6. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

27. 9. 2018
podatki objavljeni: 27. 9. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 6. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.   (nadaljevanje) Obveščam vas, da so danes kot nadomestni člani na seji: namesto Gregorja Periča je gospa Monika Gregorčič in namesto dr. Franca Trčka je na seji gospod Primož Siter.  Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKEM SKLADU ZA PRILAGODITEV GLOBALIZACIJI.  Gradivo k vsem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade 12. septembra letos na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo je 28. september letos. Gradivo k 1. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matičnemu delovnemu telesu; slednji ga je obravnaval na 2. nujni seji, 20. septembra 2018, in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.  Prosim gospo Bredo Božnik, državno sekretarko Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Breda Božnik
Zahvaljujem se za besedo. Spoštovani, lepo pozdravljeni! Danes sem z vami prvič v taki sestavi in se veselim nadaljnjega sodelovanja.  Če dovolite, bi najprej kratko predstavila zgodovino ESPG in hkrati z njo tudi namen te uredbe. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (krajše: ESPG) je bil ustanovljen leta 2007 z namenom izkazovanja solidarnosti in zagotavljanja podpore delavcem, ki v nekem trenutku postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, kasneje, leta 2009, pa tudi zaradi posledic finančne in gospodarske krize. Sredstva iz ESPG so namenjena izključno financiranju ukrepov in dejavnosti na trgu dela, ki bi presežnim delavcem lahko pripomogel k lažji ponovni vključitvi v trg dela. Poleg tega navedenega so morale države, ki so za pomoč zaprosile po prvotni uredbi, izpolnjevati tudi pogoj vsaj tisoč presežnih delavcev v podjetju ali v sami panogi; tega pogoja pravzaprav skoraj nobena izmed članic ni mogla izpolnjevati, med njimi seveda tudi Slovenija, ker je pa ta pogoj tisočih delavcev dejansko previsok. Zato je leta 2009 v veljavo stopila začasna uredba, ki je področje delovanja sklada razširila na posledice finančne in gospodarske krize, znižala prag števila presežnih delavcev s tisoč na petsto, zvišala pa se je tudi stopnja sofinanciranja s 50 na 65 %. Slednji pogoji so tako ostali v veljavi tudi v trenutni uredbi 2014-2020.  Na podlagi začasne uredbe je pogoje za pridobitev sredstev izpolnila tudi Republika Slovenija, ki je vlogo na Evropsko komisijo oddala 28. 4. 2010. Vloga je bila pripravljena za pomoč presežnim delavcem družbe Mura, d.d., in sicer za sofinanciranje aktivnosti, ki so jih izvajali Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Slednji izvaja aktivnosti usposabljanja na delovnem mestu, medtem ko sta sklada dela izvajala vrsto različnih aktivnosti, ki so bile namenjene lažji ponovni vključitvi delavcev na trg dela. Vlogo je Evropska komisija ocenila kot zelo dobro ter nas ob tem prosila, če jo lahko kot zgleden primer, primer dobre prakse, predstavi tudi drugim državam članicam; to je v bistvu zelo pohvalno, kajne.  Kar se tiče predloga nove uredbe na ravni Evropske unije, pa bi dejala takole.  (nadaljevanje) Predlog nove uredbe, ki bo stopila v veljavo s 1. januarjem 2021 in naj bi veljala do nadaljnjega, razširja področje uporabe na zagotavljanje podpore delavcem, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica globalizacije, sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije ali avtomatizacije. Poleg navedenega se v predlogu nove uredbe spreminjajo tudi merila za pomoč, in sicer se predlagani prag števila presežnih delavcev niža s sedanjih 500 na 250 presežnih delavcev, kar ni zanemarljiv podatek in pravzaprav za Slovenijo ugoden. Nadalje predlog navaja, da je za razliko od sedanje uredbe med ukrepe obvezno vključiti širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Tehnična pomoč je namenjena državam članicam kot podpora pri izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za izvajanje predlagane uredbe. Standardno obdobje za izvajanje ukrepov ESPG ostaja 24 mesecev, vendar pa predlagana uredba določa, da se obdobje 24 mesecev šteje od sprejetja sklepa za uporabo ESPG in ne od same predložitve vloge za podporo iz ESPG. Kljub temu država članica lahko začne z ukrepi za presežne delavce že prej, pred samim sklepom in tudi pred oddajo vloge na Evropsko komisijo, saj je bistvenega pomena, da so presežni delavci deležni ustreznih ukrepov takoj oziroma čim prej, ko se jim zgodi izguba zaposlitve.  Pogoji za oddajo vloge. Poleg že navedenega pogoja izpolnjevanja namena uredbe bo morala država članica v primeru oddaje vloge izpolnjevati tudi enega od naslednjih štirih pogojev: prvi pogoj je vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki ostanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; naslednji pogoj, vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju šestih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju; tretji pogoj, vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnem gospodarskem sektorju; in četrti pogoj, na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah, kadar odpuščanje delavcev resno vpliva na zaposlenost in na lokalno gospodarstvo - tu lahko ta prag 250 tudi znižamo, seveda ob upoštevanju določenih pogojev, ki jih je treba izpolnjevati. Izvajanje ukrepov se v začetku financira iz državnega proračuna, natančneje, iz domače proračunske postavke resornega ministrstva, šele po potrditvi vloge s strani Evropske komisije država članica prejme pomoč iz ESPG. Predlog nove uredbe skrajšuje čas potrjevanja vloge s strani Evropske komisije za 6 tednov. Tako bi potrjevanje vloge v najslabšem primeru trajalo nekje 20 tednov.  Kar se tiče stopnje sofinanciranja iz ESPG, naj bi bila v novi uredbi enaka stopnja sofinanciranja iz ESSS plus. Zdaj je manjša, torej, iz EGF smo imeli 60 %, ESSS je bilo pa zdaj nekje 85 oziroma 80 %.  To bi bilo okrog te razlage zgodovine in pravzaprav pogojev, ki jih postavlja ta uredba.  Kar se tiče stališča Republike Slovenije, bi kratko povzela. Republika Slovenija podpira cilj predloga uredbe, ki je zagotavljanje solidarnosti in podpore delavcem v EU, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica zlasti globalizacije, sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije ali avtomatizacije. Tako Republika Slovenija načeloma podpira predlog nove Uredbe za prilagoditev globalizaciji,  (nadaljevanje) vendar bo posebej pozorna pri pogajanjih o določbah, ki se nanašajo na opredelitve pojmov meril za pomoč, izračun števila presežnih delavcev in prenehanja dejavnosti, upravičence in upravičene ukrepe s ciljem zagotavljanja pomoči tega sklada tudi na majhnih trgih. Prav tako si bo Republika Slovenija prizadevala, da predlagane spremembe uredbe, zlasti tiste vezane na spremljanje izvajanja ukrepov, ne bodo pomenile dodatnega nesorazmernega finančnega in administrativnega bremena za države.  Ob koncu bi želela samo še seznaniti, da je stališče Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede Predloga uredbe o ESPG dejansko komuniciralo in se uskladilo s še štirimi drugimi ostalimi ministrstvi. Hvala lepa.
Hvala lepa gospe državni sekretarki.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim podpredsednika odbora, gospoda Primoža Siterja. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 2. nujni seji, 20. septembra 2018, kot matično delovno telo obravnaval Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, torej ESPG.  Pri delu odbora so sodelovali tako predstavniki Vlade kot predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z državno sekretarko Bredo Božnik. V razpravi so razpravljavci podprli stališče Vlade do Predloga uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji. Ob tem je bilo izpostavljenih več vprašanj. Med drugim, kakšni so parametri predlaganega znižanja praga presežnih delavcev s sedanjih 500 na 250 presežnih delavcev, ali je ta prag v izjemnih primerih lahko še nižji; ali ta uredba predvideva pomoč samo za presežne delavce; kakšna je časovnica prehoda na nizkoogljično družbo in ali to pomeni nova odpuščanja; kakšno bo obveščanje podjetij o upravičenosti in možnostih za podporo iz ESPG ter kako bo to potekalo; globalizacija in drugačne oblike dela; kakšne bodo prilagoditve; zakaj Slovenija že v preteklosti ni oddala več vlog za podporo ESPG; ali je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na to pripravljeno, saj smo, po mnenju nekaterih razpravljavcev, premalo izkoriščali te možnosti; kako potekajo regulacije in koliko sredstev je v proračunu namenjenih za črpanje iz omenjenega sklada.  Državna sekretarka je na zastavljena vprašanja odgovorila, ob tem pa izpostavila, da je črpanje sredstev možno za vse vrste ukrepov, primerno je tudi za mlade. Slovenija ni mogla črpati, kolikor bi želela, saj za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poudarila je, da se je treba v prihodnosti pri izvajanju ESPG spoprijeti z več izzivi oziroma da so potrebne določene spremembe na področju uporabe uredbe, spremembe meril za upravičenost ukrepov tehnične pomoči. Slovenija pozdravlja zagotavljanje tehnične pomoči, a bo v pogajanjih pozorna, da bo ta pomoč dejansko v korist držav članic, ki se odločijo za vlogo za pomoč.  Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je v skladu s prvim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.
Hvala lepa. No, veseli me, da je bila razprava na odboru res vsebinska in tudi temeljita, ker to prispeva k temu, da je tudi delo na našem odboru bolj učinkovito. Vedeti moramo, da imamo danes rezervirano tole sobo do 13. ure, potem nadaljuje delo drug odbor, in če ne končamo do 13. ure, bomo sejo prekinili in jo nadaljevali jutri.  Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Dr. Brglez, gospod Siter. Še kdo? Če ne, imamo dva razpravljavca, pa še sam se bom potem prijavil, torej tri. In potem, ko zastavimo vprašanja, boste, gospa sekretarka, odgovorili. Izvolite, gospod Brglez.
Zdaj je bom blazno razpravljal, ampak bi predvsem zastavil tista vprašanja, iz katerih sem nekako razbral, da do zdaj še niso bila   (nadaljevanje) odgovorjena.  Najprej me splošno zanima, katere so dejansko bile tiste panoge, ki so bile deležne največ pomoči, tudi na ravni Evropske unije, iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.  Drugo vprašanje je, ali je takšna pomoč delavcem na kakršenkoli način lahko omejena z obliko oziroma trajanjem zaposlitve. Ali bi lahko do nje dostopali tudi tisti, ki so zaposleni zgolj za določen čas, ali obstaja kakšna minimalna doba zaposlitve oziroma tudi samozaposlenih.  Tretje vprašanje je, kdo so predvideni izvajalci projektov ter do katere mere so ti projekti in oblike pomoči združljivi s storitvami, do katerih bi bili delavci upravičeni, na primer, s strani Zavoda za zaposlovanje, torej, ali je tu kakšna kombinacija pravzaprav mogoča ali ni mogoča.  In končno me zanima nekaj, kar je bilo po mojem napol že vprašano na odboru, ampak ker me ni bilo tam, me zanima, na kakšen način se ti kriteriji za spremljanje učinkov pomoči spreminjajo in ali imamo že razvite mehanizme, ki bi zadostili izpolnjevanje teh kriterijev ter sistemov poročanja oziroma kako bo s prilagajanjem na to. Torej, ali je kakšna časovnica predvidena ali karkoli podobnega, ker vem, da se zadeve potem, ko so enkrat sprejete na zakonodajni ravni, vedno na izvedbeni lahko zakomplicirajo, tudi iz številnih drugih zadev, celo iz naše zakonodaje, kaj šele evropske.  Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem še gospodu Primožu Siterju.
Hvala lepa. Kot smo že na Odboru za delo jasno povedali, v Levici smo podprli spremembo te uredbe, predvsem v luči smiselnosti nižanja tega praga, torej s 500 na 250. Tudi na odboru, če se, gospa Božnik, spomnite, smo izpostavili to specifiko Slovenije, ki je geografsko majhna in demografsko prav tako. In odpustiti 500 delavcev v slovenskem podjetju, mora biti to res že veliko podjetje in malo je takšnih slovenskih podjetij, zato smo veseli, da se ta krog upravičencev, da rečem, lahko širi z znižanjem praga.  Bi pa prosil samo še za razlago - malce ste v uvodni predstavitvi že nakazali -, kateri so pogoji, točni pogoji, za še nižanje tega. Govorili smo tudi, ali obstaja možnost za še nižanje tega praga, ker tudi številka 250 je za Slovenijo vseeno velika. To je ena stvar.  Druga stvar. Če gremo na eno od smernic, torej eden od pogojev je razogljičenje. Če se ozrem na vsebinski koalicijski sporazum peterice strank, je en oddelek… Vam bom prebral: »Čim prej bomo sprejeli in pripravili trajnostno usmerjen energetski koncept Slovenije, z ambicioznimi vzdržnimi cilji za gospodarstvo in prebivalce, ob upoštevanju trajnostnih načel na področjih razogljičenja ter primerjalne zanesljivosti in kakovosti oskrbe ter dostopnosti energentov do leta 2050, in sicer ob upoštevanju dviga stopnje samooskrbe ter načel pravičnega prehoda ob zagotovitvi konkurenčne proizvodnje energije za državljane in gospodarstvo.« Potem pa na področju podnebnih sprememb: »Vzpostavili bomo horizontalne povezave ministrstev in služb, ki bodo omogočile koordinirano pripravo Strategije za prilagajanje podnebnim spremembam.« Zaradi vseh teh nujnih sprememb lahko pričakujemo, da bo na dolgi rok prišlo do odpuščanja delavcev v tem ogljičnem delu energetike. Na kakšen način je Slovenija pripravljena na te scenarije? In tudi v luči dejstva, da do zdaj nismo izkoriščali tega programa oziroma ukrepa, kot bi ga kanili, ali je Slovenija zdaj pripravljena, ali bo izkoristila vse možnosti, ki so dane, da bomo lahko prešli k nekemu bolj pravičnemu prehodu v brezogljično družbo, ne samo iz okoljskega, tudi iz socialnega vidika.  Še eno stvar bi osvetlil kot dodatek k tistemu, kar smo na odboru že,  (nadaljevanje) nismo dobili nekega nedvoumnega odgovora, ali se presežni delavci, za katere se vloge štejejo, torej, jih seštevamo, te številke 250 ali manj na ravni države, na ravni neke gospodarske panoge, na neki drugi, geografski, morebiti regije, občine ali kakorkoli, ali na ravni podjetja.  Potem pa še en velik pojem v celi tej zgodbi je globalizacija. Na odboru je bilo rečeno, da nismo uspeli dokazati povezave, v preteklosti povezave med odpuščanji in globalizacijo. Zanima me, kateri so parametri ugotovitve, da gre za odpuščanje na podlagi globalizacije, kaj so merila, kako vemo, da je prišlo do odpuščanja zaradi globalizacije.  Najlepša hvala.
Hvala lepa za vprašanja. Zdaj pa še moje vprašanje. Jaz sem bolj operativec po duši, veliko smo delali na projektih. Iz tega nekako razumem, da organ upravljanja je ministrstvo, tega programa. In zdaj, če imam jaz težave v podjetju in mi nastane ta tehnološki višek, kot se je včasih reklo, ali pa odpuščanje iz poslovnih razlogov, napišem mail na ministrstvo in dobim novce, ali ne. Skratka, če malo opišete, kako poteka, čisto operativno, na kratko, ta postopek. Izvolite, gospa državna sekretarka, imate besedo.
Breda Božnik
Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za razpravo in vaša vprašanja. Bom poskušala, kar se da najbolje odgovoriti na vaša vprašanja.  Če grem najprej na vprašanja gospoda Brgleza. Kar se tiče panog, kjer se je ta zadeva v bistvu že nekako pokazala kot potrebna, gre tu v prvi vrsti za avtomobilsko industrijo, za računalniško industrijo, tekstilno, gradbeništvo in tudi trgovino na drobno. Kar se tiče predvidenih izvajalcev teh projektov, moram reči, da v tem trenutku še niso izbrani. Kar se tiče vprašanja o upravičenosti upravičencev s strani Zavoda za zaposlovanje, vam moram pritrditi, da ja, predvsem ljudje, ki bodo na Zavodu za zaposlovanju, so upravičeni do teh sredstev. Kako se pa ti kriteriji spreminjajo, je pa tako, v bistvu merila nekako ves čas ostajajo ista, to, kar je bilo, pravzaprav zdaj tudi ostaja, po tej novi uredbi ni zdaj nekih sprememb ali nekih dodatnih možnosti kot nek pogoj ali merilo za možnost vključitve in koriščenja sredstev ESPG.  Vprašanja gospoda Siterja. Kot ste že sami povedali, je možno nižati tudi prag 250 presežnih delavcev, gre pa za posebne in izredne okoliščine, ki pač vplivajo v tistem trenutku na neko lokalno področje, to se potem od primera do primera presoja in o tem odloča. Kar se tiče nizkoogljičega gospodarstva, ne nazadnje tudi podnebnih sprememb, o tem ste govorili, moram reči, da je to predvideno tudi za okoljsko problematiko in da pravzaprav v sklopu tega dejansko uresničujemo tudi že s programi iz ESS. Vprašali ste, ali je Slovenija pripravljena; to je vprašanje, ki ga zadnje čase pogosto dobivam, moram priznati. Jaz bi rekla tako - nikoli nismo dovolj pripravljeni, je pa res, da moramo v tem trenutku storiti popolnoma vse, da smo kar najbolje pripravljeni, tudi na situacije, ki jih mogoče v tem trenutku ne predvidevamo. Govorili ste tudi o merilih, in sicer bi jaz tu morda na kratko ponovno povzela te pogoje. Gre za vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, to je ena možnost. Druga, vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju šestih mesecev, zlasti v malih in srednjih podjetjih.  (nadaljevanje) Naslednja možnost vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev, zlasti v malih in srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali na različnih gospodarskih sektorjih, tako da jaz mislim, da je ta spekter kar precej odprt in širok, tako da se lahko vključi kar čim več ljudi. Če sem vam s tem odgovorila na vaša vprašanja. Hvala. Zdaj bi pa še vam razložila ta postopek, tako plastično, če lahko povem. Gre za to, da Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti bo te zadeve spremljalo. Zavod je tisti, ki dejansko sprejme te presežne delavce in potem ministrstvo v sodelovanju z zavodom v nekem časovnem okviru pripravi vso to podlago za potem prijavitev tega projekta za naprej, oziroma za pridobitev sredstev. Gre za roko v roki ministrstvo in Zavod za zaposlovanje ter konec koncev vsi ljudje, ki se jim zgodi to, pravzaprav pristanejo na Zavodu za zaposlovanje. Tako da, če sem tudi vam odgovorila, se vam najlepše zahvaljujem.
Hvala lepa gospa državna sekretarka za odgovore. S tem razpravo zaključujem. Glede na to, da je gospa državna sekretarka dobesedno prebrala tudi stališče k tej točki dnevnega reda, predlagam, da ga jaz ne berem ponovno, če se strinjate? Zato prehajamo kar na glasovanje.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem končujem 1. točko dnevnega reda. Zahvaljujem se državni sekretarki za udeležbo na seji, želim vam odlično sodelovanje z našim Državnim zborom, veliko uspeha pri vašem delu v tem mandatu in vam čestitam k imenovanju. Hvala.
Breda Božnik
Hvala lepa, zahvaljujem se za sodelovanje in se ga tudi v nadaljnje veselim. Lepo pozdravljeni. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA ZA DIGITALNO EVROPO ZA OBDOBJE. Zdaj glede na to, da imam jaz rad sogovornika pred sabo, vas vljudno prosim, če ni pretežko, da se zamaknete za dva sedeža. Torej, prehajamo na 2. točko dnevnega reda. Gradivo od 2. do 5. točke dnevnega reda je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je predloge stališč do zadevnih uredb obravnaval na 2. nujni seji, 25. septembra letos in sprejel mnenja, ki smo jih prejeli. Prosim gospoda Leona Behina, državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite, imate besedo.
Leon Behin
Hvala lepa gospod predsednik, spoštovani člani odbora, poslanci in ostali prisotni. Prav tako kot je že kolegica državna sekretarka pred mano izrazila dobro željo po odličnem sodelovanju v prihodnje, tako tudi jaz v imenu Ministrstva za javno upravo, kajti mislim, da bomo imeli lahko vsaj na področju digitalizacije, informatizacije v prihodnosti veliko konstruktivnih pogovorov glede na to, da gre za nekatere povsem nove programe in povsem nova izhodišča na področju Evrope z enotnim ciljem digitalnega enotnega trga Evropske skupnosti.  Sam predlog uredbe o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021-2027 temelji predvsem na določbah t.i. Talinske deklaracije oziroma želje po skupni / nerazumljivo/ digitalizaciji v Evropi in gre za povsem nov program, ki je namenjen izključno financiranju digitalne preobrazbe evropske družbe v obdobju 2021-2027, kar pomeni, da gre za nov evropski program t.i. nove finančne perspektive, ki bo v prihodnje in se zaenkrat trenutno še ne bo izvajala, zato so tudi vsi ključni dokumenti še seveda v tem trenutku v začetni fazi. In ravno to mnenje, ki ga danes skupaj oblikujemo k tej uredbi je prvo mnenje, ki bo podano na to uredbo v uradni obliki, kar pomeni, da bomo v nadaljevanju videli tudi, kako so se stališča Republike Slovenije do te uredbe tudi v resnici oblikovali.  Kar je posebej pohvalno v tem primeru je, da je za to digitalno preobrazbo evropske družbe namenjenih več kot 9 milijard evrov v tem finančnem obdobju, če vemo, da je v tej finančni perspektivi, če rečemo, v letih 2014-2020 za podobne vsebine e-povezljivosti držav Evropske unije bilo na razpolago približno samo 2 milijardi evrov, na katere je tudi z nekaterimi kot je kibernetska varnost in pa storitve javne uprave kandidirala tudi Republika Slovenija. Zaradi tega je povsem jasno, da podpiramo in si želimo, da bi uredba seveda v taki luči udi zaživela, predvsem zato, ker gre za digitalno transformacijo kompletne družbe in je tukaj potrebno sodelovanje več držav članic oziroma tako imenovanih evropskih regij. Program je usmerjen v področja, ki tudi po našem mnenju bodo imela največji učinek zlasti pri izboljšanju učinkovitosti in kakovosti storitev na področju javnega interesa, tako zdravstvenih storitev ali storitev državne uprave kot varstva potrošnikov storitve javnega sektorja in pa podpora MSP(?) pri prilagajanju na digitalne spremembe. Zaradi tega je sam program razdeljen na 5 specifičnih ciljev. Jih bom naštel zelo na kratko: razvoj in krepitev visoko zmogljivega računalništva v EU, razvoj in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence, kar gre čisto za novo področje, kibernetska varnost, ki je bila izražena tudi že v tej perspektivi, enostavne dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter tudi do širjenja najboljših načinov porabe digitalnih zmogljivosti.  Sama stališča upravičenci in vse ostalo, jaz ne bi ponavljal, je mislim, da več ali manj zelo jasno napisano v sami uredbi, tako da jaz bi šel bolj na stališče Republike Slovenije do predloga. In sicer Republika Slovenija oziroma Vlada predlaga, da se pozdravi predlogu uredbe o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021-2027. In seveda posebej pozdravlja višino skupnega zneska finančnih sredstev v tem odboju, to je približno 9,2 milijardi evrov, ki je namenjen financiranju digitalni preobrazbi. Glede na to, da je Republika Slovenija ena izmed pobudnic različnih dejavnosti na področju visoke tehnologije ter dviga kakovost digitalizacije v Evropi in razširjanje njene digitalne preobrazbe. Tudi v celoti podpiramo vse specifične cilje programa. Je pa res, da bo Republika Slovenija v okviru razdelitev skupnega zneska po posameznih ciljih v prihodnje stremela in zavzela stališče za boljšo uravnoteženost med posameznimi segmenti, in sicer med tehnologijami, zmogljivostmi, veščinami in znanjem. Posledično pomeni, da se zavzemamo za večji finančni delež za neposredna digitalna znanja in spretnost, kjer se prvotno predlaga 0,7 milijarde ter za uvedbo najboljšo uporabo digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, kjer je bil prvotni znesek 1,3 milijarde evrov. In seveda nekoliko zmanjša to delež na račun visoko zmogljivega računalništva, kjer je bilo prvotno predlagano 9,7(?) milijard, glede na to, da ti sistemi v Republiki Sloveniji so relativno dobro zgrajeni in menimo, da, čeprav bomo kandidirali na te razpise tudi za to vsebino, da je ta znesek sredstev nekoliko previsok in bi ga bilo pametno prerazporediti v tiste vsebine kot so navedene. Hkrati pa glede na to, da gre za prvi takšen osnutek uredbe in za nov program menimo, da si je potrebno prizadevati za jasnejšo opredelitev upravljanja programa, kjer je treba jasna pravila reči, kdo bo upravljal. Gre za, mogoče samo pojasnilo, gre za program, ki ga upravlja Evropska komisija, ne gre za upravljanje programa s strani posameznih držav članic, kot imamo primer v kohezijski politiki ali pa v regionalni ali pa v socialnih fondih, iz česar seveda izhaja, da bodo tudi privabitelji več držav skupaj, v tako imenovanem, regionalnem partnerstvu. Tukaj menimo, da je treba to upravljanje programa zelo jasno določiti, enako tudi postopek dodeljevanja teh sredstev in vloge države članic. Gradivo je navedeno, da tukaj gre od neposrednega do sofinanciranja, do tako imenovanih, finančnih inštrumentov, kar pomeni, da tukaj je treba zelo postaviti tudi te pogoje. Upravičenosti stroškov, dopolnilnega financiranja iz drugih programov EU in usklajevanja pristojnih organov, zagotovitev zveznega prehoda iz programov sedanjega, večletnega finančnega okvira 2014-2020, dejansko v ta program 2021-2027 in pa, seveda, jasno opredelitev vozlišč digitalne inovacije, kot enega temeljev, na podlagi katerega bo tudi ta uredba se, v nadaljevanju, izvajala. Toliko v tej uvodni predstavitvi, hvala lepa.
Hvala lepa, gospod državni sekretar. Mi imamo v našem sekretariatu sedaj tudi eno aktivnost, ki se ji reče izboljševanje dokumentov, ki prihajajo iz vladne strani. Vaš dokument smo ocenili kot primeren, tako da nanj nimamo pripomb, kar je po mojem dobro. Tako da, pri kakih drugih imamo pa malo več težav. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa, k tej točki prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je predlog stališča kot matično delovno telo obravnaval na 2. seji 25. 9. 2018. Dopolnilno obrazložitev je podal minister za javno upravo, Rudi Medved. V razpravi so poslanci večinsko podprli predlagano uredbo in stališče. Izpostavljena pa so bila tudi nekatera vprašanja, pomisleki in predlogi.  Tako je bilo izpostavljeno vprašanje: Ali predlaga uredba posebej predvideva tudi finančna sredstva za zagotovitev oziroma posodobitev infrastrukture, saj v Sloveniji trenutno obstaja veliko območij, ki še nimajo zagotovljene infrastrukture, ki bi omogočila širitev digitalizacije. Na splošno so se zavzeli za širitev digitalizacije Slovenije, posebej so se dotaknili problematike specifičnega cilja tri, kibernetske varnosti in zaupanja.  Vzpostavljeno je bilo tudi vprašanje glede črpanja sredstev na tem področju. Po dodatnih pojasnilih predstavnikov Ministrstva za javno upravo, je odbor z 10 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenja, da podpira predlog stališča.
Hvala lepa, gospod Pavlin. Na 13. seji, 25. septembra letos, je gradivo od 2. do 5. točke dnevnega reda obravnavala tudi Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ter sprejela mnenje, ki smo jih prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki, prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučeca, izvolite.
Bogomir Vnučec
Hvala za besedo. Spoštovani člani odbora, naša komisija podpira Predlog stališča Republike Slovenije do te zadeve, še zlasti se nam zdi smotrno ta predlog prerazdelitve sredstev, kajti sama visoka tehnologija nam nič pomaga, če nimamo za to usposobljenega kadra. Zato se nam zdi zelo pomembno, da se poveča delež izobraževalnim inštitucijam, ki bodo potem izobrazile kader, ki bo upravljal s temi tehnologijami. Toliko, hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo k tej točki dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Gospod Doblekar, doktor Brglez, še kdo? Gospod Siter in moja malenkost, tako da imamo štiri razpravljavce. Sedaj, pa bomo začeli kar od začetka. Prosim doktor Brglez, izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala. Pravzaprav imam zgolj dve vprašanji. Prvo je, da je v stališčih zapisano, da se Republika Slovenija pozdravlja v usmeritev programov področja, na katerih države članice same ne morejo zagotoviti potrebne ravni za digitalno transformacijo in njeno uspešnost oziroma je pri tem potrebno sodelovanje več držav članic oziroma evropskih regij. Tu me zanima, v bistvu, katera so ta področja? Ker se s to težavo torej srečuje naša država oziroma na čem bo fokus pri sodelovanju v tem programu. To je prvo. In drugo. V bistvu, malo glede samega načina, kako se bodo ta sredstva razdeljevala, ker bodo najverjetneje interesi držav članic zelo različni in bo treba biti najverjetneje zelo previdni pri kakšnih pogojih, da ne bomo iz viseli.
Hvala lepa. Naslednji je gospod Primož Siter, izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Zdaj, podlaga za ta konkretni predlog je Strategija za enotni digitalni trg. V Levici smo že cel čas bili precej kritični do tega dokumenta. Če gledamo širše, smo tudi videli, da so bile naše kritike na mestu. Govorim seveda o direktivi avtorskih pravicah, ki je polnila javni prostor v zadnjih tednih. Svoboda in nevtralnost interneta sta bila pod enim ogromnim pritiskom. Predvsem tudi tukaj je bila ta zgodba pod pritiskom kapitala, ki pa mu Slovenija že, lahko rečem, tradicionalno navadno podleže. Zdaj ta omenjena direktiva je jasen pokazatelj tega in opozorilo, v katero smer gremo. Če tukaj zraven vključimo še aktualne masovne kraje, predprodajo osebnih podatkov, potem vmešavanje v volitve in druge neke nečednosti, smo lahko zaskrbljeni. Prosil bi vas, glede na navedeno, če mi lahko pojasnite, kaj iz tega konkretnega programa obeta Slovenija? Se pravi, ali govorimo o sredstvih, ki bodo namenjena izključno vlagateljem, v razvoj novih podjetij? Ali bodo namenjena sredstva tudi za reševanje kakšnih varnostnih težav, ustrezne rešitve in tako naprej. Pa tudi za pojasnilo bi vas prosil, glede na to, da program temelji, kot rečeno, na tej Strategiji za enotni digitalni trg, ali se bo Slovenija zavzemala za to, da bodo imeli korist od teh sredstev in vlaganj vsi državljanke in državljani, ne prioritetno podjetja in kapital? Če gre razvoj, recimo, na račun svobode in nevtralnosti interneta, z ozko dostopnostjo do novih tehnologij in je njihova uporaba izključno v nekem gospodarstvu, to ni neposredno v korist državljank in državljanov, ampak zopet, kot rečeno, tradicionalno v korist kapitala. Najlepša hvala.
Hvala lepa za vprašanje. Še gospod Boris Doblekar, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Imel bi vprašanje vezano na dosedanje črpanje sredstev v perspektivi 2014-2020. Kakšno je bilo črpanje? Koliko smo že porabili? Potem, kje se pojavljajo največje ovire pri pridobivanju teh sredstev? Potem, vprašanje, omenili ste boljšo uravnoteženost med posameznimi segmenti. Kako mislite to, v prihodnji perspektivi, še izboljšati, konkretno? In pa, regijsko povezovanje, kako je bilo z regijskim povezovanjem doslej in pa, s katerimi regijami oziroma državami načrtujete povezovanje v prihodnji perspektivi? Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Doblekar. No in še moja razprava in vprašanja.Omenili ste, v stališču, da je treba jasno določiti upravljanje, organ upravljanja in podobno. Pri zasliševanju ministra brez listnice, gospoda Bandellija, ki je zadolžen tudi za kohezijo, je bilo jasno sporočilo poslancev, da so bili največji problemi ali pa so največji problemi pri črpanju kohezijskih sredstev na Ministrstvu za okolje in prostor. In glede, seveda, da prihajate od tam, želim in priporočim, da ste pri tem precej bolj pragmatični. No in sedaj še vprašanje. Kdo se prijavlja na ta program? Kdo so upravičenci in kam se prijavljajo? K organu opravljanja, to je ministrstvo, si predstavljam? Ali kam drugam? Izvolite, gospod državni sekretar, imate besedo.
Leon Behin
Hvala lepa za postavljena vprašanja. Bomo probali, mogoče bom malo skakal, na vprašanja, ki ste jih zadali skupaj pa vsebinsko zavzel, da ne bom ravno vsakemu posebej.  Pa če grem vseeno od začetka. Na vprašanje gospoda Brgleza o fokusu sredstev, ki jih namenjamo v tem predlogu. Predvsem mi vidimo fokus tukaj v kibernetski varnosti in zagotavljanju te varnosti in digitalnemu trgu, kar pomeni, da tudi hkrati odgovor gospodu Siterju na vprašanje ali bo povečana kibernetska varnost. Da, definitivno. Kot je bilo izpostvljeno tukaj, gre glavni pomen ravno tem dvema vsebinama in zaradi tega bi tudi želeli, ker gre za tako imenovane mehke software vsebine, da bolj dajemo poudarke tem vsebinam kot da dajemo sami infrastrukturi in gradimo neko skupno infrastrukturo, ker mi smatramo, da države članice v svoji osnovi to infrastrukturo lahko imajo, saj Slovenija ima v večini zgrajeno in je potrebno povezovanje vsebin z vrhunsko varnostno politiko na tem področju. Kar se tiče samih predloga razdelitve sredstev ravno v tem, tudi tukaj se nam zdi nekoliko pomanjkljiva ta uredba ravno zaradi in jo bo morala slediti tudi določeni drugi izvedbeni dokumenti. Kako se bo to naredilo? Gre pa za klasični razpis, ki ga ima Evropska komisija. Ne gre za sistem, ker je to del odgovora gospodu predsedniku, kot je izvaja v kohezijskem obdobju in v tem in v naslednjem, kjer imamo mi tako imenovane organe upravljanja na nacionalni ravni. In ti organi upravljanja dobijo denar iz Evropske komisije oziroma država članice dobijo program, potem ga pa v svojih operativnih programih razdelijo na določene vsebine in v tem primeru imamo mi ali organ upravljanja, službe vlade za kohezijsko politiko in razvoj, ki upravlja z regionalnim in kohezijskim denarjem oziroma ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki upravlja s kmetijskim fondom in ribiškim fondom v okviru evropskih sredstev. Prijave tukaj bodo šle direktno na Evropsko skupnost, kar pomeni, da teh 9 milijard evrov, ki bodo na razpolago gre za klasične razpise, na katerih je treba skandidirati in tudi dobiti. In zaradi tega se nam zdi, ravno tako kot je izpostavil gospod Brglez, zelo pomembno kakšni bodo pogoji za to kandidiranje in biti predvsem proaktiven v pripravi dokumentov za to kandidaturo. Pa bom tudi povedal kaj je Republika Slovenija v tem paketu že do sedaj počela in kje mislimo tudi nadaljevati, zaradi tega, da bomo imeli čim bolj odprte vsebine, po drugi strani pa, da bomo dovolj pripravljeni, da se bomo na to lahko ob razpisu prijavili.  Kar se tiče same direktive in avtorskih pravic, mislim, da Republika Slovenija ni potrdila pač pozitivnega stališča do te zadeve in jo jaz težko komentiram. V sami tej si pa pri samem razvoju digitalnega enotnega trga mi tukaj prizadevamo dvoje. Vlada zasleduje predvsem interes tako imenovan javni interes, kar pomeni, da želimo tukaj omogočiti uporabo tako imenovanih javnih informacij po principu Once-only principle, kar pomeni, da vsi vtipkamo zadeve samo enkrat, potem se pa ti podatki ne ponavljajo, ni potrebnih novih vtipkavanj. Zadeve zelo tako poenostavljeno povedano. To pa ne pomeni, da lahko vsebujejo tako imenovane tajne podatke, osebne podatke, ki so prosto, ker tu imamo GDPR, ki iz tega področja tudi zagotavljanja varnosti delovanja in predvsem osebnih in drugih podatkov zelo strog. In naš fokus je predvsem za korist v državljane, kar pa seveda v določeni meri vključuje tudi razvoj podjetij v sodelovanju v tem partnerstvu. Kajti, v tem partnerstvu ne moremo iti samo uprava, izobraževalne inštitucije in občani, ampak je nujno, da gre tudi gospodarstvo iz roke v roko, ampak sredstva prvenstveno niso namenjena, ravno zaradi tega smo rekli, izgradnji oziroma nekih specialnih programov za privatna podjetja, ki bi jih potem prednostno tržila. Ampak gre za povezovanje že obstoječih baz, predvsem pa šolanje in uporabo, šolanje ljudi, da te podatke sploh znajo uporabiti. In tukaj vidijo prednost.   (nadaljevanje) Tukaj je smisel te deklaracije v skupni digitalizaciji Evrope kot jo tudi mi nenazadnje vidimo.  Kar se tiče sredstev in črpanja sredstev v periodi 2014-2020. Tukaj gre za veliko manjša sredstva pa ne za to vsebino kot je tukaj v sami uredbi izpostavljena. V tem primeru gre za klasično vsebino evropskih sredstev, ki se namenja v tem finančnem obdobju. Mi tukaj smo imeli predvsem dva večja projekta v tej finančni perspektivi v tako imenovanem CEF projektu po vezljivosti držav članic, kjer gre zopet za projekt kibernetske varnosti in pa storitev javne uprave. V sklopu tega nekateri projekti kot so e-davki, e-uprava, e določene vsebine že poteka. Nenazadnje imamo tukaj zelo velik projekt e-prostora, ki je največji projekt iz tega področja, kjer gre praktično za združitev vse na enem mestu v elektronskih portalih vseh prostorskih informacij, enako imajo pa tudi druga ministrstva kot smo že rekli tudi na delu in pa na Ministrstvu za zdrave svoje projekte. Ti projekti pa so seveda v sklopu slovenskega organa upravljanja, niso v sklopu kot smo rekli razpisa na ravni Evropske unije.  Kako bomo dosegli uravnoteženost? Uravnoteženost pa regijsko povezljivost bi mi želeli doseči s partnerskimi državami. Nenazadnje bom izkoristil to priložnost. Včeraj smo se udeležili ministrske konference o digitalizaciji na evropskem enotnem digitalnem trgu, kjer je Slovenija svojo vizijo predstavila ena izmed osmih držav pa vodila dva panela od šestih panelov, kar pomeni, da v tujini Slovenija je prepoznavna, kar se tega tiče. Nenazadnje imamo največ strokovnjakov iz umetne inteligence v Evropi in lahko rečemo, da jih imamo - na svetu praktično - in smo vodilna sila. Smo tudi projekte umetne inteligence iz vidika javne uprave in možnosti uporabe v kadrovske zadeve tudi predstavili kot enega od projektov, kjer nas je tudi Unesco nenazadnje podprl. Ravno s temi aktivnostmi želimo vplivati na naše in zelo tesno sodelujemo z generalnim Direktoratom za digitalizacijo, ki je na ravni Evropske unije in s pobudo, ki je bila tudi v lanskem letu prestavljena ravno na kongresu v Ljubljani, kjer gre za tako imenovano neformalno koalicijo različnih držav članic in tudi institucij za to digitalizacijo. Tukaj bi mi želeli seveda vplivati na bodoče, da čim bolj zbližamo stališče tudi vsebine, ki se bodo financirale.  Skupaj regijsko povezovanje pa, zaradi tega, ker kot smo že rekli prijavitelji bodo države članice in tukaj je nujno, d tista država članica, ki se prijavi dobi tudi podporo drugih držav članic. Zelo redki bodo verjetno projekti digitalizacije Evrope, kjer je prijavitelj samo ena država članica in zaradi tega je nujno, da se povezujemo s sosednjimi državami. Zelo dobro sodelujemo z Avstrijo predvsem od teh sosednjih držav tako, da tukaj je naš največji partner ravno v tej smeri. Želeli bi se pač z najbolj prepoznavno evropsko državo to je Danska na tem področju digitalizacije veliko bolj povezati tudi z njimi.  Mogoče samo še - mislim, da sem tudi odgovoril na eden del samega črpanja - prijava kot sem to rekel je na institucije Evropske unije ni nacionalna prijava, ampak gre dejansko ob prijavi tega razpisa. Predvideno je, da bo več razpisov in postopno. Kako smo mi pripravljeni oziroma kako smo to identificirali? Mi bi želeli, da tukaj notri spravimo nadgradnjo našega nacionalnega super računalniškega omrežja tako imenovanega »sling« omrežja kjer sodelujemo skupaj z ostalimi slovenskimi institucijami na tem področju. Leta 2009 smo bili lahko rečemo eni od prednostnih držav na tem področju in ta eden, ki ga želimo razviti. Druga je, da je Institut Jožef Štefan je definitivno ena od vodilnih institucij na področju umetne inteligence. Sam sem že rekel, da imamo enega eksperta na sedem tisoč prebivalcev. Kar se tiče umetne inteligence mogoče je to pomembno poudariti, kajti ta poudarek malokrat uporabljamo, da imamo znanstvenike na tem področju   (nadaljevanje) in da tudi imamo zelo dobro sodelovanje z Republiko Francijo in pa UNESCO-m, kjer bi želeli vzpostaviti center umetne inteligence v Republiki Sloveniji, tako na strokovnem področju, kot tudi v samem informacijskem. Naslednje področje oziroma kje smo to izvedeli, kdo so potencialni partnerji, ker smo spremljali pripravo te uredbe, je Republika Slovenija že izvedla t.i. mapiranje, oziroma pregled podjetij, raziskovalnih inštitucij z namenom pregleda potenciala prijave na tem področju, tako da to je evidentirano in tudi imamo zbrano in oddano in pa ne nazadnje je Ministrstvo za javno upravo skupaj z Ministrstvom za delo, socialo in enake možnosti ter nevladnimi organizacijami z namenom priprave teh projektov digitalnih kompetenc, tudi že pripravila marketinško akcijo za ozaveščanje prebivalstev digitalizacije in digitalnih tehnologijah in ta projekt ozaveščanja prebivalstva in uporabe digitalne tehnologije je eden osrednjih projektov, ki bi ga želeli prijaviti v obdobju 2021-2027.
Hvala lepa. Zdaj, če prav razumem, se bo država prijavila na ta razpis ali firme, pravne osebe?  GOSPOD ______ : Gre za t.i. konzorcijske prijave, kjer osnovno prijavo delajo države članice v partnerstvu seveda zadaj, če želite izkazati resnost prijave, morate imeti pa določene inštitucije, ampak vsekakor gre pod okriljem države, zato je ravno pomembno to partnerstvo izobraževalnih inštitucij, enega dela znanstvenih inštitucij, gospodarstva seveda v tem primeru in pa tudi vseh ostalih partnerjev v projektu in to je treba povezati seveda v mednarodni grozd, v celovito zgodbo enotne digitalizacije z istim ciljem. Tako da mi bomo sigurno lahko šli na več projektov, z več državami, ne bomo šli samo tri, štiri, zaradi tega, da bomo lahko te vsebine, ker države članice zasledujejo malenkostno različne vsebine za dosego istega cilja.
Hvala lepa. Za prijavitelje je to olajševalna okoliščina, ker ne bo imela opravka z nacionalnimi težavami pri črpanju, je pa na drugi strani res, da bo treba pa tekmovati na ravni Evropske unije, da dobimo te projekte.  S tem končujem razpravo pri tej točki dnevnega reda. Ker je predlog stališča daljši ga, če se strinjajte, ne bi bral v celoti, tako dajem predlog stališča, kot je objavljen na 4. Strani gradiva z dne 12. september letos. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem končujem 2. točko dnevnega reda. Zahvaljujem se državnemu sekretarju s sodelavcem, mu čestitam za imenovanje v mandat, želim veliko uspeha pri delu in želim si seveda tudi odličnega sodelovanja z našim odborom. Hvala. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI INSTRUMENTA ZA FINANČNO PODPORO ZA UPRAVLJAME MEJA IN VIZUME V OKVIRU SKLADA ZA INTEGRIRANO UPRAVLJANJE MEJA. Prosim gospo Natalijo Kovač Jereb, da se lepo v miru namesti, kar lepo v miru in jo prosim, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite državna sekretarka, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Jaz bi uvodoma najprej želela podati te osnovne informacije o delovanju teh treh skladov, glede na to, da se je 3., 4. In 5. točka nanašajo na finančni okvir. Mi nismo v bistvu vsebinski, se pa pokriva samo finančni okvirji s temi tremi točkami. Se pravi, komisija je 2. maja 2018 sprejela sveženj o naslednjem večletnim finančnem okvirju za obdobje 2021-2022. Tukaj so tudi trije predlogi za področje notranjih zadev.   Se pravi prvi predlog je Sklad za integrirano upravljanje meja, drugi predlog je Sklad za azil in migracije, tretji pa Sklad za notranjo varnost. Se pravi, splošna pravila glede črpanja, spreminjanja in poročanja so urejena v tem horizontalnem predlogu uredbe o skupnih določbah. Sklad za integrirano upravljanje meje, je razdeljen na dva inštrumenta in sicer na inštrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume, drugi pa je inštrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole. Razlogi za delitev so različna pravila glede sprejemanja odločitev na teh področjih, se pravi inštrument za finančno podporo za upravljanje meja nam je 5. poglavje Lizbonske pogodbe.  Komisija je v novem finančnem okviru predlagala bistveno okrepitev proračuna unije za upravljanje migracij in zunanjih meja in sicer za več kot dvakratno povečanje. Se pravi skupno se bo proračun Evropske unije za upravljanje zunanjih meja, migracij in begunskih tokov znatno povečal in bo znašal več kot 30 milijard evrov. Če dam za primerjavo je v obdobju 2014-2020 znašal 2,4 milijarde evra. Novi finančni okvir se bo začel uporabljati 1. januarja 2021 in je prvi, ki je pripravljen za Evropsko unijo, se pravi za 27 članic brez Velike Britanije. Potrebno je poudariti, da te uredbe ne oblikujejo vsebinskih politik, kot sem vam že prej povedala, ampak samo finančni okvir in prioritete, ki so opredeljene v strateških dokumentih. Skladi zasledujejo obstoječo vsebino, se pravi razvoj politik in drugačne določene prioritete, ugotovitve iz evalvacije obstoječih skladov, nujnost bolj fleksibilnih finančnih sredstev. Pogajanja v Bruslju pa so se začela že letošnjega septembra. Se pravi, zdaj pa, da preidem k tej konkretni 3. točki predloga stališča. Slovenija je do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi inštrumenta za finančno podporo, za upravljanje meja in vizume, v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja. Učinkovito varovanje naših zunanjih meja je pogoj za zagotavljanje varnega prostora, za prosti pretok oseb in blaga znotraj unije in je eden glavnih ciljev odziva unije za izzive, s katerimi se soočamo na področju migracij in varnosti. V preteklih letih so bili sprejeti že številni ukrepi za obvladovanje migracij in zagotavljanje varnosti, pri katerih pa se je vedno pojavilo vprašanje financiranja. Se pravi ta finančni inštrument pa ima sedaj dva cilja: izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja in nadaljnji razvoj skupne vizumske politike. Uredba v veliki meri temelji na sedanji uredbi, pri čemer se upošteva nov razvoj politik, se pravi ustanovitev evropske mejne in obalne straže, kar je zelo pomembno in ustanovitev žariščnih točk ter razvoj obsežnejših informacijskih sistemov in njihova povezljivost med drugimi sistemi držav članic. Zdaj, kar je pa pomembno pri tem skladu je pa to financiranje. Skupaj je za sklad namenjenih 9, 3 milijarde evrov. V okviru tega pa bo večina pripadala inštrumentu za finančno podporo za upravljanje meja in vizume, se pravi cca. 8 milijard gre skladu. Sredstva pa se bodo delila po naslednjem ključu: 60 % gre za program držav članic, 40 pa za fleksibilne inštrumente.  Zdaj pa še naše stališče do te 3. točke. Republika Slovenija pozdravlja možnost nadaljnje uporabe upravljavskih in kontrolnih sistemov in obstoječe finančne sheme. To pomeni, da bomo lahko tudi v okviru obstoječih struktur na Ministrstvu za notranje zadeve in policije brez večjih sprememb začeli s črpanjem sredstev. Kljub temu pa je ob predlogu ostalo po našem mnenju še nekaj zahtev, ki jih bomo poskušali doseči, da bi se neke črtale, neke pa poenostavile, predvsem te   (nadaljevanje) birokratske ovire. Večkratne revizije vseh teh projektov, kar vse to potem zaustavlja.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa državna sekretarka.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina.
Hvala za besedo. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je predlog stališča kot matično delovno telo obravnaval na svoji 2. seji.  Dopolnilno obrazložitev sta podala minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje, ali bo Slovenija glede na predvideni način delitve finančnih sredstev novega sklada 30 % za zunanje kopenske meje sploh dobila sredstva iz tega sklada. Odbor je po razpravi z 10 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da podpira predlog stališča.
Hvala lepa, gospod Pavlin. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca.
Bogomir Vnučec
Hvala za besedo. Tudi naša komisija podpira predlog stališča, ki ga je pripravila Vlada oziroma predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, in se strinjamo tudi z vsemi zadržki, zlasti z zadržkom glede povečanja administrativnih obremenitev za končne uporabnike in tehnično osebje.  Hvala.
Hvala lepa, gospod Vnučec. Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Se kdo javi? Prijavila sta se dva, gospa Meira Hot in gospa Nataša Sukič. Izvolite, gospa Meira Hot.
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem! Zanima me konkretno v zvezi s skladom za azil in migracije. Vprašanje imam, koliko je iz tega naslova Slovenija črpala v obstoječi finančni perspektivi. In konkretno, kakšni projekti so bili tako podprti ter kolikšen delež je bil iz tega naslova namenjen nevladnih organizacijam in koliko je bilo črpano preko državnih organov, najbrž preko Ministrstva za notranje zadeve, če imate te podatke. Koliko sredstev je na nivoju Evropske unije bilo nato podeljenih obmejnim državam članicam in ali so bila ta sredstva namenjena izboljšanju sprejemnih pogojev, na primer, v Grčiji in Italiji. Prav tako me zanima, ker tu izpostavljate učinkovito politiko vračanja, v okviru tega naslova bo kar visok delež šel v ta namen. Kakšni ukrepi bodo iz tega naslova podprti, ali gre tu za golo vračanje ali bodo tudi ukrepi v smeri vključevanja v domovini izvora, torej v matični domovini, za lažje vključevanje ponovno v domovini.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vprašanja.  Še gospa Nataša Sukič, izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav! Jaz bom nekoliko nadgradila to vprašanje, ki ga je kolegica pred mano postavila, v bistvu se navezuje tudi na vaše vprašanje, no. Upam si trditi, da danes vsi vemo, kaj se pravzaprav skriva pod zapisom »upravljanje zunanjih meja in izvajanje skupne vizumske politike«. Bodimo konkretni, to je ograja na meji, to so dodatni policisti, to je dodatna tehnična oprema za varovanje in tako naprej. Učinkovito upravljanje meje je bil tudi razlog, da so bila vojski podeljena policijska pooblastila, da smo razširili nadzor in obseg represivnih metod za tako imenovano upravljanje meja. Pod učinkovitim upravljanjem meje se skriva tudi sporna novela Zakona o tujcih in tudi dogajanje, ki smo mu priče na hrvaški meji v zadnjih mesecih, nezakonita in skupinska vračanja, onemogočanje dostopa do azilnega postopka in hermetično zapiranje meje. Tako nekako sta si Evropska unija in Slovenija zadnje tri leta nekako tolmačili to učinkovito upravljanje zunanje meje. To je pač ocena za nazaj. Mene pa zanima predvsem prihodnji mandat in to, o čemer tu danes govorimo. Pa me zanima, kaj konkretno Slovenija pričakuje od Sklada za integrirano upravljanje meje, koliko sredstev in za katere namene bodo sredstva porabljena v prihodnje, ne toliko za nazaj, za nazaj je že kolegica vprašala, kar me seveda tudi konkretno zanima,   (nadaljevanje) čeprav menim, da nekako razumem, kaj je bilo pod tem financirano, ampak predvsem me zanima za naprej.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Še gospod Boris Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Moja vprašanja bodo tudi kratka, pa nekako so že vezana tudi na predhodnike, vendar kljub temu.  Zanima me, kako konkretno bomo državljani Republike Slovenije videli te spremembe oziroma ukrepe, glede na to, da bodo znatno povečana sredstva. Kaj konkretno se bo dalo videti, kaj bo bolje za nas, za samo Slovenijo, kaj bo bolje na meji, kako ste si to zamislili.  Nadalje bom še vprašal oziroma izpostavil problematiko. Župani ob meji pogosto opozarjajo, da so področja ob meji vedno bolj prazna, vedno manj je tam poseljenosti, ljudje odhajajo, nočejo več tam živeti, slaba infrastruktura, ni industrije, skratka, ni nobenega razvoja in območje ob mejah je vedno bolj prazno. Tako, konec koncev, gledamo le še žico ob meji in prazna območja. Ali razmišljate tudi o tem, da bi, morda ne samo vi, ampak celotna Vlada, da bi nekaj storili, da bi to obmejno območje bilo bolj zanimivo za življenje.  Toliko bi imel. Hvala lepa za odgovore.
Hvala lepa, gospod Doblekar. Obveščam vas, da je naš sekretariat uspel podaljšati termin v tej dvorani za 10 minut, tako upam, da bomo končali to točko prej. Sam bi imel kakšno vprašanje, ampak morda kdaj drugič, saj se bomo tekom mandata še kaj srečevali.  Izvolite, državna sekretarka, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala vsem za vprašanja. Gospod predsedujoči, ali vas lahko prosim, da bi gospe Meiri Hot odgovorila kar pri četrti točki, glede na to, da se ta Sklad za azil in migracije nanaša na 4. točko, pa če je možnost, da bi sproti… / oglašanje v ozadju/
Ne, imamo… / oglašanje v ozadju/
Natalija Kovač Jereb
Če dovolite, bi vas lepo prosila.
Velja.
Natalija Kovač Jereb
Ja, da bi potem pri 4. točki.
Okej, lahko.
Natalija Kovač Jereb
Hvala lepa.  Gospa Sukič. Če zdaj lahko predlagam, ker vsebinsko, bi lepo prosila, če dovolite, da bi gospod Matej Torkar odgovoril, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, ker jaz bi lahko podala ta splošni del, kar se tiče migracij, ostalo pa bi lepo prosila, če lahko gospod Torkar, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, odgovori na vsebinski del.
Velja, izvolite, gospod Torkar. Prosim, da se predstavite z imenom in priimkom ter funkcijo.
Matej Stopar
Najlepša hvala, predsedujoči, za besedo. Sem Matej Torkar, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za notranje zadeve.  Rad bi podal nekaj pojasnil v zvezi z vprašanjem spoštovane poslanke Sukič, in sicer glede ukrepov, ki se financirajo iz sredstev EU na meji. Omenili ste postavljanje ograje, potem policiste oziroma pomoč vojske pri skupnih patruljah s policisti. Naj povem, da ta sredstva niso že v obstoječi finančni perspektivi financirana iz sredstev EU in tudi tovrstni ukrepi bodo, po naših pričakovanjih, izvzeti tudi iz financiranja v prihodnjih skladih. Tu bi mogoče spomnil na uvodno opozorilo gospe državne sekretarke, da mogoče za razliko od ostalih skladov, katerih obrazložitve smo poslušali prej pri 1. in 2. točki, so ti skladi prvenstveno namenjeni podpori obstoječih politik, ki pa so določene v drugih strateških dokumentih na ravni EU. Ti strateški dokumenti so predvsem Evropska agenda o migracijah, Evropska agenda o varnosti, Evropska strategija o notranji varnosti. Vsi ti dokumenti so bili sprejeti leta 2015 in 2016 in tudi struktura skladov in prioritete v celoti sledijo tem strateškim dokumentom. Tako dejansko tudi na pogajanjih v Bruslju mi ne pričakujemo razprave o vsebinskih prioritetah na teh področjih ali pa o, ne vem, obveznosti neobveznosti nekaterih programov, temveč samo o razdelitvenem ključu, o pravilih za črpanje, o pogojih za revizije in tako naprej. In tudi zato je dejansko stališče, ki ga je prej predstavila gospa državna sekretarka oblikovano tako, da se prvenstveno nanaša na ta upravljavski del teh skladov.  Potem na vprašanje koliko sredstev bo namenjeno Sloveniji in za katere namene se bodo ta sredstva namenila. Naj opozorim, da so te številke, ki so predvidene v teh skladih in o katerih je govorila tudi gospa državna sekretarka so še neuradne. To pa zato, ker so vezane na podatke Eurostat, se pravi na uradne podatke Eurostata do konca leta 2019. Ti podatki bodo dejansko znani šele pomladi leta 2020 in takrat bo šele znano koliko je dejansko namenjenih sredstev za celoten sklad in koliko za posamezne programe držav članic. Tako da tudi s tega vidika je predvidevanje na kaj usmeriti naša stališča v pogajanjih v Bruslju nekoliko oteženo, ker dejansko ne razpolagamo s številko koliko je trenutno sredstev dodeljenih Republiki Sloveniji.  Če dovolite samo še eno pojasnilo, ki mogoče bo odgovorilo tudi na nekatera vprašanja. Struktura trenutnih skladov je nekoliko drugačna od tistih, se pravi, struktura predlaganih skladov, pardon, je drugačna od strukture skladov, ki veljajo sedaj. In sicer zdajšnja finančna perspektiva veliko večino sredstev v teh skladih namenja za financiranje programov držav članic. Zgolj majhen odstotek je, bom rekel, teh fleksibilnih sredstev, ki jih lahko Evropska komisija po določenih postopkih nameni za določene prioritete, ki se v okviru tematskega oziroma programskega obdobja pojavljajo. Izkušnje predvsem z varnostnimi grožnjami in z migracijsko situacijo v letih 2015-2016 pa je dejansko botrovala temu, da je Evropska komisija sedaj te sklade, ki bodo veljali šele od leta 2021 dalje, zasnovala drugače, in sicer je 60 % celotnih vseh sredstev namenjenih programom držav članic. To se pravi, temu delu kot je bilo do sedaj velika večina sredstev. 40 % pa je pridržanih tako imenovanemu tematskemu instrumentu s katerim pa bo razpolagala Evropska komisija. Ta tematski instrument je pa namenjen podpori prednostnih nalog z visoko dodano vrednostjo za EU ali za odzivanje na nujne potrebe. Gre za zelo splošno opredelitev namenov tega tematskega instrumenta. To pa vse zato, da se lahko ta sredstva dejansko namenijo za tisto, kar bo v določenem obdobju, v programskem obdobju zahtevalo dodatna sredstva. Evropska komisija bo teh 40 % sredstev razdeljevala s sklepi o financiranju v katerih bo točno določeni, se pravi, cilji črpanja, potem ukrepi, ki se lahko financirajo in pa posamezni zneski. Tako da dejansko skladi na področju notranjih zadev bodo v prihodnji finančni perspektivi bolj fleksibilni kot so bili do sedaj. Upam, da sem uspel odgovoriti. Hvala.
Hvala lepa. Obveščam vas, da smo dosegli sedaj še eno izboljšavo, da lahko ostanemo v tej dvorani do konca seje.  Hkrati pa vas obveščam, da ima gospa državna sekretarka sedaj sejo na Odboru za notranje zadeve in nas bo morala kmalu zapustiti. Tako da bo z nami ostal samo kolega, ki je pravkar govoril, pa se opravičujem, ker sem pozabil ime… Gospa državna sekretarka imate še besedo, ker imate še 6 minut časa. Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Gospod Boris Doblekar, še vam sem dolžna odgovor. Se pravi, glede na to, da je ta programska struktura do leta 2022 narejena, se pravi, ta sklad zagotavlja finančno podporo za vsebinske prioritete na posameznih področjih in za odprav in ne odpira razprave o ostalih področjih. Se pravi, te razprave potekajo potem na drugih forumih, na svetu za pravosodje in za notranje zadeve.   (nadaljevanje) Mi se tukaj v tej 3. točki postavljamo samo na ta finančni okvir. Se pravi, na delitev sredstev med članicami EU po tem ključu kot sem ga vam povedala - 60 % za programe držav članic in 40 % za fleksibilne instrumente. Moram pa poudariti, da iz teh sredstev se pa, potem ne financirajo na primer plače teh uslužbencev agencij.
Hvala lepa, gospa državna sekretarka.  S tem končujem razpravo.  Zahvaljujem se državni sekretarki za udeležbo na današnjem zasedanju odbora.  Prehajamo na glasovanje k stališču. Glede na to, da je to stališče daljše predlagam, da ga ne berem v celoti. Dajem na glasovanje predlog stališča, ki je objavljen na četrti in peti strani gradiva z dne 12. september letos.  Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Predlog stališča je sprejet.  S tem končujem 3. točko dnevnega reda.  Zahvaljujem se gospe državni sekretarki za ognjeni krst. Želim vam obilo uspeha pri vašem delu in dobro sodelovanje z našim odborom.  Hvala lepa.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala vam, predsedujoči. Poslankam in poslancem. Bi vas pa prosila, da bi 4. in 5. točko predstavil gospod Matej Torkar na evropska vprašanja.
Hvala.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI SKLADA ZA AZIL IN MIGRACIJE.  Prosim, gospod dr. Torkar, če nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite.
Matej Stopar
Hvala, predsedujoči, za besedo in za možnost predstavitve.  Tudi tukaj bom naredil kratek uvod v sam sklad in potem predstavil ključne elemente stališča Republike Slovenije.  Med velikimi migracijskimi tokovi v obdobju 2015 in 2016 je finančna in tehnična podpora, ki jo je zagotavljala EU svojim državam članicam brez dvoma prispevala k boljšemu obvladovanju izzivom na področju mednarodne zaščite migracij in zunanjih meja. Vloga proračuna Unije je bila pri tem ključna.  Cilj Sklada za azil in migracije, za katerega lahko povem, da v bistvenem sledi obstoječi strukturi je podpora politikam na področjih mednarodne zaščite, zakonitih migracij, potem vračanja državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice do prebivanja na ozemlju EU, potem preprečevanje ilegalnih migracij in integracije tujcev. Pri integraciji tujcev bi rad opozoril, da se za razliko od skladov, ki trenutno veljajo oziroma se trenutno uporabljajo se tokrat integracija deli med ta sklad, se pravi, Sklad za azil in migracije in med kohezijo. Ta v tem delu bo to črpanje pomenilo nekaj novega za naše ministrstvo, ki se do sedaj iz črpanja sredstev iz kohezije v taki meri ni srečevalo tako, da tukaj smo že v stikih z ustreznimi institucijami v Republiki Sloveniji.  Prej omenjena področja, ki jih bo podpiral sklad seveda sledijo celovitemu pristopu k migracijam kot je definiran v številnih strateških dokumentih prej sem že omenil evropsko agendo o migracijah, potem sledijo tudi zadnjim smernicam, ki jih je sprejel Evropski svet in pa tudi nekaterim smernicam Sveta EU. Samo financiranje za sklad je namenih 10,4 milijarde evrov. K temu, potem je potrebno dodati še 865 milijonov, ki so namenjeni decentraliziranim agencijam. Tukaj ponovno izpostavljam to, kar je že gospa državna sekretarka pri prejšnjem skladu opozorila, da tukaj ne gre za sredstva za delovanje agencij, se pravi za zagotavljanje plač, infrastrukture in tako naprej, ampak za programe, ki jih izvajajo te agencije in zasledujejo cilje tega sklada. Gre za občutno povečanje proračuna, kar je skladno z zavezami, ukrepi, sprejetimi na teh področjih v zadnjih letih. In tudi v tem skladu ste bili, vodili, evropske komisije poenostavitev črpanja sredstev in zagotovitev zadostne mere fleksibilnosti finančnih sredstev. To je tista delitev 60:40 %, ki sem jo pojasnil pri prejšnji točki. Kar se tiče stališča Republike Slovenije. Tudi v tej uredbi pozdravljamo poenostavitev postopkov črpanja sredstev in odpravo administrativnih ovir. Obžalujemo, da je še vedno ostalo nekaj, po našem mnenju, neutemeljenih zahtev, predvsem z vidika revizije, predlaganja računov in tako dalje, ki jih bomo skušali tekom pogajanj še nasloviti in čim bolj zmanjšati. Smo pa zadovoljni, da bomo lahko v okviru obstoječih struktur, ki jih imamo vzpostavljene na Ministrstvu za notranje zadeve, začeli s črpanjem brez večjih sprememb oziroma brez večjih strukturnih prilagoditev naših služb. Tako da, to je vsekakor stvar, ki jo bomo evropski komisiji pozdravili na pogajanjih. Ostaja nekaj pomislekov v besedilu, predvsem, že prej omenjena razmejitev financiranja integracijskih ukrepov med tem skladom in kohezijskim skladom. To bo morala Evropska komisija dodatno pojasniti. Potem tudi nekatere definicije, po našem mnenju, odstopajo od tistih, ki so uporabljene v, bom rekel, teh strateških dokumentih oziroma v zakonodaji EU in na to bomo vsekakor opozorili in predlagali, da se ta terminologija poenoti, da ne bo potem dvomov o upravičenosti črpanja.  In pa še, mi imamo nek pomislek glede načina tehnične pomoči. Tudi povezan predvsem z administracijo in tudi to bomo seveda ustrezno naslovili v pogajanjih. Lahko mogoče samo še povem, da je v tem skladu, da so, se pravi, ti utežnostni faktorji, na podlagi katerih se bo delila ta kvota, 60 %. Predvsem ustrezajo oziroma so vezane na pritiskih, ki so izpostavljeni azilni sistemi držav članic. Potem, na stroške, ki jih imajo oziroma na obremenitvi, ki jo imajo države članice s tem vračanjem in pa na potrebah držav članic na teh področjih, kot izhajajo iz podatkov Eurostata. Hvala lepa.
Hvala lepa za predstavitev, gospod Torkar. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina, izvolite gospod Pavlin.
Hvala za besedo. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je Predlog stališča kot matično delovno telo obravnaval na svoji 2. seji. Dopolnilno obrazložitev sta podala Minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar in namestnica generalne direktorice Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije, naturalizacijo na Ministrstvu za notranje zadeve, Urša Židan. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje: Kaj dejansko pomeni namen sklada, v smislu podpiranja rešitev, ki nedovoljene in nenadzorovane tokove migracij nadomeščajo z varnimi in dobro opravljanimi potmi, izraženo pa je bilo tudi mnenje, da predlaga uredba ne bo prispevala k rešitvi problematik imigracij. In da bi bilo veliko bolje, če bi unija sredstva, namenjena delovanju sklada, namenila za pomoč ljudem v Afriki in na Bližnjem Vzhodu, ter da Evropska unija doselj ni imela pravih rešitev in odgovorov na migrantsko krizo. Odbor je z 9 glasovi za in 2 proti sprejel mnenje, da podpira predlog stališča
Hvala lepa gospod Pavlin. Me tudi veseli no, da je odbor matični opravil tako korenito razpravo, tako da je tudi nam zdaj tukaj nekoliko lažje. Za predstavitev mnenja Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučeca.
Bogomir Vnučec
Hvala lepa.
Izvolite, gospod Vnučec.
Bogomir Vnučec
Naša komisija tudi tokrat podpira predlog stališča, kot ga je pripravilo ministrstvo in ni imelo večih vsebinskih pripomb. Hvala.
Hvala lepa gospod Vnučec. Odpiram razpravo k tej točki dnevnega reda. Gospod Doblekar se je prijavil, gospod Primož Siter, doktor Milan Brglez, še kdo? Imamo še od prej en dolg, gospe Hot, pa še jaz bom en stavek povedal, tako da. Izvolite gospod Siter.
Najlepša hvala. V gradivih je omenjeno, da bo tale sklad za azil, migracije zagotovil, »da bo Evropska unija podpirala rešitve, ki nedovoljene in nenadzorovane tokove nadomeščajo z varnimi in dobro upravljanimi potmi«. Zdaj, jasno je, da to ne pomeni, da bomo vzpostavili nek nov sistem, ki bo beguncem omogočil, da se online logirajo doma in da je za njih vse urejeno in jih čaka taksi in je potem vse v redu in je pravno formalno in logistično za njih urejeno. Zanimalo me bo, kaj konkretno bo to operativno praktično pomenilo? Ali to na eni strani pomeni neko financiranje postavitve enih masovnih taborišč, begunskih, zunaj Evropske unije ali kaj? Hvala lepa.
Hvala lepa. Doktor Milan Brglez, izvolite, podpredsednik odbora.
Najlepša hvala. Tudi v socialni demokraciji se bo tovrstni tematiki zelo vprašamo v bistvu, kaj je tisto, kar nas povezuje znotraj Evropske unije in ja, tukaj je tisto, tisto, kar nekako pozdravljamo, je ravno to, da nekaj na skupaj na evropski ravni naredimo, zavedamo se pa, da je to pragmatika možnega znotraj tega. In, v primerjavi s tistimi vprašanji, ki so bila zdaj veliko bolj konkretna, bom vseeno postavil politično vprašanje oziroma dve politični vprašanji, ki sta po mojem pomembni ali pa sta taki splošni, se nanašata na ta in na naslednji sklad. Lahko bi se tudi na prejšnjega, ampak niti ni tako pomembno. Najprej me zanimajo, glede kriterijev dostopa do sredstev. Pri kriterijih dostopa do sredstev me zanima, ali zdaj do teh sredstev dostopajo enako države, ki nikakor nočejo biti solidarne ali pa, ki sploh ne pristajajo, na skupno azilno in migracijsko politiko? Torej, ali tukaj, ali je znotraj tega v bistvu to vprašanje sploh, na takšen ali drugačen način, razrešeno? In drugo vprašanje, koliko in ali je predvidena tudi Brexit in vse posledice tega? Ali so dejansko, ker glede na to, da se ta zadeva zanaša na stanje po Brexitu, kako je zadeva dejansko, ja, kako ste jo razrešili v pogajanjih glede samega sklada? Hvala.
Hvala lepa. Še gospod Boris Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Moram še na prejšnjo, se pravi, odgovor državne sekretarke, ker ste ga tudi vi sedaj ponovil. Spraševal sem, kako konkretno, kaj točno bomo videli državljani, kaj bo bolje, za toliko denarja? To ni malo denarja, to je ogromno denarja. In če Evropa sicer namenja toliko sredstev in jih bomo mi porabili, v redu, jaz nimam nič proti, ampak kaj konkretno, kje bomo videli? Pravite programi, katere programe, kakšni programi so to? Kje, kako bomo mi to opazili državljani? Kaj bo bolje za nas? Kaj bo bolje za mejo? Ali bo boljše varovanje ali kaj bo bolje? Tega enostavno ne razumem in bi prosil malo bolj konkreten odgovor, ker to so le veliki denarci. Bi pa mogoče samo, če poznate, ne vem, ali pa primerjalno. Zdaj, ta denar, ki ga bomo mi dobili, pa ga bo verjetno dobila tudi ne vem, Madžarska. Mi imamo precej težav z dokaj odprto mejo. Sicer nekako s tisto živo žico, imamo nekaj ograjeno, ampak, razlika med nami ali pa Madžarsko, me zanima. Oni imajo pa kar ograjo postavljeno. Zdaj, kaj bomo mi pridobili oziroma ali bo Madžarska tudi dobila taka sredstva? To bi rad majčkeno slišal, malo bolj konkretno, malo bolj otipljivo, ne samo tako, virtualno. Hvala lepa.
Hvala lepa za vprašanje. Tudi moje razmišljanje gre nekako v tej smeri. Glede na to, da je 60:40 ta delitev narejena, nič od tega ni alocirano na državo, ampak se je treba za to potegovati. Ali z skupnimi projekti, torej s projekti nekimi, to zagotovo velja za delež 60 pa prav tako tudi za delež 40, ker če ti prikažeš problem v svoji državi, kot zelo aktualen, potem bo tudi skozi tematski inštrument, ta denar alociran. Kaj hočem reči? Če bomo sedeli, pa ne trdim, da sedite, če bomo sedeli v pisarnah in čakali, da denar pride, ne bo prišel. Drugo moje razmišljanje pa gre v tej smeri. Omenili ste, da tudi kohezija bo aktivirana v tem delu in da nimate s tem izkušenj  (nadaljevanje) in da gre v veliki meri za mehke vsebine kolikor razumem. Jaz apeliram na vas s svojo resnostjo in odgovornostjo lotite se tega nemudoma, kajti izkušnje z črpanjem kohezije v tej državi zlasti na mehkih vsebinah so zelo slabe.  Izvolite, gospod Torkar, imate besedo.
Matej Stopar
Najlepša hvala predsedujoči in seveda spoštovanim poslankam in poslancem za razpravo in za vprašanja.  Želel bom z odgovorom spoštovani poslanci gospe Meiri Hot pri prejšnji točki koliko sredstev počrpanih koliko dodeljenih državam z zunanjo mejo in če so ukrepi dodeljeni tudi oskrbi na grških otokih, če sem dobro razumel to vprašanje?
Lahko ponovim vprašanje?
Matej Stopar
Prosim.
Počakajte. Preidite na druge pa bomo, potem na koncu videli, če ne bo odgovorjeno v sklopu tem bo pa gospa še enkrat vprašala, lep prosim.
Matej Stopar
Hvala lepa.  Pa bom vseeno podal nekaj informacij in boste, potem presodili ali sem odgovoril na vaša vprašanja ali ne.  Sedaj lahko vam povem, da je RS do sedaj iz Sklada za azil, migracije počrpala približno 35 odstotkov vseh sredstev, ki so ji dodeljeni v okviru nacionalnega programa. Pri tem moram opozoriti, da smo šele na polovici programskega obdobja v bistvu šele pod polovico programskega obdobja, ker obdobje opravičenosti za črpanje iz teh skladov se je začelo šele v drugi polovici leta 2016 to, zaradi čisto praktičnih pravil izstavljanja in plačevanja računov oziroma povračanja sredstev. Kajti, do konca leta 2015 je veljala še prejšnja finančna perspektiva tako imenovani »solid« skladi. Tako da tudi dejansko obdobje opravičenosti za črpanja sredstev iz obstoječih skladov bo do leta 2022, kar pomeni, da smo šele sedaj v prvi polovici črpanja, zato tudi znesek 35 odstotkov ne pomeni, da kakorkoli ne bomo počrpali večine sredstev.  Sedaj glede vprašanja koliko odstotkov je bilo dodeljenim nevladnim organizacijam oziroma njihovim programov mi je tukaj kolega, ki opravlja s temi sredstvi dal podatek, da cirka 15 odstotkov sredstev iz te kvote je bilo razdeljeno nevladnim organizacijam preko različnih projektov, dodatnih 15 % pa razdeljenih za učenje slovenskega jezika, se pravi, za jezikovne tečaje. Lahko vas tudi za podrobnejše podatke o tem črpanju vas lahko napotim tudi na internetno strani Ministrstvo za notranje zadeve, kjer objavljamo ves čas ažurne podatke o stopnji črpanja, ampak kot sem rekel, 35 odstotkov je nekje odstotek, ki smo ga počrpali do sedaj.  Kar se tiče ukrepov za oskrbo na grških otokih lahko povem, da iz samega Sklada za azil, migracije oziroma sedaj se imenuje Sklad za azil, migracije in integracijo se eden manjši del sredstev namenja tudi za oskrbo na grških otokih to zato, ker dejansko kot sem prej rekel velik del fiksiran za nacionalne programe držav članic. Grčija iz svoje nacionalne ovojnice sicer črpa sredstva za oskrbo na otokih, vendar pa je to primarno strošek EU, ki ga Evropska komisija zagotavlja iz drugih postavk, se pravi, Evropska komisija je za zagotovitev oskrbe v žariščnih točkah dejansko poiskala vire v drugih skladih in jih preko ustreznih postopkov preusmerila v cilje na področjih migracij oziroma nadzora meja. Je pa oskrba oziroma zagotavljanje pogojev v tovrstnih sprejemnih centrih oziroma žariščnih točkah sprevideno v ukrepih skupnosti, ki sodijo v ta fleksibilni del se pravi 40 odstotkov Sklada za azil, migracije. V prihodnje pa bo Sklad za azil, migracije podpiral aktivnosti v teh točkah.  Če nadaljujem, bom šel po vrsti, po vprašanjih. Spoštovani poslanec Citer je vprašal glede nadomeščanja z zakonitih poti. Z zakonitimi potmi kot je navedeno   (nadaljevanje) v gradivu Evropske komisije, ki je priloženo uredbi, pa tudi potem v našem gradivu v okviru obrazložitve samega sklada. Ponovno bom opozoril, da v teh uredbah ne določamo vsebinskih prioritet, kar pomeni, da se ne opredeljujemo do prihodnjih rešitev na teh področjih. Ker pa skladi pokrivajo obdobje 2021-2028 in glede na to, da so bili junija na Evropskem svetu sprejeti sklepi, ki nakazujejo nekatere rešitve tudi na teh področjih, se pravi, na področju zunanje dimenzije upravljanja migracij, so ta sredstva potem zagotovljena v tem prihodnjem skladu. S tem da bi rad še opozoril, da tudi ti sklepi iz meseca junija, zdaj dejansko sta Evropska komisija in avstrijsko predsedstvo tista, ki morata zagotoviti implementacijo oziroma uresničitev teh sklepov, in nekaj je tudi na prejšnji skupni seji dveh odborov veleposlanica Berka naslovila nekaj teh prihodnjih rešitev. Tako tu težko rečem, kateri ukrepi se bodo v prihodnje financirali, vsekakor pa so to tisti ukrepi, ki bodo v tistem obdobju uvrščeni med strateške prioritete EU.  Spoštovani poslanec Brglez je postavil vprašanje glede morebitnega prilagajanja kriterijev za črpanje sredstev državam, recimo, glede na pripravljenost sodelovanja v teh solidarnostnih instrumentih. Odgovor tu je ne, in ni političen, naj opozorim, ni političen odgovor, ampak je odgovor ne zato, ker teh 60 % sklada, ki je namenjen nacionalnim programom, se črpa po vnaprej določenih kriterijih, ki se nanašajo na prve prošnje, potem na osebe s statusom, na priseljene osebe, na odredbe o vrnitvi in na dejansko vrnjene osebe. Skratka, gre za objektivne kriterije, ki so merljivi in ki se ugotavljajo v teh poročilih Eurostata oziroma decentraliziranih agencij. Tako ta nacionalna ovojnica oziroma nacionalni program, ki bo dodeljen Madžarski, bo spomladi 2020 izračunan enako kot vsem ostalim državam članicam, tu ni nobenih razlik. Teh 40 % bo pa dejansko odvisnih spet od odločitev komisije v vsakokratnih sklepih o financiranju, kjer bodo pa določeni cilji, ukrepi in potem tudi zneski. In tudi tu je vnaprej težko napovedati, ali bo prišlo do kakšnih razlik glede črpanja ali ne.  Spoštovani poslanec Doblekar je postavil vprašanje glede učinka teh ukrepov v praksi. Morate razumeti, jaz nisem politik, tako vam ne morem odgovoriti na vprašanje, kakšna bo prihodnja usmeritev migracijske politike v Republiki Sloveniji. Bi pa na tem mestu predvsem opozoril, da se obdobje črpanja nanaša na obdobje 2021-2028, kar pomeni, da je tudi v tem trenutku težko napovedati, kateri bodo tisti ukrepi, ki bodo financirani iz tega novega sklada. Bodo pa vsekakor glede na programska načela in tudi glede na oblikovanje nacionalnih programov zasledovali cilje, ki so v interesu tako Republike Slovenije kot Evropske unije. Upam, da sem odgovoril na vprašanja.
Hvala lepa. Mag. Meira Hot, želite postaviti dopolnilno vprašanje? Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Zanima me, ker so nekateri problematizirali financiranje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem azila in migracij. Povedali ste, da je 15 % sredstev bilo črpanih iz tega naslova. Ali je to financiranje, ki naj bi ga zagotavljalo tem nevladnim organizacijam Ministrstvo za notranje zadeve oziroma, če sem bolj jasna, ali Ministrstvo za notranje zadeve financira nevladne organizacije s področja migracij in azila, ki so tudi na tem področju, s sredstvi Evropske unije, torej iz tega sklada.  In kot drugo, prej sem bolj podrobno samo še eno vprašanje imela. Rekli smo, da je ena izmed prioritet novega sklada učinkovita politika vračanja. In sem vprašala, ali v okviru te učinkovite politike vračanja govorijo bodo financirani tudi ukrepi za ponovno vključitev vrnjenih oseb v domovini.  Hvala.
Hvala. Se še kdo javlja k razpravi? Če ne, prosim gospoda Torkarja, da odgovori na dopolnilno vprašanje.
Matej Stopar
Najlepša hvala za besedo. Kar se tiče financiranja nevladnih organizacij, lahko povem,   (nadaljevanje) da na Ministrstvu za notranje zadeve, ko se odločamo o tem, kako porabiti sredstva, na primer, za integracijske ukrepe, za jezikovne tečaje in tako naprej, se potem odloči, na kakšen način se bodo ta sredstva porabila. In v primeru storitev, ki jih najbolje zagotavljajo nevladne organizacije, se potem izpelje postopek javnega razpisa, na katerega se lahko te organizacije prijavijo. Tako bo to ostalo naprej, tudi v prihodnje, zato ker na Ministrstvu za notranje zadeve in v novoustanovljenem uradu za oskrbo migrantov in integracije dejansko ni zadostnih kapacitet, da bi te programe izvajali povsem sami. Tako to financiranje programov nevladnih organizacij brez dvoma ostaja še naprej. Lahko vam tudi povem, da se za ta financiranja v 75 % porabljajo sredstva Evropske unije in 25 % krije proračun Republike Slovenije.  Kar se tiče učinkovite politike vračanja in vprašanja, ali ti ukrepi se uporabljajo tudi za reintegracijo. Odgovor je da in ne. Da zato, ker skladno z zakonodajo, ki je sprejeta na ravni Evropske unije - govorim o direktivi o vračanju, ki je sedaj s predlogom iz 12. septembra dejansko tudi predmet revizije -, je treba pri vrnitvi zagotoviti tudi ustrezne sprejemne pogoje v državi, v katero se tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za bivanje na ozemlju EU, vrne. Kar pomeni, da delno so vsekakor ti reintegracijski ukrepi pokriti iz teh sredstev. Naj pa opozorim, da se v tem delu ta sklad za azil in migracije povezuje tudi z drugimi skladi, predvsem s področja zunanjih zadev, ki pa so namenjeni predvsem financiranju programov, usmerjenih tudi za odpravo vzrokov za migracije in podobno. Tako bo šlo za prepleteno financiranje tovrstnih ukrepov. So pa ti ukrepi vsekakor že del politik EU, ko govorimo o razvojnem sodelovanju, o humanitarnem, predvsem o razvojnem sodelovanju, pardon, niti ne toliko v delu humanitarne pomoči.  Mogoče, gospod predsednik, bi še vam odgovoril na vaš poziv glede čimprejšnjih priprav za črpanje kohezije. Lahko vam zagotovim, da bom jaz vaše sporočilo vsekakor prenesel dalje tudi gospe državni sekretarki, pa seveda tudi ministru.  Hvala.
Hvala lepa.  S tem končujem razpravo.  Ker je predlog stališča res dolg, ga ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na 3. in 4. strani gradiva z dne 12. 9. 2018. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  Končujem 4. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI SKLADA ZA NOTRANJO VARNOST.   Prosim gospoda Torkarja, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Matej Stopar
Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Varnostne grožnje v Evropi so se v zadnjih letih povečale in postale raznovrstnejše. Pojavile so se v obliki terorističnih napadov, novih vrst organiziranega kriminala in kibernetske kriminalitete. Varnost že sama po sebi vključuje čezmejno razsežnost, zato je za dosego ciljev, to je varnosti državljank in državljanov Evropske unije, odločen in usklajen odziv EU nujno potreben. Poleg tega se Evropa ob že tako zapletenih notranjih varnostnih izzivih sooča še z zapletenimi zunanjimi grožnjami, ki se jim nobena država članica ne more zoperstaviti sama. Cilj sklada je financiranje ukrepov, spet opredeljenih v strateških dokumentih EU - govorim predvsem o Evropski agendi o varnosti, ki je bila sprejeta leta 2015 kot nekako posledica strahotnih terorističnih napadov v Franciji -, potem strategija Evropske unije na področju notranje varnosti, sklepi Sveta Evropske unije in Evropskega sveta  (nadaljevanje) Evropske unije in pa Evropskega sklepa. Prednostna področja, ki so opredeljena med cilji so: boj proti terorizmu, nasilnemu ekstremizmu in radikalizaciji, boj proti organiziranim oblikam kriminalitete in boj proti kibernetski kriminaliteti. Tudi pri tej strukturi sklad sledi strukturam kot so bile postavljene v teh strateških dokumentih. Se pravi ne gre za neko novo prioritizacijo področij. Za razliko od prejšnjih skladov, bi rad tukaj poudaril, da je ta sklad namenjen prvenstveno financiranju tistih ukrepov, ki imajo čezmejno razsežnost, se pravi, ki imajo dodano vrednot EU. Potrebno se je zavedati, da je zagotavljanje varnosti na svojem ozemlju še vedno primarna odgovornost držav članic in tukaj ima Evropska unija tudi po lizbonski pogodbi zelo omejeno pristojnost. Tudi za to so ta sredstva, ki so namenjena temu skladu znatno manjša od sredstev, ki so namenjena prejšnjima dvema instrumentoma. Za ta sklad je namreč namenjenih, pa bom rekel zgolj 2,5 milijarde evrov, skratka nekajkrat manj kot za druge sklade.  Sklad bo podpiral predvsem aktivnosti, ki bodo imele kot sem že omenil čezmejni učinek, oziroma dodano vrednost za celotno EU. Sem pa sodijo predvsem čezmejno sodelovanje in izmenjava informacij, potem izvajanje skupnih operativnih ukrepov, opredelitev in zaščita kritične infrastrukture EU, se pravi evropske kritične infrastrukture, potem izmenjava informacij o letalskih potnikih t.i. pienar in pa tehnično opremo, pri čemer pa zdaj sklad v primerjavi z obstoječim skladom za notranjo varnost, ta sredstva, ki se lahko namenijo za tehnično opremo, omejuje na 10 %. Omenil sem že, da je za sklad namenjenih 2,5 milijarde evrov, spet bo dobra polovica, se pravi 60 % namenjenih programom držav članic, preostanek pa naslavljanje razmer, ki so posledica na novo pojavljajujočih se varnostnih groženj oziroma takšnih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Poleg tega bo sklad dopolnjeval tudi dejavnosti agenciji Europol, CEPOL in pa Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Ponovno poudarjam, tukaj ne gre za financiranje delovanja agencije, ampak za financiranje aktivnosti agencij, ki zasledujejo cilje tega sklada.  Kar se tiče Republike Slovenije, tudi v tem skladu pozdravljamo poenostavitev črpanja in odpravo administrativnih ovir. Naši strokovnjaki policije so ob proučevanju ciljev ugotovili, da bo mogoče sredstvi EU financirati razvojne projekte kriminalistične policije kot so opredeljeni v Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 z naslovom Kakovostna policija za varno Slovenijo. To pozdravljamo, saj nam bo to omogočilo začetek črpanja sredstev brez večjega prilagajanja internih strateških dokumentov.  Imamo nekaj pripomb na ureditev sklada, kot je predlagana v predlogu Evropske komisije in sicer bi izpostavil predvsem to, da sklad izključuje financiranje nekaterih vrst operativnih ukrepov, ki nimajo neposrednega čezmejnega učinka. S tem se Slovenija ne strinja in bomo predlagali, da se vse aktivnosti, ki so povezane z organizirano čezmejno kriminaliteto lahko sofinancirajo iz EU sredstev. Če nekoliko poenostavim ta pridržek, dejansko, če… predlog, kot ga je predstavila Evropska komisija izključuje, zdaj bom dal čisto plastičen primer – na primer zbiranje informacij o tihotapcih oziroma preprodajalcih drog na ozemlju Republike Slovenije, ki nima neposrednega učinka na neko aktivnost, ki poteka v organizaciji več držav članic in morda celo koordinirana s strani Europola. Se pravi aktivnosti, ki na prvi pogled nimajo te čezmejne vrednosti, so pa lahko ključne za pridobitev informacij, ki koristijo tem projektom, ki jih skupno izvajajo države članice. V Sloveniji ocenjujemo, da takšno vnaprejšnje izključevanje določenih ukrepov ni smiselno, v vsakem primeru moramo za to, da smo upravičeno do povračila sredstev iz sklada izkazati čezmejno vrednost, se pravi čezmejno naravo oziroma dodano vrednost za EU, ko gre za določen ukrep, ki ga  (nadaljevanje) izvajamo tudi na ozemlju republike Slovenije, tako da tukaj bomo skušali seveda prepričati Evropsko komisijo, da to omejitev odpravi.  Imamo tudi nekaj konkretnih predlog za izboljšanje besedila, ki jih bomo tudi skušali uveljaviti tekom pogajanj v Bruslju. Toliko za uvod, hvala lepa.
Hvala lepa. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana odbora, gospoda Blaža Pavlina. Izvolite.
Hvala. Odbor je brez razprave z 9 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da je sprejel predlog stališča, da podpira predlog stališča.
Hvala lepa gospod Pavlin. Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim člana te komisije, gospoda Bogomirja Vnučca, izvolite.
Bogomir Vnučec
Hvala za besedo. Tudi naša komisija je skoraj brez razprave podprla predlog stališča kot je bil predlagan. Hvala.
Hvala lepa. Sedaj odpiram razpravo, se kdo javi k razpravi? Javil se je en poslanec, izvolite gospod Boris Doblekar imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Jaz moram samo to reči, da seveda podpiram tudi jaz to stališče, tudi vaš pridržek, ki sem si ga skrbno zapomnil, čezmejno vrednost, čezmejno črpanje. Veseli me tudi, da ste prvič omenili nek praktičen konkreten primer iz tega programa. Omenili ste odkrivanje tihotapcev – to je bilo zdaj prvič v vsej tej razpravi, ki smo jo imeli do zdaj. Me pa hkrati zelo, zelo skrbi in žalosti, da bi rekel tako po skorajda nepotrebnem trošimo takšne milijarde. Omenjate in govorite in vsi vemo o teh notranjih varnostnih grožnjah, pa zunanjih, pa radikalizaciji, pa terorizmu in grožnjah in tako naprej. Stalno je debata o tem in velike denarje za to zapravljamo, kar po moje ne bi bilo treba, če bi že prej, pravočasno ukrepali in pravilno razmišljali in ne dopustili to, kar se je v Evropi tudi zgodilo. Veseli me samo to, da v Sloveniji za enkrat glede na ostale predele po Evropi, razen nekaterih držav, morda višegrajske skupine, nimamo takšnih terorističnih groženj in napadov in radikalizacije, pa kljub temu pozdravljam, da je toliko sredstev namenjenih in seveda tudi želim, da jih država porabi koristno bi rekel, v preventivo, da ne bomo imeli še mi takšnih težav, kot se srečujejo drugje po Evropi z njimi.  Hvala lepa mogoče za odgovor ali pa pojasnilo. Hvala.
Hvala lepa, še kakšen komentar? Ni, potem pa še moje vprašanje – spet imamo razmerje 60:40, pri tem me zanima kdo se prijavlja v ta sklad, ali je to država ali so pravne osebe ali so konzorciji? In spet ugotovite, da za nobenega od teh delov, ne za 60, ne za 40, ne bo dovolj, če bomo sedeli v pisarnah, ampak se bo za oba dela treba prizadevati, na prvem delu s pravilnimi programi, na drugem delu pa z ustreznim prikazovanjem razmer, ki bo aktiviral ta sredstva tudi z vidika Evropske komisije. Izvolite gospod Torkar, imate besedo.
Matej Stopar
Hvala lepa, hvala lepa za besedo.  Kar se tiče intervencije spoštovanega poslanca Doblekarja, se lahko samo strinjam in seveda si želim, da ta sredstva ne bi bila potrebna in da bi lahko celotna sredstva preusmerili v druge primernejše programe. Žal pa tudi tukaj dejansko ta sklad utemeljen na ugotovitvah ocen tveganja v državah članicah v EU, ki jih pripravlja Europol v sodelovanju s policijami in obveščevalnimi skupnostmi v državah članicah, ki pa so pokazali v preteklih letih, da so te grožnje takšne, se pravi, da je tudi ta čezmejni vpliv groženj oziroma pojav čezmejnega organiziranega kriminala takšen, da zahteva tudi tukaj povečanje ukrepov. Na vaše vprašanje, gospod predsednik, kdo se lahko prijavlja. Upravičenci za črpanje sredstev so izključno države članice in decentralizirane agencije. Se pravi, tukaj prijave neposredno pravnih oseb niso mogoče. Lahko pa seveda države članice v okviru teh svojih nacionalnih ovojnic, če menijo, da bi lahko z vključitvijo drugih deležnikov bolje dosegali cilje sklada, lahko seveda vključijo tudi druge deležnike na nacionalni ravni, vendar so prijavitelji še vedno samo države članice.  Bom pa tudi tukaj vaše sporočilo glede okrepitve prizadevanj seveda prenesel dalje. Hvala lepa.
Še kakšno vprašanje morda? Ugotavljam, da ne. S tem je razprava končana. Ker je predlog stališča daljši ga ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na 3. in 4. strani gradiva z dne 12. september letos. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (?.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  Zahvaljujem se uslužbencem ministrstva za pojasnila in sodelovanje na današnji seji. Zahvaljujem se tudi poslankam in poslancem za razumevanje, ker smo sejo nadaljevali brez funkcionarja. Zahvaljujem se tudi našemu sekretariatu, da je znal dobro odpeljati težave s prostori.  S tem zaključujem 5. točko dnevnega reda in 6. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Poleg tega, da vam seveda želim lep dan, člane odbora obveščam, da nadaljujemo oziroma se ponovno srečamo na naslednji seji jutri ob 9. uri. Hvala lepa.