1. nujna seja

Odbor za zdravstvo

5. 9. 2018
podatki objavljeni: 5. 9. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, lepo vas pozdravljam na 1. nujni seji Odbora za zdravstvo.  Opravičil za izostanek z današnje seje nisem prejel, prav tako ne nadomestil.  V skladu s 47. členom, drugim odstavkom 48. člena in 230. členom Poslovnika Državnega zbora sem kot predsednik Odbora za zdravstvo sklical današnjo nujno sejo odbora, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat za ministra za zdravje.  Še enkrat pozdravljam vse prisotne v dvorani, še posebej pa gospoda Sama Fakina, kandidata za ministra za zdravje.  Prehajamo na določitev dnevnega reda današnje seje odbora. S sklicem seje odbora dne 3. 9. 2018 ste prejeli naslednji predlog dnevnega reda: prva in edina točka - predstavitev gospoda Sama Fakina, kandidata za ministra za zdravje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV SAMA FAKINA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA ZDRAVJE.   Sledi uvodno pojasnilo. Predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Marjan Šarec, je predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije, gospodu mag. Dejanu Židanu, dne 30. avgusta 2018 na podlagi 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan je Odboru za zdravstvo poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za zdravje imenuje Sama Fakina.  V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predstavil kandidat za ministra za zdravje. Skratka, predlagam, da nam kandidat za ministra za zdravje najprej predstavi svoj program in videnje dela ministrstva, po predstavitvi pa bi odgovarjal na vprašanja članov odbora. Torej, po opravljeni predstavitvi bo odbor predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade Republike Slovenije poslal mnenje o predlaganem kandidatu. Imam še en predlog. Gospod Samo Fakin, glede na dejstvo, da ste znana javna oseba, skoraj že dvajset let, imeli smo neka zaslišanja včeraj, ker so določeni kandidati potrebovali kar nekaj časa, da so razlagali svojo biografijo. Bili ste drugi človek, kot bi nekdo rekel, slovenskega zdravstva pod petimi vladami, pod, kolikimi, osmimi ministri dokaj relativno kritičen. Torej predlagam, da se v vaši predstavitvi, ki upam, da ne bo trajala več kot dvajset minut, skoncentrirate na to kaj boste delali. Gre za neko zelo pereče področje, torej kako, kaj, kdaj, s kom, na kakšen način in kot jaz rad rečem, s kakšnimi penezi.  Prosim, gospod Samo Fakin, kandidat za ministra, da se predstavite odboru. Pred tem pa moram, se opravičujem, prebrati še eno pooblastilo. Poslanca dr. Mira Cerarja, član Odbora za zdravstvo iz opravičljivih razlogov na tej seji nadomešča poslanka Janja Sluga.  Izvolite, gospod Fakin.
Samo Fakin
Potem v svojih generalijah ne bi, kar je sugeriral gospod Trček. Vsi me, poslanci, ki ste drugi, tretji mandat, me poznate. Poznate moje javno nastopanje, poznate moje sugestije vsem ministrom doslej, moje izjave v zvezi s tem in jaz bi svojo predstavitev razdelil na dva dela. In sicer generalnega, kaj menim, da je v sistemu potrebno narediti generalno. Potem pa, kaj je potrebno narediti zdaj in tukaj. To bi pod dva.  Okvir mojega programa je tako ali tako zapisana koalicijska pogodba v kateri je navedeno kar nekaj zakonov, ki ne bodo lahek oreh. Če začnem pri Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pa Zakonu o dolgotrajni oskrbi, pa verjetno bo treba kakšen Zakon o upravljanju bolnišnic prilagoditi, če jih bomo hoteli narediti bolj učinkovite in to so vsi zakoni, ki so v preteklih letih na tak ali drugačen način povzročali vročo kri.  Naj začnem z generalnimi usmeritvami in zakaj z generalnimi usmeritvami. Zdi se mi, da smo v teh letih, desetih, dvajsetih, pozabili zakaj zdravstveni sistem sploh je in se, »per partes« ali pa po deli pogovarjamo o tem ali onem delu sistema, zadeve pa ne sestavimo v celoto in potem se zgodi to kar se je, pomanjkanje zdravnikov na določenih področjih, kar pomeni popolna odsotnost planiranja, ki jo je treba uvesti nazaj. Planiranje, sistemsko planiranje in dobro sistemsko upravljanje. Bila je prekinjena komunikacija z vsemi izvajalci, z vsemi ključnimi deležniki, se pravi, redni mesečni sestanki s temi deležniki na temo kako narediti zdravstveni sistem boljši in kaj v zdravstveni sistem prinesti. Pri tem me bo vodila moja osnovna poklicna usmeritev »nil nocere«, ne škodi in tri zapovedi, ki sem jih dobil od enega svojega mentorja, najprej pomisli na stranko, v našem primeru državljana, ali je to kar delaš dobro za bolnika oziroma dobro za državljana Republike Slovenije, ali to kar delaš je dobro za sistem, šele na tretjem mestu ali pa še malo kasneje, ali to kar delam dobro zame. Če se bomo vsi tega držali, potem tudi v tem hramu ne bo nasprotovanja pametnim idejam tako pozicije kot opozicije. In to bodo načela v katerih jaz preverjam izvedljivost vseh ukrepov. Druga izvedljivost je pa že gospod Trček malo omenil, imam mojih šest najboljših prijateljev, kaj bom naredil, zakaj bom naredil, kako bom naredil, kdo bo naredil, do kdaj bom naredil pa š čim bom naredil. In, če imate te odgovore, vsa vprašanja so klasičnega projektnega vodenja, se zadeva mora iziti, zakaj to govorim? Malo naprej, ko bomo, če boste ukinjali prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ga priključili obveznemu zdravstvenemu zavarovanju kar je po mojem mnenju smiselna poteza, bo treba na to odgovoriti, s čim? Prej preden se bomo tega lotili, je treba odgovoriti kje bomo dobili 500 milijonov evrov dodatnega denarja. Zdaj pa, če grem rahlo po vrsti, kaj menim, da je treba najprej narediti? Učinkovito upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, to nam je zdrsnilo od leta 2000 naprej, se s tem nihče več resno ne ukvarja, ni bom rekel vodene politike kadrovanja v smislu kompetentnih svetov in v smislu zahtev za direktorje, direktor mora imeti eno ustrezno šolo, izobrazbo za vodenje javnega zdravstvenega zavoda, mora poznati zdravstveni sistem, mora poznati financiranje zakonodaje in te stvari, če ne, ne more biti direktor, jaz sem jih v zadnjih 20 letih kar veliko srečal, ki so se sproti učili, bolj ali manj uspešno. To je eden izmed prvih korakov, to sem povedal tudi kako bom to naredil z sestanki na Ministrstvu za zdravje med vsemi zdravstvenimi izvajalci, te ti največ povejo. Tu bomo naleteli tudi na prvi trd oreh, ki se mu reče zdravstveni domovi, 60 jih je, so trenutno brez kontrole, sicer jih sveti zavodov občinski kontrolirajo, vendar pa ne tako uspešno kot bi želeli. Morda razmislek o kakšnih regijskih organih, ki bi kontrolirali kvaliteto zdravstvenih storitev, individualno mrežo, ta je zdaj odvisno od dobre volje posameznega župana in, da se izvoli en direktor na primer zdravstvenega doma Maribor, rabite soglasje 97 občin. Kar ni lahko doseči, mislim pa, da je čisto nepotrebno, ker biti direktor zdravstvenega doma je strokovna funkcija. Kar se upravljanja tiče, kar se upravljanja tiče, zdajle sem bil zadnje dve leti v gospodarstvu, na vprašanje kaj misliš, da bi bilo potrebno narediti, sem rekel EBITDA (?) je treba uvesti, zato, da se vidi kakšna je dobičkonosnost oziroma ali je »cash flow« takšen, ki nam omogoča ustvarjanje nekega presežka, ki ga potem logično investiramo v investicije v bolnišnicah, pa tudi nagrajevanje najbolj uspešnih delavcev, ki je šibko oziroma ga ni, z ZUJF smo tistega smo tistega 2 % ukinili, če bi pa inštitucije lahko delale presežek, bi pa del tega presežka seveda lahko namenili za nagrajevanje in bi potem tudi učinkovitost teh delavec in zadovoljstvo bila večja. Tretji, ena izmed stvari, ki jih bom zagovarjal je pozitivno komuniciranje v zdravstvu, vse oblike »mobbinga«, vse oblike sovražnega govora, ki vodijo do strahu med zaposlenimi so izjemno škodljive, tudi v vsakodnevnem življenju, če srečamo ljudi na ulici jih ravno ne zmerjamo, ker je to napad na to osebo, človek se ne počuti dobro in potem poslušamo po televiziji, da nam elitni program razpade zaradi odnosov, ne zaradi ne znanja ali pomanjkanja kadrov, zaradi odnosov, se pravi temu je treba posvetiti kar precej časa s strani direktorja zavoda. Jaz sem bil pred leti na enem usposabljanju neurolingvističnega programiranja in vem, da se to da. Smo kar nekaj ljudi, ki so se drugače zelo grobo in agresivno izražali, močno otopili in so imeli bistveno manj konfliktov. To je pomembno zaradi tega, ker imamo opravka v zdravstvu z ljudmi in empatija je zelo močna veja čustvene inteligence, ki jo morajo zdravstveni delavci obvladati. O njej se ne govori tako veliko.  Akuten problem so čakalne dobe. Če grem na akutne probleme, so čakalne dobe, ki, menim, da jih brez seveda sodelovanja zdravnikov ne bomo razrešili nikoli. Se pravi, tudi s sindikati se bomo močno močno pogajali in pogovarjali. Imamo pa eno srečo v Sloveniji, da skozi proračun in skozi Zavod za zdravstveno zavarovanje financiramo 1.500 do 2.000 specializantov. 30(?) tisoč evrov na leto je njihova plača, ki sodelujejo pri ustvarjanju teh storitev v zdravstvu, delo pa ni zaračunano zavodu skozi zdravstveno storitev. Se pravi, tu mislim, da je ena ogromna rezerva, ki jo je treba proučiti. Jaz tudi sam sem bil specializant, pa vem koliko se v času specializacije dela. Žena je zdravnica tudi in je zadnji dve leti popolnoma samostojno operirala specialzacije in samostojno pomagala pri porodu. Tako da menim, da te rezerve se še nismo dotaknili. Potem so še drobne rezerve pri specializaciji bolnišnic. Vendar pa to seveda zahteva veliko prej politične priprave.  Kar se tiče bolnišnic ne mislim nobene ukinjati. Preveriti pa njihovo strokovno varnost. In tam, kjer se bo izkazalo, da je strokovna varnost šibka, tiste programe kaže potem združevati, razen če niso urgentni, tisti, ki so nujni za neko določeno okolje. To je popolnoma normalna praksa v zahodni Evropi, na primer za kakšne hude travmatološke bolnike ne boste v vsaki bolnici imeli oddelka za travmatologijo, ampak imajo specializirane bolnice za to. Tudi v Sloveniji imamo na primer nevrokirurgijo na dveh koncih, samo je nimamo na treh, štirih, petih. Tako da to bi kazalo pogledati.  Dotaknil bi se kadrovske politike. Govori se o pomanjkanju kadra na vseh področjih. Vendar pa kot bivšemu šefu zdravstvene blagajne, ki je navajen operirati s številkami me zelo moti, da se ne uporablja številk. Statističnih podatkov. Moramo priti do jasne slike kaj je res in kaj ni res, ne na podlagi občutkov. In to bo ministrstvo za zdravja, to bo ena izmed prioritetnih nalog, da pridemo do jasnih številk in jasnih potreb po panogah, kje je zdravnikov premalo, kje jih je preveč. To je v povezavi, veste, s tisto specializacijo. Če bi določene stvari lahko združili bi že naredili kritično maso ekip, ki bi eventualno lahko naredile več. Seveda pa bomo te kadrovske številke pogledali tudi v primerjavi z Evropo. To je druga točka. Tretja pa je, obremenjenost, standardi in normativi zopet zapisani tudi v tej koalicijski pogodbi, se morajo pa zmeriti normativi. Ne da je to predmet sindikalnih pogajanj, ampak meritev, koliko traja ena operacija, koliko teh in teh operacij si naredil, da nekdo normo postavi, dve operaciji na dan, pa si jih naredil v dveh urah. Plačano je pa šest ur in pol. Kaj si sposoben narediti v šestih urah in pol in za teh šest ur in pol bi se pa potem pogajali z zdravništvom za ceno dela.  Jaz se vedno pogajam s številkami in vedno se pogajam z znanstvenimi dejstvi, kar je napisano. Drugega načina ne poznam in se mi tudi ne zdi primeren.  Obstajata dve študiji. Resni diplomski, doktorski nalogi o potrebni razporeditvi bolnišnic po Sloveniji in o potrebni razporeditvi zdravstvenih domov. Zadeva je narejena na znanstveni osnovi, tako da imamo dobro izhodišče, kakšna je lahko ciljna mreža inštitucij v Sloveniji.  Kar se tiče izgub bolnišnic in Zakonom o izgubah bolnišnic. Zame izguba ni opcija. Planirati izgubo je povabilo na to, da jo imaš. Je boljše analizirati kasneje ali je ta izguba prava ali ni ali je stvar neučinkovitega poslovodenja bolnišnic. Tudi seveda zahtevajo pričakovanja državljanov in davkoplačevalcev, da imamo nadzor nad porabo tega denarja. Mogoče bi za konec mojega dvajset minutnega ekspozeja povedal še nekaj o kakovosti. Trudimo se narediti agencijo za kakovost že enih dvanajst let. V slovenskem prostoru nikoli ni bilo enega posluha, da bi to naredili. Mi to rabimo, inštitut za kakovost storitev in pa tudi za ekonomiko cen zdravstvenih storitev. Čeprav menim, da cene, izračun cen zdravstvenih storitev ne more biti stvar pogajanja med partnerji, ampak stvar grobega matematičnega izračuna, ki ga mora narediti zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je zame edina inštitucija v tem trojčku, ministrstvo - ZZZS - izvajalci, ki je zadolžena, da računa cene v imenu državljanov, saj konec koncev sprejema tudi finančni načrt, zaključni račun in razporeja sredstva po programih, naredi tako imenovano letno finančno mrežo, zato tam je. Zato obračunski / nerazumljivo/ vzeli nazaj na zavod za zdravstveno zavarovanje. Mogoče malo poenostaviti njegovo delo. Zdaj je to dvostopenjsko odločajo, mogoče bi bilo dovolj samo enostopenjsko odločati o tem, sicer nekaj piše v zakonu, ki ga žal v zadnji verziji nisem prebral, ker sem dve leti iz tega posla. Groba ocena slovenskega zdravstvenega sistema v primerjavi z evropskimi sistemi je, da smo kar dobri. Mi imamo približno primerljivo število obiskov pri zdravniku nad tisoč prebivalcev kot povprečje EU. Se pravi, dostopnost je. Imamo primerljivo številko hospitalizacije pacientov z EU, ki se giblje od 260 do 130 pacientov na tisoč. To so Nizozemci. Sosednji Belgijci imajo 260 na tisoč, imajo še bolj ohlapen odnos do zdravstva. Nemci imajo tudi visoko, mi smo pa nekje na 180 tisoč. Primerljivi smo po magnetnih resonancah, CT-jih, slikovni diagnostiki in podobno, tako da tukaj dostopnost do aparatur je in s tem tudi do diagnoz. V zadnjih dveh letih se je na primer na slikovni diagnostiki uvedel tako imenovan »open and(?)«, plačilo brez pogodbene številke. Toliko kolikor naredijo izvajalci toliko se jim plača in večina je svoje magnete obremenila na pet, šest tisoč preiskav, kar je ena taka kar visoka norma tudi v evropskem smislu.  Toliko. Zdaj pa bi vam prepustil vprašanja, pa izvolite.
Super. Krasno. Hvala gospod kandidat. Komaj sem uspel kavo spit. Upam, da bomo toliko ekspeditivni med delom. Seveda se vam zahvaljujem za to koncizno kratko predstavitev in preden dam besedo članicam in članom odbora, bi vseeno spregovoril nekaj besed, ki mi jih ni gospa sekretarka pripravila, vi sami ste govorili konec »mobbingu«, konec sovražnemu govoru, moja naloga kot predsedujočega tega odbora je reprogramirati DZ, če se tako izrazim, zdaj ne se nič čuditi, kolegica Jelka me malo že pod očali gleda, ja saj, lepa sva. Mi imamo Poslovnik Državnega zbora z razlagami, vsi smo ga prejeli, ko smo poslali poslanke in poslanci, jaz sem avgusta 2014 tam sedel pod šotorom pa to prebiral na dolgo in široko, moja je rekla kaj pa zdaj počneš, ali nismo na dopustu? In potem sem prišel v Državni zbor in sem videl, da se to na veliko krši, vrzi kamen najprej v sebe, vrgel ga bom v sebe, tudi jaz sem ga zelo pogosto kršil, priznam, pri tem sem se učil od starih poslank in poslancev. Dokler bom jaz vodil seje in upam, da tudi sopredsedujoča se to na tem odboru ne bo dogajalo, ne bo se dogajal sovražni dogovor, ne bo se dogajalo zmerjanje, 56. člen poslovnika zelo jasno nas napoti kaj moramo upoštevati, od 75. člena do 80. člena poslovnika je pa zelo jasno napisano kako naj te zadeve potekajo in ni to moja kaprica, moja dolžnost je, da temu sledim, podobno kot je to moram pohvaliti dobro delal kolegica Jelka na preiskovalki. In druga alineja 75. člena zgolj to bom prebral, piše: »Na seji zbora ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede in nadaljuje. Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu«. Pa bom še enkrat ponovil: »Govornik ali govornica sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu«. In tega se bomo na tem odboru strogo držali. Sedaj pa odpiram razpravo. Prva, ki se je k razpravi javila je kolegica Iva Dimic, kolegica Ivi, preden ti dam besedo, jaz predlagam, da bi to zaslišanje potekalo tako, da, ko kvota vprašanj pride do nekje 10, vam dam besedo. Ker na predhodnih zaslišanjih se je to zgodilo, je bilo 30 vprašanj in potem ima kandidat zelo hitro izgovor, da nekaj vmes pozabi, gre za neko zelo pomembno področje, verjetno si noben od nas ne želi, da bi kdorkoli drugi zbolel in verjetno tudi slovenska javnost hoče zelo natančno slišati vprašanja. Postopkovno kolega. Ne? Ja, dobro. Kolegica Iva Dimic, prosim.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani kandidat za ministra gospod Fakin, res je, vi ste nam v tem Državnem zboru že poznan obraz in poznamo vaše delo, velikokrat smo vas imeli na tem odboru možnost spoznati, pa tudi preko raznih komisij, tako, da enostavno je bilo zanimivo slišati vašo predstavitev na drugi strani mize, če lahko tako rečem, če ste prej bil tisti, ki je bil plačnik vseh naših zdravstvenih storitev preko ZZZS, zdaj kot minister verjetno z nekoliko malo drugačno sestavo tudi finančno, ker vendarle Zavod za zdravstveno zavarovanje pokriva izjemno veliko vrečo denarja, preko 3 milijard, ste tukaj zdaj kot minister verjetno malo omejen tudi finančno, pa vendarle so vaše odločitve tiste, ki jih bomo občutili vsi državljani in državljanke, vsi bolniki, vsi tisti, ki bomo potrebovali ali potrebujemo zdravstveno oskrbo, na primarni, sekundarni ali terciarni ravni. Zato se mi zdi, da je pomembno, da boste seveda odgovorili vsaj na tista vprašanja vsakega izmed nas, ki jih verjetno vsak posameznik nekako čuti, da jih mora postaviti ali pa, da so pomembna za prihodnost našega zdravja. Seveda naj povem tukaj, vsi si želimo in delamo v smer, da bi v Sloveniji imeli javno zdravstvo, vsi, tudi jaz, jaz si želim javno zdravstvo in vsa moje delovanje gre v smeri javnega zdravstva, vendar to javno zdravstvo mora biti dostopno zdravstvo, tukaj se pa potem lahko začnejo različne oblike razumevanja kakšno zdravstvo si v Slovenijo želimo. Jaz osebno si želim dostopno zdravstvo, tudi učinkovito sem slišala tukaj besedo, ampak dostopno brez čakalnih vrst. Moram reči, da sem, vaša predstavitev je bila res izjemno skrčena, da sem si želela vsemu slišati kako boste rešili mogoče te čakalne vrste, pa jaz kot nek, bom rekla, nepoznavalec, tak velik, zdravstvenega sistema, nisem razbrala, da bi karkoli kaj iz… Ste zaznali problem, ste zaznali, da so čakalne vrste, itn., pa vendarle, jaz bom šla čisto po neki taki svoji sistematiki. Raziskave inštituta Mediana, dovolj je igračkanja z državnimi prihodki, čas je za resne programe, je pokazala, da si ljudje, so si postavili neko prednostno obravnavo in seveda na prvem mestu je izkoreninjenje korupcije iz zdravstvenega sistema. Jaz sem malo, skoraj nič slišala o tem problemu, da bi ga vi omenili. Sicer vi ste rekel tukaj, če zdajle lahko rečem, upravljanje, da bi šli na Ebito, nagrajevanje, ampak ne morem reči, da je prav korupcija povezana s tem sistemom ali pa na ta način.  Drugo, kar so ljudje rekli, je krajšanje čakalnih dob za obisk specialista. Tretje, zagotavljanje kakovosti bolnišnic in zdravstvene infrastrukture. Četrto točko ali pa četrta rangirana stvar je vlaganje v opremo v bolnišnicah ter peta, povečanje števila zdravnikov in medicinskih sester. Seveda, vi ste rekli, mi bomo, bom vse to prevetril, ampak pregledov, ampak veste kaj, spoštovani gospod Fakin, vi zdajle mogoče leto, dve niste več na čelu ZZZS, ampak jaz mislim, da vi še vedno veste, in da podatki niso tako drugačni kakor so bili in sem prepričana, da imate v malem mezincu vse te podatke koliko je zdravnikov, itn., kakšne so bolnišnice. Tako da, jaz osebno ne pričakujem, da si boste vi pa zdaj vzeli ne vem koliko časa pa raziskavo delali, koliko je bolnišnic in proučevali, ker vi ste, po domače, maček na svojem področju. Imate znanje dolgoletno iz tam ko ste odrejali bolnišnicam in vsem tem, ko ste plačevali preko ZZZS. Tako, da jaz sem res pričakovala že malo aktivnosti od vas, že zdaj v tem delu. Pa vseeno, skoraj nič niste omenili dolgotrajne oskrbe. Dolgotrajna oskrba je pereč problem v Sloveniji. Prejšnja Vlada jo je omenjala, da jo bo naredila, da jo bo naredila. Mi smo zdaj spet na začetku novega obdobja. Vseeno bi želela, kot minister kaj mislite oziroma verjamem, da imate, tudi skupina je bila ustanovljena tu na ministrstvu, ki bo pripravilo dolgotrajno oskrbo. Kdaj lahko pričakujemo mi to dolgotrajno oskrbo v parlamentu, da jo bomo začeli resno obravnavati, tudi z vidika vseh državljanov. Slovenski prebivalec ali pa slovenska se starajoča družba in mislim, da je to ena izmed prioritetnih nalog, ki jih boste potrebovali.  Potem ne morem mimo tega kar sem včeraj zasledila. Rekli ste, bom pregledal, bomo preračunali koliko je res problem pomanjkanja, kadrovska politika, ste jo omenjali. Gospod Fakin, normativi, jaz sem vam že ene parkrat spraševala kaj je z normativi. So na nek način zastareli. Pa pustimo zdaj domove za ostarele, kjer smo obravnavali tudi na tem odboru, kakšno je stanje, koliko pripada zdravniku pa koliko pripada medicinska sestra na koliko varovancev, ampak to, da ena intenziva, ki je izrednega pomena v Sloveniji, ima za en oddelek ali pa za eno izmeno premalo medicinskih sester, se mi zdi, da je to dejansko, tukaj ni potrebno verjetno preverjati neke kadrovske politike, ampak je treba spremeniti politiko zaposlovanja. Imamo problem. medicinske sestre, veste sami, so izgorele, pišejo tukaj, jaz sem poslušala oddajo »Kje vas čevelj žuli«, o je rekla, da enostavno ne zmorejo in so te medicinske sestre srednje ali višje v neki taki res težki… prebrala sem, da delajo na pogon odnosa do, mislim iz usmiljenja, na etičen pogon, da delujejo v tem času. Me zanima kaj boste vi naredili kot minister, da se bo ta zadeva s temi medicinskimi sestrami pa vendarle v Sloveniji uredila, ker je zelo težko, verjamem, tudi marsikateri zdravnik je pregorel in je izgorel, ampak nekaj bo treba tukaj narediti, ne preveč dolgo preračunavati. Potem pa me zanima, nekoliko mogoče bolj zadeva… Vi ste rekel, mislim, da ste pristaš uvedbe zdravstvenega centa na trošarine, na alkohol, tobak in sladke pijače. Se mi zdi, da ste enkrat izjavili, da ste vi sicer pristaš tega. Se mi zdi, da dviganje davkov ni pravi način za zbiranje sredstev za zdravstveni sistem. Res je potrebna celovita reforma in predvsem tisto kar so ljudje prvo izpostavljali, izkoreninjene korupcije iz zdravstvenega sistema. Videli smo, tukaj ne morem reči, da ne. Jaz sem sodelovala v komisiji, ki jo je vodila kolegica Godec, za žilne opornice. Tam se je točno evidentno dokazalo, da to obstaja. Zaradi tega pričakujem, da ne bomo iskali najprej, ali pa dvigovali davke, ljudi obremenjevali, ne morejo priti do zdravnika, potem pa bomo šele zadeve urejali. Mislim, da je najprej treba poiskati denar znotraj sistema.  Potem pa me čisto zanima tudi, mogoče sem sama vpeta, ampak vseeno, me zanima, kako bo z novostmi, predvsem z dražjimi oblikami zdravljenja. Obstajajo tudi v Evropi razne oblike zdravljenja, lahko omenim tudi raka, so naprej, govorim tukaj, v mislih imam mogoče neke imunoterapije, ki se izvajajo samo v Nemčiji. Trije, štirje pacienti iz Slovenije hodijo tja. Kdaj bodo take zadeve prišle tudi k nam oziroma kako bo z zagotovitvijo sredstev? Vem, ker sem vas že spraševala, še enkrat rečem, o normativih ste rekel, ni dovolj denarja v malhi ZZZS za vse, ampak še enkrat poudarjam, to je povezano tudi z odpravo korupcije v zdravstvu.  Me zanima, če podpirate uvedbo referenčne ambulante na stomatološki kliniki za rakave bolnike. Trenutno je ni. Govorim o referenčni ambulanti kjer bi bili trije stomatologi lahko usposobljeni, da bi celo Slovenijo pokrili. Menim, da so težnje po tej referenčni ambulanti. Me zanima, kakšno je videnje? Ker je lahko tudi po telefonu, dajejo navodila zobozdravnikom.  Potem me zanima, pa predvsem to, kdaj bo državni program za obvladovanja raka postal zavezujoč dokument. Mi imamo dokument, ki pa ni zavezujoč in je potem, so tiste črke prazne črke na papirju.  Samo še dva vprašanja. Imamo problem, tudi poslansko vprašanje je bilo že naslovljeno že na prejšnjo ministrico. Kako, rekel ste, bomo pregledali kako bo mreža bolnišnic zdravstvenih domov? Celo področje notranjske, bom rekla, od Vrhnike, pa lahko Vrhniko že štejem sem notri, do kočevske in ves ta bazen, nima nekega dializnega centra in hodijo vsi na dializo v Ljubljano. Veste kaj to pomeni? Za cel tak bazen. To pomenijo enormni, prvič, enormni stroški, izjemne čakalne dobe, obremenitve tako pacientov kot zdravnikov v Ljubljani. Me zanima, če ste imeli v mislih, ko ste rekli, boste prevetrili, mogoče pregledali kaj bo s kakšnim dializnim centrom tudi na področju notranjske.  In seveda zadnje vprašanje. Kako ste si zamislili delovanje svetov zavodov po bolnišnicah? Ne morem mimo zadnje afere ali pa teme, ko lahko pride predsednik sveta v bolnišnico in pove direktorici, da mora iti. To se je zgodilo štirinajst dni nazaj, tri tedne je ven prišla ta zadeva. Kako lahko pride in reče, tebi je pogodba potekla, itn. Se mi zdi, da je… Kako ste si zamislili delovanje svetov zavodov po bolnišnicah?  Toliko za enkrat. Hvala.
Hvala kolegica Ivi.  Kolega Željko Cigler. Prosim.
Hvala lepa.
Vem, ampak boste zmogli. Ga bom še pustil. Štejem.
Hvala lepa. Spoštovani kandidat za ministra!  Moram reči, da vas poznam kot bivšega direktorja celjske bolnišnice, kjer ste ostali tako med delavci pacienti kot tudi lokalnimi skupnostih, ki jih celjska bolnišnica pokriva zelo dobro, zabeleženi ne glede na podtikanja / nerazumljivo/, nekateri oblatiti. Dober kratek uvod. Hvala. Moram reči, da v Levici podpiramo absolutno usmeritev vsem dostopno javno zdravstvo, ki se zagotavlja iz javnih sredstev in se zavedamo, da glede na raven zdravstvenega varstva in tisto kar so možnosti zagotovitve, predvsem pa potrebe po njem in posodabljanje tehnologije zdravil zahteva dodatna sredstva. Tisti, ki tega ne vidi, mislim, da ne razume situacije. Sredstva so absolutno dodatno potrebna. Tu se z vami absolutno strinjamo. Moram reči pa tudi, samo še tole, zelo kratka vprašanja bom postavil. Kljub dobremu uvodu moram reči pa, da smer v katero boste peljali zdravstvo kot minister v kolikor boste dobili potrditev v državi, pa iz vašega uvoda še ni popolnoma prepoznavna, zato se opravičujem, ko bom postavil še nekaj vprašanj.  Poleg vzdržnega in stabilnega financiranja našega zdravstvenega sistema so najbolj pereče dolge čakalne vrste, kot je kolegica Dimic tudi rekla in ste tudi vi že omenjali, in prav zanima me kako se nameravate lotiti problema zlasti nedopustnih čakalnih vrst. Nedopustno pomeni tisto, ko tisti, ki ne pride na vrsto in je njegovo življenje in zdravje močno ogroženo. Koliko sredstev bo tu potrebnih in na kakšen način se bodo te vrste skrajševale?  Slovenija trenutno namenja 8,5 % BDP za tekoče izdatke v zdravstvu, Avstrija 10,4 %, Švica 12,4 %, Nemčija 11,3 %. Vidite kje smo zadaj. Zato pravim, da se ne bo samo z preprečevanjem korupcije dobilo teh sredstev, bodo morali nekateri podjetniki dati malo več, ki mu ustvarjamo dohodke. Ker je sredstev v primerjavi z drugimi državami občutno premalo, me zanima kako boste zagotovili več sredstev. Ali se bo povečalo plačevanje iz žepa, ki trenutno znaša 13 %? To je odmikanje od javnega zdravstvenega sistema.  Problem otroške kardiokirurgije razgrinja eno organizacijsko nesposobnost in politična vmešavanja v en pomemben strokovni segment pri nas. Načrt prejšnje strokovne direktorice UKC gospe Pfeiferjeve? je prinesel pozitivne rezultate, ki pa so se ob menjavi vodstva in ustanovitvi Nacionalnega instituta hitro poslabšali. Kaj vi menite o tem področju? Kakšno je vaše stališče do ukinitve prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja? Moram reči, da nisem čisto razumel, čeprav ste rekli, da ga je treba ukiniti. Zanima me vaše stališče. Slovenija zamuja s področjem dolgotrajne oskrbe, kar je tudi kolegica Dimiceva rekla. Skratka to je naš nacionalni problem. Zanima me ali bo v vašem mandatu sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se že dolgo sprejema? Koliko po vaši oceni primanjkuje sredstev za ureditev postopne dolgotrajne oskrbe, kako do dodatnih sredstev in kdo bo nosilec zavarovanja? Katere zdravstvene storitve so s strani zdravstvene zavarovalnice različno krite? Ali podpirate zagotavljanje ustreznega in enakopravnega financiranja zdravstvene dejavnosti v geografskem smislu? To je ta enakopravnost po celotnem področju države. In še tole. Neustrezna in zastarela mreža javnih zavodov potrebuje nadgradnjo. Prej ste tu omenjali kako bi se vi tega lotili. Namreč povprečna zasedenost postelj v posameznih bolnišnicah je 70 ali pa celo komaj 50 %. In kakšno je vaše stališče do te racionalizacije, ki bo usmerjena v prihodnost.  In to zadnje vprašanje, ki pa je zanimivo na moj uvod kot bivšega direktorja celjske bolnišnice, pomemben problem javnih zdravstvenih zavodov je tudi zdravstveni management. Kaj nameravate storiti, da se avtonomnost in moč zdravstvenega managementa poveča? Zdi se namreč, da se je v mandatu dosedanje ministrice upravljanje in kadrovanje zdravstvenih zavodov uporabljalo in zlorabljalo za politične namene. Primer celjske in drugih bolnišnic. Kaj nameravate storiti na tem področju? Hvala.
Hvala, kolega Cigler. Več kot dovolj vprašanj. Verjetno boste določena, ki se ponavljajo povezovali. Ampak dajte potem naznačiti, ko to ni čisto očitno, da med samo sejo potem kolegi ne bodo noreli. Izvolite.
Samo Fakin
Nekaterih stvari, ki bi jih radi slišali v uvodih, nisem omenil zaradi tega, ker je koalicijska pogodba in sem rekel, da se bom držal koalicijske pogodbe in tam notri napisano. Jasno da bomo govorili o dolgotrajni oskrbi. Kar se korupcije tiče imam nulto toleranco do korupcije. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje smo že dolgo nazaj sprejemali ustrezne akte, ki so to preprečevali. Samo korupcije brez   (nadaljevanje) akti, ki so to preprečevali. Samo korupcije brez permanentnega nadzora direktorja in odgovornosti direktorja, da kupi po najnižji možni ceni in kompetentnega Sveta zavoda, ki to kontrolira ali je to res kupljeno po najnižji ceni oziroma primerjav na ravni Slovenije in mednarodnih primerjav, gre za te številke, ki vse ostajajo v bolnici, da zložijo v eno exselovo tabelo in to postane avtomatizem, ne bo šlo. Ampak številka ena zakaj sem govoril o učinkovitem upravljanju? Bil sem predsednik uprave gospodarske družbe in sem bil odgovoren za poslovanje gospodarske družbe Ebida?. Tam se moraš pogajati za najnižjo možno ceno, ker če ne te to doleti na koncu. Obstaja pa možnost, da naredimo izgubo v neki instituciji tudi zaradi negospodarnega načina vedenja in potem sprejmemo zakon o pokrivanju te izgube, ne da bi šli preveriti ali je nastala iz objektivnih ali subjektivnih razlogov. Dostopnost zdravstva in s tem povezane čakalne dobe. Nič čakalnih dob. Mislim, da smo sposobni v roku enega leta čakalne dobe na ambulantno specialistiko spraviti na nič oziroma znotraj štirinajst dni ali enega meseca. To smo dokazali že na številnih področjih: katarkta, magnet v Sloveniji dobite že v štirinajstih dneh skoraj praktično kjerkoli. So pa še kraji, kjer tega ni.  Gospa Dimičeva je omenila dializo. Imam kar nekaj sivih lis z pomanjkanjem dostopnosti do ljudi. Tu se je treba dve stvari vedno vprašati. Ali je to strokovno varno in ali je kritična masa pacientov dovolj velika, da nas to ne bo preveč stalo in pod kakšnimi pogoji smo pripravljeni to višjo kvaliteto zagotoviti? Dializni center ima neko svojo zakonitost. Najbližji tem, če tako na pamet rečem, mislim, da je v Vrhniki oziroma malo pred Vrhniko eden.  Za korupcijo so izključno odgovorni direktorji. In to bi moralo biti del njihove individualne pogodbe. Še ena zadeva pri korupciji bi bila zelo koristna. Če bi podprli razširitev Računskega sodišča in pogostejše revizije Računskega sodišča tudi v subjektih javnih zdravstvenih zavodov. Zavod za zdravstveno zavarovanje je redni revidiranec Računskega sodišča in v 25 letih samostojne Slovenije je bilo napravljeno vsaj preko 35 revizij. In če ti revizorji po šest mesecev sedijo v hiši, verjemite, da v nekaj letih popraviš vse anomalije, ki se sedaj dogajajo. To je hitra rešitev. Ena druga rešitev pa je pri korupciji tudi interna revizija Ministrstva za zdravje. Neka revizijska skupina, ki bi nenapovedano prišla v hišo in preverila določene stvari, ne da potem žilne opornice tako rekoč kupujete v parlamentu. Kakovost bolnišnic je potrebno meriti. Govoril sem o Agenciji za kakovost. Mi smo že imeli oddelke oziroma plačanega človeka za kakovost v bolnišnici, ki pa se nekako ni vklopil v managersko ekipo. Mislim, da mora tak človek sedeti ob generalnem direktorju bolnišnice in biti osebno odgovoren, da se res procedure v bolnici delajo v skladu z doktrino. To smo poskušali 2006 uvesti in sicer s kar precejšnjim naporom. Potem je prišlo do akreditacije bolnišnic. Razmišljalo se je o slovenski akreditacijski agenciji v okviru SIKU znaka in izostandardov in podobne stvari in ne vem kaj je preprečevalo, da bi se te agencije ustanovile. Malo tudi kader.    (nadaljevanje) morate vedeti, da teh presajevalcev / nerazumljivo/… ni prav zelo veliko v Sloveniji, da bi bili pa usposobljeni za bolnišnice pa ne, to je treba posebej jih izobraziti, da vedo kaj je potrebno in kako je potrebno kontrolirati, jaz sem bil šest let razsodnik za poslovno odličnost Republike Slovenije, ki je uzakonjena in Vlada dodeli vsako leto nekomu priznanje za dosežene točke in dele teh smo že imeli v bolnišnicah, zadovoljstvo bolnikov in zadovoljstvo pacientov. Tako, da neke instrumente za zagotavljanje kakovosti imamo, niso pa vodeni, to je pa res. Vlaganje v opremo, isto, to spada pod vprašanje mreža opreme, to je morda veste v tej atmosferi zadnjih dveh let, ko manjka 200, 300, pojavljajo se številke 500 milijonov, kar pozabljamo, da nimamo zelo natančnih številk, koliko pa je treba vložiti v opremo? Klinični center je star 40 let, 50. Klime ne delajo, če greva pogledati klime v Klinični center boste ugotovili, da so kompresorji spodaj stari 30 let, en pa »košta« milijon, milijon pa pol za klimate. Bog ne daj, da pogledamo kaj je vse v teh ceveh, to je največji problem, Klinični center nas še čaka odgovor na to. Amortizacija v zvezi s tem je vlaganje v opremo v strukturi cene zdravstvenih storitev, samo večje si privoščiti nismo mogli, ker so bile prioritetne storitve in prioritetne so bile plače v zdravstvu in je to šlo v to smer, ni pa ostal dovolj denarja za vlaganje v opremo, potem denarja v državnem proračunu ni bilo, zdravstvo pa zahteva nek svoj ritem vlaganja v opremo, ocena strokovnjakov je 10 % od cene zdravstvene storitve bi morali vložiti v opremo, tisti, ki ste se ukvarjali z informacijsko tehnologijo, 2 do 3 % da slediš, samo na informatiki. Kadri, številke, številke, številke, res je, da imam veliko številk v glavi, kljub vsemu pa je dve leti minilo, in sem se malo pozanimal danes zjutraj. V primerjavi z 31. decembrom 2011 je v bolnicah in v zdravstvenih domovih 11 % več zaposlenih, to je dodatnih 3 tisoč 736 ljudi. Število obiskov na osebnega zdravnika je približno enako že več kot 10 let, rahla nihanja, je pa nekoliko več obiskov specialistov, 6,8 obiska na zdravnika. Obstaja publikacija OECD, »Glanced Health«, kjer so vse te mednarodne primerjave notri navedene, žal jih v vsakodnevnih pogovorih zelo velikokrat opuščamo in uporabljamo namesto tega malo, veliko in kar je še teh opisnih besed v zvezi s številkami, ne, da bi povedali normo. Seveda bomo ob tem trčili vedno na potrebna dodatna sredstva, ki jih bodo eni zagovarjali, potem bomo pa trčili od te vire dobiti, pa bomo proti povišanju prispevne stopnje, pa proti povišanju davkov ali pa proti povišanju trošarin, ki niso davki, ali pa tudi v enem merilu. Tu gre skupaj, ampak jaz sem že večkrat doživel, da smo na naslednji seji bili proti dodatnemu denarju, na prejšnji seji smo pa zahtevali, smo prišli do tega. In to bo potrebno tu vse razčistiti, zakaj to govorim? Groba ocena, če ukinemo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, 400 milijonov, to je 15 % javnega denarja, blagajna ima mimogrede, zdravstvena blagajna ima 3 milijarde 880 milijonov, letos v finančnem načrtu, ki ga bo sprejela 17. Ko sem odhajal iz zavoda, to je dve leti nazaj je imela 3 milijarde 480, 400 milijonov v sistemu več denarja, imamo daljše čakalne dobe, imamo izgube v bolnišnicah,  (nadaljevanje) se pravi, ko sem govoril o regulaciji sistema, nisem govoril na pamet, da je treba regulirati sistem, treba je pogledati kaj se ti v sistemu poruši, če tole sprejmeš. Zato sem rekel, kaj je dobro za pacienta, kaj je dobro za sistem, šele potem kaj je dobro za mene? Na te tri odgovore in šest najinih najljubših vprašanj je treba odgovoriti, ne pa uporabljati tone in tone in argumentov in potem se odločiti narobe in vidiš, da ti je nekaj šlo narobe. Kar se normativov in standardov tiče, jaz sem tukaj vedno znova malo zmeden, ker teh normativov in standardov je v zdravstvu veliko, in se je treba zelo natančno pogovoriti kaj kdo misli, standard je kategorija kako se kaj izvede, da je pravilno oziroma pričakovano. Normativ se pa nanaša na uro. In standard je doktrina, medicinska doktrina, ki je bolj ali manj kontrolirana preko klinik, inštitutov in tega, normativ je pa vsakoletna pogodba Zavoda za zdravstveno zavarovanje z izvajalci, kjer se opredeli koliko storitev bo posameznega bolnica naredila, koliko bo ta storitev stala in s kakšno dinamiko bodo šla plačila, tam se zelo natančno dogovori, da bo ta in ta zdravnik na leto pregledal 8 tisoč bolnikov in zato bo dobil toliko in toliko denarja. Kako jih bo pogledal pa nadzira ta hip zdravniška zbornica. In to se spreminja, teh normativov časovnih je kakih 85 vrst, zaradi različnih oblik programov, ne moremo magneta enačiti z pregledom v splošni ambulanti, pa že magnet ima 80 podstoritev, od kolena do glave, s kontrastom, brez kontrasta in podobne stvari, to je en obračunski model, ki smo ga delali enih 6 mesecev, da smo dobili ceno zdravstvenih storitev s katero smo bili vsi zadovoljni. Nekje nekdo govori o pravični ceni ali pa stroškovni ceni, ne obstajajo te kategorije ekonomsko, cena je dogovorna, izpogajana in pa tržno dosežena. Mi se običajno pogajamo za to ceno in, ko govorimo, da so cene prenizke, ponekod je treba prej pregledati, kaj pa, če so stroški previsoki? Je treba vedno to reči tudi zasledim v papirjih, da je treba povišati cene, ker so prenizke, ker imajo bolnice izgubo, to lahko seveda naredimo in je prav, če je učinkovito vodena. To gre skupaj, ne moremo tega ločeno voditi. Intenziva, intenziva, jaz mislim, da je tukaj bolj problem plačila, to delajo težko, najtežje delo v bolnišnicah in že na začetku sem rekel, tukaj je treba zelo previden pri odnosih, naj bi bili kazali Poslovnik Državnega zbora prenesti kam. To delo je stresno samo po sebi in, če ni pozitivnih odnosov je stresno še bolj. Me pa skrbi nekaj drugega, ne vem, če je še, ampak obremenitev znotraj posameznih bolnišnic je zelo različna in intenziva je en tak oddelek, ki se ga vsi izogibajo, ne pogledamo pa na drugo stran, koliko pa je na razpolago kadra v dotični bolnišnici. Spomnim se ene tarče skupaj, ko je leta 2015, mislim, da je izbruhnila, je bil »štrajk«, gripa je bila in je bilo tudi v intenzivah »štrajk« ljubljanskega Kliničnega centra. In tam mi je ostala številka, da ima klinični center, takrat je imel okrog 3 tisoč 800 sester, nekaj takega in, ko sem to primerjal z mariborsko bolnico, jih je imela mariborska bolnica za isti obseg dela, na skupni imenovalec imam tisoč manj, in je bilo moje logično vprašane, ja saj imate kader, kaj pa je problem ne? In dokler si ne odgovorimo, kako   (nadaljevanje) to od znotraj »pomenedžerirat«, zato sem rekel »menedžerirat« in to je zahteven posel, poiskati notranje rezerve, če so. Na isto vprašanje pred leti – čakalnih dob na magnet za otroke, nujno rabimo nov magnet za otroke, ker ne pridejo na vrsto, če se spomnite tisti, ki ste bile še takrat tu. Poklical sem v eno slovensko bolnišnico, kjer je eden moj prijatelj direktor oddelka za rentgenologijo in vprašam: »kako pa pri vas delate z otroci, imate tudi čakalno dobo?« In je bilo ene 30 sekund mučne tišine, sem rekel: »kaj je pa narobe, da si tiho?« in je rekel: »ti meni postavljaš strašno nepoučeno vprašanje« in ga vprašam: »zakaj pa?«, je rekel: »Fakin, to so ja otroci, to pridejo takoj na vrsto« in zdaj bi bilo zanimivo pogledati koliko preiskav se na magnetu naredi, zakaj je bil kupljen? Je bil, s političnim pritiskom.  Trošarina, trošarina je dodatni vir, veste, ko se nam bo zataknilo, če se nam bo pri povišani prispevni stopnji zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvena zavarovanja in zaradi dolgotrajne oskrbe, bomo na prispevno stopnjo prišli na 16, 5, 17 na hitro. 500 milijonov je 15 %, če iz sedanjih 13, 45, teh 15 % vzdignemo gor, bomo v trenutku na 15, 5 in potem bomo rabili približno še enkrat toliko denarja, ko ga danes namenimo za domove upokojencev, če bo obveljala tista verzija Zakona o dolgotrajni oskrbi, kakšne bodo storitve, pa še nihče ne zna natančno izračunati, če se bomo te storitve šli na domu ali bo to dražje ali bo ceneje in se bomo pogovarjali 16 +, 17 % prispevne stopnje. In verjetno bomo takrat ugotovili, da je treba vire razpršit in kakor sem poučen, je nekaj takega že narejeno v predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.  Pred dnevi mi je bilo očitano, da v svoji karieri nisem predlagal dodatnega denarja za zdravstvo. Leta 2009, ko je bila prva kriza, smo pri takratnem ministru Šuštaršiču predlagali ukrepe za poboljšanje finančnega stanja za okrog 600 milijonov, sam paše seveda tudi obrutenje pokojnin, kar takoj pomeni, da mora iz državnega proračuna iti dodatna sredstva v pokojninsko blagajno in zadeva se ni izšla. Dve leti kasneje, ko je bil minister Gantar, smo predlagali za 130 milijonov dodatnih virov, ampak takrat je nekdo izjavil, da se za 400 milijonov korupcijskega denarja zgubi v zdravstvu in je bilo rečeno: »kar tistega najdite« in seveda tega nismo našli nikoli, zato sem rekel, da je 400 milijonov več, pa je vprašanje učinkovitosti še bolj na udaru kot ne. Tako da ja, pri trošarini se bomo morali pogovarjati tudi zaradi tega, ker so nekatere države, mislim, da Avstralija računa, da do leta 2020 ali 2022, da bo škatlica cigaret čez 10 evrov in tukaj niso imeli nobene dileme. To je škodljivo vedenje in tukaj en bomo popuščali, enako velja za alkohol, enako velja za sladke pijače. En liter sladke pijače, če jo greste zdaj kupiti je en evro in 20 % trošarina na to, je zame nič posebnega. Istočasno, seveda ob dodatnem denarju, da ne bo kdo rekel, je treba peljati učinkovito upravljanje zdravstva, če ne je seveda, če se malo zdravniško izrazim, je škoda natakati nov svež denar v nekaj kar ima luknje, je treba najprej luknje zašiti, običajno v medicini se dela to istočasno, ker moraš delati istočasno, ne gre drugače.  Dražje oblike zdravljenja, ja, 20-30 milijonov je izračun,  (nadaljevanje) zaradi staranja prebivalstva in dražjih oblik zdravljenja na leto in ta izračun je bil narejen že leta 2013, opozorjeni vsi akterji in takrat se je izrazila potreba po posebnem skladu za to. Ko sem jaz prihajal na Zavod za zdravstveno zavarovanje so za draga zdravila dali 20 milijonov evrov, danes dajo čez 100, tudi za te imunomodulatorje. Danes stanejo določena zdravljenja pol milijona evrov za enega pacienta in to se postavi pred mene velika etična dilema – koliko za posameznika, koliko za vse in kje je zdaj tista meja. Če pa pogledamo iz sociološkega in individualnega stališča pa debata o nekem dodatnem denarju in učinkovitem vodenju sistema in ustanov, ne bi smela biti nikoli sporna, če gre za paciente. Referenčna ambulanta v zdravstvu mi je nova ideja, o tem še nisem slišal, vendar pa, takole kot ste povedali, je vabljivo, da bi se seveda lahko zobozdravniki posvetovali, je pa to zopet stvar vsakoletnega dogovora in kako se reče – prioritet v zdravstvu, ki jih določa zdravstveni svet na koncu. Mi imamo zdaj odprtih prioritet za 200-300 milijonov, brez protonskega obsevalnika, ki bo stal 100 milijonov evrov, ena nova oblika obsevanja, ki je deloma plod slovenskega znanja, govorim o enem podjetju Kozilab, ki dela »softer« za cel svet, se pravi, da smo lahko vrhunski.  Obvladovanje raka, program obvladovanja raka, imamo tako štiri glavne »screening« teste, ki so kar uspešni, nam kar precej določene strukture tudi v Evropi zavidajo. Register raka, ki je kar velik, drugje po Evropi ne boste dobili državnih registrov, dobite regijske, državne pa ne. Ja, če grem – rak materničnega ustja je skoraj obvladan, teče že dolga desetletja. Obvladan je tudi rak dojke, tudi to že teče dolga desetletja, pa vendar lepo zastavljen program ni zaživel v določenih regijah. Zopet smo nazaj pri organizaciji in zopet smo nazaj pri sistemskem nadzoru. Mora biti vzpostavljen sistemski nadzor, da se vidi ali to živi po vseh regijah ali gre zadeva po planu, kaj, kdo, kje, zakaj in s čim, pa denar je bil zagotovljen. SVIT tudi v redu teče in se že poznajo prvi rezultati, ni več toliko invazivnih pozno odkritih rakov debelega črevesja, je pa to še vedno slovenski problem, poleg staranja številka ena v Sloveniji. Tu nismo dobri, če smo dobri pri srčnih boleznih, pa manj pri možganskih kapeh, tudi pri določenih vrstah raka nismo dobri. Imamo tudi raka prostate kar lepo pokritega, ni pa to, da bi bil nek sistematičen pregled. Mleže dializ sem že odgovoril. Sveti po bolnišnicah, izobraževanje rabijo pa nabor desetih kazalnikov na EBITDA, veste se gleda EBITDA enega, zato sem rekel EBITDA, nabor desetih kazalnikov, so že vsi prisotni. Vse slovenske bolnice morajo ob letnem poročilu poročati o svojem poslovanju in tam je 12 kazalnikov iz bilance pa nekih 100 kazalnikov iz učinkovitosti poslovanja bolnišnice – produktivnost zdravnikov, medicinskih sester, zasedenost postelj in podobno, obračanje zalog, vlaganje v informacijsko tehnologijo in koliko intenzivnih postelj imamo kje, vse to je, vendar pa zgleda, da v zadnjem času nihče ni zahteval, da ste te stvari preverjajo, določil standard, kaj je pričakovan standard in potem ta standard »čekiral« in rekel: »lahko ste še direktor, ne morete biti več, ker ne  (nadaljevanje) izpolnjujete zastavljenih standardov. Zato upravljanje bolnišnic, drugačen status direktorjev, zaostriti njihovo odgovornost in jih tudi seveda ustrezno nagraditi, če to deluje v gospodarskih družbah, bi morali tudi v bolnišnicah brez, da ukinemo javne zavode. Par členov je treba tja prenesti, vendar pa tega nikoli nismo zmogli, ker bi to domnevno potem potegnilo naprej še tudi vse ostale, dvesto ravnateljev osnovnih šol, vrtcev in podobne zadevščine. Vendar pa, če je zato večja učinkovitost, koliko denarja rabimo za skrajševanje čakalnih dob? Kakih 10 milijonov za ambulantno specialistiko, pa mogoče 100 milijonov ali pa še malo manj za hospital, za tiste, ki jih je treba zdraviti in operirati. To so pacienti, ki čakajo in čakanje teh pacientov je treba preprosto plačati, tudi čas, ki je kupljen. Omenil sem že eno rezervo, ki je, to so specializanti, ki so plačani ekstra in pa rezerva je v organizaciji, anekdotično sem šel raziskovati eno izmed specialnosti v Sloveniji in sem ugotovil, da so tri ambulante v Ljubljani, dve v Mariboru, ena v Celju pa po ambulante še v treh drugih krajih. In potem sem preštel paciente, ki čakajo in ugotovil, da moramo kupiti dodatnega programa za dve ambulanti in je zadeva zaprta. Potem sem šel pa v globino raziskovati, v Ljubljani trije kontrolni pregled na enega prvega, v Celju 1 na 1, v Mariboru 8 na 1, potem sem vprašal v Mariboru, zakaj pa imate 8 kontrolnih na prvi pregled? Niso niti vedeli, ker se nobeden s tem ni ukvarjal. Ja, hočem povedati, da je bilo že znotraj sistema, ko greš pogledati, že znotraj sistema je nekaj rezerv, moj kolega Marušič pravi samo 600 prvih pregledov specialističnih mora na leto en tim narediti, pa bomo imeli v roku enega nič čakanja na prve preglede, samo je treba normativ vzpostaviti. Seveda se kar veliko ljudi upira temu, zato je treba opolnomočiti kupca, reči takole bo, nič se ne bomo dogovarjali, ker tam vedno zgubiš na dogovarjanju, potem pa vedno se najde kanal, da se prepriča sprejme bolj ugodno rešitev, v vseh vladah, ki so doslej bile. Mislim, da smo celo eno sejo parlamentarnega odbora, ki ga je kolegica vodila na temo plačevanja eno storitev, pred štirimi leti nazaj. Dodatna sredstva sem odgovoril koliko jih bo potrebnih, 20 do 30 milijonov za nove tehnologije, dodatna sredstva za zdravstveno nego, ta zadnje ocene so bile okrog 150 milijonov dodatnih, dolgotrajno oskrbo, ki je v bistvu socialni program, to moramo vedeti, to ni zdravstveni program. Zakaj se predvideva, da bo to delal Zavod za zdravstveno zavarovanje, ker ima edini tehnologijo sklepanja pogodb, nadziranja izvajalcev pa informacijska tehnologijo, da to v praksi lahko izvede, ta tehnologija ne obstaja nikjer drugje oziroma bi bilo treba na Zavodu za zaposlovanje, na Ministrstvu za delo ali na SPIZU te službe posebej vzpostaviti in se je takrat ocenilo, da je bilo to dražje in, da je boljše, če zavod dela to, potem smo se pa seveda ustavili kje bomo dobili dodaten denar in kako bomo to speljali? Jaz sem takrat kot direktor zagovarjal, če hočete, da zavod dela, naredimo enostavno, dodamo še pravice iz zdravstvene oskrbe, komisije ugotavljajo, službe komu dodati denar oziroma oskrbe, službe pa samo dodatne pogodbe sklenejo z že obstoječimi izvajalci ali pa novimi zato, da ni še enega sveta, pa je bil takrat svet pa še en nov direktor, pa tak nadzorni organ, pa tristopenjsko odločanje in podobne stvari. In smo obtičali zaradi malenkosti in pa seveda zaradi tega, ker ne vemo od kod denar. Koliko je dovolj denarja je nagradno vprašanje za vse, Evropa se giblje od, če Hrvate pogledam so na polovici našega, Črnogorci so na 20, 30 %   (nadaljevanje) našega denarja, »budžeta per capita«, Norvežani so pa na 2,5-krat več, pa greš pogledati število obiskov, pa ležalno dobo pa dostopnost do zdravil, pa do magneta pa tega, pa ugotoviš, da smo tam, tam. Ne ni ene primerjave koliko je dovolj denarja, nam primerljive države so Španija, Portugalska in Grčija, Češka morda. Kar je treba pa zopet seveda denar za zdravstvo, je pa treba fiskus gledati, da je v sistemu fiskalnega pravila in sistemu bruto domačega proizvoda, to en tak procent, ki ga zmoremo, to potrebno gledati, zdaj to je zelo pomembno, da je sistemskost pri načrtujemo in gledamo. Otroška kardiokirurgija, tukaj se je zgodilo točno tisto kar se ne bi smelo, načrtovanje na dolgi, to postavljaš 10 let ekipo, in potem so se še skregali med sabo in zdaj se poskuša zadevo reševati, jaz sem kljub temu, da sem še kandidat že intenzivno tri dni v stikih in me informirajo kaj je res in kaj ni res, in kaj bo in kaj ne bo. Vendar pa tako kot sem rekel medijem, mislim, da je stik, da ta inštitut, ki je nastal morda dobra podlaga za prenos znanja iz tujine, srednjeročno rabimo tako ali tako svoje ekipe, rabimo pa en nadzor in primerjavo iz tujine, da se znamo obrniti kje smo v naši kvaliteti. Dolgoročno pa vidim, da bo to zmeraj isti problem, ne samo tu, zato, ker smo premajhni, ker imamo premajhno frekvenco teh bolnikov, pa je nimamo samo tukaj, imamo še kje in bi kazali delati referenčne centre v okviru držav, ki nas obkrožajo. Zelo na pamet bom rekel na primer s Hrvati, Klinični center je svoj čas bil grajen za celo Jugoslavijo in glede na situacijo, ki jo poznamo, oni imajo še manj denarja kot mi, bi lahko naredili en tak center, ki bi bil dostopen tudi otrokom iz bivših jugoslovanskih republik. Ukinitev prostovoljnega zavarovanja je iz strokovnega stališča nesporna, odločiti se bomo pa morali v tem Državnem zboru kako bomo to sfinancirali. Ta odgovor mora biti ta prvo, ker prostovoljno zdravstveno zavarovanje se lahko ugasne zelo preprosto že v tem zakonu, v 23. členu tiste procente financiranja spremenimo in vse naredimo nazaj na nulo, samo moramo denar, moramo imeti 400, 500 milijonov denarja, da bomo to pokrili, pa tudi, ko se bo to zgodilo me ni strah za zaposlene na teh zavarovalnicah, mislim, da jih je kakih 300, 400, ker bo dolgotrajna oskrba zahtevala dodaten kader, nimamo socialnega problema v tem. Dolgotrajno oskrbo sem malo omenil.  Gospod Cigler, ustrezne cene nekaj ste me vprašal… Aja neenake cene po Sloveniji, to bomo razložili, neenake cene po Sloveniji seveda so in to predvsem zaradi vsebinskih razlik. Osnova za izračun cene je enaka, potem pridejo pa razlike, če primerjate zdajle time splošne medicine med sabo, so timi, ki imajo malo glavarine, pa veliko glavarine, pa referenčno ambulantno, pa pol referenčne ambulante, potem pride takoj do diskrepance ne. Pa seveda tam kjer so na ambulante v obeh Kliničnih centrih in kliničnih institucijah so cene višje, ker s tem pokrivamo razvoj. In, ko mešamo ceno poroda v Postojni ali pa v Kliničnem centru Ljubljana, je cena na videz resnična in je treba povedati zakaj resnična. Glede na to koliko pa porabimo na glavo prebivalca in po čem kupujemo zdravstvene storitve pa Avstrijci plačajo vse dvakrat več kot pa mi približno, potem veste kje smo. Če gremo pa v Avstrijo kupovati določene dobrine, jih pa kupimo po čisto slovenskih cenah, mislim trgovsko blago ali pa avtomobile, če gremo pa v Avstrijo kupovati zdravstvene usluge, bodo pa dvakrat dražje kot so pri nas. / oglašanje iz ozadja/ Ne. / oglašanje iz ozadja/ Ja, to je pa naša skupna naloga. Bruto proizvod je treba dvigniti, pa težav ne bo.  Zasedenost postelj se ne meri več, zato sem uporabil ležalno dobo, ležalne dni, 185 hospitaliziranih na tisoč. Je pa to res, da imamo take razlike v zasedenosti postelj. Saj veste, če postelja ne veže kadra, prostor veže, potem taka postelja ni draga. To je tako kot v hotelu, to je izhodiščna cena 20 evrov na dan prazne postelje, da ti zadeva stoji. Če je polna je večji problem, tako na silo polno. To se pravi, še enkrat, merilo je stopnja hospitalizacije in primerjava hospitalizacije po regijah in po istovrstnih bolnicah. To je bolj natančen kazalec ocene ali se nekje zadeve delajo smotrno ali ne. Imamo še eno veliko rezervo, ki se ji reče dnevni hospital, ki ni v celoti izkoriščen. Po mojih zadnjih podatkih so pa res, dve leti nazaj je približno tretjina slovenskih bolnikov, ki so v bolnicah, hospitalizirana en dan in urgentni centri, vsaj v Celju, so že ali rezultat, da imajo 2 tisoč manj pacientov na posteljah prav zaradi urgentnega centra, kar je tudi prav. Eno izmed vprašanj je obvladovanje bolnišničnih okužb. Manj časa ko je pacient v bolnišnici, manj verjetno je, da bo dobil bolnišnično okužbo. To je eden izmed mehanizmov, poleg seveda umivanja rok in klimatiziranih prostorov, itd.  Avtonomnost in moč menedžmenta. Modele imamo, naše. Gospodarske družbe. Imamo tudi primere dobrih praks direktorjev. Imamo tudi modele po Evropi, kako se take bolnice vodi, vendar se vse začne z izobraževanjem in ustreznim znanjem menedžmenta. Brez tega ni nič. V Ameriki ne moreš prevzeti bolnice, če nimaš dveletne administrativne šole s potrdilom. Jaz sem bil v enem programu izobraževanja, ko sem bil še mlad menedžer, štirideset let star, če je to mlado. Ene nemške asociacije bolnišnic. Tukaj pa je morda odgovor na vse tista javna naročanja. Oni upravljajo z 58 tisoč posteljami. 58 tisoč posteljami. Njihov menedžment se nikoli ne pojavi v matični bolnici, ampak pride od zunaj. Mora biti najmanj 300 kilometrov stran doma. Tudi govor na korupcijo. Eden izmed korupcijskih mehanizmov, da direktor nikoli ni iz iste bolnice, ampak pride od drugod. Imeli smo že ideje, da bi naredili en direktorski lobi, ki bi krožil med slovenskimi bolnišnicami. Imaš izobraženega menedžerja, štiri leta tja, štiri leta tam, to mimogrede multinacionalke počnejo s svojimi direktorji. odgovornost, kompetenten svet, izobraževanje in mislim, da bi, zato sem rekel ebitda, zato sem rekel nagrada in Lahovnikov zakon. To so sistemski ukrepi, ki jih je treba narediti in čisto v redu delujejo, tam kjer se ne sprevržejo v kakšne anomalne prakse, ki pa jih ne bomo nikoli morali preprečiti.  Ja, imenovanje direktorjev. Če to prevalimo na svete zavodov, pa napišemo jasna pravila kdaj je direktor uspešen pa kaj mora znati, potem se tudi mi politiki, če se zdaj že identificiram, ne bomo morali v to mešati, ker je procedura jasna.  Zakaj se ni moralo vpletati v denar zavoda za zdravstveno zavarovanje, pa so si eni zelo želeli, ko smo imeli predpostavko, da se kar te 2 milijardi 800 kar takole tala. Ker je procedura kako se tala, zelo natančno popisana in ker vsako leto pride Računsko sodišče preveriti ali je bil denar porabljen skladno s sprejetimi zakoni. Z vsemi protikorupcijskimi klavzulami in z vsemi načrti integriteta, z vsemi načrti tveganj, obvladovanja tveganj vred. Štiri dokumenti so oblikovali razdeljevanje denarja. Kot generalni direktor nisem imel pravice niti en evro popisati še kavo smo morali popisati, kdo je prišel na sestanek, Računsko sodišče je sem pa tja preverilo, če je bil sestanek kar tako ali je bil v imenu zdravstvenega zavarovanja. Spisek. Tajnica je popisala spisek sodelujočih na takem sestanku, so ga zahtevali in to te v desetih letih izuči, da delaš izključno samo po zakonu. Sem legalist in tisti, ki me boste spraševali za onkološki inštitut, naj kar naprej povem, zakonov se bomo držali. Tisti, ki so napisani, pač nam je to všeč ali pa ne. Tako mislim, da je najboljše. Jaz zato fino spim, ker se zakonov držim. To bi bilo to za enkrat.
Presednik Franc Trček
Hvala.  Kave smo spili, ta sestanek ni kar tako. Jelka Godec je naslednja na vrsti. Če se da v prvem krogu do ducat vprašanj, Nada Brinovšek se pa pripravi.
Hvala lepa.  Zdaj, jaz moram reči, gospod Faki, na začetku ste dejali, da je ta koalicijska pogodba tudi nekako vaše delo in jaz moram reči, da glede na prebrano iz koalicijske pogodbe moram reči, da sem razočarana, če je to vaše delo. Ker dejali ste, da smatrate tudi nekako vaše delo na ministrstvu projektno delo, da je to za vas, vedno delate projektno, projektno delo. Iz tega, če je to začetek projektnega dela, moram reči, da tudi danes in pa na koalicijsko pogodbo smo slišali veliko, kaj bi bilo potrebno in kaj bomo, mislim bi morali, ničesar pa kaj bomo. In odgovor na vprašanja, konkretna, kdaj boste, mislim da je bilo od kolegov, ni bilo odgovorov konkretnih. Bomo to naredili v treh letih, štirih letih. Bomo to izpeljali tako ali drugače, tega žal danes nisem dobila in moram reči, da sem tukaj razočarana. Ste dober teoretik, poznavalec številk. Bili ste seveda na zavarovalnici, torej to ni sporno. Da poznate te številke in zato sem pričakovala konkretnejše odgovore, ker ste bili tudi ostri kritik bivše ministrice Milojke Kolar Celarc, tudi na omrežjih ste jo pozivali k odstopu leta 2016. Ravno iz tega stališča, da stvari niso bile narejene kot bi morale biti, po vašem mnenju ali pa po mnenju tudi strokovne javnosti in pa širše javnosti. Danes pa moram reči še enkrat, razočaranje nad tem, da se izmikate odgovorom. Je diplomatsko, to verjamem, minister težko obljubi že na predstavitvi nekaj kar potem bo težko izpeljal glede na koalicijo, ki jo imate. Nekdo je rekel, da ste stari maček v zdravstvu. Jaz bi rekel, da ste maček, ki ga vržeš s strehe pa vedno pade na noge. Ker jaz sem seveda, saj veste, ko greste za kandidata za ministra, potem pride vse ven. Je treba v človeku pogledati tudi malo zgodovine. V času, ko ste vodili celjsko bolnišnico, jaz se spomnim takrat tiste afere, sicer ste zavračali vse očitke, da ste grozili tudi zaposlenim, če ne bo tako kot ste vi dejali in takrat naj bi se uprl strokovni odbor Fidesa znotraj bolnišnice, da stre grozili tako ali drugače. Pravijo, da ste muhasti v tem, da vztrajate na svojem, kar je dostikrat dobro, seveda, ampak če seveda pravilno odgovorite na vprašanje, kaj je dobro za ljudi, če to kar delam, če je to dobro za ljudi. Zato me zanima:  Kako boste vodili ministrstvo? Tako kot ste bolnišnici Celje, strogo, načelno, brez odstopanj, kompromisov, mogoče s kakšnimi grožnjami ali boste sodelovali z vsemi akterji v zdravstvu. Sicer ste dejali danes, da v preteklosti teh, da so zamrli pod ministrovanjem Milojke Kolar Celarc ti pogovori z zdravniško zbornico, kolikor sem razumela in vsemi akterji. Ter me zanima:  Ali boste torej vodili s kompromisi ali pa z grožnjami? In ali boste s svojimi predlogi zakonov prišli do opozicije ali boste ignorirali opozicijo, tako kot je bilo v prejšnjem mandatu. To je recimo vprašanje za začetek. In pa vprašanje:  Koliko državnih sekretarjev boste imeli in ali jih boste izbrali sami ali vam jih je določila koalicija? Torej koliko, katere, za katera področja, če z imeni ne želite operirati. Vprašanje pa je seveda, ali si jih boste izbrali sami, strokovno ali jih je določila koalicija. Ker potem bomo dobili odgovor na to ali kadrujete   (nadaljevanje) strokovno ali politično.  Ko ste dejali, da je treba za vse oziroma da se večinoma da rešiti z dobrim upravljanjem in menedžiranjem bolnišnic, se strinjam, veliko se da s tem rešiti. Me pa zanima, kako dolgo boste na ministrstvu, glede na to, kar se govorili o menedžiranju, odgovornosti direktorjev, s čimer se definitivno strinjam, zamenjati direktorje, ki ne izpolnjujejo določenih pogodbenih obveznosti, ki so izgubarji, na kar ne pristajate, s čimer se tudi strinjam. V enem izmed intervjujev ste dejali, denar dati izgubarji, da je to nekaj zelo slabega oziroma da tako vi definitivno ne bi delovali, kot je ministrica dala 136 milijonov za izgube, da je to nagrajevanje, na kar smo tudi mi opozarjali. Torej, ali bo prevladal SMC-jevski gospod Požun, ki je multipraktik na tem področju in določa svete zavodov, svetuje ministrici oziroma je pred tem oziroma zdaj še, no, ministrico v odhajanju svetoval, imel roko nad tem. Brali smo tudi različne zadeve, ne bom pogrevala. Ampak jasno je tukaj to, ali bo prevladal ali pa so ostale zamere z gospodom Kebrom, ki je v enem izmed intervjujev 2011 dejal, da vas ni podprl kot Miklavčičevega naslednika na zavarovalnici, ker je on odkril to nepravilnost v celjski bolnišnici dvojnega plačevanja zdravil. Postopek na sodišču glede kazenske ovadbe ni stekel in takrat je gospod Keber 2011 v nekem intervjuju povedal, da ga je gospod Miklavčič poklical, naj vas podpre kot direktorja zavarovalnice, pa tega ni storil, ker meni, da niste oseba, ki bi - takrat niste bili oseba, ki bi naj vodila to zavarovalnico. Torej, ali so ostale zamere z gospodom Kebrom - zamere, če temu lahko tako rečem -, ki je bil svetovalec ministrice Kolar Celarc. In ali pričakujete potem glasove od stranke SMC, glede na to, da vas tudi ni podprla kot direktorja zavarovalnice, ponovno, no, ko ste kandidirali v prejšnjem mandatu. Torej, to je mogoče malo politično vprašanje, ampak mislim, da morate tudi do tega imeti stališče. Če nadaljujem s tem, kar ste govorili o menedžerstvu bolnišnic. Rekli ste, imamo primere v gospodarstvu, kar se da, seveda, prenesti tudi v javni sektor. Pa me zanima, kaj si predstavljate pod pojmom javne službe oziroma javno zdravstvo. Ker danes vsi govorijo javno zdravstvo, smo za javno zdravstvo, ohraniti je treba javno zdravstvo - kaj je za vas javno zdravstvo? Kaj je za vas javna služba?  Kako opredeljujete svobodno gospodarsko pobudo v zdravstvu, glede na to, da ste rekli, da se tudi gospodarska pobuda da videti v zdravstvu. Kako to opredeljujete? Ali vidite gospodarsko pobudo v javnem zdravstvu kot nekaj, kar je lahko v javnem interesu?  Seveda se to navezuje na vprašanje koncesij, koncesij v javnem zdravstvu, kjer poskušamo marsikomu razložiti, da koncesije so v okviru javnega zdravstva, koncesionarji so plačani tudi iz javnih sredstev, določene storitve seveda, in da je to del javnega zdravstva. Zdaj me zanima, ali je to še vedno tako ali je kako drugače, po vašem mnenju. In ali boste naredili revizijo koncesij? Ali boste spodbujali koncesionarsko dejavnost ali zavirali?  V koalicijski pogodbi piše, da boste za čakalne dobe - če zdaj preidem na nedopustne čakalne dobe - najprej izčrpali vse možne kapacitete v javnih ustanovah, ker je - saj mislim, da ste o javnih ustanovah že nekaj govorili - v javnih ustanovah kar veliko neizkoriščenega, tudi aparature se ugasnejo tam nekje ob treh, potem pa ne več. In šele nato boste vključili koncesionarje ter zasebnike. No, zdaj me zanima, ali to pomeni, da boste že v prvi fazi izključili koncesionarje, ki so del javnega zdravstva, tako je bilo vsaj predstavljeno do sedaj, in kako boste vključevali zasebnike, ki nimajo koncesij.
Se opravičujem, Jelka, dvanajst vprašanj s podvprašanji sem naštel…
No, potem bom pa prekinila, pa bom potem nadaljevala.
Mislim, bi bilo…
Okej.
Izvolite. Pa spet se morate priklopiti.
Samo Fakin
Ja, aja.  Veliko je bilo rečenega na splošno, pa veliko je bilo izrečenih… / oglašanje v ozadju/
Kolega Pojbič, umirite se, drugače boste dobili opomin po 77. členu.  Izvolite.
Samo Fakin
Veliko je bilo izrečenih namigovanj in podobnih stvari, pa ne bom odgovarjal. Kar se sodnih postopkov tiče, so zaključeni, so bili uvedeni in so bili zaključeni, ampak z odstopom tožilca od tega in ta zadeva je zaključena. Vse ostalo je insinuacija. »Grozili tako ali drugače,« to so zopet interpretacije posameznikov, ki imajo pravico do tega. Dejstvo pa je, da sem bolnišnico pustil v dobrem stanju, s kar precej plusa, z investicijskim ciklusom in s planiranimi investicijskim ciklusom, ki je tekel še potem po meni pet, šest let najmanj, z načrti, ki smo jih naredili. In dejstvo je, da je bolnišnica Celje do lanskega leta, ko se je zgodila ta plačna anomalija - dvignili smo plače brez denarja -, in je bila prvič po letu 1997, ko sva skupaj z gospodom Ferjancem to delala, nelikvidna, prvič, likvidnost je obstala. Se pravi, ni nam šlo tako slabo. Jaz nisem vajen groziti, zato sem tudi NLB omenil pa mobing in te zadeve, ker mislim, da s tem nič ne dosežeš, razen da si nakoplješ veliko sovražnikov. Jaz sem zelo demokratičen do roba zakonitosti, potem pa nič več, ker ne morem biti, tam je treba biti pa odločen. Pa zelo demokratičen do takrat, dokler niso ogrožene pravice zavarovancev, potem pa nekako moraš biti malo avtoritativen pa včasih tudi avtokratski, da izpelješ zakonitost in učinkovitost, zato si postavljen. In tu ne moreš sklepati kompromisov na račun pravic pacientov ali pa ekonomije ali pa kadrovanja.  Kar se tiče mojih prijateljev iz preteklosti, se držim dvanajstih načel zdravega načina življenja po moje v kliniki - preberite si jih vsi, je koristno - in eden izmed njih je odpuščanje. Čisto sebično dejanje, zato ker če ti nekdo leži na duši, ker ti je nekoč nekaj naredil, pa ti kar naprej leži na duši, se z njim ukvarjaš, namesto da bi se ukvarjal s prihodnostjo; preteklost me ne zanima. Vse te igre, omenili ste gospoda Požuna in podobne stvari, odpadejo, če postavimo zelo jasna pravila igre. / oglašanje v ozadju/ Ja, mislim se pogovarjati z opozicijo, seveda, najprej z njo, saj ste sami rekli, da je zdravstvo naša skupna skrb. Ne gre voditi zdravstvenega resorja brez sodelovanja vseh, ne gre. Imamo pravico, da kaj pokritiziramo, če smo v opoziciji, ampak moramo imeti tudi kakšen predlog. Rekli ste, da sem večkrat kritiziral gospo Kolarjevo. Ja, povedal sem, s čim se ne strinjam, ampak sem tudi povedal, kaj je treba narediti, tudi to sem povedal, vedno. Pa me niso poslušali. V tej dvorani sem rekel na zadnjem hearingu: »S Fakinom ali brez, čez eno leto boste rabili pol milijarde.« In zdaj smo tukaj, kajne, se kar uresničuje to. Čeprav nisem rekel, sem se zavezal, da nikoli ne bom rekel »sem vam povedal«, ampak dejstva govorijo drugače.  Konflikt s Fidesom v celjski bolnišnici - da ga objasnim -, je bil zaradi tega, ker smo racionalizirali, optimizirali delo in smo poskušali ukiniti pet dežurnih mest, za katera smo ugotovili, da je dovolj, če je zdravnik v pripravljenosti doma. Soglasno je to potrdil takratni strokovni svet, potem je pa seveda Fides gor skočil, ker to pomeni, da bi 50 zdravnikov dobilo bistveno manjšo plačo, ne bi imeli plačane dežurne službe. To je bil resnični konflikt v ozadju, vse drugo je bilo tako… zato, da so rekli, da so se zgodile stvari, ki so se pač zgodile, ampak gremo naprej.  Kaj je pojem javno zdravstvo ste si že sama odgovorila. Jaz sem javno zdravstvenik. Vse kar gre iz javnih sredstev je javno zdravstvo pika. Je pa res, da se zasebniki obnašajo kot gospodarske družbe. Za njih zakon o javnih zavodih ne velja. In zato je zasebništvo vabljivo, ker imamo v javnem zdravstvu, posamezni deli zasebništva so vabljivi, ker imamo v javnem zdravstvu visoke cene na račun izpogajanih pravic iz kolektivne pogodbe, 50 dni dopusta, ki ga zasebnik nima. Vzame samo 30 dni, pa mu ostane, pa velike time, pa zasebnik nima takih velikih timov, pa kvalifikacijska struktura je drugačna in mu lahko ostane 10 do 15 % denarja. Pa da mu ne bomo delali krivico, mora mu ostati toliko denarja, ker on pa že ima ebitda, 15 let že imamo ebitda v zasebništvu. On mora imeti ebitda zato, da sfinancira opremo. Tu je pa prednost koncesij. Državni ni treba financirati opreme. Tu je prednost koncesij. …/ oglašanje iz klopi/ ja, saj tudi države v tem konkretnem primeru ne zanima, ampak zasebnika pa zanima, da mu nekaj ostane. Zato sem govoril o ebitdaju pri bolnišnicah, ki ga potem nameniš za povečanje plač in pa povečanje investicijskega denarja. Saj imamo vsi to. Saj to je logika lastne denarnice. Fino je če imaš kaj notri zmeraj.  Vzpodbujal ali zaviral koncesije? Tu vam bom diplomatsko odgovoril, da še ne vem. Sem pa jaz leta 1994 v okviru izobraževanja za menedžment na Gea College napisal diplomsko delo takrat, nek bolj tak diplomska naloga, bolj spis kot ne, in sem primerjal zdravstveni dom in zasebnika med seboj. In iti v koncesijo je veliko bolj tvegano dejanje kot ostati znotraj zdravstvenega doma. Kdo ti bo pokril dopuste? Kdo ti bo pokril boleznino? In tako dalje. Je tveganje ko se koncesionar izpostavi. Jaz verjamem v večje skupine, večje organizacije, lahko so to tudi zadruge. In kakor vem se kolegi združujejo, dajejo laboratorijske preiskave delati enemu laboratoriju na nivoju Slovenije, mi imamo pa še kar v nekaterih inštitucijah, vi ste iz Celja, veva, dva laboratorija na 200 metrih. Sigurno 200, 300 tisoč evrov preveč denarja. Tri reševalne postaje na 15 kilometrih, pa potem z donatorskimi sredstvi kupujemo reševalno vozilo, ki ga ne bi bilo treba, če bi bil samo en reševalni center, ker je kritična masa taka in taka. Vse to vemo. Vse to vedo tudi vsi izvajalci, zato sem rekel, da se bom sestajal z izvajalci in se bomo tam zmenili kaj in do kdaj, prvič, sem izpustil do kdaj, sem rekel čakalne dobe se da v pol leta prepoloviti na ambulantno specialistiko. Je pa potrebno soglasje z zdravništvom. To pa veste, da lahko traja, tudi tri leta ali pa štiri. Ni vse odvisno od mene.  Kar se tiče pa koalicijskega sporazuma, jaz nisem sodeloval pri pisanju, prepoznam pa nekatere tekste, ker se prepisujejo že mislim, enih 12 let. Prepoznam nekatere tekste in ni res, da je tu moje delo. …/ oglašanje iz klopi/ Ne, ne, prepoznam nekatere tekste, ki sem jih pisal v enih drugih zgodbah in se ponavljajo že od leta / nerazumljivo/ Z gospo Pirnatovo sva za konec tega sklopa leta 2014, mislim, da je bilo ravno 14. junija, v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje zbrala vseh pet glavnih deležnikov v zdravstvu: bolnike, izvajalce, zdravniško zbornico, Ministrstvo za zdravje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje. Vsak je imel domačo nalogo narediti sedem, osem prioritet iz svojega področja, kaj so prioritete po svojem področju. Nastal je tekst, ki ga lahko dobite. Seveda je imel zadaj podpise in smo se že partnersko strinjali v katero smer bomo leteli. skupaj. Ogromno tega še ni uresničeno in verjamem, da bomo to uresničili, če bomo to še enkrat ponovili. Jaz nisem kabineten človek, da bi se zapiral v slonokoščeni stolp. Jaz sem bolj na tleh, sicer glede na mojo pojavo nisem ravno mačka, da bi padel. Težko me je dvigniti tako ali drugače, še posebej od mojih standardnih prepričanj. Mogoče bova kdaj osebno poklepetala, ampak jaz verjamem / nerazumljivo/ izbire zelo dober in verjamem v eno knjigo Hajtovo(?) moralna načela človeštva, ki govoril, da imamo ljudje določene moralne norme podedovane, kot je na primer skrb za šibkejše. To je to zaenkrat.
Dispozicijo imamo podedovano, če moram biti, ker sem kulturno antropologijo poslušal. Izvoli Jelka, nadaljuj. …/oglašanje iz klopi/ Žal nimamo ameriški sistem zaslišanj z mikrofoni…
Kolegi so me popravili, tudi vi, da ste dejali na začetku, da se strinjate s koalicijsko pogodbo. Se opravičujem, ker sem rekla, da ste jo napisal oziroma sodelovali. Škoda, da niste sodelovali, potem verjetno takšnih, ne najdem, bom rekla bolj štajerske izraze zadnje čase glede tega, ampak takšne neumnosti kot so tu notri. Dajte mi povedati tole, dejali ste, da boste, če sem prav razumela, ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma da je smiselno ukiniti, vendar je vprašanje kje 400 milijonov dobiti. Jaz bi pričakovala od bodočega ministra, da to že ve oziroma da ima osnovne orise, ker to ukiniti kar, ker to je tako kot je Milojka ukinila NAČAS(?), pa ni našla druge variante. Verjetno se oba strinjava, da neko orodje ukiniti, ukiniti neko zadevo sploh tukaj pri financiranju, pa ne vedeti kako naprej definitivno ne gre. To ste sami dejali. Ampak jaz bi pričakovala od kandidata, da že danes do osnovne orise kje bo dobil denar. Ali boste bremenili delodajalce, delavce? Ali na kakšen drugačen način, drug način, dvig participacij? Mogoče ste za to. Kje teh 400 milijonov, če boste to ukinili. In potem piše, da v koalicijski pogodbi, seveda se nanaša vse to na definiranje košarice, tudi pravic zdravstvenih storitev, piše: »V košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bodo za bolnike brezplačne bomo vključili tudi zobozdravstvene storitve, ki so sedaj neupravičeno plačljive.« Mene zanima, gospod Fakin, katere zadeve za bolnike so brezplačne? Ja, tu notri piše. …/ oglašanje iz klopi/ Jaz tudi ne, koalicijska pogodba je, zato to vas sprašujem, ker se strinjate s koalicijsko pogodbo. Ker na tem svetu ni brezplačno. Ljudje so dali denar in potem piše v koalicijski pogodbi: »V košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bodo za bolnike brezplačne…« Jaz prosim razlago tega zapisa v koalicijski pogodbi. Pravim, zato sem bila presenečena, ko ste pač dejali, da se nekako s to koalicijsko pogodbo strinjate.  Naslednje vprašanje, kako boste rešili problem, ki ga nekateri zelo izpostavljajo, tudi v Državnem zboru, problem dvoživk? Ali boste zdravnikom prepovedali delati v popoldanskem času v zasebnih ambulantah? Konkretno da ali ne oziroma kako to vidite. Kajti, to je dan danes nenehna polemika, češ da dvoživke so tiste, ki podaljšujejo čakalno dobo, ki se okoriščajo z denarjem davkoplačevalcev, delavcev in tako naprej. In me zanima ta vaš odgovor, kajti od tega je odvisno tudi verjetno mogoče glasovanje koga ali pa vsaj njegova slaba vest.  Otroška srčna kirurgija, UKC Ljubljana, jaz upam, da niste nasedli na floskule slabi odnosi, slabi odnosi medsebojni. Midva se mogoče ne razumeva, bom rekla, pač jaz vas sprašujem, vi morate odgovarjati, ampak to še ne pomeni, da se ne razumemo in tako tudi v UKC Ljubljana ni šlo za medsebojne odnose kot takšne, ampak zaradi strokovnih zadev. Na delovna mesta vodstvena so se nastavljali ljudje, ki niso imeli strokovnih kompetenc, ostali so odšli. Kaj misliti ukiniti NIOSB, ukiniti otroško srčno kirurgijo ali jo obdržati v Sloveniji?  Še eno vprašanje glede urgentnih centrov. V enem izmed intervjujev ste dejali zakaj bi imeli urgentni center Ptuj, če v urgentni center Trbovlje pride pet bolnikov. Ali boste nadaljevali z gradnjo urgentnega centra Ptuj, kjer danes že govorijo o aneksih na osnovno pogodbo, ali ne?  Vprašanje še tudi ker ste govorili tudi še enkrat, da se vrnem na gospodarske, se opravičujem, nekaj ste mi odgovorili, pa nisem potem mogla dokončati gospodarsko pobudo v zdravstvu. Vprašanje je ali boste javne zdravstvene zavode jih v bistvu dali v neko drugo statusno obliko in drugačno financiranje ali boste ostali na tej ravni tudi in boste samo spremenili menedžment? Torej druga organizacijska oblika z novim menedžmentom ali stara organizacijska oblika staro financiranje z novim menedžmentom?  Na preiskovalni komisiji ste dejali, da ko ste bili direktor zdravstvene zavarovalnice ste želeli postati aktivni kupec, pa d ato enostavno ni bilo izvedeno, da so vsi ministri nekako zavračali te pobude vaše takšne in drugačne. Kako boste oziroma ali lahko in kako boste pripomogli k temu, da zavarovalnica postane aktivni kupec in ali zagovarjate monopolni položaj sedanje zavarovalnice oziroma ste za konkurenčnost na tem področju? To so bila tudi nenehna vprašanja oziroma nekako debate tudi znotraj zdaj pred volitvami, ki so dale te zadeve.  Jaz upam, da še nisem v kvoti.  Zgubarji, ste že prej govorili, da niste za to, da se zgubarji pokrivajo kar tako z denarjem. Kako boste zdaj glede na to, da je zakon sprejet in ta intervencijski bil v prejšnjem mandatu glede sanacijskih odborov in tega, kako boste s tem nadaljevali, boste to malo pregledali, prečekirali? Torej, vprašanje kako boste sanacijo reševali.  Čakalne dobe. Kako boste v pol leta spravili na določenih področjih na nič čakalno dobo, če vemo, da je danes ukinjen …/nerazumljivo/…, da sploh ne vemo, vsaj uradno ne, mogoče imate vi podatke, ministrstvo kje in kakšne so čakalne dobe, koliko ljudi čaka, kje je najbolj pereč problem, zmeda popolnoma tudi ko dobivaš informacije iz bolnišnic teh ljudi, ki vpisujejo to, da v bistvu stvar ne deluj tako kot bi morala. Zato me zanima kako ali boste nov denar, vi ste v veliko izjavah na televiziji dejali, da je potrebno nekje 100 120 milijonov za skrajševanje čakalnih dob in da je treba ta denar dati takoj ali boste ta denar dali tako kot ga je dala Milojka Kolar Celarac brez tega, da bi lahko na koncu imeli neko evalvacijo, da bi vedeli kakšni bodo učinki ali bost to naredili preko razpisov, ker vem, da ste o tem govorili že v različnih javnih razpravah oziroma v medijih, da vi denarja ne bi dali kar tako brez nekih kazalnikov in zato me zanima na kakšen način boste vi ta denar delil. Ali bodo to razpisi ali kako drugače?  Kar se tiče korupcije ste, vsaj po koalicijski pogodbi to nikjer ni omenjeno, verjetno se je zdajšnja koalicija naučila od prejšnje, da naj ne pišejo ničelna toleranca, da korupcija, potem pa sami sodelujejo v takšnih zadevah, tako, da tega niti notri ni, povedali ste na kakšen način naj bi se te zadeve reševale, ampak kot ste dejali recimo v Avstriji, da je dvakrat več za zdravstvo, storitve so dvakrat držaje, imajo pa cenejši material, to smo pa primerjali mi in tukaj mene zanima, ali in kaj boste naredili, boste nadaljevali s skupnimi naročili, postavljali neke meje materiala, cene materiala kako vi vidite znižanje cen materiala v Sloveniji. Pa mogoče zadnje vprašanje no, vsi ministri pred vami so govorili o lobijih, govoril je tudi predsednik Cerar, da pač neki strici iz ozadja mu ne dajo več dihati. Kako vi vidite lobije v zdravstvu? Hvala.
Hvala kolegica, se vidi, da sva oba iz matematičnega »foha«, ravno ducat vprašanj je bilo, moram žal reči, da imamo do petih rezerviran samo termin, tri ure je še časa, ker potem prideta nadaljevanje dvojnih ministrov z infrastrukture, okolja in prostora, ne sedim na kolegiju predsednika Državnega zbora. Izvolite, potem pa sledi kolegica.
Samo Fakin
Saj zaradi mene lahko končamo prej, mene nič ne moti. Bomo počakali kolegico Jelko?
Ja, potem pa res boljše da. Kar izvolite kolegica Brinovšek.
Lep pozdrav vsem skupaj no.  Jaz bom pa rekla, da sem pa vesela, da je tale koalicija predlagala gospoda Fakina za kandidata za ministra za zdravje. To še sicer ne pomeni, da bom vas podprla, ampak jaz se spomnim vaših večkratnih izjav na sejah odborov, pa tudi mislim, da v javnosti ste rekli, denarja v zdravstvu je dovolj, vendar ga je potrebno pravilno razporediti. Jaz se to popolnoma strinjam in prejle sem vas v uvodni obrazložitvi dobro poslušala, ko ste govorili, da bo zmanjkalo v primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja okrog 400, 500 milijonov. Naprej ste pa povedali, da pa imate neko informacijo ne vem iz katerih krogov, da pa obstaja nekih 400 korupcijskega denarja. Se pravi, če boste tak odločen kot ste, kot pravite, da ste, potem ni težav, denarja v zdravstvu je res dovolj, pravilno se bo razporedil seveda, če bo volja in pa zdrava pamet. Zdaj jaz vendarle kljub temu, da ste rekli, da se strinjate z to koalicijsko pogodbo na področju zdravstva, jaz srčno upam, da imate vi en svoj program in ne verjamem, da bo, oziroma bom reklo težko verjamem, da se strinjate s tem programom v koalicijski pogodbi kot ste rekli, saj so tale program tukaj notri pisali tisti, ki so v zadnjih štirih letih popolnoma uničili nas zdravstveni sistem oziroma tudi tisti, vsaj dve koalicijski stranki, ki sta vas rušili pri vašem ponovnem imenovanju za direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zdaj, jaz vas bi še tule res enkrat vprašala in vas pošten odgovor, ali se res strinjate s tem programom v koalicijski pogodbi? To je moje vprašanje. No pa v podrobnosti te koalicijske pogodbe, kar je tukaj notri zapisano ne bom šla, to pa stališče, ker je predstavnik koalicije in mislim, da je bil to gospod Vojmir Urlep, par dni nazaj je rekel, da je še preuranjeno, da se v tej koalicijski pogodbi ali pa v teh ukrepih pogovarjamo. In tukaj notri jaz mislim, da so v tej pogodbi tudi zapisani ukrepi, ki nikoli, nikoli ne bodo izvedeni, notri pa ni ukrepov, ki pa bi morali oziroma, ki pa bodo izvedeni, ampak zaradi tega, da ne bi nekako vznemirjali koalicijskih strank niso zapisani. To je pač nek dogovor teh šestih koalicijskih strank in za podkrepitev te moje trditve,   (nadaljevanje) ukrepi iz koalicijske pogodbe na področju zdravstva 2014-2018, sedem jih je bilo, koliko je bilo uresničenih, če boste vedel kandidat za ministra, ampak vam bom povedala, niti eden, niti eden. Pa, če se mogoče še malo na to koalicijsko pogodbo vrnem. Mene je zelo zmotilo tole spoštovani kolegi, katerega tudi od vas ukrepi piše za posamezno področje, potem pa izzivi, jaz sem šla iskati v slovar, kaj je to izziv. Izziv za mene je, rada bi si kupila dober avto, torej, če si ga bom, bom, če ne, ampak to je izziv, če bi pisalo pa cilj, če je pa moj cilj to, to, to bom naredila, to bom dosegla do leta ali v dveh letih, to je pa čisto nekaj drugega zato tudi v tako koalicijsko pogodbo žal ne morem verjeti ali pa jo imam bolj za, ali pa bom rekla tako kot je rekla predsednica sindikatov, to je nek spisek želja oziroma program sindikata. In kam so nas te izzivi pripeljali? Oziroma s katerimi si v tej megli kandidat za ministra zelo ukvarjati v tem svojem mandatu, ki pa niso navedeni v tej koalicijski pogodbi, to kot je že kolegica Jelka rekla, to je predvsem korupcija, jaz je nisem našla, tako, da če jo je kdo tukaj notri našel v, pod te ukrepe mi naj pokaže, politično kadrovanje kar je veliki problem, posledično tega velike izgube javnih zdravstvenih zavodov, zdaj dobro nekaj o normativih in standardih glede plačila izvajalcem storitev to je, ampak okej, javni razpisi velika rak rana naših javnih zdravstvenih zavodov. Dotrajana oprema, zapiranje oddelkov na UKC, mislim, da to bi moral zvoniti ne vem kakšen zvonec, otroška srčna kirurgija, to so takšni pereči problemi tega zdravstva, ampak kot sem že rekla, tule notri ni zapisano nič od tega. Zdaj seveda vse to kar sem naštela zdajle, se pravi korupcija, slabo vodenje javnih zdravstvenih zavodov, politično kadrovanje in pa to, to je, to so posledice dela prejšnje ministrice in za vas imam vprašanje, kako ocenjujete delo prejšnje ministrice za zdravje? Dejstvo je, da, če se spomnite kolegi iz prejšnjega mandata smo sprejemali spremembe nekaterih zakonov za katere je pač bivši premier Cerar večkrat rekel, da so bili to reformni zakoni, ampak to so bile parcialne spremembe nekaterih zakonov in tu se bom ustavila pri Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Takrat je bilo bistvo spremembe tega zakona predvsem ukinitev ali pa bom rekla poslabšanje pogojev za koncesionarja, takrat smo pač na novo sprejeli spremembo, da se lahko koncesije podelijo za dobo petnajstih let. Tule bi vas vprašala, bi vi to obdobje podaljšali, pustili enako ali pa ga bi čisto sprostili? Prosim vas, delno ste že kolegici Jelki glede na koncesije rekli, da boste tudi diplomatski in tako naprej, ampak kot kandidat za ministra, jaz vem, da vi veste kaj boste naredili s temi koncesijami, pa prosim zaupajte nam. V prejšnjem mandatu smo spreminjali tudi Zakon o zdravniški službi, ministrica je ne vem kakšne elevite (?) brala kaj vse bo ta Zakon o zdravniški službi prinesel, jaz se dobro spomnim na Odboru za zdravstvo, Mladi zdravniki, predstavnica teh mladih zdravnikov se je celo jokala in rotila Ministrstvo za zdravje naj jih »zastopi«, naj jih razume, da spremembe tega zakone bodo prinesli samo še večji beg mladih zdravnikov v tujino. Kar se res dogaja. Zadnji podatek, ki ga imam, ko sem ga dobila na poslansko vprašanje, okrog 150 mladih zdravnikov letno gre v tujino, da še pa zraven ne omenjamo ostalih zdravnikov. Zanima me, ali imate v načrtu spremembo tega zakona? Verjamem, da vam je problematika   (nadaljevanje) poznana oziroma imate v mislih kakršenkoli oziroma imate v mislih kakršenkoli ukrep, ki bi zadržal te mlade zdravnike pri nas oziroma v Sloveniji. Vprašala vas bi kaj menite na to mojo trditev. In sicer, da je potrebno preoblikovati javne zdravstvene zavode v gospodarske družbe splošnega pomena. To se sklicujem na direktivo in pa na evropski pravni red. Verjetno vam je ta vrsta problematike tudi poznana.  Sedaj pa grem na drugo področje. Poglejte, danes je že bilo v razpravi in tudi vi ste že rekli, da se direktorji javnih zdravstvenih zavodov sedaj sploh ne sekirajo. Če imajo izgubo, imajo izgubo. Še manj pa se o tem obremenjujejo sveti javnih zdravstvenih zavodov. Če bo minus, ga bo tako ali tako pokrila država. Če bo pa plus, bog ne daj, bo pa tako tisti javni zdravstveni zavod v naslednjem letu prikrajšan, ker ne bo dobil toliko za izvajanje svojih programov.  Leta 2016, se pravi v prejšnjem mandatu, smo sprejemali v tem Državnem zboru protokol o imenovanju članov svetov javnih zdravstvenih zavodov. Ministrica je obljubljala, da z imenovanjem novih članov, sem si predstavljala, da ne bo več izgub, to ne bo več korupcije, to ne bo več čakalnih vrst itd., ampak namen smo potem kasneje videli, je bilo samo politično kadrovanje. Takrat je bilo na osnovi tistega protokola zamenjanih kar 88 predsednikov svetov javnih zdravstvenih zavodov. Kot sem že rekla, stanje pa se ni nikjer izboljšalo. Kot vidimo je zelo malo javnih zdravstvenih zavodov v zadnjih dveh letih, ki poslujejo pozitivno. Nihče ne odgovarja. Karavana gre dalje. Kadri so politično nameščeni. Tu bom še enkrat opozorila na predsednika Sveta Onkološkega instituta. Sami smo nekaj dni nazaj spremljali po TV. Bi vas pa v zvezi s tem vprašala: Ali boste ta slavni protokol spremenili oziroma počistili s tem političnim kadrovanjem kot je bilo značilno za pretekla štiri leta? Tu bi vas pa spomnila, da ste na eni izmed naših sej v Državnem zboru dejali: »Pa dajte opozicijske predstavnike v te svete.« Če boste spreminjali ta protokol, imejte tudi to malo v mislih. Prejšnja ministrica je zelo rada politično kadrovala. To vemo vsi. To se spomnimo na direktorje UKC. Ni bil samo eden direktor UKC, bilo jih je več. Ampak zmeraj je pa trdila, da nima te pristojnosti. Zanima me ali menite, da boste vi kot minister oziroma ali menite, da kot minister lahko vplivate na imenovanje direktorjev javnih zdravstvenih zavodov? Če še gremo na temo javne zdravstvene mreže. Cela štiri leta prejšnjega mandata smo poslušali, enkrat s strani ministrstva javna zdravstvena mreža je, drugič jo ni. To so se že državne sekretarke in pa ministrica skorajda kregale ali imamo javno zdravstveno mrežo ali je nimamo. Nimamo je. Upam, da mi boste to potrdili. Te javne zdravstvene mreže za področje primarca in sekundarca ni. Če mi boste rekli nasprotno, vas opozarjam, da poglejte kaj je zapisano tukaj notri v tej vaši pogodbi. Sicer pa, kot sem že rekla, je lari fari. Mislim, da ste toliko razumni in pametni, da boste takoj pristopili k oblikovanju te javne mreže za primarc in sekundarc in tudi naprej, ker lahko boste lahko vedeli. Se pravi imamo toliko in toliko državljanov,   (nadaljevanje) imamo toliko in toliko zdravnikov, toliko in toliko zdravnikov nam manjka. Na podlagi tega, ne pa da bomo kar na pamet govorili; na primarcu je preveč, premalo, tam je preveč ali premalo, premalo imamo mladih zdravnikov, premalo imamo teh zdravnikov itd. To je treba prenesti na papir.  Vprašala bi vas tole z mojo trditvijo, če se strinjate. In sicer, da vsi izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje naj se enakopravno potegujejo za mesto v mreži in za podpis pogodbe z zavarovalnico. Vsi izvajalci, sem vprašala. Nekaj je že bilo govora o tem, da je potrebno izdelati tudi standarde in normative za plačilo storitev izvajalcem. Nekaj je bilo že rečeno, ampak dejstvo je, da je še vedno nesprejemljivo, da za enak postopek npr. nekaj mesecev nazaj sem poslušala eno oddajo, ko je bilo rečeno, da je za porod v Celju taka, porod v Slovenj Gradcu taka. Razumem, da se cena razlikuje med neko bolnico in UKC-jem. Ampak da se med primerljivimi bolnicami. Mislim, da ste nekaj let nazaj ravno vi govorili o tem, da je to vsekakor nesprejemljivo.  Upam, da se boste lotili teh standardov, prav tako pa tudi standardov in normativov za plačilo opravljenega dela zdravnikom. To je ta slavna modra knjiga. Verjamem, da jo poznate in mogoče malo pogledate in povprašate v katerem predalu je ostala in da se nekako dela na tem področju.
Kolegica, se opravičujem, je že 25 ali 26 vprašanj. Da ne bo kolega Pojbič grdo gledal. Povprečen človek šest in sedem informacij sočasno procesira.
V redu. Zaključujem. Hvala lepa za odgovore.
Kolegica Jelka Godec, prosim imate repliko. Z veseljem pa dobite kolegica Brinovšek nazaj besedo.
Hvala. Gospod Fakin, niste mi odgovorili na eno ključno vprašanje. V tistem prvem krogu sem postavila vprašanje koliko državnih sekretarjev boste imeli oziroma jih načrtujete, bolje rečeno, ker ste še kandidat in ali jih boste izbrali sami ali vam jih je določila oziroma bo to koalicijsko usklajevanje. Hvala.
Prosim, gospod Fakin.
Samo Fakin
Upam, da je bilo to zadnje retorično vprašanje. V tem poslu ste že dlje in veste kako te stvari tečejo. Vedno gre za en kompromis med željami strank, ki so kandidirale in tistim, kar je želja posameznega ministra in tistega kar je sposoben dobiti. Rekli so, da je to težko ministrstvo. Če se malo pohecam, sedaj bo tudi s težo. Ni lahko dobiti te državne sekretarje. Kolikor poznam dogovore naj bi bili štirje. Osebno sem si pridržal pravico, da imenujem dva za zdravstvo, za bolnišnice in zdravstvene domove, ker bo turišče dela. Eden naj bi pokrival dolgotrajno oskrbo. S temi ljudmi se moji kolegi pogovarjajo. Nismo pa se še dokončno usedli. Zelo preprosto, dokler ni potrjena Vlada se je škoda karkoli pogovarjati na to temo. Da ne izgubljam časa. Če gremo po vrsti. Mogoče za začetek. Na vaše vprašanje: Rekli ste 400 milijonov rabimo denarja,   (nadaljevanje) pa potem, če ukinemo PZZ, pa potem, da sem pa omenil 400 milijonov korupcije. Jaz nisem nikoli tega omenil, da je 400 milijonov korupcije v zdravstvu. Jaz sem omenil, da je krožilo takrat - vam tudi lahko povem, kdo je ta stavek rekel -, in teh dveh stvari ne gre povezovati. Zakaj ne gre povezovati - ker 400 milijonov korupcije v bolnišnicah pomeni kompletno vse materialne stroške bolnišnic. To je neumna izjava, strokovno neumna, na pamet. Je bilo pa fino politično slišati, in če jo poveš nekomu, ki ne pozna strukture stroškov, potem se še sliši, kajne, rečeš, uh, to je 3 milijarde pa pol denarja… Prej je nekdo rekel, da je zdravstvene blagajne 3 milijarde pa pol - ni, 3 milijarde 880 je, 500 tisoč je pa prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pa malo iz proračuna, čedalje več zdaj, kajne. In 400 milijonov je, na primer, strošek vseh zdravil. Težko naberete za 400 milijonov korupcije. Te številke je treba imeti v kritični matematični distanci in vprašati, kako ste prišli do teh številk. Žal, na kakšnih javnih shodih lahko rečeš vse sorte, potem pa kolegi novinarji to seveda veselo povzamejo in potem se to rola. Zato sem povedal, da brez številk ne bomo nič delali.  Eno je koalicijska pogodba, če grem naprej, pa koalicijski okvir, drugo je pa operativni plan, tretje so pa izzivi. Vsi se strinjamo, da bi bilo fino preplavati Nil, izziv je pa, kako ga preplavati, ker je krokodilov noter veliko. Tu bomo trčili na vse tisto, ob kar so vsi prejšnji ministri trčili. Jaz tu govorim o taktiki.  Definiranje košarice pravic, brezplačne storitve. Tu je bil sigurno lapsus lingue - brezplačne storitve za državljane, na videz, nič mu ne bo treba doplačati, jaz to tako razumem. Drugače pa seveda vplačamo, 3 milijarde pa pol vplačamo denarja, to je jasno. Mogoče so uporabili dojemanje državljanov, ker ko pridemo s kartico zdravstvenega zavarovanja na šalter pa nič ne plačamo, tudi nobena položnica ne pride domov za plačilo, informativni izračun pride. Jaz si zadevo razlagam takole - takšno zdravstveno zavarovanje, ki bo krilo vse stroške, da ne bo treba storitev plačevati iz žepa. K temu moramo dolgoročno težiti, zato pa imamo zdravstveno zavarovanje, kajne.  Problem dvoživk je nastal v zadnjih dveh letih. Moje stališče je, ali delaj v javnem zavodu ali pojdi pa na trg, pa skleni pogodbo potem z javnim zdravstvenim zavodom. To krasno funkcionira. Imamo kar nekaj zdravnikov, ki so svobodnjaki in prodajajo svoje znanje, malo bolnišnici, malo v javnem zdravstvenem zavodu, pa spet več čisto zasebno. Če so dobro regulirani, problem dvoživk je, da niso regulirani. Meni v vsej moji karieri ni uspelo postati dvoživka, bom tudi povedal, zakaj - zato, ker je bilo zjutraj dosti dela, da popoldne nisem mogel delati še kaj zraven. In če v učinkovitem upravljanju direktor poskrbi, da nekdo dela tistih šest ur pa pol, ki jih mora, potem dvomim, da bo delal popoldne. Čeprav nekega takega osebno poznam, pa vem, da dela dopoldne polno, pa enkrat na teden še dežura v bolnišnici, pa enkrat na teden ima štiriurno ambulanto v nekem kraju. To je slučajno moja žena, ki je pri 60. letih kar precej zbolela, prileti to zraven. Če pa so neke anomalne prakse v dopoldanskem delu, pa seveda lahko govorimo o vseh tistih anomalijah, pač, sistem ni pregleden.  Otroška srčna kirurgija - ne vem, kaj je glavni problem, še. Zdaj sem toliko v dveh dneh noter, da mi vse sorte podatkov dajejo, in še nimam diagnoze.   (nadaljevanje) Ukiniti NIOSB ali obdržati, to sem že povedal. NIOSB je stik z najboljšo bolnišnico za otroško srčno kirurgijo v Ameriki, Houston Children Memorial Hospital. Dolgoročno pa pomeni, da bomo morali kirurgijo tu zgraditi in ti dve instituciji, institucija znotraj institucije se morata pa dogovoriti o načinu sodelovanja. Ne bo pa lahko. Nek mali inštitut delat znotraj že obstoječe sheme, ki sama za sebe tudi ne preživi, ker pediatrična intenzivna enota dela še vse kaj drugega kot otroška srca, in je to nevarnost. Ampak, kot sem rekel, ne morem oceniti, ali je to pametno ali ne.  Urgentni center Ptuj. Še enkrat, pregledati smiselnost, malo dolgo se že vleče. Jaz verjamem, da te prostore, ki smo jih naredili v vseh teh urgentnih centrih, lahko učinkovito uporabimo. In kolikor mi je znano, v Brežicah in Trbovljah, kjer imajo relativno nizko frekvenco pacientov - ne štiri paciente, da ne bo pomote, da me ne bodo kar v Bevškem počakali -, jaz točno vem, koliko jih je čez dan, ampak to ni taka frekvenca, kot je v Celju, 200 na dan, je bistveno manjša, ampak delajo še vse kaj drugega tam. In upam, če bo Ptuj zgrajen, da bodo Ptujčani tudi. Če gremo pa geografsko gledat, pa oddaljenost pa kaj posamezen urgentni center počne, bi pa itak rabili samo štiri ali pa pet urgentnih centrov, ki bi samozadostno ekonomsko in strokovno pokrivali vse paciente; tu si pa moramo tudi naliti čistega vina. Tako kot ne moremo v Bloke kar postaviti dializo, ne da si prej odgovorimo, ali bo to strokovno varno pa ekonomsko upravičeno; tiste paciente tam pa razumem. Naš zdravstveni sistem zelo dobro pokriva 80 % Slovenije, imate pa 20 % Slovenije, ki imajo pač dostopnost že geografsko 30 kilometrov do prvega zdravnika. Kočevje je brez bolnišnice, pa je tako veliko kot Zasavje, malo manjše, no, ampak je brez bolnišnice, 60 kilometrov do Ljubljane.  Gospodarska pobuda v zdravstvu. Če je zdravstvo javna služba, o gospodarski pobudi težko govorimo. Tu ne gre mešati, ne vem, ali je kolegica rekla, konkurenca zavarovalnic. Čim govorimo o konkurenci zavarovalnic in konkurenci v javnem sistemu, moramo takoj začeti ustavo popravljat, kjer piše, da smo socialna država in da država poskrbi za sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje, moramo te pojme ukinit. Potem smo v trenutku v tržnem mehanizmu in je te dve stvari treba ločit. Se pa dobro sliši, ja. Čeprav konkurenca med zavarovalnicami pri plačilu zdravstvenih storitev, potem je treba Zakon o zdravstvenem zavarovanju spremeniti, kako se določa cena, ker tam je natančno napisano, kako se določa cena, kolektivna pogodba, število ljudi, materialni stroški. Potem je treba tisto ukiniti in zdravstvene zavarovalnice se pogajajo z bolnišnicami direktno. Kdo bo pa gledal, če bodo te bolnišnice obstale ali ne na dolgi rok, ali pa dajmo kar ukinit koncesije, pa svobodna gospodarska pobuda - ja, če bosta imela Ministrstvo za zdravje pa plačnik potem pooblastilo, da bosta tako pogodbo preklicala. Zakaj se daje koncesija na dolgi rok - zato, da imaš stabilno zdravstveno mrežo. In tu ne moremo, danes bomo pa imeli enega ponudnika za neke zdravstvene storitve v neki občini, jutri ga pa ne bomo imeli. Primer Cerkvenjak, Lenart v Slovenskih goricah, ko zdravnik umre, zdaj pa novega ne dobijo. Primer, ga poznate, ga vi osebno poznate, kajne, Šentvid, Planina-Šentvid, kajne. Planina, dolgoletni zdravnik je šel v penzijo, zdaj ga pa nimajo. Zato koncesije. Nekomu reči, zdaj boš pa ti tule 10 let delal, svobodno je možno uveljaviti sredi Ljubljane,   (nadaljevanje) na periferiji pa ne. Zdaj se zadnji dve leti govori, da bi se koncesije ukinile in da bi se samo na podlagi dovoljenja za delo ministrstva pa pogodbe zavarovalnic se to počelo. Ja, če se to počne, je treba varovalke, mehanizme dati, da ne bodo kar tako odpovedali pogodbe in potem tega ne bomo imeli. Se že dogaja, da odpovejo.  Aktivni kupec pa monopolni položaj. To sem že povedal v Državnem zboru, da Državni zbor lahko z zakonom monopolni položaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje takoj odpravi, če želi. Vendar, ali je to smotrno? Saj vendar Zavod za zdravstveno zavarovanje nadziramo z nekimi štirimi mehanizmi - soglasje Vlade na finančni načrt, Državnega zbora na finančni načrt, Računsko sodišče, skupščina zavoda to sprejme. In če se izkaže, da Zavod za zdravstveno zavarovanje porabi, mislim, da 42 ali 43 milijonov za svoje delovanje, bi bilo nesmotrno ta monopolni položaj, če kontroliramo ceno pa vse tiste stvari, ki jih zavod mora imeti, bi bilo po moje nesmotrno ukiniti monopolni položaj. Zdaj imamo štiri privatne zavarovalnice, tri, pardon, zasebne zavarovalnice, ki imajo pač svoje obratovalne stroške. Jaz niti ne trdim, da so visoki, so normalni, ker tak je obseg dela, toliko je administracije. Slučajno jih poznam od blizu, ni nič večje plače kot na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, tisti ljudje tam.  Čakalne dobe, sem rekel, na nulo. Ne me tu dobesedno potem loviti, »ste obljubili, čez pol leta.« Mislim, da se da, se je pa treba pogovoriti z zdravniki, to sem pa tudi povedal, brez njih ne bo šlo. Ni tako veliko, veste, če pogledava, da je 40 ambulant potrebnih v Sloveniji ustanoviti, da jih damo na nulo, to pomeni štiri na vsako regijsko bolnišnico, to pa ni tako veliko dela. Če bi Maribor v tistih ambulantah, kot sem omenil, samo prestrukturiral sredstva iz ponovnih pregledov - delali so te ponovne preglede zato, ker so pacienti pač k njim prišli, morali bi iti pa na kontrolo k splošnemu zdravniku, pa so se jim zasmilili, pa so jih sami obdelali. Tam je bilo za pol ambulante denarja že, samo nobeden jih ni pocukal za rokav, halo, dajte to takole narediti. In to mislim, da je pot.  Aktivni kupec pomeni, da se pogaja za ceno. Ja, zdaj mu polovice cene določi Ministrstvo za zdravje s sklepom, s podpisom kolektivne pogodbe. Pa tudi od tu naprej se nima pravice pogajati za ceno, ker ko izvajalci rečejo, mi se pa s tole ceno ne strinjamo, zopet odloča Vlada. Ja, Fakin je osem let delal na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in poznam vse postopke, tako da bomo s kakšnim zrnom soli to odločali. Kar se tiče sanacije bolnišnic. Zakon je - če bo deloval, naj ostane, če ne bo deloval, ga bo po temeljiti proučitvi treba spremeniti. Zakon daje tudi zelo krasno podlago - zdaj bo nekdo rekel, aha, zopet politično kadrujete, če nekdo ne bo dosegel rezultatov. Seveda jih ta nekdo ne bo dosegel iz objektivnih razlogov, vedno, zelo malo iz subjektivnih razlogov.  Vprašali ste »kako vidite znižane cene materiala«. Ja, metodologija je tako… kratkotrajna. Če bi EBITDA uvedli, potem bi bil direktor, pa da ima ene tri nagrade, tri plače za nagrado konec leta, če je EBITDA pozitiven, potem ima zelo močno spodbudo, da se pogaja za vsako ceno posebej. Dokler pa tega ni, pa vleče kompromise med željami stroke po najkvalitetnejših, pod narekovaji, materialih, pa pravih dobaviteljih teh materialov in svojim obstankom na delovnem mestu, če ne, ga takoj čaka kakšen štrajk znotraj hiše, takoj. Jaz sem ga doživel, dvakrat, ko sem kupoval neke materiale, pa toliko časa so bili slabi, da smo prišli na stare nazaj, pa se ni dalo dokazati, zakaj so   (nadaljevanje) slabi.  Lobiji v zdravstvu. Skozi mojo pisarno jih ni prišlo veliko. Prišli so na redni mesečni bazi originalni proizvajalci zdravil, ker smo se pogajali z njimi za ceno. / nerazumljivo/, da se bomo pogajali toliko časa, da bo cena takšna, da bo v ravnotežju z vsemi ostalimi zadevami in smo, kar precej naredili na zdravilih. Saj ste imeli priliko opaziti proteste, ko smo našli ceno na zdravilih pa proteste, ko smo našli ceno na materialu. Temu veste, da se ne da izogniti in tukaj mora imeti človek visoko osebno integriteto pa verjamem, da bom v roku enega tedna, če me boste potrdili bom mogel zopet izpolnjevati obrazec za protikorupcijsko komisijo - tako to je. Upam, da ga, potem preberejo in pregledajo. Sem moram pa tudi v gospodarski družbi, da ne bo pomote tudi v gospodarski družbi zelo natančno obrazec protikorupcijski napisati, je pa res, da je ta gospodarska družba v lasti države DUTB in da pade pod ta zakon.  Ali se strinjate s tem programom? Program je kakšen je, koalicijske stranke so ga podpisale, akcijski načrt bo predvidel prioritete - nekaj sem jih povedal - politika pa je umetnost / nerazumljivo/. Mi sedaj se vsi lahko strinjamo, da je v redu, če bi imeli 30 tisoč evrov bruto domačega proizvoda in bomo vse naredili za to, potem se bo pa zataknilo na taki ali drugačni zakonodaji, ko bo nekdo rekel, davke je potrebno znižati pa ga bo kdo drug vprašal kaj boš pa, potem s tem, tistim in tretjim istočasno pa govorimo o podhranjenosti vojske, policije pa bi nižali davke. Skupaj ne gre. O tem se je treba zelo resno dolgo pogovarjati.  Kako ocenjujete delo prejšnje ministrice? Mislim, da je dostojno, da se orientiram v bodoče delo in ne ocenjujem ministra oziroma naj to ostane v moji intimi - ni korektno to početi.  Kako zadržati mlade zdravnike - zopet podatek - koliko jih v resnici gre? Zopet smo pri tem ali bomo zdravnike izločili in jih več plačali in imeli težavo, potem z šolniki in z vsemi ostalimi oziroma kako se bomo odločili. Odločalo se bo tukaj notri. Eden izmed poslancev v prejšnjem sklicu me je vprašal kdaj mislite zdravnikom povečati plače in ji nagraditi po delavcu in sem rekel, da takoj, ko boste Zakon o plačah javnih uslužbencev spremenili. Upam, da ni že problem, da ni delovnih mest. Kako bi transformiral bolnišnice v gospodarske združbe iz splošnega pomena? Tukaj res nisem doma v gospodarski zakonodaji in ne bom sedaj rekel, da bodo gospodarske družbe, ker to dobijo precej asociacijo na privatizacijo zdravstva. Zdravstvo mora ostati javno, mora ostati pod javno kontrolo, mora ostati pod kontrolo parlamenta, ker gre za dobrino številka 1, gre za varnost posameznika in gre za maksimalno množično solidarnost. Ne moremo govoriti, potem o gospodarski iniciativi lahko pa govorimo o orodjih. Gre za nagrade uprav, za osebno odgovornost uprav in zaposlenih, da se identificirajo s firmo in imajo tudi kaj od tega, če dobro delajo. Tako imamo mimogrede že uvedeno pri vseh zasebnih zdravnikih. Ne vidim razloga   (nadaljevanje) zakaj ne bi tudi kje drugje.  Potem je bila potrditev postavljena, če bo nekdo imel plus drugo leto ne bo dobil plačanih storitev. Naj vas opomnim, da kaj ni pri financiranju zdravstvenih storitev proračunske logike, ki pravi, če nisi porabil boš drugo leto dobil manj. Tukaj gre za logiko vplačevanje storitev, dobil boš tudi več, če boš te storitve naredil.  Baje, da sem govoril skrajševanje čakalnih dob. Ali ste opazili, da je čakanje na magnet in na CT je čisto / nerazumljivo/ iz medijev koliko veliko se čaka, ker smo ga plačili neomejeno kolikor ga naredijo. To ne gre čez noč.  Ali boste spremenili protokol? Upam, da je ta protokol napisan tako, da res zagotavlja strokovnost drugače pa čisto upam, nisem ga videl, ker je bil izven mojega obdobja napisan. Je pa res, da sem kandidiral za člana Bolnice Celje sveta malo provokativno in da nisem bil izbran pa sem imel tri strani več referenc kot kdorkoli drugi. Ne bi bilo pa higiensko, da se bivši direktor vrne za nadzornega tja, ni higienično to. Nimam pa nobenih težav, da bi tudi opozicija sedela v teh svetih zavodov. Je pa vprašanje kako boste vi reagirali - tukaj pa mislim na vse poslance - na strokovno, nevtralen predlog. Na koncu bo to parlament sprejemal. Jaz sem povedal, prisegam na strokovnost in na številke in preverljivost. Tisti, ki pa na znanje ima nekdo neke reference preden se da, je pa, kar precej anomalij. Moram reči, da moj dober znanec Gregor Pivec je bil dolga leta direktor mariborske bolnišnice pa ni to nobenega motilo, da je iz SDS v opoziciji, dolga leta pa je moj dober prijatelj, ne bo problem. Je bil celo njegov naslednik imenovan iz vrst opozicije iz Nove Slovenije takrat, če se spomnite.  Ali lahko vplivate na imenovanje direktorjev? Domišljam si, da imam tak vpliv. Držal se bom pa strokovnosti. Če bodo dosegli rezultate me ne zanima v kateri stranki je kateri. Slovenija ima premalo strokovnjakov, da bi se razlikovali po strankah, premalo. Javne mreže nimamo. Ja, dokumenta na katerem bi gor pisali javna mreža ni - se strinjam - je pa vsakoletna mreža financiranja zdravstvenih storitev, ki jo pa nikoli niso potegnili iz predala. Jo bomo enkrat pokazali in obljubim, da jo bom naslednjič, če me boste podrli prinesel pokazati. Samo bomo rabili eden dan, da bomo šli skozi njo, ker je zelo detajlna po vseh specialističnih panogah, po vseh storitve, po vseh programih in to je 0,2 0,3 programa 0,5 tega onega četrtega. Sedaj, ko sem 85 obračunskih modelov pa za patronažo tako pa hišni obiski na Kočevskem takšni in takšni in toliko kadra tako, da je zadeva zelo kompleksna. Se spreminja iz leta v leto in je prav, da se, kar se prilagaja potrebam, željam, povečanje kakovosti in tega ne morete fiksno narediti. Sedaj bomo imeli pa tukaj bolnico in jo bomo imeli za 100 let. Če se potrebe spremenijo je potrebno prilagoditi. Ko pridemo na nivo oddelkov imamo, kar velike probleme. Dokler operiramo z velikimi številkami iz bolnice je v redu, ko pa pridemo na nivo oddelkov, mreže koliko je okulistov v posamezni bolnišnici ali pa kolikor revmatologov, ker to je prava mreža in potem dostopnost do teh pa imamo lahko težave. Sedaj so nam, zaradi spremenjene patologije je potreben za okulistične oddelke v Sloveniji iz sedmih oddelkov kolikor jih je bilo, mislim, da jih je bilo okoli 7, so skrčili na 2. Maribor in Ljubljana imata še dosti kritične mase pacientov, da ležijo na oddelku, v Celju je bilo 30 postelj, zdaj so 2, to pomeni, da je ta soba pridružena enemu drugemu oddelku in drugi sestrski bazi, ni več fizično oddelka kjer bi ležalo notri 30 pacientov. In to je tudi prav, da se tako dela.  Vsi izvajalci naj se enakopravno potegujejo. Ja, ampak moramo postaviti podobne kontrolne mehanizme kot v koncesiji, ne smemo odpreti, ali se bodo potegovali ali se ne bodo potegovali, koncesijo damo zato, ker jo tam potrebujemo. Kaj pa če se nam nekdo ne bo javil nekam kaj bomo pa potem? Ker imajo težave, zdaj imajo periferni zdravstveni domovi in periferne bolnice že težave s kadrom, ki se koncentrira v velikih mestih. Me boste vprašali zakaj, zato, ker smo spremenili režim vpisa na fakulteto iz geografsko določljivega, včasih je bil vpliv ali si se lahko vpisal na faks, da si bil tudi iz neke regije, ki je bila deficitarna, danes to ni in se praviloma odločajo iz velikih mest za poklic zdravnika in potem nazaj ne pridejo in imamo težave. Jaz sem iz tiste generacije, ko je še dve leti delala pod nujno, delala na terenu, kakorkoli se bo čudno slišalo, da je odslužila dolg, da je družba financirala ali pa vsi mi financirali skozi prispevek za šolstvo njegovo šolanje, danes pa gremo tako daleč, da plačamo še specializacije, potem pa lahko gre v tujino, halo, plačali smo 6-krat 30.000 evrov, 200.000 smo v nekoga vložili in nima nobenih obveznosti. Nekako mi to po moji logiki ne gre skupaj. Cena poroda je 0,9 spp-ja, bom razložil. 0,9 spp-ja, spp ima osnovno ceno, cena spp-ja v neki bolnišnici je pa odvisna od povprečne cene spp-ja v tisti bolnišnici zato se lahko cene poroda razlikujejo. Metodologija izračuna je takšna, ker ne gre od poroda do poroda od pacienta do pacienta, ampak se izračuna iz povprečne cene povprečnega pacienta se potem izračuna ta cena nazaj, vsaj tako mi je bilo razloženo, upam, da nisem kakšno neumnost povedal. Je pa tako, spoštovana poslanka, fajn je eno stvar ven potegniti pa dokazati, da nekaj v celoti ne štima, ko pa pogledaš malo širši pristop ali pa metodologijo, pa se potem izkaže, da niti ni toliko mimo kot na prvi pogled.  Slavna Modra knjiga. Mene tudi zanima zakaj se ne implementira, se pravi nekaj kar ni, čeprav je tako po mojem vedenju je nekaj kar ni in kar ne moreš implementirati ne deluje. Jaz sem že na začetku povedal, da je norma stvar direktorjev, ne pogajanja sindikatov in vlade, ker je delo v posameznih bolnišnicah toliko različno, v Brežicah je zdravnik drugače obremenjen kot je v kliničnem centru na eni subspecialnosti je zopet drugače obremenjen, tega ni možno spraviti brez zelo resnega študija pa ne take knjižice na desetih straneh, ampak na veliko več straneh, ampak ne vem kateri sindikat se še pogaja, da se na nacionalni ravni nek normativ sprejme in se direktorjem zaveže roke, da bi rekel: "ti boš pa malo več delal, pa ti bom tudi malo več plačal." Plačilo po delu je treba uvesti, ampak vtis imam, da se nekateri bojijo številke pogledati, jih pa bomo zelo v kratkem. Gospa Dimičeva je opozorila, da jih poznam številke, ja vem kje so, vse vem, te številke obstajajo že zadnjih 10 let, pa se vprašajte zakaj ga niste videli oziroma zakaj vam jih nočejo pokazati.
Predsednik odbora ni vprašal, ima podlago Poslovnik.
Samo Fakin
Nisem vas razumel.
V redu, hvala. Rekel sem predsednik odbora ni vprašal predsednico, čeprav ima podlago v Poslovniku, da zahtevate številke. Nadaljujemo. Repliko ima kolegica Nada Brinovšek. Pripravita naj se Robert Pavšič in kolega gospod Pojbič Marijan.
Gospod Fakin, jaz vam priznam vi ste res spreten politik. Pri nekaterih vprašanjih ste šli v takšne podrobnosti kar sploh ni bistvo, drugje ste se spretno izognili. Ampak jaz bi vas še enkrat pozvala, pozvala vas je že kolegica Jelka glede koncesij. Rekli ste, da imate neko svojo, ampak, glejte, vi ste kandidat za ministra, jaz mislim, da je prav in pošteno, da nekako poveste ali ste za ukinitev, za podaljšanje, za enako stanje na področju podeljevanja koncesij kot je trenutno v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, mislim, da imamo pravico izvedeti. Hvala.
Samo Fakin
To kar vam bom zdaj povedal je čisto moj osebni pogled. Jaz mislim, da mora biti koncesija najmanj omejena s starostjo z letom upokojitve, na neskončno skoraj ne more iti. Potem je pa stvar odločitve, ker koncesija je za neka določena leta, 10, 15, 20 let in tisti, ki navijajo za koncesijo za nedoločen čas, to je pa monopol, nočejo imeti konkurence. Koncesija tudi delno pomeni trg, ko država podeljuje lahko za to koncesijo kandidirata dva. Ali bomo omogočili, da bosta kandidirala dva ali ne. Kar se samih koncesij tiče, jaz proti koncesionarjem nič nimam, sem že prej povedal, da so koncesionarji del javne mreže, je pa potreben ustrezen nadzor nad njimi postaviti, ki ga zdaj ni. …./oglašanje iz klopi./.. ne bi rekel, glejte, jaz sem vodil gospodarsko družbo, jaz sem moram vsako leto dati revidirano poslovno poročilo, revidirano, /nerazumljivo/.. je hotel imeti nadzorni svet, pa revizijska komisija, samo tak je Zakon o gospodarskih družbah. Zunanja revizijska komisija ti mora ugotoviti ali si posloval v skladu s pravili družbe, v skladu z zakonom ali slučajno kaj prikrivaš. Jaz mislim, da mora enako biti za vse, tudi za javne zdravstvene zavode, ki tega zdaj tudi nimajo ali pa imajo en del mehanizma skozi nadzorni odbor, nimajo pa revidiranega poročila. Enak pravila za vse. In če se vsi, ki se razglašajo za maksimalno poštene, potem težav ne bo …/nerazumljivo/… popolno transparentnost.
V redu. Kolega Robert Pavšič, prosim, beseda je vaša.
Najlepša hvala, gospod predsedujoči, za besedo. Najprej eno pojasnilo, prej smo govorili o podpisnikih koalicijskega sporazuma. Podpisnikov je pet in ne šest. Samo to. In še nekaj, ena semantična razlika je, poudarek, to je koalicijski sporazum o sodelovanju, ni pa koalicijski program o izvedbi, program šele prihaja, ko bo vlada oziroma če bo vlada kdaj vzpostavljena. Zdaj pa da se vrnem na koncesije, bom izpustil vse tisto kar je bilo že vprašano in tisto kar še bo vprašano, ker nas je veliko, časa pa zmanjšuje in bi se vrnil ravno na koncesije in to samo na primerni nivo. Po podatkih združenja javnih zavodov zdaj primanjkuje približno 700 zdravnikov na primarnem nivoju, torej 560 zdravnikov družinske medicine in nekaj več kot 120 pediatrov, mogoče imate vi drugačne podatke. Ministrstvo za zdravje pa je razpisalo dva ukrepa, večje število specializacij in sredstva za 50 plus nekaj dodatnih ambulant. Problem nastane tukaj ker je velika razlika med koncesionarji in javnimi zavodi v tem, da koncesionarjev ne veže kolektivna pogodba. Imajo tudi različno število opredeljenih pacientov in so torej odvisni od sredstev, ki jih dobijo iz tega naslova. Javni zavodi imajo 90 plus procentov nacionalnega povprečja, koncesionarji imajo pa čez 110 procentov nacionalnega povprečja in so tako tudi boljše plačani in so tako še bolj motivirani, da še več pacientov vežejo nase. Zdaj, če mi razpišemo dodatne koncesije, s tem dejansko nič ne rešimo, ker zdravnik, ki bi želel kandidirati za koncesijo, mora imeti najmanj pet let izkušenj, da lahko za to koncesijo zaprosi in javni zavod pa mladega zdravnika se ne upa zaposliti, ker če ga zaposli, si še tisto povprečje, ki ga ima, zbije na polovico, če gledamo število opredeljenih pacientov. Zato me zanima kako razmišljate v tej smeri, s tega primarnega nivoja. Imam pa še dve podvprašanji, ki nista vezani s tem.  Kaj je z bolniškimi staleži za samostojne podjetnike? Zdajle vidimo, da so v zelo diskriminirani poziciji glede na ostale prebivalce, državljane. In kako je z oglaševanjem čudežnih zdravil in razne super hrane, kjer pa vidimo, pa ne vem kakšnih medicinskih pripomočkov, ni pa nobene regulacije na našem trgu, pa tudi mislim, da bi moralo ministrstvo tukaj vzpostaviti en varovalni mehanizem.  Na koncu pa tukaj v kotu vidim še, to ste sicer že včeraj povedali za časnik Finance, zaskrbljene obraze tujih študentov, ki ne moremo zaključiti študija zaradi tega, ker ne znajo slovensko, čeprav ne bodo nikoli več v Sloveniji. Mislim, ne bodo nikoli v Sloveniji delali.  Hvala lepa.
Presednik Franc Trček
Hvala kolega Pojbič. Prosim.
Hvala spoštovani predsednik.  Torej naprej nekaj kratkih vprašanj, ki se ne dotikajo tistega področja, ki se ga bom malo bolj secirano lotil.  Najprej, spoštovani kandidat za ministra. Učinkovito opravljanje zdravstvenih zavodov. To ste danes povedali in mislim, da kar nekajkrat. Lepo vas prosim, če poveste, kako boste to izpeljali. Med drugim danes v vaši razpravi sem tudi slišal, ker je razprava nanesla na to, ker je bilo rečeno, da ste tudi v času prejšnje Vlade nekako stvar opozorili tudi kakšno stvar kritizirali in ste med drugim povedali, da tisti, ki kritizira, mora imeti tudi rešitve. Spoštovani gospod kandidat za ministra, če boste izvoljen kot minister, upam da boste prebrali program slovenske demokratske stranke, ki smo ga pripravili na zdravstvenem področju. Predvsem iz razloga, da vam ponujamo kvalitetne rešitve, ki vam bodo v pomoč in boste lahko hitreje prišli do tistega kar je potrebno v zdravstvenem sistemu v Republiki Sloveniji storiti. Zato prosim, da si ga preberete.  Naslednje vprašanje je vezano na Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ta zakon je bil sprejet v lanskem letu in vas sprašujem. Po mojem ste ga pogledali, najverjetneje bi ga morali. Če ga pa niste, je to sicer škoda. Če ste kandidat za ministra, bi to morali poznati, da pogledate potem ta zakon in seveda mi danes na to vprašanje ne boste morali odgovoriti, če ga niste pogledali kot sem opazil iz vaših artikulacij. Se pravi, zanima me, da če že ne drugače, kot minister, da mi odgovorite:  Ali boste, ali vse to kar je v tem zakonu sprejetega, podpirate ali boste predlagali kakšne spremembe tega zakona? In s katerimi stvarmi znotraj tega zakona se ne strinjate? To bi vas prosil.  Potem ste prej omenil, da bi zdravnike potegnili iz plačnega sistema javnih uslužbencev. Ta opcija ni nič narobe. Ta opcija seveda, če ste vi rekel, boste to verjetno tudi naredil, jo priučil, ampak v naprej vas že opozarjam, da boste videli kaj to potegne za seboj. Vse je treba proučiti, pa tudi to, kaj bi to imelo za posledico za vse ostale sektorje, ker sem že nekaj časa v politiki, pa predpostavljam kakšne bi bile posledice. Ampak vi ste se odločil, pravilno.  Sedaj bi pa par stavkov rekla okrog dolgotrajne oskrbe. Danes je bila ta dolgotrajna oskrba praktično omenjena, ampak nič konkretnega do tega trenutka ni bilo nič konkretnega izrečenega. Sami veste, da že deset let je v nacionalnem reformnem programu, ki ga ima Slovenija in ki ga pošilja v Bruselj, da je potrebno dolgotrajno oskrbo sistemsko urediti. Ampak smo edina država v EU, ki tega nimamo urejeno sistemsko. Vsi vemo približno v čem je problem in kaj je razlog. Razlog je bil vedno do sedaj, ko smo slišali te razprave, denar. In iz vsega tega kar sem prebral in slišal je tudi razvidno, da bo potrebno uvesti nov prispevek. Na kakšen način boste to storili ne vem, ampak zagotovo.  Ker ste v koalicijski pogodbi zapisali, da se bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije preoblikoval in nadgradil in bo poleg obveznega socialnega zdravstvenega pokrival tudi obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. To bi naj torej uredil zakon in ohranile naj bi se tudi obstoječe pravice. Zato vas sprašujem, kakšen je vaš pogled na razvoj dolgotrajne oskrbe? Potem me zanima finančna ocena. Koliko bo znašal nov prispevek? Kaj bo v košarici? Kako bo to vplivalo na gospodarstvo? Kdo bo izvajalec? Ker domovi za starejše se pritožujejo, da nimajo kadra, ki bi hodil na dom in bi zaradi tega bila zmanjšana kakovost storitev v domovih. Po vsem tem kar sem slišal bi se to znalo zgoditi, vsaj jaz tako razmišljam, da boste te nove strošek naprtili lokalnim skupnostim. In to bi naj plačevali iz sredstev, ki so sedaj namenjene razvoju infrastrukture. Kako si to predstavljate, glede na to, da je prejšnja vlada dušila delo lokalnih skupnosti z zmanjšanjem povprečnine in večjimi obremenitvami?  In sedaj še nekaj vprašanj, ki so vezane dolgotrajna oskrba starejših in dostopna starost, ukrepi, ki ste jih zapisali v koalicijski pogodbi, in sicer: »Vzpostavili bomo sistem zagotavljanja kakovosti in varnosti v dolgotrajni oskrbi.« Kako? S čim? S kakšnimi rešitvami? »Zagotovili bomo ustrezno število usposobljenega kadra.« Kako boste zagotovili več kadra? »Sprejeli bomo ukrepe za preprečevanje socialne izključenosti in nasilja med starejšimi.« Kateri ukrepi bodo to? »Sprejeli bomo posebne ukrepe aktivne politike zaposlovanja za starejše.« Kakšni bodo ti ukrepi? »Sistemsko bomo uvedli priprave na upokojitev.« To pa še nisem slišal. To mi pa ni jasno kaj to pomeni. In vas sprašujem, če mi lahko to pojasnite, spoštovan gospod kandidat za ministra. Hvala.
Hvala. Moram reči delno kolega Pojbič, to so področja drugih ministrstev, mi smo matično delovno telo za to, ampak vseeno. Pripravita naj se kolega Lenart Jože in gospa Alenka Jeraj.  Prosim, gospod kandidat.
Samo Fakin
…/ izključen mikrofon/ številke o pomanjkanju zdravnikov, ki ste jih rekel… / oglašanje iz klopi/
…/izključen mikrofon/ 560 zdravnikov družinske medicine …/ izključen mikrofon/ in 124 pediatrov, to je nekako ocena.
Samo Fakin
Od kod je podatek?
…/izključen mikrofon/ združenje javnih zavodov…/izključen mikrofon/
Samo Fakin
Če je to res, poglejte, splošnih zdravnikov je okoli 880, pa nimamo nič čakalne dobe. 124 pediatrov to pomeni, da jih pol manjka v Sloveniji. Številke so tako, treba jih je preveriti, če so točne.  Kar se tiče pa obremenitve so po Evropi na zdravnika zelo različne, od 1.200 bolnikov do 2.200 zdravnikov, do 2.200 bolnikov na en tim. Pri nas vem, da je bilo znižanje izpogajano. In če bi tisto znižanje rigorozno uvedli bi zmanjkalo takrat, to je bilo, pri meni / nerazumljivo/ okoli 300 timov, več ne. Tako da me ta številka res čudi.   (nadaljevanje) Je pa zavod naredil analizo leta 2015 – število obiskov, število pacientov na zdravnika, potem tudi malo analizo koliko bolniki v posameznih kategorijah stanejo in teh številk se pa še dobro spomnim, 8.000 je obiskov na zdravnika na primarni ravni. Tu so splošni zdravniki in pediatri povprečno. Razlike so pa grozljive, so zdravniki, ki imajo tudi po 3.000 bolnikov in seveda do nekod je progresivna lestvica, če imaš 120 % povprečne, tudi dobiš 120 % plačila iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje potem pa začne padati, zato da istočasno ne pada kvaliteta dela in ja tam, ko imajo 90 %, imajo težave s financiranjem. No in takrat smo ugotovili, da je od 8.000 prihodov zdravnikov, je 40 % prihodov kratki pregled in če potegnemo ven modro knjigo, bomo videli, da kratki pregleda traja pet minut in ko preostanek, se pravi 25 pacientov, ki ostanejo, pretvorimo v razpoložljive minute, dobimo 13 minut na enega bolnika. Skratka, v času pogajanj se niso številke preveč dobro uporabljaje, ker je bila grožnja postavki večja, se je šlo mimo številk in se ugodilo. Sem pa presenečen, da ne deluje ta modra knjiga v praksi. Malo si tudi mislim zakaj ne, ampak ne bom zdaj pri tem javnem zaslišanju. Bolniški stalež za s.p. – je stvar novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je pravica, ki jo je treba na novo urediti, če sploh, ker potem smo v neenakopravnem položaju s.p.-ji in drugi v gospodarstvu, ker je čisto isto, ker gre iz dobička podjetja to, iz ostanka dohodka podjetja gre prvih 30 dni bolniškega staleža ali pa v strošek končnega izdelka, poslovni odhodek je to in potem lahko pričakujemo, da se bo seveda tudi celo gospodarsko »zbunilo« in bo reklo: »mi tudi« in potem rabimo dodatnih 350 milijonov za bolniški stalež, ker nad 30 dni je okrog 350, 380 milijonov evrov denarja, bolniški stalež je pa po nekih ocenah enak, enak odstotek in potem se to pojavi. To je spet ena izmed tistih stvari, ki sem govoril, ko v sistemu nekaj spodmakneš moraš pogledati kaj se ti bo drugje naredilo. Razumem pa njihove težave, ker sem tudi sam s.p. Mi je čisto jasno, ko moram preko banke prispevke plačati brez milosti, pa imaš denar ali ga pa nimaš.  Super hrana, ja, to je vprašanje za javno agencijo za zdravila. Imamo pa tukaj eno težavo, če ima taka super hrana evropski certifikat, da je varna, potem naša agencija ne more nič proti temu narediti, ker če se distribuira na evropskem nivoju, se lahko tudi pri nas. To je težava, vem pa, da gre v veliki meri za, da me ne bo kdo tožil, za domnevno sicer neškodljivo delovanje, ni pa nekih dokazov o pravih koristih, ne sicer za vse, za ene so, ampak to je to. Bolj me skrbi reklamiranje sladkih izdelkov, veliko bolj, zato ker imamo 125.000 diabetikov, sem slučajno predsednik te zveze in ko otroci dobivajo dozo svojih čokolad zvečer ob 9h po televiziji, potem mi kar produciramo diabetiko, da nastane 130 milijonov na letni ravni. Tele čudežne hrane malo manj. Dobro smo to naredili z oglaševanjem alkohola, dobro smo naredili s   prepovedjo oglaševanja cigaret, zdaj nas pa še čaka debata, pa mislim, da ste že dvakrat tekli ta krog, obdavčitve o sladkih pijačah, dvakrat je bilo že v parlamentu to narejeno. Jaz sem bil malo soavtorja ideje za to, da se to obdavči, ko sem gledal tisto ameriško oddajo o boleznih v Ameriki in so dali sladke pijače na prvo mesto.  Kako boste izpeljali učinkovito upravljanje z zastavljenimi, gospod Pojbič? Učinkovito upravljane z zastavljenimi cilji za posamezno bolnišnico s preverjanjem teh ciljev, z imenovanjem uprav in z odpoklicem uprav. Tako se to dela, to sem rekel EBITDA na začetku. To bo malo kruto, ampak za nekatere. Zdaj so bolnišnice v treh različnih kategorijah, ene z veliko dolga, ene s srednjim dolgom, ene pa z nič in zakaj ne bi prakso iz tiste z nič prenesli v tiste druge? Brez stresov se to lahko naredi. Zadnja Benčmark konferenca je bila pa 10 let nazaj, primeri dobrih praks. Dajte povedati, kako ste tole uredili, pa je prišel gor in povedal kako je to uredil. Program SDS si bom prebral, hvala. Jaz se res opravičujem, ampak to, da sem kandidat vem šele dobrih 14 dni in v vmesnem času sem, pa star sem že 61 let in če me že ravno z mačkom primerjate, jaz sem lev po nebesnem znamenju, lev zelo izbere kam bo letel in natančno ve, kje mu je domet. Ne napade plena po nepotrebnem, tako na zalogo malo ne. Nisem utegnil prebrati vseh dokumentov. Nov Zakon o zdravstveni dejavnosti pa res, to se pa opravičujem, tega pa nisem pregledal, bo pa moja prva tarča, ker če hočemo upravljanje spremeniti, je točno v tem zakonu treba te zadeve postaviti na trdo, kako bomo upravljali javne zdravstvene zavode pa še enkrat povem, da jih ne mislim spremeniti v gospodarske družbe, mislim pa mehanizme za upravljanje iz gospodarskih družb prenesti pa pogledati, če je kakšna praksa od drugje. Če zadeva deluje v Ameriki, pri dr. Gregoriču, tam so menedžerji neusmiljeni, tak profit mora biti in konec in tam zdravniki kaj veliko opravka s cenami materialom nimajo. Samo povejo kaj bojo nabavili in to je to, potem pa to naredi nabavna služba, pri nas se pa marsikje zgodi, da izključijo to nabavno službo ven. Dolgotrajna oskrba vsekakor nov prispevek in če govorimo o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ne govorimo o obremenitvi občinskih proračunov. Jaz si to predstavljam, kakor sem bil zraven v letih, ko sem bil direktor zavarovalnice, da bo to po nekem nemškem, luksemburškem vzoru, ko smo ga šli tudi gledati in tam je prispevek delodajalca in delojemalca. Čaka nas pa seveda naporno ugotavljanje, koliko je to denarja in naporno pogajanje, če bomo to umestili v državni fiskus, to nas pa čaka. Ampak še enkrat, če je bolni ali pa starajoči državljan v središču pozornosti, potem za dvig roke za solidarnost ne bi smel biti problem, ker če kakorkoli pogledamo, če ni te socialne varnosti, oziroma zdravstvene varnosti, družba začne trpeti, prej ali slej. Starajoča zato, ker ne more do storitev in je kvaliteta dela slaba, delovno aktivna pa zato, ker spet ne more do storitev in potem je v bolniškem staležu in potem porabimo tam nepotrebnih 350 milijonov. V mojem času, ko sem šel, leta 2016, smo porabili 240, potem je pa skočilo, grozljivo je šlo gor v dveh letih, zdaj se je ustavilo, hvala bogu in tukaj so tiste rezerve v sistemu, kjer bi lahko rekli,zato je pomembno, da skrajšamo čakalne dobe. čim bolj, da temu posvetimo prvo pozornost, ker bo začel ostajati denar. Zato je treba spremeniti upravljanje, da se bo produktivnost v bolnišnicah dvignila. Mora se dvigniti, ne znižati. Dvigniti se mora produktivnost. Za zdravnike se da tudi v javne zavode vpeljati individualno stimulacijo. V Termani sem imel v rokah stimulacijo, ki pa ni smela biti v škodo ebidejev. Sedaj pa delaj, so mi rekli. Tam smo vsak mesec stimulirali ljudi, ki so dobro delali, hkrati pa bdeli nad tem, da nas je bilo ravno prav zaposlenih in da so bili urniki pravilno usmerjeni kot jastrebi. To moraš imeti vedno v ravnotežju. Nam pa so zadnja štiri leta pobegnili plače in nismo zagotovili denarja za plače in 3.736 dodatnih ljudi zaposlenih. Ena in ena. Plače in kader, to je 3.000 dodatnih ljudi. Veste koliko je to plač, okoli sto milijonov. Ko nekoga zaposliš, je 30.000 evrov. To smo imeli z našo kadrovsko službo na dnevni bazi ali bomo to zaposlili, ker je to 30.000 evrov. Kaj nam to v bilanci pomeni na koncu leta? To se moraš skozi spraševati. Če imaš tam nadzornika, ki opravlja svojo funkcijo, ki ti gleda pod prste, ugotovi v dveh mesecih, da si skrenil s poti. Bilance se delajo mesečno. Telefoniram v eno bolnišnico, če bi lahko dobil njihove mesečnih bilanc. Potem pa mi neka kolegica reče, da bodo imeli pri njih komaj 1,6. Se pravi kako bom to naredil. Z mesečnimi bilancami. In kazalniki, ki kažejo pri mesečnih bilancah, ki kažejo gospodarnost, na primer obračanje zalog. In če veste, povprečne zaloge v bolnišnicah so bile, sedaj ne vem če so, ko smo iskali rezervo, so bile mesec in pol dni. Vsi veliki drogeristi vozijo na dnevni bazi material v bolnišnice. To se pravi, če smo skrajni, da ni potrebno, da nimamo nobenih zalog. Lahko gremo vsak dan v trgovino. To je neka taka gospodinjska logika.  Videl sem, da imajo nekatere bolnišnice samo štirinajst dnevne zaloge. Izračunati bi morali kaj to pomeni v tistem letu, ko bi skrčili iz meseca in pol na štirinajst dni in takrat tri štiri leta nazaj je to pomenilo 25 milijonov likvidne rezerve zaradi nestandardiziranega načina nabave materiale. Po je še večji problem kot korupcija. Petkrat večji problem. In se je zgodilo v isti bolnišnici. To ne gre, so rekli. Pa sem rekel, kako to ne gre, če vam avto za dializne centre, ki jih je gospa omenila, enkrat na štirinajst dni pripelje vso opremo, to je kar enih sedem ali šest artiklov, zložijo v skladišče in gredo. In tistega skladišča od zunaj štirinajst dni nihče ne odklene. V lekarni se pa to ne da, ker je treba to na dnevni bazi računati. Ravno tako se da, ampak se je treba pa iti standardizacijo in spremeniti način upravljanja. Če bodo direktorji ustrezno stimulirani in ustrezno kontrolirani, bodo imeli še kako velik interes in veselje delati. Bo pa to proces. Imel sem pa že pred desetimi leti idejo kako priti do prave cene. Dajmo eno bolnišnico v upravljanju v Zavodu za zdravstveno zavarovanje, da bo prišel do podatkov, da bo optimiziral procese in potem bomo natančno vedeli kaj je prava cena. Zelo natančno. Ali pa eni instituciji za upravljanje. Prej sem pozabil povedati: ta SANA klinik, 58.000 postelj, centralizirana nabava. 58.000 postelj je nekaj več kot Slovenija. Tam je centralizirana nabava, centralizirano kadrovanje in centraliziran način vodenja. Nisi mogel postati direktor, če nisi zaključil njihovo akademijo. In je delovalo.  (nadaljevanje) Takih praks imamo dovolj. Tudi dunajski AKH na primer. Ta je v bližini. Saj to ni nič novega. Še Hrvati imajo nekaj dobrih praks.  Kar se pa tiče dolgotrajne oskrbe, ni res, da ima vsa Evropa razen nas. Hrvati nimajo, Romuni nimajo, Bolgari nimajo. Ta centralna Evropa pa ima. Avstrijci in Nemci imajo, Luksemburg, Benelux, Nizozemci se pogovarjajo in so bili zelo daleč. Vsi pa nekaj ugotavljajo. Na enem kongresu o dolgotrajni oskrbi sem bil štiri leta nazaj in reče gospa iz Izraelu, ki to vodi. Ni toliko bogate družbe, ki bi to 100 % uredila. Da bi rekli, za vse, ki so nad 85 let bomo poskrbeli skozi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. To je že celo 6 ali 2 % BDP-ja v Nemčiji. To stane in raste. Logično je zakaj. Število starostnikov v Sloveniji je v zadnjih 15 letih zraslo iz 4 in še nekaj odstotkov 85+ na 12 %. Mi imamo odličen zdravstveni sistem in odlične pogoje, da doživimo tako visoko starost. To je posreden znak, da ni tu zelo slabo in hudo, kot mislimo, da je. Se strinjate?
Robusten kazalec.
Samo Fakin
To se pa strinjam. Je pa razpoložljiv.
Kolega Pojbič ima repliko. Izvolite.
Spoštovani kandidat, odgovor kar se tiče kaj bo v košarici pravic nisem slišal.
Samo Fakin
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje smo o tem praktično vseh devet let, ko sem govorili kar naprej. In na koncu smo se odločili za univerzalno košarico pravic. Če govorimo o maksimalni solidarnosti in glede na to, kaj je sedaj v naši kulturi sidrano, bomo kakršnokoli pravico, ki je sedaj pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja s težavo izločili. Imeli bomo priložnost v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in boste, spoštovani poslanci, takrat videli kaj se bo dogajalo. Na enem prejšnjem zboru sem rekel, da naj si ne želijo v Državnem zboru razprave o pravicah. Pustite to v Skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Bo šlo hitreje. Tam sta tako ali tako največja dva plačnika na nasprotnih bregovih, tako da je regulatornega mehanizma, da nas preveč ne stane, dovolj in da kaj po neumnosti ven ne vržemo, tudi dovolj, ko pa bo to prišlo sem, pa se o pravicah ne bomo mogli dogovoriti naslednjih pet let. Gospa mi prikimava. Sam sem dvakrat poskušal ene stvari urediti. Ampak čisto strokovno z argumenti. Ko se civilna družba vzdigne je ne. Imaš lahko cel kup argumentov. To je zelo občutljiva tema in zahteva širšo družbeno razpravo. Zato tisti, ki na lahek način uporabljajo košarico A in B in ne povedo kaj bi v A in B imeli, še enkrat odgovarjam, univerzalno košarico. Imamo že tako ali tako težavo v zobozdravstvu. Tega imamo pa res že ogromno zunaj. Moja ocena je, da bi rabili še 50 timov dodatnih zobozdravnikov, da ne bi bilo takih čakalnih dob. Potem sta pa tu dva standarda ali pa nekaj standardov materiala v zobeh, kjer je edini standard, ki ga zavod strokovno predpisuje, samo tega imamo. In tu je stalna težava s spreminjanjem cene. Govorimo o malgamskih plombah in cenah in cenah z zlitino za protezo. To je skozi napeta vojna, čeprav se danes strokovno bolj ali manj ve, da je bela plomba že standard. To je tako na kratko opis kaj je v zobozdravstvu potrebno narediti. Zakaj to tako podrobno govorim? Zato ker imajo nekatere države zobozdravstvo komplet zunaj,  v odrasli dobi. Otroški ne, pa v starosti ne, ampak čisto, sploh, to je čisto prostovoljno zavarovanje, komplet. Združene države sploh, mislim da Nemci pa Francozi imajo tak model.
Presednik Franc Trček
Kolega Lenart, prosim naprej. Pripravi naj se kolegica Jeraj in kolega Kaloh.
Hvala lepa predsednik. Spoštovani gospod Fakin. Moje mnenje je, da zelo strokovno odgovarjate danes na vsa vprašanja. Mislim, da je to velika prednost. Seveda pa na kakšno vprašanje niste odgovorili, pa tudi razumem zakaj ne, ker ga tudi marsikdo ne bi in to nekako razumem.  Zdaj, en podatek samo, če dovolite. Prej je gospa Brinovšek govorila o 150 mladih, ki letno odhajajo v tujino. Samo toliko, jaz imam konkreten podatek, direktno od dekana mariborske fakultete. Ne drži, sem tudi jaz preverjal. 10 % naj bi bil ta podatek pri 96-ih vpisih enega letnika, toliko da bi se malo boljše razumeli. Res pa je drugo, da tretjina mladih pa razmišlja, da bi šlo ven. To je pa drugo dejstvo, kar je tudi zaskrbljujoče. Pa tudi tistih 10 % ni mala številka, plus Ljubljana, ki bi bila malo manjši procent, tak oda, mi izobražujemo za tuje dežele. To je en, to smo tudi mi na našem stališču rekli, ampak mimogrede.  Zdaj, veliko teh vprašanj, ki sem jih jaz imel pripravljene, in ki je bilo že odgovorjeno in jih ne bom ponavljal, ampak bom samo navezal na določene zadeve, da bi bilo neko lažje razumevanje. Še enkrat bom ponovil, kot sem že enkrat. Poglejte, mi smo rekli, mi smo primerljivi glede na BDP, ki ga damo za zdravstvo, 8,6 %. Povprečje EU naj bi bilo 9 %. Vendar pri tem moramo poudariti nekaj, da Slovenija pa dosega 85 % povprečja BDP. To se pravi, na prihodkovni strani je v košu, blagajni manj. To se moramo razumeti. Na odhodkovni strani pa kakorkoli, danes se je reklo, da niso take razlike, ampak v javnosti se je par let zdaj govorilo, koliko preplačujemo, pa imamo dražja zdravila, opremo, koliko je preplačana infrastruktura. To so dejstva, ki jih je treba preveriti in minister, kandidat za ministra sigurno bo tega se lotil in to izboljševal. V to ne dvomim. Edino kar je, v grobem kar smo rekli, so pa nižje plače od povprečja, ampak ta zadeva sigurno ne pretehta vsega ostalega, manj v košu, dražji materiali, zdravila, verjetno to ni. In seveda, delno to rešuje gospodarski razvoj, ki je v štirih letih rasel, manjše število brezposelnih in delno to uravnava. Seveda iz vseh teh kriterijev vemo, da se potem zdravstvo lomi. Mislim, da smo vsi enotni, vsi, da slovensko zdravstvo ima nek ugled, ne samo, da ima tudi v tujini in da so, imamo zelo dobre posameznike, tudi strokovnjake, kot celota, kot samo javno zdravstvo je večkrat bilo slišano in to verjamem, da je neka kvaliteta. Zdaj pa, če želim konkretno bolj na ta vprašanja.  Še enkrat, bistven problem je, da se rabi več denarja kot je kandidat tudi povedal, se vsi strinjamo. Staranje prebivalstva, življenjska doba se podaljšuje in iz tega izhaja ne samo v Sloveniji, v Evropi, v Svetu, ampak mi smo zgleda vodilni, kot je bilo že večkrat slišati tudi iz drugih resorjev. Iz tega izhaja vedno več pacientov, več osebja se rabi in seveda potem več denarja. To je dejstvo in iz tega neminovno, da je potrebno več denarja nekje dobiti, ker rešitve ste že dali.  Zdaj pa, če grem na tisto konkretno, spoštovani kandidat, če se boste strinjali, boste rekli ja, če ne boste obrazložili tudi zakaj ne. Ta mreža, ki je bila zdaj večkrat že danes tukaj povedana. Moje mnenje je, če te mreže - bom povedal kako jo jaz vidi, večplastno - ne boste uspeli postaviti, boste ves čas v konfliktu z različnimi zavodi, ker je tukaj notri tista polomija, organizacijska. Menim, da je to to. Mreža v prvi vrsti so te nacionalne smernice, ki nekje so, niso, po posameznih področjih, ki pa jih zavodi ne morejo uresničevati. Če gremo   (nadaljevanje) naprej, v mrežo spada tudi časovni normativni kot smo rekli. Seveda tudi brez kadrovskih normativov ne gre, to je tisto pomanjkanje kot smo rekli, vi ste sami rekli skoraj 4 tisoč dodatnega osebja v zdravstvu je bilo zaposlenega v zadnjih 5,6 letih, nekaj takšnega ali od 2011, če sem, 2011 ja tako. Kje so, to se pravi, da je tu organizacija zelo šepala, tako kot ste sam tudi rekel, ali jih je potrebnih kej preveč nekje na periferiji, »ziher« ne, ker imam tudi podatke o tem pa bistveno premalo, ker pada. Potem samo vrednotenje storitev, tudi bom rekel sama oprema, če je ekonomsko izkoriščena, vse to spada v te kroge, če hočemo priti do tiste ekonomike, ker sem pač finančnik sem se ukvarjal s kontrolingom in zato na tak način postopam, ker se mislim, tu je potem tista zdravstvena blagajna, kje dobiti notri več, kje pa trošiti. Še enkrat bom rekel ne, če vsega tega ne boste v startu začeli postavljati, potem jaz tu ne vidim rešitve, ker boste v konfliktu, eni boste trdili, da je tako, drugi pa ne oziroma tisti, ki pa imajo danes dovolj zdravnikov, dovolj vseh teh normativov, so pa zadovoljni pa so tiho, nekateri pa nimajo. Jaz razumem, iz periferije v Valdoltro zdravniki radi hodijo, tudi so boljše nagrajeni, boljše okolje, storitve so dobro plačane in tako naprej, če sem praktičen. Zdaj, to se pravi že, ko smo teh 35 milijonov v parlamentu razporejali smo rekli v poslanski skupini LMŠ, ne dovolimo si, da ne vemo kam oziroma kako je ta denar porabljen. Naslednji stavek, ki smo si ga pa zabeležili, smo pa rekli, ta analiza, ki bo s to porabo zdaj ugotovljena, lahko je nam dobra osnova, kje so tisti problemi v zdravstvu zaradi česar recimo ponekod tudi ne moremo tega denarja porabiti oziroma čakalnih vrst skrajšati. Iz te mreže, ko sem prej naštel tu notri vidim vzroke oziroma jih vidimo, ker smo se skupaj pogovarjali. Zdaj, da ne bom predlog, bi poskušal še samo eno, meni ne gre, ker sem študiral tudi malo te tuje, švicarsko zdravstvo, skandinavsko, ta denar sledi pacientom. Zadnjič na programu tri, ko sem poslušal je tvoj kolega, ne vem ali je bil iz NSi, ja tako, ne saj ni važno ne. Ko je govoril kaj je to, jaz to ne gledam tako kot je on rekel preko zavarovalnic, kaj ti nudi, jaz gledam denar sledi pacientu, da se bo pacient odločil za tistega zdravnika, za tisti zdravstveni tim, ki mu bo nudil večjo kakovost in boljše, to se pravi, da bo od njega več imel, in tisti, če bo dobro delal, bo tudi lahko dobro zaslužil, tako jaz gledam na to, če prav razumem. Potem še eno tako vprašanje, malo zanimivo v zdravstvu. Jaz jih presneto pogrešam iz enega primera, če se mogoče spomnite v lanskem letu sta bila dva projekta, ki sta bila tudi nagrajena preko medicine, to se pravi preko medicine danes, to je tuj časopis pri nas ne. Lastniki so tujci, nagrajuje že mislim 10 let našo dobro prakso. In dva taka projekta sta ravno s področja informacijske tehnologije bila nagrajena, gre za telemedicino pa Ekato (?), ki je v enem predelu Slovenije praktično Prufov (?) koncept postavljen v prakso in popolnoma deluje. Zdaj, ko je novinar vprašal, ravno ta za ta e-karton, zakaj pa ste se vi, aja moram še to povedati, da sta se oba projekta prijavila na gospodarsko zbornico na inovacije in dobila tudi na vrhu Slovenije nacionalno, bom rekel nagrado, priznanje s področja, čeprav nista iz gospodarstva, potem je pa novinar vprašal, zakaj se pa prijavljate na gospodarstvo? Pa so rekli zato, ker se v zdravstvu nimamo kam, razumete, ne bom razpredal naprej. In to je žalost, še danes, ko spremljamo tole, ugotavljamo, da je ta projekt pozabljen, pa je bil predsednik komisije bivši minister za zdravje, in je on ocenil Prufov (?) koncept in so rekli ta zadeva, ta model bi lahko bil takoj, mi pa vemo, da informacijska tehnologijo nujno, nujno rabimo, to se pravi ljudje se trudijo in potem obupajo, ker je recimo z strani Ministrstva za zdravja ali ZZZS ali kup teh akterjev, je tega ne prepoznati. Dobro, to so ta vprašanja, ki sem jih imel, bom poskušal malo zaobiti, marsičesa sem se pa izognil, ker je bilo ogromno že postavljenega in povedanega. Hvala lepa.
Hvala kolega Lenart. Upam, da se bo tudi kdo drugi zgledoval po temi.  Kolegica Alenka Jeraj, prosim.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Kandidat za ministra, meni je bila najbolj všeč vaša izjava, da je treba zapreti luknje najprej tam kjer denar odteka, jaz to ves čas govorim, da samo nov denar v zdravstvo ne pomeni, da se bodo tudi stvari spremenile, če jih ne bomo boljše nadzorovali in dejansko prekinili s slabimi praksami, ko preplačujemo stvari in podobno. In mislim, da je prva stvar ugotoviti dejansko kje nam denar odteka neupravičeno in šele potem namenja dodatna sredstva, ker ko to ugotavljamo na koncu tudi z dodatnimi sredstvi veliko stvari ne rešimo. Jaz mislim, da bi veliko na kakovosti naredili tudi z javnimi objavami rezultatov in to je malo tudi kar je govoril kolega prej. Da mora denar slediti bolniku, sam si pa izbere kam bo šel h kateremu zdravniku, mi nimamo danes nekih podatkov relevantnih, pošiljajo jih na mednarodno zdravstveno organizacijo, če jih, slišim, da jih celo ne klinični center, niso pa nikjer javno objavljeni, kar pomeni, če ne veš ali je nek zdravnik dober, nek koncesionar dober, nek javni zavod dober na enem področju, potem se tudi ne moreš zelo odločati, ponavadi se odločaš tam kjer ti je najbližje. Če pa bi imeli mi javno objavljene rezultate tega kar ljudje delajo, je pa potem lahko situacija čisto drugačna in v tem primeru, če je en koncesionar na enem področju boljši od javnega zavoda in bo šel pacient tja in denar tja se bo hitro v javnem zavodu in organizacija dela spremenila in tako naprej, da bodo tudi oni toliko dobri, da bodo ljudje hodili k njim. Mislim, da bi bilo to nujno na nek način vzpostaviti eno tako bazo, čeprav imamo z raznimi bazami in informacijskimi sistemi veliko težav v tej državi. Mislim, da bi mogli nekaj takega narediti za vse, torej za javne zavode in koncesionarje. To je ena stvar. Pa me zanima ali bi na tem kaj naredili ali se z mano strinjate ali ne. Potem oprema. Jaz mislim, da dejansko je ponekod oprema stara, ampak veliko večji problem zame je to, da oprema ni izkoriščena, mi ogromno denarja damo za opremo, spet mnogokrat preplačano, prej ste rekel, da države ne zanima za koliko je koncesionar nekaj kupil, res jo ne zanima, ampak če je koncesionar kupil trikrat ceneje kot klinični center isto stvar bi nas pa moralo zelo zanimati zakaj je temu tako, ker tam pač država namenja denar, tam kjer koncesionar nas ne zanima. Poznate najbrž primer zobozdravnika Zevnika, ko se jih je nekaj zorganiziralo in zdaj direktno nabavljajo neke stvari pri proizvajalcu brez posrednikov in je stvar trikrat cenejša, ampak to so koncesionarji, ker delajo s svojim denarjem in zato pazijo kaj delajo s svojim denarjem, medtem ko en klinični center pa ve, da bo to dobil oziroma če bo imel na koncu zgubo mu bo država to pokrila in se prav najbrž zelo ne matrajo, da bi kje kaj prišparali, kvečjemu kot sem rekla se stvari preplačujejo, ne samo pri opremi, vemo, da tudi pri materialih, pri artiklih, ki jih rabijo, smo imeli preiskovalno komisijo za žilne opornice, ampak na mnogih področjih je podobno, zato jaz podpiram neko centralno naročanje, amapk mislim, da je nekaj v tem smislu naredila tudi vaša predhodnica ministrica, ampak niso stvari nič cenejše, se pravi spet nekaj ne delamo v redu in se je za vprašati ali so bili iskreni nameni pri tem, da to uredimo ali niso bili. Velikokrat ste kritizirali kot direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje ministre, da ste imeli kakšne dobre predloge, pa jih ministri nekako niso upoštevali, zdaj boste vi na tem položaju in boste lahko vse te stvari realizirali, mogoče bi nam tudi kakšno bolj konkretno povedali, verjamem pa, da če poznaš sistem z enega konca in z drugega, da lahko bistveno boljše rešitve sprejmeš in jih narediš. Vrnila se bom na različno plačano isto stvar, isto operacijo. Jaz razumem, da je lahko tudi variacija pri ceni, ampak ne more biti pa 30%, to je pa po mojem pretirano. Zadnjič sem že povedala primer, ko se neka operacija v kliničnem centru plača 100%, v Mariboru 10% ali 20% manj, pri enem koncesionarju, ki dela isto stvar pa 30% manj. Takšne razlike pa po mojem ne morejo biti ne glede na vse tiste parametre, ki se še zraven upoštevajo. Ker je tako, spet bi po logiki stvari, če je nek koncesionar uspel isto stvar narediti za 70% plačila se je spet treba vprašati kaj v kliničnem ali pa javnem zavodu ne funkcionira, če zna koncesionar zorganizirati delo drugače ali pa je bolnik dva dni v postelji, v kliničnem pa 4 dni, najbrž nekaj spet ne delamo prav. In primerjati potem take stvari ne pa samo plačati, ko ti pošljejo račun, da so to realiziral, bi pomenilo, da lahko nekaj prišparamo pa tudi pokažemo, da se da delati tudi drugače. Primer, lani se je dalo kar nekaj sredstev za skrajševanje čakalnih dob v smislu kdo lahko naredi več operacij, podobno bomo očitno delali zdaj s temi 35 milijoni, ki so bili odobreni. Javijo se zavodi kateri bodo to naredili in potem nekdo realizira 100% kar je obljubil nekdo pa ne, vaša kolegica zadnjič na zavodu za zdravstveno zavarovanje mi je pojasnila, da se ne plača, če ni bilo izvedeno, da morajo, ampak nekdo drug ni imel priložnosti, ki bi mogoče pa lahko naredil tisto kar nekdo ni opravil, ne vem, konkretno s to operacijo v kliničnem centru pa jih bilo izvedenih toliko, nekdo drug jih je pa dobil odobrenih in jih tudi izvedel 70, pa bi jih morda lahko 100, ki niso bila izvedena drugje. Nas skrbi, zato smo tudi zadnjič to izpostavili, da bo teh 35 milijonov tudi tako nekje končalo in bomo potem za nazaj gledali zakaj nekdo sploh ni prišel zraven pa bi stvari naredil, nekdo pa je bil na prvem mestu, ker v koalicijsko pogodbo to zapišete za skrajševanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven bomo v projektu skrajševanja čakalnih dob najprej izčrpali vse možnosti in kapacitete v javnih ustanovah šele nato pa vključili koncesionarje in zasebnike. Najbrž poznate stališča kakšnih zdravnikov, ki pravijo, da če ne bi bilo koncesionarjev bi imeli čakalno vrsto od Maribora do Gradca pa še kaj, malo star podatek, ampak kljub temu, vsa razmišljanja o tem, da bi se koncesionarje omejili najbrž pomeni podvojitev ali potrojitev čakalnih dob, tako da upam, da se zavedamo, da koncesionarji pomemben del oddelajo, ne pa tako kot so kakšni v koaliciji prepričani, da jih je treba omejiti oziroma najbolje kar ukiniti.  Zdaj naslednja stvar, torej kaj boste tudi na teh preplačilih, kot sem prej rekla, naredili, pa podobno tudi pri e-napotnicah ogromno denarja namenili za to. zadeva ne funkcionira tako kot bi morala oziroma smo še bistveno povečali administracijo, ljudje ostajajo po službah, da uredijo papirne zadeve, da to sploh funkcionira pa ne funkcionira. Ostalo imamo itak težave s temi informacijskimi sistemi, poznate v kliničnem centru trije različni, ko poskuša kdo to kaj urediti, ali šest celo, zelo hitro ostane brez službe, vemo pa, da je ravno to tisto kar bi nekako pokazalo kje smo šibki, kje nam nekaj manjka ali kje nekaj skače ven in bi bilo treba popraviti. Tako da me zanima v zvezi s temi e-napotnicami ali poznate ali ne, kako to funkcionira ali ne funkcionira, da ne govorimo, da je prejšnja ministrica vedno razlagala kako je to vse super, na koncu je pa rekla, da itak ne verjame tem seznamom, ker sploh niso v redu in da čakalnih vrst sploh ni takih. Vi ste rekel rabimo podatke, če nimaš verodostojnih podatkov, potem tudi ne moreš nič pametnega načrtovati. Pri teh 35 dodatnih milijonih ali pa tudi drugih dodatnih denarjih, da se odpravlja čakalne vrste,   (nadaljevanje) marsikje ljudje že zdaj izgorevajo in delajo ogromno in nič ne pomaga, dati še dodaten denar, ker isti ljudje ne morejo še ne vem koliko več dela opraviti. Če ne bomo mislim pač na novo zaposlili ljudi, dodatnih ljudi, bomo pač sicer nekaj časa mogoče bo stvar funkcionirala dokler ne bodo vsi ti ljudje šli na bolniško, ker bodo enostavno izgoreli in bo preveč. Da ne govorim, da ponekod pa, ne bom rekla, da se ljudje ravno sončijo, ampak je pa bistveno manj, manjša obremenitev ravno zato vedno tečnarimo s temi standardi in normativi, in minimalno delo zdravnika, maksimalno, enako za sestre, za vse tiste pač, ki delajo v zdravstvu. No in, če se to ne bo naredil je škoda govoriti o bolj učinkovitem upravljanju in razporejanju kadrov in pač izvajanju tistega kar bi bilo treba. Za enkrat ste v Državnem zboru, ko je bila ena seja na temo sistemske korupcije v zdravstvu rekli, da bi morali, moj prvi predlog je, da se v izogib korupciji revidira vse javne zdravstvene zavode enkrat na leto s strani Računskega sodišča. Me zanima, če ste še na tem stališču in, če boste to tudi uveljavili, kar se mi zdi v redu, ker tudi tam bi se pokazalo kje ene stvari funkcionirajo in kje ne. In še zadnje, se pa pridružujem moji kolegici Jelki, prebrali smo, da boste imeli štiri državne sekretarje iz različnih strank, ki mislim, da se niti vse ne strinjajo z temi stvarmi, ki ste jih povedal, sami veste tudi, da vas recimo SMC ni podprla potem, ali računate na podporo tega, ker včasih se potem zgodi, da se ministri med seboj v Vladi ne razumejo in ne strinjajo, je pa ene stvari treba seveda tam sprejeti, ne morete jih vi sami tudi, če imate najboljše ideje, realizirati, če pač ostali koalicijski partnerji ne bodo s tem zadovoljni. Glede na to, da vas nekateri takrat niso zelo cenili, ali pa smo lahko kar kakšne kritike hude poslušali, kako ocenjujete, da boste lahko delali oziroma ne samo delali za spremembe v zdravstvu, je treba imeti kar dobro podporo. Ni dovolj, da ste samo vi za stvar, mora biti pač cela Vlada oziroma tudi ostale koalicijske stranke. Hvala lepa za odgovore.
V redu, hvala. Sosed Kaloh je signaliziral, da ne bo imel dosti vprašanj, prosim, pa potem kandidat ja.
Se strinjam, hvala predsedujoči za besedo.  Zdaj spoštovani kandidat za zdravstvenega ministra, tudi pozdrav iz moje strani. Meni so bile vaše prispodobe, ki ste jih imeli o mačkah, levih, tigrih v bistvu všeč, res mislim, da na zdravstvenem ministrstvu mora biti en tiger, en »fajter«, ki bo dejansko stvari tam v red spravil, tako, da tukaj iz tega vidika pohvala za to. Kar se tiče dejansko nekih realnih zadev pa takole. Zdaj prej kolegu Pavšiču niste odgovorili, pa se mi zdi pomembno, v zvezi z tem včeraj medijskim poročanjem, z temi 200 italijanskimi študenti. Ste se vi potem odzvali, pa vas bom potem vprašal konkretno, skratka lani je Ministrstvo za zdravje na nek način šokiralo z spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer pač piše, da morajo predložiti dokazila o znanju slovenskega jezika še zdaj v času študija? Zdaj ne vem, če poznate direktive Evropske unije za številko 55 2013, ta direktiva pač jasno določa, da država lahko kontrolo jezika določa šele po pridobitvi poklica. Zdaj ti študenti, nekateri so že v tej stiski kar na letališče kolikor sem slišal, se to dela bi rekel neka škoda Sloveniji, našemu dobremu »imidžu«, jaz jo primerjam tudi z tem kaj se je naredilo s temi kubanskimi plesalci v Bovcu, se pravi tako se z tujimi ljudmi, ki so tukaj seveda, govorim o tem, da so tukaj zakonito, enostavno ne dela. Zato pa vprašanje, kako boste kot minister ravnali v takih primerih samovolje in škodljivimi ravnanji kot sta se ga baje dotični uslužbenki šli. To je prvo vprašanje, prosim pol, če si nekam zapišete, boste na njega na odgovorili. Zdaj, prej ste sami omenjali zobozdravstvo. Na tem segmentu bi se malo rad zadržal tudi, govorili ste o nekih 50 ekipah, ki naj bi bile načrtovane oziroma potrebne, zdaj šesta koalicijska partnerica Levica bi ukinila,   (nadaljevanje) bi zasebno zobozdravstvo ukinila. Pravi, da bi se naj v košarico teh pravico v celoti vključilo tudi vse zobozdravstvene storitve, me zanima vaše mnenje, če se vi s tem strinjate. Zdaj, glede na to, da pa ste nekajkrat referirali Maribor, mariborski UKC, jaz pa prihajam iz tistega področja, bi vas prosil za nekaj odgovorov na vprašanja, bi rekel iz tega domicilnega področja. Zdaj, kadrovska stiska se najbolj pozna v bolnišnicah, kot ste sami dejali posebno še na intenzivni terapiji, tam so medicinske sestre izčrpane, bi rekel izžete, zdaj v Mariboru naj bi jih manjkalo že 30 % v primerjavi z ljubljanskim UKC kjer jih okoli 10 manjka. Zdaj, če lahko odgovorite kako zdaj ta številka, se pravi je približna, kako zagotoviti ta kader, konkretno pomanjkanje medicinskih sester v UKC Maribor, ki je že bojda na 30 %. Od kolega poslanca, da se ne ponavljam smo slišali o slabi organizaciji dela, o slabih plačilih, tudi smo slišali primerjave z sosednjo Avstrijo. Tam v Avstriji, Nemčiji pa Švici to pač kompenzirajo z boljšim plačilom, z boljšimi delovnimi pogoji, to ni zdaj, ne bomo odkrivali tople vode, ampak prej ste eno besedo zvezo rekli, zdaj in tukaj, mi je bila zelo všeč, zato vas sprašujem kako torej priti do zadovoljnega zdravnika tukaj in zdaj. Specializacija v Sloveniji traja šest let, boste morda ne vem Zdravniški zbornici predlagali, da se ta specializacija morda skrajša za kakšno leto, dve, v ZDA vemo, da specializacija traja štiri leta. In dovolite mi še eno poslednje vprašanje, ki je tudi, bi rekel v povezavi s hendikepiranim našim UKC Maribor. Zdaj kolegica Godčeva je prej omenjala koliko je ministrica Kolar Celarc injecirala v UKC, oziroma splošno slovenske bolnišnice, zdaj jaz imam podatek, da je samo v UKC Ljubljana bilo plasiran skoraj 18 milijonov evrov, v Maribor pa zgolj en drobiž. In v povezavi z onkologijo, nekateri (?) ste govorili, tam še vedno ni vseh naprav, niti ni denarja za te naprave, bolniki se še vedno vozijo v Ljubljano, tako, da me zanima kdaj bo tudi mariborski Klinični center doživel to potrebno obravnavo onkoloških bolnikov.  Hvala.
Hvala. Gospod Fakin, pripravita naj se Muršič Bojana in Simonovič Branko. Prosim. Spet se morate…
Samo Fakin
Vzpostavitev onkologije, to me res čudi, ker sva dve leti pa pol nazaj z gospodom Pivcem gledala te naprave in zdajle bo šlo, verjetno gre pa tu v kontekst tistega načrtovanja, slabega načrtovanja, mogoče tudi kaj drugega. Ampak ne bom zdajle špekuliral, vem, da sta tam dve napravi za obsevati, vem, da je CT magnet in to bi morali že zdavnaj teči, ampak očitno ni bil narejen en akcijski načrt, kar se mene tiče nedopustno je, da se to ne naredi. Če bom prevzel funkcijo, zelo na hitro sestanek z Onkološkim inštitutom, ki je nosilec te dejavnosti v Sloveniji in morajo zreducirati te ljudi, da bodo tam delali, ker tukaj dvojno zgubljamo – pacienti na kvaliteti zaradi prevozov, drugič pa prevoze same. Tu verjetno gredo stroški v milijone ali pa vsaj sto tisoče evrov. In je to nedopustno, da zgubljamo denar na enem koncu. Dolžina specializacije, ja to je stvar zdravniške zbornice Slovenije, ampak javna pooblastila ji daje minister za zdravje. Jaz se zavzemam za primerno dolžino specializacije, ki bo zagotovila strokovnost specializanta, ne pa z maksimiziranje dolžnih specializacij in potem ti ljudje, vsaj v zadnjih dveh letih opravljajo zdravstvene storitve »orng«, vem kako je, sem že razložil prej. In lahko bi v tem času skrajševali čakalne dobe, ker, če jih že dvojno plačamo zakaj ne bi delali na skrajševanju čakalnih dob? Še enkrat poudarim, ukinili boste zasebno zdravstvo, kakšno imam stališče do zobozdravstva? Zobozdravstvo imamo pa tri vrste: javno, koncesionarje in čisto zasebniško. To je čisto zasebna pobuda. Tu ne vidim zakaj bi to ukinjali. Če bi pa naredili v javnem sistemu pogoje, se pravi 50 novih ambulant, denar za 50 novih ambulant, pa verjamem, da bi kar veliko teh zasebnih zobozdravnikov šlo delati na koncesijo. Ker zaradi, sedajle ne vem kako sicer je, ampak ko je bila kriza se mi je kar nekaj močnih zasebnikov prišlo potožiti, da nimajo več prometa. Da nimajo več dovolj bolnikov.  Če je samovolja posameznika v zvezi z italijanskimi študenti bom zakonit. Takole na prvi pogled, ko govorim se mi res zdi čudno, če bodo šli delati v Italijo. Pa če bi delali pri nas razumem, da morajo obvladati slovenski jezik, ker je to pogoj za samo dokončanje šolanja. Pa verjetno je bilo na začetku dogovorjeno, kako bo vmes spreminjati. Ne vem kako je s temi zakoni za nazaj. Ampak običajno se te stvari ne spreminjajo. Je pa to verjetno v povezavi ne samo Ministrstvo za zdravje, ampak tudi za šolstvo. Primera ne poznam, se bom pa poučil takoj, ko bo to mogoče.  Inovacije v zdravstvu. Na žalost imamo sedaj sistem, te inovacije dela lahko samo klinična ustanova. Saj ste verjetno pričakoval ta odgovor. Je pa ta ideja vredna razmisleka, da bi en del tega denarja, lahko ga opravlja seveda tudi klinični center, ampak da naredi zunanji javni razpis. S tem bi za inovacije in za projekte s tem bi verjetno močno razširili in spodbudili raziskovalno dejavnost tudi na terenu tam, kjer jo rabijo. Ne kaže zavirati, bom rekel, tudi če človek ne dela v raziskovalni ustanovi, raziskovalnih pobud, še posebej tistih, ki zrastejo iz nuje in potrebe in se izkažejo za učinkovite. Te ste rekel, da ima elektronsko mrežo za kronične bolnike, kar pomeni, da so dobro obdelani, kar je tudi cilj sistema. In da sistem sam opozarja. Saj že sedajle dobite na telefonu že tisoč in eno aplikacijo, ki vas spominja na to, ono, tretje ali četrto. Ogromno je zdravstvenih aplikacij gor. In če damo to 120 tisoč sladkornih bolnikov, vem, da obstajajo že telefoni, ki avtomatsko prenašajo meritve kar direktno zdravniku in je tak pacient maksimalno spremljanj, prihaja še brez dotični obliži za merjenje krvnega sladkorja, kar za tiste, ki imajo diabetes tip 1 pomeni strahovit dvig kakovosti, se ni treba špikati, pa bo spet debata koliko ta obliž stane in ali je cena primerna ali ne. To je to. Kar se pa mreže tiče, ja, to se pa čisto na začetek lahko vrnem v dveh stavkih, problem sistemskega načrtovanja. Ni trpimo, ker nimamo sistemskega načrtovanja. Imamo pa inštitucijo za to, ki so jo pa ministri bolj ali manj ljubili, to je Nacionalni inštitut za zdravstveno varstvo. Eni so bili tudi zelo odklonilni do te inštitucije. To je plansko analitska služba ministrstva za koliko katerih kapacitet v kakšni časovni distanci, kje bomo rabili. Ne da se nam sporadično dogaja, en navdušen zdravnik razvije neko stroko, v drugi regiji pa nimamo tega navdušenega zdravnika in potem imamo čez 10 let to, da lahko prideš do na primer dobrih okulističnih operacij v Novem mestu je bilo pred leti, tam je bilo razvito. Na Jesenicah, v Izoli, pa v Murski Soboti pa sploh ni bilo, kar je nedopustno s stališča dostopnosti do te mreže. To se pravi, še enkrat, načrtovanje in še enkrat načrtovanje po teh osnovnih principih kaj je dobro za pacienta, kaj je dobro za sistem, kaj je dobro zame in ali je to seveda vse skupaj v fiskusu(?), koliko bo to stalo. Mi take inštitucije nimamo, tudi strokovnjakov, ki bi znali načrtovati, to so tako imenovane HTA študije, eden je rekel agencija za kakovost, ta dela tudi health tecnology assessment, po domače kost benefit študije, po domače se to splača, ne vem, umestiti v nek prostor. Nimamo take inštitucije. Jaz je vidim na NIZJ-u, imajo vse podatke. Koliko je zdravnikov? To takole stresejo ven. Oni vedo, da to imajo.  Javne objave rezultatov da, ker je javno zdravstvo, …/nerazumljivo/ tako javno objavljeni rezultati.  Zdravniška zbornico je tu pod vodstvom mojega profesorja in učitelja in mentorja prof. Pantarja dolgo časa spremljala, pa nekako ni prišlo do teh podatkov. Nabor podatkov je velik. Treba je zbrati seveda take kazalnike, ki so dosti razumljivi. Kakor začnete zbirate, mislim, da sta dva kazalnika na bolezen že kar preveč, ker bolezni je kar takoj 600 pa je 1.200 kazalnikov. In potem se že izgubiš v masi podatkov.  Oprema, isto podatki se spremljajo. Je izkoriščenost opreme, lahko se naredi tudi bolj podrobnejše, tako kot se je naredilo v čakalnih vrstah, kjer smo operacije hrbtenice razdelili na 10 podenot, sedaj pa nimamo podatka o celokupnih, če se malo pohecam. Tudi ti podatki so vsi po bolnišnicah. In če se vrnem na gospoda Pojbiča, in potem zahtevamo pričakovano koliko delovnih ur smo na tej mašini delali. In potem ne kupimo neke mašine, ki bo stala 200, 300 tisoč evrov in bo v uporabi dva dni na teden. Ali pa operacijskih dvoran pa vsega drugega.  Centralno naročanje je velik zalogaj. Je pa …/nerazumljivo/ ko bo nižja cena materialov se odrazila v večji plači zaposlenih bo naravni interes, da se bodo združili. Mi imamo srečo, da, Paretovo načelo poznate, 20:80, 20 % artiklov predstavlja 80 % cene. Zelo malo bi morali združiti artiklov, da bi bili že veliki rezultati. Čim pa nekdo reče, da bo to naredil na 500 artiklih je pa že vnaprej obsojeno na neuspeh, še posebej pri tej kadrovski sestavi ministrstva, ki je pod minus 1 % že nekaj časa. Bo treba poseči po strokovnjakih iz bolnišnic. Mi imamo 25 bolnic, 25 ekonomistov, 25 finančnih direktorjev, 25 analitikov, 25 pravnikov. Sedaj smo prišli že do sto. Če so en dan na teden na Ministrstvu za zdravje pa take stvari delajo pod malo odločnejšim vodstvom bi stvari morale biti narejene.  Najprej bomo v javnih zavodih, potem nato koncesionarji… Jaz sem tu poskusil narediti kot direktor zavoda 10 let nazaj, smo naredili en projekt, da smo vzeli 10 % enih storitev ven, pardon 30 % storitev iz obsega dela in jih ponudili na trgu. Kdor jih hoče delati bo dal nižjo ceno, smo dobili 10 % nižjo ceno oziroma 10 % več storitev, na ta način skrajšali dobo in potem so bili nekateri javni zavodi proti temu. In se je to počasi zamrlo. Tu pa je lahko konkurenca za vse tiste, ki pravite denar sledi pacientu. Ko bodo vse storitve plačane s tako imenovanim open endom, se pravi to, kar se bo naredilo se bo plačalo, bo prehajanje pacientov od zdravnika do zdravnika pa od bolnice do bolnice čisto popolnoma naravno. Jaz ocenjujem, da več kot 10, 15 % pacientov itak ne gre ven iz regije in ne bo nobena bolnišnica zaradi tega padla. Že danes greste lahko na magnet kamorkoli, pokličete in greste in ste na vrsti od 14 dni do 3 mesecev in to je odgovor. Ko bo »open end«, bo vzpostavljen tudi »denar naj sledi pacientu«, že zdaj, pravilno ste informirana, je storitev plačana, ko je opravljena in denar sledi pacientu. Ne vem zakaj je v preteklosti bil ustvarjen tisti, da denar ne sledi pacientu, saj so bili vsi pacienti vendar vsi plačani, čisto dobro je sledil. E-napotnice, tukaj se strinjava. Žal je bil ta projekt vzet Zavodu za zdravstveno zavarovanje deset let nazaj. Mi smo bili takrat pripravljeni, da e-projekt vodimo, zato ker vemo, da je informatikov tega tipa malo v Sloveniji in da mora biti zadeva skladna med sabo. Fino je, če so vsi programi v isti bazi napisani, zdaj niso, zdaj so težave in fino je, če na istih računalnikih tečejo in so dosti veliki in robustni in tako dalje. Zdaj se kažejo vse te pomanjkljivosti razdrobljenega sistema, tukaj pa je država kriva, da ne skoncentrira vse na enem mestu. Zakaj se je šlo? Takrat so bila to evropska sredstva, ministrstvo jih je lahko dobilo, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa ne in potem se je tukaj odcepila veja, ki zdaj kaže vse slabosti. Tudi če vse informatike v zdravstvu združimo v eno ekipo, še zmeraj nimamo kritične mase kaj zelo velike, ker na zavodu mislim, da jih je nekaj čez sto, potem pa gledaš kaj delajo in ugotoviš, da jih je 50 % v »help desk-u«, v službi, da jih je tistih pravih razvijalcev samo enih 30. Jih moraš imeti 10, da ti vzdržujejo sistem, to je največji informacijski sistem v Sloveniji, ki ima na dan par 100.000 vpogledov na uro, na primer zunanji deležniki, ki rabijo podatke iz te baze, vstopajo 7 milijonkrat na leto – sodišča, občine in tako dalje. Je treba pisati dopise, 7 milijonov papirja, ampak, ko dostopajo do baze pa potegnejo podatke ven, seveda ustrezno zaščitene v sladu z vsemi direktivami, ki so bile sprejete in ki še bodo. Varnost informacijske mreže na zavodu je visoka prioriteta, ki seveda grozljivo veliko stane.  Mariboru naj bi manjkalo 30 % sester, v UKC-ju 10% sester. Mene ti podatki skrbijo in jih bom takoj preveril, ker to so pa res alarmantne številke. Kaj se je zgodilo v zadnjih dveh letih? Ker tole se zdaj pojavlja, na pol leta ta številka, zelo podrobno, kar se pa tiče izgorelosti v intenzivnih negah, bom pa od direktorja zahteval, da ustvarijo ustrezen pulz sester in da malo prehajajo tudi. Vem, kako to zgleda, nihče noče it delati v intenzivno nego, samo če si zaposlen v bolnici kot javni uslužbenec, moraš to delati. Vem pa, da je to najzahtevnejše delo. Ja, ko sem bil v Celju direktor sem gledal enkrat nadure in so imele po 400, 500 nadur in sem šel gledati sestre, sem rekel: »dajte mi spisek sester« in sem ugotovil, da jih ima pet teh 400, 500 nadur, ostalih 20 pa ne. Kje so delale? Na intenzivni negi in potem sem imel težavo kot direktor, kako zdaj to brez konflikta one razbremeniti, pa občasno vstaviti druge, ki pa nimajo ustreznega znanja in to je za direktorja v javnem zavodu eden največjih izzivov kako delati z medicinskimi profesionalci. So visoko inteligentni ljudje, brez njih ne moreš, vojne se pa z njimi ne smeš iti, ker potem ti bolnica stoji in potem pridemo do, ne vem katera je rekla, do kompromisov. Tam jih pa moraš sklepati. Jaz mislim, da je to to.
V redu, hvala. Zdaj, če hočemo to spraviti pod streho, imamo še 50 minut, nas je prijavljenih še sedem in tudi predsedujoči bi na koncu rad kaj povedal na kratko. Kolegica Muršič Bojana, potem je še vmes kolega Bevk Samo, se opravičujem kolega Simonovič, zaradi šuma na komunikaciji za podporo SD-ja, moja krivda. Prosim, kolegica Bojana.
Hvala lepa predsedujoči za besedo. Res je, čas je neizmerno hitro stekel. Bilo je veliko s strani, bom rekla zdaj moje desne strani povedanega, tako da zdaj upam, da se bo začela zgodba obračati na našo stran, tudi mi bi radi nekatere stvari vprašali. Kljub temu, da sem spremljala celotno razpravo, se mi bo mogoče katero vprašanje še podvojilo oziroma ga bom še enkrat postavila, tako da ne mi zameriti pa verjamem, da boste bolj na kratko odgovarjali. Ni potrebno tako na dolgo in široko, kajti, če želimo res v 50 minutah to zadevo zaključiti.  Nesporno dejstvo je, da vas čakajo na tem področju zdravstva veliki izzivi. Glede na vse slišano, verjamem, da boste to zmogli in upam, da se boste držali tega kar ste danes tudi tukaj povedali. Povedali ste sicer, nekako razmejitev med javnim in zasebnih zdravstvom, ampak kljub temu, še enkrat želim slišati, ali podpirate to, da nekdo opravlja v popoldanskem času (zdravnik v popoldanskem času) dodatno dejavnost? To je prvo vprašanje.  Vemo, da je veliko zdravnikov v bolnišnicah in druge, v javnih zdravstvenih zavodih, ki ustvarjajo nadpovprečne rezultate, vendar za te nadpovprečne rezultate niso nagrajeni. Kako mislite in s kakšnimi ukrepi bit to dosegli, oziroma to popravili? V nadaljevanju imam vprašanje v zvezi s časov gospodarske in finančne krize, kjer so se cene zdravstvenih storitev, kar vsekakor vi dobro veste, zniževale in cene so pristale nekje na ravni leta 2014 in javni zdravstveni zavodi so ustvarili izgube. V preteklem letu smo zato namenili 136 milijonov sredstev, s katerim nismo pokrili vseh izgub, ki so jih ustvarili javni zdravstveni zavodi. Bilo je veliko kritik, ali bo ta denar pravilno uporabljen, s pravilnim namenom. Ustvarili so se sanacijski odbori. Zanima me, ali ste o tem seznanjeni in s kakšnimi ukrepi boste zagotovili, da se bodo te pretekle izgube v teh javnih zdravstvenih zavodih pokrile? Kajti verjamem, da bo vaš tempo tak, da ti javni zdravstveni zavodi od, bom rekla od vašega ministrovanja naprej, naj ne bi ustvarjali izgub, nekateri zdravstveni zavodi jih ne ustvarjajo, kar je vsekakor plod dobrega menedžmenta in še posebej po vsej verjetnosti kakšnih drugih ukrepov, ampak resnično me na tem mestu zanimajo te stvari. Glede korupcije je bilo veliko povedanega. Edino vprašanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje bo postal aktivni kupec, v času vašega ministrovanja? Glede na to, da ste že omenili, kako se storitve obračunavajo, je kljub temu nepojmljivo, da ena storitev eni bolnišnici stane 100 enot, v drugi bolnišnici 130, v tretji pa bomo rekli 70 enot, pa govorim o javnih zdravstvenih zavodih, vsi na enaki ravni, ker kolegica Jerajeva je govorila koncesionarjih pa javnem zdravstvenem zavodu. Zdaj, če se dotaknem še malce bolnišnic. Bolnišnice se niso v času krize dovolj posodabljale, ni se dovolj investiralo. Imamo največjo drugo bolnišnico v Mariboru, verjamem, da jo dobro poznate in tam so težave in tudi slišali smo od kolega, da v bistvu za investicije v UKC Maribor se namenja izredno malo sredstev. Ali se bo v času vašega ministrovanja namenilo več sredstev, v zadnjem času so sicer bile na prvem, bom rekla,  (nadaljevanje) najbolj odmevna, pomanjkanje klim, nevzdržne razmere tudi v operacijskih sobah, ampak verjamem, da je tu dosti krivo tudi vodstvo, tako tega ne kupim. Imam pa vprašanje: Ali ste za to, da bi prišlo do specializacij bolnišnic? V začetku ste omenili, da jih ukinjali ne bomo, vemo pa, da vse bolnišnice enostavno ne zmorejo vsega opravljati.  Glede javnih naročil smo slišali. Zanima pa me vaše mnenje - da se obrnem še na UKC, mislim, na Klinični center Ljubljana -, vodenje sveta zavoda Onkološkega inštituta. Zanima me vaše mnenje, ali menite, da je ravnanje, ki je bilo do sedaj, v redu ali ne.  Imam tudi vprašanje v zvezi z osebami brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. To so težave ljudi, ki ostanejo brez vsega, ki nimajo možnosti prijave na zavodu za zaposlovanju, ostajajo brez tega. Stvari se lahko rešijo z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ali sledite temu. Zanima me, kakšno je vaše mnenje o pripravljenem Zakonu o zdravstvenem varstvu, ki je bil pripravljen v prejšnjem mandatu, in kakšne spremembe načrtujete oziroma ali boste pri svojem ministrovanju začeli ta krovni zakon pisati s prvim členom na novo. To me resnično zanima, kajti bilo je veliko časa, veliko denarja vloženega v ta zakon, niso vse stvari idealne, ampak verjamem, da določene stvari so bile že kar dobro usklajene. In z dobro mero pogovorov in vašimi dosedanjimi izkušnjami lahko ta zakon tudi zagleda luč sveta.  O zobozdravstvenih storitvah je bilo veliko govora in to je bila tudi moja mantra v prejšnjem mandatu, tako bom tu še nadaljevala, ko boste minister.  Imam vprašanje v zvezi s splošnim dogovorom, ki je bil podpisan. Zanima me vaše mnenje o tem, da bodo zdravniki kaznovani za neprimerno oziroma… ne vem zdaj besede, pa saj ni pomembno, napotovanje bolnikov, neupravičeno napotovanje bolnikov na sekundarno raven. Vam bom povedala primer. Bolnik toži za bolečinami že kar nekaj časa, skoraj nekaj mesecev je tudi v bolniškem staležu. Zdravnik ugotavlja, da je šlo za revmo, da je šlo za eno, drugo in tretje, četrto, ta pacient po vseh teh bolečinah in mukah le ugotovi, da enostavno to več ni vzdržno in zdravnik mu ne da napotnice za slikanje, ne da mu je. Le plača storitev in kaj se ugotovi - ima poškodbe kolka, in to tako, da je potrebna nujna operacija. Kdo mu naj zdaj povrne ta denar, ki ga je dal pacient, ki je na minimalni plači, pokrije, zaradi tega, ker zdravnik tega ni naredil, pacient pa enostavno ni želel biti še naslednjih šest mesecev v bolniškem staležu, samo ležati doma in počivati in lekadole jest, enostavno to ni rešitev. Tu mogoče vaše mnenje o tem splošnem dogovoru, kjer moram reči, da sicer nisem slišala od zdravnikov, da bi se to zgodilo, ampak ali to lahko pričakujemo v naslednjem splošnem dogovoru.  Glede dolgotrajne oskrbe. Vemo vsi, da postajamo dolgoživa družba, da bo treba ta zakon sprejeti. Me pa zanima - ker vemo, da je bil osnutek pripravljen -, kakšno je vaše osebno mnenje oziroma če ste si ga pogledali, če ne, mi boste pač rekli, da si ga niste in se boste z njim seznanili, do tega osnutka predloga, ki je pa bil deležen tudi velike kritike s strani strokovne javnosti.  Dotaknila se bom še preteklih odločitev iz preteklega mandata, Zakon o pacientovih pravicah. Zanima me vaše mnenje, ali je ta zakon dober, ki je bil sprejet, ali je prav, da so se stopnje nujnosti iz obstoječega pravilnika, ki ga je lahko spreminjal takrat   (nadaljevanje) minister, sedaj prestavile na zakonodajno raven. Kar pomeni, da je pri nas v Državnem zboru razprava o tem. Vemo, da smo dobili novo stopnjo nujnosti, kaj menite o tem.  Povečala se je tudi administracija za zdravnike. Napotnice ne more napisati administrator, ker vseh zadev, stanja o pacientu ne ve, in zdravniki, vam lahko konkretno povem, dve napotnici je zdravnica pisala 25 minut. Mislim, da bi v tistih 25 minutah že marsikateri poseg lahko naredila. In zame je to nesprejemljivo. Zdravniki so zato, da se ukvarjajo s pacienti in ne z administracijo. Na to sem pri Zakonu o pacientovih pravicah opozarjala. Kaj se bo zgodilo, enostavno je to zame nesprejemljivo. Kljub temu, da sem se z zdravniki pogovarjala, tudi z drugimi zdravniki, so pač rekli, jaz napišem na roko, pa mi potem sestra to prepiše, kajti zdravniki niti niso vešči računalnika in iščejo črke, pa nočem biti zdaj ponižujoča, da ne pišejo desetprstno, ampak na koncu koncev zdravnik je zato, da dejansko zdravi paciente.  V prejšnjem mandatu je bilo veliko govora - in to je tudi naše vprašanje, vprašanje Socialnih demokratov -, legalizacija konoplje v medicinske namene. Samo z odgovorom da ali ne bova lahko to zadevo zaključila.  Zanima me še, ali veste, da je zdravje v občinah različno po Sloveniji. Da je vzhodna Slovenija zdravstveno bistveno slabša kot zahodni in južni del. Seveda, razlogov za to je več. Ali mogoče imate vizijo, s čim in s kakšnimi ukrepi bi to stanje popravili, vsaj v tistem delu, kjer dejansko primanjkuje zdravnikov na primarni ravni.  Na začetku ste rekli, spremembe so potrebne tukaj in zdaj. Ampak besede »tukaj in zdaj« pomenijo, da bi že zdajle morali imeti vse rešeno. Mene so takrat, ko sem vodila investicije, naučili, da tukaj in zdaj ni časovnica, časovnica je opredelitev, do takrat in takrat, datuma. In tega sem se v življenju resnično navadila. Mogoče bo tole za danes res preveč, ampak kljub temu, nekako okvirno časovnico bi pa morda bilo dobro povedati, katera bo vaša temeljna, prva usmeritev, kajti vemo, da imamo na področju čakalnih vrst, vodenja, mreže tisoč problemov in enostavno bo treba narediti korake, korak za korakom, tam, kjer je najbolj urgentno. Pa še ena stvar. Sprejeli smo Zakon o 35 milijonih, ki smo jih dali za čakalne vrste, za skrajševanje čakalnih vrst. Upam in verjamem, da bo čim več tega denarja izkoriščenega in da bomo dobili na Odbor za zdravstvo tudi informacije, kam je šel ta denar. Tako to od vas pričakujem.  Izzivov na področju zdravstva je resnično veliko. Glede na vaše dolgoletne izkušnje na tem področju in tudi znanje verjamem, zaupam v vas in vam na vaši ministrski poti želim veliko poguma in dobrega, tvornega sodelovanja. Hvala lepa.
Hvala. Do ministrske poti je še glasovanje. Kolega Simonovič, prosim.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, ministrski kandidat! Poslušal sem vašo uvodno razpravo. Povedali ste, da se boste držali nekaterih zadev, ki so v koalicijski pogodbi napisane. Zapisal sem si tudi nekaj vaših načinov, kako vodite, kaj upoštevate in kako bo za naprej. Zato bi vas prosil za nekaj kratkih odgovorov oziroma mnenj, ampak v stilu tistih šestih vaših prijateljev, da zaključimo do   (nadaljevanje) 17. ure. Prvič bi povedal, da se v Desusu zavzemamo za javno, kakovostno in dostopno zdravstvo. Druga zadeva je, ker v javnosti ste poznani kot oseba, ki ste zelo dobro informirani, pa nekako v zadnjem letu je bilo veliko napisanega in povedanega o tako imenovanih neopravičenih napotitvah za preglede na sekundarnem nivoju oziroma povezano s skrajšanjem čakalnih vrst, pa me zanima, ker podatka nikakor nisem moral spraskati ven. Vaša ocena, koliko je takih napotitev in kakšne ukrepe načrtujete za odpravo teh tako imenovanih neopravičenih napotitvah? Drugo moje vprašanje oziroma bi prosil za vaše stališče s kolegom poslancem sva dokaj bila vpeta v bolnišnico Izola in me zanima kakšno je vaše stališče do odgovornosti direktorjev oziroma uprav in ali so za vodenje tako velikih sistemov ti ustrezno nagrajeni? Poglejte, bolnišnica Izola zaposluje čez 850 zaposlenih, kako? / medsebojni govor/… Ja, že ja, že ja. In seveda me zanima kaj in kako nameravate urediti to področje? In seveda še zadnje moje vprašanje, ampak v stilu tistega kdaj Zakon o dolgotrajni oskrbi, kdaj in kako uvedba zavarovanja za dolgotrajno oskrbo? In kdaj bo vzpostavljen samostojen, integriran in vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe?  Hvala lepa.
Hvala. Naprej kolegica Ivanuša Lidija, prosim. Kolega, izklopiti se je potrebno.
Pozdravljeni vsi skupaj. Gospod kandidat za ministra, zdaj tole smo vmes že danes enkrat malo slišali, pa vseeno ne. Včeraj se je v medijih pojavilo obširno poročilo o težavi 216 italijanskih študentov in diplomantov fizioterapije, ki so se vpisali na študij v Sloveniji, ga sami plačali, tu prebivali in od njih je v Sloveniji imelo več oseb službo, oseb službo in Slovenija je imela neko korist od tega. Prvih 18 študentov je strokovni izpit uspešno opravilo v italijanščini s tolmačem, lani sredi njihovega študija jih je Ministrstvo za zdravje šokiralo s spremembo Zakona o zdravstveni študiji, o zdravstveni dejavnosti, pardon, ki se daj zahteva, da predložijo dokazilo o obvladanju slovenščine pred pridobitvijo poklica. Povsod v Evropi so tuji študentje zaželeni in direktiva 55/2013 jasno določa, da država lahko kontrolo jezika izvaja šele po pridobitvi poklica in ne prej. Poleg direktive je kršeno tudi načelo pravne predvidljivosti in zaupanja v pravo, saj je v času vpisa na študij veljalo, da bodo lahko opravljali zadnji izpit v italijanščini ali s tolmačem. Uslužbenci Ministrstva za zdravje delajo mednarodno škodo in na nek način sramoto Sloveniji s takšnimi kršitvami, kršitvami prava in s takim odnosom do ljudi, ki pridejo v Slovenijo. Spoštovani gospod Fakin, kandidat za ministra za zdravje, pozdravljam vaš komentar objavljen v mnogih medijih, da je to bedarija, da od tujcev, ki so v Sloveniji prišli le po poklic, ministrstvo zahteva znanje slovenščine, a dokler je v zakonu   (nadaljevanje) stavek, ki jim pridobitev poklica onemogoča, so v stiski, onemogočena je njihova kariera, na nek način tudi pol ne morejo preživljati svojih družin, da se trpljenje čim prej konča, nas zanima koliko časa boste potrebovali, da predlagate izbris tega enega stavka iz zakona, je za to potreben en dan, več dni, mesec? Hvala.
To je to, hvala. Kolegica Žnidarič Mojca prosim.
Hvala za besedo gospod predsednik, spoštovane članice in člani odbora, spoštovani kandidat za ministra. Zdaj zelo veliko je bilo že povedanega, tako, da jaz bom res kratka pri mojih vprašanjih. Glede na vaše bogate izkušnje iz zdravstva, upam, da boste lahko marsikaj od tega, kar ste, kar je zapisanega v koalicijski pogodbi in kar ste si tudi sami osebno zadali tudi uresničili. Vprašala bi vas pa naslednje, torej težko pričakovane spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bodo morale poseči tudi na področje reorganizacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje, torej kako vidite njegovo vlogo in delovanje v bodoče, potem v kolikšnem času je po vašem mnenju mogoče pripraviti in sprejeti nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, vsi namreč vemo, da je to eno od najbolj pričakovanih zakonodajnih sprememb, pridružujem se gospe Bojani, ki je že omenila, upam, da ga ne boste pisali res povsem od začetka, da boste vse kar je dobrega in uporabnega tudi uporabili, mogoče dodali še kaj svojih izkušenj. Kot tretje pa me zanima tudi kakšno je vaše stališče glede skupnih javnih naročil v zdravstvu? Vemo torej, da je bilo v preteklosti to delno uspešno, z nekaterimi se je veliko prihranilo, spet drugi so morali biti razpisi večkrat ponovljeni. Menite torej, ali se na ta način bistveno prispeva k zmanjšanju stroškov nabav zdravstva ali predvidevate kakšno drugačno rešitev? Hvala.
Kolega Starović Vojko, bom še kar pobral do konca, potem je še kolega Žiža, potem bo moja malenkost, potem je pa leteča menjava kolega Bevk še, potem boste pa odgovorili. Izvolite, kolega Vojko. Ali ste prižgani? Niste ne.
Po navadi sem dovolj glasen tako…/ smeh/. Hvala za besedo, pozdravljeni drage kolegice in kolegi in spoštovani kandidat. Vesel sem razmišljanja in pristopa in tudi vaših izkušenj v gospodarski družbi, ki lahko doprinesejo k večji učinkovitosti tudi v netržnem sektorju. Ki pa je tudi gospodarstvo, včasih o tem govorimo o gospodarstvu in negospodarstvu, ja javni sektor je jasno gospodarstvo, ker njegov rezultat je tudi, gradi bruto družben produkt. V Evropi se ne tržni del prispeva nekje od 40 do 55 % bruto družbenemu produktu, pri čemer prednjačijo bolj socialne države in bolj bogate države, torej gremo proti Danski, gremo Nizozemska, Švedska, Norveška, tako, da ne moremo mi govoriti, da je javni sektor zdravstvo negospodarska dejavnost, to enostavno ni res. Je gospodarska, samo je netržna in se drugače dela, ampak tudi v gospodarskih družbah, jaz sem celo življenje preživel od 27. leta naprej kot direktor, tudi v gospodarskih družbah imamo neprofitne oddelke in tam se tudi da nadgrajevati učinkovitost predvsem vodij. Moram pa prinesti, upam pa, da na floskulo, bom rekel zdaj, to pa je res, mislim, da je floskula, da ne boste na to šli, nagrajevanje po prispevku k delu in to individualno. Ker rezultati delajo, zmeraj so mi delali rezultate in bo skupina, pripadnost, kakor imamo ljudi notri, sodelovanje, to dela rezultate.  In če ti začneš enega nagrajevati posebej, tisto, tretje, počakaj, razbiješ grupo. In če nekaterim dopustiš, jaz nisem v svojem življenju dopustil, da bi delal dvojno delo. Jaz ga z moje bolnice ne pustim, da bi… Mogoče enkrat na teden, več pa ne. Kako vidite to nagrajevanje, bomo rekli, vodilnih direktorjev, tudi, in oddelkov, in koliko si zamišljate, da bodo lahko imeli, nosili odgovornost, ker jim morate tudi odstraniti administrativne ovire. Veliko je birokratskih določil, tudi takih, koto so bili sprejeti na tem Državnem zboru, ne na našem sklicu, ampak prej, ki omejujejo možnost gospodarskega obnašanja tudi v zavodih.  Hvala.
Presednik Franc Trček
Hvala.  Kolega Žiža, prosim.
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani kandidat za ministra, kolegice in kolegi! / govori v italijanščini/ Jaz bom tudi kratek. Bi poudaril še enkrat na številke, ki sem jih pogledal na OECD za leto 2017 glede števila zdravnikov v Sloveniji in smo nekje v spodnji tretjini lestvice, smo se popravili na primerjavo za leto 2014. Takrat smo imeli 2,8 zdravnikov na tisoč prebivalcev, zdaj imamo 3 zdravnike na tisoč prebivalcev, torej smo kar konkretno šli gor. Povprečje v Evropi je 3,6. Najslabšo številko imajo na Poljskem 2,4, Anglija 2,8. So pa drugi, recimo Avstrija ima 5, najvišjo številko pa ima Grčija 5,3, Nemčija, Italija 4, tako da se popravljamo. Pomeni, da stvari v nekaj letih, popravlja zelo počasi stvari, ker vemo, da to ne gre tako hitro. Verjetno v naslednjih petih do desetih letih bomo v evropskem povprečju. Moje vprašanje pa je bilo za urgentne centre v Sloveniji. Pridobili smo v letih 2013, 2014, deset čudovitih urgentnih centrov, ki po moji razlagi na mnenju, kar dobro delujejo. Problemi so in sem jih že izpostavljal pred leti. To kar smo združili, seveda primarni nivo, skupaj s prehospitalno enoto in z bolnišnično dejavnostjo, vse pod eno streho. Imamo seveda enega, ki vodi urgentne centre, imamo pa tri družine, ki lahko vse razumejo ali pa se ne razumejo med seboj. Urgentnih zdravnikov še ni, že mislim, da osem ali deset let jih specializiramo. Ponavadi začnejo prvi, drugi letnik specializacije, potem se preusmerijo v kakšno drugo specializacijo, toliko da se zaposlijo in potem že najdejo kakšno boljšo rešitev, tako da verjetno teh urgentnih zdravnikov ne bo še leta in leta. To kar pa je največja težava, ki jo jaz vidim v zdravstvenem sistemu in tukaj so pomembni tudi stroški, to kar druge države imajo, primarni nivo ne združujejo v urgentne centre. Zadržujejo primarni novi na terenu, ker vsak pacient je na poten oziroma sam gre v urgentni center ali pa je napoten v urgentnem centru, se stroški takoj povečujejo, ker težko pacient, ko pride v samem centru, gre domov, brez da bi mu vzeli vsaj kri za laboratorijske preiskave ali pa marsikaj še drugega. Tako, da sem mnenja, da verjetno primarni nivo nekako na celi slovenski mreži je treba obdržati, da urgentni centri morajo delovati seveda v skladu s smernicami za vse urgentne paciente, ki res potrebujemo nujno zdravstveno oskrbo. Recimo za primer, vam povem, na Nizozemskem, ker smo bili tam tudi v nekih bolnicah in bolnišnica, ki pokriva - seveda jaz sem delal v izolski bolnišnici - tam pokrivamo nekje do 140 tisoč prebivalcev, pogledamo pa 60 tisoč pacientov v urgentnem centru na letni ravni. Ista bolnišnica ima približno isto število prebivalcev, pogleda 17 tisoč pacientov v urgentnem centru. To je 3-krat in še 3,4-krat manj kot pri nas. Hotel bi vedeti kakšno je vaše mnenje in kako se boste opredelil v razvoju kadra in organizacije dela,   (nadaljevanje) torej v urgentnih centrih in primarnem nivoju. Hvala.
Hvala kolega Žiža.  Po štirih in pol urah si bom sam vzel besedo, v prejšnjem mandatu sem bil tisti, ki je ogromno govoril, tudi rad poslušam, če je kaj zanimivega za poslušati, tokrat je bilo in upam, da se bomo tako vedli tudi, ko bomo na mizo imeli »peneze«, roke, lobije, sindikate in tako naprej. Zdaj mi imamo Odbor za zdravstvo in Ministrstvo za zdravje, verjetno bi morali tudi malo odbor doimenovati, o zdravju se kaj dosti nismo pogovarjali, mi moramo tudi gledati kako bomo zdrava dolgoživa družba, dotaknili smo se malo diabetesa, dotaknili smo se tega, da sladkor ubija, nismo se dotaknili tega, da pač vsaka družba ima neko družbeno sprejeto vlogo, ki tudi ubija, pri naš je to še vedno alkohol, se bomo kdaj drugič, jaz bom bolj rafalen. Za magnetogram, saj bo upam vsaj tri, štiri leta časa, da bomo to skupaj počeli. E-napotnice, IKT, to je nek moj ožji »foh« a veste, najprej moraš razumeti sistem, potem moraš vedeti kaj bi rad delal, potem pa s »klajbusom« narediš algoritem pa razmisliš, potem greš programirati. Jaz sem ravno dovolj star, pa ali sva mlada, tudi gospod Fakin se spomnim, ko smo imeli problem, kaj so hoteli, mlajši ne veste, prek disket šariti nekaj sto let nazaj, potem se pa dotakneš še pravic zasebnosti ne. Zdaj ob vseh teh vaših kompetencah, če bi iskal idealnega kandidata, bi rekel nekdo, ki je kot Fakin pa, da je sočasno nedolžen pa, da ima magisterij iz logistike, skratka »stohastika verige Markowskega« (?), pa še doktorat iz fizike fluidov, to bi bil idealni minister za zdravje. Zdaj, če rafalno grem na prej, preiskave v paketu, imam očeta prepozno operirana hernia, tam sicer je iz »majke« Metlike ne, obrobje Bele Krajine, tri različne preiskave, UKC je v Ljubljani, dober dan, dober dan. Pol trčimo, a veste resorsko trčimo tudi ob druge resorje, Javni potniški promet, potem trčimo v zgodbo paketne preiskave, trčimo ob zgodbo kako so včasih rekli, kdaj gre gora k Mohamedu, kdaj gre Mohamed k gori. Recimo neka strategija pametne specializacije je malo drugače kot jo Počivalšek pelje, bi morala zelo jahati na »geranto« tehnologijah, tukaj bi tudi lahko »ratali« referenčni center, obliži gor, dol, vsi, ki imamo kolono izkušnjo vemo, dva ovinka, v enem se zatakne ali ti pa, da robotek s kamero pa gre malo drugače. Če sam razvijaš je verjetno ceneje. Referenčni centri vezano na neke sosednje države lahko odkrito povem, sem s kar nekaj našimi veleposlanicami, veleposlaniki govoril, tukaj rabiš tudi neko malo bolj resno diplomacijo, malo na način daj-dam. Nekaj bo pri nas pa bo mogoče del kadra hrvaški in obratno, če smo končno zreli po dvajsetih letih nagajanj eni in drugi. Nismo se dotaknili negovalnih bolnišnic, ki bi se jih morala, ki se jih bomo morali. Zdaj, ko govorimo o pred po obremenjenosti moramo gledati znotraj ustanov, med ustanovami, vi ste nekako rekli, nič ne bomo ukinjali, ampak bomo šli gledati kjer je tak obseg dela, da sam sebi nisi nevaren, če povem v ljudskem jeziku. Ali bomo šli to gledati na ravni oddelka ali na ravni petindvajsetih bolnišnic? Verjetno bo to potrebno iti gledati na ravni oddelkov, potem dolgotrajna oskrba, ki preči vsaj še dve ministrstvi, imamo tukaj dva koncepta, institucionalizacija,reinstitucionalizacija,deinstitucionalizacija, pa nam trči še »cost-benefit« analiza ne. V tretjem življenjskem bi bili radi zdravi in kar se, da dolgo avtonomni in tukaj nam pride ta »geranto« tehnologija nazaj. Včasih, saj sva se pogovarjala, lahko odkrita poveva, moraš pa tudi delati »cost-benefit« in ugotoviš, da ti, bom rekel nosilnost sistema skozi institucionalizacijo v bistvu nekako bolje funkcionira, če se tako izrazim. Zdaj dvoživke, saj veste stališče Levice, ampak nekako treba se je dotakniti tudi kdaj je človek nevaren samemu sebi. Zdravnik je tudi navsezadnje človek, a veste v starih časih kako smo žico »cvikali«, zvijali si jo dokler ni počila, sami ste povedali izkušnjo vaše žene, ki jo je zaradi preobremenjenosti upam, da je vse v redu z njo.  Zdaj, ko govorimo o nagradah, a veste, nagrajuje se tistega   (nadaljevanje) kar je kolega načel, smo v SAB infiltrirali enega Levičarja takega, pa nagrajuje se tim, tukaj je nekako problematika, kako se tega lotiti. In a veste, tudi, ko govorimo, vi ste rekli tako neko triado čisto na začetku, ste rekli, bolnik-človek-sistem-jaz, v glavnem smo se pogovarjali o sistemu in o sistemu smo govorili, ste govorili samo o zdravnikih po vaši izkušnji z zdravstveno zavarovalnico z vsem dolžnim spoštovanjem. Tudi zdravniki niso monolitna kategorija, tudi med zdravniki so velike razlike in me preveč spominja, pa, če hočete in na akademsko sfero in na RKC, kjer imam tudi jaz osebno veliko dobrih prijateljev, ki delajo na karitativnem področju, bi bil Tonin vesel, če bi bil tukaj ne. Zdaj Maribor se je že omenjal, jaz sem pri gospodu Flisu bil, 22 milijonov rabimo, da smo primerljivi z UKC Ljubljana, to je delno posledica, nekaj na papirju politika sprejme, v praksi se ne izvede, je pa seveda licemerna, ker sem v predhodnem mandatu predlagal amandma proračunski, nisem nič čez »fiskalca laufal« gor ne, pa ste vsi glasovali proti in mariborska koalicija in mariborsko opozicija, gospoda Kaloha ni bilo, resnici na ljubo. Če se resno pogovarjamo, seveda bomo mi nekako tukaj trčili ob župane, ampak treba se je tudi o zdravstvenih domovih pogovarjati, o vseh zavodih in to je podobno a veste kot to glavarino na glavo obrniti, ti moraš dopovedati počakaj, v tvojem mestecu bomo specializirali to pa to, postal boš znan po tem pa tem, imel boš visoko izobražene ljudi take in take. Tukaj spet trčimo do tega kako boš mladega zdravnika na podeželju, ja »klinc« stanovanje mu daj, pa ta družba in država 25 let nima stanovanjske politike. Zdaj moramo se dotakniti tudi tematike podjemnih pogodb, v Mariboru zdaj to skozi »cost-benefit« rešujejo interno, ker jim je ceneje kok kak. Zdaj všeč mi je ta vaša ideja pilotnega projekta, da bi eno bolnico tako gledal, jaz imam še nekaj malo bolj nor predlog kot vi, meni se zdi, da bi mi potrebovali dva UKC-ja pa en referenčni UKC teritorialno razpršen po Sloveniji, ki bi imel centralno vodstvo in centralno nabavo, pa nekaj kar so »Landeskrankenhaus« po domače povedano in resni razmislek, a veste, mi se zdaj okrog teh urgenc pogovarjamo, seveda poslanec hoče biti izvoljen, bo izvoljen, ne bo izvoljen, ampak, če bomo mi razvijali telemedicino, mi smo beton sezidali, sčasoma bo tudi tukaj neka logika fluidov tukaj drugače delovala in bomo potem morali razmišljati, mogoče bi bilo pa dobro, da bi betona malo manj sezidal pa bi dali, »evo« gospod Koprivnikar bi bil zdaj vesel, če bi bil poslanec, v e-oblak, ker na IMT so že leta 94 ugotovili, večji imaš informacijski sistem, več imaš imanentnega šuma notri. In dejansko rabiš dobre programerje. Zaključil bi pa z dvema zadevama, zdaj tukaj se vidi neka ideološka pozicija odkrito povedano, gospa Jeraj iz desnice je ubesedovala, spremljam denar in kdo je dober, dajmo listo top narediti. Mene zanima, koliko je dober, tisti, ki je najmanj dober, pa je verjetno najmanj dober, ker ima premajhen obseg dela, tukaj jaz vidim element optimalizacije, v bistvu te pa spremlja položnica v ljudskem jeziku povedano, ker moraš neko zadevo plačati. Zdaj iz tega vašega pristopa verjetno seveda zaradi vašega CV-ja v zadnjih letih nekako mogoče za moj okus preveč menedžerskega duha preveva, upam, da ne bo postali ujetnik tega, vi boste morali biti, upam si trditi bolj psiholog, pa mogoče boste morali, bi priporočal, da to kar jaz zadnje čase berem, začnite brati Kissingerja, diplomat pa psiholog, pa zelo dober pogajalec, saj ostalo kolikor toliko dobro obvladate, tako nekako na kratko, da bo za magnetogram rafalno. Če bo še kaj časa, da nam boste odgovorili. Kolega Bevk, vi imate pa tisto, kako se reče? Jagodo na torti za zaključek.
Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav, spoštovanim kolegom   (nadaljevanje) ter kandidatu za ministra!  Imam samo eno vprašanje, in sicer: Kako zmanjšati bolnišnične okužbe v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše, ki na letni ravni terjajo nekajkrat več smrti kot vse prometne nesreče skupaj? Bolnišnične okužbe namreč veljajo za enega večjih javnozdravstvenih problemov v svetu in Evropi in seveda tudi v Sloveniji. Ni jih mogoče popolnoma preprečiti, lahko pa zelo uspešno in tudi zelo poceni, relativno, znižujemo njihovo pogostnost. Zadnja slovenska raziskava, ki je bila izvedena leta 2011, je pokazala, da je bilo na dan raziskave v vseh slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo 6,4 % bolnikov, ki so imeli bolnišnično okužbo. Ko sem leta 2001 na to temo postavil poslansko vprašanje takratnemu ministru dr. Dušanu Kebru in navedel podatek, da zaradi bolnišničnih okužb v Sloveniji na leto v slovenskih bolnišnicah umre okrog 400 pacientov, temu podatku minister ni oporekal. Največkrat se pacienti okužijo zaradi slabe higiene rok zdravstvenega osebja, od zdravnikov do medicinskih sester in drugih, ker si rok ne razkužujejo redno in ne ob vsakem stiku s pacientom. Redna higiena in razkuževanje rok pa sta najcenejša ukrepa za preprečevanje bolnišničnih okužb. Namreč, zdravljenje enega pacienta z bolnišnično okužbo po nekaterih podatkih znaša lahko tudi več 10 tisoč evrov, umivanje rok zdravstvenega osebja ali pa predvsem razkuževanje z razkužilom pa je zelo poceni. Zato vas sprašujem, gospod minister - ker verjamem, da bo drug teden Vlada potrjena -, kaj boste storili za zmanjšanje bolnišničnih okužb - bolnišnične okužbe in njihova pogostnost je tudi eden izmed kriterijev o kakovosti posamezne bolnišnice - in ali boste naročili drugo nacionalno raziskavo, od katere je poteklo že 7 let, da bomo videli, ali se je kaj poslabšalo ali pa morda celo izboljšalo.  Hvala lepa.
Hvala, kolega, obstaja tudi hitropotezni šah, jaz vodim sejo. Pet minut, izvolite, gospod Fakin. / smeh v dvorani/ Morate se samo vključiti.
Samo Fakin
Bolnišnične okužbe - dosledno spoštovanje ukrepov. Tu bom bolj menedžerski in manj psihološki, drugače berem Heita /?/ pa Kahnemana, tako da…  OECD številke o zdravnikih točne, urgentni centri že izpolnjujejo svojo nalogo, čedalje več pacientov prihaja, je bilo tudi mišljeno, da se bodo počasi skoncentrirali pacienti okrog bolnišnic, in je prav, da pridejo v bolnišnice, da se potem dogajajo take stvari, kot so se njegovemu očetu.  Kar se tiče kaznovanja splošnih zdravnikov - ne. Več pa pogovora, splošni zdravniki pa specialisti se zelo malo menijo med sabo, zelo malo se pogovarjajo, ne prihaja komunikacija. In tu je čisti šum v komunikaciji, nič drugega ni.  Nagrajevanje vodilnih, Lahovnikov zakon, tri- do petkratnik povprečne plače.  Javna naročila so mogoče v zdravstvu primer slabe prakse ali pa slabih ukrepov, ker javna naročila v gospodarstvu prav tako so, se ravno tako zbira tri, štiri ponudnike, ampak je direktor z glavo na tnalu vsak dan, če bo kaj narobe naredil. Mi smo jih uvedli, zbirokratizirali in jih ponekod veselo kršijo. Ni odgovor v zelo natančno napisani proceduri, ampak je odgovor v tistem, ki ga vodi.  Italijani, sem že povedal. Upam, da je samo napačna razlaga zakona. Upam, da je samo to, da ne bo treba zakona sprejemati. Ker če bo treba zakon sprejemati, vam pa kolegi povejo, kakšna je procedura, traja dva meseca, recimo. Zdaj premalo vidim. Razlike v regijah bomo proučili. Tukaj in sedaj je pa metaforično, ste razumeli. To je tako kot stopnja nujnosti, ki je bila v novem zakonu, so stopnjo nujnosti vmes vrinili. Ne moreš ti vmes vriniti še to, med zobnike porineš ti prej ali slej zaškriplje. In tak ukrep se naredi s 1. januarjem, ne prej. Zato, ko ne bo čakalnih dob bo bistveno zmanjšana potreba po e-napotitvah in vsej živčni vojni. V ozadju in še marsikje se bo uresničilo tisto, kar ste me spraševali.  Zakon seveda ne mislim pisati na novo, ker ga je pisala moja bivša ekipa Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Po posvetu z enim strokovnim delavcem, je rekel, do 6 mesecev, da se določene stvari uravnotežijo v zakonu. Namreč, včasih je zelo podrobno napisan, včasih pa še premalo podrobno. Pokritje izgub. Država je dolžna pokrivati izgube bolnišnic, če jih ni sposobna menedžerirati. To imamo v zakonu. Jaz verjamem, da v prvem letu to ne bo šlo. Bo treba kaj pokriti, kasneje pa tudi dobre prakse, pa brez milosti na grob način dopovedati, da izgube niso opcija. Če pa bomo nagrajevali uprave, pa upam, da bodo sami do tega prišli. ZZZS aktivni kupec, tu mislim na izločitev Vlade kot končnega arbitra samo na izjemne primere, drugače se morajo pa zmeniti. Enkrat je treba nehati se pogovarjati. Sedaj se je ta inštrument odločanja Vlade toliko zlorabil, da se po šest, sedem mesecev pogovarjamo o enih in istih stvareh že 5, 6 let. In potem katera skupina ima več vpliva na ministra tisto je pa napisano v splošnem dogovoru. Končni kupec je minister sedaj po zakonu. In je to kar precej dela, kar ni dobro.  Specializacija bolnišnic da, ampak po principu učinkovite kontrole. Povsod tam, kjer se da se bo uvedlo kazalnike kakovosti. Veliko jih že je. Tu je treba samo še dodati v vsako poslovno poročilo bolnice, da poročajo tudi o kazalnikih na katerih se prej / nerazumljivo/ enotni formi. Tu potem na koncu v excell pade, pa hitro prideš do podatkov.  Vodenje OI(?) in sveta sem pa premalo podučen, da bi lahko komentiral. Videl sem po televiziji toliko kot vi. To so izseki in se ne morem do tega opredeliti. Rekel sem pa že, da bom tu spoštoval zakonitost.  Kar se dolgotrajne oskrbe tiče, nove verzije pa ne poznam zakona, tako da se ne morem opredeliti. Rekel sem pa že, da je to socialni zakon, ne zdravstveni in povedal zakaj je tukaj kot je. Mislim, če je stroka nasprotovala je treba tudi stroko poslušati, pa zadevo uskladiti. Pri dolgotrajni oskrbi je predvsem problem teh 200, 300 ne vem koliko milijonov nam manjka odvisno od obsega storitev, da ne boste mislili, da kar skačem iz številke na številko, odvisno kaj bomo dali v ta nabor storitev, ki je bil že narejen, pa za kaj se bomo odločili, ali bolj institucionalno, kar pomeni tisoč, 1.200 evrov na osebo ali bolj na domu, kar lahko pomeni tudi več na osebo na mesec. To je treba pa še izračunati.  Konoplja, evropska zakonodaja, tri ministrstva. Varnostni vidi, kaj bo rekla policija, kaj bo reklo kmetijstvo. Kakor vem je to v Evropi zelo državno regulirano. Imajo posebne zavode za to delati, da rečem, skoraj paravojaška organizacija okoli varnosti. Veliko je stvari še za narediti. Ne moremo jo pa kar tako legalizirati, da bomo imeli še malo vrtiček zraven, to pa ne gre. To se moramo pa zavedati.
V redu, hvala. Sicer vam bi zastavica padla pred minuto in pol, dvema.  Hvala kandidatu za izčrpno predstavitev. Ker ugotavljam, da se je nabor razpravljavce izčrpal, zaključujem razpravo. V skladu z ustaljeno praksi hearingov gospoda kandidata prosim, da za trenutek zapusti sejno sobo, da lahko odbor opravi glasovanje in morebitno razpravo ob glasovanju.  Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Predstavitev gospoda Sama Fakina, kandidata za ministra za zdravje, je bila ustrezna. Odpiram razpravo. Ne vidim neke želje po razpravi. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (5 članov.) Ugotavljam, da je Odbor za zdravstvo sprejel predlog mnenja.  Prosim, da povabite kandidata.  Spoštovani gospod kandidat, obveščam vas, da je Odbor za zdravstvo z 12 glasovi in 5 glasovi proti sprejel mnenje, da je bila vaša predstavitev ustrezna.  Poročevalec odbora na seji Državnega zbora bo kolegica Jelka. Upam, da temu noben ne nasprotuje. Ne.  Zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem 1. nujno sejo Odbor za zdravstvo.  Vsem se vam prav lepo zahvaljujem in upam, da bomo na tako strpen način tudi nadaljevali v bodoče.  Gospodu potrjenemu kandidatu pa seveda vse dobro.