo vse diskusije, da smo v času, ker se sprašujemo kje smo, tako kot je rekel dr. Brglez. Je pa treba priznati, da sem vesel ko pridem, da se o tem pogovarjamo. Torej, pogovarjamo, sami sebe samoreflektiramo, in se izboljšujemo. In bistveno kar je, da se pogovarjamo, da imamo dialog, da imamo možnost vse države članice tako vprašati kot države članice, da to pojasnimo na način in da mogoče tudi, če vidijo, da mogoče ni nekaj najbolj prav, če vidimo, da tudi to popravimo. In to je ta evropska prava pot, da pogledamo in da popravimo zadeve in da ugotovimo mogoče kje smo, da smo kje zgrešili in da si pomagamo. Bistvo Evropske unije in bistvo te demokracije je, da se pogovarjamo, diskutiramo in da imamo možnost pojasniti zadeve, torej da ni enoznačno, tako kot smo poznali iz nekaterih prejšnjih časov, ampak da je to možnost demokracije, da se pojasni in da ima vsaka država članica možnost vprašati in vsaka država članica, da ji damo možnost za pojasnilo, tako pojasnilo celovito, ki jo imamo v primeru Poljske in Madžarske. Mislim, da je to tista prava pot evropsko videnje Evropske unije. In jaz mislim, da smo zaradi tega vsi skupaj boljši. Kar se tiče subsidiarnosti, pa če kaj nisem odgovoril bom potem rade volje, ker je bilo res ogromno komentarjev in ogromno razmišljanj in vprašanj. Torej, bistvo subsidiarnosti je, da je komisija dala jasno sporočilo 23. 10. 2018 in predstavlja pet sklopov načrtovanih ukrepov. V prvem sklopu gre za ukrepe za krepitev razumevanja in zavesti o pomenu načel subsidiarnosti in profesionalnosti pri oblikovanju politik. Drugi sklop predstavljajo ukrepi za učinkovitejše spremljanje in nadzor spoštovanja obeh načel s strani nacionalnih zakonodajnih teles. Tretji sklop predstavljajo načrti za bolj intenzivno vključevanje lokalnih in regionalni ravni oblikovanja politik in zakonodaje EU. V četrtem gre za izboljšanje ocene teritorialnih vplivov zakonodaje EU, pri petem pa za namero, da se presoja skladnost z načelom subsidiarnosti in proporcionalnosti, sistematično tudi vključi v pregled veljavne zakonodaje EU. Jaz menim, da… Ravno včeraj sem bil z mojim kolegom v Romuniji. In ravno oba sva ugotovila, da moramo se vsi potruditi, da ljudje na nižjih, na lokalnih ravneh čutijo pomen Evropske unije in da mogoče v preteklosti so premalo začutili Evropsko unijo. In upam, da gre vse v tej smeri. Torej, o tem smo se pogovarjali, da bi verjetno lokalno skupnost veljalo bolj poslušati, bolj razumeti in da tudi verjetno lokalna skupnost mora skozi to bolj razumeti EU in da na tem verjetno mogoče vsi skupaj nismo dovolj naredili. In upam, da gre v to.  Imamo še kaj mogoče… Sem kaj spregledal? Torej, vladavina prava v komisiji oziroma ali je komisija strokovna ali je bolj političen organ postala. Torej, bilo je kar nekaj govora o tem, da je komisija, trenutna komisija, da je bolj politična kot strokovna in da so neke odločitve politične. Jaz pravim, da so to trde trditve. Jaz imam zaupanje v to komisijo, moramo imeti cilj in zaupanje v to komisijo. Komisija je strokovni organ, je organ, ki ga mi izvolimo in potrdimo in moramo imeti zaupanje v to. Po drugi strani pa morate vedeti, da danes je vse politika. Torej, vse kar se dogaja in pri nas in v komisij je tudi politika, torej je del politike in je, tako kot je odraz notranje politike, pridobil odraz zunanje politike in tudi v komisiji je tako. Torej zdaj to prepletati, političnost in strokovnost, jaz mislim, da je vedno bila tako. Zdaj mogoče v kakšnih primerih lahko nekdo vidi, da je to bolj politični organ. Jaz upam, da temu ni tako in verjamem, da imamo komisijo, ki je dobro opravila svoje delo, res pa je, da je to v naši človeški naravi, da ko komisija opravi svoje delo, potem najdemo samo kaj je bilo slabega, ne najdemo pa ogromno tistega dobrega, ki je bilo in verjamem, da bomo našli tako dobro kot mogoče tisto kar je pa treba še za popraviti. Mogoče toliko, gospod predsednik z moje strani.  Hvala.
Hvala lepa.  Še kakšna misel? Ne. Verjamem, da niste namerno spustili odgovor na eno vprašanje, povečanje sredstev za administracijo v naslednji perspektivi, kje so razlogi, ker težko bo državljanom pojasniti, da se zmanjšujejo sredstva na splošno za kohezijo kmetijstvo in podobno, na drugi strani se pa krepijo stroški administracije, glede na to, da ena država odhaja. Lahko je to tudi upravičujoče, opravičljivo, da dobi neke naloge, ki jih doslej ni imela, ni pa bilo to nikjer nikoli jasno izpostavljeno.  Bi še komentiral tole zgodbo o politizaciji ali pa političnosti komisije. Se strinjam z vami. Ravnovesje med političnim in strokovnim delom v taki komisiji je seveda umetnost. Moja ocena je, da tukaj so bili ti umetniki malo slabši kot prej. Jaz si želim, da bi nova komisija bila tukaj boljši umetnik. Na vsak način so dejansko rezultati te komisije vidni, marsikje, mislim pa, da tukaj je pa ta umetnost tista kjer bi kakšen kritik umetnosti bil zelo kritičen. Torej to bi vas prosil še odgovor glede administracije.
Gospod _____
Najlepša hvala gospod.  Ne, res, nisem namenoma spustil, sem spregledal. Torej kar se tiče administracije, je vedno tako. Torej izzivi, odbori in vse ostalo je ostalo enako, torej ne glede, da je šel, da odhaja na žalost ena država iz naše družine, vse ostaja isto, torej količina dela se ne spreminja in se ne zmanjšuje ne glede na to, da odhaja Združeno kraljestvo iz naše družine. Zato ocenjujejo, ne samo, da ker odhaja ena članica iz družine, da se celo zna zgoditi, da se povečujejo obveznosti tudi glede do te članice še, ki bo potem zunaj Evrope in bo imela poseben status in tudi novi izzivi vsak dan prihajajo. Torej to je neko, bi rekel, dejstvo naše dobe, da ne glede na kaj, vsak dan je ravno zaradi te digitalizacije, informatizacije, itd., postaja vedno več izzivov vedno več groženj. In prej je bilo ravno rečeno, da torej eno politiko na račun druge zmanjšujemo in ne govorimo samo o migracijah, govorimo o celi varnostni politiki. Jaz se spomnim mojega kolega, ko sem bil še v vojski, mornarja iz sosednje države, je rekel, deset let nazaj smo mornarji črtali podmornice, smo rekli, podmornica ni več orožje, ki je aktualno, danes ne morejo države kupiti več podmornic, ker so kapacitete razprodane. In če pogledate kako se izven Evropske unije, torej na svetu izven Evropske unije povečujejo sredstva za oboroževanje in nakupe, potem vidite, da mogoče je ta varnost pri drugih precepirana drugače, in da tega varnega okolja, ki smo ga hvala bogu deležni v Sloveniji, mogoče druge države drugače opazijo. In zato je vedno ta umetnost razporejanja med zahtevami enega in drugega, tako da, veste, ene države v Evropski uniji vidijo neke grožnje drugače kot jih vidimo mi. Te grožnje, ki jih vidimo mi, sploh ne vidijo oni kot izzive in tako dalje, torej to možnost.  Bilo je kar nekaj govora, vam moram povedati, dajmo mi komisijo zmanjšati in jaz potem vedno to refetiram na našo javno upravo, ki jo znamo tako vsi kritizirati, potem pa, ko greš včasih na občino pa vidi, da so storitve, ki jih imamo pri nas, sploh niso slabe, torej so dobre glede na druge države in vidiš kakšne storitve imajo tam, ampak to pomeni vse javna uprava. In res je, torej vedno je možnost za optimizacijo, res pa je, da vsak dan, verjemite mi, vsaj na našem ministrstvu vsak dan prihajajo neke nove zadeve in se zadeve, odprte mape samo kopičijo, torej nobena ne gre iz mize, malokatera gre iz mize, samo katera še prihaja in to je tudi verjetno v evropski komisiji, nove naloge prihajajo in je verjetno tudi potreba po evropski komisiji takšna. Bistvo te politične ali nepolitične komisije je to mogoče. Torej Evropa danes, tako kot je demokratična in tako kot imamo pogovore, je dobra. Torej, če gledate ali je bilo kdaj boljše v zadnjih 70. letih v Evropi kot je danes, samo to vas vprašam. Če je kdaj bilo za nas in za naše državljane in naše otroke boljše v Evropi kot je v Evropski uniji kot je danes, težko verjamem. Mislim, da ni bilo. Res pa je, da glede vsega tega so prišla tudi notranja trenja, notranje videnje drugačna in je treba skrbeti, komisija skrbi tako za notranjo kohezijo kot skrbi za zunanjo kohezijo in zato mogoče nekatere odločitve za zagotavljanje notranje kohezije izgledajo politične, ampak je potrebno vedno zadeve mogoče poskušati razumeti, ni treba odobravati, poskušam jo pa razumeti. In če bomo poskušali zadeve razumeti, pa mogoče ne odobravati, bo mogoče potem veliko lažje tudi razumeti zadeve in potem tudi take sprejeti. Upam, da sem odgovoril na vsa vprašanja zdaj.  Hvala lepa.
Hvala lepa državni sekretar tudi za razmišljanje ne samo za odgovore, ker se mi zdi, da naredi delo na tem odboru žlahtnejše.  Še kakšno vprašanje? Moram reči, da sem iz teh vaših izvajanj tukaj tudi zaznal dober EPP za prihajajoče evropske volitve, kar je seveda dobrodošlo. Tudi ni nujno, da se bo Brexit zgodil, vidimo da jih kar muči naše prijatelje na otoku, pa kar naj jih muči. Tudi za nas sicer ne bo lahko, ampak zanje očitno malo težje.  Glede podmornice me pa sploh ne čudi. Veste, jaz kupujem čisto navaden osebni avto, pa ga nikakor ne morem dobiti in obljubljen datum, ki so mi ga dali so ga že za štiri tedne prešli, pa naj kar se ve kaj je to. To je škoda. Nič posebno avto ni, se pravi, tudi škode ne mreš dobiti.  S tem zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog slepa, ki se glasi:  »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju, 12. novembra letos in jih podprl.« Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem končujem 2. točko dnevnega reda. Obveščam vas, da sejo odbora prekinjam za 10 minut zaradi zamenjave traku za zvočni zapis. V nadaljevanju bo seja zaprta za javnost. Dobimo se torej ob 10. uri in 5 minut.  Odprti del seje je bil končan 9. novembra 2018 ob 9.53.