3. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

14. 9. 2018

Transkript seje

Darij Krajčič

Spoštovani, nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, BRUSELJ, 18. SEPTEMBER 2018.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 13. 9. 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Preden dam besedo gospodu Božiču, državnemu sekretarju, mu čestitam za imenovanje in želim dobro sodelovanje med ministrstvom in našim odborom. Izvolite, gospod Božič, imate besedo za pojasnila.

Dobran Božič

Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, članice in člani odbora! Hvala lepa za vašo dobrodošlico. Danes bi vas rad seznanil z izhodišči za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 18. septembra 2018 v Bruslju.

Prva točka bo večletni finančni okvir 2020-2027. To je za Slovenijo posebej pomembno, ker trenutna izhodišča so zelo ugodna in želimo, da se ta pogajanja čim prej zaključijo.

Svet za splošne zadeve bo opravil politično razpravo o večletnem finančnem okviru 2020-2027. Ministri in državni sekretarji se bodo v razpravi dotaknili predvsem vprašanj v zvezi s prioritetnimi področji novega finančnega okvira in obsegom sredstev, ki naj bi jih Evropska unija namenila za ta področja v naslednjem sedemletnem obdobju.

Trenutno se na tehnični ravni končuje prva uvodna faza pogajanj, ki je namenjena predvsem predstavitvi predlogov komisije in pojasnjevanju tehničnih vprašanj. Svet za splošne zadeve bo na podlagi poročila predsedstva pregledal napredek v zadnjih mesecih. Pričakujemo, da bo GAC obravnaval to temo na vsakem zasedanju do konca leta, s ciljem, da se decembra opravi prva politična razprava na ravni Evropskega sveta. Slovenija bo na zasedanju poudarila pomen hitrega dogovora o finančnem okviru, kar bi prispevalo k pravočasni pripravi vseh predpisov in dokumentov, potrebnih za čim hitrejši začetek izvajanja nove finančne perspektive in črpanje sredstev Evropske unije. Sicer ocenjujemo, da je komisija pripravila ambiciozen predlog večletnega finančnega okvira, ki ustrezno upošteva nove prioritete Evropske unije. Kot pozitivno ocenjujemo dejstvo, da je komisija kljub izstopu Združenega kraljestva predlagala obseg sredstev, ki je primerljiv s sedanjim finančnim okvirom. Naklonjeni smo povečanju sredstev za nove izzive, še posebej na področju migracij, varnosti, digitalizacije, pa tudi na področju raziskav in mobilnosti v okviru programa Erasmus Plus. Seveda pa ne moremo mimo tega, da bosta za Slovenijo tudi v prihodnje ključni področji kohezija in v okviru skupne kmetijske politike razvoj podeželja. Prav ti dve politiki sta doživeli v predlogu komisije, predvsem zaradi zmanjšanja prihodkov proračuna EU, povezanega z Brexitom, tudi največja znižanja. Na področju kohezije bo tako ključen izziv, kako v pogajanjih, ob siceršnjem zmanjšanju sredstev za kohezijo v proračunu Evropske unije, ohraniti za Slovenijo zelo ugoden predlog obsega kohezijskih sredstev. Pri skupni kmetijski politiki pa ugotavljamo, da so bili še posebej na področju razvoja podeželja rezi preveliki, zato bomo v pogajanjih vsekakor želeli omiliti predlagani padec sredstev.

Druga točka, predstavitev prednostnih nalog avstrijskega predsedstva. Vem, da bo točka, ki se bo posebej obravnavala, pa mogoče samo nekaj poudarkov.

Naslednja točka na dnevnem redu zasedanja bo predstavitev prednostnih nalog avstrijskega predsedstva. Pod geslom Evropa, ki varuje, se bo predsedstvo v drugi polovici leta 2018 osredotočilo na tri prednostne naloge: varnost in boj proti nezakonitim migracijam, ohranjanje konkurenčnosti s poudarkom na digitalizaciji in stabilnost v soseščini.

Tretja točka, ki se bo obravnavala, bo zakonodajno načrtovanje. Na zasedanju bo Evropska komisija predstavila načrt aktivnosti na področju priprave zakonodajnih predlogov do izteka svojega mandata spomladi prihodnje leto. Gre za nadaljevanje prakse, ki je bila vzpostavljena z medinstitucionalnim sporazumom o boljšem pravnem urejanju iz leta 2016, v skladu s katero se komisija o vsebini zakonodajnih pobud redno posvetuje s Svetom Evropske unije in skuša v čim večji meri upoštevati stališča držav članic. Komisija bo tako predstavila pismo o nameni glede konkretnih zakonodajnih pobud, ki jih je objavila to sredo, 12. 9. 2018. Za Slovenijo so še posebej pomembni napredek in rezultati zakonodajnih aktivnosti na področju migracij, večletnega finančnega okvira, enotnega digitalnega trga ter bančne unije. Želimo tudi, da komisija posebno pozornost posveti pripravi predlogov poenostavitve fiskalnih pravil, na kar opozarja tudi Evropska centralna banka. Zavedamo se, da rezultatov brez zahtevnih kompromisov ne bo in bomo tudi naredili vse, kar je v naši moči, da do njih pride.

Četrta točka, ki se bo obravnavala, je priprava na zasedanje Evropskega sveta 18. oktobra 2018. Svet za splošne zadeve bo obravnaval tudi obrazloženi osnutek delovnega reda za naslednje zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. oktobra 2018 v Bruslju. Predvidoma bo osrednja tema vprašanje notranje varnosti, o kateri bodo voditelji držav in vlad razpravljali že na neformalnem srečanju med 21. in 23. septembrom 2018 v Salzburgu. Pričakujemo, da bodo na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta v zvezi z notranjo varnostjo sprejeti še formalni sklepi. Evropski svet bo prav tako obravnaval problematiko migracij, ki je trenutno ena najzahtevnejših tematik Evropske unije. V Sloveniji že sedaj ocenjujemo, da je predvideni osnutek dnevnega reda Evropskega sveta ustrezen. Računamo, da bodo vsebinska vprašanja glede notranje varnosti obravnavana na že prej omenjenem neformalnem vrhu v Salzburgu, tako bi evropskim voditeljem ostalo več časa za razpravo o migracijah, ker je napredek resnično potreben. Slovenija ima interes in si prizadeva za dogovore na osnovi deljene odgovornosti in solidarnosti, ki bi prinesli trajne rešitve.

Peta točka, pravna država na Poljskem. Naslednja točka bo ponovna razprava o trenutnem stanju na področju pravne države na Poljskem, in sicer v povezavi s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, katerega cilj je zagotoviti spoštovanje skupnih vrednot Evropske unije, med katerimi je tudi pravna država. Načelno stališče, ki ga zagovarja Slovenija, je, da moramo v sami Evropski uniji ohraniti sprejeta načela in skupne vrednote, med katerimi je pravna država. V tem smislu je Slovenija vseskozi podpirala aktivnosti Evropske komisije in poglobljeni dialog med Evropsko komisijo in Poljsko. Glede na to, da je Evropska komisija tudi po sprožitvi 7. člena Pogodbe o Evropski uniji ocenila, da še vedno obstaja jasna možnost kršitve načel pravne države na Poljskem, je predlagala Svetu, da v skladu s prvim odstavkom že omenjenega 7. člena Pogodbe o Evropski uniji zasliši Poljsko. Na junijskem zasedanju Sveta za splošne zadeve je tako dejansko potekalo prvo zaslišanje Poljske. Države članice so imele priložnost postaviti Poljski podrobna vprašanja s področja reforme sodstva in pravne države, Poljski pa je bila dana možnost poglobljeno predstaviti svoje poglede. Predsedstvo je razpravo zaključilo z napovedjo, da bo Svet za splošne zadeve ponovno obravnaval vprašanja pravne države na Poljskem, in sicer z namenom, da oceni aktualne razmere in se dogovori o naslednjih korakih. Zaslišanje Poljske se bo nadaljevalo na septembrskem zasedanju Sveta za splošne zadeve, prav tako pa je možno, da bo Svet dodatno razpravljal tudi o nadaljnjih korakih glede vladavine prava na Poljskem. Slovenija je v dosedanjih razpravah vedno poudarjala, da moramo znotraj Evropske unije sprejete standarde ohranjati, tako zaradi nas samih kot zaradi držav, ki se pripravljajo na članstvo v Evropski uniji. Slovenija vseskozi podpira aktivnosti Evropske komisije za zagotavljanje spoštovanja pravne države na Poljskem in meni, da je skrb za zagotavljanje spoštovanja načel pravne države skupna odgovornost institucij EU in držav članic. Zaslišanje na Svetu, ki je predvideno s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe EU, ocenjujemo kot priložnost za države članice, da Poljski zastavijo podrobnejša vprašanja in za Poljsko, da nanje poglobljeno odgovori.

Gospod predsednik, s tem sem zaključil svojo predstavitev in teze za srečanje. Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa, gospod državni sekretar.

Odpiram razpravo. K razpravi se je javil dr. Franc Trček. Izvolite, dr. Trček.

dr. Franc Trček

Hvala še enkrat za besedo.

Kmetijski politiki se bomo posvetili pod 6. in 7. točko. Moram tudi opozoriti, da mi tega gradiva nismo dobili, če sem jaz pravilno obveščen, dobili smo gradivo za Salzburg, ampak pustimo stat.

Imel bi zgolj eno vprašanje, nanašajoč se na konec, ko ste govorili o Poljski. Imeli smo neko glasovanje o Madžarski v Evropskem parlamentu, kjer se slovenski EPP-jevci niso ravno izkazali. S podvprašanjem je zdaj očitno, žal, že bivši državni sekretar, kolega Mirošič, v nekem zelo dobrem članku Sobotne priloge, za katerega vem, da je imel tudi kakšne predhodne bralce med izkušenimi diplomati, omenjal idejo pravnega semestra - imamo evropski semester -, da bi imeli znotraj EU, ker je več kot očitno, Poljska, Madžarska, Malta pa še kdo, da imamo tudi neke resne osnovne težave s tem, glejte, vključno s sovražnim govorom. Tu prisoten nek gospod je na hearingu sedanjega zunanjega ministra govoril o fašistični Levici, nek trenutni gospod, ki je šel ven, je na MOS-u ubesedoval, »plemeniti« gospod, pod narekovaji, da so Levica idioti, ki jih je treba izgnati iz Slovenije. Skratka, kako boste v to razpravo vpenjali tudi problematiko sovražnega govora.

Skratka, kakšno je stališče Slovenije do ideje pravnega semestra in kdaj se bomo na ravni EU začeli ukvarjati s sovražnim govorom. Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa, dr. Trček.

Naslednji želi zastaviti vprašanje mag. Branko Grims.

Naj najprej gospod sekretar…

Darij Krajčič

Obveščam pa vas…

Naj najprej gospod sekretar odgovori, pa bom potem jaz. Hvala.

Darij Krajčič

Skupaj zbiramo več vprašanj. Izvolite, mag. Grims.

Glejte, ta sistem dela je v parlamentu nemogoč, ker potem enostavno se vlečejo stvari in se izgubi nit pogovora. Bilo bi zelo zanimivo slišati odgovor na to vprašanje.

Tisto, kar sem hotel načeti, je tema, ki je v resnici mnogo bolj usodna od vsega, kar je bilo predstavljeno, in se jo je predstavnik Vlade dotaknil samo za hip na koncu. To je vprašanje obstoja Evropske unije. To, kar Evropa zdajle hoče na silo delat, seveda samo pospešuje procese, ki jo cepijo narazen. Vsako nasilje, tudi znotraj politike, se na koncu konča slabo. Znotraj Višegrajske skupine potekata zdajle dve akciji, ena proti Madžarski, ena proti Poljski. Glasovanje proti Madžarski je izredno negativno presenečenje, ker to praktično pomeni začetek konca Evropske unije, tudi na formalni ravni. Kdor tega ne razume, se mi zelo smili, ampak boste pa še videli, zakaj to govorim. Podobno je s Poljsko. Poljska je prijateljska država, ima demokratične standarde na izjemno visokem nivoju, je pa res, da ima izrazito desno politično sceno in verjamem, da je levičarjem v Evropi trn v peti. Poljska je reševala Evropsko unijo pa Evropo kar nekajkrat v zgodovini, zlasti Evropo kot civilizacijsko enoto. Reševala jo je pred Turki leta 1863 pri Dunaju, reševala jo je ob koncu prve svetovne vojne, ko je Rdeča armada udarila v Evropo, tega se skoraj ne ve, in so zaustavili deset divizij Rdeče armade na Visli in jih nagnali nazaj v Rusijo, zaradi tega je potem bila Evropa Evropa. Skratka, Poljakom dolguje Evropa ogromno. In ti postopki, ki se zdaj odvijajo, seveda izključno politično motivirani, ker se hoče na silo vzpostavljati vlade, ki bi odgovarjale eliti v Bruslju. Ampak vlade morajo najprej odgovarjati svojim narodom in svojim državam. In ti procesi, tako kot so zastavljeni, so po mojem globokem prepričanju sramota za Evropsko unijo in izrazito napačni. In kdorkoli glasuje zdajle za to - to govorim tudi zaradi nadaljnjih korakov Slovenije -, da se ti procesi nadaljujejo, nosi vso odgovornost za to, da bo prišlo prej ali slej do cepitve znotraj Evropske unije. Brexit se je že zgodil, zdaj je samo vprašanje, kdo bo sledil in na kateri strani bo Slovenija. In moje trdno prepričanje je, ki sem ga že nekajkrat izrazil v zadnjih letih, da je edini način za dolgoročno preživetje Slovenije, tako kot to določa preambula slovenske ustave, da je slovenski narod temeljni konstitutivni element, brez katerega Slovenija ne obstaja, da se čim bolj približa Višegrajski skupini. Tudi takrat, ko gre za dejanja Evrope in pa za odločanje v tej zvezi. Zaradi tega izrecno nasprotujem tako procesom proti Madžarski kot proti Poljski, ker je to, kar se dogaja, neodgovorno do Evropske unije, Evropska unija ni projekt sedanjih levičarjev tamle pa tistih, ki jim držijo štango, ampak je projekt cele generacije, začete od Adenauerja in vseh ostalih očetov moderne Evropske unije, je proces cele generacije in jo je treba ohraniti, zaradi tega, ker se ničesar, kar se bo vzpostavilo na tem območju, ne bo dalo primerjati s tem, kar je do sedaj bilo. Že Brexit je tragedija, če se ta proces nadaljuje, če se poskuša naprej nekaj disciplinirati tam iz Bruslja, je vnaprej mogoče napovedati, da bomo kmalu priče temu, da take Evropske unije, kot smo si jo želeli, ne bo več niti v obrisih nikjer videti.