13. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

26. 10. 2018
podatki objavljeni: 26. 10. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, začenjamo 13. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da nihče ni zadržan, niti nimamo nobenega obvestila o nadomestnih članih. Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslani Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije in predstavniki vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklice.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O OZNAČEVANJU PNEVMATIK GLEDE NA IZKORISTEK GORIVA IN DRUGE BISTVENE PARAMETRE TER RAZVELJAVITVI UREDBE (ES) ŠT. 1222/2009.   Gradivo smo prejeli od vlade 11. oktobra letos, na podlagi prvega odstavka četrtega člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora, dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve evropske unije, kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval /glas iz ozadja/ - hvala lepa. Slednjega je obravnaval na tretji seji 24. Oktobra in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Prosim mag. Bojana Kumerja, državnega sekretarja na ministrstvu, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite gospod državni sekretar, imate besedo.     MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa gospod predsednik. Dobro jutro in dober dan želim vsem poslankam in poslancem in pa članicam in članom odbora.   Vlada Republike Slovenije podpira vse pobude, katerih namen je zmanjšati porabo energentov in umestitev toplogrednih plinov. S tega vidika podpira tudi namen predloga Uredbe o označevanju pnevmatik, glede na izkoristek goriva, saj spodbuja informiranost potrošnikov o varnih pnevmatikah z velikim izkoristkov goriva s katerim se dosežeta večja ekonomska in pa okoljska učinkovitost. Pomembno je tudi, da pobuda upošteva stroškovno uravnoteženost ter da ima merljivo dodano vrednost. Pri tem izpostavljamo ukrep zaostrovanja mej razredov razvrščanja pnevmatik. Tržne raziskave namreč kažejo, da je pnevmatik razreda A in B v obtoku manj kot en procent. S tega vidika je zaostrovanje mej razredov za enkrat preuranjeno, saj je sprememba smiselna le, če v posameznem razredu vsaj 30 procentov vseh pnevmatik. Ravno tako bi želeli poudariti, da Slovenija nima referenčnega laboratorija v okviru katerega lahko potekajo preizkusi oziroma nadzor kakovosti pnevmatik. S tega vidika zato Slovenija ne more ocenjevati skladnost pnevmatik za vsak navedeni parameter. Menimo, da more biti za uvajanje sprememb obveznosti držav članic v okviru nadzora poročanja in sankcioniranja natančno opredeljen učinek, tako na privatni, kot tudi na javni sektor. Na podlagi povedanega je stališče vlade Republike Slovenije, da so nekatere spremembe preuranjene, ter da je potrebno predlog dodatno izpopolniti Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod državni sekretar za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosim podpredsednika odbora, mag. Andreja Rajha, izvolite.     MAG. ANDREJ RAJH: Hvala lepa, gospod kolega predsedujoči. Predlog stališča Republike Slovenije v imenu Vlade je predstavil magister Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Poudaril je, da Republika Slovenija podpira vse pobude, katerih namen je izboljšati informiranost potrošnikov pri čemer je za Slovenijo ključno, da njihova izvedba upošteva načelo administrativne in stroškovne uravnoteženosti ter opredeljive dodane vrednosti ukrepov. Pojasnil je, da je s tega vidika Slovenija podprla namen komisije ob ponovni nadgradnji uredbe o označevanju pnevmatik, glede na izkoristek goriva in tudi druge bistvene parametre,         vendar meni, da so predlagane spremembe preuranjene. Izpostavil je, da je potrebno / nerazumljivo/ sprememb v okviru obstoječih parametrov ter dodatnih obveznosti poročanja ter nadzora s strani držav članic le-te natančno opredeliti, predvsem pa ovrednotiti učinke na privatni kakor tudi na javni sektor. Pojasnil je, da bi uvajanje dodatnih obveznosti povzroča povečanje administrativnih in stroškovnih obremenitev, ki morajo biti predhodno jasno ovrednotene, predvidljive in sorazmerne. Posebej je izpostavil, da se, kot je razvidno iz poročila komisije, Evropskemu parlamentu in svetu pnevmatike najvišjih razredov energetske učinkovitosti, torej A in B, še vedno niso dobro uveljavili na trgu in da je s tega vidika sprememba razredov glede na izkoristek goriva ter oprijem na mokri podlagi preuranjena, saj so mejne vrednosti v predlaganem besedilo pomaknjene navzgor. Posebej je poudaril, da je glede na majhno uporabo pnevmatik najvišjih razredov ni ekonomsko upravičenega razloga za spremembo vrednosti razredov. Pojasnil je tudi, da Slovenija nima referenčnega laboratorija za opravljanje preizkusov oziroma nadzora kakovosti pnevmatik. Izpostavil je, da je uvajanje dodatne obveznosti nadzora pomeni tudi dodatno administrativno sin stroškovno breme, katerega pozitivni učinki v tem trenutku niso izkazani.   Odbor je brez razprave v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi uredbe Evropskega sveta št. 1222/2009, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Hvala lepa.
Hvala lepa mag. Rajh.   Na 17. seji 23. oktobra letos je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli.   Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta k tej točki prosim predsednika komisije gospoda Bojana Kekca. Izvolite, gospod Kekec, imate besedo.
Bojan Kumer
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj.  Komisija Državnega sveta je omenjeno stališče do uredbe obravnavala in ima nekoliko drugačno stališče, kot je zapisano v stališču Vlade.   Torej, za uvod naj poudarim samo tri dejavnike. Poglejte, promet porabi 30 % energije v Evropski uniji. Cestni promet ustvari 22 % toplogrednih plinov in zaveza Evropske unije, da do leta 2050 zmanjšamo toplogredne pline za 60 %. Sedaj smo še precej daleč od teh ciljev, zato vsaka taka uredba in ukrep pomeni kar veliko, da se ta cilj doseže. Ključno pri tem nas je vodilo to, da gre za ozaveščenost porabnikov, da gre za varnost v cestnem prometu, da gre za energetsko učinkovitost hrup, vemo kako vse te protihrupne ograje na avtocestah stanejo. Se prvi, to je drug način ukrepanja. In pa tudi porabniki ali pa, recimo, kupci gum nekako moramo vedeti, kako se guma obnaša v ledu in snegu in vse te zadeve bodo s to novo uredbo na gumi, kot je recimo pri gospodinjskih aparatih, predočene in vsak, ki bo to kupil bo lahko videl. Mislimo, da so tako pomembne zadeve, da bi še enkrat Vlada proučila ali je to res preuranjen ukrep. Po naši oceni ni. Akreditiran laboratorij ne more biti nek vzrok. Poglejte, če ga ni v Sloveniji, lahko to opravlja nekdo drug, ampak jaz mislim, da bi bilo toliko zasebnega interesa s koncesijo, da bi se ta akreditiran laboratorij hitro vzpostavil. Glede stroškov mislim, da se jih lahko tudi prevali dela na proizvajalce te opreme, da že določen del tudi pokrijejo. In tudi nakup teh pnevmatik A in B razreda, ki je res majhen, ne pomeni, da se ne bo delež nakupa teh varnih ali pa, recimo, energetsko učinkovitih pnevmatik tudi povečal. Predvsem pa mislim, da je dovolj časa, to je prvo branje, poglejte, do konca leta 2019 naj bi ta uredba dočakala nekako luč sveta, potem je pa še zagotovo par mesecev za implementacijo, tako da je po našem mnenju dovolj časa da bi se to vpeljalo. Naše mnenje, kot ste ga dobili na klop je, da naj še enkrat proučimo ali je ta zadeva res preuranjena, kar gre po naši oceni za pomembno stvar.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa, gospod Kekec.         (Nadaljevanje) Odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. Pred tem vas pa še obveščam, da je gospa Nataša Sukič, poslanka, pooblastila gospoda Boštjana Koražijo, da jo zastopa na današnji seji.   Se kdo javi k razpravi? Imamo dva razpravljavca. Gospod Siter in gospod Kepa. Se javi še kdo? Ne, imamo torej dva razpravljavca. Prvi ima besedo Primož Siter. Izvolite.
Hvala lepa in dobro jutro.   Samo eno kratko vprašanje. Slovenija torej lahko rečemo, da podpiramo to uredbo ali ne, tako zelo ABC me v bistvu zanima. V stališču pravite Slovenija podpira namen komisije, vendar meni, da so predlagane spremembe preuranjene. Pišete, da podpirate namen, ampak da konkretnemu predlogu pa ne morete pritrditi, ampak ne navedete eksplicitno tega, se pravi, kakšno je stališče do predloga uredbe. Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Franci Kepa. Izvolite.
Jaz bi se strinjal ne glede na prejšnja dognanja z mnenjem Državnega sveta, katerega je podal, in da se po njih ravnamo, kakor je dal mnenje Državni svet, da niso zadeve preuranjene. Hvala.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala. Še kdo? Gospod Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala. Jaz se pravzaprav tudi strinjam z odločitvijo Državnega sveta. In mislim, da argumentacija, ki jo je povedal predsednik odbora za zunanje zadeve je smiselna. In jaz mislim, navkljub temu, da nimamo nekega specialnega laboratorija za te zadeve se lahko enostavno priključimo na odločitve drugih laboratorijev v Evropi in upoštevamo njihove raziskave in odločbe. Tako da, jaz sem za to ne da se zabremza ta zadeva, ampak da gre naprej. Hvala.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Še kdo? Če ni, prosim državnega sekretarja za ogovore. Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala lepa, gospod predsednik.  Stališče Vlade je, da, tako kot izhaja iz samega namena uredbe in pa velikega dela vsebine, da je okej, da tisti glavni name, da se poveča informiranost potrošnikov, da se prihranijo določeni stroški pri gorivu, da se poveča energetska učinkovitost v prometu, to je vse lepo in prav. Vendar v drobnem tisku, če se tako izrazim, kjer, recimo, ni dovolj dobro razdelana kakšna bo obremenitev držav članic, kako hude administrativne obremenitve nas čakajo, koliko virov bomo morali za to a locirati in pa predvsem kakšen nadzor bo treba uvesti. Ali bo treba dejansko nadzirati vsako pnevmatiko ali bo treba nek statistični vzor, kakšen referenčni laboratorij tu potrebujemo, vse te, tako kot je tudi predstavnik Državnega sveta pravilno navedel, vse te bo treba v procesu sprejemanja te direktive, na to bomo opozarjali. In jaz upam, da bomo tudi dobili odgovore, da bo to jasno določeno. V kolikor bodo to sprejemljiv pogoji za nas, potem ne vidim razloga, da ne bi Vlada te uredbe podprla. Si pa želimo jasnih obremenitev, ki nas čakajo, kakšne zaveze bomo dobili in pa seveda če bomo morali vzpostaviti nek referenčni laboratorij, sprašujem se zakaj ne bi bil v Sloveniji, koliko bo to stalo potem na mednarodni ravni, ali bo treba tukaj dodatno vzpostaviti neke določene obveze, vse to trenutno še ni jasno iz predlaganega besedila. Hvala.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa, gospod državni sekretar.   Ali so ti laboratoriji in to lahko v tujini, ali morajo biti doma, je lahko s koncesijo, imamo mogoče pri nas inštitucije, ki to počnejo, da bi jih lahko priključili zraven to zadevo ali ne? Če jaz to prav razumem, gre v bistvu zgolj za označevanje, ki ne vpliva na zmanjševanje. Pa bi vas prosil, če na to nekaj odgovorite. Če pa svoj osebni okus povem tu zraven. Jaz se dosti bolj zanesem na testiranja potrošniških organizacij in avto klubov, kot je AMZS, pa še kakšen drug ali pa tudi         (Nadaljevanje) naš ZPS, kot pa na te oznake. Še kakšno vprašanje? Ni. Izvolite, gospod državni sekretar, če lahko odgovorite še na tole.
Bojan Kumer
Hvala lepa.   Zaenkrat nikjer ni zapisano obveza, da bi moral biti laboratorij prav v Republiki Sloveniji, lahko je kjerkoli drugje. Se pravi, pomembno je samo kakšne obveze in kakšne parametre mora ta laboratorij izpolnjevati. Tu so dosti hude in pa ostre zahteve, mora biti certicifiran, tu so določeni parametri od vlage in tako dalje, da se lahko pnevmatika primerno testira. Če povem po domače, recimo, pnevmatika, ko bo označena z nekim energijskim razredom A bo treba preveriti z nekim laboratorijem, ali dejansko ta pnevmatika spada pod določenimi referenčnimi pogoji v razred A. Moramo pa vedeti, danes vsota pnevmatik v razredu A in B ko so nižji kriteriji je manj kot 1 %. Potem bodo strožji kriteriji za razred A in B in jih bo še manj. To je en del odgovora.   Drugi del pa, kar se oznak tiče, zagotovo, da bodo povečale informiranost potrošnikov in pa bomo šli proti cilju energetske učinkovitosti. Se pravi, da bo poraba energentov, poraba goriva manjša in da bo to pripomoglo k skupnemu cilju.  Tudi študijo ali pa, recimo, natančne opredelitve koliko, s kakšnim ukrepom zmanjšamo, tega tudi ni dovolj jasno opredeljenega trenutno v predlogu uredbe.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala. Se javi še kakšen? Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala lepa. Jaz mislim, da bodo morali tako ali tako proizvajalci na pnevmatike dajati vse oznake in garantirati, da je to tako kot mora biti. In tudi testiranja bodo izvajali proizvajalci pnevmatik. In ko bo nekaj napisano, da je to testirano in da to ustreza temu in temu predpisu oziroma zahtevam je to dejstvo. Zakaj bi morali pa mi ponovno v Sloveniji imeti specialen laboratorij, da bo še enkrat testiral tisto, kar bodo že proizvajalci pnevmatik naredili. Mislim, da to ni smiselno in zato tudi odstop od tega, da bi mi podprli to evropsko stališče jaz mislim, da to je nesmiselno. Jaz se s tem ne strinjam, da bi Vlada bremzala to vse skupaj. Bi bilo lepo, če bi Vlada na drugih zadevah bila tako skrbna in tako iskala, bi rele, dlako v jajcu, ampak tu notri se popolnoma strinjam z odločitvijo Državnega sveta. Da bi pa morali mi sedaj še enkrat ponovno, ne vem kaj vse delati, tudi zdravila, ki so na trgu, recimo, v Evropski uniji jih pri nas ponovno ne testiramo, ampak enostavno sprejmemo tiste, ki so že v veljavi v Evropski uniji. In na enak način bi lahko naredili tudi tu.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Državni sekretar želite odgovoriti na tole? Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala. Točno tako, tu se strinjava, da je ugotovitev pravilna. Uredba v bistvu zaostruje in še povečuje nadzor. Vendar v tem kako ga povečuje in pa zaostruje je še zelo veliko nejasnosti. Preveč je splošnih obveznosti, ki jih nalaga posameznim državam članicam. In sedaj ta povečan nadzor, nam je zelo pomembno kaj dejansko so tu pričakovanja od posamezne države članice, ali bo ta povečan nadzor imel svoj učinek. Se pa strinjam ja, da konec koncev bi bilo to zelo dobro, da bi proizvajalci bili obligirani in dati garancijo. Ampak veste kako je to, tako kot pri izdelavi hladilnikov in pa pri izdelavi kakršnekoli druge naprave, proizvajalci deklarirajo, da so razredi, ampak mi rabimo vseeno nadzor, neodvisen nadzor, ki bo garantiral potrošnikom, da tisto kar kupi, tisto kar je označeno, da je dejansko to to. Ker tudi recimo Volkswagen je garantiral, da so okoljsko čisti, pa nobeden v to ni dvomil. In čez leta in leta se je ugotovilo, da nadzor dejansko ni bil takšen, kot bi moral biti. Definitivno, nadzor je pomemben, pozdravljamo odločitev. Pomembno je pa tudi kakšna so pričakovanja v nadzoru od nas in tu želimo določene stvari razčistiti. Hvala.         PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Še kdo? Izvolite, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
Jaz mislim, da vsaki pnevmatiki bo posebna nalepka, ki bo deklarirala tisto kar mora biti. In jaz mislim, da verjetno ne bodo teh pnevmatik izdelovali v Sloveniji, ker, kot jaz vem, Sava ne dela več gum. Tako da se ni za bati, da bi slovenske tovarne delale kaj mimo tega. In Volkswagen je res goljufal, ampak je debelo plačal za svojo goljufijo. In njegove goljufije nismo odkrili v Sloveniji in tudi pri pnevmatikah ne bomo odkrili v Sloveniji ničesar, zato je nesmiselno govoriti o enih posebnih laboratorijih, ki jih bo treba narediti, pa kjer bo treba zaposlovati in tako naprej. Pa tudi če bi zaposlovali konec koncev iz raznih ministrstev se lahko nabere vsaj 2 tisoč ljudi, ki se jih lahko preseli v ene take laboratorije, da bi gume prekladali iz kupa na kup.    PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Še kakšen razpravljavec? Izvolite, gospod Boris Doblekar, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Jaz bi imel vprašanje, kako pa bo s temi proizvajalci gum, ki obnavljajo gume? Imamo tudi take najbrž pri nas, ki te gume obnavljajo in me zanima ali, ne vem, ali bodo oni sploh še lahko opravljali svojo dejavnost? Bi prosil za konkreten odgovor. Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Gospod državni sekretar, izvolite.
Bojan Kumer
Hvala. Ne poznam tako podrobno, se opravičujem, če lahko zadovolji vaš odgovor kolegica, gospa Gračner, iz direktorata, bo strokovno odgovorila.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Izvolite, imate besedo. Pa prosim, če se predstavitev s funkcijo.
Martina Gračner
Lep pozdrav vsem skupaj. Martina Gračner podsekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, Direktorat za energijo.   Komisija se zaveda, glede vašega vprašanja, komisija se zaveda, obstaja trg tudi za obnovljive pnevmatike, ki do sedaj ni bil dovolj podrobno urejen. Kot ste prebrali v uredbi nameravajo tudi to urediti. Vendar je, kot vse ostalo, kot je tudi državni sekretar povedal, vse še preveč splošno urejeno. Namreč, se moramo zavedati, da za vsake pnevmatike je potreben določene test, ki mora biti zelo natančen. Komisija je v postopku ugotavljanja referenčnih laboratorijev in testov že ugotovila, da nekateri, torej da testi o posameznem referenčnem laboratoriju odstopajo, kljub temu, da so certificirani. In iz tega vidika je načela temo povečanja nadzora in vprašanje sankcij in podobnih zadev. Ja, komisija dejansko razmišlja tudi o trgu pnevmatik, ki so obnovljene. Vendar bo to podrobneje urejeno, kot je tudi navedla, s podzakonskimi akti. In v tem trenutku vam jaz, recimo, rešitve, kako bo to izgledalo, kako bo ta sistem vzpostavljen, na žalost, ne morem povedati.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Še kakšen razpravljavec? Gospod Peček, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik za besedo.   Jaz se strinjam z gospodom Jelinčičem, da verjetno zato, da ustrezne teste izvajamo v laboratoriju, laboratorija pri nas v Sloveniji ne potrebujemo in to lahko za nas izvaja tudi nekdo drug. S tistim drugim, da v Sloveniji ne izdelujemo pnevmatik, s tem se pa ne strinjam, ker proizvodnja v Kranju je in niti ni tako majhna, tako tovornih kot pnevmatik za osebna vozila.   Ne razumem pa nečesa in tukaj bi prosil za pojasnilo. Nekaj je test pnevmatik, ko so že izdelane v laboratoriju, se pravi, to so tiste testne pnevmatike. Drugo je pa, mehanizmi za kontrolo pri izdelavi. In če razumem pravilno, se pravi, tega področja sedaj v tem trenutku nimamo razdelanega. To je eno vprašanje, če mi lahko to prosim pojasnite. Na koncu bo tako potrošnik tisti, ki bo odločal kakšne pnevmatike bo pač v trgovini vzel. Na koncu je tudi to, kar je predsednik na začetku povedal, gre za ozaveščenost in pa znanje potrošnika, ko pride k prodajalcu pnevmatik in se odloča o nakupu. To pa lahko izvajamo na različne načine. Predvsem gre za poznavanje in pa tudi, ne bom rekel ravno znanje voznika, ampak         (Nadaljevanje) poznavanje tega področja. Tako da predvsem me zanima ta, se pravi, povezama med kontrolo, pa akreditacijo laboratorija, če lahko prosim. Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Je še kakšen razpravljavec? Gospod Doblekar. Izvolite.
Hvala za besedo, še enkrat. Bom čisto kratek. Jaz opažam ali pa opažanje je, za uporabo teh rabljenih pnevmatik, jaz ne vem, če še kje v Evropi tako lepo cveti ta trgovina s temi rabljenimi pnevmatikami, ki, vemo, da ko so iztrošene so samo še tam na meji, tako da se še da peljati. To se pravi, mi se pogovarjamo o ne vem kakšnih normativih in oznakah in referenčnih laboratorijih in ne vem čem vsem, ogromno število naših državljanov, sedaj ne vem ali je to nepoznavanje ali niso osveščeni ali ni denarja, pa kupujejo te stare obrabljene pnevmatike in se s takimi pnevmatikami potem vozijo po cesti. Na primer, kako bomo pa to zadevo uredili? Me zanima, ker tega je ogromno. Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa za vprašanje.   Mag. Andrej Rajh, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Jaz bi se navezal na besede mojega predgovornika. Na področju gradbeništva obstaja zakon o gradbenih proizvodih in tam je tudi definirana v bistvu potreba po certificiranju skladnosti gradbenih izdelkov, gradbenih proizvodov. Se pa res tu poraja eno čisto tako splošno vprašanje, kako lahko ene iztrošene pnevmatike, ki so, bom rekel, neprimerne za uporabo nekdo brez certifikata brez kakršnegakoli potrdila, da ima ustrezno znanje, da v promet in to je v bistvu ena zadeva za razmislek za v bodoče.   Kar se pa tiče laboratorija, pa mogoče tudi obstajajo v tujini tudi že za gradbene izdelke in lahko vsakdo, če pri nas ni dovolj velike potrebe ali pa tržne zanimivosti se to resnično da tudi te preiskave naročiti v tujini. Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa mag. Rajh. Je še kakšen razpravljavec, ker potem bi pa zaključili počasi? Ni. Prosim, državni sekretar za odgovore.
Bojan Kumer
Tako kot je gospod Doblekar, ja, ta trg je še dosti nedorečen, tudi ni predmet te uredbe, da bi ga natančno razdelal. Definitivno tudi mi se strinjamo, da bo potrebno tudi na obnovljivih pnevmatikah nekaj narediti. Ali bo zapadla obveznost obnovljive pnevmatike tudi pod to uredbo mislim, da še ni definirano dovolj jasno. Bom pa prosil še gospo Gračner, da natančno opiše, ali je to že rečeno ali ne, kar bi bilo za naš trg še posebej zanimivo kot pravilno ugotavljate.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Izvolite, imate besedo.
Martina Gračner
Najlepša hvala. Glede trga rabljenih pnevmatik, tukaj moram nekaj poudariti. Poglejte, vsi mi smo podvrženi določeni zakonodaji, kar se tiče avtomobilov. Torej, ko vi registrirate avtomobil oziroma imate tehničnih pregled vam preverijo tudi pnevmatike, imate tudi konstanten nadzor na cestah. Tako da tukaj jaz, po mojem videnju oziroma po mojih informacijah, nimamo tako velikega problema kar se tiče rabljenih pnevmatik na osebnih vozilih. Mogoče je to bolj izrazito pri tovornem prometu. Je pa res, da ta trg obstaja in zato tudi komisija razmišlja o tem, ker prejšnja uredba tega ni upoštevala in tudi tega ni vpeljala.   Kot sem rekla, sistem kako bodo to izvajali, torej kakšni bodo parametri, ki se bodo preverjali na rabljenih pnevmatikah, ker to so testi, morajo biti standardi postavljeni, to je še vse v povojih. Mi sedaj samo govorimo o nastavkih.   Kar se tiče pa povezave med referenčnimi laboratoriji in kontrolo v tovarni, kar ste izpostavili, je zadeva sledeča. Proizvajalec normalno mora garantirati določene parametre. Standardi pnevmatik so postavljeni, vendar komisija je pri pregledu izvajanja ugotovila, da prihaja do odstopanja. Ampak namen te uredbe ni samo pač večji nadzor, ampak tudi večja informiranost potrošnikov.         (Nadaljevanje) Torej, sedaj imate samo na nalepkah imate kotalni upor, hrup in oprijem cestišča. Sedaj nameravajo uvesti še oprijem v ledu in snegu. Pri gledanju te uredbe je treba gledati uredbo celostno, kar pomeni večji nadzor, seveda, in tudi večjo informiranost potrošnika in s tem manjšo porabo goriva. Ker kot je razpravljavec pravilno prej povedal je dejansko 30 % vsega porabljenega goriva gre v prometu. In mi močno podpiramo, mislim, uredbo kot tako, kot tak namen. Vendar mislimo, da je nujno potrebno pred spremembami vedeti kaj nas čaka. Torej, jasno postaviti sistem. Ne moremo pa na slepo sprejeti nekaj, kar ne vemo kakšne učinke bo to imelo. To mislim, da se glede tega vsi strinjamo. Hvala.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa. Z vsem spoštovanjem, seveda, do označevanja, jaz vendarle imam najrajši tole, to je AMZS, test pnevmatik, lepo pregleden, po parametrih, kaj ti bolj ustreza. Jaz zelo veliko stavim na sneg, ker pač bolj v hribih stanujem, je ta ponder večji kot ga tukaj sicer predstavljajo. Tudi te oznake tega ne morejo nadomestiti. In seveda verjamem AMZS, kot slovenski organizaciji, da to dela korektno.   Izvolite, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa. No, jaz se tukaj strinjam s predsednikom. Sprašujem se pa, zakaj mora Evropska unija za vsako dlako pisati zakone, predpise, ne vem kaj. Ali nas bodo čisto v ene škatlice dali? To je idiotizem. Konec koncev trg uravnava kvaliteto. Kvaliteta pa cena, nič drugega. In če bodo ljudje vedeli to je dobro za mojo varnost in je cenovno sprejemljivo bom to kupil. Če ne bom, bo šel pa k enemu na črno, da mu bo dolil gor gumo ali pa da se bo s tisto zlizano vozil. Evropa ne more tega vse urejati. In tisti birokrati evropski naj že enkrat nehajo dobesedno »srati« po državljanih Evrope.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa za to slikovito primerjavo.   Sedaj bi še tole morda rekel, da iz tega dela našega odbora izhaja, da je razprava živa in to pozdravljam in zelo cenim. Tisto, kar me pa čudi pa je, da na matičnem delovnem telesu, ki je pristojen snovno za to, pa ni bilo razprave kolikor sem slišal, mag. Rajh. Pa bi vam predlagal, če prenesete na odbor tudi naše sporočilo, da naj matično delovno telo bolje obdela snov, ki stvarno sodi pod ingerenco matičnega delovnega telesa.   S tem zaključujem razpravo.   Predem preidemo h glasovanju vas obveščam, da je poslanec Blaž Pavlin iz Nove Slovenije pooblastil poslanko Ivo Dimic za zastopanje na današnji seji. In da je iz Poslanske skupine Levica dr. Franc Trček pooblastil Primoža Siterja, da ga zastopa na današnji seji.   S tem prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira vse pobude, katerih namen je izboljšati informiranost potrošnikov, pri čemer je za Slovenijo ključno, da njihova izvedba upošteva načelo administrativne in stroškovne uravnoteženosti ter opredeljive dodane vrednosti. S tega vidika Slovenija podpira namen komisije o ponovni nadgradnji uredbe o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre, vendar meni, da so predlagane spremembe preuranjene.« Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.   Hvala lepa državnemu sekretarju in ekipi iz ministrstva.   S tem končujem 1. točko dnevnega reda.         (nadaljevanje) Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZMANJŠANJU VPLIVA NEKATERIH PLASTIČNIH PROIZVODOV ZA ENKRATNO UPORABO NA OKOLJE.   Gradivo smo prejeli od Vlade 18. oktobra na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. S tem predlogom stališča se nadomesti stališče, ki nam ga je Vlada posredovala 4. oktobra. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je 2. november letos. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 3. seji, 24. oktobra letos, in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. V poslovniškem roku je amandma k predlogu stališča vložila poslanka Levice Nataša Sukič. Smiselno bi sicer bilo, če bi se to vložilo na matičnem delovnem telesu, ampak dobro, sedaj je pač na našem odboru.   Prosim državnega sekretarja, gospoda Simona Zajca, iz ministrstva, da nam predstavi predlog direktive, zlasti stališče Republike Slovenije. Izvolite.
Simon Zajc
Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.   Kot veste je onesnaževanje okolja, zlasti morja in vodnega okolja, s plastiko velik problem lokalnih, nacionalnih in globalnih razsežnosti. Evropska komisija ga je naslovila tako, da je maja letos sprejela predlog direktive o zmanjševanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Ukrepi iz direktive se nanašajo zlasti na proizvode, ki se jih najpogosteje najde na evropskih obalah, na primer plastenke, posode za hrano, jedilni pribor, cigaretni ogorki. Vključeno pa je tudi ribolovno orodje, ki se neposredno uporablja v morjih. Predvideni ukrepi se nanašajo na zmanjšanje porabe plastičnih proizvodov, na primer trajno zmanjšanje plastičnih posod za živila in lončkov za pijače. potem na prepovedi dejanja na trg na primer plastičnega pribora, krožnikov, slamic, vatiranih palčk, samo zasnovo proizvodov, na primer, da se posode za pijačo oblikujejo tako, da imajo pritrjene plastične zamaške, potem na označevanje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, na primer informacija o ustreznem odstranjevanju sanitarnih mokrih robčkov. Cilj ločenega zbiranja plastenk je do leta 2025 zbrati 90 % plastenk po teži danih v določenem letu na trg ter ukrepe o zavešanju potrošnikov o ustreznem ravnanju s plastičnimi odpadki, sistemih za ponovno uporabo in vplivov smetenja na okolje. Poleg tega pa se prizadeva vzpostavitev sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za nekatere proizvode, po kateri proizvajalci krijejo stroške zbiranja odpadkov, njihov poznejši prevoz in obdelavo ter stroške odstranjevanja, kakor tudi stroške čiščenja smeti in ozaveščanja. Režim te odgovornosti je enak kot za vso ostalo odpadno embalažo. Dodatno so vključeni ribolovno orodje, cigaretni filtri, vlažilni robčki, baloni in lahke plastične nosilne vrečke. Ideja je, da vse države članice EU sprejmejo usklajene ukrepe, s čimer se prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga EU. Hkrati pa je komisija s predlogom direktive želela pripomoči ki inovativnim rešitvam za nove poslovne modele, alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo, zlasti v luči prehoda na krožno gospodarstvo. Slovenija podpira predlog direktive kot pomemben instrument za zmanjšanje količine odpadkov iz plastike v okolju in za spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo. Ker se plastični odpadki iz dneva v dan povečujejo želimo biti ambiciozni pri nadaljnjem oblikovanju ukrepov, ki jih je predlagala komisija. Pozorni bomo na to, da bodo ukrepi stroškovno učinkoviti in sorazmerni, hkrati pa je treba slediti načelu onesnaževalec plača. Zato bo treba za nekatere proizvode vzpostaviti shemo razširjene odgovornosti proizvajalca, kot na primer za lončke za pijačo, posode za živila, ribolovno orodje, kjer bo proizvajalec kril stroške ločenega zbiranja in odstranjevanja odpadkov. Za cigaretne ogorke, mokre vlažilne robčke in balone pa bo moral proizvajalec kriti stroške odstranjevanja smeti, na primer iz obal in ozaveščanja javnosti. Podpiramo pa tudi predlog predlaganih 90 % cilj ločenega zbiranja plastenk v letu 2025. Naj ob tem povem, da bomo v Sloveniji stremeli k temu, da se v letu 2019 prepove uporaba lahkih nosilnih plastičnih vrečk, ki nedvomno veliko prispevajo k smetenju okolja s plastiko. Mi si želimo biti še bolj ambiciozni tudi.         Vemo pa tudi, da se jih že v tem trenutku da uspešno nadomestiti z alternativami. Prepričan sem, da že poznate Mopovo, se pravi, našo akcijo ozaveščanja za zmanjšanje uporabe plastičnih vreč v Sloveniji, ki se imenuje »Imam svojo vrečko«. Z ukrepom prepovedi pa želimo iti še korak dlje. S predlogom te direktive se bomo v Evropski uniji pridružili globalnim prizadevanjem za zmanjševanje plastike v okolju, zlasti pa v morjih in oceanih. Hvala.
Hvala lepa gospod državni sekretar za predstavitev.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosim podpredsednik odbora, mag. Andreja Rajha. Izvolite, gospod podpredsednik.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.   Predlog stališča je v imenu Vlade predstavil državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Simon Zajc. Podaril je, da je onesnaževanje okolja s plastiko, zlasti morja in vodnega okolja, velik problem lokalnih in globalnih razsežnosti.   Evropska komisija je v odzivu na ta problem maja letos sprejela predlo direktive o zmanjšanju nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Ukrepi direktive se nanašajo zlasti na proizvode, ki se jih najpogosteje najde v evropskih obalah kot so plastenke, posode za hrano, jedilni pribor in cigaretni ogorki. V nabor ukrepov je vključeno tudi ribolovno orodje, ki se neposredno uporablja v morjih. Izpostavil je, da se predvideni ukrepi nanašajo zlasti na zmanjšanje porabe plastičnih proizvodov kot so plastične posode za živila in lončki za pijače, prepoved dajanja nekaterih proizvodov na trg, na primer plastični pribor, krožniki, slamice in vatirane palčke. Samo zasnovo koncipiranje proizvodov, na primer posode za pijače, da se posode za pijače oblikujejo tako, da imajo pritrjene plastične zamaške, označevanje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ambiciozni cilj 90 % ločenega zbiranja plastenk do leta 2025. Poudaril je, da Slovenija podpira predlog direktive kot pomemben instrument za zmanjšanje količine odpadkov iz plastike v okolju in za spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo. Zaradi konstantnega povečevanja količine plastičnih odpadkov je izpostavil željo po ambicioznosti pri nadaljnjem oblikovanju ukrepov, ki jih je predlagala Evropska komisija. Slovenija bo posebej pozorna na stroškovno učinkovitost in sorazmernost ukrepov, hkrati pa bo izvajala temeljnemu načelu okoljske politike onesnaževalec plača.   Slovenija v stališču podpira tudi predlagani 90 % cilj ločenega zbiranja plastenk v letu 2025, poleg tega pa napoveduje prizadevanje za prepoved uporabe lahkih nosilnih plastičnih vrečk v letu 2019, saj le-te nedvoumno veliko prispevajo k smetenju okolja s plastiko.   V razpravi je bilo s strani razpravljavcev izražena velika skrb nad problematiko široke uporabe plastičnih proizvodov v vsakdanjem življenju. Izmed številnih negativnih posledic odmetavanja plastičnih proizvodov po njihovi uporabi v naravo je bil izpostavljen primer slovenske obale, saj je v zadnjem obdobju pojav velikih količin smeti v morju, tudi na slovenski obali, zgodi že vsaj enkrat letno. Izpostavljeno je bilo tudi, da zaradi plastičnih smeti, še posebej mikroplastike v morjih in oceanih, vsako leto pogine na milijone živali, zlasti ptic. V povezavi s tem je bila omenjena tudi nedavna raziskava, ko je bilo v več primerih ljudi iz celega sveta ugotovljena prisotnost mikroplastike v njihovem prebavnem traktu.   Državni sekretar je v zvezi z izpostavljenimi mnenji v razpravi poudaril tudi zavedanje resnosti obravnavane problematike in zavezanost Ministrstva za okolje in prostor za njeno učinkovito reševanje. Poudaril je zavezanost Vlade k doslednemu izvajanju ukrepov iz predlagane direktive, hkrati pa se Vlada zaveda, da ima Slovenija tudi industrijo oziroma podjetja, ki imajo razvite poslovne modele glede proizvodnje in uporabe plastičnih izdelkov. Posledično se v prihodnjih letih namerava veliko napora tudi v obliki finančnih sredstev vložiti v ozaveščanje prebivalstva o alternativnih proizvodih, s katerimi je mogoče nadomestiti plastične ter v podporo podjetjem za preusmeritev dejavnosti v izdelovanje tovrstnih alternativnih proizvodov.   Odbor je po razpravi v skladu s drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje:         (Nadaljevanje) »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o zmanjševanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in predlaga Odbor za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik.   Na 16. seji, 16. oktobra, je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta k tej točki prosim predsednika komisije gospoda Bojana Kekca. Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala, še enkrat, za besedo.   Naša pristojna komisija v Državnem svetu je omenjeno stališče obravnavala. Razprava je bila zelo zanimiva, mislim, da tudi na visokem nivoju.   Naše ugotovitve so pa naslednje. Prvič, ugotavljamo, da Evropska unija, niti Slovenija, nima ustrezne sistemske rešitve za ravnanje s plastiko. To vidimo sedaj iz zdajšnjih situacij, ko je Kitajska prenehala sprejemati plastične odpadke, smo vsi naleteli na težave. Odpadki se kopičijo. Po drugi strani smo pa tudi razmišljali v tej smeri, da nikoli ne vemo kaj se s temi odpadki, ko se z ladjo odpeljejo v države tretjega sveta zgodi. Ne vemo na kakšen način se predelajo ali sežgejo, ne vemo ali se zakopavajo. Skratka, če rešimo problem v Evropi ne pomeni, da ga rešimo tudi v svetu. To je prva pripomba, da bo potrebno na recikliranju plastike in ponovni uporabi še veliko narediti.   Glede te uredbe oziroma stališča pa smo poudarili tudi to, da je zelo dobrodošla. Da vemo, da 85 % odpadkov na obalah predstavlja nasploh plastika in da od tega ta plastika za enkratno uporabo predstavlja polovico od teh 85 %. Se pravi, s to direktivo pa rešujemo ravno 10 najbolj pogostih plastik za enkratno uporabo. Poleg tega je pa še 27 % odpadkov iz ribiškega orodja, se pravi mreže, razne posode. In tudi v tem delu je to dobro zajeto, ker bodo ribiči stimulirani z raznimi subvencijami, da bodo to iztrošeno orodje vračali.   Še nekaj stroškovnih podatkov lahko razberemo. Da se bo do leta 2030 prihranilo 2,6 milijona ton ekvivalenta CO2, da bo okoljska škoda, ki bi se preprečila ekvivalentna 11 milijardam evrov in da bodo podjetja, ki bodo morala plačevati te stroške za obveznosti sicer dodatno obremenjena za 2 milijardi evrov in za ravnanje z odpadki še dodatno 510 milijonov evrov. Vendar bomo potrošniki prihranili približno 6,5 milijarde evrov. Seveda se bomo pa soočali z nekaterimi nevšečnostmi, se pravi teh izdelkov ne bo več, vendar smo tudi mi na stališču, da moramo spreminjati naše navade, ne pa okolje in podnebje. Smo pa seveda to stališče Republike Slovenije do omenjene direktive soglasno podprli.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa gospod Kekec.   Odpiram razpravo o predlogu stališča in o vloženem amandmaju k predlogu stališča. K razpravi so se doslej javili štirje razpravljavci.   Gospod Gregor Perič, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Dobro jutro, lep pozdrav vsem.  Jaz sem se na to temo oglasil že na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. In lahko samo ponovim, da je ta problematika, s katero se danes ukvarjamo, izredno pereča. Izhajam iz okolja, kjer se s tem problemom, torej na obali, srečamo vsaj enkrat ali dvakrat na leto. In ko to doživiš v živo, torej to onesnaženje s plastiko, ki se pojavlja ne samo v tistem velikem obsegu kot se je, recimo, junija 2018, ampak v manjšem obsegu tudi ob vsaki večji nevihti oziroma močnejšemu vetru, potem verjamem, da bi te zaveze, o katerih se danes pogovarjamo, še veliko bolj zaostrili.   Jaz sem zadovoljen, da smo dejansko dali to problematiko na mizo in da se v zadnjem času veliko pogovarjamo predvsem o ekologiji in o problemu onesnaževanja s plastiko, ker predstavlja to velik ekološki problem in tudi pričakujem od Ministrstva za okolje in prostor in ministra, da         s temi prizadevanji nadzoruje, in v SMC ga bomo maksimalno podprli v tej smeri.   Lahko izpostavim, da bomo s 1. januarjem 2019 na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov že prepovedali brezplačne plastične nosilne vrečke. Ta zaveza je bila sprejeta že v prejšnji Vladi Mira Cerarja s spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, s katero se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva glede zmanjšanja potrošnje tovrstnih vrečk. Zakaj to izpostavljam, ker je to nek proces, torej neka prepoved, prepoved je taka težka beseda in ima tudi številne odzive v gospodarstvu. Ampak ta prepoved je bila v sodelovanju med ministrstvom na eni strani in gospodarstvom na drugi strani dosežena na tak mehak način, torej dogovorno, postopoma, da je negativni učinek tudi na gospodarstvo čim manjši. In v tem smislu tudi prosim ministrstvo, da za vse ostale korake, ki bodo sledili, ki sledijo duhu tudi teh današnjih ukrepov, vodi in začne čim prej voditi nek proces dialoga tudi z gospodarstvom, da bo ta prilagoditev čim bolj mehka. In navsezadnje omogoči tudi našim tržnim subjektom neko primerjalno prednost, ker Slovenija kot taka je majhna, njeno gospodarstvo je fleksibilnejše kot kje drugje, kjer imajo opravka z nekimi mastodonti, in lahko to na srednji in dolgi rok za nas, za naše gospodarstvo pomeni tudi neko pomembno tržno prednost.   Zaključil bi s tem, da bomo v Poslanski skupini SMC maksimalno podpirali vsa prizadevanja in lahko računate na našo podporo. Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa, gospod Perič.   Naslednji je gospod Primož Siter.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.  O problemu plastike smo danes, pa ne samo danes, ampak že v zadnjih letih na dolgo in široko, jaz ne bi pretiraval s statistiko, čeprav bom pa ponudil par statističnih podatkov, zgolj za oslikavo problematike oziroma dimenzij problematike z odpadno plastiko.   Največja težava so seveda izdelki za enkratno uporabo, zaradi enega preprostega razloga, ker je njihov življenjski cikel zelo kratek, njihova uporaba pa največkrat niti ni možna, niti ni v interesu kapitala niti kogarkoli, da se njihov življenjski cikel podaljša in da kasneje oziroma nikoli ne zaključijo na smetiščih, kar je seveda dober scenarij na smetiščih oziroma vsepovsod drugje, kjer lahko zaključijo. Problemov je ogromno, plastične vrečke so gotovo največji problem. Ena zanimiva številka: na leto se v svetu proizvede nekaj bilijonov, ne milijard, ampak bilijonov, se pravi deset na dvanajsto, plastičnih vrečk, ki zaključijo na eni strani v morju in tam predstavljajo neizmerno škodo, tako za živali kot za celotni ekosistem, pa tudi na kopnem, kajne, saj v končni fazi vsi vidimo, kje zaključijo, na kakšen način, v parkih, v kanalizacijskih odtokih in na takšen ali drugačen način otežujejo življenje in zopet prinašajo nepopravljivo okoljsko škodo. Lahko rečemo, okej, problem je sicer oddaljen, nekje na Atlantiku so neki otoki plastike, ki vsake toliko en delček naplavijo tudi v Piranski zaliv, ampak težava je bistveno večja, težava je v mikroplastiki v bistvu, kar se ljudi, kar se človeštva tiče. Gotovo ste zasledili, pred dnevi je prišel ta podatek, da so v človeških organizmih našli sledi mikroplastike, kar je seveda super zaskrbljujoče.   Jaz ne bi dolgovezil, bi samo pozdravil napor Vlade, Ministrstva za okolje in prostor, da se je tako angažiralo v tej smeri.         Kolega Perič je rekel, da nerad uporablja besedo prepoved, ampak mi smo v času, ko enostavno moramo operirati z bolj odločnimi ukrepi, bolj odločnimi prijemi. In všeč mi je, da je tudi Vlada Republike Slovenije zavzela eno tako odločno in ambiciozno stališče in tudi na Ministrstvu za okolje potem podprla amandma, ki ga imamo danes na mizi, ki ne ambiciozno, ampak nujno podaja vsebinske smernice, torej s prepovedjo plastičnih vrečk v letu 2019 (zdaj povzemam besedilo amandmaja). In potem neko stremljenje k prepovedi filtrov, tobačnih izdelkov, prav tako v naslednjem letu; načrt za izdelavo načrta za prepoved plastičnih posod za živila prav tako 2019, leto kasneje načrt za prepoved plastičnih kozarcev. V Levici smo želeli biti še malce bolj odločni, če uporabim to besedo, pa smo skupaj z Ministrstvom za okolje prišli do nekega kompromisa in postavili to časovnico v leto 2020, pa potem 10 let kasneje, torej 2030, izdelava načrta, do takrat izdelava načrta za prepoved vseh plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Jaz nimam vprašanja, zgolj smernico in pohvalo, če hočete, ali pa eno dobro popotnico navdušenja nad tem, da gremo po tej poti odločnih okoljskih politik.   Hvala.    PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa.  Naslednji razpravljavec je gospod Boris Doblekar.     BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo.   Jaz bi imel eno konkretno vprašanje, na katerega bi tudi prosil konkreten odgovor. In sicer, zanima me za vašo akcijo Imam svojo vrečko, to smo že zadnjič slišali na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, in sicer me zanima, koliko je ta akcija stala in ali ste izmerili rezultate učinkov te akcije.   Kot drugo bi rekel, ali bo stališče Republike Slovenije do tega vprašanja, do teh zadev, do teh uredb, ki se zdaj pripravljajo, o čemer se govori v Evropi po dolgem in počez, tudi to, da se ta zadeva govori še kje drugje, ne samo v Evropi, kot je omenil že tudi predstavnik Državnega sveta, gospod Kekec, kaj nam »nuca«, če bomo mi tukaj na svojem področju, na svojem »becerku«, na svojem dvorišču nekaj urejali, skrbeli za stvari, če pa okrog nas ne bodo in bodo še kar odlagali te plastične odpadke v morje, v reke, gozdove in ne vem kam še vse. Mislim, da bi bilo treba sprožiti to zadevo kar na svetovni ravni; mislim, da bi bilo zelo lepo, če bi bila Evropa tudi pobudnica v globalu, ne samo na svojem pragu.   Kar se tiče plastike, vemo, da je ta plastika naša realnost, mi s tem živimo, že toliko let jo uporabljamo, in zdaj kar naenkrat smo skočili v zrak in zadevo pogreli do konca in kar ne bomo več tega uporabljali. Seveda, zdaj me zanima, kakšne pa so alternative tej plastiki. Mi veliko govorimo o tem, kako bomo vse ukinili, bolj malo pa govorimo o tem, kako bomo to nadomestili, s čim, najbrž se bomo morali nekako znajti. Omenil bi tudi, ta plastika, te raziskave in mikroplastika in tako naprej, kar se je zdaj zgodilo v Avstriji, ko so nam predstavili te rezultate, da so našli delce mikroplastike v človeškem telesu. Jaz sem mnenja - in bi vas tudi vprašal za mnenje -, če je ta plastika, kakršnakoli, ali so to steklenice, se pravi plastenke ali plastične posode ali posode za shranjevanje hrane in tako naprej škodljive, to se pravi, da se luščijo, da z leti pride pri staranju do luščenja.         Potem bi jaz rekel, da dajmo tako plastično posodo v tistem trenutku, ko to ugotovimo, prepovedati, se pravi takoj prepovedati, ne da to sploh še uporabljamo. Videli smo, tudi sam sem videl, da plastika z leti tudi razpade, se tudi razgradi in ti delci potem grejo v cel ta proces v naravi; ni to plastika vsa ista ali pa da bi kar… da ne bi razpadla, to razpade, preperi in se zdrobi v bistvu v prah. To se pravi, če imamo mi škodljive plastenke in posode, dajmo to potem takoj prepovedati, ne da to še naprej uporabljamo. Največji problem okrog vsega je nastal zaradi tega, ker se je ta plastika, odpadna embalaža in tako naprej nakopičila v morjih in seveda potem to posname, zdaj lahko že vsak posname v vsakem trenutku vse, ni hudič, da ne bi posneli tistega velikega otoka smeti, ko se po oceanu premika. Jaz mislim, da je treba mnogo, mnogo več narediti pri ozaveščenosti. Kot sem že zadnjič tudi na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor rekel, takoj, pri najmanjših, ko se sploh začnejo zavedati, kam ta plastika, kam odpadki sodijo, in jih potem tudi z leti, se pravi, kot mladino vzgajati v pravi smeri, odpadke odlagati tam, kjer je mesto, kamor se to odlaga. Potem je treba reciklirati zadevo, jo zbirati in odlagati tja, kamor je to potrebno, ali je to sežigalnica ali pač nek prostor, ki je temu namenjen. Kot je povedal tudi predstavnik Državnega sveta, da gre to potem na ladje in ne vem kam, na Kitajsko, v morje in ne vem kam še vse. Mislim, ko to človek sliši, se malo vpraša, kajne, čemu, zakaj se sploh mi nekaj borimo, če potem na koncu procesa ta plastika parkira, naša odpadna plastika, odpadki parkirajo nekje v morju, ko so šli z ladjo od nas, se pravi, da smo vsi skupaj malo neresni.   Mislim, da bi bilo to, kar se tega tiče, zaenkrat vse. Bi pa res prosil, no, konkreten odgovor za tisto akcijo Imam svojo vrečko, koliko je stala in pa rezultati meritev oziroma učinek te akcije. Toliko zaenkrat, pa hvala lepa.    PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa.  Naslednji razpravljavec je gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala.  Ja, intenca tega dokumenta je seveda pozitivna, jasno, vendar pa se mi zdi, da tudi tu Evropa ne ve točno, kako bi kaj izpeljala. Recimo, v členu 19, kjer se govori o ločenem zbiranju, lahko povemo, da so na Hrvaškem že vzpostavili shemo kavcije, tam imajo to že narejeno. Ko prineseš ti eno plastično steklenico nazaj, ti odbijejo oziroma ti plačajo, če oddaš, ti plačajo en majhen denar, ali pa ti odbijejo pri naslednjem izdelku.   Potem o kaznih. Kazni - to je vse tako napisano, »države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo.« To je vse - kar nekaj. Tam, če gospodje v Evropi sedijo in razpravljajo o teh zadevah, bi se lahko domislili kakšnih bolj konkretnih zadev. Predvsem pa bi lahko naredili najprej pritisk Evropske unije na tiste države, ki so izven Evropske unije pa najbolj svinjajo morja - Evropa na Pacifiku nima kaj dosti za svinjat, razen če kakšne ladje, ki peljejo, na poti na Kitajsko zavijejo malo drugam, pa ne grejo do Kitajske, ampak tam sredi morja ven vržejo vso svinjarijo, kar se tudi dogaja. Ampak na tem pa Evropa nič ne naredi. Poleg tega pa, ali je Evropa dala kakšen denar za projekte, da se potem nadomestijo plastični proizvodi. Recimo, govorjeno je bilo za tiste vatirane palčke - tu ni noben problem, vatirana palčka je lahko iz papirja, ni treba, da je plastična. To so že včasih znali delati, zdaj pa kar delamo iz tega veliko znanost pa vse skupaj.         Potem, če bo tule prihajalo do ločevanja plastenk, potem se mi zdi, da v Sloveniji bo spet ena firma fino služila, ker bodo zato, da bodo plastenke posebej zbirali, morale biti posebne kante, v te kante bomo metali in tisti gospodje bodo služili s tem, da bodo predelovali plastiko, ki je tam noter, plus zaračunali bodo odvoz in vse skupaj. Vemo, da v Italiji ima veliko rok zraven mafija pri tej svinjariji, pri odpadkih, ker je to krasen »kšeft«. Edino v Sloveniji pa vse pade na glavo tistih, ki uporabljamo to plastiko in ki mečemo na splošno odpadke stran. Država pa tudi ne zna tu pokasirati svojega, pa organizirati vsega skupaj; upam, da se bo zdaj kaj spremenilo. Obljubljeno je s strani sedanjega ministra, da se bodo uredile te zadeve z odpadki; bomo videli, kako bo to naredil. V principu se strinjam s tole zadevo, vendar to je veliko, veliko praznega. To spominja, kakor da se tam ljudje v Podsaharski Afriki ukvarjajo s poplavnostjo slovenskih rek, tako nekako je vse skupaj tole napisano. Tako bi jaz pričakoval - dobro, to bom podprl, ampak bi pa pričakoval od Evropske unije, da pošiljajo kakšne bolj koncizne dokumente, s kakšnimi boljšimi rešitvami, ne pa kar nekako približno in da jim je najbolj pomembna zadeva, kako bodo kakšne državljane ukalupili.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa.  S tem zaključujem prvi krog razprave in vprašanj. Prosim državnega sekretarja, da odgovori na zastavljena vprašanja. Izvolite, imate besedo.    SIMON ZAJC: Hvala, gospod predsednik.   Bom šel kar po vrsti. Gospod Perič, glede dialoga z gospodarstvom. Mi smo takoj oziroma ministrstvo je takoj začelo delati z gospodarstvom pri vseh temah, ki jih trenutno obravnavamo, in se zavedamo, da vsak ukrep, ki ga bomo sprejeli, če želimo, da je učinkovit, mora biti pripravljen tako, da je tudi izvedljiv. Ravno zato že izvajamo ta dialog in ga bomo tudi v prihodnje, ker če zapišemo ukrepe, ki se jih potem ne da izvesti, smo na istem, kot smo bili, tako se tega zavedamo in to tudi izpolnjujemo.   Glede akcije Imam svojo vrečko. Ta akcija še traja, tako rezultatov še nimamo. Zanjo smo namenili 20 tisoč evrov. Ko bo pa končana, bomo pa lahko tudi o rezultatih več povedali.  Kar se tiče - dvakrat je bilo omenjeno -, kaj pa svet, kaj pa okrog nas, zakaj se zdaj Evropska unija, zakaj se Slovenija zdaj s tem ukvarja, če vemo, da se povsod drugje smeti. Preden grem malo povzet, kaj se dogaja globalno, bi lahko začel s tem, če hočeš narediti spremembo v svetu, začni pri sebi. Tako je mogoče s tega vidika dobro, da začnemo tudi pri nas. Za naše ministrstvo je to zelo pomembno, da začnemo pri nas, tudi zaradi tega, ker mi vidimo končen rezultat te prekomerne uporabe plastike za enkratno uporabo. Po vseh teh dogodkih, ki se dogajajo, torej, da se tujina zapira za te odpadke, kar pomeni, da bomo zelo kmalu morali biti glede odpadkov čisto samozadostni, če bo šlo tako naprej. Kar pa pomeni, da je dobro, da se tega problema lotimo na izvoru, to pa je pri uporabi, pri dajanju na trg. S tega vidika je po našem mnenju in kakor vidim, tudi po vašem, vseeno pametno, da se lotimo ukrepov tudi v Sloveniji in tudi v Evropi.   Kar se tiče širšega pogleda na to, imamo program Združenih narodov, ki se mu reče »Clean Seas Campaign«, potem Generalna skupščino OZN sprejema različne resolucije, potem imamo »DeFishGear« projekt, plastika v morje, bo uredila Baselska konvecija. Se pravi, se zavedamo, da to ni problem enega kontinenta, da to ni problem ene države, ampak celotnega planeta, in na ta način se k temu tudi pristopa. Ampak, še enkrat, če drugje še ni rešitev, to ne pomeni, da bi zaradi tega morali mi roke dvigniti od tega in se ne lotevati rešitev.   Škodljivost mikroplastike. Mikroplastika bo tudi v drugi zakonodaji zajeta, v zakonodaji o kemikaliji, imenovani »Rich«. Samih efektov oziroma škodljivosti mikroplastike, kolikor je meni znano, še         ne poznamo. Kot veste, to, da se nekaj prepove, traja kar nekaj časa, da se dokaže nedvoumno vse škodljive posledice. Toliko na to temo.  Zdaj o jasnosti te direktive. Ta direktiva še ni dokončna, je, se strinjamo, v določenih delih, tudi kar se nas tiče, nejasna in jo bo treba, se strinjamo, narediti bolj jasno, predvsem zaradi tega, da potem, ko bomo države to direktivo uveljavljale, da bomo vedele, ali smo v skladu z njo ali ne. In tu bomo pač tudi mi zelo aktivni, z namenom, da se ta jasnost vzpostavi.   Glede služenja firm, ki bodo ločevale plastiko. To je mogoče lahko nek… No, ne more biti to argument, da se ne lotimo tega problema. Pač, taka stvar bo nekaj stala. Mislim, da je zdaj bolj pomembno to, da to naredimo na zelo transparenten način. Je pa to strošek, seveda, ki bo nastal. Sicer ni čisto res, da vse samo uporabniki plačamo, tudi podjetja, ki dajejo embalažo na trg, plačujejo to. Mi že pripravljamo spremembo sistema, namreč, zavedamo se, da naš sistem ne deluje, očitno, in bomo pripravili spremembo tega sistema. Že delamo na tem, tam bo pa treba vse to zelo upoštevati, tudi to mejo 15 ton bomo znižali na nič, torej vsi, ki dajejo embalažo na trg, bodo prispevali k temu. In v tem postopku oblikovanja novega načina ravnanja z odpadki bomo računali tako na vas kot na gospodarstvo in kot na vse nevladnike. Skratka, želimo si, da ta sistem postavimo tako, da bo pil vodo.   Mislim, da sem odgovoril na vsa vprašanja.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa.   Začenjamo z drugim krogom razpravljavcev. Prvi je na vrsti dr. Milan Brglez.     DR. MILAN BRGLEZ (PS SD): Najlepša hvala, gospod predsednik.  Lepo pozdravljeni vsi prisotni!  Jaz bom poskušal dati pet pripomb pravzaprav k celotni zadevi, ampak niti ni treba reagirati na vsako od teh.   Prva pripomba je pravzaprav bolj postopkovne narave. Strinjam se s tistim, kar je bilo že prej, že pri prejšnji točki rečeno in nekako tudi občasna ne razprava na matičnem delovnem telesu ter razprava tukaj dokazuje, da zadeve niso v redu. Včasih smo dobesedno isti ljudje, mislim, da sta kolega Doblekar pa Kepa v obeh odborih, za infrastrukturo in tukaj, in enkrat je razprava, enkrat ni razprave, takrat so zadeve pravzaprav problematične. Torej, vsekakor bi takšen amandma, ki ga tudi podpiramo, bilo pametno imeti že korak pred tem. Razumem, da mogoče politično še nismo dovolj zreli, da bi ga dejansko lahko izpeljali na ta način, da bi se vsi krogi zavrteli na takšen način, kot bi se pravzaprav morali, ampak dejansko v bodoče pri tovrstnih amandmajih, ki so vsebinske narave, v smislu razumevanja posameznega področja je to pomembno. Nekako pričakujem, da bomo na Odboru za zadeve Evropske unije pa obravnavali seveda tiste stvari, ki so pa zelo pomembne, recimo tiste, ki so v povezavi z zunanjo politiko. Nekako logično je, če je matično in pa to delovno telo, ki je končno pri teh zadevah, da ta razprava takrat steče. Govori pa to še o eni drugi zadevi. Namreč, ta vidik usklajevanja bi moral pa v bistvu biti tudi s strani zainteresiranih delovnih teles. Tako bom jaz dal drugačno pobudo - v takem primeru, kot je ta, ko imamo več resorjev, ki bi pravzaprav morali vedeti za te zadeve, bi moral tudi resor za gospodarstvo, torej Odbor za gospodarstvo, o teh zadevah kakšno reči, kot zainteresirano, ne kot matično, ampak kot zainteresirano telo, in bi se moral sam javiti, proaktivno bi se moral sam javiti. In spodbujam vse, da spodbudite znotraj parlamenta in seveda na drugi strani tudi znotraj Vlade, da se bodo te zadeve tako peljale. Torej, Socialni demokrati nimamo problema ne s samo intenco, ne s samim amandmajem, ampak v bistvu postopek je lahko včasih pravzaprav kot takšen problematičen.         In malo političnega spomina, kajne, ne smemo priti v situacijo, ko bo eno ministrstvo zagovarjalo, drugo pa vpilo o ekoteroristih; to se ne sme zgoditi več. To se je dogajalo v politični preteklosti in te situacije ne sme biti. Torej, tudi ministrstva morajo biti usklajena, tako kot moramo biti usklajeni znotraj same države. Druga stvar je to, da ti amandmaji v tej točki odpirajo možnost, bom rekel, manevrskega prostora sami državi. In to proaktivnost na ravni Evropske unije je treba podpirati, ker jo je še premalo pravzaprav pri posameznih resorjih, vsaj kadar delujejo na ravni Evropske unije. Na drugi strani mislim tudi, da je politično sporočilo, ki ga s tem, da to delamo, na takšen način dajemo, tudi simbolno dobro in se lahko naše gospodarstvo pravočasno pripravi na vse te zadeve. Torej, že na tej točki je treba napovedati, da se bodo nekatere takšne zadeve še hitreje dogajale, kot bi se drugače, kot pravzaprav čakati na točko, ko bi pa to zadevi sprejemali, ko pač moramo direktivo spraviti v našo zakonodajo. Ta točka je pa seveda veliko bolj boleča, tam se pogovarjamo o drugih zadevah kot tukaj, je pa važno pravi čas dati to sporočilo.   Ne strinjam se z enim od prejšnjih razpravljavcev, ki sedi poleg mene, podpredsednikom, da so take direktive preveč ohlapne. Ja, morajo biti ohlapne, ker v nasprotnem primeru bi pomenilo to unifikacijo in bi izbrali povsem drug instrument, če bi imeli to pristojnost. Gre za harmonizacijo, direktiva pravi, kaj je treba, kakšen cilj je treba doseči, ne pa še konkretne poti, to je pa še vedno v naši pristojnosti. Dejstvo pa je, da smo v zgodovini tudi na tem področju bili absolutno preveč togi pri teh zadevah in smo si zapirali prostor tam, kjer bi lahko tudi s kompenzacijskimi ukrepi, tam, ko pride do, recimo, nekih degradiranih zadev zaradi takšnega ali drugačnega razvoja, preprosto smo na to pravzaprav pozabili, da je to tudi možno narediti. Ja, je veliko težje, zaradi tega, ker je treba politično odločitev sprejeti, s tem se strinjam, to je težje spraviti skozi. In veliko bolj uradniško je v bistvu kar prepisati to zadevo in potem imeti veliko večje probleme, kot jih je dejansko treba imeti. Ampak forma direktive je primerna, ker potem vsaki državi članici prepušča njeno odgovornost za to, kako bo to zadevo izpeljala, mora pa določen cilj pravzaprav na koncu doseči. Tako mi je ta logika v bistvu blizu in ta logika spoštuje tudi države članice in tudi parlamente znotraj teh držav, je pa res, da se jo pač premalo zavedamo, kako smo pravzaprav pri celotni zadevi soodgovorni. Tako je tisto, kar torej v bodoče pričakujem, da bomo prišli do stopnje, ko bomo lahko to zadevo obravnavali že malo prej, tako da ne bomo rabili toliko razprave na samem Odboru za zadeve Evropske unije, čeprav je bolje vsaj enkrat razprava kot nobenkrat pri celotni zadevi.   In, ja, izražam tudi neko politično pričakovanje, da na točki, ko bomo pač to zadevo implementirali, torej, ko jo bomo izvajali v našem političnem prostoru, da bo tudi dovolj širok pristop k celotni zadevi, da bomo razumeli, da smo dali večji manevrski prostor tudi za to, da lahko na številnih drugih področjih opolnomočimo, dajmo reči, naše ministrstvo in ministra na evropskem parketu, zaradi tega, ker je to, konec koncev, tudi potrebno zaradi tega, da lahko Slovenija, seveda koordinirano z vsemi ostalimi resorji, izpeljuje tisto, kar je v dobro te države in kar je, konec koncev, zapisano tudi v naši ustavi.   Hvala.     PREDSEDNIK DR. DARIJ KRAJČIČ: Hvala lepa.  Naslednji razpravljavec je mag. Branko Grims.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vsem prav lep pozdrav!  Bilo je izredno zanimivo poslušati odgovore predstavnika Vlade, ker če so bili to odgovori, potem naj se bog usmili, kajne. To seveda zelo jasno pove, kako je prazna tale razprava. Celo tole ukvarjanje Evropske unije mene zelo spominja na prejšnji mandat, ko se je vsa silna Slovenija na čelu s parlamentom ukvarjala z ustavno pravico do čiste vode. In potem je bila Slovenija rešena, ker se je        zapisalo ustavno pravico do čiste vode v Ustavo, pa seveda vse stvari so ostale take kot so bile. Tako približno zgleda tale boj proti plastiki na ravni Evropske unije. Ali veste sploh koliko procentov doda Evropska unija k onesnaževanju s plastiko? Ali je kdo povedal ta podatek? Ali mislite, da polovico ali mislite da par procentov? Vsa Evropska unija skupaj doda k onesnaževanju s plastiko manj kot pol procenta. Če kdo ne verjame naj si ogleda, velikansko večino dodajo Kitajska, Indija, Filipini, pa potem ostale države, pa nekatere največje afriške države in tako naprej. Se pravi, vse to je dim v veter, gledano z globalnega vidika. Če bi take ukrepe kot jih sprejema Evropske unija sprejemal ves svet bi to še imelo en smisel. Če jih sprejema samo Evropska unija je to, pa se s tem ukvarja do neskončnega, kot da je o največji problem, to je seveda zato, da se ne ukvarja z realnimi problemi, kot so varnost, migranti, tam, kjer je Evropska unija crknila, pa odpovedala na celi črti. Potem se bo pa treba ukvarjati s preganjanjem slamice za pijačo. To je sedaj največji sovražnik in problem Evropske unije.   Kako je s tem na ekološki ravni si poglejmo malo v številke. Jaz zelo rad govorim o številkah, pa tisti, ki slučajno ne veste, jaz sem po osnovni izobrazbi geolog, tako da zelo dobro vem o čem govorim. Recimo, sedajle se v imenu preganjanja onesnaževanja prepoveduje že dizel motorje in ne vem kaj še vse in forsira elektriko, seveda, se zamolči, da je izdelava električnega avtomobila stokrat bolj umazana iz globalnega vidika kot pa če bi sto dizlovih avtomobilov vozilo sto let po Evropi, ampak tega nihče ne pove.   Drugi del te zgodbe ja pa to, ali ste že kdaj slišali, da bi ta silna Evropska unija, recimo, preganjala te turistične ladje, križarke, ki vozijo po Sredozemskem morju? Ena križarka, gospe in gospodje, potniška pošlje v zrak toliko svinjarije kot 22 milijonov dizlovih avtomobilov. Sedaj pa poglejte koliko križark vozi po Sredozemlju, pa bo ste videli, da gre tam samo iz tega vira v zrak neskončno več svinjarije kot vsega prometa, o katerem se govori in ki se ga tako preganja. Pa ste že kdaj slišali, da bi se Evropska unija s tem ukvarjala? Ja, to pa ne, ker tisti gospodje, ki o tem odločajo se seveda s temi križarkami vozijo po Sredozemskem morju. Lahko je biti brihten na tuj račun.   In nekaj podobnega je tudi tukaj, ko gre za plastiko. Kaj je v praksi implementacija teh stvari v zvezi s plastiko za Slovenijo? Kar se tiče ločevanja, to že itak pri nas poteka. Kar se tiče osveščenosti, jaz trdim, daje osveščenost pač samih Slovenk in Slovencev na zavidljivo visoki ravni. Ponavadi imamo probleme z odmetavanjem pri tistih, ki pridejo od drugod, ne nujno, ampak v precejšni meri pa to drži. Na tem se da še kaj narediti. Vse ostalo, kar se pa sedaj tiče raznih prepovedi in tega, veste, to je pa tako, enih 20 podjetnikov, to je uradna ocena tudi pač zbornice bo imelo zaradi tega zelo velike težave. Še večje in bistveno več jih bo pa imelo, če bo Slovenija spet, tako kot ponavadi, prehitevala po levi, da potem dodatno zaostruje, ker sto tako fino sliši, v praksi se seveda zamolči, da s tem ne neredi ničesar, ampak samo povzroči nekaj težav sama sebi. Kaj je gledano ekonomsko v resnici edini učinek teh silnih ukrepov? Da znižaš konkurenčnost enih delov lastnega gospodarstva, to je pa tudi vse, kar je dejanski učinek. Ekološki učinek je pa, še enkrat povem, popolnoma zanemarljiv, je na rangu 0,000000 pa še kolikor hočete nul dodajte preden boste do kakšnih številk prišli, gledano na globalni ravni. In ne mi govoriti, da moramo mi za zgled. Slovenija je majhna, Slovenija je, žal, pod povprečjem Evropske unije po mnogih ekonomskih kazalcih in tisto, kar bi morala biti prva skrb je, da skrbimo za večjo učinkovitost in večjo konkurenčnost svojega gospodarstva.  Drugo, kar se pa tiče ekologije pa je v Sloveniji tukaj že izredno veliko bilo narejenega, se sproti dela in ni nobene potrebe po nekih dodatnih birokratskih zaostrovanjih in potem         (Nadaljevanje) silnih kaznovanjih in vsem, o čemer se sedaj tukaj govori. Za ekologijo, za ohranitev okolja se največ naredi s tem, da se ljudi pač usmerja v zavesti, da skrbijo za svoje okolje, da vedo kako pomembno je, pač, skrbeti za te stvari in da se čim manj dela na nivoju prepovedi in birokratskih zapovedi, ker potem stvari hitro postanejo za ene smešen, to je recimo, slamica je največji sovražnik Evropske unije sedaj po novem, po drugi strani pa tudi tragične. Ker tragične za vse tiste, ki jih to potem gospodarsko ali kakorkoli drugače prizadane. S tega vidika, seveda, tisti amandmaji, ki gredo v nadaljnje zaostrovanje, še večje, kot ga celo zahteva sama Evropska unija, samo povedo kako škodljivi so tisti, ki to predlagajo, bodisi v dobri veri iz neznanja ali pa zato, ker so preprosto žleht, pa želijo poceni politične točke na račun delanja škode enemu delu podjetnikov.   Se pravi, ko gre za ekologijo je treba najprej stvari sploh poznati in razumeti in potem se v resnici o vseh teh stvareh šele da realno pogovarjati. Da pa gre očitno tukaj za zelo vprašljive argumente smo se pa lahko, kot sem že prej dejal, prepričali pri nagovoru predstavnika Vlade, ki na tista vprašanja, ki so bila postavljena preprosto ni znal povedati ničesar.
…/izključen mikrofon/
Gospod _____
Hvala lepa za besedo. Jaz bi pa vrnil se malo nazaj na razpravo gospoda Brgleza. On je sicer omenil, da sva jaz in poslanec Kepa v dveh odborih ali kako, nisem dobro razumel, pa bi prosil malo več za pojasnilo. Jaz nisem nikoli problematiziral v katerem odboru je gospod Brglez in me to tudi ne zanima. In verjetno tam kjer je, tam so ga postavili in tam verjetno dobro dela, tako kot se jaz trudim v matičnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor se tudi na tem odboru, kar je moja dolžnost. Jaz moram reči, da sem na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor razpravljal popolnoma o istih zadevah kot danes tukaj. Izpostavil sem popolnoma iste probleme oziroma še nekaj več, kot danes tukaj. In mislim, da je to prav, da pač zato smo plačani, da govorimo in da vsak pove svoje mnenje in postavlja tudi vprašanje. Je pa mogoče, bi pa jaz tukaj malo problematiziral oziroma niti ne problematiziral, ampak če bi šel v isto smer kot gospod Brglez, bi pa lahko kakšen amandma, ki se vlaga na sejo Odbora za zadeve Evropske unije, se vložil že na matično telo. To se mi zdi pa bolj pomembno in to bi bilo pa bolj prav. Mislim, da bi bilo to bolj za naprej za naše delo mogoče bolj zanimivo oziroma da bi bilo to kot vodilo, da se amandma vloži na matično telo. O čem pa kdo kaj razpravlja pa mislim, da je to stvar vsakega posameznika in jaz se bom trudil tudi v prihodnje, da bom razpravljal kakor bom le lahko, na vseh odborih, kjer sem tudi član.   Toliko bi imel. Bi se pa zahvalil za tisti odgovor gospoda državnega sekretarja o akciji Imam svojo vrečko. Malo sem šel tudi sam pogledati še na splet. Moram reči, da res ni bila tako odmevna na samem terenu, da bi jo nekako lahko človek tako zaznal. Tako da sem šel malo pogledati. Vidim, da to poteka to v šolah še in da je to osveščanje mladih, kar je zelo pozitivno.   Bi pa vseeno še mogoče samo podvprašanje. Prej sem vprašal, kakšne bodo alternative tej plastiki, ki jo sedaj pač kar naenkrat ne bi smeli več uporabljati, pa nisem dobil kakšnega odgovora oziroma stališča ali pogleda državnih organov za         (Nadaljevanje) naprej. Pa bi mogoče tukaj še kakšno besedo rad slišal. Še enkrat pa samo to, da ni toliko problem uporaba te plastike, če z njo pravilno rokuješ. Treba je z njo pravilno rokovati in tudi, bom pa še ta primer izpostavil, ko sem ga tudi na matičnem odboru. Samo en primer, čisto bi rekel tak plastičen, ki ga lahko vsak razume in bi se lahko odgovornim osebam, samo pokličeš ga pa mu poveš, ne vem, imamo toplic polno po Sloveniji, tam so savne, tam se pije ogromno vode. Imamo avtomat za vodo in zraven lončke. In ta voda se non stop pije in teh kozarcev je tam v enem dnevu za par velikih plastičnih vreč. Tam nekdo skoraj stoji, zaposlen zato, da te kozarce pospravlja v smeti in jih troga direktno v kontejner. Imaš pa neke toplice, neko savno, bom kar omenil, dolenjske, ki so pa osveščeni, imaš pa zraven flomaster, se na kozarec napišeš in imaš tisti kozarec potem cel dan in koliko je to manj plastike. Čisto majhna, preprosta zadevšna in to prime in to je tisto, bi rekel, to pa je tisto potem ko se pa nekaj pozna in ni več toliko plastike. Samo toliko za en primer, za oris, da bi mogoče vplivalo tudi na odgovorne po teh inštitucijah pa javnih zavodih, ustanovah kjer so ti avtomati za vodo vse povsod postavljeni in te plastike je še in še. Ali pa, če prideš nekam na eno fešto, kjer se uporablja te krožnike in vilice in vse, če prineseš s seboj ali pa, da bi uporabljali alternativo, kar že tudi nekateri imajo, lesene take embalaže in se potem to opere, posuši oziroma imaš za večkrat, ne pa, da se veselo vse skupaj odmetava v smeti in se to samo kopiči. In zraven še tisto kar gre po repete še dvakrat, če vzame pribor.   Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Doblekar. Repliko je najavil dr. Brglez. Izvolite.
Najlepša hvala.   Repliciram najprej seveda na tole. Nisva se dobro razumela. Govoril sem o dveh točkah. Pri eni obstaja fizični dokaz, da na infrastrukturi sploh ni bilo razprave, tukaj pa je bila skoraj enourna, vsaj iz sporočila tako izhaja. Tako da, tisto kar lahko rečem je, da seveda matičnost in pristojnost posameznih teles je pomembna. Prej sem še razširil zadevo, da bi tudi zainteresirana telesa pravzaprav morala v takih primerih razpravljati kadar gre za takšne zadeve. Sicer pa, ker sem ravno pri besedi znotraj teh treh minut, bom pa povedal kot politolog, pa obstajajo seveda različna pojmovanja ekologij. Ali govorimo o fizični… Je znotraj…
Replika je refleksija na gospoda Doblekarja. Potem prehajate na razpravo, pa bi prosil, če lahko posebej…
Je replika tudi na izvajanje, ker sem prej žal moral iti ven in ostal pri slamicah in ostalih zadevah kjer pa ni tematika edini način, da razumem razpravo znotraj tega je, da jo razumemo zelo široko kaj pomeni pojem ekologija. In ta pojem ekologija je lahko fizično, politično ali pa diskurzivno razumemo. In vsako od teh okolj je lahko degradirano in marsikje potrebujemo kompenzacijske ukrepe. Samo toliko.   Hvala.
Hvala lepa.   Želel bi pojasniti, da razprave ni bilo pri 1. točki dna Odboru za infrastrukturo. Gospod Doblekar, vam dajem pojasnilo. Pri 1. točki ni bilo razprave na Odboru za infrastrukturo, tukaj pa je bila in zato je samo glede 1. točke bila kritika, med tem, ko na 2. točki pa je razprava bila.   Pa glede Odbora za infrastrukturo, seveda nista samo vidva člana tam, tudi jaz sem član tistega odbora. Jaz sem samo prosil mag. Rajha, da to prenese formalno na ta odbor, v tem smislu gre. Pa še kdo drug je tudi član odbora.   Se kdo še javi k razpravi? Gospod Franci Kepa. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo.   Se pridružujem debati.        (Nadaljevanje) Na prejšnjem odboru je bilo celo veliko močnejša kot tukaj. Jaz bi se pridružil tej. Se mi zdi, da ta zadeva zdaj, ko je, da je mogoče malo preobsežna, mogoče smo preveč na to šli, je pa problem te plastike, včasih me malo spominja na kakšen italijanski film, kadar mafija rabi denar, naredi problem s plastiko pa se ene dva, tri meseca ne pobira plastike oziroma smeti v Italiji, pa potlej država da denar, pa se to hitro uredi. Pri nas je največji problem s to embalažno plastiko zdajle, ko se ni, kar je država zatajila in se ta plastika oziroma embalaža ni pravočasno odvažala. Ali je to, kot je rečeno bilo, Kitajska ni sprejemala, mi 70 % izvažamo ven, Kitajska in Tajvan baje to kupujeta, sta večino to kupovali, sta prenehala to embalažo odkupovati in je postal problem. Se pravi, nismo imeli alternative že prej, smo šli, smo imeli samo eno rešitev, nismo imeli rešitve B, kot pravijo. Rešitve B, so pa ne vem, ali prepoved oziroma zmanjšanje te plastične embalaže ali sežiganje ali preiti na alternativne proizvode, lončke, palčke, ne vem kaj. Zdaj pa veste, tako kot je rečeno, to je globalna zadeva in ena Slovenija je samo delček in ena Evropska unija, če se to ne bo naredilo v celotnem svetu, Oceani so polni te plastike, ampak to verjetno zardi tega, ker se je zatajilo pri odlaganju te plastike. Če nekdo stresa plastiko v morje, kontrole izgleda, da ni nobene, je to problem svetovno globalni in je Evropska unija samo en kanček, en delček tega. In to bi morala Evropska unija se povezati in je to svetovni problem, ne samo evropski problem. Tako, da mogoče je to res, tako kot je gospod Grims rekel, da se ukvarjamo z enim delčkom. To je svetovni problem in to bi bilo treba vključiti celi Svet.   Samo toliko sem…
Hvala lepa.   S tem zaključujem drugi krog razprave. Pa prosim državnega sekretarja za odgovore. Izvolite.
Simon Zajc
Prepoveduje se samo tiste izdelke, ki že imajo alternativo, torej takšnih izdelkov, ki alternative še nimajo, se ne bo prepovedovalo. Ob tem se spomnim, da sem pozabil na eno vaše vprašanje odgovoriti.   Torej ali dajemo kaj denarja v razvoj novih tehnologij oziroma alternativ. Naj povem, da smo dali ravno ta teden v javno obravnavo program podjemnega sklada v katerem bo Slovenija namenila dodatna sredstva ravno v razvoj takšnih alternativnih tehnologij. Mi se zavedamo, da če hočeš stvar prepovedati oziroma umakniti oziroma zmanjšati, ni dovolj, da jo prepoveš, ampak moraš dati drugo možnost, alternativno možnost tega izdelka. In to tudi delamo s finančnimi spodbudami oziroma bomo še bolj v naslednjem letu. Na tem področju se tudi povezujemo z Ministrstvom za gospodarstvo, kjer bomo sodelovali tudi pri spodbujanju oziroma financiranju novih tehnologij obdelave lesa kjer se želimo kot Slovenci postati vodilna entiteta kar se tiče obdelave lase na način, da bo lahko zelo dobra alternativa po svojih lastnostih plastike. Ponovno se je pojavilo, zakaj se Evropa tega loteva, zakaj se Slovenija tega loteva, če vemo, da je to svetovni problem. naj na tej točki povem, da Evropa ima odgovornost ukrepanja na področju odpadkov v morju, ki izvirajo iz Evrope. Mi imamo svoje odpadke, jih dajemo in kar se teh tiče, imamo tudi svojo odgovornost in te izvirajo oziroma se je Evropa tudi zavezala k ukrepom na globalni ravni, zlasti preko skupin G7 in G20 pa tudi preko izvajanja ciljev OZN glede trajnostnega razvoja. Slovenija ima pa tukaj, kot je že bilo tudi s strani poslanca povedano, tudi svoje težave. Moramo vedeti, da vsa plastika sploh ni primerna za reciklažo, kar pomeni, da imamo, tako kot je tudi poslanec sam povedal, več opcij. Ena je zmanjševanje te uporabe,         druga je potem sežig, pri sežigu vemo kakšne težave bomo imeli z umeščanjem sežigalnic, če bomo šli v to, se pravi je mogoče smiselno, da se lotevamo tega, mi smo prepričani, da je smiselno, da se lotevamo te težave pri izvoru.   Potem je bilo še govora o ladijskem prometu in izpustu. Zdaj ta direktiva se s tem ne ukvarja, Evropska unija bo izpuste iz ladijskega prometa urejala v sistemu zmanjševanje emisij ladijskega prometa, potem je tukaj tudi direktiva o pristaniških dejavnostih in obveznostih ladjarjev glede odpadkov. Pod današnjo točko pa obravnavamo te plastične odpadke oziroma plastiko za enkratno uporabo. Toliko imam na to komentarja.
Hvala lepa. Je še kakšen razpravljavec morda? Če ni, potem počasi zaključujem razpravo. Preden bi jo dokončno zaključil vendarle tudi nekaj misli. Jaz moram reči, da se strinjam z mag. Grimsom glede električnih avtomobilov. Ne vemo, nikjer se ne da jasno dobiti podatkov koliko onesnaževanja povzroča izdelava takšnega avtomobila. In pri teh zgodbah, ko gre za ekologijo po mojem tudi v Sloveniji nismo gospodarstvo najbolje pripravili na te izzive. Mi imamo eko sklad, ste ga danes že enkrat omenili, ta zbira denar nacionalno akumulacijo v bistvu in potem sofinancira določene zadeve z vidika ekologije. Velik del tega tako zbranega denarja gre potem za tehnologije, ki jih proizvajajo v tujini, to pomeni, da nacionalna akumulacija odhaja v tujino in to za nacionalno gospodarstvo ni dobro. Ekologija je lahko gospodarska priložnost, mi je po mojem nismo znali dovolj dobro v Sloveniji izkoristiti. Samo kititi se s tem, da zbiramo denar in ga dajemo za naložbe, akumulacija gre pa v tujino, nas kot družbo dela nekonkurenčno v primerjavi z drugimi družbami. Takšno je moje mnenje in mislim, da bi kazalo tu precej, precej več narediti. preden gremo v nek program ni dovolj samo program okoljski ampak tudi kakšen vpliv ima to na naše gospodarstvo v smislu izzivov gospodarskih, ekonomski, v smislu novih tehnologij, novih delovnih mest, tu nam je zmanjkalo, druge države, ki se tudi gredo ekologijo tu precej več denarja znajo obrniti znotraj svojih ekonomij kot pa Slovenija. Imam pa eno vprašanje še. Te lahke plastične vrečke, ki jih dobimo pri zelenjavi, ali so to te lahke nosilne vrečke ali je tisto kakšna druga zgodba še? Če bi, prosim, na to še odgovorili.
Simon Zajc
To so te lahke nosilne vrečke oziroma celo zelo lahke.
In to spadajo v to zgodbo notri, ki tukaj piše kot lahke plastične vrečke, tržna omejitev. So to te vrečke ali so to katere druge?
Simon Zajc
Tudi te. Zdaj imamo glede na debelino jih ločujemo, ampak te so najlažje in spadajo v to.
Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo. Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, samo pojasnilo. Rekel ste, da ni jasno kako je z izdelavami avtomobilov. Obstajajo zelo resne znanstvene študije o tem, so tudi nekatere na internetu, samo to se vse prekriva pred očmi javnosti, ker ni v duhu tiste trenutno prevladujoče levičarske politike, to je podobno kot z globalnim segrevanjem. Kdor ve kaj o zemlji, ve, da je bilo pred določenim časovnim obdobjem recimo par tisočletij bistveno bolj vroče na zemlji kot je zdaj, pa ni bilo nobenega globalnega segrevanja, ker je to neprimerljivo močnejši vpliv sonca kot pa tistega kar proizvede človek. Tukaj pri avtomobilih je glavni problem, da se za njihovo proizvodnjo uporabljajo nekatere redke snovi, katerih kopanje, izdelava, predelava onesnažujejo neskončno bolj kot avtomobili sami, poleg tega se tudi elektrika proizvaja v glavnem v termoelektrarnah in jedrskih centralah. Vse ostalo je na globalni ravni zanemarljivo in je vse skupaj en veličasten blef, ki je nekaterim v korist poslovno, prizadene pa druge. In Slovenija bi tukaj morala imeti do vseh teh stvari zelo racionalno mero, recimo, če se boriš za električne avtomobile moraš vedeti, da ubijaš svojo lastno industrijo, ker velikanska večina slovenskih podjetnikov so vezani na klasične avtomobile, na avtomobilsko industrijo v klasičnem delu         v svojem izvozu, če hočete tudi največja slovenska globalna znamka Akrapovič proizvaja izpušne cevi, če imaš električne avtomobile, ki tega nimajo lahko podjetje kar zapre prostor. To se pravi treba je te stvari razumeti in treba je tudi razumeti učinek in vse to kar se govori zdaj o ekologiji in vsi ti silni ukrepi, to je v resnici samo biznis, biznis za ene v korist enih in škodo drugih, na globalni ravni pa je učinek tega natanko to, nič.
Hvala lepa. Preden zaključim razpravo, želim vprašati Vlado ali želi podati svoje mnenje o predloženem amandmaju?
Simon Zajc
Vlada ga podpira.
Hvala lepa. S tem končujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o amandmaju. Proceduralno je zadeva takšna, da bomo najprej glasovali o amandmaju in potem glede na to ali bo sprejet ali ne tudi o stališču. Najprej prehajamo na glasovanje o amandmaju. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Prosim, izvolite gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, podpredsednik odbora.     ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.  Tukaj na koncu tega predloga tega amandmaja se meni zdi neka nelogična povezava. Piše: »V Sloveniji bomo enako postopoma pripravili tudi načrte za prepoved vseh ostalih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja.« Kaj to pomeni? Da naši ribiči ne bodo smeli več loviti, ker bodo prepovedali enostavno bodo prepovedali uporabo ribolovnega orodja. To je nejasno, naj pojasnijo in naj se napiše eksaktno to zadevo. Hvala. Jaz tega ne bom podprl.
Hvala lepa.  Še kdo želi obrazložiti svoj glas? Ne želi. Potem prehajamo na glasovanje o amandmaju. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)  Na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki je identičen ravnokar sprejetemu amandmaju in se glasi, je pa dolg in ga bom bral zato, ker vključuje tudi amandma: »Republika Slovenija podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjševanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje kot pomemben inštrument za zmanjševanje količine odpadkov iz plastike v okolju, zlasti v morskem in drugem vodnem okolju. V širšem okviru prehoda na krožno gospodarstvo bo predlog direktive pripomogel k inovativnim rešitvam za nove poslovne modele ter alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo. Slovenija v splošnem podpira predlagane ukrepe s katerimi se uveljavlja hierarhija ravnanja z odpadki s konkretnimi zahtevami glede preprečevanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, pri čemer meni, da je treba jasneje definirati pojem plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Slovenija se bo zavzemala za različno obravnavanje izdelkov iz premaznih papirjev in laminiranih kartonov ter izdelkov iz plastike z vidika možnosti njihovega recikliranja oziroma vpliva na okolje, pri čemer se bo zavzemala za čim strožje tržne omejitve za tiste izdelke, ki so težje reciklirani in katerih ločeno zbiranje bi pomenilo nesorazmerno velike stroške. Podpira 90 odstotni cilj za ločeno zbiranje plastenk do leta 2025 in določbe o razširitvi odgovornosti proizvajalca z namenom spodbuditi skupaj za celoten življenjski krog izdelkov na stroškovno učinkovit način. Slovenija bo strmela k temu, da se v letu 2019 tudi ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk in filtrov za tobačne izdelke narejene iz plastike za enkratno uporabo. Za plastične posode za živila in lončke za pijačo bomo v letu 2019 naredili načrt kako jih leta 2020 prepovedati. Pri tem Slovenija izhaja iz dejstva, da so za vse te proizvode že danes na voljo nadomestki iz biorazgradljivih okolju prijaznih materialov. V Sloveniji bomo enako postopoma pripravili tudi načrte za prepoved vseh ostalih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja predvidenih v predlogu komisije tako da b jih do leta 2030 postopno prepovedali.« Glasujemo.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)  Stališče Slovenije je sprejeto.          S tem končujem 2. točko dnevnega reda.   Zahvaljujem se državnemu sekretarju in ekipi za prisotnost na naši seji in k prispevku k dobri debati.    Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA SESTAVO DVEH STALNIH DELEGACIJ DRŽAVNEGA ZBORA V MEDNARODNIH INŠTITUCIJAH V MANDATU 2018-2022.   Predloga sta pripravljena na podlagi pobude za oblikovanje predloga za ustanovitev stalnih delegacij Državnega zbora, ki jo je posredoval predsednik Državnega zbora ter na podlagi predlogov, ki so jih odboru posredovale poslanske skupine. Vso gradivo ste prejeli. Odbor za zadeve Evropske unije na podlagi 275. člena Poslovnika in 18. člena pravilnika o mednarodnih dejavnosti predlaga sestavo delegacij, ki jo nato določi Kolegij predsednika Državnega zbora. ugotavljam, da smo prejeli ustrezne predloge za sestavo delegacij za parlamentarno skupščino Unije za Sredozemlje ter skupino za skupni parlamentarni nadzor Europola. O sestavi ostalih stalnih delegacij Državnega zbora pa je v skladu s Poslovnikom Državnega zbora odločal odbor za zunanjo politiko. Predlagam, da glasujemo o sestavi delegacije parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje ter skupini za skupni parlamentarni nadzor Europola kot izhaja iz gradiva. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da nihče. Prehajamo na glasovanje.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Točka je sprejeta.  Končujem 3. točko dnevnega reda in 13. sejo odbora za zadeve Evropske unije.   Želim vam en lep vikend, lepe praznike in se vidimo čez kakšen teden.     Seja je bila končana 26. oktobra 2018 ob 10.53.
Spoštovane kolegice in kolegi!   Začenjam 27. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da danes namesto gospoda Blaža Pavlina z nami gospod Jožef Horvat in namesto gospoda Gregorja Periča je z nami gospa Monika Gregorič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni predstavniki Urada predsednika republike, poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.   Besedo dajem podpredsednici Odbora za zunanjo politiko gospe Moniki Gregorčič.       PODPREDSEDNICA MONIKA GREGROČIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi!   Pričenjam 14. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Opravičila sta se mag. Matej Tonin in gospod Ferenc Horvat. Na seji kot nadomestna člana odbora s pooblastili sodelujeta gospod Gregor Židan, ki nadomešča mag. Branislava Rajića in gospa Alenka Jeraj, ki nadomešča gospoda Janeza Janšo. Vse navzoče tudi sama lepo pozdravljam.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJA SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE BRUSELJ 21.1.2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 17.1.2019 na podlagi         8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Ker tokrat gradivo ni označeno s stopnjo tajnosti interno je seja odprta za javnost, gradivo pa je objavljeno na e-klopi. Prosim ministra za zunanje zadeve dr. Miroslava Cerarja, da nam predstavi izhodišča. Izvolite, gospod minister.
Hvala lepa, spoštovana predsedujoča obeh odborov. Spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni!  Naj vam na kratko predstavim predviden potek zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, ki se ga bom udeležil v ponedeljek. Tokratno prvo letošnje zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve bo potekalo le dopoldan, saj mu bosta sledili ločeni ministrski zasedanji EU ASEAN, torej zasedanje med Evropsko unijo in Združenimi državami jugovzhodne Azije in EU Afriška unija. Torej že znana zadeva. Poleg tega so na dnevnem redu tako tri točke. Prva je akcijski načrt proti dezinformacijam, druga so odnosi med Evropsko unijo in Združenimi državami jugovzhodne Azije ASEAN, ter tretjič gre za odnose med EU in ligo arabskih držav. Osrednja točka bo problematika dezinformacij. Svet bo razpravljal o izvajanju akcijskega načrta proti dezinformacijam, ki sta ga visoka predstavnica Mogerini in evropska komisija predstavili 5. decembra. Razprava bo osredotočena na zunanji vidik izvajanja načrta, torej na implementacijo ukrepov, ki zadevajo krepitev strateškega komuniciranja in odkrivanja dezinformacij v vzhodni in južni soseščini Evropske unije ter na zahodnem Balkanu. Namen implementacije tega načrta je med drugim krepiti delovanje treh projektih skupin za strateško komuniciranje za vzhod, za jug in za zahodni Balkan znotraj evropske službe za zunanje delovanje torej EAS. Nadalje je namen vzpostaviti sistem hitrega opozarjanja na dezinformacijske kampanje med inštitucijami EU in državami članicami, krepiti podporo neodvisnim medijem in kvalitetnemu novinarstvu ter organizaciji kampanj ozaveščanje tudi v evropski soseščini. Naj poudarim, da Slovenija podpira tesnejše sodelovanje med institucijami Evropske unije in državami članicami pri soočenju z dezinformacijami. Pomembno je, da se krepi odpornost držav in družb, ki so pod pritiskom medijskih kampanj zunanjih akterjev. Tako tudi podpiramo nadgradnjo komunikacijskih aktivnosti v sosednjih regijah Evropske unije in krepitev vseh treh projektnih skupin znotraj EAS, torej evropske službe za zunanje delovanje. Še posebej tiste aktivnosti za zahodni Balkan, kjer je potrebno krepiti privlačnost Evropske unije in s tem spodbujati notranje reformne procese držav v smeri integracije. V razpravi o odnosih med Evrospko unijo in združenjem jugovzhodnih azijskih držav ASEAN torej, bo pozornost posvečena pripravi na ministrsko zasedanje med Evropsko unijo in Združenjem ASEAN, ki bo sledilo zasedanju Sveta. Slovenija podpira krepitev političnega, varnostnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Evropsko unijo in državami članicami ASEAN. Posebej izpostavlja skupni interes za krepitev mednarodnega reda, ki temelji na načelih mednarodnega prava ter spodbujanja multilateralizma. Izpostavljamo tudi pozitiven učinek regionalne integracije 10-ih jugovzhodnih azijskih držav, ki pomembno prispeva k stabilnosti in razvoju azijsko-pacifiške regije.   Razpravo o odnosih med Evropsko unijo in ligo arabskih držav bo priprava na peto ministrsko srečanje med Evropsko unijo in ligo arabskih držav, ki bo potekalo 4. februarja v Bruslju, k temu pa bo konec februarja v Egiptu sledil še prvi vrh med Evropsko unijo in ligo arabskih držav. Slovenija podpira krepitev odnosov in reden dialog med Evropsko unijo in ligo arabskih držav tako glede globalnih izzivov kot so nezakonite migracije kot tudi regionalnih varnostnih vprašanj od Sirije, Libije in bližnjevzhodnega mirovnega procesa pa do Jemna.   Naj na kratko poudarim, da se bom še posebej zavzel, da se         vsi skupaj vse države in drugi mednarodni akterji še aktivneje zavzamemo k vlogi pomoči v primeru humanitarne katastrofe v Jemnu, kajti ta katastrofa je resnično presegla vse možne razsežnosti, je ena največjih humanitarnih katastrof tega čas, zato želim, da je tukaj Slovenija na mednarodnem prizorišču zelo aktivna podpornica in spodbujevalec najrazličnejših ukrepov, ki lahko omilijo to humanitarno katastrofo predvsem pa tudi prispevajo k umiritvi razmer, torej k doseganju miru in stabilizaciji v Jemnu, v dobro predvsem prebivalstva pa tudi regije. Pa naj tudi povem, ker se mi tudi zdi pomembno, da vas o tem obvestim, da bo v okviru te točke skupaj z avstrijsko ministrico za zunanje zadeve Dr. Karin Kneissl predstavila skupni humanitarni projekt za razminiranje in izobraževanje na severovzhodu serije. O tem sva se dogovorila ob mojem obisku na Dunaju v začetku novembra. Izvajalec projekta bo slovenska ustanov za krepitev človekove varnosti ITF, finančna sredstva za izvajanje pa bo zagotovila Republika Avstrija. Gre za pomemben humanitarni in tudi sicer pomemben projekt, ki bo prispeval k varnosti civilnega prebivalstva. Hvala lepa za vašo pozornost.     PODPREDSEDNICA MONIKA GREGROČIČ: Hvala lepa. Spoštovani minister, hvala lepa za vašo predstavitev.  Prejeli smo še dve pooblastili, in sicer obveščam, da poslanka mag. Meira Hot nadomešča predsednika Odbora za zunanjo politiko Matjaža Nemca in dr. Darij Krajčič nadomešča člana Odbora za zunanjo politiko Aljaža Kovačiča.   Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev obeh odborov. Gospod Grims, prvi prijavljeni, imate besedo. Izvolite.
Hvala za besedo.   Vse kar se dela mora biti podrejeno enemu interesu, to je krepitvi blaginje, varnosti in normalnega življenja državljank in državljanov Republike Slovenije. Slovenija je majhna. Težko rešuje vse silne velike konflikte, lahko pomaga, to recimo za razminiranje glede na organizacije, ki jih v Sloveniji imamo, je zagotovo v redu. So pa druge stvari kjer se delajo nepopravljive napake, recimo klečeplazenje pred drugimi partnerji v Evropski uniji zato, da se pridobiva neke politične točke kot je recimo zadnjič tista izjava kako se bo sprejemalo neke dodatne migrante z Malte. Rezultat tega je, da znotraj Višegrajske skupine je bil zdaj objavljen članek kjer z žalostjo ugotavljajo, da je slovenska politika na tem področju popolnoma zgrešena in med vrsticami se da zelo lepo prebrati sporočilo, da za take države ni prostora v Višegrajski skupini in da znotraj Višegrada takih držav niti ne vidijo kot resne in verodostojne partnerke, to je tragedija za Slovenijo, kajti v Evropi taka kot se oblikuje in nastaja, je po mojem trdnem prepričanju prav Višegrajska skupina tista, ki je za zgled vsem drugim tako glede varnosti, glede blaginje, glede hitrosti razvoja, glede na osnovno, ki jo je imela, veste, da je bila Slovenija nekoč daleč pred njimi, danes nas Višegrad prehiteva po levi in po desni, rezultat pa tak kot sem ga povedal. In spomnil bi gospod dr. Cerar, da smo nekoč sedeli na eni seji, bila je sicer zaprta za javnost, tam, ko ste še vi Vlado vodil, pa smo se pogovarjali o tem in smo bili vsi soglasni, da bi prav v Višegradu morali iskati partnerje, zaveznike in krepiti sodelovanje z njimi. Zdaj se te poteze, ki jih vi vlečete, maščujejo in taka sporočila kot je bilo recimo to, ki je bilo objavljeno na njihovi spletni strani, zelo jasno povedo, da se od nas pravzaprav oddaljujejo. Slovenija potrebuje zaveznike, ampak potrebuje verodostojne zaveznike, sodelovati mora gospodarsko z vsemi, politično pa bi se veljalo         povezovati tesneje s Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, torej z višegrajsko skupino, ki razume kaj je ohranitev lastne identitete, ki tako tudi dosledno ravna, pa če je kdo v Bruslju s tem zadovoljen ali pa ne. Zadovoljni so pa njihove državljanke in državljani. To je tisto geslo, ki bi moralo veljati tudi v Sloveniji, najprej Slovenija, gospod.
…/izključen mikrofon/ gospod Horvat za razpravo in nato gospod Jelinčič.
Hvala lepa, gospa podpredsednica, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!  Ta akcijski načrt proti dezinformacijam mi v Novi Sloveniji seveda vidimo v luči globalne strategije Evropske unije o zunanji in varnostni, predvsem varnostni politiki. Dezinformacijam lahko rečemo tudi propaganda, seveda lažna propaganda, tista, ki načenja varnost Evropske unije in seveda tudi Slovenije.   Bi vas prosil gospod minister za zunanje zadeve ali lahko v tej luči komentirate, čeprav to ni, vem, da ni direktna tema tokratnega zasedanja sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ampak kljub vsemu, morda pa lahko spravimo v okvir tega akcijskega načrta proti dezinformacijam obisk gospoda Putina v Srbiji. Bil je, lahko rečemo, zvezdniški, 120 tisoč ljudi. In dobro sem poslušal vašo uvodno predstavitev in se strinjam, ko ste omenjali zahodni Balkan in privlačnost Evropske unije, seveda za zahodni Balkan. Ali ta obisk, ne razumite kot provokativno vprašanje, ampak si ga tudi sam postavljam, ali ta obisk lahko pripomore v Srbiji konkretno ali pa širše na zahodnem Balkanu k privlačnosti Evropske unije? Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima gospod Jelinčič.
Hvala lepa. Tukaj bo, kot kaže, v Bruslju eno od najbolj pomembnih razprav bo akcijski načrt proti dezinformacijam. Jaz mislim, da ne gre za akcijski načrt proti dezinformacijam, ampak za akcijski načrt proti širjenju resničnih vesti in resničnih dogodkov, ki se jih skriva, ki se jih ne sme niti prikazati, ne sme se o njih govoriti, ne sme se o njih pisati. Pravzaprav gre za eno zelo zelo Orwellovsko zadevo, ki omogoča, da veliki brat iz Bruselj bo imel pravico določati kaj se sme pisati, razširjati in čez nekaj časa tudi kaj se sme misliti. Vsi, ki bodo razmišljali drugače bodo sankcionirani. Ti akcijski načrti, kakršni so, se bodo zlomili. In potem bomo imeli dve Evropi, Evropo svobode in Evropo teme. Ampak na žalost bo ta Evropa teme na zahodnem delu. In glavno mesto te Evrope teme bo Bruselj in njegovi adlatusi, ki krožijo koli te bruseljske druščine. Žal Slovenija vedno bolj postaja en najmanjši in najbolj, bi rekel, skrben in prijazen in pohleven adlatus Bruslja. Naše besede se pravzaprav ne sliši tam, ne sliši se naših zahtev, ne sliši se tistega, kar želijo naši ljudje, državljani, ne sliši se tega kaj ljudje razmišljajo, sliši se samo tisto kimanje in klanjanje bruseljski visoki gospodi. Jaz mislim, da takšna srečanja, kjer bi se razpravljal o akcijskem načrtu proti dezinformacijam so zelo smešna. Po drugi strani še posebej, če to povezujemo z delovanjem, kot je rekel minister, v korist določenih držav, ki jih Savdska Arabija po dolgem in počez napada. Nisem pa zasledil nikjer, da bi kdo dvignil glas proti Savdski Arabiji. Skratka, Jemen, ubogi ljudje v Jemnu, jim bomo pomagali, ampak Savdska Arabija         pa naj dela po svoje tako kot jih paše, zaradi tega, ker zahodni zavezniki so prijatelji s Savdsko Arabijo. Mislim to je eno svetohlinstvo prve vrste. Jaz v Sloveniji nikoli nisem pričakoval takega svetohlinstva. Konec koncev slovenski narod je bil vedno pa hraber pa si je upal povedati v obraz marsikomu tudi tisto, kar ni bilo ravno lahko povedati, danes tega ni več. Sedaj postajamo neka obrobna bruseljska provinca, sedaj lahko samo še pričakujemo, da bodo v kratkem še svoje smeti začeli sem voziti.     PODPPREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala.   Kot naslednji razpravljavec dobi besedo dr. Milan Brglez. Izvolite.     DR. MILAN BRGLEZ: Najlepša hvala. Sam se bom usmeril na drugi del tega zasedanja in to je še zlasti ta del, ki je namenjen sodelovanju med EU in / nerazumljivo/ arabskih držav. Znotraj njega me predvsem zanima v bistvu kaj bolj določnega o tem kakšno vlogo te lige oziroma kakšno stališče znotraj tega bo Slovenija zagovarjala do reševanja izraelsko palestinskega spora - to je prvo vprašanje.   Drugo. Tudi sam imam pravzaprav neke pomisleke občasno, ko se zadeve na koncu izpeljejo drugače kot si pravzaprav želimo. Proces demokratizacije recimo arabska pomlad, ki se je zgodila je privedla do drugačnih izidov kot smo si jih pravzaprav s podpiranjem tega želeli. Jaz se sedaj bojim znotraj tega arabskega sveta predvsem posledica položaj žensk, ki je tako ali drugače pravzaprav izpostavljen in me zanima kakšna stališča oziroma kakšen pristop do tega vprašanja v dialogu se Slovenija pravzaprav zavzema do arabskih držav. Hvala.    PODPPREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo za razpravo? Gospod Boris Doblekar, izvolite.     BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Še enkrat, lep pozdrav vsem skupaj - zunanjemu ministru s sodelavci in pa vsem poslankam in poslancem!   Jaz bi imel nekaj kratkih vprašanj oziroma dodatnih pojasnil in bi prosil ministra, če je kar se da natančen, da bomo lahko vsi to razumeli predvsem pa slovenske državljanke in državljani, da ne bo zavito v neke celofane oziroma da ne bo ostajalo kakršnihkoli dvomov.   Govorili ste o akcijskem načrtu proti dezinformacijam in me konkretno zanima kakšno je dejansko stališče Republike Slovenije do tega vprašanja do teh dezinformacij do podpore neodvisnim medijem do podpore neodvisnim novinarjem kot ste omenili in me zanima kdo bo tisti, ki bo odločal kaj so dezinformacije kdo bo o tem odločal in v katero smer to pelje kaj je tukaj zadaj? To me bolj konkretno res zanima.   Drugo vprašanje EU-ASEAN migrantska kriza, pogovori in me zanima konkretno kdo več stori oziroma vloži v zmanjšanje ilegalnih migracij, zaradi vseh nakopičenih težav tam spodaj. Zanima me kdo stori več na tem področju kdo več denarja da za to koga to bolj skrbi pravzaprav EU ali ASEAN? Zanima me tudi kakšno sporočilo imate oziroma imamo mi vsi skupaj v teh razpravah in vprašanjih o tej problematiki zelo konkretno za naše slovenske državljanke in državljane, da bodo to tudi vsi lahko razumeli? Čisto na kratko prosim za konkretne odgovore. Hvala lepa.     PODPPREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem gospodu ministru, da se, če se želite odzvati na         izpostavljena vprašanja in stališča v razpravi? Izvolite.
Hvala za besedo. Seveda se tudi moram, ker so bila zastavljena neka vprašanja, pa tudi želim. Mislim, da je prav, da stvari razčistimo.   Glede izvajanja gospoda Grimsa bi dodal, da se strinjam, da mora imeti zunanjepolitična aktivnost naše države pred očmi, tako kot je dejal, primarno zaščito naših slovenskih interesov, torej interesov naših ljudi, naših državljank in državljanov. Strinjam se tudi, da je kakršnokoli klečeplazenje, kot je bilo rečeno, pred drugimi tujimi institucijami ali državami neprimerno in zato lahko zagotovim, da Slovenija, torej naša vlada, zunanje ministrstvo, naši predstavniki tega ne počnemo. Ne klečeplazimo, pač pa se kot enakopravni partnerji v Evropski uniji, pa tudi širše v svetu pogovarjamo z drugimi državami, z mednarodnimi institucijami, institucijami Evropske unije in pač na podlagi argumentov, naših interesov, tudi skupnih interesov, ki jih povezujemo v Evropski uniji, odločamo tako, da storimo tisto, kar je po naši oceni najboljše tudi za Slovenijo. In včasih je treba naše interese in to zelo jasno varovati tudi v drugih državah, v drugih delih sveta za aktivno zunanjo politiko z vključevanjem v multilateralna prizadevanja, v borbo za človekove pravice, proti diskriminaciji, kakršne koli, še posebej se borimo, prizadevamo za čim več varstva za ranljive skupine, za varstvo žensk, otrok. To smo tudi dobili neko vprašanje. Se pravi, Slovenija si vedno prizadeva za človekove pravice vseh ljudi, še posebej pa za pravice in neko normalno življenje in tudi enake možnosti najbolj ranljivih skupin.   Ko je govora o višegrajski skupini, torej o V4, naj povem, da imamo z višegrajsko skupino korektne, dobre odnose. Tudi denimo, ko sem bil lansko leto na obletnici, 100. obletnici, na proslavi 100. obletnice državnosti v Republiki Češki sem videl, da imamo še vedno odlične odnose, recimo, s Češko, tudi v svojih kontaktih z zunanjimi ministri iz teh štirih držav so odnosi zelo dobri, konstruktivni, tako da ne zaznavam nobenega poslabšanja na tem področju, nobene skrbi v smislu, da bi Slovenija odstopala od nekih politik in vrednot, ki bi lahko škodovala tem državam. Naj rečem, da bomo tudi vnaprej ravnali tako, da bomo imeli tudi z višegrajsko skupino dober odnos. Jasno pa, da bomo ta odnos gradili tudi znotraj Evropske unije še naprej z vsemi ostalimi državami in skušali biti včasih tudi most med tistimi, ki se med seboj včasih težje sporazumevamo, pa jim lahko pri tem pomagamo. Tukaj ne vidim problemov.  Je pa res, da včasih smo v prizadevanju za varnost, razvoj in blaginjo Slovenci, kako bi rekel, največji sovražniki, kot se reče, sami sebi, ko rušimo sami sebi pomembne projekte, denimo omenili ste konkurenčnost, gospod Grims, kako so nas višegrajci kje prehiteli. Jaz se spomnim, ko smo se odločili, da v Sloveniji in omenjali ste prejšnjo vlado, prejšnji mandat, ko je bila sprejeta odločitev in nato je prišlo do izvajanja odločitve o veliki investiciji Magna, ki prinaša v Slovenijo delovna mesta, izpolnjuje visoke okoljevarstvene standarde in tako naprej, se je zelo veliko deležnikov v Sloveniji trudilo, kako bi ta projekt preprečilo, kar bi pomenilo seveda da bi ga dobila potem Madžarska ali katerakoli druga država. Ne bi govoril o tem, kako so nekateri celo leto zavirali projekt drugi tir. Danes bi lahko drugi tir že gradili, pa smo morali eno leto počakati zaradi notranjih razprtij. Ja, seveda nas potem države, ki so okoli nas, prehitevajo. Ne zato, ker bi bila naša zunanja politika tukaj slaba, nasprotno. Zato, ker sami sebi nagajamo. In mislim, da je to tisto, s čimer se bomo morali ukvarjati, ampak ne na tem odboru, to sem samo zato povedal, ker         je bilo to omenjeno. Sem pa vesel teh vprašanj, kajti verjamem, da vsi strmimo k istim ciljem, ki sem jih omenil, k usklajeni, transparentni in odlični zunanji politiki v korist Slovenije in seveda tudi našega širšega okolja, kar je spet v korist tudi nas samih.   Glede lažne propagande, ko jo je poimenoval gospod Horvat, torej te dezinformacije, »fake news« kot se imenuje in podobno. Dejansko to je tema, naj rečem, da je to tema, ki je izjemno pomembna ta hip, tako za Slovenijo kot za Evropo kot za celoten svet. Ocenjujem, da je v določeni meri, kot sem že rekel, nedavno na tem forumu prav količina dezinformacij, teh lažnih informacij, manipulacij, izdatno prispevala tudi k odločitvi prebivalcev oziroma državljank in državljanov Združenega kraljestva o Brexitu, saj se je po referendumu izkazalo, da se bodo številne novice, ki so jih prejemale preko časopisov in drugih medijev, dobesedno lažne. Temeljile so na lažnih dejstvih, ljudje so šli na glasovanje v zmotnem prepričanju glede marsičesa. Torej tudi to je bil eden od dejavnikov, ki je vplivalo na odločitev in to je lep prikaz tega kako lahko lažne informacije zmedejo ljudi, da je njihova demokratična odločitev pravzaprav lahko drugačna kot bi bila seveda, če bi poznali prave informacije, in če bi jih poznali, torej te prave, bi lahko bolj v korist njih samih in seveda naših demokratičnih vrednot.   Obisk Putina v Srbiji. Lahko komentiram, tudi predsednika Putina v Srbiji, lahko komentiram na način, da seveda je to, kater obiske bo imela neka država, stvar njene suverene presoje. V to se ne morem vmešati. Vendar pa seveda tudi v Sloveniji pričakujemo, da bo Srbija, ki zatrjuje, da je na evropski poti, da želi vstopiti v evropsko integracijo, še naprej se trudila, prizadevala, da seveda z reformami in drugimi dejanji izpolni nadaljnje pogoje za vključitev v Evropsko unijo in da na tej poti vztraja. Če seveda takšni obiski, srečanja dajejo dvoumne informacije o tej njihovi evropski poti, to seveda ni dobro, naj vsak presodi sam kako takšen obisk učinkuje. Jaz mislim, da je res zelo pomembno to, da mi, torej Slovenija vztrajamo na tem, da pomagamo tem državam na njihovi evropski poti, da jih k temu spodbujamo, da na to opozarjamo tudi naše partnerje v Evropski uniji, da torej počnejo isto, da pa seveda tudi zelo jasno izrazimo pričakovanje, da same te države Zahodnega Balkana ali pa jugovzhodne Evrope, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo, zelo jasno izpostavijo tudi pot do tega cilja in vse ukrepe, ki jih mislijo na tej poti uresničiti in ne dajejo dvoumnih signalov.   Glede navedb gospoda Jelinčiča, ki govori, da pravzaprav akcijski načrt glede dezinformacije bolj načrt proti širjenju resnice v Bruslju, da v Bruslju pač imamo velikega brata, ki sam dezinformira državljane, in da postaja Bruselj mesto teme in ne svetlobe, s tem se seveda ne morem strinjati. Seveda v vsakem okolju danes se pojavlja dezinformacija, vendar pa verjamem in sem prepričan, da članice Evropske unije, institucija Evropske unije, tudi Slovenija z njimi si prizadevamo ravno s tem, da se borimo proti dezinformacijam, ker neki usklajeni dejavnosti, ki edina lahko pripomore k temu, da bomo preprečili širjenje neresnic, manipulacij in torej teh škodljivih dezinformacij, ki potem zavajajo naše državljane. Tako, da sem prepričan, da ta razprava je zelo pomembna in koristna, torej o dezinformacijah, da imamo neke skupne poti in mehanizme, ki jih moramo porabiti, predvsem gre za medsebojno komunikacijo, preverjanje podatkov, bi rekel, neko stalno aktivnost, ki potem pripomore k temu, da preprečimo takšne pojave, ki želijo oslabiti evropsko demokracijo in naše evropske vrednote.   Če gremo naprej k vprašanju gospoda Brgleza, kaj pričakuje pravzaprav Evropska unija oziroma Slovenija od sodelovanja med Evropsko unijo         in ligo arabskih držav. Naj rečem, da seveda tukaj je več pričakovanj. Moramo se zavedati, da ta liga teh držav ni enotna prav v vseh svojih pogledih, pa vendar je dobro, da nastopajo enotno, da se k temu prizadeva in da so naš sogovornik. Torej, od njih pričakujemo potrditev nadaljnjega sodelovanja na več področjih, od izvajanja agende 2030, do implementacije pariškega dogovora o podnebnih spremembah, do sodelovanja na področju migracij in boja proti terorizmu, do ohranitve iranskega jedrskega dogovora, do reševanja, torej pričakujemo tudi, da sodelujemo pri reševanju izraelsko-palestinskega spora. Torej, na poti k doseganju miru in procesa priznanja dveh držav. Pričakujemo njihovo sodelovanje pri umirjanju razmer v Siriji, Libiji, Iraku in Jemnu ter na področju afriškega roga, zlasti glede piratstva v Rdečem morju. To so, recimo, nekatere konkretne tematike, kjer z njimi sodelujemo in si prizadevamo najti čim večje soglasje tako na načelni kot tudi na akcijski ravni. Seveda pa, ko gre ravno za položaj žensk, otrok, ranljivih skupin, kot sem prej rekel, si pa Slovenija vedno na vseh multilateralnih forumih in na takšnih srečanju, pa tudi v bilateralnih srečanjih, vedno prizadeva in se zavzema za to, da se odpravlja vsakršna diskriminacija, da se še posebej varuje človekove pravice in državljanske pravice žensk, otrok in drugih ranljivih oseb oziroma skupin. Prav v tem smislu se trudimo biti in se bomo še trudili biti zelo prepoznavni tudi na mednarodnem področju, kajti v tem je tudi naša moč, da lahko povzdignemo glas včasih močneje kot drugi ravno v teh zadevah.   Gospod Doblekar je postavil dve, če sem prav razumel, zelo takšni jasni vprašanji, kakšno je stališče Republike Slovenije do dezinformacij, do podpore neodvisnim medijem in kdo bo o tem odločal. Torej, naj povem, da seveda naše stališče glede dezinformacij je jasno, ne sme jih biti oziroma prizadevati si moramo, da jih preprečujemo, nevtraliziramo, odpravljamo, da jih je skratka čim manj. Kajti, vemo da v realnem življenju jih popolnoma, seveda ne moremo odpraviti. Sedaj seveda mi tukaj podpiramo tudi absolutno delovanje neodvisnih medijev, kar pa ne pomeni, da neodvisni mediji niso zavezani zakonskim pravilom. Tudi oni morajo spoštovati zakonite okvire. Ne smejo, denimo, širiti kakšnega sovražnega govora in podobno, hkrati morajo upoštevati in to pričakujemo neke etične standarde, ki zadevajo področje medijskega poročanja. Seveda pa nimamo tu neke institucije, ki bi bdela, tako kot je bilo rečeno, veliki brat nad vsem, ker bi to lahko pripeljalo res do zlorabe. Tu gre za to, da okrepimo sodelovanje med državnimi institucijami na vseh nivojih, pa tudi upam na področju civilne družbe, kjer lahko seveda potem s skupnimi napori s primerjavo informacij, z boljšim medsebojnim informiranjem preprečujemo dezinformacije. Tako da v tej smeri bo ta dinamika potekala.   Glede ilegalnih migracij pa naj rečem tako. Ne znam oceniti koliko skrbijo te ilegalne migracije države jugovzhodne Azije, torej države Asean-a. Zanesljivo imajo tudi oni tukaj zelo pereče probleme. Bi pa rekel, da Evropska unija, ker tukaj pa lahko povem to v obliki stališča, pa se seveda postavlja to kot eno prednostno nalogo, prednostni izziv, sedaj že nekaj let. Poglejte, Evropska unija je tista, ki namenja največ humanitarne pomoči, če govorimo o denarni pomoči, državam Bližnjega vzhoda, Azije in Severne Afrike. Med vsemi državami in okoli na svetu mi namenjamo največ. Sedaj si prizadevamo tudi, da to humanitarno pomoč dopolnjujemo z razvojno pomočjo. Obstajajo tudi številne iniciative, da tudi na gospodarskem področju smo še bolj aktivni, da skušamo pomagati prebivalcem Afrike, Azije, da dobijo delo doma, da živijo v bolj varnih razmerah, urejenih razmerah, da ne bi bili prisiljeni v migracije, ampak denar ni vse. In zato ugotavljamo, da mora Evropska unija         okrepiti svoj politični vpliv. Tukaj smo po moji oceni še daleč od tega kar bi Evropska unija lahko storila, pa vendar upam, da se bomo temu idealu približevali, da bomo uspeli tudi na ta način prepričati sogovornike na drugih delih sveta, da preprečujejo tudi sami ilegalne migracije skupaj z nami in prepričan sem, da bo tako na ravni evropskih držav tudi nečlanic Evropske unije kot tudi na ravni institucije Evropske unije postala to prioritetna naloga, kajti predvsem ilegalne migracije, množične migracije so ta hip eden največjih izzivov pred katerimi je še vedno Evropska unija in zato bom tudi sam v imenu Slovenije, verjamem da tudi Vlada zastopa v to, da moramo tukaj to vprašanje venomer znova izpostavljati in izboljševati ukrepe za preprečevanje teh negativnih pojavov, ki se znotraj tega pojavljajo.   Toliko, hvala lepa.
Hvala lepa gospod minister.   K razpravi se je prijavil še dr. Matej T. Vatovec, izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala podpredsednica. Lep pozdrav vsem!   Kar se tiče sodelovanja z ligo arabskih držav. Večkrat ste omenili tudi jemanje, reševanje situacije. Mene zanima, če lahko mogoče nekoliko konkretneje, kakšno bo stališče do situacije v Jemnu. Mislim, da je zelo jasno kaj se tam dogaja. V zadnjih treh letih je umrlo 85 tisoč otrok mlajših od pet let v Jemnu. 14 milijonov ljudi je na robu lakote oziroma trpi za lakoto, od tega je polovica otrok, vemo pa kaj je vzrok tega. Se pravi, intervencije Saudske Arabije v to državo. Zdaj, problem je, da delovanje Saudske Arabije pravzaprav na nek način tudi sami podpiramo. Saudska Arabija je pod protektoratom Združenih držav Amerike, predvsem problematično pa je, da Saudska Arabija kupuje bombe s katerimi bombardira tudi civilne točke v Jemnu od Združenih držav, Francije, Združenega kraljestva, Nemčije, itd., se pravi, ceste, naše stališče je jasno zakaj je ta problem. problem je Nato. Me pa zanima, mislim, kakšno bo to stališče ker ne glede na to koliko humanitarne razvojne pomoči vlagamo v države bližnjega vzhoda ali pa tudi kje drugje, je to metanje denarja v peč, če istočasno podpiramo ravno vojne zločine, ki jih tako ali drugače delajo naše partnerice v Natu ali pa celo v Evropski uniji. Tako, da me zanima: Kakšen bo plan oziroma kakšen bo pristop k reševanju situacije v Jemnu in kakšen bo odnos do Saudske Arabije?
Gospod zunanji minister, izvolite.
Hvala lepa gospodu Tašnerju Vatovcu za to vprašanje.   Torej, strinjam se z vami, kot sem že tudi sam prej rekel, humanitarna katastrofa v Jemnu je dosegla neslutene, torej grozljive razsežnosti in zato je pravzaprav moralna, etična dolžnost vseh držav tega sveta, da se na to odzovemo. Seveda, če bi bila Slovenija močnejša po svoji politični, vojaški ali kateri drugi moči, bi lahko storili še kaj več, ampak storili bomo vse kar moramo in to je, da na eni strani zelo jasno povemo, na glas povemo, znotraj Evropske unije, na drugih forumih, da moramo odpreti v Jemnu vse humanitarne koridorje, da bo prešla humanitarna pomoč do otrok, žensk, prebivalstva na sploh. Da se doseže čim prej oziroma ohrani čim prej neko premerje in iz tega naj na sledi potem tudi prekinitev spopadov, naj pride do miru in zato moramo pozivati k temu tiste mednarodne dejavnike, ki so najmočnejši, se pravi, predvsem članice varnostnega sveta in druge večje države, tudi Saudsko Arabijo, tudi vse tiste regionalne velesile ali sile, ki imajo največji vpliv v tem spopadu in lahko najhitreje pripomorejo k temu, da se doseže nek trajnejši mir, in da se pomaga ljudem. Podpiramo seveda to, da bo varnostni svet napotil misijo, ki bo v Jemnu in         drugače bo storila vse kar mora, da se realizira dogovor iz Stockholma, torej da se s političnimi sredstvi torej doseže neka stabilizacija razmer. Naj pa povem, da sem se še lansko leto, torej pred novim letom, v decembru, sestal tudi s predstavniki nevladnih organizacij in številnih državljanov ki so tukaj v Sloveniji, v skrbi za ljudi v Jemnu podpisali neko pobudo, ki sem jo nemudoma sprejel, zato sem jih tudi povabil na razgovor, da se stori več. Tako tudi želimo prav v sodelovanju z našimi nevladnimi organizacijami katerih aktivnost v tem primeru še posebej izpostavljam kot hvalevredno, kot zelo humano, zelo pozitivno, da torej tudi z njimi skupaj v Evropi okrepimo zavest o tem, da se prepreči, denimo, prodaja orožja, ki bi služilo namenu vojne v Jemnu, da se po političnih kanalih izvaja dodaten pritisk preko drugih evropskih držav, ki imajo lahko še večji vpliv kot Slovenija, konkretno nad udeležence tega spopada ali konfliktna na bližnjem vzhodu. Da se še bolj aktivira institucija Evropske unije, da na vse to bom pač opozarjal znotraj Sveta za evropske zadeve kot zunanji minister in upam, da nam bo tudi uspelo na nevladni ravni nekako pomagati našim nevladnim organizacijam, da to z nevladnimi organizacijami v drugih državah Evrope dosežejo neko sinergijo pri takšnih pozivih.   Bi pa rekel še to. Naše nevladne organizacije ponujajo tudi konkretno humanitarno pomoč, ko bo ta možna, recimo v smislu pomoč otrokom, ko jih bomo lahko iz teh območij dobili pri, kako bi rekel, zdravljenju njihovih travm, denimo pomoč pri razminiranju se lahko ponudi s strani naše organizacije ITF, ko gre za tovrstno pomoč, ki smo jo danes že omenjali. Tukaj gre tudi za druge psihosocialne oblike pomoči, ki jih naše humanitarne in druge nevladne organizacije znajo nuditi, so jih že nudile v takšnih primerih in tudi tukaj bomo z njimi sodelovali, jim pomagali, da ko bo čas zrel za takšno akcijo, tudi lahko potem njih angažiramo v tem smislu. Tako, da ja, bomo si prizadevali, bo pa zelo dragoceno, če smem s tem zaključiti, da tako pri tej tematiki kot pri drugih, ki smo jih danes omenjali, dobimo takšne pobude s strani vas poslank, poslancev, torej obeh odborov Državnega zbora, kajti takšne pobude, ideje, razmišljanja so zelo dragocene, ker potem zunanje ministrstvo še lažje oblikuje konsistentne politike pa tudi takšne, ki še bolj odražajo voljo Slovencev, ki so tukaj. Vemo, Slovenci smo zelo solidaren narod.   Hvala lepa.
Hvala lepa za vsa vaša dodatna pojasnila.   Želi morda še kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.   Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v Bruslju, 21. januarja 2019.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in hkrati 14. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas tudi, da se bo 6. nujna seja Odbora za zunanjo politiko pričela čez 15 minut, ob 12.34.   Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, dr. Darij Krajčič. Hvala.
Hvala lepa spoštovana sopredsedujoča za besedo.   O zadevi bo Odbor za zadeve Evropske unije glasoval, pa vas bom tukaj prosil za pomoč, ker mi je malo daleč glasovalna naprava.   Glasovali bomo o predlogu sklepa, ki se glasi:   »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo v Bruslju, 21. januarja, in jih podprl.« Za nas veljajo glasovalne naprave s številko B 21 do 40. Glasujemo.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)   Ugotavljam, da je sklep sprejet.         S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 27. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Vsem prisotnim se lepo zahvaljujem in jih lepo pozdravljam. Hvala.    Seja je bila končana 18. januarja 2019 ob 12.20.